Ni vse zlato, kar se biišči v sedanjih dueh. Veliko hvalisajo l.judje sedaajo zvečiaorna uže liberalao dobo. Pravijo, da se tako dobro ljudstvu še nikedar godilo ni. Izomikaao je vse, kakor še nikoli poprej, in lehko bi nže bilo, kakor v paradiži, ako bi le freimaurerji in liberalci prosto roko povsod imeli. V marsičem je res opazovati veliko uapredovanja. Clovek bi se ga rad veselil iz celega srca. Toda ovo veselje uam temni ia greai marsikaj nepovoljnega, česar poprej ni bilo, vsaj v tolikej meri ne. Nedavno je vlada priobčila statističaih podatkov, iz katerih poizvemo prestrašeni, da je samo v zapaduej Avstriji, t. j. v naših razvenogerskih deželah : 20.000 slepcev, 29.000 gluhonemih, !3.000 znorelili iu 32.000 trapastih ljudij ali bebcev. Torej živi med nami skoraj 100.000 ljudij, ki ali niso pri popolaej pameti ali ki 80 boleni na svojih čutilih. Poročilo dostavlja: aavedene številke nam kažejo, da tudi v Avstriji kakor v drugih dežclab število tistih ljudij, ki niso pri dobrej pameti, uarašča čem bolje aapreduje duševaa omika in gospodarstveaa kultura. To je res žalostuo, čem več omike, tem več aorcev! Clovek bi tega ne veroval, pa številke niu kažejo, da je vendar res: število znorelib ljudij narašča pri aas sedanje dni. Zato stavijo nove norišnice ia povekšujejo starc. Razlagajo si pa žalostno prikazen tako: sedanja oinika ali kultura podaja oloveškej poželjivosti čedalje več dobrega ia veselega za uživati, poalušati, gledati. To pa draži čutila, vznemirja živce. Mnogi živijo zelo drugače, kakor bi aaravno bilo; sploh je svet popolaem aa robe postavljea. Uže od otrok se preveč tirja. Zato otrpae preraao jihova živahaost duha ia srca. Treba je izredaih sredgtev, da se zopet vzbudijo, vzdramijo. Iz tega izvira, da posebno po mestili vedno kaj aovega imeti hočejo, to pa takšnega, ki je nenavadao, dražljivo, vznemirjajoče, kar jib še zanima pa tudi zamoti. Naposled je posamezaim draženja preveč, pamet se jim zmede ia aorišnica dobi enega aorca več! Druga alaba prikazea so prepogosti samouaiori. Kužaej bolezai podobao širi se aagoa k samoumorstvu vedno dalje, celo uže med otroke in kmetske ljudi. To je tem nevaraeje, ker je mnogo takib, ki samoumor zagovarjajo, vsako odgovoraost pred Bogom tajijo, aamomorilce slovesao pokopavajo in sveto Cerkvo zauičujejo, katera kaj takšnega prepoveduje. Dve tretjini samomorilcev ni pri zdravej pameti, ia tretjiaa vseh se ubije pri polaej zavesti svojega zločinstva. Da slovesao pokopavaaje število samomorilcev množi, to priznavajo celo učeajaki in krivoverci. Lutrovsk profesor aa Dorpatskem vseučilišči pravi: pomaoženemu številu samoumorov je kriva: vedao večja požrešnost, aečistost, pijančevaaje, nesrečni zakoai, slaba izreja otrok, polovičarska omika krive misli o čaati in pošteaosti ia pa — častno pokopavaaje samomorilcev. Vendar je še nekaj drugih uzrokov, naaireč: uboštvo ia pa aeverstvo. (Konec prihodajič.)