P.n.Univerzitetna knjižnica Ljubljana, Turjaška ul. Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena t lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, S. julija 1943-XXI. štev. 27 (712) Pšenica devetkrat barvo spremeni, preden dozori. Slovenski rek »DRUaC.SKI TEDNIKtt Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, MikloSičeva 14/111. Poštni predal St. 345 Telefon St. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.393 — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranvh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA lU teta 10 lir, */* leta 20 Ur, vse leto 40 lir. — V tujini 64 Ur na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 -ir; ? oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali ogia* a 1: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: UGRABLJENI PRINC Naša nova pravljica (Gl. str. 4.) DUCE STRANKI IN NARODU Vefevažen Mussolinijev govor na zadnii seii direktoriia Stranke Rjm. 5. julija. Podajamo govor, ki Ea ie imel Duoe dne 24. junija 1943-na seii vodstva fašistovske stran-v Beneški palači. .24. junija leta 1921. so številke o jjjlah stranke zares pomenljive in zasluzijo nekaj pojasnila. Dokazujejo, da l® množica tistih, ki imajo izkaznice. m X£dno mogočna. in mislim, da )>o in Klca ostala znatna tudi še tedai. končan potrebni izbor in či-hit Vedno bomo isto. kar moramo “ *• namreč stranka množice. Kajti ““...vladanje in vodenje naroda s 46 ""»Joni duš. ki iih bo kmalu 50 nuli-Wnov. je potrebna množica, ie potreb-n'h deset in deset tisoč voditeliev. ki l^orajo okoli sebe imeti stotisoče sodelavcev. navdihnjenih z isto vero. Važno ie. da iih izbiramo postopno. *akor to narekujejo potrebe in časi. Udeležil sem se te seje zaradi tega. ker hočem vodstvu poročati o spomenici, ki mi jo ie izročil ta in i k stranke in o kateri se mi ie zdelo, da io ie /Sta objaviti. Lahko bi tega tudi ne /1 M' k.akor niso bili objavljeni r\u~.1 sklepi vodstva. Toda zdelo se Mb- 's6 Prav da io sporočim narodu. S, «> niso samo ideie vodstva temveč tudi moje. In prav ie. ve, da bi se v določenem renutku pritisk lahko povečal s tako »irogostjo. kakor se morda nekaterim Bl« ne sanja. ...Odgovor na to poslanico ie. kar se uce tujine, bil običajen in se ne velia ukvarjati z niim. S sovražnimi državni se ne ere pregovarjati drugače Kakor s topovskimi streli in najboljša Polemika ie tista z orožjem. Lahko “e temu doda še druga, a ta prve ne more nadomestiti. Kar se tiče odgovora doma. je očitno bilo nekai za-I*iania in nekai začasnih polemičnih Sonr ter napačnih razlag. Tovariš očihT^ Posegel v stvar, ker ie bilo da u; dovoljeno kreniti s prvotne poti. °rzi. da iaz branim stranko vedno, v vsakem primeru povsod in sploh. ^franka ie v vseh svojih r*zdobjili bila kos svoiim nalogam. Ljudje so delali nanake: v kratkem bonw videli kakšne. A napake so bile vedno storjene v dobri veri. mo^a ,tiila napaka, da smo vtianili v stranko vse bojevnike iz svetovne, vojne? Mislim, da ne. Sami Poi.evniki fo prihajali in govorili: »Za-m nas hočete pustiti pred vrati? "hiogi izmed nas. kmetov po majhnih krajih, smo mislili, da ie isto. če si v bojevniškem združenju ali v stranki.« Če smo dali to priznanje tem starim, hrabrim bojevnikom iz svetovne vojne. smo to bili dolžni in to ni bilo nič nevarno, četudi 'tiso* r'{!.ne sile zrasle za nekai sto treniiii ' Lahko ie bila v nekem jj^niitiui napaka, da smo hoteli stran- v,? narediti tako rekoč uradno. Če ne v1 l>ili potegnili zavore, bi bili v dolo-‘•ejiein trenutku postali iavni urad-{“ki tudi tisti, ki stoie po barih v uopolavorih in točiio piiačo. A tudi ‘U smo grešili zaradi pretiravanja, ne Za>'adi pomanjkljivosti, i,*- n° 'e- cla moraio prvaki stranke uživati nesporno in neposredno avtoriteto ter moraio zato imeti lastnosti odgovornost iavnih uradnikov stranka ni samo v številkah, ki nam uh ie ta trenutek prebral tova-Scorza: ie v deset tisočih padlih, .v tisočih prostovoljcev takega kova Kakor so od Pallote do Bore Pisaniia. oornenti Toda ali hočete, da tiso,'; narodu s 46 milijoni duš ne bilo ati sto tisoč posameznikov. ki m nesitrpni zaradi osebnih vzrokov ali zaradi oslabljenega živčevia. ki so boječi, poleg tistih, ki so tako rekoč zares rojeni nasprotniki? Ni treba posploševati. Mi natanko nadzorujemo vse to in ni treba pripisovati temu prehudega pomena. Tem ljudem, ki so skoraj vsi razbitine starih strank, se ne bo nikoli posrečilo izpodnesti Vlade in niti ne pripraviti io. da bi se zanimala zanje boli. kakor Da zahtevajo običajne policijske naloge. Treba ie smešiti tiste, ki si izmišljujejo ali ki širijo detektivske štorije, včasih kar se da detektivske, plod bolne domišljije, ki je potrebna odločnega obnavljalnega zdravljenja. S strogo disciplino in tudi. kjer bo potreba, bomo tukaj neusmiljeno poenotili industrijsko izdelavo, enotno disciplino kmetijske izdelave pa ie treba izpopolniti. Te sile narodnega gospodarstva je treba spraviti na raven stroge discipline. Izdelali so se načrti za kmetijsko pridelavo. To ie načrt, ki naj disciplinira 4 milijone kmetov, to ie 4 milijone kmetij. To ie res revolucionaren korak tudi zato. ker ie kmečko gospodarstvo v vsaki deželi, včasih celo v vsaki pokrajini različno in zapleteno. Tudi če ni moči to prvo leto misliti, da bo vse šlo kakor po maslu, smo vendar izdelali načrte za ureditev kmetijske pridelave. Še dalie pa ie treba iti pri industrijski izdelavi. Treba ie imeti pogum. da odstranimo vse industrije, ki nimajo več razloga za obstanek, in treba ie imeti pogum, da odstavimo vse industrijce. ki ne odgovarjajo zahtevam položaja. Človek — ie dejal grški modrijan Protagcras (oprostite, da sem tako izobražen) — ie merilo vsega. Ustanove srednje vrste z izurjenimi in pripravljenimi ljudmi dobro poslujejo, popolne ustanove pa s pomanjkljivimi ljudmi gredo po zlu. Potrebna ie še dalie disciplina in uspešneiše nadzorstvo nad preskrbo, nad razdelitvijo in nad trgovino z vsemi vrstami blaga, s tem da se neusmiljeno odstranijo motnje ter vsako neodgovorno razkraialno in špekula-ciisko ravnanje. Na tem porlročiu smo napredovali in to lahko nepristransko priznamo. Seveda so bile zmote, motnje, neredi, izgube, pokvare. toda včasih je to treba pripisovati čisto objektivnim razlogom, ki si jih vsakdo lahko misli. Na najmanjšo^ neogibno potrebno mero bomo skrčili število gospodarskih ustanov, od katerih se iih ie mnogo izkazalo za nekoristne ali preživele ali škodljive ciljem gospodarske discipline v vojni ter jih bomo vključili v delovanje korporacij. Nekoč sem moral govoriti v senatu o zmešnjavi kratic. Nekega dne sem nekemu svo-lemu uradniku naročil, naj mi zbere vse kratice. Nastal ie iz tega zvezek spoštovanje vzbujajočega obsega. Sam sem v senatu dejal, da se ustvarja preveč ustanov in da ie to pogosto bilo odveč ter včasih škodljivo. Toda kadar človek hoče organizirati kako področje, mora ustvariti neki organizem. Če ga nočete imenovati ustanova. ga imenujte urad. središče organizacijo. Da navedem vzgled: leta 1933. je naše rižno gospodarstvo bilo v smrtni nevarnosti. Cene rižu so bile kar najnižje. Pri meni so se oglasili vsi zastopniki iz štirih poglavitnih italijanskih pokraiin. ki pridelujejo riž — Novara. Vercelli. Pavia. Milan — in po mi rekli, da ie njihov polom neizbežen. Ustvarili smo ustanovo za riž. Vsi ali skoraj vsi zdaj enoglasno priznavajo. da ie ta ustanova dobro de- lala za rešitev predragocenega vira italijanskega bogastva — riža. Nekega dne se ie rodila misel, da je zdaj treba narediti konec mišljenju, da bi Italija glede mode bila zgoli francoska pokrajina. Moda zanima vsaj 20 milijonov ljudi v ltaliii. In ustanovili smo Zavod za modo. Veliko drugih ustanov je odlično delovalo. Toda vendar se mi rastlinstvo ustanov zdi Prebuiuo. V tekstilni stroki so na primer volnarji hoteli svojo ustanovo in so io imenovali Odbor za volno, Bombažarii niso hoteli zaostajati in so ustanovili Bombažni zavod. Ko smo hoteli uvesti avtarktične tkanine, proti katerim nekateri se vedno kažejo ostanke zakrinkanega nasprotovanja, smo ustvarili Ustanovo za domače tkanine. Ko smo hoteli zavarovati svilo, smo ustvarili Ustanovo za svilo. Vse to bi se v določenem trenutku lahko zlilo v veliko strugo, ki naj vse zbere. Kadar govorim o ustanovah, govorim tudi o tistih, ki so — a ne vedno potreben — otrok državne uprave. Struga, ki vse te ustanove lahko zbere, ie korporacija. Korporacije smo ustanovili kot silo. ki disciplinira in vzporeja vse gospodarsko delovanje našega naroda. Vse se mora začenjati, razvijati in konča-vati v korporaciji, ki ie aktualna in umestna ustanova naše Vlade. To bodo jutri uporabili povsod, četudi v drugih oblikah, ako nai gospodarstvo preide iz razdobja svobodnjaškega, že preživelega individualizma, in če noče pasti v hirokratično državnost sovjetske znamke. kjer je vse gospodarstvo od jeklarstva pa do trajnega kodrania postalo gospodarska funkcija države. Korporacija ie revolucionarna stvaritev Vlade in predhodnica nove dobe v omiki sveta. Tudi tu je treba gledati ali so ljudje, ki so na čelu korporacij, vediio sposobni izpolnie\ati svojo nalogo in res biti vzporeievalci gospodarstva. Če so. bodo ostali na svojem mestu, če ne. pa nastaja tudi tu vprašanje o ljudeh. Zdai razpolaga stranka z dovoli številnim in dovolj izbranim razredom voditeljev. Državna uprava in vse dinamične produktivne ustanove moraio opustiti birokratično formo in navlako, ki io je moči trpeti morda v rednih časih, ki je pa zločinska v vojni. Ne smemo iz italijanskega uradnega stroia narediti turške glave, zaradi česar nai bi tedai. kadar stvari ne tečejo gladko, plačal uradnik in nai bi ca posadili na zatožno klop. Ne glede na to, da so tu zasebne ustanove, ki imajo zares številno uradništvo. ni zdaj treba zamenjavati državnih uslužbencev, ki jih je. okoli 600. 700, 800 tisoč s povečanjem. ki je bilo nuino zaradi vojne, s pravo in pristno birokracijo. Ne moremo imenovati birokrate 150.000 železničarjev. 30.000 poštnih in brzojavnih uslužbencev. 120.000 moških in ženskih učiteljev, več kakor 12.000 vseučiliških in srednješolskih profesorjev. 15.000 magistratov, kanclerjev in drugih uradnikov te vrste. Zaradi tega imenujem iaz birokracijo, nravo birokracijo, tisto, ki lahko vpRva na politične in gospodarske smernice države. Če ie to birokracija, potem se omejuje na nekai skromnih desetin ljudi. Generalni ravnatelji no ministrstvih lahko vplivajo na državno upravo in ie to niihova naloga, zakaj oni pomenijo kontinuiteto Gre za liudi. ki so dosti izobraženi glede predmeta. To dokazuje dejstvo. dav so visoki državni uradniki zelo zaželeni nri zasebnikih. Zakon, sprelet na zadnii ministrski seji. dovoljuje posameznim ministrom odstraniti generalne ravnatelje, ki niso kos svoii nalogi. Mislim, da iih ni mnogo. Kar se pa tiče ostale italijanske birokracije pa jaz, ki sem njen poglavar in se imam za enega najpridnej-ših državnih uslužbencev — pomislite, da mi ni v 21 letih ušla nobena, še tako neznatna vloga, pravim nikdar, ko ie zvečer moja miza prazna, zelo dosti uporabljam telefon. Kadar bi rad zvedel, koliko reflektorjev ie že bilo izdelanih, bi mi stari način svetoval. nai pišem prefektu, ki bi pisal ravnatelju tovarne. Ta bi odgovoril s pismom prefektu, ki bi mi poslal prepis tega pisma. Jaz pa včasih telefoniram kar ravnatelju tovarne, včasih prefektu in mu dam na razpolago samo toliko časa. kolikor ga ie neogibno potrebnega, da povpraša in mi odgovori. To ie preprosto. V italijanski birokraciji ie še zmeraj preveč dopisovanja. V dopisovanju ie neka naslada, nekaka navada, po kateri si ljudje včasih dopisujejo iz drugega v tretje nadstropje, včasih iz sosednje sobe v bližnjo sobo. Včasih taki dopif ovale i z zares hvale vredno vztrajnostjo zagovarjajo svojo trditev s sklicevanjem na zakon, ki mora včasih poseči daleč nazaj. Da ie uradovanje naglo, se mora posluževati modernih sredstev, ki nam iili tehnika in znanost dajeta v izobilju. Treba pa je dostaviti, da ie italijansko uradništvo eno najmanj številnih izmed vseh držav, najslabše plačano in najbolj pošteno ter tisto, s katerim javnost premalo sodeluje. Občinstvo ie zaradi zgodovinskih spominov še vedno vajeno stare birokracije tujih držav. Toda občinstvo mora postati sodobno in misliti, da stoji pred služabnikom države, pred sodelavcem Vlade. Uradništvo smo zadnje čase ojačili z mladimi ljudmi, vendar ho potrebna Tefonna, da bo še boli gibčno, naglejše v svoiih odločitvah in pa da ga v vseh stopnjah navadimo, naj bo glede ljudi, zlasti do malih liudi. kar se da vljudno in potrpežljivo. Zlasti do preprostega ljudstva, ki postav ne pozna in ki iih očitno ne utegne brati. Povsod se ie treba držati formule, ki sem jo povedal nekoč v Na poli ju: »Poslušati potrpežljivo in delati pravično.« 6. Z vsemi sredstvi bomo zatrli črno borzo, splošen pojav v vseh državah, ki so v vojni, a pojav, ki je v popolnem neskladu s fašistovsko etiko itd. Ta tako imenovani »črni« trg že danes z tso odločnostjo preganjamo. In to preganjanje bo zlasti drakouično tedai, ko se mi posreči povečati temeljne obroke hrane — kruha, testenin in maščob. Tedai se bodo krile koristi tistih, ki bi radi uganjali špekulacijo in se odtegnili oddaji živil v skupna skladišča, ker bodo spoznali, da ne bo več toliko povpraševanja, ker bo obrok hrane zadosten, ter koristi onih. ki bodo dobivali zadostne obroke. ker iim ne bo treba za vsako ceno oskrbovati se z živili na področjih B (m C). Področje A je tisto, kier so uvedene nakaznice, področje B pa ono. kjer ljudje dobivajo več ali mani določeno količino blaga, in končno področje C. kjer se ljudje na skrivaj bavijo s svobodno trgovino. »Jutranji list« karabinerjev. ki imaio nalogo nastopati v tem boju, me vsak dan sproti obvešča. Vse zaseženo blago gre v skupna skladišča in v iavne kuhinje ali pa ga dobivajo revne občine. Ko bomo povečali temeljni obrok hrane, bomo lahko imeli popolno nadzorstvo nad vsem in nad vsemi, v korist vseh. v korist tudi tistih, ki se boie, da m od lakote umrli in se zato v obilni meri zala- Bambini clie hanno oživinil četrtino človeškega rodu. Značilno ie, da so mo častniki, ki so se bili vrnili iz ujetništva, prosili samo za eno stvar: da bi ujetnike na-‘™il, za ravnatelje koncentracijskih taborišč. (Živo odobravanje.) j i /M poslanice zadeva obvezno delo. Treba le izkoristiti vso človeško moč naroda. Doslej to še ni bilo v celoti storjeno. Bili so to le bolj ali mani uspeli poskusi, toda glede tistega. kar zadeva žide. ni bilo stor-jenega dosti. Jasno ie. da moramo iti odločno dalie po tej poti in mobilizirati vse moške in ženske sile. Tako so storili jjo vseh deželah na svetu z boli drastičnimi in drakoničnimi ukrepi. kakor pa smo jih mi doslej pravim doslej, izdali. Prav tako ie pravično, da se za posl o vsi fašisti^ da ustvarijo tisto, kar sem Uini označil z besedo »ozračje odda-jania pridelka«. Čutimo potrebo po celotni oddaji pridelkov, zakai — ponavljam — hočem povečati dnevne oltroke hrane delovnemu ljudstvu. Ustavitve dela — takšne, ki so trajalo le zelo malo časa — v preteklem marcu. so bile le redke in gospodarsko utemeljene. Vsak poskus, spremeniti j jih v- »politične«, je jzpodletel na nai- 1 boli smešen in uaibolj pomilovanja | vreden način. Na skrivna vabila k de-; monstracijam na trgu se ni nihče. I rečeni nihče, odzval. Delavski razredi ‘so v isti bojni črti z ostalim narodom. Upam. da bo nov zagon sindikalnega živlienia prepričal delavce, da ie fa-sistovska Vlada res naiboliša Vlada, ki si io moreio misliti na katerem koli koncu sveta. V zvezi s tem ie dobro, da delavski voditelji žive med delavci in ne »nad« niimi, čeprav »med« njimi ter morajo i iskati čim pogostejših stikov z delavci. Ti. kadar niso pokvarjeni po boljše-vikih. so hvalevredni liudie. vzgojeni in mirni, liudie. ki zahtevajo le to. da drugi cenijo njihove napore iu da so obveščeni Glede tega. kar zadeva mladino, ie vodstvo stranke seveda z menoj istih misli. Vedno sem prepričan, da ie treba za mladino delati mnogo, in pri ueki prejšnji priložnosti sem dejal, da ie nezmotljivo znamenje začenjajočega Ise staranja naravnost brezsmiselna ljubosumnost do mladih-. Treba ie dati prosto pot mlackni. toda ne za tisto, ki ie samo zapisana v anaarafskih uradih, pa nič drugega. Treba ie dati mesto mladim, ki so pole« tega. da so Jula rti. to se pravi v boljši in bežni življenjski dobi. in imajo tudi osebne sposobnosti. Jasno ie. da če ie kdo pri svojih 18. letih neumen, niesrovo stanje otežkoča dejstvo, da ie star 18 let in da bo ostal neumen še nadaljnjih 50 let. Prepričan sem. da bo poslanica. ki io naslavljam na stranko, naredila iz mladine naše naslednike. To moramo hoteli. To sem povedal na trgu v Milanu leta 1936. Biti moramo ponosni in srečni, da lahko izročimo svoie prapore mladini, zakai samo tako se bo revolucija od rodu do rodu bogatila z vedno novimi svežimi in navdušenimi silami. Zelo sem vesel, ko lahko ugotovim, da ie tudi med zveznimi tajniki danes zelo mnogo ljudi letnika 1915. in 14.. to je ljudi, ki so stari ‘28 ali 29 let. In zdai še vprašanje, ki mi ga ie zastavil strankin tainik. vprašanje straže pri praporih. Ta straža ne more biti dvoinik milice, zakai milica ie bila in je obrožena straža revolucije. Milica zasluži, da io italijanski narod občuduje in liubi. Milica se ie na vseh bojiščih, kamor ie bila poslana, dobesedno pokrila s slavo. Milica ima danes na sto tisoče mož. in bataljon« »M«. ki so zrcalo in bi morali biti zrcalo za vse. ima oklepno divizijo, ki so jo oskrbeli z orožjem — v znamenje medsebojnih simpatij — nemški SS-oddelki. Da bi se izognil vprašanjem, ki so v neposredni zvezi s tem. sem tudi sklenil, da se straža pri praporih zaupa mladini, t. i. Članom Oil-a. Je to vzorna straža. Naši prvoboritelii so tisti, ki vidijo v tem dejstvu nadaljevanje. Sto. sto petdeset tisoč mladeničev bo. ki bodo pod poveljstvom skvadrista prve straže, imeli to nalogo, ki bo — o tem sem prepričan — dvignila njihov ponos in njihovo vero. Te mladeniče bo treba zelo skrbno izbrati tudi glede na telesno moč. Skvadristi bodo morali biti takšni, kakor so bili skvadristi prve ure. ki so se tudi borili, pohabljenci, odlikovanci, ljudie kristalne in najbolj trdne vere. Vsi člani stranke, vsi njeni vaditelji morajo biti prepričani. — in to prepričanje mora postati evangelij vsega italijanskega naroda — da v tej vojni ni nobenih izbir, nobenega »ali—ali«. To je vojna, ki dovoljuje samo eno pot: nadaljevati z nio do končne zmage. Ali zmagamo. — o čemer sem naitrdneje prepričan — skupaj s tovariši Osi in trojne zveze, ali Pa bo Italiia doživela poniževalni mir. ki io bo postavil na četrto ali peto mesto med silami. fte danes zjutraj sem bral v članku neke angleške revije tale stavek: »Anglija mora gospodovati nad Sredozemljem. Nič več ne bo dovoljeno Italiji. da bi se prištevala kakor koli med vojaške sile.« Kdor verjame ali se dela. da verjame prigovarjanju, ki ga sovražnik širi s svojo živčno vojno, je zločinec, izdajalec in spaček. Mir pomeni vdaio. vdaia pomeni sramoto in pogubo. Prva umljiva stvar, ki bi se ie sovražnik lotil, bi bila ta. da bi razorožil Italiio; vzel bi ii celo lovske puške in Italiji ne pustil drugega kakor mestno policijo. To bi pomenilo uničenje celotne industrije, sai ie jasno, da*bi bila sleherna rudniška, kovinska in meha^ nična industrija zatrta, ker ne bi več imeli priložnosti oboroževati se. Bilo bi tudi konec mehanične avtomobilske industrije. Ford ie že dvakrat skušal priti v Italiio. prvič ie hotel postaviti svoje šotore v Livornu, drugič pa v Triesteju. toda oba poskusa sta bila zaman. Sovražniki bi nam pustili oči, da bi se lahko jokali, ni pa izključeno, da nam ne bi odnesli umetniške zaklade, da l>i prišli do plačila. Sicer Pa se ie že večkrat v zgodovini zgodilo. da so osvojevalci Italiio oplenili, kakor ie storil tudi Napoleon. Tudi naše poljedelstvo bi šlo po zlu. zakai veliki pridelovalci žitaric v Severni Ameriki bi dejali: »Vaše poljedelstvo ni gospodarsko, mi vam bomo dali žito. Vi boste smeli pridelovati samo zelenjavo, ki se hitro kvari.« Italija bi postala to. kar so njeni stoletni sovražniki zmerom želeli, da bi bila: navaden zemljepisni izraz. Zavračam misel. da bi bilo kai Italijanov, vrednih tega imena, ki bi mogli taki stvari gledati v oči. ne da bi čutili, kako se pogrezajo v naigloblie ponižanje in sramoto. Nekaj dvomljivcev ie. a temu se ni čuditi. Kristus ie imel samo dvanajst učencev, ki si iih ie z nadčloveškim naukom vzgajal tri leta po pustih palestinskih gričih. In vendar ga ie v urj preizkušnje eden izdal za trideset srebrnikov, drugi ga ie zatajil. nekateri drugi pa so bili boli ali mani nestalni. Nič čudnega ni. da je nekaj dvomljivcev. Tem dvomljivcem ie treba povedati. da so v tei voini razvoii. ki iih ni mogoče vnaprej videti, razvoii politične narave, ki pa niso samo politični ter še dozorevalo. Pokolii črncev v Detroitu dokazujejo, da ie slovita atlantska listina samo papirnata listina. Videlo se ie. da ima Amerikanec belec nagonski in nepremagljiv odpor do njih. Črnci sami so se po mesarskem klanju v Detroitu prepričali, da so Rooseveltove obljube lažnive. Chandra Bose, ki se ne posti, stoji pred vrati Indiie. Sovražnik mora igrati karto. Že prevečkrat ie razglasil, da ie treba vdreti na celino. Torei bo moral poskusiti s to karto, zakai drugače bi utegnil biti poražen, še preden se ie spustil v boi. Toda ta karta ie takšna, da ie ne bo mogel vdrugič več zaigrati. Treba ie še razlikovati med »izkrcanjem«, ki ie možno, ter med »prodiranjem« in končno med »vdorom«. Povsem jasno ie. da če bo ta poskus spodletel, kakor sem prepričan. potem sovražnik ne bo imel nobene karte več. ki bi jo mogel igrati, da bi premagal Sile trojne zveze. Slabo presoja razvoje te vojne, kdor se ustavlja pri postranskih dogodkih. Italijanski narod ie zdai prepričan, da gre za življenje in smrt. Brž ko se bo sovražnik skušal izkrcati, ca^ bo treba zajeziti in zadržati na tistiv črti. ki jo mornarji imenujejo »vodno črto«, na peščeni črti. kier ie krai vode in se začenja zemlia. Če bi pa sovražniki slučajno le poskusili, potem moraio vse rezervne sile. kar iih ie. planiti nad izkrcance ter iih uničiti do poslednjega moža. tako da bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi sovražniki zasedli kak kos naše domovine, a bi ga vselei zasedli v vodoravni črti ne pa v navpični. Naloga fašistov ie tale: dati ta občutek, in sicer več ko zgolj upanje. dati popolno gotovost, kakor gre železni, neomajni in granitni odlo, čitvi. Tako se stranka pripravlja, da bo izpolnila svojo vlogo v tem silnem trenutku. Stranka ie moia ustvaritev, ki jo liubim ter branim in na katero sem ljubosumen. V tei dobi mora stranka boli ko kdai prei biti gonilna sila v narodovem življenju, mora biti kri. ki kroži, mora biti ostroga, ki spodbada. ter zvon, ki s svojim glasom daje venomer pravi zgled. Zgled, ker ni nobene stvari .na svetu, ki bi bila tako uspešna kakor dober zgled. Treba ie stati sredi naroda in mu pomagati, ker narod zasluži da mu pomagamo. Treba mu ie govorili resnico in mu povedati, da mora vztrajati, ker to zahteva, čast. Tisti, ki se nam laskajo, ali narti z žalitvami in smešenjem pošiljajo poslanice, bi se nam vljudno nasmehnili, a v srcu bi nas prezirali, če bi se iutri vdali niihovemu lažnivemu laskanju. Dejali bi: ti Italijani pa res niso zmožni vztrajati do dvanajste ure. ob tričetrt na dvanajst že popuščajo. Toliko glede časti, ki se ie moramo držati z vso silo. Potem pa so še najvišje koristi naroda in dosega zmagovitega miru. ki nai da »»>"{■ katera se biie v bojih že trideset let, pokoj in sredstva, da bo lahko izpolnila zgodovinsko poslanstvo, ki io bo zaposlilo ves ostali vek. PoleniiKa fe res bedasta, kadar meri name. To je večni sistem Angležev. Angleži imajo vedno potrebo, da naperijo svoie sovraštvo, na eno osebo, ki io kot napačni kristjani ter preostali ant!kristi prikazujejo kot vtele-šenje zlodeja. Kar zadeya mojo odgovornost. io prevzemam in zahtevam zase v celoti. Prišel bo dan. ko bom dokazal, da se tei voini nismo mogli in nismo smeli ogniti, ker bi nas doletela kazen samomora, kazen, po kateri bi izgubili veljavo kot sila. vredna zgodovine. Sovražnik, ki je bil zame vedno sovražnik številka ena, ie Anglosaksonec; ta se bo zdaj prepričal. da dvajset let vlade v italijanskem življenju ni preteklo zaman in da jih ie nemogoče zbrisati. Vojaki vseh oboroženih sil čutijo veličino trenutka in svojih nalog, italijanski narod ima še nedotaknjene nravne moči. Menili k>. da bo padel v treh mesecih. Pa ie še po treh letih na nogah. Danes se sovražnik obrača proti svetim mejam domovine. 46 milijonov Italijanov — če se ne ozremo na nepomembne odpadle — Pa ie v možnosti in v dejanju 46 milijonov bojevnikov. ki verujejo v zmago, ki verujejo v večno silo domovine. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ie določil novo prodajno eeno za sladkorno sipo. Cena znaša v Prodiji na debelo za 100 kil 900 lir. v nadrobni prodaji, vštevši javne dajatve. kilogram po 9.40 lire. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča, da delijo novi krompir do 9. t. m. tele tvrdke: Kmetijska družba, Novi trg; Niklsbacher, Pražakova ulica; I. delavsko konzumno društvo. Kongresni trg: Konzumno društvo Vič; Nabavlialna zadruga uslužbencev državnih železnic in Šarabon. Zaloška cesta. Vsak dobi na odrezek »103« navadne živilske nakaznice po 1 kilo novega krompirja. Prodajna cena ie določena na 2.40 lire za kilogram. Rok za vložitev prošeni za zamenjavo osebnih izkaznic ie potekel 30. junija. Vsi tisti, ki niso vložili proešni. bodo morali posledice sami nositi. Poslovalnice za sprejemanje proešni bodo uradovale do 10. t. m. Dotlei lahko v lože prošnje še oni. ki zadnje dni meseca iuniia zaradi prevelikega navala niso prišli na vrsto ali so pa bili zara&t bolezni ali drugega upravičenega razloga zadržani. Po tem roku bodo pa odprte nove poslovalnice za mestne okraie onkraj kontrolne črte. čas in krai bo Pa še o pravem času objavljen. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča potrošnike mesta Ljubljanfe, da naj dvignejo pri svoiih trgovcih do 9. t. m. na odrezek »104« navadne živilske nakaznice 100 gramov mehkega sira in 60 gramov parmskega sira ter na že določene odrezke 120 g presnega masla. Kdor si v omenjenem roku ne bo nabavil zgorai aa; vedenih živil, bo izgubil pravico do njifi nakupa. Ostala količina presnega masla se bo še naknadno razdelila. Najvišje cene. po katerih je dovoljeno prodajati zelenjavo in sadje v Ljubljani, so naslednje: 1 kilogram kislega zelia sme stati 4 lire. kisle repe 2.50 lire. glavnate solate 3.70 li- FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul. 6. prt frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, hygrometri itd. Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine. — Samo kvalitetna optika! re. špinače 8.35. ohrovta 8 lire. domače cvetače 3.35 lire. kolerabic 3 lire. rdeče in bele redkvice 4 lire, gra-ha 6 lir. rabarbare 4 lire, rdeče pese brez listov 3 lire, nove repe brez listov 2 liri. buč 2 Uri. bučk 4 lire, kumar 6 lir. novega krompirja 3 lire, peteršflia 4 lire. nove čebule 3 lire, šalote 4 lire, novega česna z zelenjem 4.50 lire. osnaženega hrena 4 lire. Šopek zelenjave za juho sme stati 0.50 iire. Liter borovnic sme stati 3.50 lire. godnih rdečih jagod pa 10 lir. Jajca so po 2.50 lire kos. Ta cenik mora biti vidno obešen v vseh trgovinah na debelo, pa tudi v vseh prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 centesimov kos. Najboljši nadomestek gimna-slike, posebno za fizično slabotnejše dame in nospode, je „ Džšu-Džitsu šola za duhaprisolnosl in samozavest. Pričeiek tečaja dne 13. julija pod vodstvom strokovnjaka v gimnastični šoli Milene Govekarjeve, Muzejska ul. 3, pritličje, levo — ter potem vsak torek in četrtek ob 18. in 19. uri. Informacije in prijave dnevno od 19. do 20. ure v gostilni »Derenda«, Igriška ul. Usnjene izdelke barvajte le s specialno barvo, ki usnju ne škoduje. Eiaks — Napoleonov trg. Založba »Dobra knjiga« ie pravkar izdala svojo deveto knjigo, roman Albe de Cespedes: Nazaj ni poti. Dobite io v založbi sami in v vseh boljših knjigarnah. Osebne vesli UMRLI SO: V Ljubljani: 681etna Frančiška Trevnova; Marija Gostinčarjeva; Ivan Zupančič, šolski upravitelj t pok.; Anton Košič; Franci Gar-tus; Marija Doberletova; BBletni Anton Bečaj, hišni posestnik; Uršula Andoljškova, posestnica; Glletni Ivan BoncelJ, zvaničnik državnih železnic v pok.; 75letni Ivan Petrič, preglednik finančne kontrole v pok.; Nediča Sušnikova. V Orehovici: 771etni Jože Novak, trgovec in posestnik. V Novem mestu: 51 etn a Estera Movrinova. V Kranjski gori: 751etni Mihael Ojcl, nad-lovec. V Hrastniku: Frane Dolane, nameščenec TPD. V Stični: 971etna Marija Koščakova, posestnica. V Ribnici: 901etni Marko Burger, usnjar in posestnik. Naše sožalje! ŠPORT HI TEDNIK Duel med Poljanci in šiškarji za drugo mesto v višji razpredelnici se je nagibal še v korist moz s Polian; ni se samo nagibal, tam sredi prvega polčasa so ob stanju 2-0 imeli drugo mesto z boljšim količnikom že nekako v žepu. Toda ludi to pot se ie pokazalo, da je sicer važen in marsikdaj tudi odločilen prvi nalet; da so pa potrebna za dokončen uspeh krepka pljuča, ki se jim moraio pridružiti še zdravi živci; ker tekma traja 90 minul. Teh dveh toli potrebnih lastnosti in vrlin Polanci očividno niso imeli dovolj v zalogi, pa so morali dovoliti, da so iim šiškarji iz 2-0 napisali naposled 2-4. S tem bi bilo mnogih ugibanj konec. Pomlajeni šiškarji so zmago dobesedno v potu svojih obrazov zaslužili in sedli na drugo mesto. Potili so se pa res eni ko drugi. V julijski pripeki ni prav posebno prijetno poditi se poldrugo uro po nogometnem igrišču — Vsega preostala še ena tekma, borba med prvim in poslednjim v razpredelnici, la tekma položaja ne bo mogla več izpreme-' niti. Ljubljana je z 10 točkami dokončno na prvem mestu, igralci iz tobačne tovarne pa so brez ločke tudi kakor pribiti na dnu razpredelnice. Igrali bodo pač za to, da se odigra še tudi poslednja tekma. Tudi v nižjem razredu ie problem prvega in poslednjega v vrsti že dokončno rešen. Mladika ie daleč pred vsemi ostalimi na prvem mestu in ie nedosegljiva. Prav tako ie Vič prilepljen na poslednje mesto, s katerega se ne more več ganili. Med Korotanom in Zabiakom pa ie trenutno samo za eno točko razlike, v škodo Zabjaka, ki bo imel pač lepo priložnost, da še v poslednji bitki, z Vičem, pridobi dve točki in preskoči svojega konkurenta. Še eno, poslednjo nedeljo lorei, pa bomo rekli, da je tudi po našem domačem prvenstvu. Prihodnje leto bodo italijansko nogometno prvenstvo igrali po novih začasnih propoziciiah. Zveza je predvsem ugotovila stanje, kot ie bilo ustvarjeno do konca leiosmega tekmovanja. in določila da ostaneio nedotaknjene pravice, ki so iih poedim klubi letos dosegli. Z drugimi besedami rečeno, v bodočem rednem tekmovanju bodo pričeli s stanjem, ki velja la trenutek, neglede na uspehe in neuspehe, ki jih bodo dosegli v leku izrednega tekmovanja, ki bo trajalo dokler bodo trajale izredne razmere. Po začasnem redu bodo tekmovala moštva iz sedanih skupin A in B v treh skupinah, sestavljenih po krajevnih pogojih in obsegajočih po 12 moštev. Skupina C tekmuje nemoteno dalje, ker ie itak sestavljena po krajevnih kriterijih. Moštva so po skupinah tako razdeljena: I. Triestina, Gorizia, Venezia, Vi-cenza, Padova, Ambrosiana, Fanful-' la, Cremonese, Parma, Modena, Bologna, Udinese. II. Milano, Brescia, Pro Patria, Va-rese, Atalanta, Alessandria, Torino, luventus, Genova, Liguna, Spezia. Novara. III. Fiorentina, Livorno, Pisa, Siena, Ancona, Pescara, Roma, Lazio, Mater, Napoli, Salerno, Bari. Začeli pa bodo tekmovati 3. okio-bra i. 1. O. C. MATEMITIČNA VREMENSKA NAPOVED za mesec julij 1943. Sestavil dr. Vital Manohin Vremenska napoved 8. julija, četrtek: nestalno, nekaj 9. juHja’, petek: velik del dneva sončno, drugače manjše krajevne padavine. 10. julija, sobota: spremenljivo, včasih dež, nagnjenje k nevihtam. 11. julija, nedelja: razjasnitev, a še manjše in kratkotrajne krajevne padavine. 12. julija, ponedeljek: zvečine jasno in vroče. 13. julija, torek: v teku dneva vpad deževnega vremena, nagnjenje k nevihtam. 14. julija, sreda: spremenljivo, nekaj dežja, nagnjenje k nevihtam. 15. julija, četrtek, jasno, podnevi vroče. Točnost naših napovedi Je v splošnem naslednja: v 80°/o napovedano vreme se dobro ujema z dejanskim; v 10 °/o se dejansko vreme zakasni za 1 dan nasproti napovedanemu; v 5 °/o nastopi za 1 dan prezgodaj; v 6°/o se napoved ne obnese 0 14 V i Et BI za SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE KLEffi LJUBLJANA, VVolfova 4 5 mm? m. ROMAN - NAPISALA MIGNON G. EBERHART >Hm,< ie zamomljal šerif. »Vsekako domnevam, da ste si popolnoma na čistem, kako imeniten ie vaš lastni alibi — seveda. Je ie vsa štorija resnična.« Ho\vland se ie nasmehnil. »Zdi se mi. da ga sploh ne potrebuiem.« »Zadeva ie resnična,« ie odločno zatrdil Kalvin. »Tudi iaz bi ne bil več molčal, če bi se mi ne zdelo potrebno.« Šerif ie zavzdihnil. »Zmerom ere eamo za denar!« Potlei ie kar naravnost vprašal: »Ali ste mu posodili denar?« »Ne,« ie odvrnil Kalvin. »Imel sem tia namen, da se z Diano pogovorim o stvari. Hotel sem se po vviki ceni postaviti za Hovvlanda. zakaj prepričan sem. da bi izposojeni denar tudi pošteno vrnil.« »In razen tena...« Hovvlandov večni nasmešek se ie še poglobil »...razen tega imam v nekaterih plasteh naroda velik vpliv... kar se politike tiče.« Kalvin je zardel. »Nisem te hotel podkupiti, llouland.« je izjavil malce v zadregi, »0. dragi. to dobro vem. Sai sva vendar dobra prijatelja, mar ne?« S tem se ie pogovor končal, zakai Serifa so klicali k telefonu. Hovvland in Kalvin sta se odstranila, položivši drug drugemu roko na ramo; Diana je ošinila Šibilo še enkrat % jeznim pogledom, preden ie sledita obema gospodoma. Šibila ie čakala v veži. dokler ni šerif končal svojega uogo-vora, iu ga vprašala, kdaj bi lahko videla Riharda. ‘Boljše je. da ne zdai takoj.« je odvrnil šerif malce zamišljeno, vendar na moč prijazno. »Njemu ie v korist, zakaj časnikarji oprezujejo na J*tli koncih in kraiih.* »Toda morala bi govoriti z 11 urn. Morda se pa le najde kakšna možnost, da dokažemo njegovo nedolžnost.« »Še malo počakajte. Miss Šibila. Morda... iutri.« To rekši iev odhitel. Za njim so vežna vrata močno zalo- PUpot]ei ie postalo v hiši tako tiho, tako tuje in čudno tiho. da se ie začela Šibila kar bati. Brž ie stekla k Ljudmili, in ona se ie takoj začela zanimati za mrliča pod vrbiniem. »Ali ni imel nobenih listin pri sebi?« >Ne.< Čez nekaj trenutkov ie menila Ljudmila- »To pomeni, da ie bilo nekomu mnogo do tega. da onemogoči ugotovitev mrtvečeve istovetnosti.« »Bržčas že.« , »Daj. opiši mi ga se enkrat: pa prav natanko.« . Šibila ie ustregla meni zeln. Liud-mila ie stresla z glavo. »Morda ie bil kakšen Evin priiateli.« I« menila. »Nai-brže se ne motim, če mislim, da ie neznanec najprej nio umorit, potlei pa še samemu sebi sodil.« . Po večerji ie odšla Šibila takoi v svojo sobo. Bila ie nemirna m se ni mogla iznebiti občutka, da se nekai prinravlia. Ko ie lahno potrkalo na vrata, se je Šibila zdrznila. , ... . . Vstopila ie kuharica. Med štirimi očmi bi rada govorila z nio. vie rekla, skrbno zaklenila vrata in začela tako po tihem, da se ie Šibila pošteno trudila. če io ie hotela razumeti. Jona to je poslal. To se pravi, ona ie potožila Jonu. da se mora nekomu izpovedati, pa io ie Jona napotil k njej. Nihče tii poskušal zavdaiali Miss Ljudmili. ! lemveč ie ona sama tista, ki si jedi I zastruplja. »Da bi sama sebi škodovala! To je vendar abotna misel.« »Nekaj v njeni glavi ni v redu. Miss Šibila. Videla sem...« Kuharica ie pogledala k zaklenjenim vratom in se globoko sklonila k Šibili. Njen okra gli. dobrodušni obraz je bil ves skri venčen od osuplosti in groze. »V meni sobi stoji omara, ki io skrbno zaklepa. Slučajho sem io videla odprto. Davi. Same zelenjavne^.in sadne kon-serve so notri in vrečica... z arzenikom. Miss Šibila, o tem bi morali obvestiti šerifa. Ne bi rada. da me sinrt dohiti v moii postelji.« Šibili se ie zdelo, da ve. kaj pomenijo vse te konserve v Liudmilini omari. Vrečica z arzenikom je gotovo le plod prebuine kuharičine domišljije Pomirila ie razburjeno žensko, io potolažila do iutri in io poslala spat. Vendar se ie odločila, da bo Sta stvari do dna. Cez nekai časa je spet potrkalo na vrata. Na pragu je slal Rihard. »Šibila.« je rekel tiho. se malce nasmehnil in stopil v sobo. 18 »Ali so te izpustili? Prost si! O. Rihard, kako ie to...« S poljubom ie udušil niene radostne vzklike. Čez nekai časa ie deial: »Ne. še zmerom sem priprt. Donnv in policijski uradniki so me pripeljali sem.« »Toda kai to pomeni?« Z obema rokama ga ie zagrabila za obklade njegovega suknjiča, kakor da bi se bala. da ii utegne izginiti ko privid. Pomirjevalno se ii je nasmehnil in naslonil svoie lice na njeno. »Vse ie v redu. Šibila.« Sprostil se ie njenega prijema in io pogledal. »Joi. kako sladko bitie si. Šibila...« Z roko io te božal no laseh in io spet in spet poljubljal. »Prosim te. Rihard, pripoveduj!« ie prosila brez sape. ko io je izpustil. »Nič hudega mi ni.c ie «uehliaie se povzel. »Zaradi nevihte ie vdrla voda v staro iečo — in bržčas bodo tudi ostale jetnike spravili kam drugam. Mene ie vzel šerif kar v svojo hišo in me ie pogostil z imenitnim prigrizkom. To je vse.« »To še ni vse! Resnico mi povej!«. Spet se ie nasmehnil. »Zares. Šibila. Šerif me ie potlei pripeljal sem. naskrivaj, da bi ne zbudil pozornosti, zakaj nihče nai nič ne ve o tem. Dva policaja bosta ostala tu in me stražila. da ne bom mogel ubežati. Serif jima ie zabičil. da ne sme nihče ni-česar izvedeti o mojem bivanju tu. zakai ljudie v Kentigernu so precej razburjeni. Pol ure mi je dovolil, da smem govoriti s teboj.« »O. Rihard, toliko se imava pogovoriti. Ti moraš imeti odvetnika — toda Hovvlanda ne! Prav gotovo ie 011 izdal tvoje skrivališče.« . »Serif pravi, da ie bil zenski glas.« »Hovvland ie pač spremenil svoi glas Telefon ie baie zapel ze pred sodno razpravo. Imel ie torei dovoli časa. preden se ie podal v Kentigern. Menda se ne boš vdal Hovvlaiulovemu nasvetu in kar tjavdan priznal?« »Priznal!« Rihard se ie zasmejal. »Kaj pa misliš! Jaz Eve nisem umoril. Za svojo stvar se bom boril, dokler...« Premolknil ie malo. preden ie nadaljeval b suhim glasom, ki ie bil v čudnem nasprotju z njegovimi besedami: »Boril se bom do poslednjega diha. če te to pomirja. Tudi neznanca nisem jaz umoril. Vendar se mi zdi. da vem. kdo je. Hotel sem. ga prestreči. Zato sem se tudi vrnil, ali razumeš? Moral bi z njim govoriti. Jona ie prežal na niega. in tudi laz sem smuknil ven. kadar se ie le dalo. Zal se mi pa ni posrečilo, da bi ga uiel. Sam Bog ve. kdo me ie prehitel.« »Vsega tega ne razumem. Rihard.« Stopil ie nekai korakov proti oknu in se spet vrnil. »Več ti ne moreni pojasniti. Šibila. Samo toliko vedi da se mi dozdeva, da sem na pravi sledi Tujec se piše. če se ne motim. Pavel Gleason. Prišel ie. kajpak če moje domneve drže. iz Aviona. in prepričan sem. da vem. po kai ie prišel sem. Tule poglej...« Potegnit ie pisemski ovitek iz žepa in vzel iz njega izrezek iz časnika. »Eva ie bila takrat v Avionu. v neznatnem mestecu severno odtod. Ves teden ie prebila tam. preden se ie vinila — tistega večera. Ker mi je pripovedovala da je bila v Avionu. sem se tudi jaz odpravil tia. Vse to sem ti bil zamolčat. Šibila, ker te nisem hotel spraviti v nevarnost. V neki gostilnici.sem staknil sled za Evo. Tam so se ie natanko spominjali. Lastnik mi ie povedal, da je oddala nekakšen oglas v časnik. Kajpak sem jel koi slikati po vseh avionskih časnikih, dokler nisem našel tegale. Beri...« Šibila ie vzela izrezek in glasno brala: »Iščem priče avtomobilske nesreče na glavni cesti proti Farringto; nu. ko sta se oktobra 1936. dve osebi do smrti ponesrečili. Javite na poštni predal 861. Nagrada!« Prebrala ie se enkrat in zmedeno pogledala Riharda: »Dve osebi mrtvi...« »John in Izabela Abbott.« ii ie pojasnil. »Bila sta na poti v Farrington. Oba sta bila pri priči mrtva in živa duša ni vedela povedati kai se ie prav za prav zgodilo. John je sedel za krmilom.« »Umor?« je šepnila. »Prav to sem ho tel ugotoviti. Vsekako sem bil prepričan, da ie Eva nekai iztaknila, od česar si je obetala dobiček. In vse kaže. da ie dokaz za to imela že v rokah ali ie bila P» vsaj na tem. da si ga priskrbi Zakaj v gostilni se ie oglasil neki mofiki ki jo je iskal. Pisal se ie Pavel Gleason.« Malo ie premolknil in spet nadaljeval: »Istega dne. ko ie z njim govorila. se ie odpeliala iz Aviona in to 1111 je kakor dokaz, da ii ie možakar dal zaželena pojasnila. Odoeliala se le naravnost sem — in prihodnjo noč 10 ie že dohitela smrt.« P odnajemmk Ne, nisem maščevalne narave, toda kadar razmišljam o svoiih gospodinjah — o tei dolei vrsti postaranih, boli ali mani zgaranih žensk — tedai me vselei obhajajo maščevalne želie srda in ogorčenosti. Kajti — in mislim, da ie to edino pravilo, ki nima izjeme — prvi in poslednji sen sleherne gospodinje ie: Imeti takega podnajemnika, ki prvega v mesecu plača sobo. nato odide za ves mesec in se prikaže šele naslednjega prvega, spet z denarjem, ali pa ysaiv imeti takega podnajemnika, ki le »čez dan odsoten«. Moja dobra lastnost, da si tako dolgo in skrbno brišem čevlje, preden stopim v kako stanovanje, izvira iz četrtega nadstropja velike hiše v središču mesta. Kadarkoli je na tistih vratih pozvonilo ali ie zarožljal ključ v kliucavnici, vselei se ie drobna, postarana ženica v kuhinji zdrznila in ta čas. ko ie človek vstopal, so njene preplašene oči strmele v njegove noge: Ali si bo obrisal čevlje?! »Gospodična, dobro si obrišite čevlje... in glejte, kapljico vode ste polili po parketu...« »Gospodična, ali si ie vaš gospod brat dobro obrisal čevlje?« »Gospodična, pazite na parket...« Skrbno sem si sezuvala čevlje v predsobi in si natikala copate. Skrbno sem stopala samo po tistih dveh kratkih preprogah, ki sta bili vrženi ob Postelji in mizi. Gladek, svetal parket... Brat ni hotel več prihajati k Pleni. Začela sem sovražiti ta gladki, svetli parket. Potem sem začela sovražiti eospodinio. In naposled sem se preselila k mani snažnim ljudem. Zal. ne za dolgo. Spodaj pod hišo je tekla Ljubljanica, kostanji ob niei so bili že brez listja. Soba ie bila dolga in ozka. nekaj starinskega ie velo z njenih sten. duh po preteklosti se ie_ držal debelega zidovja. Edino okno je gledalo doli na Ljubljanico in .na stare kramarje z njihovo ropotijo, razpostavljeno po pločniku, na lenobno dremajoče ženske, zleknjene v polomljenih foteljih in čakajoče priložnostnih kupcev... Gospa ie slonela ob peči. pravkar ie prišla domov z nanovo nakodranimi osivelimi lasmi, ki so bili v kričečem nasprotju z njenim nagubanim obrazom in zgaranim, suhljatim telesom v skromni obleki. Za spoznanje oreveč sladkobno se ie smehljala, tako da ji nisem mogla preveč zaupati. »Tu boste res imeli mir... rada imam. aa se ljudje počutijo pri meni kakor bi bili doma.« Tako sem se vselila in začela sem živeti v tisti ozki. dolgi sobi s škripajočim divanom, prastaro posteljo z umazanimi blazinami in odeiami Sprva so hodili po prstih mimo moje sobe. Otroka so zapirali v kuhinjo. V veži so se šepetaie pogovarjali. Pomažem sem jih spoznavala: Gospodinjo. ki ie preživela večino svoiih dni v temačni kuhinji, kamor nikoli ne posije svetal dan in toplo sonce. Moža. ki ie mesto nje pospravljal sobe. pometal stopnišče in odhajal s svojo usnjeno torbo no majhnih kupčijah. liho in delavno hčerko, zapo-sieno ves dan nekie v trgovini, ob večerih pa ie doma prala ali ribala tla. Sinavki ie bil študent ali vajenec, ne vem že več. In še majhno deklico, ki ie prestrašeno gledala iz kuhinje, kadar so^ za trenutek pozabili nanjo Toda človek se težko dolgo pretvarja. Prej ali glej mora pokazati svoj pravi obraz, mora priti s svojo pravo barvo na dan. Spala sem že. Nekaj ie silovito butnilo v vrata, ki so bila zaslonjena z omarp v moji sobi. Prisluhnila sem. Zaslišala sem otroški vriše. Nato so se-oglasili vsi hkratu. Vrata v kuhinjo so glasno zaloputnila, da se ie šipa v njih zdrobila in z žvenketom padla po tleh. Nato se ie najbrže prevrnil stol ali miza v sosednji sobi. »Malo so si skočili v lase.« sem pomislila in za vsak slučaj zaklenila vrata svoje sobe. Pozabili so. da se nahajam v sosednji sobi in me najbrže moti njihovo kričanje in razbijanje. Gospodinja ie morala imeti zdaj otroka v naročju, ker ga ie z razburjenim glasom mirila. Hčerka ie morala držati očeta za lase. A nikakor nisem mogla ugotoviti. komu nai bi veljale hude besede, ki jih ie nizal sin — materi ali očetu, ali morda svoji sestri — ali vsem skupaj. Nevihta se ie še dokaj hitro izbes-nela. Zjutraj je imela gospodinja rdeče, objokane oči in hčerka ie brez besede odšla na delo. Vsi skupaj smo molče prešli preko razburljivega dogodka. Kako globoko so se že morale vgnezditi strasti sovraštva in zlobe v teh srcih, da so zdaj s tako elementarno silo izbruhnile po tem kratkotrajnem premagovanju! Naslednji prepir je sledil že čez nekaj dni. In pomalem se ie razgrinjala pred menoj tragedija človeškega živlienia — neka nevidna roka ie čedalje boli odgrinjala zastor, za katerim se ie skrivalo resnično, tako čudno izmaličeno življenje teh ljudi. Kostanji pod oknom so dobivali prvo popje. ko sem pospravila svoje stvari v kovčege ter odšla s tega cenenega DARHOl najboljše odvajalno sredstvo prizorišča, po temačnih lesenih stopnicah navzdol, na ulico in dalje... Tako sein torej stala tam in se pogajala: »Prav lepo se boste imeli pri nas. gospodična. Evo — tu je kopalnica s plinom, tu ie soba« — dva velika okna gledata na vrtove. Postelja, omara, ogledalo, stoli... na pogled še dokaj čedno, le stene so kar se da ogo-liene. Sredi sobe visi s stropa električna svetilka, druga ie na omarici ob postelji. •» N'o, ker je kopalnica na razpolago, dam toliko in toliko« — bilo ie več. kakor ie zahtevala. Za sekundo so se li oci pohlepno zasvetile, a iih ie brž priprla in se prijazno nasmehnila. lako sem se torej vselila sredi nai-hujse zime. z radostno zavestjo, da se bom lahko že naslednjega dne udobno umila v topli kopalnici s toplo vodo. Minili so trije dnevi: zdat sedim sredi sobe in ugotavljam: Prvič: niso me opozorili, da ie plinska napeljava v kopalnici pokvarjena in teče le mrzla voda. Drugič: Vselei. kadar bom spet iskala sobo. si moram pošteno ogledati postelje. kaiti odeie. ki so mi jih dali. so ne le nedostojno strgane, temveč tudi umazane. Tretjič: Res ie. da visi s stropa električna svetilka, a v njej ni luči. dočim ie v oni ob postelji devetsvečna žarnica, ki ugasne vselei. kadar se zganem v postelji, četrtič: vsak trenutek zgrmi kak nalomljen kos pohištva na tla. Glede kopalnice ini predlagajo, nai prispevam polovico za popravilo plin- ske napeljave, ako se želim kopati in umivati v topli vodi. Čez nekaj dni moja luč ob postelji prvič ugasne — kratek stik. Krotim svoje razburjene živce in se skušam sprijazniti s tenio. zakaj ta večer ne dobim več luči. Šele čez dva meseca se lahko kopam v topli kopalnici. Med tem smo doživeli še nekaj novih kratkih stikov, še nekai večerov ostajam v temi. navadno prav takrat, ko se mi naiboli mudi z delom, dokler ni naposled napeljava, ki ie izhajala Bog vedi iz kakih časov (in iz žic za električni zvonec) popolnoma odpovedala. Zdaj bijem enega svoiih najtrših bojev z gospodinjami: boi za luč v sobi. ki jo plačujem po maksimalni ceni Takole mi pravijo nekega dne pri kosilu: »Pri nas ie bilo vedno tako. gospodična: Če vi hočete imeti luč za svojo kemoditeto. si io morate sami nabaviti.« »Za svojo komoditeto jaz vam plačujem toliko in toliko...«, se skušam lasati z nio. kakor da me tolikoletne izkušnje še niso dovoli poučile da ie podnajemnik v borbi z gospodinjo že od vsega začetka obsojen na smrt. »Sicer si pa lahko preberete... mi vam lahko odpovemo na štirinajst dni.« To je njena zadnja beseda — s tem te pobije na tla. In pri Bogu — »preberem« si! A že te zbode v srcu spoznanje: Zares »prebereš«? Mar ne veš. da lahko obhodiš ves svet. preseliš se. kamor hočeš, pesem bo ista?! In naenkrat, na vsem lepem, so pozabili na moi kruh. Nekaj dni molčim. naposled vendarle vprašam: »Gospa, kie pa ie moi kruh?« »Ah. oprostite, pozabila sem...« Borbo za luč sem opustila. Zdaj se borim za tisti košček kruha, ki mi pritiče na dan. Zakaj gospodinjina pozabljivost nima meja. Razteza se na kopalnico, kier nii po preteku tedna pozabi zamenjati brisačo, razteza se na postelio. kjer mi po preteku meseca pozabi zamenjati rjuhe... * Prav za prav se rada selim. Rada prihajam v stik z novimi ljudmi, rada kukam skozi špranje v vratih v tuja živlienia. Saj to ie skoraj isto. kakor da sediš pri premieri v gledališču. In koliko zabavnejših, pa tudi koliko pre-tresiiiveiših dram se skriva po stanovanjih teh maihnih vsakdanjih ljudi!... Kaj nai ii porečem, tei bolni stari gospe, ki mi ie tako pošteno zatrjevala. da ie stanovanje čisto, pa sem našla v postelii stenice in nekje v skritem kotu shrambe zaprašeno ste-kleničico z rjavo tekočino in napisom: »Pozor, lahko vnetljivo — sredstvo za stenice.« Kaj naj ii rečem, ko njene oci tako zbegano nedolžno zro vame in pravi: »Oh. kaj pa ie to takega, nisem mislila, da ste tako občutljivi za to!« Na smeh mi gre — kljub vsei togoti in ogorčenosti. Sosedie se seveda zgražajo — ker razkužujemo stanovanje, A prav dobro vem. da tudi pri njih strahoma skrivajo po zaprašenih kotičkih sredstva zoper stenice in ščurke. Opravljam neprijetno dolžnost — opozoriji jih moram, nai odpro okna za ta čas. ko bodo prj nas razkuževali. In pri srcu mi ie natanko tako. kakor da igram majhno vlogo v veliki komediji. Dolga, sloka ženska mi ie prišla odpirat pri prvih vratih. Kolikor je mogoče vliuduo ii pravim: »Gospa, pri nas bodo iutri razkuževali. prosim vas. da bi imeli od pol osme ure naprej odprta okna.« Zbegano me gleda; »Kaj. kaj? Ničesar ne razumem.« Potrpežljivo ponavljam svoie naročilo. Zdaj ii ie obraz zasijal. Razprostrla ie roke. kakor da me hoče objeti. In kakor da bo zdaile slišala najpresenetljivejšo stvar na svetu, hlastno vpraša: »Zakaj, zakaj razkuževali?« Kakor mi ie bilo določeno v vlogi, sem se nasmehnila: »Gospa, to pa ni zanimivo.« Tesneje se ie zavila v šal. »Oprostite. veste, sem ležala, ne počutim se dobro.« S posebnim notranjim zadovoljstvom ii pravim: »Kar hitro pojdite nazai v postelio. da se ne prehladite!« Med ozko odprtino vrat poslednjič ujamem njen obraz ki ie_v razočaranju postal še daljši in oči. ki še vedno vprašujejo: »Zakaj, zakaj bodo razkuževali?« Tako imam v vsakem nadstrooiu svojo zabavo — zakai nekoliko sem vendarle hudobna. Tako imam v vsakem stanovanju svojo zabavo — in naposled — kako nai se jezim nanie. na te uboge postarane ženske, ki jim ie mladost, svežina in zdravje minila v vedni skrbi in delu za druge?! Katarina Špur. NARISAL R. SIGMA Pariški brzec se ie bližal mejni postaji. Mlada, elegantna dama. ki ie dotlej napeto pregledovala neko modno revijo, ie pogledala na svojo z briljanti okrašeno zapestno uro. Potem ie vstala, vzela svoj mali kovčeg iz rdečega usnja in stopila z njim iz kupeja na hodnik. Skušala ie odpreti eno izmed oken. a zaman. »Ali vam smem pomagati, gospodična?« io ie zdajci nekdo nagovoriL Ozrla se ie. Pred njo ie stal elegantno oblečen mladenič in se ii v zadregi smehljal. »Oprostite, če sem morda vsiljiv, a že od Bruslja čakam na ugodno priložnost. da bi vas lahko nagovoril.« »Tole okno nai bi vam torej k temu pomagalo?« »Upam, gospodična!« Molče se ie zazrla skozi okno in opazovala mimo drveče hiše mejnega mesta. Zdajci se ie obrnila. »Ali bi mi hoteli narediti uslugo?« »Z veseljem 1« »Potem vzemite tale kovčeg in ga denite k svoji prtljagi. Na postaji moram oddati nekai brzoiavk in ne bi rada. da bi me na carini zadrževali. Nimam druge prtljage ko tale kovčeg. v niem &o same toaletne potrebščine. Bodite tako prijazni in recite, da ie kovčeg vaš. da bom jaz medtem lahko uredila svoie opravke.« Mladenič se ie lahno priklonil, vzel kovčeg jn ga odnesel v svoj kupe. »Poležite ga. prosim, za svoio prtljago. morda ga carinarii ne bodo opazili. Ne maram namreč, da bi tuji moški brskali po mojih zasebnih stvareh.« Mladenič ie storil, kakor ie želela. »Ali je prav tako?« »Da,« se ie nasmehnila. »Hvala.« »Prosim, nikar se mi ne zahvaljujte,« se ie branil mladenič. »Jaz se vam moram zahvaliti za zaupanje, ki mi ga izkazujete, čeprav se poznava šele nekai minut.« Galantno ii ie poljubil roko. gospodična se ie pa samo bežno nasmehnila. Vlak ie privozil na postajo in mladenič ie odšel nazaj v svoj kupe. Ko se je vlak naposled ustavil, ie neznanka hitro odprla vrata in stekla proti izhodu na postaji. Neki carinski uradnik io ie ustavil; »Potni list. prosim!« Odprla je torbico in mu ga vnemamo podala. Uradnik ga ie odprl in ga skrbno pregledal. Potem se je obrnil in komaj opazno namignil svo-lim tovarišem. »Ali morda moj potni list ni v redu?« ie nestrpno vprašala mlada dama. »V redu,« ie odgovoril carinar. »Izvolite, prosim — nailepša hvala.« Odhitela ie skozi pregrado. Na lepem sta stala pred njo dva gospoda. »Paulette Gautier?« sta io vprašala. »Da. želite?« »Prosim, pojdite z nami — kriminalna policiia!« Skušala se ie nasmehniti. »Ne ra zumem — — !?c Stopili so v majhno sobo’. »Danes smo dobili telefonsko sporočilo,« ie rekel komisar »da bo skušala gospodična Gautierieva spraviti čez meio dragulje, ukradene pri Ro-derju. Kje imate prtljago?« Ni mu odgovorila. »Svetujem vam. da po pravici poveste. kje imate prtljago, sicer vas bomo morali prijeti.« Zdaj ie pričela jokati. »Nesramni ste. da tako ravnate z damo. ki sama potuje. Prtljage sploh nimam. Ali morda mislite, da sem tako neumna, da bi kovčeg z dragulji, o katerih govorite, pustila ležati v ' u?c »Ali je kovčeg v vlaku ali ne. bomo v kratkem videli.« je rekel komisar. »Dva naša uradnika pregledujeta vlak. Medtem vas bo naša uradnica telesno preiskala.« Poklicali so uradnico in odšli iz sobe. Pred vrati sta stala dva kriminalna uradnika. »Ves vlak sva preiskala.« sta javila komisarju. »A kovčega z dragulji nisva našla.« »Ali sta pogledala tudi pod blazine obeh vagonov prvega razreda!« »Da. vse sva pregledala.« 'Potem ima prav gotovo tatica dragulje pri sebi.« Trenutek nato so se odprla vrata. »No?« ie vprašal komisar. »Ničesar nisem našla,« ie odgovorila uradnica in zmignila z rameni. »Ker tokrat nimamo ukaza, da gospodično pridržimo, ne kaže drugega, ko da se ii opravičimo in io pustimo, da se odpelje dalje.« ie jezno siknii komisar. Vlak se ie pričel premikati. Paulette Gautierieva se ie naslonila na okno svojega kupeja. Kadila ie cigareto in se porogljivo smehljala, ko ie puhala dim iz ust. Potem ie stopila v kupe svojega elegantnega potnega tovariša. Mladenič je vljudno vstal in ii ponudil mesto. »Ali ste odposlali brzojavke?« io ie vprašal. »Da,« so ie nasmehnila, »vse sem uredila tako. kakor sem se bila namenila. Sicer na mojega kovčega nai-brže niso našli?« »Ne. čeprav so bili carinarii dvakrat v moiem kupeju in so pogledali celo pod blazine.« »Krasno! Kara sta ga. neki skrili?« »Saj ga sploh nisem skril!« »Temveč — ?« »Še preden ie vlak privozil na mejno postajo, sem ga vrgel skozi okno — —1« Paulette Gautierieva ie prestrašeno kriknila: »Za božjo voljo, dragu — —U potem je še o pravem času zaprla usta. zavedajoč se. da bi se bila sko-rai izdala. Mladenič se ie nasmehnil. »Dragulji so na varnem. Preden sera namreč kovčeg vrgel skozi okno. sera ga izprazni! moja lepa tatica. Po naročilu draguljarne, iz katere ste dragocenosti odnesli, sem namreč potoval v istem vlaku kakor vi. Dovolite, da se vam predstavim: Gaston Dumoulin. zasebni detektiv. Gotovo vam ie ljubše, da se peljete s praznimi rokami dalje, kakor z zvezanimi!« Gospodična Gautierieva ie bleda od jeze in razočaranja odšla iz kupeja. Gaston Dumoulin si ie pa smeje se prižgal cigareto, misleč na plačilo, ki ga bo dobil, ko bo draguljarju prinesel ukradeni nakit nazai. »CISTIMADEŽ« — »Sraaeehiatore« *e ie za čiščenje oblek izkazal za najboljše sredstvo, ker čisti hitro, temeljito in ne pušča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah in drogerijah. Navodilo uporabe ie na steklenici. Glavna zaloga Petronalta. Ljubljana. Ciril Metodova 35 a. Tel, 3890. »Saj vendar ne more biti. da bi taksna, avtomobilska nesreča... Ne. ne. Rihard, to ni bil umor! Kdo bi nai bil morilec — m kako bi naj bil umor izvršil?« Namršil je obrvi. »Prav tako sem razmišljal tudi jaz. Najprej sem seveda mislil na osebo, kj ie imela z njuno smrtjo dobiček: na Diano!« Šibila ie stresla z glavo. »Prav natanko se spominjam tiste noči. Bila sem takrat že v Čikagu. ker sem prav tedai nastopila službo. Diana ie bila pri meni. Vsi drugi so bili tu... samo tebe... samo tebe ni bilo...« »Da. da.« je hlastno rekel. »To ie bilo jeseni, malo po moji poroki z Evo Diana se ie potlej januarja poročila.« »Takrat ie bila pri meni. Ona ni mogla povzročiti avtomobilske nesreče ki se ie primerila kakšnih dve sto kilometrov vstran. Bili sva v gleda-»ii ~r -in. k? sva se vrnili, naiu ie čakalo Ljudmilino sporočilo. Za Ljudmilo ie bila ta smrt še posebno hud udarec, zakai tudi moj oče in Dianin oče sta umrla takov nanagloma — sicer ne na enak način. Enidemiia gripe iu ie leta 1918. pobrala... Ljudmila je bila z vsem svojim bitjem navezana na svoie tri brate in zanio ie mio kaipak toliko strašneiše. ko ie nenadejano izgubila še brata Johna. !i • i $?rd misel, da bi Diana... Po- j , P,rav tako Kalvina sumiš udeležbe zakaj brez Dianinega premožen la biv ne mogel nikoli zadostiti svoti politični častilakomnosti.« »Pozabljaš, da sta se Kalvin in Diana spoznala šele kakšnih šest tednov Rred poroko. Howland je bil za me-setarja. mar ne? Vendar imaš prav: m tako preprosta stvar, ubiti dva človeka. čm>rav zarotjg avtomobilsko nesrečo.« Rihard ie bolščal v časniški jzrezek. »Morda tiči kdo zadaf. ki ga sploh ne poznamo.« je zamišljeno rekla Si-inla. >Stric John ie bil na moč boeat in ie pomagal vsem mogočim ljudem, kadar so bili v zadregi.« »In zavdanie Ljudmili? Ne pozabi tega. Šibila... Za vsak primer sem šerifu omenil vsa svoja odkritja in vse svoie domneve.« »O. Rihard, zdaj bo Pa mislil, da...« »Morda,« io ie prekiniL »Nad čas-niškim izrezkom se ie močno zamislil. Sicer pa še za gotovo ne vemo. ali ie umorjeni res Pavel Gleason iz A v iona a Li ne. Če pa moja domneva drzi. tpliko boljše!« »Moralo le tako biti!« je zdajci razburjeno vzkliknila Šibila. »Tale mož. tale Pavel Gleason. ie bil gotovo priča avtomobilske nesreče. Eva mu ie obljubila .visoko nagrado, če bi v določenem trenutku nepristransko opisal nesrečo. Krivec ie torel...« »Nikar se ne prenagli.« io ie lahno pokaral. »Za zdaj samo upajva da se bo dokaz posrečil. Zdi se mi vsai. da ie to edina zveličavna pot, da sj’ rešim glavo.« Trpko se ie nasmehnil. »Povej. Šibila, zdaj si bila menda mnogo z Ljudmilo skupaj... Ali se ti i iZ?J?rom zdi- d* ima... da ima vse koleščke v redu?« Njegov glas ie bil tako resen in vsiljiv. da ie natanko premislila preden ie odgovorila. »Vse ie v redu. Rihard. čeprav ie malo., kako nai rečem.. čeprav se zdi malo spremenljiva. Mnogo časa preleži na divanu in premišljuje o vseh mogočih stvareh. Koj naslednji trenutek je pa že snet popolnoma naravna in sveža. Res da ie malce otročja. vendar na očarljiv način, kakor ie bila že od pamtive-ka.«vZdaici se ie Šibila spomnila ku-haričine izpovedi. »Kuharica misli, da si Liudmila sama zastruplja iedi.< »Ljudmila sama? Zakai. Bog nebeški...« Šibila ga ie prekinila in mu povedala okoliščine. »Saj to bi bilo vendar docela nespametno.« ie odvrnil Rihard. »Seveda. če ie nien um re« neskaljen... Ali pa...« zdel se je na moč zamišljen. »... da se noče zavarovati, da bi na-nio ne padel niti najmanjši sum. Dej- stvo. da ii nekdo že dalje časa pred Evino smrtio streže no življenju, io seveda očisti slehernega suma. To in nien alibi.« »Alibija nima več.« S pičlimi besedami mu je opisala nove okoliščine. Korakal ie po sobi gor in dol in naposled sčdel k oknu. »Poidi k meni. Šibila.« ie prosil. Sedla ie na blazino k njegovim nogam in mu naslonila glavo na kolena. V sobi je bilo že mračno: nebo se ie samo še na obzorju malce svetlikalo in drevje se je črno odražalo na temnosivem ozadju nebesnega’ svoda. Muren ie glasno črfal in v daljavi ie brenčal motorni čoln po jezeru. »Šibila, po pravici mi povej... ali te ie bilo razen kloroform-ske dogodivščine še česa drugega strah?« »Ne.« >Veš. kdo ie takrat razbil vazo?« Odkimala ie. »Jona. ie bil. Priznal mi ie. Toda on m bil v tvoji sobi: zadel se je pač ob mizico in potlej brž stekel po stopnicah navzdol.« »Jona! Le zakai...« »Prikradel se ie bil v hišo. da bi našel nekai obleke zame. Tudi on ne ve. kdo je bil v tvoji sobi. Najsi ie bil kdor koli — ali Kalvin ali Diana ali Liudmila — vsakemu izmed njih le bilo naravnost otroško lahko, da se ie po tihem odplazil. Tudi How-landu. Samo nekai sekund ie potreboval. če je domač v hiši.« »Torej je vsiljivca iz moje sobe prepodil žvenket razbite vaze?« Prikimal je. »To ali pa okoliščina, da si se ti zbudila. Morda tudi ohoie hkratu. Jona ie zbežal, ko ie prevrnil mizico v veži. videl pa ni nikogar. Ali je res, da so se vsi domači skoraj hkratu poiavili?« »Skorajda. Howland ie prišeL ko ga ie Diana poklicala. Jona za gotovo ni P1'L jppnlš?« je obotavljaje se vprašala Šibila. »Jona?« Rihard se ie zasmejaL »Kako se moreš takšne iznebiti!« Ni vedela odgovora, zato ie Rihard zamišljeno nadaljeval: »Še nekai me plaši... Po moiem ie moral tisti, ki ie umoril Evo. vedetj. da se midva sestaneva v vrtnarski hišici. Howland ie tudi takoj uganil. Pri katerem telefonu si bila. ko sva se domenila?« »V vežj prvega nadstropja. Ljudmila je bila. se mi zdi. na verandi. Kalvin in Diana sta bila zgoraj... tudi v Kalvinovi sobi ie priključek.« »Kdo te ie poklical k telefonu?« »Diana. Rekla mi ie. da me Elvira vsepovsod išče.« »Torej je ona vedela... Tudi v kuhinji ie priključek.« »Tam bi lahko samo kuharica ali dekleti prisluškovale — in Jona kaipak tudi.« »Ali si prepričana, da ie bila Ljudmila na verandi?« »Da; zdi se mi. da se ie pogovarjala z Evo.« Rihard ie počasi dejal: »Prav bo. če pogledaš kdaj v Ljudmilino omaro. Šibila. Kaj ti je takrat prav za prav pisala, ko te ie prosila, naj prideš sem?« Šibila se ie trudila, da bi se spomnila. »Ničesar ni omenila o arzeniku. I udi ni pisala, da bi bila bolna ali kaj temu podobnega.« »Ali ie omenila kakršno koli ime?« Obotavljaje se je Šibila odvrnila: »Zdi se mi. da. Toda samo prihHžno. Tega že ni omenila, da si ti tukaj in ~ Eva. Sporočila ie. da se Diani in Kalvinu dobro godi In potlej ie pripisala opombo o Dianinem častihlepju — da bo nekega dne svojega moža reg še v Belo hišo pririnila, ali nekai temu TKMlobnega. Na splošno ie zvenelo meno pismo malce pobito, tako da me ie obšel občutek, ko da hrepeni po starih časih... ko smo bili še otroci,... njene tri male sirote. Pisala je. da ie brskala po stari šari in da si ie ogledovala razne spomine — menda neko staro mojo punčko in še neki predmet, ki ie bil nekoč Izabelam last.« »Kje imaš to pismo?« »V svojem stanovanju. Na toaletni mizici.« V mislih ie še enkrat doživela tisti popoldan, ko ie zrl How-land skozi okno in se spotikal nad nizko varnostno palico ob oknu. »Če ona kaj ve.< je zamišljeno menil Rihard, »se tega niti ne zaveda. Vse ie tako brezumno... Ljudmila vendar Eve ni mogla umoriti... za to potrebuje človek naposled precej moči. sai morilec io ie obesil; ali razumeš?« »Da,< je zategnila Šibila. »Liudmila pa morilka — nemogoča stvar! Razen če bi... če bi imela kakšen vzrok. Rihard. Nežno te ljubi, in še zdai vidim njen obraz pred seboj, ko je izvedela. da se ie Eva vrnila.« Skušala je prepoditi sliko, zato se ie oklenila druge misli. >Howland ie danes pripovedoval šerifu, da ie bil usodnega večera s Kalvinom skupaj.« »Vem,« ie odgovoril Rihard, »Šerif mi je povedal. Tudi Beino odkritje mi je zaupal. Kaj praviš ti k temu?« Šibila le zmignila z rameni. Mislila je na Bejne strahu polne oči. »Diana je odpustila Beo po Ljudmilini želji, ker je naju oba izdala. Diana misli, da so je hotelo dekle za to maščevati.« »Vse to bo treba preveriti,« ie zamrmral Riliard. poigravajoč se s Si-bijinimi rokami. »Rad bi tudi vedeL ali je Eva res govorila z odvetnikom, in kai mu ie rekla.« »Morda s Howlaudoin?< ie brž vzkliknila Šibila. »To bi mi moral prav za prav povedati. preden ie mene poslušal — zakai odvetnik ne mdre dveh nasprotnikov hkratu zastopati No. morda pa le še vse doženem — če mi bodo le dali.« Šibila se je zdrzuil*. Popolnoma ie pozabila, da ni prost, da se ne moro svobodno gibati, da ne more oditi, kamor bi UeteL..« Dalje vrihodnjii Kdor zna, pa zna... Šest sto frankov za raztrgane hlaie Napisal E. Heltal Ko sem svojega vrlega prijatelja markija Puvbrocha poslednjič videl, je bil siromašneiši ko kdaj prei. Že od daleč sem zapazil, da mož že več tednov, da, celo več mesecev ni imel v žepu počenega groša in da tudi nima nikakega upanja, da bi prišel do denarja. Se celo mene se ni prav nič razveselil, ko me je zagledal. Dobro ie namreč vedel, da tudi jaz nimam denarja in da ga bom peljal kvečjemu na črno kavo. Tako se je zgodilo, da sva nekaj trenutkov nato sedela v eni izmed največiih pariških kavarn in srkala črno kavo, v katero sva bila vlila Šilce konjaka. »Poslednji tisočak sem videl konec januarja,« mi ie pripovedoval marki. »Tisočak ie bil skrbno prepoqnjen in še popolnoma nov. Človek je moral imeti izredno ugoden občutek, če ga je prijel. S tem tisočakom je neki pet in trideset do štiridesetleten mož plačal svoj račun v tejle kavarni. Sedel je pri tisti mizi ob oknu, kjer zdaj neka dama prebira »Fiaaro«. Natakar mu je vrnil same stotake. Prav dobro sem si ogledal tisti tisočak, kakor da bi bil slutil, da ga potem tako dolgo ne bom več videl.« Prijatelj je žalostno zastrmel predse. Skušal sem ga potolažiti. »Naj bo kakor hoče,« je dejal in spet vlil Šilce konjaka v svojo kavo. »Plemič sem, a povem ti, da bi z veseljem sprejel še tako meščanski denar. Z vso ljubeznijo bi qa grel na svojih prsih in ga varoval še tako nežne sapicel...« Zdajci ie jiekai sumljivo počilo in prijatelj se Te ves bled pričel tipati od qlnve do pete. Naposled ie razburjeno vzkliknil: »Mislim, da sem sedel na žebelil...« Potem ie bHo nekaj sekund vse tabo. Naposled ie prijatelj ugotovil, kal se je zgodilo: »Pretrgal sem svoje edine hlače od vrha do tal. Zdai iih lahko obesim, pa še sebe poleg...« Neskončen obup ie sijal mojemu prijatelju z obraza. Od jeze in bridkosti bi bil skoraj začel lokata. Gledal me ie, kakor da bi hotel reči: Vidiš, da Človek ne uteče usodil Zaloti ga tam. kjer si naimani mish.. Kogar se smola prime, se je »e reši tako hitro. Te hlače so mi bile La vittoriosa offensiva soitomarina italo-tedesca: una na ve mercantile nemica in preda alle fiamme. II sal-vataggio dei naufraghi. — K zmagoviti italijansko-nemški podmormški ofenzivi: sovražna trgovska ladia v plamenih. Reševanje ponesrečencev. slednji spomin na nekdanie čase. Zdai tudi teh nimam več. na cesto ne morem. To ie moia smrti Nisem vedel, kaj naj mu rečem. A še preden sem zadevo premislil hi mu v znak svojega prijateljstva ponudil ene izmed svojih Mač, ie ie prijatelj iezno udaril s pestjo po mizi m zavpil: »A do tega ne bo prišlol Ne dam sc)« Pri teh besedah ie poklical natakarja, ki se je spoštljivo priklonil pred pnenitnim gospodom in ga vprašal, kaj žeta. »Kje ie kavarnar? Takoj ga pokličite!« Natakar je odhitel in kmalu nato pripeljal lastnika kavarne. Marki ie kavarnaia prevzetno premeril od nog do glave in rekel: »Ko sem pred nekaj minutami sto- pil v vaš lokal, so bile moje hlač čele ' teč sem sedel na stol — in zdaj poglejte, kaj se mi je pripetilo!« Skočil ie pokonci in pokazal ka-varnarju svojo raztrgano hlačnico. Kavarnar ie brez ugovarjanja odštel markiju trideset frankov, moj prijatelj ie pa odškodnino za hlače sprejel tako, kakor da bi bil kavar-narju izkazal velikansko dobroto. Potem se ie obrnil k meni. Moral sem imeti zelo neumen obraz, prijatelj se je namreč zahehetal in me vprašal; »Kaj ti pa je?« »NiČ,« sem odgovoril. »A to čudno naključje... Ali misliš, da moraš sesti prav na vse žeblje, kar jih je v Parizu?« »Kaj hočeš? Danes se mi je pač sreča nasmehnita.« Mislim, da je odveč, če povem, da si ie moi prijatelj raztrgal hlače tudi v tretji. Četrti in peti kavarni. Zdaj se mi je zdela vsa zadeva le preveč sumljiva, zato nisem hotel več biti v markijevi družbi in sem se kar na hitro poslovil. »n brez napake. Mirno sem sede ■a stot, kakor pač človek sede v vsakem boljšem lokalu, ki je na dobrem glasu. In kaj se mi pripeti? Zaradi vaše površnosti sem si nataknil Mače na žebelj, ali razumete, hlače jem si nataknil na žebeli. ki ie štrlel iz stola. Ali ste kaj takšneqa že kdaj slišali? Prosim, prepričaite se sami!« Zdaj ie marki z qraciozno kretnio odgrnil svoj površnik in pokazal prestrašenemu kavarnarju svojo raztrgano hlačnico. »To je strašno!« ie vzkliknil kavarnar in dvignil'roke. kakor da ne bi mogel več prenesli tega v srce segajoceqa poqleda. »Da, strašno! Prav imate!...« »Prosim, pomirite se,« ie vzkliknil kavarnar. »Vem. kaj je moja dolžnost! Koliko zahtevate za hlače?« »Trideset frankov.« »Prosim, izvolite.« S temi besedami ie lastnik kavarne odštel markiju trideset frankov in odšel. prei se je pa še nekajkrat vljudno priklonil. . Markiju se ie razjasnil obraz. Ponosno me je pogledal, rekoč: »Tako moraš naučiti ljudi kozjih molitvici A tu ne ostaneva niti trenutek večl Poidiva v drugo kavarno.« Prijatelj ie vstal in si še enkrat ogledal stol, ki se mu je moral zahvaliti za trideset frankov. »Prekleti žebelj,« ie rekel in qa jezno izpulil iz stola. »Sicer si bo se kdo drugi na niem raztrga! hlače,« je potem zagodrnjal. Pod vplivom tridesetih frankov ie bil marki čisto izpremeniem Priiel me ie pod roko in tako rekoč zaplesal v naslednjo kavarno. »To je dobro znamenje,« ie veselo deial. »Ta žebeli ie jutrnja zarja moje boliše bodočnosti!« V kavarni ie s takšno nebrižnostio naročil pijačo, kakor da bi bil prepričan, da mu teh trideset frankov nikdar ne bo zmanjkalo. Potem mi je Pripovedoval vse mogoče stvari in il najboljše volje. Zdaici ie pa utihnil. »Res čudno,« ie razburjeno vzkliknil. »Ali se je vse zaroiilo proti meni...« »Kaj se ie pa spet zgodilo?« sem vprašal. »Samo pomisli... spet sem sedel na žebelj...!« V naslednjem trenutku ie že poklicat natakarja in zahteval lastnika kavarne. . . Ko ie kavarnar prišel, qa ie jezno premeril od noo do alave in rekel: »Ko sem stopil v vaš lokal, so bile meje hlače cele. Nič hudega ne slu- »Ali res misliš, da sleparim?« me je očitajoče vprašal prijatelj. »Lahko mi verjameš, da ne... Res v vsaki kavarni sedem na žebelj... samo da ta žebelj zmerom s seboj prinesem...!« Do večera je marki s svojimi raztrganimi hlačami zaslužil nič manj ko šest sto frankov. Najbrže še nihče ni prišel s pomočjo raztrganih hlač do tolikšnega denarja. Corpus delicti Nemški igralec Adalbert Matkow-sky je že s sedemnajstimi leti žel v dresdenskem gledališču velike uspehe. Sreča mu pa ni bila naklonjena samo pa gledališkem odru, temveč tudi v hubezni. Veljal je za izrednega ljubljenca žensk. Nekega jutra je našla gospodinja, pri kateri ie stanoval, v mepovi postelji več lasnic. Diskretno jih je položita na nočno omarico in m svojemu najemniku zinila niti besedice o tem. Večji ali višji Napoleon I. je nekoč iskal v mal-maisonski knjižnici neko knjigo, ki jo je potreboval za neko novo uredbo. Naposled jo je zagledal na gornji polici, a je z roko ni mogel doseči. Tedaj je pristopil maršal Moncav. mož izredno visoke posatve. in dejal: »Dovolite, Sir, da vzamem knjigo s police, ker sem večji od vas.« »Večji ne, višji!« ga je popravil Napoleon. Rodovnik Aleksandra Dumasa st. so nekoč vprašali, ali je res, da ie bil njegov oče sin indijanke in belca. »Da,« je odgovoril Dumas, »to pa še ni vse. Moj ded ie bil črnec, moj praded pa opica. Kakor vidite, se moj rodovnik iam začne, kjer se vaš neha!« Rastline tope sneg Nekatere rastline na visokih gorah poženejo cvete izpod snega. Rastlina mora torej prodreti skozi zmrzlo ledeno skorjo. To stori tako, da s toploto, ki jo pridobi pri dihanju, sneg raziopi in ima tako stebelce s cvetom že oglajeno pot skozi sneg. Najdražja obleka Naidražja obleka, kar si iih ie kdaj omislila ženska nečimrnost, je nosila Napoleonova prva žena ložefina. Obleka je stala nič manj ko 12.000 mark in je tedaj veljala za naikras-nejši izdelek pariških šivilij. Tehtala ie 47 in pol kile in je imela 4,5 metra dolgo vlečko. Bila ie iz prekrasnega baršuna, hermelin, s katerim ie bila okrašena, je bil pa že sam zase vreden celo premoženje. Krilo, životek in vlečka so bili okra- __________________ _______________ šeni z zlatimi čebelami, vezenimi na sčani zadovoljili s 33 centimetrov dol- roko, vsa obleka je pa bila posuta z gimi čevlji. I dragulji. Ko se je Matkowsky vrnil domov in je zagledal na nočni omarici corpus delicti, je poklical gospodinjo in )o nadri: »Ce boste še enkrat našli v moji postelji lasnice, bom odpovedal stanovanje!« Preizkušnja za zakon Pri nekaterih afriških in črnskih plemenih imajo navado, da mora mladenič, ki se .hoče poročiti, najprej prestati svojevrstno preizkušnjo. Nič mani ko dve uri mora neprestano držati svoje roke v vreči, polni mravelj, ki ga seveda pošteno opikajo. Če to bolečino prenese, ne da bi roke dviqnil iz vreče, je goden za zakon, sicer pa ne. Vljudnost Napoleon I. ni bil nič kaj galanten nasproti ženskam. Na nekem dvornem plesu je nekoč vprašal neko lepo, mlado grofico, ki je povsod zbujala pozornost s svojimi prekrasnimi zlatarni lasmi: »Ali veste, Madame, da imate rdeče lase?« »2e mogoče. Sir,« je hladno odgovorila grofica. »A vi ste prvi moški, ki mi je to povedal.« Modne muhe 14. stoletja V srednjem veku so nosili bogataši, posebno pa dvorjani, velikanske čevlje s kljunom. Ker so dolgi kljuni ovirali pri hoji, so si ljudje pomagali tako, da so na koncu kljuna pritrdili tanko verižico, ki se ie potem dala pripeti na hlače na kolenu. Tako je bil kljun nekoliko navzgor obrnjen. V mnogih deželah — na primer na Francoskem — ie moda v 14. stoletju določala dolžino teh čevljev s kljunom glede na družabno stopnjo vsake osebe. Medtem ko je moral princ nositi 80 centimetrov dolqe čevlje s kljunom, baron 65 centimetrov, vitez pa 50 centimetrov, so se navadni me- :_____i i::»: _ ti —.. -l~! ? UGANKE Križanka Vodoravno: 1. Koristna in potrebna higienska naprava. 2. K Bogu se obračam, prožim, štrlim; moško ime, ki pomeni tudi hlod. 3. Romanski spolnik; tudi novo mašo poje; hrast. 4. German; neumno, blazno; francoski zlato. 5. Zelo trda platinasta kovina, ki jo uporabljajo tudi za nalivna peresa; kraška pokrajina, 6. Osebni ali kazalni zaimek; s samoglasnikom je vodna naprava. 7. Natančnejša označitev; povezan, povit. 8. Medmet, pa tudi tuja kratica; duhovski stan; turški oblastnik. 9. Umetnost (latin.); del Ljubljanice; medmet neugodja. 10. Umrli (i = j); vojvodinsko mesto. 11. Znanstvena opazovalnica. Navpično: 1. širi vero. 2. Obrtnik; polom, poguba, zlom. 3. Pivo; niso lačni; neizrazite barve. 4. Hud veter; športnik ga meče; nikalnica. 5. Spojine amonijaka (baze); Ludovika (franc, kakor se izgovarja). 6. Strah. 7. Pritok Morave; vresje. 8. 18. in 20. črka abecede; maščoba; hrib blizu šabca. 9. Nrav; predlog; enaka soglasnika, označujeta neznano osebo. 10. Gleda samo z enim očesom; žensko ime (iz grš., pomeni »Dobra«). 11. Razprava. PREMIKALNICA PRI ČAKAVZ SPENJAVKA NEJ EVEREN HILIJAZEM ZLOGUJEMO ZAPOPADEK Če besede dobiš navpično ščin. vodoravno premikaš, troje šolskih potreD- POSETNICA A. Kind 9. Komaj ie vrtnar odnesel pete, ie prišel kralj klicat svojo ženo. Kraljica se. je prebudila in skočila kvišku: »Kje je otrok?« Prepadena in smrtno prestrašena se ie ozirala okoli sebe. Otroka ni bilo več. Vsa ie vztrepetala od groze in ni mogla ziniti niti besedice, da bi kralju pojasnila, da ie od sonca in od utrujenosti zaspala, v tem času pa da se ie bržčas z detetom zgodilo nekaj strašnega... »Nesrečnica!« je zarohnel kralj. »Kaj si storila z otrokom?...« Uboqa kraliica pa ie kakor blazna jecljala ime izgi-mlega kraljeviča in obupno jokala... 10. Razjarjeni in nesrečni kralj je zaprl ubogo kraljico v temnico. Vsak dan je dobila nesrečnica samo majhen košček kruha in skodelico juhe... Ni vedela, da jo je obsodil krali v to ječo do smrti... Nič ni vedela, ubo-zica kaj se dogaja zunaj, na svetu... le skozi lino. zamreženo z železnim križem, je videla, da je poletje minilo, da je prišla jesen, za njo zima, pa spet pomlad in poletje... Tako so tekla leta, tako je mineval čas... 11. Zlobni vrtnar ie bil po teh dogodkih odpovedal službo. Ko se ie bila spustila noč, ie bil previdno vzel speče kraljevo dete v naročje, se zavil v črno pelerino in se utrnil v temo... Vso noč je hitel, da bi bil čim-prej in čimdlie od gradu, v katerem je zapustil toiiko žalosti in bolečine... V njegovem hudobnem srcu ni bilo niti ene same misli na nesrečo in gorje, ki ie ostala za njim... Mislil je samo na io, kako bo teqa drobnega, spečega črvička nekoč porabljal zase... 12. Tako je prispel do osamelega gradu, v katerem ie živela vdova po nekem qrofu s svojo hčerkico Drejo, ki ie bila z Anqelinom istih let. Vrtnar se je vdinjal pri qroficj, rekoč, da je brez službe, da mu je umrla žena in da ima samo teqa sinka, za katerega bi rad delal, da ga ne bo nekoč sram njeqoveqa očeta... Tako je lažnivec ostal. Grofica ie vzljubila vrtnarjevega otroka, ki oa je polagala spet v isto zibelko z Drejo... Nežno se je smehljala, kadar je oba otročička zazibavala v sanje... Dalje prihodnjii „ i Gospod noče izdati poklica. * ČAROBEN KVADRAT 1 2 3 4 5 1. stroj, 2. maslina, 3. azijska planota, 4. suha, 5. poljedelec. ŠTEJMO VLAKE! Iz Newyorka odide po voznem načrtu dnevno opoldne tovorni vlak v San Francisco; tja potrebuje ravno 7 dni. Pod prav istimi pogoji odide ob istem času tovorni vlak iz San Francisca proti Newyorku in vozi spet 7 ur. Koliko nasprotnih vlakov sreča tovorni vlak. ki vozi iz Newyorka proti San Franciscu? SREČNI DON KIHOT Zakaj se mlinsko kolo in krilno kolo pri mlinu na veter vrtita enakomerno, ne pa pospeševano, čeprav vrtilna sila deluje trajno? Don Kihot si tega gotovo ni znal razlagati, bolje rečeno, na to sploh ni pomislil, čeprav ga je prav to rešilo smrti. Ta fizikalni pojav vseeno poskusite rešiti, pa če' ste tudi prepričani, da »vitezu žalostne postave« veter ni nagajal. Rešitev ugank iz prejšnje številke Prva Križanka: vodoravno: 1. pokopališče. 2. overoviti. 3. der, Iti, ej. 4. P. S., oza, Ada, 5. klonitev. 6. raste, imune. 7. oviranje. 8. čar, nje, ff. 9. Nr„ ode, pir. 10 ebenovina. 11. kva-drilijon. — Navpično: 1. podporočnik. 2. ovc«, Avar. 3. ker, sir, ed. 4. or, ktr, obd. 6. po, oleander. 6. avizo, njeni. 7 litanije, ol. 8. iti, ime, vi. 9. Si, atu, Pij. 10. eden, fino. 11. Erjavec Fran. Druga križanka: vodoravno: 1. pr., ropati. 2. Rok. bolan. 3. epik, lok. 4. kopanje. 5. at, Rea, sl. 6. Kamnica. 7. moč, Aden. 8. bazen, Ane. 9. plavač, ac. — Navpično: 1. prekat, bp. ;2. ropot. Mal. 3 kip, koza. 4. Karačev. 6. Ob, • nem, na, 6. poljana. 7. aloe, Ida. 8. tak, scen«. ^O. in, klanec. J Čaroben lik: 1. pok, 2. pelod, 3, kolesar, 4, Koaor, 6. dar. Dafna se je imenitno zabavala. Glej no, štiri leta je že životarila v Ne\vyorku in živi duši ni bilo mar zanjo! Mnogi izmed teh rednih premierskih obiskovalcev gledališča jo Je najbrže celo že videl na deskah, adar' je igrala vlogo sobarice ob strani slavnih igralk. Nihče ji tedaj ni privoščil niti pogleda. Menda mora biti človek res bogat ali plemenitaš, če naj ga družba opazi. Lepo! Zdaj je bila vojvodinja in se ne more pritoževati nad sprejemom, ki ji ga ie prav ta družba priredila. »Ali imate po gledališču kakšen poseben načrt?« je vprašal mladenič in odrinil nekega starejšega gospoda, ki bi se bil ^ menda rad zapletel z Dafno v daljši razgovor. »Zakaj?« »Naročili smo veliko večerjo pri Charliju. In spomnil sem se, da bi nas morda počastili in prišli k nam, ce niste namenjeni kam drugam. Kaj-pa ai-1 lsto Pros‘J tudi Mr. Howarda.c ,..s>V'*Tne bi najprej vprašali Char-lija. Morda ne bo posebno navdušen, ce mu bo na lepem kakor iz oblakov padlo v hišo nekaj nenapovedanih gostov.« Dafna je spretno igrala naivno Angležinjo. Mladenič se je zasmejal. »Charlie je vendar javen lokal,« je Pojasnil. »A tako.« Zdaj se je zasmejala Dafna. »Kajpak — rada grem z vami.« , Ko so se vrnili na svoje prostore, Je povedala Howardu načrt za konec večera. Videla je. da ga je to prav rahlo vznejevoljilo. Dafna je njegov gost — njegova last. F[av nič mu ni bilo ljubo, da bi se Kdo drugi vrinil med njiju. »Kdo vas je pa povabil?« je vprašal. »Nisem razumela njegovega imena.: Čeden fant s temnimi, kodrastimi lasmi.« »Henry Murray,« je vzkliknil. »Ne bi vam ga bil smel predstaviti. Ni, na dobrem glasu.« »Saj je skoraj še otrok,« je pripomnila Dafna. Tedaj se je dvignil zastor in pre-lt'nil njun pomenek. »Stari postaja ljubosumen,« je pomislila Dafna. »Vojvodinja ie imenitna,« je dejal Henry svojemu prijatelju, ko sta se vrnila v ložo. »Tako?« je zategnjeno vprašal pri-, jatelj. »In mlada. Imeti utegne kvečjemu dva in dvajset ali tri in dvajset let.« »No — in?« »Lahko jo bo dobiti. Čisto sama je tukaj. Vojvodo je najbrže pustila doma.« »Lepo. In kaj misliš s tem reči?« . »Najbrže je star. bolehen gospod in se ga je že naveličala. Slišal sem, da so nekatere Angležinje prav vročekrvne. In vojvodinje še nisem imel.« »Ne verjamem, da ti bo pri njej uspelo.« »Staviva!« Zastor se je dvignil in končal duhoviti pomenek. ,Charlie‘ je bil izredno moderen lokal, nekakšen klub. kjer so newyor-fki milijonarji naročali razkošne.' izbrane večerje. Imel je tudi majhno plesisce in črnski orkester. Henry se je smukal okrog Dafne. Bila je skoraj vesela, da je doživela nekaj iz-prsmembe Ni bila vajena tako tež-ilexrU • Liudi, kakor .je bil Ho-vvard. Nekje na dnu srca je hrepenela po Marku in njegovi zdravi jedkosti. Murray je bil izvrsten plesalec, in Dafna je tako rada plesala. Mr. Ho\vard ni odmaknil pogleda od njiju, ko sta drsela čez svetlo plesno ploščad. Obraz mu je zasenče-val zlovoljen izraz. Preveč je vedel o Henryju Murravu. Vsakdo v New-volJ™ .ie vedel kaj povedati o njem. Ra je vzrok treh ločitev, ki so dvignile v najboljši newyorški družbi dosti prahu. Ni dolgo tega, kar ga je Peki besen zakonski mož pošteno pretepel, toda to ga ni izučilo. Pri ženskah je imel zaščito. Vse so se na vrat na nos zaljubile v njegovo de-skost in njegove črne kodre. Vendar rc&gKje« imunwnivVi * LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA * ni bil takšen otrok, kakor je bil videti na pogled. Zdaj je imel devet in dvajset let, toda prve zgodbice z ženskami je doživel, ko jih je imel šestnajst. Mr. Howard je bil slabe volje. Moral bi bil posvariti vojvodinjo — toda zdaj je prepozno. In kaj naj tudi poreče? Ne pozna je dovolj dolgo, da bi ji mogel svetovati kakor staremu prijatelju. Razen tega je vendar, čeprav še tako mlada, poročena, izkušena ženska, in v vojvodinja od nog do glave. Kaj, če bi si svarilo napak razlagala — boljše bo, da molči. »Čudovito plešete,« je zašepetal Henry Dafni na uho. »Vso noč bi preplesal z vami,« »žal to ne gre,« se je nasmehnila Dafna. »Jutri imam dosti opravkov in moram kmalu domov.« »Zdi se mi, da imate v Newyorku zabave čez glavo,« je obžalujoče dejal Henry. »Da, preplavljajo me s povabili.« Henry je vzdihnil. »Najbrže vam tudi ni do tega. da bi me še kda j videli.' Vendar bom vseeno tako predrzen, da vam bom nekaj predlagal: ali bi vas veselilo, če bi se v soboto udeležili našega plesnega večera?« »Kje pa bo?« je vprašala Dafna. »V naši hiši v Westehestru. Prav za prav ga bo priredila moja mati na ljubo mojima dvema sestrama. Če jo bom prosil, naj vam pošlje povabilo — ali boste prišli? Prosim, recite da I Prav nič me, ne bo veselilo, če vas ne bo tam!« _ Dafna ni takoj odgovorila. Premišljevala je, da bo do sobote najbrže že do grla sita Howardovih pozornosti. Morda ji bo dobro delo. če bo nekoliko premenjala družbo. »Skrbel bom. da vam bo mati poslala vabilo,« je rekel Henry. »Če se vam bo ljubilo, pridite! In ce ne boste prišli, bom vedel, da vam pač ni bilo do tega,« je žalostno pristavil. »Kje pa stanujete?« »V .Ambassadorju‘.» »Ali vam smem tja telefonirati? Ce ne boste utegnili v soboto, vas bi morda kdaj drugič veselilo večerjati ali kositi pri nas. tako da vas bom vsaj še enkrat videl, preden boste odpotovali.« »0, to bom pa že uredila,« je.prijazno odgovorila Dafna. Fant ji je bil všeč. Bil je tako spoštljiv, tako vljuden. Čisto drugače je ravnal z njo kakor Mark. Henry ji je toplo stisnil roko, ko jo je odpeljal k mizi. »In ne omenjajte Hovvardu najinega domenka,« je zašepetal. »Zdi se mi, da^me ne mara. Mislim, da mu ysa naša generacija ni všeč.« Dafna je obljubila, da bo molčala. Tudi sama ni marala, da bi Howard vedel za vse njene načrte. Zavedala se je, da ji je čas vojvodskega vladanja omejen, torej ga mora pošteno uživati. Bala se je, da jo bo Hovvard s svojimi pridigami in nasveti dolgočasil. Bil je pa dobra odskočna deska za družbo, ki bi v njej Dafna tako rada nekoliko zaplavala. VI Oboroženi s priporočilnimi posetnicami Mr. Howarda, Dafni ni bilo težko, priboriti si kredit v najboljših newyorških trgovinah. Oblekla se je od nog do glave, ne da bi pomislila, kako bo pozneje poravnala vse te račune, ki so znesli vratolomno vsoto več tisoč dolarjev. Preživela je prav zabavno dopoldne, izpolnjeno z nakupovanjem, in sc je vrnila v hotel šele okrog treh. Tam so jo že čakali zavoji, ki so jih poslale uslužne tvrdke, prizadevajoče si. pridobiti in obdržati si naklonjenost te nove, vplivne stranke. Ko je stopila v hotelsko vežo in krenila k dvigalu, ji je prihitel naproti sprejemni šef. »Nekaj časnikarjev je bilo tukaj; hoteli so govoriti z vašo svetlostjo,« je rekel. »Nekaj časa so čakali, nato so odšli. Rekli so, da se bodo vrnili. Ali jih želi vaša svetlost sprejeti?« Dafna je vzdihnila. »O Bog! Že spet! Ti strašni pisuni človeku res nikoli ne dajo miru! Vendar mislim, da jih moram sprejeti. Če se ne bom dala intervjuvati, bodo bogve kaj načečkali v časopise. Res čudno, kako tako hitro izvohajo, kje se človek mudi.« Sprejemni šef se je sočutno-obzir-no nasmehnil. »Težko je ljudem pri časopisih kaj Srikriti,« je rekel. »Kadar pride v fewyork kakšna vplivna osebnost, jo z nezmotljivim instinktom takoj izvohajo.« Resnica je pa bila. da je vodstvo hotela telefoniralo vsem večjim new-yorškim uredništvom, še preden se je črnilo v knjigi za goste po Dafninem vpisu posušilo, da se njena svetlost voivodinja Mayflowerska mudi za nekaj dni v Newyorku in da se je nastanila v hotelu ,Ambassadorju‘. Dafna je odšla v svojo sobo, odprla zavoje in obesila obleke v omaro. Nato je slekla svoj novi dopoldanski kostim in si oblekla čudovito lepo domačo obleko, ki jo je bila pravkar kupila. Baš se je hotela nekoliko odpočiti, ko jo je zmotilo trka- V 24 URAH barva, plasira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika grajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA nje. Dafna je skočila pokonci in odprla vrata. Bil je hotelski boy z ogromno cvetlično škatlo, skoraj tcij likšno, kakor je bil sam. »Zdaj mi moraš pa priskrbeti še nekaj vaz,« mu je rekla Dafna. Prerezala je vrvco in odprla zavoj. V škatli je bilo šest tucatov čudovito lepih, neomadeževano belih vrtnic. Ob njih je ležala posetnica Henryja Murraya. še preden se je boy z vazami vrnil, je potrkal boy iz neke druge cvetličarne..,m oddal šopek Mr, Howarda. Komaj je. utegnila razporediti cvetlice po sobi, že je zazvonil telefon. »Reporterji so prišli in bi radi govorili z vašo svetlostjo.« »Pošljite jih gor,« je odgovorila Dafna. Sedla je kar najelegantneje v bližnji naslanjač, skušajoč čimbolj uveljaviti novo domačo obleko. Tako je pričakovala zastopnike tiska. Že so potrkali na vrata. »Naprej,« je zaklicala Dafna. Trije mladi gospodje so stopili v sobo. »Prosim, skušajte si .sami' poiskati prostor,« jim je rekla Dafna. »Soba je nekoliko majhna. Žal vam tudi ne morem postreči s pijačo, ker sem komaj nekaj dni tukaj in še nimam svojega dobavitelja.« »Ce potrebujete dobrega, zaupnega dobavitelja...« je pričel prvi od treh reporterjev. Drugi je pa potegnil iz žepa listnico in vzel iz nje pet posetnic. »Vsaka teh tvrdk vam bo z veseljem dobavila najboljša vina in naj-izbranejše likerje. Če...« Tretji je bil pa še urnejši. Potegnil je iz zepa suknjiča brušeno stekleničko in jo ponudil Dafni. »Če hočete pokusiti res dobro kapljico, svetlost, vam bi priporočil tegale izvrstnega nekrščenega burbonca...« Dafna se je zasmejala. »Najlepša hvala,« je vzkliknila veselo. »Ne gre zame, toda če bi si sami radi privoščili požirek, kar dajte! Oprostiti mi morate, da sem tako slaba gostiteljica.« Zdaj sta potegnila tudi oba druga časnikarja rteklenički iz žepa in šele ko so se vsi trije pošteno okrepčali, so se lotili svoje naloge. »Kako dolgo nameravate ostati v Newyorku, svetlost?« je vprašal prvi. Tedaj je zazvonil telefon. »Oprostite mi,« je rekla Dafna. »Pogledala bom, kaj je. Nato vam bom pa vsa na uslugo.« Odšla je na drugi konec sobe do telefona. Reporterji so se spogledali. V njih očeh si bral neprikrito spoštovanje in občudovanje do izredno lepe visoke dame. »Prekrasna je,« je zašepetal eden svojemu tovarišu. »Kako rad bi jo pobliže spoznal. »Naj pride gor,« je rekla_ Dafna v telefon. Nato je obesila slušalko in se vrnila k reporterjem. »Dobili boste še enega tovariša,« jim je rekla. »Najboljše bo. da počakamo nanj.« »Ali nameravate dolgo ostati pri nas?« je vprašal reporter, ki ji je bil pravkar zadal isto vprašanje. »Ne morem vam natanko povedati, koliko časa bom ostala,« je odvrnila Dafna. »Morda teden dni. morda dva, morda celo dalje.« Medtem, ko je govorila, je nekdo potrkal. Eden izmed časnikarjev je vstal in odprl vrata, toda Dafna je govorila dalje, ne da bi bila dvignila pogled. »Poslala sern^ jahto v prenovitev,« je dejala. »Dokler mi je ne bodo vrnili, bom ujetnica Nevvvorka. Vendar moram Doudariti. da _ sem zelo zadovoljna ujetnica. Pozneje bom odpotovala v Zahodno Indiio in ostala v krajih, ki mi bodo všeč. dokler se mi bo ljubilo. Pot me bo vodila dalie ; čez Tihi Ocean na Havajske otoke in na Filipine...« * »Čudovito potovanje! Ali krmarite svojo jahto saini. ali imate moštvo?« jo je tedaj prekinil prišlec. Dafna je prestrašeno dvignila pogled. Na pragu je stal Mark z zbadljivim smehljajem na bledem obrazu, z rokami, nespoštljivo zakopanimi v hlačne žepe. »O,« je vzkliknila, toda hitro se je obvladala in se nasmehnila. »Kar prestrašili ste me,« je rekla. _ »Niti. opazila nisem, da je kdo prišel V sobo.« »Ali ste prvič v Ne\vyorku?« je vprašal eden izmed drugih. »Da,« je odgovorila Dafna. »In kakšen je bil vtis, ki ga je naredil na vas, ko ste pripluli v pristanišče?« »Pogled na mesto me je očaral, vendar me ie hkrati prevzela nekakšna tesnoba.« Pogledala je Marka. da bi videla, kakšen vtis so naredile nanj njene besede. Izraz na njegovem obrazu je pa ostal neiz-premenjen. »Te stolpičaste, visoke zgradbe se zde na nrvi pogled tako... nezanesljive.« »V i ste imeli ta občutek ob pogledu nanje?« je vprašal Mark. »Ali se vam je zdelo, da se bodo podrle in zrušile na vas?« Dafna se je zasmejala. Ljubek, veder smeh je napolnil sobo. »Ne,« je odgovorila. »To mi ni niti na misel prišlo.« »Ali dosti potujete?« jo je vprašal nekdo drugi »O pač, precej. Zelo nemirna ženska sem. Trpim, če moram dolgo ostati v enem in istem kraju. Zdi se mi, kakor da bi bila ujeta. In tako moram kar venomer potovati.« »Potlej bi bilo pač strašno za vas, če bi merali kdaj v zapor,« je sočutno vzkliknil Mark. »O, na kakšne grozne stvari mislite!« »Ali potuje vojvoda z vami?« se je zanimal eden izmed časnikarjev. »Ne,« je hitro odvrnila, »vojvoda je mrtev.« »Kakšna škoda!« je vzkliknil Mark. Tovariši so ga svareče pogledali. »Ali vam je kakšna zabava posebno pri srcu?« »O, vse rada delam,« je odgovorila Dafna. »Energičen človek sem. Najrajši pa jaham in letam.« »Jahate in letate...« je vzkliknil Mark in si nekaj zabeležil v svojo zapisnico. »Kdaj ste naredili pilotski izpit?« jo je vprašal. »Ko mi je bilo šestnajst let. Kajpak tedaj še nisem dobila pravega dovoljenja, ker sem bila premlada.« »če bi si radi mesto ogledali iz Ptičje, perspektive — poznam šefa tukajšnjega letališča. Veselilo ga bo, če vam bo lahko posodil enega svojih ptičev,« je vljudno predlagal Mark. »O, kako ljubeznivo,« je vzkliknila Dafna in se očarljivo nasmehnila. »Prav rada sprejmem vašo ponudbo!« »Kako bi bilo v četrtek popoldne?« je vprašal Mark. »Lahko bom napisal imeniten prispevek,« se ie obrnil k svojim tovarišem. »Žal vam ne morem za trdno obljubiti,« je odgovorila Dafna. »Morda vam bom telefonirala, če si bom mogla utrgati kakšno popoldne.« »Kaj menite o prohibiciji?« je vprašal eden izmed reporterjev. »Zabavna se mi zdi,« je odgovorila Dafna. »Uvedli naj bi jo po vseh deželah. Na Angleškem so lokali odprti samo določene ure. pri vas’ pa noč in dan. In kaj ljudje tukaj vse popijejo, mori Dieul«. »Kako dolgo ste se učili francoski?« je vprašal Mark. Dafna je kočljivo vprašanje preslišala. »Najlep.ša hvala, svetlost,« se je priklonil eden izmed časnikarjev. »Bili ste zelo ljubeznivi in ste nam zelo pomagali. Ce bi bile vse znamenite osebnosti tako prijazne kakor vj, bi ljudje, ki morajo intervjuvati, imeli laže'življenje:« »In policija težje,« je sam zase zašepetal Mark. Nato so se vsi poslovili in odšli. Zunaj na hodniku so se vsi trije obrnili k Marku. »Kaj je pa prav za prav s teboj? Svoje bedaste pripombe bi bil pač lahko zase prihranil! Videl si, da nas je rada sprejela in da nam ni delala težav. Sploh je krasna ženska! In ti si se vedel — boljše bo. da molčim!« Prišli so do dvigala. »Hudirja,« je vzkliknil Mark, »zdaj sem pa še svojo zapisnico pozabil gori na stolu!« Dvigalo se je pripeljalo in Markovi trije tovariši so vstopili. »Ne čakajte name!« je zaklical Mark za njimi in se obrnil. Vrnil se ie do Dafnine sobe in potrkal. • »Le vstopi. Mark!« je zaklicala Dafna. »Nisem zaklenila!« »Kaj naj vse to pomeni?« je vprašal Mark. »Vojvodinja Mayflo\verska! Če_ si morda domišljaš, da bom v našem časopisu pisal o tebi, se pošteno motiš! In kaj pomenijo te cvetlice in ta zoprna šarasta svilena domača halja?« »Mark, ti sploh nimaš smisla za humor,« ie odvrnila Dafna. »Drugim lahko tveziš. kar se ti ljubi, mene ne boš vlekla za nos! Bodi brez skrbi, bom že nekaj napisal o tebi. O tvojem pravem imenu bom pisal in koliko služb si že imela v teh štirih letih, odkar si v New-yorku! Kdo je pa plačal vse te obleke?« »Nihče,« je odkrito priznala. »Ne imej me za norca, Dafna!« Dalje prihodnjič Ničla Gospod Dreia se ie poročil. Čeprav mu ie ženin oče pred poroko obljubil 100.000 lir dole, mu ie zdai Splačal samo deset tisočakov. Dreta se je torej odločil, da bo svojeqa tasta opozoril na to. »Dragi gospod tast, ali vas smem opozorili, da doti moje žene manika ena ničla,« je plaho namignil. »Nicka ste pa vi,« mu je nasajeno odqovoril tast. Iz otroških ust »Mamica, kupi mi novo punčko.« »Le zakaj, srček? Sai je stara še cisto dobra.« »Mamica, sai sem jaz tudi še čisto dobra, pa si vendar kupila še eno hčerkico.« Filozofija »Nikdar se ne bi poročil z žensko, ki bi bila pametnejša od mene.« »Zato si torej ostal samec?« Ni pozabil »Ali si morda že pozabil, da sem ti pred dobrim mesecem posodil 500 lir?« »Nikakor ne. Tisti dan imam v naj-lepšem spominu « Otroška odkritosrčnost »No. Janezek, ali me boš spremil Jiu postajo?« vpraša teta Neža svo-lego nadobudnega nečaka. »Ne, teta,« odkritosrčno odgovori otrok »Takčn ko boš odšla., bomo narniec pili kavo.« Brez klobuka »Ali se ti ne zdi, da sem v, tem klobuku videti za deset let mlajša?« »Koliko si pa stara?« »Trideset let.« »Ne, mislim brez klobuka.«. Stari znanci Dva slara znanca se srečata in se pogovarjata o dobrih starih časih. Pa meni eden izmed njiju: »Najbolj pogrešam Zaplolnikovega Miho.« »Zakaj neki prav tega?« se začudi drugi. »Ker sem se poročil z njegovo vdovo,« se odreže prvi. Vse dobre laslnosti ima Sef: »Potrebujem zelo potrpežljivega in vztrajnega uslužbenca. Ali mi lahko dokažete da imate ti dve dobri lastnosti?« Prosilec za službo: »Imam ženo. devet otrok m stanujem skupaj s taščo, poleq tega že deset let uporab-liam isti bencinski vžigalnik. Skrbni zakonski mož Zena: »Srček, vidim, da prav tako skrbno držiš dežnik nad menoj, kakor tedaj ko sva bila še zaročena.« Mož: »Ali se temu čudiš?« Zena: »Seveda.« Mož: »Zdai li vendar jaz kupujem obleke.« Narobe ie razumel »Janez, kako ti ugaja tale gospodična. ki sem jo pravkar pozdravil? Pomisli, po smili svojega očeta bo podedovala po njem vse premoženje « i »Starost?« »Devetnajst lei« .., ->Nc. rad , bi Vjidell kplikp je' ‘sfar nien oče « Filatelija NEiilatelistom Danes bi rad napisal par vrstic onim, ki sicer ne zbirajo znamk, pač pa imajo med svojimi znanci in prijatelji ali pa celo v spoštovani »žlahti« kakšnega »lovca na papirčke«. Morda si bo kdo mislil, da bi ga rad poleg teh še jaz začel nadlegovati s prošnjami, naj bi mi dal kaj znamk, naj bi jih zame hranil, če jih kie dobi in podobno. No, branil se morebitnih darov ne bi, a prav gotovo zato nisem pisal tega članka. Rad bi le opozoril na par stvari, ki nikogar ne stanejo niti prebite pare, a kljub temu napravijo vsakemu filatelistu veliko veselja. Kadar namreč prinesete svojemu znancu-zbiralcu znamke, ni vseeno, kakšne so. Ne mislim tako na njih vrednost, kakor na to, kako so ohranjene. Po lastnih izkušnjah vem. da so navadno znamke, kj jih prinašajo starejše gospe ali gospodične lepo rjavkaste — kajpak od »kofetka«. No, takih znamk prav gotovo ne bo nihče vesel, tudi če iz vljudnosti napravi še tako vzhičen obraz. Prav gotovo se take znamke še isti dan pretvorijo v malce dima in pepela. Torej: znamke + kofetek = smeti! Prav pogosto so take podarjene znamke »odnešene«, kakor pravimo mi med sabo. Po domače se reče, da jim manjka plast papirja na zad-nti strani. Ne vem, ce trqajo ljudje znamke s pisem iz varčnosti, da že uporabljeno kuverto potem lahko še obrnejo narobe, ali kaj. Vsekakor počenjajo take reči in je zato šla že marsikatera dobra znamka v nič. Zato bi prav lepo prosil vse prizadete, da se v lakih in podobnih sIut čajih skušajo domisliti, kie imajo, škarje,; S. temi namreč da znamke, izredno lepo izrezati iz msnia Kaj- pak ne sme bili človek pri tem ozkosrčen, ker je posledica tega znamka brez zob. Zobčki pa spadajo k znamki in sicer pristni, ne kaka proteza! Dobil sem namreč že v dar tudi znamke, ki so bile obrezane, pa se je moj premili mecen potem menda domislil, da zobčki le morajo biti in jih ie »naredil« sam; prav lepe, ža-gasfe. Vsakemu okrasnemu traku za police v shrambah bi bili v konkurenco. Prav zares! — Če se povrnem spet na škarje, bi še poudaril (kar pride zlasti v poštev za zaročenke filatelistov in dekleta sploh), da ne smejo biti te škarje iz garniture za manikiranje, ker so tiste škarjice zavihane navzgor in je s takimi nemogoče rezati ravno. Zarezana znamka, ki ie nujno »produkt« uporabe takih škarjic, pa spel ni vredna počeneqa oroša. Torej: v roke ravne, običajne škarje in znamko izrežite iz kuverte tako, da ostane za prst širok rob okoli. Kdor svojega »paciienta« ne vidi vsak dan. da bi mu izročil nabrane znamke, nai jih zanj spravlja v čisti škatlici. Mastni madeži (ti nasveti veljajo tudi za povojni čas!) niso nikoli za-željeni; prav tako ne preluknjane, zamazane, zmečkane, zlepljene in sicer bolne znamke. Vseh teh bolezni pa se znamka naleze, če se potika po predalih v kredencah, pisalnih mizah, raznih košaricah za šivanje m podobnih kotičkih — Sledi torej nasvet: znamke hranite v lepi. čisti škatli) Kdor se hoče posebno izkazati, ne zamudi prilike ob rojstnih dnevih, godovih in podobnih slavnostih, ne da bi daroval priialeliu-filablistu kakšno boljšo znamko ali serijo: Vendar bi si ga dovolil opoJtonti, da imi se .za teke prilike malo poizkusi v detektivskih podvigih in ou-d nakupom darila dožepe vsat .jo. koigre žriaffike prijatelj Ttbira "in 'ce najdejo v njegovih očeh milost le rabljene ali nerabljene znamke. Ce pa ie prebral vsaj par detektivskih kniiq in je količkaj odprte alave, bo tudi uqotovil »luknje« v zbirki prijatelja in bo skušal kupiti znamko, ki bo zamašila tako luknjo. Ni treba, da so taka darila dragocena. Veliko boli je namreč vsak filatelist vesel če dobi znamko, ki mu manika, čeprav ni dragocenost, kakor pa takšno, ki jih ima že par med svojimi podvojenimi znamkami, pa najsi taka znamka kar dobro notira. Morda pa sploh ni treba kupiti znamk. Sai se kot darilo prav odlično prileže dobra pinceta (gladka na notranji strani!), morda povečalno steklo (visolctt-lupal), skodelica iz črnega stekla za ugotavljanje vodmh znakov, par izbirnih zvezkov, primerna knjiga za vlaganje znamk ali kaj sličnega. Tudi strokovna knjiga bo pravemu filatelistu v veliko veselje. Vendar so taki stroški navadno odveč. Zatrdno vem. da je vsak filatelist prav tako vesel prijetno rejene kuverte, polne lepo izrezanih, čistih znamk. To pa zlasti zato. ker se lahko naslaja ob pregledovanju teh znamk. Čisto poseben občutek je namreč, kadar sc med takimi znamkami prikaže kak boljši komad. Prav izredno veselje, ki oa uživa le filatelist! Upam. da se nud temi dobrohotnimi nasveti ne bo nihče zqražal Nasprotno! Prepričan sem, da bo vsakdo, ki jih ie prebral, še danes poiskal lepo, čisto škatlo, jo lepo posadil v snažen kotiček, ponledal kje so navadno spravljene »krščanske« škarje in sklenil, da bo od tega četrika naprei vestno vohunil, kai še vse manika v zbirki niegoveqa pnia-telja-filatehsta Imel bo potem zadoščenje, sai mu bo pripravil veliko veselje — z , mulo truda in inč stroškov. , ■ Gruden D kosilo. Vse skupaj še nekoliko prepraži. zalij s toplo slano vodo. dodaj paradižnikove konserve in — če hočeš — očiščeno skorjo parmskeqa sira. Ko je riž kuhan. qa daj s solato na mizo. Namesto riža lahko skuhaš testenine ali krompir. fPri krompirju potrebuješ nekoliko več začimb.) Ko je meso prepraženo, qa najprej zalij. dodaj na kocke zrezan krompir in ko zavre. sesekljaneqa zeleneqa peteršilja, strok strteqa če- ZA ZRAK IN SONCE LAMOL ŠPORT KREMA sna, kumine in žličko paradižnika. Daj na mizo s koruznimi ali ajdovimi žqanci. Sesekljano meso lahko uporabiš za mesni štrukelj. Meso prepraži na masti s peteršiljem in česnom in qa pusti, da se ohladi. Posebej pa pripravi testo. Iz 75 dek pretlačeneqa krompirja. 75 dek enotne moke. 1 pecil-neqa praška, 1 jajca, lahko tudi brez njcqa, soli, 5 dek maščobe zamesi testo in qa pusti počivati pol ure. Potem qa zvaljaj in namaži z ohlajenim mesnim nadevom. Ce imaš premalo mesa, dodaj med praženjem nekoliko kruhovih drobtin. Peci qa počasi 1 uro. Ko ie pečeno. qa polij z dvema žlicama mleka ali mlečnega ŠAH m ■v* V- Urejuje A. Preinfalk Problem št. 249 Sestavil B. G. L. (Tl trije modeli so risani Izrečno za »Družinski tedniki In niso bili Se objavljeni.) Za daljše izprehode v vročih poletnih dnevih nam dobro služijo obleke, ki so krojene po modelih na naši sliki. Prva obleka je iz črtaste svile. Zanimiva sla zepa, ki se podaljšujeta v dve globoki qubi. Proge tečejo počez. Zapeniamo jo s preoblečenimi gumbi. Poleg nosimo širok usnjen pas. Iz stare poletne obleke lahko sešijemo obleko po našem druaem modelu. Obleko zelo povzdignejo rese na koncu rokavov in na velikih žepih. K belemu kniu oblečemo temnomodro ali rdečo bluzo, ki io poživimo z belim ovratničkom, gumbi in robom na rokavčkih. Krilo zavežemo s precejšnjo petljo. Ta obleka je zelo primerna za kopanje, ker lahko oblečemo namesto bluze samo nedrček za sončenje nadomestka, pokrii z vlažno krpo in ga daj čez četrt ure s solato na mizo. I. Š., Ljubljana * Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične qospodinje«. plačamo 10 lir.. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prir spevke naslovile na Uredništvo »Dru-žmskega tednika«. Količek za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 253. Štorklja se je oglasila pri vas... Štorklja ie s svojim velikim rdečim kljunom potrkala na vašo streho in v vašem srcu se ie naselilo naislajše pričakovanje, ki qa pozna žensko srce. Novo življenje se poraja. Če opazujemo s tolikšnim zanimanjem in veseljem cvetočo cvetlico in odpiranje novih popkov, koliko lepše je čakanje na novega zemljana, ki ie del nas samih! Prav zato ne bo nosečnost za nobeno mater nadležnost in nepjijet-nost. Toda bolj kakor kdaj koli mora paziti nase, na nego in zdrave svojega telesa. Oblačite se tako. da boste vsaj nekaj časa skrivali svojo skrivnost, zlasti pred tujimi nepoklicanimi očmi. Zato uporabljajte vse modne pripomočke, ki vam jih bomo navedli. Če nosite zjutraj ati dopoldne široke hlače, oblecite namesto pletene jopice, široko sinjo, rožnato ali pisano flanelasto jopico. Če hočete, jo sešijte iz baršuna. da jo lahko tudi čez dan ali zvečer oblečete čez popoldansko obleko. Domača _dela ne morete delati v hlačali in široki jopici. Zato si se-sijte iz pralnega blaqa preprosto obleko, ki jo lahko sproti širite. Zelo primerna ie pikčasta obleko z enobarvnim ovratnikom. Za sprehode in za obiske si pripravite obleko iz krika. in bluze. Temnomodro krilo pri— Sijte na sviien životek z naramnicami, da vas krilo ne bo_ tiščalo v pasu. Po!eq si pripravite, vec hubkih bluzic, ki naj bodo vse široke in krojene v gube. Zelo dobro ddšlo vam bo ogrinjalo. Za hladne večere, za obiske ali gledališče si pripravite precej široko in dolgo svet o ogrinjalo. Ko ga boste imeli, boste znali šele ceniti njegovo vrednost. Iz stare temne svilene ali kakšne drune obleke si pripravite s pomočjo svetleiseqa blaga obleko za sprehode in podobno. Sprednji del, ki ga vstavite iz svetlejšega blaga, mora Ddi precei nabran in spet s pasom fa.li. dastiKo. ker ga morate sproti sirih. .Iz svetlejšega blaqa naredite tudi široke reverie. Čez vse poletje vas bo zvesto spremljala pisana dolga in široka jopica iz svile ali tafta Oblečete jo čez vsako temno ali svetlo obleko. Tudi plašč morate primerno izpre-memti. Če si lahko kupite novega, se zatecite h kockastemu blagu. Krojite ga precei široko, po hrbtu pa naredite globoko gubo. Prav tako pa lahko s kockastim blaqom razširite star plašč. Sprednji del obrobite s §recej širokim kosom kockastega laga in ga speljite tako. da boste dobili ovratnik v obliki šala. Tudi rokava obrobite s kockastim blagom, zepe pa prišijte tako, da bodo kocke stale počez. Tudi za deževne dni morate biti pripravljeni, ker zahtevata vaše zdravje in zdravnik, da tudi v takšnih dneh greste na zrak. Zato se morate primerno zavarovati pred deziem. Zelo primeren je dežni plašč s kapuco, ki ga ogrnete preko plašča ali obleke. Obujete si močne nepropustne čevlje ali pa qa!oše. da nimate mokrih noq. Plašč naj bo rajši nekoliko daljši, ker vas bo varoval in skrbel, do ne boste po nogah preveč mokri. Najboljše ie sicer, da vzamete s seboj nogavice, ki jih morda pri vaši znanki ali prijateljici preobuiete. Porabni nasveti B Tri ali štiri mani umazane brisače operemo z isto količino mila. kakor eno samo zelo umazano brisačo. Zato perilo večkrat premenjajmo, ker LEPOTNA PENA je moderno kozmetično sredstvo Saxobell napne uvele kožne predele, Intenzivna prepojitev s krvjo je za kožo najboljša gimnastika, katere trajni uspeh je: čist, mlad, svež obraz Dobi se v drogerijah in parfumerijah ga s tem varujemo, varčujemo z milom in ie na * 'šno bolj higienično. Ze rabljen!. galice spravljajmo v posebno škatlico. Ko je polna, z njo podkurimo. Veliki žepi na jopicah in krilih so sicer moderni, vendar se jim rajši odpovejte, če imate preveč široke boke. Zmerom mani prtičev boste imeli v perilu, če boste pričeli uporabljati papirnate prtiče. Če vam raste noht na palcu ali katerem koli drugem prstu na nogi v meso, hitro izrežite z ostrimi škarjicami sredi nohta majhen trikotnik. Noht bo tako rastel. da bo izpopolnil prazen prostor, med tem bo pa nehal rasti v meso. Srebrne žlice in vilice, ki so dobile rjast madež, očistimo s toplim kisom in osušimo z žaganjem. Beli: Kf5; Da4: Td4; Lh6: Pe4. (5) Črni: Kc5; Tbl; Pc7, f3. (4) Mat v 2 potezah Problem št. 250 Sestavil S. Lovd Beli: Kd6; Dgl; Te3; Sc4, d5; Pb3. (6). Črni: Kd4; Td2, f4; Lal, h5; Sh2: Pa5, b6, c3, f7. f6. (11) Mat v 3 potezah To je sečiščni problem. V našem primeru gre za dve polji, na katerih se sečeta delovanji dveh različnih figur: beli doseže, da braneči črni figuri na kritičnem polju izmenjaje druga drugo ovirata. 255. Caro—Kami Kiuru—Salo Helsinki, 1943. 1. e4, c6. 2. d4, d5. 3. ed5, ed5. 4. c4, Sf6. 5. Sc3, efi. IS tem preide črni — po novih izkustvih morda res najbolje — v damski gambit, v katerem je že izvedel c7—c5; kljub temu mora biti še zelo pazljiv, saj beli obvladuje več prostora, zlasti v središču in neprestano qrozi s kraljevskim napadom. Če pa se mu posreči prebroditi vse težave srednie iare. ima lahko v končnici zaradi osamljenega belega kmeta d4 še boljše iz-glede.l 6. Sf3, Le7. Ld3, dc4. IZdaj smo v sprejetem damskem qambitul 8. LXc4, 0-0. 9. 0-0, a6. 10. De2. b5. 11. Lb3. Lb7. 12. Lg5, Dd6. 13. Tadl, Sbd/. 14. Se5 ITo je prvi znanilec napadal Tac8. 15. a3, Sb6. 16. Td3 IBeli pošilja tankovske odrede na desno krilol Sbd5. 17. Ld2. b4(?) [Delovanje na tem krilu ie samo na sebi pravilno, treba bi bilo le preje menjati skakača na c3 in potem z drugim skočiti na d5, da bi se po potrebi branil z Lf6 in ev. g61 18. ab4, SXb4. 19. Tq3! IBeli žrtvuje kmeta, ker hoče na DXd4 udariti z 20. Lh6. Se8. 21. Tdl. Dh4. 22. LXg7, SXg7. 23. Td7 ali še nevarnejše: 22. Lel z grožnjama Sd7 in Tg4; Dc5 je pa zaradi 22. Dg4 tudi pogubno; črni je že zapleten v usodni tok dogodkov! Tfe8 ISbd5. 20. Lh6, Se8. 21. Se4, Dd8. 22. I.a4l; odpornejše bi pa bilo Kh8. nakar bi beli najbrže nadaljeval z 20. De31 20. SXf7! [Črni se ie izoqnil jarku, a padel je v prepad) KXf7. 21.LXe6 + , Kf8 [Če se ie hotel črni še količkaj upirati, bi moral doti damo: DXe6. 22. TXg7 + , KXg7. 23. DXe6 itd.: sledi lep konec.J 22. Lh61, qh6. 23. Dh5! Črni ni našel nobenega sredstva več, da bi se rešil mata. REŠITEV PROBLEMA ŠT. 246. 1. D(12! TfS. 2 Ddi! Tc8. S. Da4+, Kb8. 4. Dn7 mst 2. ... Te8. 8. Da4"h hi 4. Dxe8 mat 2 TM. S Dal+ in 4. Dxh8 mat 1 Tli8. 2 Dn5+, Kb8 S. De6+in 4. DXh8mat 1 KbS, 2. D14+. Ka8. 3. Da4+ in 4. DXe8mut REŠITEV PROBLEMA ŠT. 247 1. ThS!, th3, 2. Sg4. h2. Sf2 mat. REŠITEV PROBLEMA ŠT. 248 1. Lb7!, Ke7 (sicer odloči 2. Rdfl) 2 IM'., K X b8. 3. KdG, Ka8. 4. Kc7, d5. 6. Lb7 mat- Petička vr ...zalo izraža svojo otroško bolečino v debelih, okroglih solzah, ki se mu trkljajo po rožnatih ličkih. Petrček je sicer vesel otrok, dobrodušen, veder in zmerom dobre volje. Če takole bridko joka, pomeni to, da ga nekaj boli. Najprej vzamem ubogega fantička v naročje in skušam ugotoviti, kje ga boli. Glavico ima vročo in vroče so tudi dlani malih ročic, ki se tako zaupno oklepajo mojega vratu. Ze opoldne mali sirotek ni tako s tekom jedel svoje špinače kakor sicer, edino sadni sok mu je prijal. Hlastno ga je izpil v velikih požirkih, kar ni njegova navada. Namesto, da bi po kosilu mirno zadremal v svoji posteljici, se je vzravnal in jel jokati. Zdaj ga pestujem in vprašujem, kje ga boli; le da ne uganem, kje. Merjenje vročine: ko sem ga toliko potolažila, da so mu usahnile solze, ga položim nazaj v posteljico, hkrati pa sežem po toplomer. Na lepem šine živo srebro na 38,8 C. Iz izkušnje vem, da imajo otroci hitro precej visoko vročino in da to še ne pomeni katastrofe. Kljub temu sem vznemirjena. Majhna preiskava: kakor koli Petrč-ka primem in kjer koli se ga dotaknem, se mu zdi, da ga boli, toda po izrazu njegovega obrazčka vidim, da se pri pritisku na trebušček ni posebno izpremenil. Torej tudi bolečina ne tiči v tem okroglem, srčkanem trebuščku, ki je tako pogosto izvor solza. Zdaj vzamem v roko čisto žličko. Petrček mora pač pretrpeti nekaj hudih trenutkov, ko mu z žličkinim ročajem pritisnem jezik navzdol in mu pogledam v grlo. Hvala Bogu, ni še belih pičic, ki se jih mame tako bojimo, zato so pa mandlji otekli, in sicer rahlorožnate sluznice so danes živordeče, vnete. Zdaj že vem, zakaj ima Petrček vročino. Vrat ga boli. Obkladki: Obkladki so za otroka prava muka, pa tudi odrasli niso posebno navdušeni zanje. Vendar jih moramo kdaj pa kdaj imeti, da se hitreje pozdravimo. Iz mehke, mile volne sem si spletla posebej z a takšne primere 7 cm širok in 35 cm dolg povojček, ki se na koncu zožuje v konico in ima dva trakca za vezavo. V ta povojček sem položila plast gutaperče in štirikrat prepognjen, prešit trak iz gaze. Tako je gutaperča skrita med gazo in volno. Ta fantazijski povojček osrečuje v družini vse tiste, ki jih kdaj vrat boli. Danes je Petrček na vrsti. Položim gazo v neprehladno vodo, ki sem ji pridala žlico ocetno kisle gline, ga dobro ožmem, položim na že pripravljeni povojček in hitro ovijem Petrč-ku okrog vratu. V isto vodo pomočim majhne platnene nogavičke, jih ožmem, obujem Petrčku in čezenj potegnem tople volnene nogavice. To so prvi ukrepi, ki jih lahko naredim sama brez zdravnika. Za žejo dam fantičku nekaj požirkov ohlajenega lipovega čaja z limono in kmalu Petrček kakor po navadi mirno zaspi. Izolacija: otroka sem vseeno prenesla v drugo sobo, kjer ni nevarnosti, da bi kdo nalezel njegovo bolezen, če je morda le nalezljiva. Mir: Matere so s svojo ljubečo skrbnostjo in mirnim nastopom hkrati najboljši hišni zdravniki, ki se jim radi zaupajo možje in otroci. Kolikor bolj mirne smo, toliko bolje bomo vplivale na naše manjše in večje bolnike in tudi zdravniku koristimo samo, če smo mirne, če ga disciplinirano poslušamo in ubogamo njegove nasvete. Po popoldanskem počitku je Petrček že vse mirnejši in rad dovoli, da mu premen jam obkladek in nogavičke, ne da bi se dal motiti pri igranju v posteljici. Ročice in čelo ima že bolj hladne, zato nočem popustiti svojemu strahu in že zdaj meriti — naj ima otrok mir, merila mu bom vročino šele ob šestih. Zdravnik: vseeno sem sporočila hišnemu zdravniku, naj se proti večeru oglasi pri nas, da ne bom imela ponoči hujših skrbi in da bo ugotovil, ali ima Petrček res samo navaden prehlad in ne kakšne druge, nevarnejše bolezni, ki jo more ugotoviti samo zdravnik. Pripravila sem za zdravnika listek, ki sem nanj zapisala vročino, ki sem jo bila izmerila opoldne in zvečer, poleg sem pa še napisala: ,mlačen obkladek okrog vratu iz ocet-nokisle gline in mokre nogavičke na nogah'. Na umivalniku v sobi sem pripravila svežo brisačo in košček mila, če bi si zdravnik hotel po pregledu umiti roke. In zdaj mirna in brez skrbi čakam, kdaj bo zdravnik pozvonil. Medtem se je vrnil mož, ki je kajpak takoj v hudih skrbeh. Hkrati se domislim, da je res tako hudo, če imaš edinca in koliko boljše bi bilo, če bi imela več otrok, več izkušenj... O priložnosti se bom o tem pogovorila z možem. Vsi imamo radi zdrave otroke, zato posebno globoko občutimo našo zvezanost z njimi, kadar so šibki in bolni. NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tei rubriki, plačamo 10 lir Okusna omaka Zelo okusno omako za izboljšanje riža ali testenin si pripraviš takole: Sesekljaj srednje veliko čebulo, jo prepraži na olju, dodaj pest sesekljanega zelenega peteršilja in nekoliko zelene. Vse skupaj še nekaj časa praži in končno dodai dve žlici paradižnikove konserve, osoli in zalij z zajemalko vode. Omaka ie qotova. Posebej skuhaj v slanem kropu riž ali testenine, odcedi in polij s priprav-lieno omako. Daj s solato na mizo Ce hočeš omako uporabiti za juho. skuhaj pest riža ali drobnih testenin v slanem kropu, dodai po qor-niem načinu pripravljeno omako, opoprai po okusu in vrzi v mho jušno kocko, luha je zelo okusna in prav nič ne zaostaja za pravo govejo juho. Namesto riža in testenin lahko zakuhaš vlivance ali žličnike. K. M., Ljubliana Sveža rabarbara za zimo Očiščena rabarbarna stebelca zreži v majhne koščke. Z njimi napolni ciste steklenice in jih postavi pod vodovod; voda naj teče toliko časa, dokler ne izpolni vseh najmanjših luknjic in spranjic. Tako napolnjene steklenice , zamaši s prekuhanimi zamaški in jih zapečati. Shrani jih na hladnem m suhem prostoru. Kadar rabiš rabarbaro, odpri steklenico in odhj sok, ki ie zelo dobra in krepčilna pijača in nadomestuje limonado. Koščkom dodaj nekoliko sladkorja in skuhaj kompot. Presne koščke uporabiš tudi kot nadev za zavitke. P., Ljubljana Pehtranove rezine Naredi testo iz 30 dek enotne moke, 3 dek presnega ali kuhanega masla, 8 dek sladkorja. 1 kavne zheke jedilne sode, 1 decilitra mleka ali mlečneqa nadomestka in 1 z.licke oranžade. Testo tanko zva-liai. namaži z marmelado in potresi s pehtranom. Zvij in speci. Zreži na rezine in daj na mizo. D. Z., Ljubljana Kako uporabimo meso, ki qa dobimo na nakaznice Meso, ki ga dobimo na nakaznice, lahko uporabiš na ve6 načinov Ker je včasih tako trdo, da bi qa morala predolgo kuhati. qa zreži na mesoreznici. Z zmletim mesom kaj hitro izgotoviš kosilo Na masti prepraži nekoliko čebule, dodaj zmleto meso. praži še 20 minut in Drideni toliko Pesti riža. za kolikor oseb kuhaš Za poletne dni ie zelo primerna ljubka torbica, kakršno vidimo na zgornji sliki. Naredimo jo iz mehkega zajčjega usnja ali pa iz baršuna Izdaja K. Biatuša. noviuar; odgovarja H. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mikalek — vsi v Ljubljani.