Aleš Zajec — državni prvak v motokrosu
21-letni Aleš Zajec je doma iz Ivančne gorice, kot rezkalec pa dela v Gradbenem podjetju Grosuplje, toz-du KLO. Za poklic kovinarja, pravi, se je odločil predvsem iz veselja in zanimanja za strojništvo. »Napodroč-ju strojništva se vedno dogaja kaj no-vega, panoga hi/ro napreduje. Toje vzpodbudno, navdaja nas z veseljem do dela,« meni Aleš.
Tega mladeniča pa poleg strojništ-va zanima predvsem motokros, s ka-terim se že nekaj !et aktivno ukvarja. O svoji veliki ljubezni do tega športa pripoveduje zelo icsno, kakor da je tudi to neka obveznost do njegovega življenja. »Za motokros sem se na-vdušilže kot osnovnošolec. Nisem še dopolnil 14 let, ko sem že tekmovaL Prvi uspehi so me navdušili, sploh pa je bilo veliko odvisno odstaršev, kiso mi še vedno pripravljeni finančno pomagati Skratka, brez podpore sta-ršev, bi lahko samo sanjalo motokro-su. Ostala bi mi le neizpolnjena želja, nikdar izpeta melodija mladosii. «Ta-ko pa je že leta 1982 na republiškem prvenstvu zasedel 2. mesto, leta 1983 je bil na državnem prvenstvu 6., leta 1984 prav tako na državnem prven-stvu 5., naslednje leto je zasedel 5. mesto na pokalu Atpe-Jadran, na državnem prvenstvu v Sisku pa si je zlomil zapestje leve roke. Vendar ga nesreča ni prestrašila.
Se naprej je pridno treniral in tek-moval. Potem je opiavil še svojo državljansko dolžnost in se konec lanskega leta vrnil iz JLA ter tudi v tozd, za svoj rezkalni stroj.
In kako sta Alešu minili ti dve leti?
AleSje kratek, jedrnat: »Kotže vsa leta, odkarsem se zapisal motokrosu: v znamenju treningov in tekmovanj. Lela 1986 sem tekmoval na svetov-nem prvenstvu in od 100 tekmovalcev zasedel49. mesto, Iani(1987)pasem si »prihrumel« nasiov državnega pr-vaka v razredu do 125 m2 moči mo-torja«. In ne pozabi dodati, da je bil njegov »konjiček« KAVASAKI.
Aleš pa je imel precejšnjo srečo, da so imeli v Bjelovarju, kjer je služil JLA, takšen posluh za mladega, obe-tavnega športnika. Res da motorja ni ime! v kasarni, a omogočili so mu, da je vsak dan treniral — aktivno se je ukvarjal s tekom in atleliko — in ta-ko ohranil moč in kondicijo, ki jo vsak športnik potrebuje. Udeležil pa se je lahko tudi vseh tekmovanj, toda ta »privilegij« si je moral prislužiti — biti je moral tudi dober, zgleden vo-jak. Vendar pa tudi to ne bi zadoš-čalo, če mu ne bi stali tudi tokrat ob strani starši, ko so ga vsakokrat prišli iskat v vojašnico, ga pospremili na vsa tekmovanja in ga nato spei odpe-ljali nazaj. Vsakdoje prispeval kame-nček v mozaiku in Aleš tudi v svoji odsotnosti ni ničesar zamudil. »Spla-čalo seje, saj sicer ne bi osvojil naslo v državnega prvaka,« pravi Aleš z veli-ko mladostne, športne zgovornosti. Aleš je namreč fant, takšen kot vsi športniki — vsak uspeh ga še bolj vzpodbudi... O motokrosu govori kot že pravi slrokovnjak. Ob tem pa ne pozabi povedati, da je to šport, ki ogromno stane. Vsako leto mora, če hoče uspeti, zamenjati dva motorja. Prav te dni se odpravlja v tujino, kjer bo kavasakija zamenjal z motorjem znamke »CAGIUA«.
Motor potrebuje tudi bencin, za katerega pa vemo, kako je drag. Za uro in pol treninga porabi 6 — 7 li-trov bencina. Potem so tu še draga potovanja — tekmovanje v tujini... Oče mu je kupil in priredil kombi, ta-ko da mu opremljen kot počitniška prikotica nadomešča predrage hotel-
ske storitve. Kajti fantje, ki tekmujejo v motokrosu, nimajo takšne sreče kot naši smučarji in še nekatere druge športne panoge. Financirati in »preži-veti« se morajo sami! Aleš pravi:
» Vse moje navduienje nad tem ipor-tom, vsi ntoji začetni uspehi bi mi lah-ko ostali le kotprelep spomin na mla-dost, če bi ne imel tako razumevajočih staršev, ki v bistvu vpretežni meri de-lajo le zame. Moja plača namreč za-došča komajza bencin. Stroikipa so ogromni! Ko sem za letošnjo sezono naredil »predračun«, vkalkuliral na-bavo dveh nttorjev, sem »pristal« sko-rajda na dveh starih milijardah. Ne-kaj mi je resda ostalo od prodaje motorjev, toda... Letos se tekmovanja začenjajo že27. marca, pred menojje tudi evropsko in svetovno prvenstvo. To pa pomeni, da bo treba veliko po-
tovati po tujini pa tudi veUko treni-
rati«
In kako bo s finančnimi sredstvi? »Nekaj finančne pomoči so mi oblju-bili v AMD Šentvid pri Stični, v gro-supeljske delovne organizacije pa sem poslal proinjo za finančno po-moč, ki naj bi bila kot reklama za DO, kise bo odzvala mojiprošnjt«
Sicer pa, pravi, so mu v tozdu K.LO odobrili za letošnja tekmovanja 7 dni izrednega plačanega dopusta, kolikor mu ga pripada po določilih pravilnika o delovnih razmerjih in če bo potreboval, bo imel možnost kori-stiti tudi kakšen dan neplačanega do-pusta. »Tekmovanja bodo tako daleč, da me resnično skrbi, kako bom s časom. Leta 1986 sem ves svoj redni letni dopust porabil za to, tako da ni niti dneva ostaio za resnične poČitnice
na moiju«.
Prijeten, zanimiv sogovornik je mladi motokrosist Aleš Zajec. Vse, kar počenjajo njegovi sovrstniki, je pustil vnemar. Kajti športniki so dru-gačni Ijudje. Tudi Aleš se mora mar-sičemu odpovedati, 6e hoče še dose-gati uspehe. Ti pa so pri njegovih še ne 21 letih njegova največja želja. Ob vseh teh naporih pa je Aleš Zajec tudi dober, vesten delavec. »Toje v člove-ku, to je njegov značaj,« pravi. In najbrž je resmca: če bi bil Aleš dru-gačen, bi ne dosegel tega, kar mu ie že uspelo! »Sicer pa,« pravi, »deto je eno, drugoje iport In ko sem na delu, pa naj bom utrujen od tekmovanja ali se že pripravljam za naslednjega, delo zaradi tega ne sme trpeti! Naj bi kdo drug delal namesio mene? To bi ne bi-lo poiteno!« — In tudi ne športno... .      ALENKA ADAMIČ