^f' Kofct Gorenjski časnik od leta 1947 ^ I'RVI PREDItODMIK TfDNIK CoRENJlC LfTA IQOO PETEK, 4. NOVEM&RA 2005 Leto LVIII» §t. 88, cena 300 SIT, 16 HRK Odgovorna urednica: Mari;a Volčiak Časopis izhaja ob torkîh i\í os petkih naklada: 22.000 IZVODOV W^VW.r.OKEHISKlCU&.SI varnost Bančni ropi v Sloi^eniji niti niso toka.redkost, zagotovo po ne pomnimo tako premetenega in dobro organiziranega, kot seje zgodil v banki SKB i/ LJubljani. Simon Šubic no sprehaja celih sedem ur in njih prazničnih dnevih iz sta- Še včeraj zgolj holivudîka fikcija Je v tren utk u postala sío- ver^a stvarnost. Drzni ropar- vrtm odpre 420 Îroi'msfc/fi Ska-tel, v katere še sama banka nii>\a irpo^eda. Prav ttíkšna kriminaír)a àt- novanjske hiše v Spodnjih Bit- njah znanemu podjetniku od- nesli v zid vgrajeno blagajno in ga o^ovdli zd n milijonov ji so nas ta teden zbudili iz janja nas opozarjajo, da naša tolarjev. Vse večje tudi prime-omotične zasanjanosti, da je oaza ni več popolnoma vama rov zlorab bančnih avtomatov. Slovenija Še vedno vama oaza, v kateri se za svojo in drugega pred čedalje hujšimi oblikami kriminafa. Preseneča pred- pri katerih je vsaka bolj sofisticirana od prejšnje, ulični ro- lastnino ni potrebno pretirano vsem vedno ve^a drznost p/o- parji ne igrajo več le na karto bati. Morda od tu tako lezemo milcev in roparjev, ki so pogo- presenečenja in fizičnega sto tudi neverjetno vdči svojega ustrahovanja, ampak se vse posla in celo seznanjeni s ko- bo^ pogosto zanašajo na moč risi nimi infi)rmacijami. Na- strelne^ oroéja. Pred dnevi je vodno neraziskano kje izvedo, lako sredi Kranja oboroženi varovanje sefi:>v, kakršno se razkriva po ljubljanskem roparskem podvigu. Naj šc tako vpijejo, da je bilo varovanje urejetu) po standardih, je nera • kdaj je najpri memejši t renulek mošk i oropa I mladi p unci, zumljiifo, da se lahko po "skrb- za vbmiřsíií podvig bodisi v Varnost je tor^ relativna. Želi- no varovanem " podzemnem tehnično in fizično varovane mo sije vsi, a premalo se ji po- prostoru s 4.900 elektror\skimÍ stavbe fcodis» z navadno kiju- svečamo. Vsaj banke in var- sefi, v katerih 50 nakopičene čavnico zaklenjene stanovanj- nostna podjetja so na dan var- dragocenosti zasebnikov, ne- ske hiše s priprtimi okni. Na Čevanja dobila dobro lekcijo iz kdo z varilcem v roki brezsk rb- podoben rxačin so prav v zad- (m) varovanja premoženja. Ogroženi na lastnem dvorišču Mateja Rant ičih, " je njihove težave opi« vozniki požvižgajo na pro- izrekli že dvajset glob, pred- sal Anton jenko. Tone metne znake. Komandir po vsem voznikom tovomja- Podgora • Zaradi del na regi- taj pa je dodal da si krajani licijske postaje Skofja Loka kov. Krajani so razočarani onaini cesti Podgora - Trebi- skoraj ne upajo več peS po Janez Šuštar je pojasnil, da tudi nad izvajalcem, Cest» ja v teh djieh številni vozniki cesti. Zaskrbljeni so. saj se so policisti v zadnjih dneh nim podjetjem Kranj, saj za obvoz izkoristijo bližnjo stransko cesto skozi Podgo-ro, Čeprav je uradno obvoz ijrejen Čez Vrhniko, Logatec in Žili. Vendar ta cesta tolikšnega prometa ne vzdrži, so prebivalci opozorili na zboru kra j ano v, ki so ga v po-nedeljek sklicali v Podgori. Ogrožene se počutijo celo na lastnem dvorišču, saj tam mimo zdaj vozijo tudi tovornjaki, čeprav prometni znak to prepoveduje. "Cesta je tu široka zgolj tri metre, zato si samo pred- njihovi delavci sami usmerjajo promet na stransko cesto. "Nihče nam ni rekel, da se bo ta cesta gradila z obvozom!" so ogorčerd. Podprl jih je tudi župan Jože Bogataj. "Čeprav so bila dela na prvem odseku bolj zahtevna, saj je podjetje Rekon sočasno gradilo tudi vodovod in kanalizacijo, ni bQo nobenih težav. Promet se je ves čas nemoteno odvijal po enem pasu." Krajani so zagrozili, da bodo cesto samovoljno zaprli. Če ne bodo uredili stavljajte, kakšno škodo pov- Zaradi del na regionalni cesti se je močno povečal promet enosmernega prometa ali zročajo na naših zemlji- na lokalnf cesti skozi Podgoro. / pdicfia mllklf bliddsin vsaj i2ogibáliá^ ob cesti. PRISTOPNINA BREZPLAČNO cfc:i,t;KTRONSK.\ BANK.\ 30 NOVVMftVR McnceŠ Bivalna enota Prizme v Mengšu Posebni socialni zavod Prizma Ponikve, katerega dejav* nost je varstvo odraslih invalidnih oseb in oseb s težavami v duševnem razvoju, je v Mengšu za svoje stanovalce odprl prvo bivalno enoto. "S tem smo omogočili kvalitetnejše življenje tistim našim stanovalcem, ki si takšno obliko bivanja Želijo in jim zdravstveno stanje to dopušča. Zagotovili jim želimo ponovno vključitev v skupnost in kar se da samostojno življenje," je ob odprtju povedal direktor Prizme Bojan Staňte. V hiši na Mehletovi ulici, ki jo je zavod najel za pet let, bo na 360 mz bivanjske površine živelo deset ljudi, ki bodo zase skrbeli sami, dnevno jih bo ob-skovdla medicinska sestra, tedensko oz. po potrebi pa tudi socialna pedagoginja. Stanovalci, ki jih je ob odprtju obiskal tudi mengeški Župan Tomaž Štebe, se želijo Čím bolj vključiti v lokalno življenje. ). P. i 88 KTUALNO >ve ključavnici, ^a klju6i 'o dnnem banfnerri ropu v Ljubljani najbolj aictualna ugibanja, ali so enar in vredni predmeti, shranjeni v )ankah, varni. Slovenske b^nke so prf lovoru na to vpraianj^ različno ovorne, vse pa trdijo, da zagouv- 0 popolno varnost GORENJSKA Brdo bo središče Evrope Slovenija bo v prvi polovtd feta zoot predsedovala Evropski uniji Na to zahtevno naloga se je treba temeljito pripraviti. Veliko se bo dogajale na Brdu, kjer bodo v ta namen dogradil in rekonstrutrali Zoisovo pristavo. Brdo ima z organizacijo mednarod* nih srečanj veliko Izkušeni* : KRONIKA vitrin v treh dneh sU s« ob zastekljenih vitrinah poslovne stavbe Clobus v Kranju zgodtla dva ropa: p aH v ponede- jek, drugi pd v sredo. Obakrat so bile Žrtve ženske. Policija Se naprej poizveduje za storilcem in ugotavlja, al sta bila roparja različna ali pa )e oba ston I FSti. 10 SNOVANJA Teater In gledalci tudi Ko se Je pred sedrnimi leti poru M v gledališču Toneta Čufarja na jesenicah, so pesimisti rekli, da je z JeseniSkirTa gledalilćem konec. Pa ni bilo. Po obnovi je^e kako Žtvo in diha s stoletnico rojstva Toneta čufarj Ve< o gledaliiču z direktorico Branko Smole. VREME [ Danes bo deioma sončno, t i Jutri, v sôbûtô. bo več oblačnosti. j V noá na ned^o bo začelo \ deževati, čez dan bo dež t i predvidoma ponehaL A 6/12 12 j Jutri: oblačno if) iN VD \D in m o r- 2 POLITIK/ i da n ica .za vrl @g-giûs. si GORENJSKI GLAS petek. 4. novembra 2005 Kmalu srednja šola Minister za šolstvo in šport Milan Zver je obiskal Osnovno šolo Naklo in bodočo Srednjo biotehniško šolo v Strahinju. Stoian Saje )e gostil predsUvil vodja Gre- ....................................... gor ŠUbar. Tam končujejo Naklo, Strahinj* Gosta so mi- tiidl gradnjo nove šolske nuli teden sprejeli v prosto- stavbe in lelovadnice, ki bo rih Občine Naklo, kjer ga je obenem občinska Športna žiipan )anez štular .seznanil dvorana. Kot sta povedala t gradiijo nove osnoviiè šole ravnatelj mag. Marijan Po- in obnovo dveh podružnic. gačnik in pomočnica Andre- Mlfan Zver je doživel prisrčen sprejem med dijaki Srednje bfotehniŠke Šole. Sedaj bo vrsti otroško var- ja AhČin» se bo februarja stvo. Zemljo za nov vrtec že 2006 preselilo v Strahinj 558 imajo, ko bo zgrajen, pa se dijakov, ki se sedaj k>lajo na bo v prostore sedanjega vrtca petih lokacijah. Ob mJadih preselila občinska uprava. bodo izobraževali tudi odra- Med obiskom v Naklem si je sle, za katere načrtujejo raz- minister Milan Zver ogledaj prostore Osnovne Šole Nak- ne tečaje z okrog tisoč udele-žer^ci. Mednarodno izobra-lo, ki sta mu jih razkazala ževanje je predvideno z Av-ravnatelj Boris Čemilec in strijo in Bosno. Pestra pomočnica Ljuba Celar Mi» je tudi raziskovalna dejav. nister je izrazil zadovoljstvo, nost v domačih in tujih proda je Naklo ena redkih občin, jeklih. S storitvami ustvarijo ki nima problemov z naglim 11 odstotkov lastnih prihod- upadom števila šolarjev. kov. Gost je ocenil, da ie bila V Strahinju je sledil ogled investicija upravičena, obe-šolskega posestva Srednje nem pa obljubil udeležbo ob biotehniške Sole Kranj, ki ga odprtju Šole. LjUBgANA Največji politični dogodek v Sloveniji Ministrsko zasedanje OVSE, ki bo 5. in 6. decembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bo največji politični dogodek v Sloveniji. Na njem pričakujejo 55 vodij delegacij, doslej jih )e svojo udeležbo potrdilo že 36. Kot je povedal 8oris Frlec, vodja projektne skupine OVSE na ministrstvu za zunanje zadeve, bo decembrsko zasedanje skupine OVSE največji politični dogodek v samostojni Sloveniji. D. Ž. Bajuk kandidira za predsednika N.Si Potekajo že priprave na drugi kongres N.Si - krščanske ljudske stranke, ki bo 19. novembra 2005 v Novi Gorici. Za predsednika stranke spet kandidira sedanji predsednik dr. Andrej Bajuk, za kandidaturo je že dobil podporo lokalnih odborov stranke, podprl pa ga je tudi izvršilni odbor stranke. Ali bosta na Čelo stranke kandidirala tudi poslanca evropskem parlamentu, Ljudmila Novak in Lojze Peterle, bo znano v prihodnjih dr^eh. D. Ž. ÓHINJ VAKUUMSKI CEVNI SONČNI KOLEKTORJI = TOPU VODA TUDI V NAJHUJŠI ZtMI ! Zeiifsols/ d.0.0, Mače 6« Preddvor 04/2555 780 merila ji bi bili državi, tesnejši odnos bi inieli tudi z regijo." "Odkar sem župan, smo v Radovljici že dvakrat vložQi predlog za inestno občino, prej pa tudi moj predhodnik," pravi tiidi župan Radovljice Janko S. Stušek. "S položajem mestne občine pričakujemo možnost hitrejšega razvoja, večjega odločanja, vrnitev pravic, ki smo jih že imeli (Radovljica je imela Do konca oktobra so v državni zbor vložile predlog za začetek postopka za mestne pravice od leta 1415). ustanovitev mestne občine tudi gorenjske Škofja Loka, Radovljica, jesenice. ^^ ^ zakonom o Domžale in Kamnik. mestne občine Danica Zavrl Žlebir kalni samoupravi izgubili. Po sedanjem zakonu ne izpolnjujemo niti zahteve po res ov na širSem regional nem nje občine (danes Še Železni- Številu prebivalcev (okoli iS ....................................... področju, izboljšuje se zdrav- ki, Corer^ja vas Poljane in tisoč) niti po številu delovnih Od 193 občin jih ima sta- stveno varstvo, izboljšujejo Žiri), tretjina vseh pa jih je mest Po sedanjem zakonu o tus mestne občine u, med se pogoji za delo mreže po- na področju terciarnih in lokalni samoupravi bomo njimi edina gorenjska, Kranj. Sedai se za ta poiožaj klicnih in srednjih šol ter kvartarnih dejavnosti, možnosti za razvoj terdar-__ poleg omenjenih potegujejo nih in kvartarnih dejavnosti, premalo delovnih mest tudi Piran, Ravne na Koro- so nekateri razlogi, zaradi ka-škem, Krško in Idrija. Po za- lerih se za mestni slatus po- mestno občino dobUi le, Če bo za io obstajala politična volja. Pri zadnjem glasovanju je bila opozicija temu na-Premajhno število delov- kJonjena, tedanja opozicija je konu o lokalni samoupravi teguje občine Škofja Loka. nih mest {y}oo ob 21.750 sedaj pozicija in bi to moralo pogoje za to izpolrijujejo 'go- Župan i gor Draksler med prebivalcih) "tepe" tudi obČi- uspeti. Uspelo pa bi tudi, če sta in stmjena naselja ali več drugim meni, da bodo seda- no Jesenice, ki je doslej prav bi bilo sprejeto dopolnilo o naselij, povezanih v enoten nje občine ob večji centrali- lako ob vsaki priložnosti via- milejših merilih glede števila prostorski organizem in zadji države (na 13 centrov) mestno okolico, ki jo povezu- marsikaj izgubile, s položa- gala predloge za spremembo statusa občine v mestno. Žu- prebivalcev in delovnih mest." Gre za predlog o spre- je dnevna migradja prebival- jem mestne občine pa bi vsaj pan Boris Breganl meni, da membi zakona o lokalni sa- stva", Če imajo najmanj 20 ti- obranile dosedanje funkcije, je takSno merilo neumno, saj moupravi, ki ga je v parla- sočprebivaicevinnajmanj J5 Predloga za mestno občino ga razen majhnega števila mentami postopek vložila tisoč delovnih mest, od tega ne vlagajo prvič, vselej so to večjih centrov ne more izpol- skupina poslanccv (7 poslan- najmanj polovico v terdar- storili ob spremembi zako- nití nihče. Vedno pa so bile cev LDS, 2 poslanca SD in nem in kvartarnem sektorju, nodafe, vendar jim je doslej Jesenice center zgornjesav- poslanec SNS) s prvopodpi- razen tega pa pomenijo tudi vsakokrat spodletelo, za kar ske doline» od leta 1929 so sano Cveto Zalokar Oražem, geografsko, gospodarsko in Draksler krivi pomanjkanje bile mesto. Kje vidijo pred- LDS, sker županjo občine kulturno središče svojega politične volje. Prebivalstva nost, če postanejo mestna Domžale, ki se prav tako po- imajo v občini Skofja Loka občina? "Prednost je v raz- teguje za status mestne obČi-dovolj za mestni slatus vojnem smislu, v mestnih ne. PO tem predlogu bi bilo graviladjskega območja. Položaj mes me občine omogoča uánkovitejši razvoj (mestna tradidja pa je stara občinah se razvijajo mesto- za priznanje statusa mestne mesta in nfegove okolice, po- že tisočletje), nimajo pa do- tvorne dejavnosti, od šolstva občine dovolj že 15 tísoČ pre- leg sedanjih pridobivanje no- volj delovnih mest, le okoli in zdravstva do kulturnih de- bivalcev in pet tisoč delovnih vlh pristojnosti, prinaša ne- devet tísoČ. Poudarjajo pa, da kaj več finančnih sredstev, je nekdanja občina Škofia javnosti, ki jih imamo, potre- iemo in želimo ohraniti. mest, zaradi posebnih (zgodovinskih, geografskih in izboljšuje pogoje sodelova- Loka pospeševala policentri- Ni tako pomembno, da sta- gospodarskih) razlogov pa bi nja z državo, lažje je urejanje čni razvoj in je zahtevaruh 15 tus mestne občine prinaša ta položaj lahko izjemoma enomega prostorskega načr- tisoč delovnih mest razprše- tudi več denarja, toda z njim dobila tudi mesta z 12 tisoč tovanja in uveljavljanje inte- nih po območju vse nekda- bivseto lažje vzdrževali,bliž- prebivalci. Igor Draksler Boris Bregant janko S. Stušek Cveta Zalokar Oražem Kran) Reforme posegajo v socialne pravice Na zboru članic in Članov območne organizacije socialnih demokratov v Kranju, ki se ga je v petek, 28. oktobra, udeležil tudi predsednik stranke Borut Pahor, so udeleženci opozorili na nujnost reform, vendar ne na način» kot si ga zamišlja vlada, in ne v paketu. Nekatere reforme posegajo v socialne pravice sloja prebivalstva, ki že sedaj nosi glavno breme posledic lastninjenja in stroškov države. Nasprotujejo delu reform, ki bodo omogočale še večje bogatenje bogatih in še večjo obubožanost revnih. Kot zavajajoča so ocenili trditve, da ob možni uvedbi enotne davčne stopnje ne bo prihajalo do podražitev in da s tem najrevnejši sloj pre< bivalstva ne bo prizadet, oziroma bodo možne podražitve blažili s socialnimi transferji, Za predsednika območne organizacije SD Kranj so izvoiiii mag. Rajka Bakovnîka. D. 2. L) u eg AN A Postopno uveljavljanje reforme Predsednik vlade janež Janša se je pred včerajšnjo sejo vlade sestal s predstavniki koalicije in nato 2 vodji vseh par» lamentarnih strank, da bi se izrekli o svežnju reform, ki je zadnji mesec v javni razpravi. Niti v koaliciji ni enotne podpore paketu ukrepov, kljub načelnemu soglasju opozarjajo zlasti na morebitne socialne posledice, ki bi jih čutili revnej-§i sloji prebivalstva. V opozicijski LDS bodo o reformah natančneje spregovorili na strokovnem posvetu ta mesec, v SD pa so se do njih opredelili na včerajšnji seji predsedstva. Predsednik stranke Borut Pahor predlaga, da jo podprejo. Na seji vlade so sprejeli okvir za reforme, ki naj bi jih začeli uveljavljati postopno, tako naj bi v parlamentarni postopek po rednem postopku prihajali zakoni, ki zadevajo davčne in socialne ukrepe. D. 2. GORENJSKI GLAS petek, 4. novembra 2005 KTU A LNO info(S>g-gl 24 ur dnevno), uradne ure: vsak delovni dan ed 7, do ij, ure f Cortnjski glas i« polt«dnik, rzhaja ob torkih in petkih, v «lakladi s s. 000 izvodov / Rcdr>e priloge: Moja Gorenjska, Lffopis Gorenjska (enkrat letno) Na potep m sedem lokalnih prilog / Tisk; SEÏ, d d,, Ljubljana / Naroínina; tel.: 04/201 42 41 / ćena îrvoda: lorek 300 Sít, petek: }oo SIT; lelr^a na'O^nina: 26.000 SIT; redni piaćniki imafo 20% popusta, leini 25 % popusta; nareč/iina za tujino; 100 eur preraSunjno v to1ar|e po srednjem lemaju Banke Slovenije; v cene J« vi^upan DDV pn stopnji 8,$ r^dro^unj se upoi^eva od te^oi» Stevifke (asopisa do pisne^ preklica« ki vel;a ed zaselka rts^tednjega obračunskoga obdobja Oglasne storrtv«. ^ ceniku; ogUsno irienjr. tel.: 04/ 20> 42 48, 4 GORENJSKA GORENISKl GiAS petek. 4. novembra 2005 KRATKE NOVICE Brezjs pri Tržiču Brezjani delajo skupaj Dom družbenih organizacij na Brezjah pri Tržiču je srediSče vseh dogajanj v kraju. Domačini zanj vzorno skrbijo, kar dokazuje tudi odločitev za obnovo strehe. Prostovoljno gasilsko društvo, vodstvo Krajevne skupnosti, Agrarna skupnost in Športno društvo so povabili na oktobrsko delovno akcijo še druge prebivalce. Kot je sporočií Franc Pun-garšek, so zaradi Številne udeležbe lahko opravili zahtevno nalogo v dveh dneh. S tem so potrdili, da interes za prostovoljno delo na vasi še ni izumrl. Končano obnovo strehe, ki jo je ob Občini Tržič finančno podprl tudi domači podjetnik, so sklenili s prijateljskim druženjem vseh udeležencev. S. S. Kranjska Gora Pomladi asfalt v Radovno "Lahko trdim, da so naše ceste najslabše v državi, ' pravi kranjskogorski občinski svetnik )ože Zupančič, ki že dalj Časa opozarja na nevzdržno stanje glavne ceste od HruŠice do Rateř, ceste od Mojstrane do Zgornje Radovne ter cest na Vršič, v dolino Tamar in v dolino Vrat. Zato je županu predlagal, naj ustanovi poseben odbor, ki se bo neposredno pogovarjal s prometnim ministrstvom in vzdrževalci cest. Župan jure Žerjav se je s pobudo strinjal, povedal pa je, da je v državnem proračunu za prihodnje leto predvideno vendarle več denarja za ceste v kranjskogorski občini. Tako naj bi pomladi asfaltirali Še zadnji odsek ceste iz Mojstrane v Radovno. premaknilo pa naj bi se tudi na drugih državnih cestah v občin . U. P. Radovuica Uporništvo z razlogom Radovljiško in jeseniško združenje veterank in veteranov vojne za Slovenijo je v avli radovljiške občine pripravilo razstavo o delovanju Manevrske struicture narodne zaščite na tem območju v letu 1990 z naslovom Uporništvo z razlo« gom. Delovanje te skupine je biio odločilno za uspešne osa- mosvojitvene vojaške in civilne akcije na Gorenjskem in širše. Razstava bo odprta do lo. novembra, j. K, T. O. ÔohinjskaBfla Prenovili so šolski okoliš Vrtčevski otroci, učenci in učitelji Podružnične šole na Bohinjski Beli SO ob Tednu otroka dobili eno najlepših daril, novo urejeno okolico šole. Imajo novo ograjo ob šolskem igrišču In krožišče s pločnikom ter cvetočim otočkom pred šolo. V Tednu otroka je bilo tudi sicer živahno, saj so peli, plesali in se igrali, rajanje pa sklenili z zabavno Športno prireditvijo. S. K. jCSENfCE Visoka Šola čez dve leti Na jesenicah se intenzivno pripravljajo na ustanovitev visoke šole za zdravstvo. Kot je povedal župan Boris Bregant, naj bi Šota imela sedež ob bolnišnici, prve študente pa naj bi vpisali leta 2007. U. P. Jesenice za mestno občino Prejšnji teden so 2 jeseniške občine na državni zbor poslali predlog za ustanovitev Mestne občine jesenice. Ob tem je jeseniški župan Boris Bregant na novinarski konferenci predstavil argumente, s katerimi utemeljujejo svojo željo po preoblikovanju v mestno občino. Urša Peternel ne je 20 tisoč, po predlogu dišče in imna svoje televizij- kot mestna občina lahko hi- sprememb 15 tisoč), so go- ske postaje. A že doslej so sía- treje razvijali, pridobili bi Jesenice • Po Bregantovih spodarsko, prometno, kuJtur- tus mestne občine pridobile nove pristojnosti, nenaza- besedah občina Jesenice že no, šolsko in športno središ- občine, ki niso izpolnjevale dnje tudi več denaria, lažje bi po sedanjem zakonu o lokal- Če. V mestu je sedež upravne vseh kriterijev» hkrati pa naj uveljavljali svoje interese. Si- ni samoupravi (v proceduro enote, tu delujejo številne dr- bi po predle^ sprememb za- cer bo to že tretji poskiis lese- je sicer vložen predlog spre- žavne ustanove s svojimi iz- kona o lokalni samoupravi te nic za pridobitev statusa memb, ki naj bi omilil pogo- postavami ali območnimi pogoje omilili. Vsekakor so mestne občine, na zadnjem je za pridobitev statusa mest- enotami. Edini kriterij, ki ga na Jesenicah prepričani, da glasovanju v državnem zboru ne občine) izpolnjuje večino Jesenice po dosedanjem za- imajo pravvse atribute za pri- jim je zmanjkal samo en pogojev za pridobitev statusa mestne občine. V občini živi konu ne dosegajo, je število dobitev statusa mestne obči- glas. Tokratna odločitev po-delovnih mest (vsaj 15 tisoč), ne. In zâkaj si sploh prizade- slanccv državnega zbora naj 21.568 prebivalcev (dosedanji ki jih je v občini 7174, mesto vajo postati mestna občina? bi po županovih besedah pa- pogoj za status mestne obči- pa tudi ni univeraitetno Sre ' ^ Po županovih besedah bi se dla sredi prihodnjega leta, Dupljanke Karavanke Jože Koš ni ex tošnja je bila konec miniJe- ....................................... ga tedna v telovadnici ljud- Rožek na Koroškem • V Ro- ske Šole. ki so jo napolnili žeku (Roseau) ob reki Dravi slovensko in nemško govore-V zgornjem delu Roža na Ko- Či domačini, med njimi tudi roškem, ki je središče isto- župan Kari Milsche in na imenske občine 2 okrog slovenski Enottii listi iivolje- 1800 pre bi valci, deluje priza-devno slovensko kulturno društvo, imenovano po znanem koroškem slovenskem ni svetnik profesor Mirko Oraže. V Rožeku deluje dvojezični otroški vrtec, v ljudski Soli pa je nad polovica Šolar- slikarju Petru Markoviču, ki jev prijavljenih tudi k pouku je umrl leta 1929. Nekatera slovenščine. Program je bil njegova deta so tudi v Slove- dvojezičen, sooblikoval pa ga niji. Društvo, ki ga vodita je tudi ženski pevski zbor Franc Kattnig in Aleš Schu- Dupljanke iz Dupelj pod ster, prireja že nekaj leta za- vodkvom Katje Klančnik Je- pored konec oktobra ali v za- lene, ki je na svojem prvem zdravljene Dupljanke, ki ste nagradili z aplavzom in zaže- četku novembra prireditev nastopu na Koroškem zapel prišle skozi Karavanke/' so leli, da njihov prvi nastop na "Že jesen je lia čez trate Me- tudi pesem v nemščini. "Po- jih pozdravili gostitelji, jih Koroškem ne bi bil zadnji. Dobre želje za Terezijo Stoian s aie Županom. Zato so se raje use-..............................................................................dli k pogrnjeni mizi in obudili Podbrezje - V hiši $ številko spomine Terezije. Bila je 224 Živi Terezija Aljančič, naj- predzadnja od osmih otrok na starejšal sta že odrasla in se odselila, ljubo izpred desetih let: "... pomagala pri gospodinjskih da se Čez deset let, ko bosta opravilih in varovanju vnu- znova praznovala, spet sreča- kov. Danes jima to ljubezen mo." Poročila sta se 20, okto- in skrb lahko vračata. Hčerka bra leta 1945 v Kranju, njene Vida je že upokojena in dnižinske koreni^ie segajo v mamo in očeta obišče skoraj Selško, njegove v Poljansko vsak dan v stanovanju v Kra- doHno. Gospod Jakob svojih nju, v katerega so se vselili 92 let dobro skriva, njegov leta i960, Ker oba težko ho- spomin je Se vedno Iskriv. Na dita, ju odpelje po opravkih, k tekočem je z dogodki doma zdravniku ali na kavico. » in po svetu, saj so časopis, ra- Ganliiva je fotografija za- dio in televizija nepogrešljivi koncev, na kateri pestujeta deli njegovega vsakdana. V nekaj mesecev starega pra- Času službovanja v tovarni vnuka Anžeta, kar je simbo- IBl je dolga leta vodil tovarni- lična vez več generacij, Ima- ško knjižnico. "Moj mož bolj ta tudi Štiri vnuke. Gospod malo govori in zalo več po- jakob ima poseben zvezek, v sluša radio." hudomušno katerega zapisuje spomine doda 84-letna soproga Anto- in pesmi in v katerega bo nija. Oba poudarjata, da je zdaj laliko dodal še en list, to bila dnižina vedno na prvem je spomin na biserno, 60. mestu, v zakonu sta se jima obletnico poroke. KffANJ Občinski nagrajenci Svetniki so potrdili predloge podelitev priznanj mestne občine Kranj za leto 2005. Za Častnega občana so posmrtno imenovali Nikolaja Bevka. Naslov častnega občana bo prejel tudi Miha Pogačnik, mednarodni koncertni violinist. Nagrada mestne občine Kranj gre Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj ob njeni 50. obletnici. Listino o priznanju bo prejel Alojzij ješe dolgoletno delovanje v ..............................................................................čudovanjcm poudaril, da so Kamnik • "Moč gasilstva je v nekateri gasilci le iiro pred njegovi množiinosti, saj čla- slovesnostjo še hiteli reševati ni enega prostovoljnega ga- ponesreíencevnesreá,kise silskega društva ne morejo je zgodila v Tunjicah. Gasil- biti kos vsemu/' je bila le ena sko zvezo Kamnik, ki zaradi od misli Jožeta Berleca enega načrtnega dela sodi med naj- od tistih gasilcev, ki je pred bolj opremljene zveze v Slo- petimi desetletji zaradi nuj- veniji, danes vodita predsed- nosti povezovanja društev nik Marjan Semprimožnik Zbrane je nagovoril tudi Jože Beriec, častni poveljnik zveze in Častni občan Občine Kamnik. ustanovil Gasilsko zvezo in poveljnik janež Repanšek. Kamnik, bil 37 let njen po- Slovesnost, ki so jo popestrili pevci Moškega pevskega zbora PGD Šmarca in člani veljrdk, trinajst let je že Častni poveljnik, kar nekaj let pa tudi častni občan občine Godbe Stranje, je bila tudi Kamnik. Kako zelo predan je priložnost m razvitje novega gasilstvu, pa je dokazal tudi prapora in podelitev spomin-ob tokratnem jubileju, saj je skih plaket. Kar enaintride-tudi avtor zbornika, v kate- set organizacij, predvsem pa rem je zbrana dolgoletna zaslužnih posameznikov je zgodovina G2 Kamnik. Veli- prejelo plaketo, vsi skupaj pa ko zahvalo za nesebičnost in so od predsedstva GasQske pogum je gasilcem ria slo- zveze Slovenije dobili še ga-vesnosti izrekel Župan An- silsko odlikovanje I. stopnje. ZCOftN)! TlfHtN) Staro župnišče že obnovljeno Za novo podobo dvorca so zaslužni Člani Župnijskega gospodarskega sveta in vsi krajani KS Tuhinj. Staro župniSče v Zgornjem Tuhinju je obnovljeno. Stavba, ki ima podobo pravega dvorca, ima več kot zanimivo zgodovino, saj je bil to po ustnem izročilu lovski dvorec Celjskih grofov, zgrajen v 14. stoletju. Skozi zgodovino je stavba zamenjala več lastnikov, zadnjih sto petdeset let pa je bilo v njej župnišče, vse do ieta 1994, ko se je župnik preselil v novo župnišče v bližini. Stavba je začela neusmiljeno propadati, po prihodu novega župnika jožeta Tomšiča, pa so se krajani odloČili, da svojo zgodovinsko znamenitost temeljito obnovijo. V zadnjem letu so obnovili temelje, zamenjali ostrešje In okna, obnovili električno napeljavo ter naredili novo fasado • vse to za 20 milijonov tolarjev, ki so jih krajani s prodajo cerkvenega lesa in več kot tooo urami prostovoljnega dela zbrali sami, ). P. Vodna katastrofa še svari Med petdesetimi takratnimi slovenskimi občinami je ujma najmočneje zajeîa Občino Škofja Loka, Stanislav Jesenovec Kranj - Pred petnajstimi leti smo na četrti dan novembra tudi po Gorenjskem ogledovali in ocenjevali, kakšno àkodo je povzročila katastrofalna vodna ujma, ki je divjala 1. novembra 1990. Med petdesetimi takratnimi slovenskimi občinami je ujma najmočneje zajela Občino Ško^a Loka, poleg nje pa znatno manj še občine Kranj, Tržič in Radovljica. V porečju Selščice, Poljanščice in Sore je skupaj povzročila kar za 367,71 milijona dinar- Narasla Selščica na Sipci med Pod I u bn i ko m in Vin carji, ffo» ^uniiiavjetenevn jev škode ali za skoraj 45 od« stotkov družbenega proizvo- tih urah 130 litrov dežja na kem dogodku. Takrat je bilo cembra 1990. 26,7 milijona da občine iz leta 1989. Nem- kvadratni meter. To katastro- zabeleženo na Škofjeloškem dinarjev. Potem so v nekaj ško marko smo takrat plače- fo Številni primerjajo z veliko okrog 400 manjših in večjih letih v Sloveniji povprečno vali po 7 dinarjev. V kranjski vodno pošastjo, ki je prizade- usadov in zemeljskih plazov, odpravili polovico škode, ki občini je biio škode za 47,49 ia znaten del ozemlja med Hudoumičarji so navedli, da jo je povzročila ta vodna ka- milijona, radovljiški za 17,13 Trstom in Mariborom, 26. je ta vodna katastrofa trajno tastrofa. Kjer jim je uspelo milijoni ter v tržiSki za dva in 27. septembra 1926. Na poškodovala pet hiš, 277 hiš izvesti sanacijo, so prebivalci milijona dinarjev. Škoda, ki Škofjeloškem se je razlikova- in gospodarskili poslopij pa in njihovo premoženje že so jo povzročili pobesneli h u- iavtem.dajebiloprediçleti poplavila. Prizadela je 25 dobrih deset let bolj varni, doumiki in drugi hudo na- huje v Selški kot v Poljanski podjetij, obrtnih delavnic, Žal pa sanirana območja rasli vodotoki na Gorenj- dolini. SelŠČica je dosegla ustanov in drugih objektov, tudi na Gorenjskem pred- skem, je znašala 5,58 odstot- nad stoletno povratno dobo, Poškodovanih je bilo 20 mo- stavljajo le del pokrajine. ka skupne Škode v Sloveniji, pravtako tudi Sora pod Škof- stov, 23 pa uničenih. Skupaj Zelo velik del pa je v takem Najbolj temne spomine na jo Loko. Dosegla je pretok jebilopoškodovánihtudi353 stanju, da lahko pokažejo zadnje dni deževnega okto- najmanj 686 kubičnih met- ha zernljišč in 110 km cest. hudourniki svojo strah vzbu- bra ter na glavnino padavin, rov na sekimdo. Ob tej Števil- Zaradi posledic ujme so traj- jajočo rušilno moč že ob pa-ki je padla v noči med 31. ok- ki je besna reka odnesla me- no izselili šest oseb. petnajst davinah, ki bodo imele le tobrom in 1. novembrom, rilno postajo v Hosti. pa začasno. Samo za popra- pet, deset ali dvajsetletno imajo na svetu pod Blego- Pravijo, da zmore človeški vilo poškodovanih hudour» povratno dobo. V tako sla- šem. V Javorjah je npr. padlo spomin kakih sedem let hia- niških strug in objektov so bem stanju so hudourniški na že premočena tla v dese- niti natančne podatke o ta- potem porabili po cenah de- objekti na Gorenjskem, Srečko so kupili Škofjeloški svetniki so soglasno podrli predlog za začetek postopka za ustanovitev mestne občine. MATTTA RA^4T a rafsko, gospodarsko in kuJ- stiinjaJ tudi svetnik Blaž Kavčič, "Škofja Loka je bila mesto že takrat, ko so biJe mnoge današnje mestne občine še vasi ali jih sploh še ni bilo. Zato se sam držim načela, da ne moreš dobiti na loteriji, Če ne kupiš srečke." Tudi Mir« Prav slednje je zmotiJo jam Jan BiažiČ je prepričana. ..............................................................................tumo središče svojega gravi- marsikaterega svetnika, ki je da je treba to pobudo spreje- Skofla Loka - "Občina Škofja tadjskega območja. Ne izpol- zato podvomil v uspeh njiho- ti kot zgodovinsko prilož-Loka si je že v preteklosti pri- njujejo pa pogoja glede števi» vega predloga. Na te pomi- nosi, da Škofja Loka dobi zadevala za pridobitev statu- la delovnih mest. "Treba je sleke je župan odgovoril: mesto, kot si ga zasluži. Duša mestne občine, ker za to poudariti, da je 'nekdanja' "Občina ne izpolnjuje dveh Šan Krajnik pa je predlagal, izpolnjuje praktično vse po- občina škofja Loka pospeše- zakonskih pogojev za usta- da predlog dopolnijo še s pogoje," je predlog utemeljil vala policentrični razvoj, tako novitev mestne občine, a bi datkom, koliko njihova obči- župan Igor Draksler. Obdna da je zahtevanih 15 tisoč de- bilo kljub temu neumno, da na prispeva v državno blagaj- tako v celoti izpolnjuje krite- lavnih mest danes razprše- se zaradi tega trinajsta naj- no, saj je škofjeloško gospo- rij glede števila prebivalcev, nih po območju celotne nek- večja občina v državi sama darstvo lani us^•a^ilo kar 125 razen tega predstavlja geo- danje občine." izloči iz boja." Z njim se je milijard tolarjev prihodkov. podreča Začetek {enkovih let Ob praznovanju 170-letnice rojstva pesnika Simona Jenka je Svet krajevne skupnosti Mavčiče na slavnostni seji razglasil začetek Jenkovih let. "Mogoče bî organizirali likovno koloni-jo ali recimo športno prireditev, povezano s pesnikovim Imenom," je razmišljal predsednik krajevne skupnosti Mavčiče Alojz ješe. Njihova želja je tudi obnova jenkove domačije v Prašah, saj ta čas razen spomenika v Podreči prav nič ne spominja na tega veiikega pesnika Sorškega polja. "Vendar je to zaenkrat zgolj želja, saj $e bo treba najprej dogovoriti z lastnikom domačije Vrenček, povezano pa je tudi z denarjem je še razložil Alojz Ješe, M. R. O C M GORENJSKI GLAS petek, 4. novembra 2005 • • • • mé ftâ p Um a. sfa no ik ® 5. si 7 Domžalčani prehitri za Ločane V gorenjskem obračunu sta se v sredo pomerili košarkarski ekipi Loka kave TCC in Heliosa> Domžalčani pa so hitro štrli odpor domačinov. Vilma Stanovnik ikofja Loka * Zaradi tekem v lig) Goodyear sta bili dve sre-Čanji v J. A SKL na sporedu že v sredo. Ekipa Loka kave TCG ie v dvorani na Podnu gostila Helios» gostje pa so upravičili vlogo favoritov in novince v elitni slovenski ligi ugnali s 5579 (15:28. 27:45, 41:64). "Morda bi lahko iztržili nekaj manjšo razliko» toda izkazalo se je, da smo igrali premalo povezano. Domžai^ni so nas razbijali predvsem s hitro igro v protinapadih," je po srečanju povedal kapetan domaČih Peter Hartman. "Naš namen je bil» da se poskušamo Domžalča-nora čim bolje upirati, da pred domačimi igralci prikažemo lepo igro, pa tudi, da Kljub borbenosti loških košarkarjev • na sliki Primož Skok, ki je k Loka kava TCG prišel iz tekmo izkoristimo za dober Triglava « so Domžalčani na Podnu pokazali boljšo igro. r fo^o poki trening za naslednje tekme, ki bodo za nas pomembnej- zastavili cilj, da predvsem da se nam bo tudi v ligi Go- čaka veliko dobrih rezulta- še. S tekmo pa ne morem biti zadovoljen, saj smo dobi- skušamo zmagati čim več tekem doma. Ce îiam bo to odyear "odprlo" in ko bomo tov," je povedal trener Memi zmagali eno tekmo, bo nada- Bedrovič, ki seveda zaenkrat li preveč "lahkih" košev, pre- uspelo, potem pa je naš cilj, Ijevanje veliko lažje. Je pa ig- ni zadovoljen s tem, kar je slabi pa smo bili tudi pri sko- obstanek v i. A ligi» uresnič- ranje proti našem moštvu za Domžalčanom v prvih kro- ku," je sredino tekmo ocenil Ijiv." ekipe v državnem prvenstvu ih uspelo iztržiti v ligi Go- domači trener Loka kave Zadovoljni pa so bili po gotovo velik motiv, zato smo odyear. kjer so še brez zmage TCG Gašper Potočnik» ki pa sredini tekmi iz Škofje Loke pričakovali dober odpor Loka na zadnjem. Štirinajstem po odigranih Štirih krogih v odhajali košarkarji Heliosa. kave. V Loki je spet dobra mestu. Prva priložnost za j. SKL kot najslabšo tekmo "Mislim, da smo v državnem ekipa, ki jo vodi mlad trener, slavje ekipe Heliosa v ligi ocenjuje predzadnjo, ki so jo prvenstvu bolj sproščeni kot Ta se spozna na igro in zato Goodyear pa bo že jutri, ko Ločani izgubili minulo sobo- v ligi Goodyear, zato igramo igrajo moderno košarko. Domžalčaru ob 19. uri gosti- to v Postojni: "Letos smo si veliko boljše. Verjamem pa. Verjamem, da jih v sezoni jo ekipo Bosne. Kranjski // 11 v* orlici // v državnem vrhu Spodbudni jesenski nastopi tako članske kot mladih ekip Triglava dajejo kranjskemu nogometu nov zagon, veselijo pa se tudi obljub o težko pričakovani obnovi prostorov pod tribunami na stadionu. Vilma Stanovnik kadeti (trenerja Sašo Eržen cev za oba kluba. Naš klub ............................................................................in Luka Štumberger) pod vr- ima izredno dobre odnose z Kranj - "Pred sezono ni- hom. Čeprav so leto mlajši od Ločanom, Bledom, tudi Po- smo bili taki optimisti, naša vrstnikov. Skupna mlajša letom. Kondorjem, Veleso- mlada moštva pa so res iz- ekipa (stari so 13 let) starejših vim, Hrastjami. Iz take baze redno dobro tekmovala," je dečkov )ureta Poljaka pa je je mogoče ustvariti kakovost» letošnjo nogometno jesen na prav tako v gorenjski ligi pre- ne ekipe v državnem merilu kratko ocenil vodja nogomet- močno prva. ne šole ND Triglav 2000 prof Rajko Korent. kjer je konkurenca izredno "Sodelovanje med klubi je močna. Biti pred mladinci, v kranjskem prostoru nuj- kadeti, dečki Hit Gorice je "Orličí" so res presenetili nost» NK Sava in ND Triglav nogometni podvig/' pravi vse • mladinci so jesenski pr- 2000 pa dokazujeta, da ja- Miran Šubic, direktor kranj- vaki, čaka pa jih še derbi z sen skupni interes lahko pre- skega kluba. Mariborom jutri v Kranju. Uroš Bučan ima izredno na- seže lokalna nasprotja. Raz- Ni treba poudarjati, da so voj mladih fantov od 13. leta kranjski nogometaši navdu-darjeno moštvo, uspeh je to- dalje je zdaj skupna skrb, v Šeno sprejeli tudi odločitev liko večji, ker Novak in Sa- prihodnje pa bo rudi veliko župana Mohorja Bogataja, mardžič že igrata tudi za čla- kakovostnih članskih igral- da bodo v letu 2006 prenov- ne. Kadeti so drugi v prvi S M L, boljši je Maribor, Ijeni prostori pod tribuno stadiona v Kranju» ker so Kranjčani pa so obetavno Jutri, v soboto, bosta ob 12. praktično stari 40 let» brez moštvo, ki bo tudi naslednje in 14. uri derbija sloven- stropov v kopalnicah, ogrevanja. "Kranjski nogomet dobiva nov zagon - mladi "orliči" in leto v vrhu. Dečki do ^ let so jj^^ga mladinskega n<^o-v vrhu zahodne skupine pive . ^ ^ ^^ ^^ lige, Erik Sedej je s trdim de- , i j- • 1 - —»............. • • lom ustvaril še eno dobro ge- ^ miadmci ^^ooûyear jpo^^u^j nastopi članov so neradjo kranjskega kluba. EP Triglava in Maribora, dokaz za lo. Imamo 20 tre- Sodelovanje 2 NK Savo prav ki v obeh konkurencah za- nerjev, več kot 300 igralcev tako daje odlične rezultate v' sedajo prvi in drugi mesti, in - ambiciozne cilje," dodaja dmm ligi, kjer so mladinci in Miran Šubic. VATERPOLO K RAN) Kranjska tekma Braniku V kranjskem olimpijskem bazenu sta ekioi domače Kokre in Branika odigrali zaostalo tekmo 4. kroga državnega prvenstva. Mariborčani so bili strelsko razpoloženi in Kokra se je morala sprijazniti s porazom 8:i6 (4:5,1:3, 2:5,1:39. S tekrno veČ na iestvici sedaj vodi Branik, Triglava pa je na drugem mestu. Peti krog bo na sporedu jutri, ko ekipa Tri* glava ob url v kranjskem bazenu gostil ekipo Slovana. Kokra je prosta. J. M. ROKOMET ŠkofjaLoka Ločanke boljše V sredo so rokometaiice Loka kave v ligi Telekom odigrale zaostalo tekmo 5. kroga. Na gostovanju v Žalcu pri Cefet so bile boljše 21:26 (7:^5). Konec tedna pa so se nove zmage 36: 27 (28:19) v 1. 6 ligi veselile tudi roko* metašice Vita Centra Naklo, i so v 7. krogu gostile ekipo Millenniuma. V. S. VABILA, PRIREDnVE Rating turnir v Kranju - ŠK Stari Mayr Kranj vabi na dvanajsti turnir ciklusa, ki bo v torek, 8. novembra, ob 17. uri v klubskih prostorih v Kranju. Tekmovanje bo potekalo v 7. krogih, švicarskega sistema, vsak igralec bo imel na voljo 15 minut Časa. Prijavite se do 15 minut pred začetkom turnirja, ene so elektronske Šahovske ure. Na osmem turnirju je zmagal MK Dušan Zorko (ŠS Tomo Zupan Kranj), drugi je bil FIDE mojster Marko Podvršnik (ŠK Criže). odličen tretji je bil domači MK Milorad Bulatovič. Informacije: Matevž Mrak, telefon: 03i/346-9n, E-naslov: mrak.matevz@gma-îl.com. O. O. Košarkarski spored - V 1. A SKL za moške je ekipa Loka kave TCC tekmo 4. kroga s Heliosom odigrala že v sredo,v 1. 8 SKL pa ekipa Triglava jutri gostuje v Litiji. V 2. SKL < zahod bo ekipa Jesenic jutri ob 17.30 v dvorani OŠ P. Vo-ranc gostila ekipo Plama Pur» v dvorani OŠ Preska pa se bosta istočasno pomerili ekipi TInexa Medvod In Šenčurja. V 3. SKL • center bo ekipa Corenje vasi jutri ob 19. uri go* stila Podbočje» v dvorani SCTŠ v Radovljici se bosta ob 19.50 pomerili ekipi Radovljice in Žirov, v Kranjski Gori pa ob 18. uri ekipi Kranjske Core in Krvavca. Ekipi Pingvinov iz Šmartnega in Stražišča bosta igrali ob 19. uri v telovad« niči OŠ Šmartno pod Šmarno goro. V 3. SKL • zahod bo v OŠ Trzin jutri ob 18.50 tekma med ekipama Utrip Trzina in Mavrico Kamnik, v Domžalah se bosta ob 15. uri pomerili ekipi Lastovke in Izole, v dvorani Gimnazije Bežigrad pa ob 20. uri Smlednik in Vipava. V 1. ženski SKL bo ekipa Odeje jutri ob 20. uri v dvorani na Podnu gostila ekipo BTC Terminal Sežana, ekipa Domžal se bo v dvorani OŠ Venclja Perka v Domžalah ob 18. uri pomerila z ekipo Konjic, ekipa Jesenic pa bo ob 20- uri v dvorani OŠ P. Voran- ca gostila ekipo Neso Ihke. V. S. Rokometni spored - V h A moški rokometni ligi Telekom bo ekipa Terma jutri ob 19. uri gostovala pri Rudarju v Trbovljah, v 1. A ženski ligi pa bo ekipa Loka kave KSI v nedeljo ob 18. uri gostila ekipo Oiimpije PLK. V 1. 6 ligi za moške bo ekipa Cerkelj gostovala pri MIP Gorici leasing, v 1. B ženski ligi pa bo Sava Kranj jutri ob 20. uri gostila ekipo Sežane, ekipa Loke pa se bo ob 15. uri pomerila s Ptujem. Rokome-tašiceVita Centra Naklo bodo gostovale pri ekipi Škocjana. V II. ligi zahod ekipa Kranja jutri ob 14. uri gostila Grčo, ekipa Dupelj pa se bo ob 20. uri pomerila z Radovljico, jutri ob 19. uri bo v Železnikih srečanje med ekipama Alpless In mark Olimpijo. V. S. Odbojkarski spored - Jutri, v soboto ob 20. uri se bo v 1. DOL ŠD Kamnik Calcit Kamnik pomeril s tretjeuvrščeno Marchiol PrvaČino. V ženski prvi ligi čaka Štof jesenice gostovanje v Benediktu, v 2. DOL pri moških pa doma igra le Astec Triglav, ki se bo ob i8, uri v ŠD Planina v Kranju pomeril s Prigo Brezovico. V 3. DOL doma igra le moška ekipa Calcit Kamnika II proti Krki II (Stari ZD Kamnik ob 15.00) ter ženska ekipa Triglava Kranja proti Piranu (ŠD Planina Kranj ob i6.oo). B. M. Nogom^ni spored • V 1. slovenski nogometni ligi Si.mobil Vodafone bo ekipa Domžal jutri, v soboto, ob 14. uri gostila Anet Koper. S Koprčani so Domžalčani v sredo z 2:1 izgubili v polfinalu pokala Hervis, zato se bodo doma zagotovo želeli maščevati za poraz. V 2. SNL bo ekipa Supernove Triglava v nedeljo ob 14. uri v Kranju gostila ekipo Factorja, ekipa Tinexa Šenčur pa odhaja na gostovanje v Ivančno Gorico. V 3. SNL • zahod bo jutri in v nedeljo na sporedu 13. krog. Eki* ^ pa Kalcerja Vodoterm jutri ob ^4. uri gostila Izolo Argeto, Zarica pa se bo ob isti uri doma pomerila z Bonfiko. V Domžalah se bosta v nedeljo ob 14. uri pomerili ekipi Ihana In Jesenic. jutri, z začetkom ob 14. uri, bodo na sporedu tudi tekme zadnjega, 14. kroga, VI. gorenjski članski nogometni ligi. Pari so: Velesovo - Alpina Žiri, Naklo - Železniki, Lesce • Visoko, Kranjska Gora • Sava In Bled Hlrter - Brîtof. V. S. Tečaj za nogorrketne sodnike pripravnike - Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske Kranj organizira tečaj za no- gometrte sodnike • pripravnike. Začel se bo v drugi polovic novembra» prijave zanj pa že sprejemajo na naslov: DNSG Kranj, p.p. 174, 4000 Kranj, po elektronski pošti mnzg- kranj@sioi.net ali telefonu 051/342 142 (Žunič). Tečajniki naj v prijavi pošljejo svoje podatke (naslov, telefon, e-poita) in kratek življenjepis. V. S. Turnir v dvoranskem hokeju • Jutri, v soboto, bo v športni dvorani v Železnikih potekal 5. krog državnega prvenstva v velikern floorbalu. Prva tekma med ekipama Ljubljane in Jesenicami bo na sporedu ob n. uri, sledile bodo tekme Ga-laks Domel Marmor - Loka Spiders B, Borovnica - Loka Spiders Dewalt In Thunder Jesenice • Insport Canadien. V. S. 8 •• vilma.sUinovnik@g-gias.si GORENJSKI GLAS petek, 4. novembra 2005 HOKEJ Jesenice Jeseničanom še en derbi v mednarodni hokejski ligi je bil v sredo derbi v Zaiogu, saj je ekipa VTZ Slavije gostila vodilno moštvo Acroni Jesenic. Po silovitem začetku Jeseničanov, ks so po prvi tretjini vodili že 5:1, so se domačini v nadaljevanju "pobrali" in približali prvakom, Toda prednost ielezarjev je bila prevelika in Je- seni^lani so z zmago 7:8 (1:3,3:3, i;o) še potrdili vodstvo na lestvici mednarodne lige. Ta se bo nadaljevala že danes, ko Acroni Jesenice odhajajo v Budimpešto k ekipi UJpesta TE, v Zalogu bo tekma med VTZ Slavijo in DAC Invltelom, ZM Olimpija pa bo gostovala pri AIbi Volanu. V začetku tedna so bile na sporedu tudi tekme v članski državni hokejski ligi. Ekipa Triglava je gostovala pri ZM Olimpiji in izgubila s 6:2 {2:0, 2:1, 2:1), ekipa HIT Casinoja Kranjske Core pa je gostila Mladost rn slavila 4:3 81:0, 3:2, 0:1). Včerajšnje tekme se do zaključka naše redakcije Še niso končale, r^edeljska tekma med Acronijem In Mariborom pa je, zaradi zbora članske reprezentance za turnir v Torinu, preložena na kasnejši datum. V. S. 81ED Zbor mlade reprezentance na Bledu Do svetovnega prvenstva v hokej na ledu za mlade reprezentance do 20, ki bo med n. in 17. decembrom na Bledu, ]e le še dober mesec dni, zato )e glavni trener Corazd Drinovec napovedal zbor reprezentance, ki bo v naslednjem tednu opravila drugi del priprav. Tako se bodo naši hokejski upi v ponedeljek zbrali na Bledu, po treh treningih pa bodo v torek popoldne odpotovali na prijateljsko tekmo z reprezentanco Avstrije, ki bo v Celovcu ob i8. uri. V sredo bodo nato odpotovali na Madžarsko, kjer bodo odigrali tri tekme: dve z madžarskimi vrstniki in eno z vrstniki iz češke ekstra lige. V. S. JeSEN]C£ V članski reprezentanci tudi Jakob Milovanovič Ta konec tedna se bo znova zbrala slovenska Članska hokejska reprezentanca, ki se bo naslednji teden udeležila predolimpijskega turnirja v Torinu. Selektor František Vy* borny In trener Pavle Kavčič sta v ekipo povabila tudi nekaj mlajših igralcev, debitant med njimi pa bo Jakob Milo- vanoviČ, ki je pred novo sezono Iz kranjskega Triglava odšel v francoski Briancon, kjer igra tudi Edo Terglav. Na nedeljski reprezentančni zbor so tako povabljeni vratarji Robert Kristan, Klemen Mohorič In Anže UlČar, branilci Andrej Tavželj, Mitja Sotlar, Boštjan Crozník, David MIrnarec, Jakob MilovanoviČ, Uroš Vidmar, Žiga Pavlin, Robert Ciglenečki in Élaž kllnar ter napadalci Anže Kopitar, Edo Tei^laV) David Rodman, Tomi Hafner, Mitja Šivic, Jaka Av» gustinčič, Uroš Peruzzî, Dejan Žemva, Anže Terlikar, Andrej Hebar, Dejan Kontrec, Marjan Manf^a in RoV Pajič. Na turnirju v Torinu, ki bo potekal od srede do sobote, se bo naša reprezentanca pomerila z reprezentancami Avstrije, Italije in Francije. Igrafi bodo v novi ledeni dvorani, ki so jo zgradili za olimpijske igre 2006. V. S. Slovenska športna revija SPORI - NOVEMBER! Osrednji tane: Komentar nogometnih kvaHTIkacIj za mtovno pr- vaBstvo 4iti lakovK: Bodi to. kir si Sargal KarM: Ni prlniij^te ne 1 RHtsiko Onaja Snndmc: Prvi dami itipfi In UvUlmlngi nantoni Tomo Mihorll^: Romi tn v piti HotocAlIzim: Timilii ponlžili Hondo Stalno ruMhi: NBA. tU li ÍM Ksndldltki MISS SPORTA SLOnNUE SOM: Ulltrin. Nbn. Iwh ri. Veni. (prljm: nti.ooml .fflsiiporti4l. vwvJilct^portMlov^ Novembrski Itavllki pruUžie tleveotki rtvQe ÍPORT v» 6aki prt «liim prodijilco teo^ov» ni revijo pa n Mko iiroitta tadi it 01/S41 76 46 lil m MPortMolJiit! Novo Savi Grega Bole, 20-letni Begunjčan, je svojo kolesarsko kariero začel pri Bledui, jo nadaljeval pri Radenski Rog, letos pa sredi sezone prestopil v kranjsko Savo in za novo ekipo dirkal kot prerojen. Mai a Bertonceu la že na začetku sezone, vendar do prestopa takrat ni pri- Zakaj se že pred tremi leti §lo. Sredi sezone, proti kon-ûisi odločil za prestop v KK cu prestopnega roka, sem se Sava Kranj? potem vendarle priključil "Bil sem še mlad, pri Ra- Savi in ni mi žal. Dirkati denski Rog so mi ponudili sem začel kot nov, k čemur več denarja, kar mi je bilo ta- so pripomogle boljSe razme-krat pomembno. Obljubili re, počutje v ekipi in tudi tre-so mi tudi dobre pogoje in, ner je odKčen. Skratka, same da bodo delali zame. pohvale." So bile to zgolj obljube, ali so se res Dodredili tebi? II Pogodbe se niso držaii. Si z lelo§nio sezono zadovoljen? "2 letošnjo sezono moram Še slabše je bilo, ko sem pri- biti zadovoljen, čeprav mi je Šel v Člansko ekipo. Med tekmovalci ni bilo pravega prija- malce žal, ker me reprezentančni trener ni uvrstil v eki-teljstva in enostavno nisem poza svetovno prvenstvo. Bil več zdržal. Poleg tega sem sem res v vrhunski formi in zaradi natrgane mišice izgu- tudi proga v Madridu mi je bil pol letošnje sezone, v klu- bila pisana na kožo. Vendar bu pa mi sploh niso verjeli, priložnosti bo še veliko." Grega Bole se v dresu Save odlično počuti. e«rto ^7). Blejcf se bodo že jutri, v soboto, v okviru Srednjeevropske lige, v domaČi dvorani SCŠ Radovljica pomerili z aktualnim hrvaškim prvakom Varaždinom. Tekma se bo začela ob 17. uri. V. S. Kamnik V sedeči odbojki Slovenci éestí V Kamniku so se športniki invalidi merili za naslove svetovnih prvakov v sedeči odbojki. Maši so osvojili Šesto mesto. Minuli konec tedna so se v Kamniku na prvem svetovnem pn/enstvu v sedeči odbojki za mlade invalide zbrali najboljši igralci, stari od 16 do 23 let. Šest ekip je po mnenju strokovnjakov prikazalo odbojko na zelo visoki ravni. Na igriš-ču, velikem desetkrat Sest metrov in 2 mrežo, visoko 1,15 metra, so se najbolje znašli igralci Irana, drugo mesto je osvojila reprezentanca Bosne in Hercegovine, tretje Brazilci, Četrto Nemci, peti so bili Poljaki, Šesta pa ekipa Slovenije, za katero igra tudi Darko Džurić iz ekonomske Šole v Ra* dovljici. Vodja naše ekipe je bil Zvone BenkoviČ, velike zasluge za uspešno tekmovanje pa gredo tudi županu Tonetu Smolnikarju. Organizacijo tekmovanja sta prevzela Zveza za šport invalidov Slovenije in Invalidno Športno društvo Samorastnik, Kamničan) pa so pripravili športno dvorano in Zavod za usposabljanje invalidne mladine, kjer so tekmovalci bivali. Nepogrešljivo prostovoljno delo so opravili dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra, ki so za tekmovalce skrbeli ob igrišču in zunaj dvorane. Bogato tradicijo sedeče odbojke, ki jo v Kamniku igrajo že 25 let, bt KamniČani v prihodnje radí nadgradili Še s svetovnim pn/enstvom za dekleta, prihodnje pr venstvo za fante pa bo leta 2007 v Braziliji. ]. P. Hofer sporoča iz naše ponudbe Velik adventní koledar Adventní koledar z motivi medvedkov, vsdbuje çÀtMiCê iz zelo kakovostne mlečne čokolade, 170 g Adventní koledar z motivi Miki miške. Medvedka Pu ali Princese Mononoke, vsebuje ploščice zelo kakovostne mlečne Čokolade. 75 g KUCHENKAISER Masleni kolač zelo okusno praznično pdcivoz masiomin sad/en^, 600 g Hofer sn 381 €1^ Kruh s kandiranim sadjem irađicionafrHS pecivo z figami in rozinami • klasično aJi • z jabolki 500 g €1,19 Čokoladnimi dražeji 6o2íčě( iz mlečne čokolade. polnjen z raznobarvnim čokoladn im i dražeji, 100 g NOVO! Pojoča figurica iz pllša fgurca iz piiša. ki poje in pleše. na batenje. r^ične oblike. polnjena s čokoladnimi tolarji ai\ s čokoladnim votlimi figuricami, cena za 1 kos 2.394 Miklavž in parkelj Iz avstrijske mlečne čc^otade. 2X4ÛQ Suho sadje različne vrste. 100-200 g Slive v rumu suhe slive v rumu, obiite s temno čokolado 200 g NOVO! €9,99, €-.69 Fige 500 g SřT ar €1,19 CHOCEUR €-.49 FRANK'S AraSidi celi, 400 g - Mini čokolade z nijgai kremo, ieènikova. temna ali mlečna. 5 x 40 g CHOCEUR FUN Mlečna čokolada ♦ z žitom in sadjem ♦ s čokoladnimi dražeji ali ♦ z jagodami 70 g sn €-.59 wv\/vy.hofer.at HoCnr KG. SottfMc Kot» Sii^ 1 Datljl 200 Q €2,99 Suho sac^e • pomarančni koščki, oDiiti s temno čokolado ali • suho sadje, oblito s temno In belo čokolado 250 g WITOR*S Golden Poker ali Bianco Cuore praline iz mlečne čokolade. z nadevom iz iešnikove kreme al mlečne kreme s khepijem, v dozi s pokrovom, 350 g Hofer Prod9j3 samo končnim kupcem. Vse cene se nanašajo ns izdelke brez dekoraciiske^a matenala Tiskovne napake nfo{S$ervls>stem.si www.&srvls-stem. s } PRODAJA NOVIH IN RASUENIH V021L, R£2ERVKI D£Ll PO UGOONIH CEMAH. KLEPARSKE IN UĆARSKE STORíTVC Gorenjski Glas WM/.C0REN jSKICOS.S Gorenjski Glas WWW.COREN]SKICUS,SI 04531 MOŽNOST PLACIU NA 12 OBROKOV NAROČILA OD 7. 00 18. URE VEČ ENERGUE ZA ISTO CENO IN VERJEMITE BOUSE KVAUTETE V SLOVENUl NI MOGOČE KUPfTI 10 o sim o «.SM bic@g-gřfl $M CORENISKI CiJiS petek. A. novembra 2005 nesreCc LjuegANA Podlegla hudim poškodbam Poticijd je sporočila, da je v sredo za posledicami hudih poškodb v Kliničnem centru umrla 40-(etna voznica iz Radovljice, ki je bila 27. oktobra udeleženka hudega trčenja dveh osebníh vozil in tovornjaka v Bistrici pri Naklem, S. 1 sfoonji Brnik Prehitro v ovinek V torek ob 17.13 sta na regionalni cesti izven naselja Spodnji Brnik mo^no trčili osebni vozili, ki sta ju vozila Ljubljančana, stara 38 in 23 let. 38*letnega voznika je v blagem desnem ovinku v smeri proti Vodicam zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je po njem pripeljal mlajSi Ljubljančan. Vozili sta silovito čelno trčili. V nesreči se je 51-letnâ sopotnica hudo poškodovala, oba voznika in en sopotnik pa so bili lahko telesno poškodovani. Oskrbeli so jih v Kliničnem centru v Ljubljani. S. S. KRIMINAL Spoon)e 8(tn)e Odnesel kar celo blagajno Neznani storilec je v prazničnih dneh izkoristil odsotnost lastnika in $kozi okno vloniil v stanovanjsko hišo v Spodnjih Bitnjah. V hiši znanega podjetnika je odkril v steno vzidano kovinsko blagajno in jo odstranil ter odnesel s seboj, lastnika je oškodoval za okoli dvanajst milijonov tolarjev tolarjev. S. S. ZcoRN)! Brnik Gradbinci ostali brez orodja v noči na sredo je nekdo vlomil v leseno skladišče na gradbišču v Zgornjem Brniku in iz njega vzel motorno ravnalno letev Tremix, električno pnevmatsko kladivo Bosch, motorno žago Stihi, ročno vrtalko Bosch, kotno brusilko Han-neastic, nabijalec Wacker in drugo orodje. Kranjsko podjetje je oškodoval za okoli dva milijona tolarjev. S. £. Jesenice Kradel najboljšemu sosedu Neznani storilec je v minulih prazničnih dneh vlomil trgovino Mercator na Jesenicah. V trgovini je iz prodajnih miz vzel cigarete, alkoholno pijačo in kavo. Najboljšega soseda je oškodoval za približno 200 tisoč tolarjev. S. Kranjska Gora Ni mu ta rože v noči na torek )e nekdo skozi vhodna vrata vlomil v cvetličarno v Kranjski Gori. Za prodajalno mizo je našel ročno blagajno, iz nje pobral manjšo vsoto denarja in odšel, Lepe cvetlice ga niso prema .S. S. larvis vozil Draksier servis Tadej Draksier 3.p. Zasavska 30< Kran; Tel.: 04/233 27 28 GSM; 031/366 909 e.mad: draksier. servis@slol. net Da vas pozimi ne bo zeblo v noge, preobujte svoj avto. PRODAJA, MONTAŽA IN HRAMBA PNEVMATIK vitrin Zastekljene vitrine poslovne stavbe Globus so očitno varno zavetje za poulične roparje. V treh dneh tam dva ropa. Simon Šubic metrov, govoril je slovensko, ..............................................................................oblečen pa je bil v pulover Kranj • Kranjski kriminalisti sive barve z žepi na prednji in policisti Se vedno poizve- strani in v hlače, ki bi lahko dujejo za roparjem, ki je v bile tudi trenirka. Obut je ponedeljek oskubil 25-Ietni v športne copate. KranjČanki. Kot smo že po- Krajijska policija je v tem ročali, je s strelnim orožjem času že izvedela, da se je oboroženi moški žrtvi napa- času ropa v bližini nahajal del v ponedeljek okoli 18.30 tudi mlajši par, ki tnu je ro- pri Globusu v Kranju. par menda prav tako grozil z Ko sta na tamkajšnjem orožjem. Policija zato poziva bankomatu že dvignili goto- okoli 25 let stara moškega in vino, je do njiju nenadoma žensko, da se oglasita na Po- pristopil neznani moški. S licijsld postaji Kranj ali pokli- strelnim orožjem v roki ju je Četa na številko 113. Enak po-prisilil da 50 se pomaknili med steklene izložbene vitri- zlv velja tudi za morebitne P" bankomatu in vitrinah pri Globusu sta bila v treh dneh ne poslovne zgradbe Glo- druge priče. Dva dni kasneje, v sredo dva ropa. Obakrat v objemu teme./ Fotc: Cot410 bus, nato pa je obema pobral okoli 18.20 je nekdo pri Glo- ostriženega na "ježka". V vse informacije, ki bi pripo- ves denar. Z grožnjo je po- busu oropal tudi zS-letno času kraje je nosil ovalna mogle k izsleditvi predrzne- temenooškodovankošepri' Kranjčanko. ki je prav tako očala z dioptrijo, z okvirjem ža. pokličejo na številko 113 silil, da je na istem bančnem pred tem z bankomau dvig- modre barve. Oblečen je bil ali anonimni telefon številka avtomatu dvignila še nekaj niJa denar. Neznani moški ji v belo pleteno jopico, na ka- 080 1200. denarja, ki ga je prav tako je iz rok izpulil dvajset tisoč teri je imel na desni strani Polidja po besedah tiskov- vzel. Polidja išče med 28 in tolarjev in nato pobegnil. in na rokavu dve rdeči črti, nega predstavnika PU Kranj 30 let starega neobritega mo- Policisti iščejo med 30 in 40 in temne jeans hlače, ki 50 Zdenka Guzzija še poizve- škega z zelo kratkimi temni- let starega moškega, visoke- bile strgane pod desnim duje, ali gre v obeh primerih mi lasmi. Je temne polti, vi- ga med 180 in 185 centime- prednjim žepom. Tudi v za istega roparja aH za dve sok okoli 170 do 175 centi- trov, kratkih svetlih las in lem primem lahko očividci osebi. i videokaseta Na okrožnem sodišču je v sredo zaradi velikih tatvin potekalo sojenje Maticu Kelvišarju in Borutu Robiču iz Jesenic. Valerita CEKČUF bremeni še kraje hlač iz trgo- nahrbtnikom odšla. Vse to skladišču. Povedal je, da je ...................................... vine Hervis. Kelvišar je vztra- Kranj • V sredo so na okrož- jal pri svojem zagovom pred je posnelo več nadzornih kamer. V sodni dvorani si dobil klic, da naj bi v skladišču nekdo spal. Tam sta s nem sodišču v Kranju sodili preiskovalnim sodnikom. posnetka niso mogli ogleda- partnerjem našla Robiča. 21-letnemu Maticu KeMšarju Dodal pa je, da Robič ni sode- ti, saj ie bila kaseta sfcrivlje- prišel pa je tudi Kelvišar. Ro- in 20-letnemu Borutu Robi« loval pri kaznivem dejanju. na, tako da bodo morali po- bič je po besedah policista ču. Obtožnica ju bremeni Pri zaslišanju prič je bilo snetek še enkrat presneti. sam predal zavojček heroi- kaznivega dejanja velike tatvi- slišati, da je Kelvišar prišel Varnostnik iz trgovine na, a po obdolženčevih trdit- ne. Konec avgusta naj bi z be na Črpalko skozi trgovino in Hervis je razložil, da je Kelvi- vah to ní bilo res. Drugi ilm Lnskega servisa OMV na se nekako prebil do skladi« Šarja opazil ob prihodu v tr-Priraskovem s skupnimi šča, kjer je odklenil vrata, ki govino; ker se mu je zdel policist naj bi ob pregledu v obtoženČevi denarnici našel močmi ulaadla petdeset za- so bila od znotraj zaklenje- sumljiv, ga je spremljal. Vi- zavojček z rjavo snovjo. Kcl- vojev dgaret Polidšti so pri na. Tam ga je zalotil pošlo- del je, kako je v kabini, pri višar pa je od presenečenja varnostnem pregledu v skla- vodja in takrat je Kelvišar od- kateri zavesa ne sega do tal, ob obisku policistov nekaj dišču nakupovalnega centra Šel iz tigovine. Nato je z zu- slekel svoje hlače in oblekel odkrili pri njiju tudi heroin. nanje strani odprl vrata, ki ukradene, čeznje pa nato še Robič je menda v trgovini Ja- jih je prej odklenil, in iz skla- svoje hJače. Ko je šel mimo odsotnosti pomembne priče zakričal in odvrgel paket s heroinom od sebe. Zaradi nus Trade ukradel mobilni dišča odnesel dva paketa blagajne, ga je prijel. in pokvarjene videokasete so telefon v vrednosti 75 tisoč to- cigaret. Zunaj ga je čakal Pričal je tudi policist, ki je obravnavo morali prestaviti larjev, KelviSarja pa obtožnica Robič. Nato sta s polnim naredil varnostni pregled v na 14. november. žkofja Loka Odnesel le ploščico Neznanec, ki je v noči na torek vlomil v osebni avtomobil v Frankovém naselju, je lastniku več Škode povzročil s samim vlomom kot pa s krajo. Iz avtomobila, na katerem je pred tem razbil steklo na voznikovih vratih, je namreč odnesel le ploščico ávtořádia. Škode je za tridešet tiSOČ tolarjev. S. Š. PRÉDOSjge V hišo po terasi Pred dnevi ]e nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Predosljah. Vanjo je prišel skozi balkonska vrata na terasi, ki vodijo v dnevno sobo. Odnesel je za 80 tisoč tolarjev gotovine. S. S. Mojstrana Vloma v Mojstrani Prejšnji teden so v Isti noči vlomili v stanovanjski hiši v Mojstrani. V prvo so prišli skozi garažna vrata. Neznanega vlomilca ni zmotilo, da so bili lastniki doma, in je mirno pregledal vse prostore, nazadnje pa je odnesel denarnico dokumenti. Lastnika, ki je vlom opazil Sele v Jutranjih urah, ko je v garaži zagledal posledice nočnega obiska, je oškodoval za so tisoč tolarjev. V drugo stanovanjsko hišo je vlomilec vstopil kar skozi vhodna vrata. Tudi tam je pregledal vse prostore, a tudi našel 'samo" denarnico dokumenti, ki jo je seveda vtaknil v svojo malho. Lastnika je ta vlomilec, morda celo isti, oškodoval za 200 tisoč tolanev. S, Š. 10 Priloga Gorenjskega glasa urednik: mlha.naguč(g)slol.net V zadnjih tednih seje - kot že tolikokrat-znova potrdilo, da ima loški prostor posebni likovni naboj, V Dolenčicah, vasici visoko pod Blegošem, so odprli obnovljeno rojstno hišo in v njej spominsko sobo slovenskega slikarja in evropskega likovnega pedagoga Antona Ažbeta (1862-1905). V galeriji Loškega muzeja pa imenitno razstavo slikarja Andreja Jemca, ki sodi v vrh sodobne slovenske likovne produkcije. In še bi lahko naštevali... MilČck KOfflcli* Naglič kai so sami vedeli dlje in bo- deval si je tudi, da bi imela zgodb" nastopil pesnik Niko Franca Novinca. "Ugasnjene J* ....................................... Ije od nas: kako velik vpliv je občina Gorenja vas-Poljane Crafenauer, Joco ŽnidaršiČ na čmo-belili reprodukcijah Na hribovitem Ško^eloškem in v Poljanski ter žbe je umrl 5. imel naš likovni pedagog na na Ažbetov rojstni dan (30. pa fotografsko povzel tok žal ne dihajo", zato pa jih je avgusta 1905 v njihove umetnike io s tem maj) svoj občinski praznik, razstave, Po tem dejanju so- znal spretni likovni pisec Munchnu. Tu je na evropsko in svetovno V tem sicer ni uspel, je pa deč si je Jana Mlakar, nova prižgati in osvetliti v duhovi- imel v letih ob umetnost. Kandinski je pač res, da je občina podprla ob- direktorica Loškega muzeja, tih besedah. Novincu pripiše prelomu iz 19. v umetnik svetovnega forma- novo hiše, pri kateri naj bi se 20. stoletje pri- ta. odslej reklo kar "Pri Ažbetti po stroki umetnostna zgodovinarka in v prejšnjih služ- zmožnost tako intimnega dojemanja narave, "kot bi Selški dolifli slikarsko šolo. Vedeli V "raikiitju" Ažbetovega doma" (doslej Pr' Matečk'). bah izkušena galeristka in bila zanj vsak dan kresna smo, da so jo obiskovali tudi fenomena je po svoje sodelo- Spominsko sobo in zbirko v kulturna menedžerka, zasta- noč". Loški likovni prostor ie duhovna l^^pič, lama in val tudi naš časopis. Na 69. nje) so uredili strokovnjaki vila dlj, da iz te galerije spet pa označi za "slikovito izje- •J Stemen, slikarji, ki so posta- Glasovi preji, ki je bila 25. Narodne galerije, odprl jo je naredi tisto, kar je v najbolj- men" in "napolnjen z zavest- domovinu zvezde slovenskega impre- oktobra 2002 v Galeriji Krvi- dr. Andrej Smrekai; Ažbetii ših letih Andreja Pavlovca že jo o kulturnem izročilu"; "na sionizma. Slikali so v okolici na v Gorenji vasi, smo ob na čast in obiskovalcem v bila • ena najbolj opaznih in hribovitem Škofjeloškem in clihnjnfy Sko^e Loke in ji prislužili J no-71 u "el/suoncH B ti " 0-Ietnici Ažbetovega roj- užitek je zapel |anez Lotrič. uglednih slovenskih galerij. v Poljanski ter Selški doJini naziv "slovenski Barbizon". stva predstavili slovenski Razveseljivo in obetavno Za osrednjo galerijo "sloven- je duhovna domovina slikar- / impresionistov in njihovega učitelja Ažbeta Manj je biJo takih, ki so ve- prevod monografije Anton dejanje je tudi jemčeva raz- skega Barbizona" se to tudi jev impresionistov in njiho- deli, da sta biJa med "učend" Ažbe in ruski slikarji, gosta stava akvarelov in risb na Lo- spodobi. vega u6telja Ažbeta ter dina- Ažbetove šole tudi Vasilij preje sta bila avtorja knjige škem gradu. Velja si jo ogle- v kontekst pisanja o lo- stije Šubic ali Tavčarjevih Kandinski in Aleksej lavlen- Viktor Baranovski in Irina dati, odprta bo do 8. januarja škem likovnem prostoru, ki kmečkih prototipov; ta pros-ski in še cela vrsta Rusov, pa Hlebnikova. Ob tem seveda 200Ô- Postavil jo je Miljenko ga sestavljata mesto s Sor- tor velja, kot je zapisal že Čeh Ludvik Kuba in legen- ne smemo pozabiti na Ažbe- LicuJ, odprl dr. Boštjan škim poljem in obe sorški France Mesesnel, za nâSo ter dinaStiie srbska sUkarka Nade- tovo slikarsko kolonijo, ki jo Žekš, predsednik SAZU, dolini, zlasti Poljariska, in bi najbogatejšo slikarsko po- 'J žda Petrovič, ki je 5. aprila prireja prizadevni in gosto- zraven je bila cela množica mu lahko tudi kot celoti rekli krajino nasploh." Skoda, ker avtor teh izbra- gastim tifusom kot bolničar- tik. ki se je po upokojitvi sú. prišli so "tudi iz Ljublja- tekst, ki ga je za zadnji zve- nih besed še sam ne obišče ka srbske vojske, V zadnjih "spreobrnil" v galerista. (Kar ne". Pomislite! Katalog raz- zek Nove revije (št, 280-281) teh krajev. Da bi jih bolje lo-letih so bili prav Rusi tisti, ki je gotovo bolje, kot če bi se v stave šele izide, v njem bo "v napisal MilČek Komelj. V Čil. Pred kratkim je na TV kmečkih ^^ ^^^ končno dopovedali, politika druge barve.) Priza- vlogi razlagalca likovnih njem je predstavil slike Slovenija vneto pojasnjeval, kdo je bil kipar Ivan Zajec, avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani. Ogrožen naj bi bil njegov lastni spomenik na Žalah, za katerega Subie ali ^ Valjevu umrla za pe- ljubni Zdravko Krvina, poli- častilcev moderne umetno- "pri Ažbetu doma", sodi Tavčarjevih prototipov; ta prostor velja, kot je zapisal že France Mesesnel za naso najbogatejšo slikarsko pokrajino nasploh. nihče več ne skrbi. Ko je pogledal še v kiparjev rod, je pravilno pojasnil, da je bi^ sin Franca Ks. Zajca, prvega akademsko izobraženega kiparja med Slovenci. In ta, Ivanov oče, naj bil doma "na Selškem". To seveda ne drži, doma je bil na Sovodnju v Poljanski dolini. Spominjam se tudi, kako je sicer široko razgledani urednik pri Mladinski knjigi na platnice knjige pisateljice Tonćke Stanonik (Podobe iz čipkaste preje, 1996) napisal, da je "iz Žirov v Selški dolini" ... Gospodu Milčku Komelju tega malenkostnega spodrsljaja seveda ne zamerimo, Slika )z vabila na Ažbetovi rojstni hišt, 29. oktobra 2005 le želimo si lahko, da bi na svoj pronicljivi način še kdaj pisal o ''naši najbogatejši slikarski pokrajini nasploh". Sami pa poskrbimo, da bo tega častnega naziva vredna tudi v prihodnj e. 12 GORENJSKI GLûiS petek, 4. novembra 2005 POGOVOR Snovarn Ko seje pred sedmimi leti porušil strop v gledališču Toneta Čufarja,so pesimisti rekli, to je konec. Pa ni bilo tako. Po obnovi in petih letih je najstarejše gorenjsko gledališče še kako živo, V prihodnjih dneh bo dihalo za stoletnico rojstva Toneta Čufarja, ki je gledališču dal ime. Teater in Branka Smole, direktorica Gledališča Toneta Čufarja tudi IcoR KAVčrč svojimi teiavami, dnigiČ ko- 40 nastopajočih. V predstavo vni vojni, ko so imeli po osem, premiéro ob 19.50. Ču&rjevo .......................... stumograf, tretjič igralec ... smo vključili vse generacije devet celo dvanajst premier, igro Polom so na Jesenicah omladi se bo iztekd Vendar pa je ob premieri v tudi z namenom, da ne bi si lahko le mislim svoje. Lani uprizorili že trikrat, leta 1934. vaš petietni mandat na mestu direktori- soju odrskih lu6 vse to pozab- koga izključevali. Vedeti pa je smo jih imeli $est, tri za odia- 1954, zadnjič pa leta 1975. Ijeno. To so dogodki, ki nas treba, da so lo ljubiteljski iâ- sle, eno odraslih za otroke in Tokratna, ki jo režira Andre- ce Gledališča Tone- vse čarobno objamejo, takrat raid, ki imajo svoje službe in dve otrošid. Pri tokratni pre- ja Kovač» za scenografijo pa ta Čufarja. Primer- deluje Čarovnija in je prostora kup drugih obveznosti. Vča- mieri so nam na pomoč s kar bo poskrbela Vasihja FiSer, java današnjega gledališča s le za lepe trenutke. To je res sih je "mama železarna" re- izdatno podporo priskočili v bo zares nekaj posebnega, staniem v njem, ko $te ga pre- lepo doživeti, vesela sem kla, ni problem, vi kar igrajte Acroniju, kar je zelo pohval« Take na Jesenicah še nismo vmIí, govori v vaš prid. Kako sama, uživam pa tudi ob po- in vaje so bile tudi dopoldan. no." imeli. Nadaljevali bomo s trasami vidite fca leta, vam je gledu na zadovoljne igralce, ki da so le lahko vsi prišli. Da- dicionalnimi Čufarjevimi uspek) doseâ, kar ste si zasG- si po uspeSni premieri vedno našnje shižbe ne poznajo več Osrednji dogodek ob stoletni- dnevi, v okviru katerih bo vili na začetku vodenja ene aîova rečejo, še bom prišel." tako velikih popustov. Avdid» ci rojstva Toneta Ćuferja bo tudi predavanje na temo 60 osrednjih kulturnih ustanov v gomiesavskem koncu je $e seveda tudi s«Lma dobro prireditev na predvečer nj»> let povojnega delovanja gle- Na mesto dirdctorice ste prišli spomnim, predvsem po ne-"Sama se komaj zavedam, v zek) něivaleži>eni časa Cle- gativni reakdji naših že uve-da je miiúlo že skoraj pet let dališka dvorana je bila, potem Ijavljenih igralcev. Po toliko letih v gledališču se nam pa že ni treba dokazovati na avdid- vega rojstva, v neddjo, 13. novembra. "Res bo Šlo za veiiko sloves- dališča Toneta Čuferja, ki ga bo pripravil Bojan Cebulj." odkar vodim gledališče. Dr- ko se )e skoraj podila, z veliko žim se pravûa, da je vselej že muko prenovljena, delo na nost v kateri bodo sodelovali Zdi se mi, da bo tudi v pri otrod in uátelji iz OŠ Toneta hodnje gledališče na leseni na začetku dobro na zadevo odru je bilo več kot leto dni jah, so bili mnenja ... Sama Čufarja, člaai KD Svoboda, cah imelo pomembno vbgo. gledati z nekim optimizmom, ohromljeno ... Največji pesi- semsestrinjala.da jeGojcne- pa tudi vsi, ki domujemo v Že razmišljate o prihodno* kaj se bo dalo in kaj bi se še misti so bili prepričani o kon* obremenjeno izbral igralce, a stavbi na Trgu Toneta Čufar- sti? dalo tiarediti. Tako sem se s cu ^edališča na lesenicihtega kasneje zaradi siabih od- ja, od Radia Triglav do knjiž- "Uspelo nam je dosed tri pravo energijo, voljo in vne- Ko včasih gledam nazaj, si zivovrdsmo več naredili." nice in našega gledališča. Pri- osnovne dlje, obdržati Ijubi-pravili bomo Tudi razstavo fo- teljsko kulturo za vsako ceno, mo zagrizla v zadevo, res pa rečem, še dobro, da je šlo, kot je, da k sreči takrat še nisem jeŠlo.NIbiloIahkopokritina' Sker pa z ^ralsko bazo na Je- tografij Petra Koštruna tia kljub temu da je ta včasih vi-vedela,kajvsemevprihodnje stalo izgubo, predvsem pa senkah. kot vem, nimate pn> temo železarne, prav tako pa soka, uspeva nam pripraviti še čaka. Gre seveda za različ- spet privabiti ljudi v teater, blemov. J* spominsko razstavo o upri- raznolik in kvaliteten pro- ne ovire, ki jih moraš pri svo- Spomnim se, župan se mi je 'Igralska skupina šteje več zorjenih Čufarjevih delih v gram» najpomembnejše pa jem delu vedno znova prese- samo nasmehnil, ko sem v kotćo Članov, karres ni malo. našem gledališču ..." gati, in je mogoče celo bolje, programu zapisala, da si že- Mc^oče imamo nekaj težav z da jih ne poznaš že vnaprej, lim, da bi se v teatru vsak te- ženskami srednjih let, tu so Slišim, da bo uprizoritev povezavi z gledališčem, še ne je, da se vrača naŠa publika. KakŠru bo moja prihodnost v saj je vprašanje, ali bi se jih si* cer sploh lotil. Moja želja je den nekaj dogajalo. Sedaj je tako. Ni tedna, ko se v "Čuftr- službe, majhni otrod, kar se predstave Polom naslednji vem, imam pa načrte okrog bila predvsem pripraviti dm- ju" ne bi nič zgodilo." bolj raznolik program, ki bo v zelo pozna. Sicer pa Rado dan zvečer v železarskem Mužan vsako leto na gledali- obratu Acronija nekaj poselv šMh krožkih na Pristavi dela z ncsai... združevanja kina in gledališ Ča v eni dvorani, " gledališče privabil čimveč gle- V ^edališče je bik> nujno vpe- mladimi in vedno kakšen na- daicev. Ko sem prišla, smo v Ijati nekaj "komerdale" pa naj daljuje igralsko pot pri nas." sezoni 2000/2001 imeli en se še tako grdo sliši abonma s približno 150 abo- »»i "Pokrovitelji se pri nas za Vsako leto vam uspe pod stre* osnovnih Šol s čufarjevim "Ves ponedeljek, 14. no- Ste se kaj odvadili novinar« vembra. se bo dogajala Čufa« stva v letih vašega diiektoro- vanja? "Kje pa, Se vedno pišem rijada, srečanje učencev treh nenti, kar je približno za dve kulturo res ne "poganjajo" kaj ho spraviti tudi tri premiere... imenom, domačih, iz Ljublja- novičke, materiale za medi- tretjini dvorane. Zdaj se & Številka že tretjo sezono suče dosti, zato je bilo potrebno začeti tudi z dvorano več zasluži- "Glede na finančna sred- ne in Maribora. Otrod si je, ob tem opravljam vodi- stva so tri premiere predstav bodo popoldan ogledali pred- teljsko delo, precej je tega. o)ijog 500 in to v treh abon- d. Zato smo rednemu progra- za odrasle kar uspeh. No, Če premiero, zvečer pa bo Pihal- Sicer pa novinar si ali pa majih, dveh gledaliških in mu lastnih produkdj in abon- gledam v prva leta po 2. sveto- ni orkester Jesenice najavil nisi, dn;ge ni." , enem glasbenem. Slednji je maju začeli dodajati tudi ko- VCClSlhjC sicer malo manj poln, a smo merdalne prireditve. Pri nas mama ff Železarna re kla, ga letos pripravili že četrtič." je začel gostovati Spas teater, obiskovald so prihajali, se na- Kako ste se kot novinarka po smejali in se mc^oče odločili, stroki, takrat ste prišli z Radia da bodo še prišli. Imeli smo Triglav, znašli v vlogi dirdcto Četrtkove večere narodnoza-lice gledališča? bavne glasbe... Vrata gledališ- "Čeprav sem tudi naprej ča smo odpiii bolj na široko. ni problem, delala z ljudmi, lahko rečem. Mogoče to Še danes komu ni , - , , , da je razlika med delom nara- prav, ampak v našo hišo so za- VI kar Igrajte m diu in vodenjem gledališča čeli prihajati tudi ljudje, ki jih kar velika. Mogoče sem kot prq ni bilo, ht vaje so bile tudi novinarka na stvari v gledalil J J J J ču, to je vendarle svet umetni- Predvsem starqša generadja dopoldan, da so kov, ki so v mnc^ pogledih igrakev ie zéo dvomila o "no- drugačni, kot običajni ljudje, vem ^edaliSču". Spomnim se le lahko vsi gledala bolj realno. Realen po- negodovanj s predstavo Vsefft je kriva Marjana Derix^, ko je režiser Gojmir Lešnjak Go^ in poslovni del. Sprejeti sem pripravil avdid)o za igralce... gled je pravzaprav nujen, da lahko hkrati vodiá umetniški prišli. Današnje službe ne morala tako dogajanja na "Erii so spremembe po- odiu kot za njim. Seveda se zdravljali, drugi jih še danes poznajo več tako pred vsako predstavo v skupi- ne, Prvo leto smo prav zato šli ni dogajajo različna trenja, en- v množično predstavo Obisk velikih popustov. loat je v moji pisarni režiser s stare gospe, v kateri je bilo kar Branka Smole, direktorica Gledališča Toneta Čufarja, na delovnem mestu, 28. oktobra 2005. GORENJSKI GLAS petek, 4, novembra 2005 GLEDALIŠČE Snovanj Glasnik jeseniškega delavstva Tone Čufar (1905 -1942) Igor Kavčič delavskem gibanju, prvič so jo uprizorili leta 1934, je pov- Dramatik, pesnik in revo- zročila največ "prepiha". Pi-ludonar Tone Čufar se je n> sanju Poloma je botrovalo diJ v delavski družini, 14. no- dramatično obdobje v tride-vembra 1905, pri Markežu setih letíh, ko je železarna v na Murovi 54, nad cerkvijo večini prešla v nemške roke na Jesenicah, kot tretji otrok in so se razmere v njej zelo tovarniškega mizarja Anto- posbbJaie, še posebej za Slona Čufarja, doma iz okolice vence. Cufar v tej igri opisuje Tolmina in matere Ane Ker- odpor delavcev do takega sta- stein. Družina se je selila iz nja in dramatične dogodke, en^a delavskega stanovanja ki sledijo, v glavnih likih igre v drugega in še najdlje, kar pa so se lahko prepoznale 15 let, tiveia v tovarniški tudi nekatere resnične osebe, graščini na Stari Savi, v oko kar je povzročilo precej raz- Iju» ki je zaznamovalo na- burjenja ob premieri- O daljnji Cufarjev intelektualni njem so pisali literarni kriti- razvoj. Po 1, svetovni vojni ie ki, sam pa je kot pesnik in pi« moral poprijeti za vsako pri- satelj podoživljal vse stiske, ložnostno delo. Bil je zidar- poraze in zmage jeseniškega ski in tesarski pomočnik, delavstva- hlapec in voznik, pri petnai- V tridesetih letih se je pre- stih letih se je podal v uk k selil v Ljubljano in se posvetil mizarskemu mojstru, kas- samo pisateljevanju. Leta neje pa odšel v Ljubljano na 1932 je bila natisnjena njego- dveletno mizarsko obrtno va povest Februarska noč. ki šolo. Med njegovim biva- se je znašla med njegovimi njem v Ljubljani je leta 1926 zaplenjenimi besedili v Beo- V mesečniku narodno sociâ- gradu, kjer je bil leta 1936 za- listične mladine objavil svoj radi protirežimskega pisanja prvi tekst, prispevek posve- in delovanja obsojen na leto čen petdeseti obletnici Can- dni zapora v ClavnjaČi. Kas- karjev^ rojstva. Navezal je neje se je vrnil v Ljubljano, stike z Miletom Klopčičem, Ludvikom Mrzelom in Brat- leta 1939 pa je pristal v Mariboru, kjer je deloval pri tam- - kom Kreftom- Še istega leta kajšnjem humorističnem čase je vmil na Jesenice, kjer je sopisu Toti list. Ob izbruhu potem šest let delal v železar- 2. svetovne vojne je zbežal v ni kot mizar. Ves čas je imel Ljubljano in se pridružil knji-rad gledališče, knjige, rad je ževnikom, ki so že delovali v pisal in tudi risal. Udeleževal okviru OF. Že leta 1942 so ga Književnik Tone Čufar, avtor portreta je Anton lensterie» član Dolika se je kulturno prosvetnega dela v jeseniškem delavskem zajeli fašisti in ga internirali v taborišče Gonars. Aretirali so Zanimivo je. li predati Nemcem, vklenjen grobu štiridesetih partiza- varno in Nova gaz z izborom kulturnem društvu Svoboda, ga pod drugim imenom, aga skočil s kamiona, še preden nov. njegovih pesmi in novel. Da- še posebej pa ga je zanima]© zaradi izdajstva odkrili in po bi dosegel gozd, pa je padel 2e pred vojno je bilo v raz- nes v spomin na Toneta Cu- delo v dramskem odseku, zs treh mesedh poslali nazaj v pod rafali nemških vojakov. ličnih revijah objavljenih 74 farja nosijo njegovo ime katerega je napisal dramska Ljubljano, kjer so ga namera- Padel jen. a'^;usta 1942, star Čufarjevih pesmi in proznih osnovne šole na Jesenicah, v besedila AmeňSka tatvina, vali predati gestapu. Ker je komaj 37 let. Pokopan je bil v del, pa tudi nekaj knjig ob že Ljubljani in v Mariboru, prav Tragedija i» kUti in Polom. čutil, kaj ga čaka v begunj- Šentvidu, po vojni pa je bil omenjenih že Zlata veriga in tako pa jeseniško gledaLšče Prav igra Polom, ki je obravnavala takratne razmere v skih zaporih je v Vižmaijah, prepeljan na jeseniško poko- mali Babilon. Po vojni so iz- in trg v kulturnem središču kjer so ga Italijani namerava- pališče, kjer leži v skupnem šle knjige Pod kladivom. To- Jesenic. da bodo tokratno uprizoritev igre Polom pripravili v proizvodni hali Acronija, več kot polovica od desetih igralcev pa je z železarno tudi tesno povezana (zaposleni, nekdanji zaposleni, otroci delavcev...). > Smelo idejo smo radi podprli Ljubo Osovnikar. namestnik glavnega direktorja Acroni)A Jesenice Igor Kavčič log, da smo se odločili, da projekt podpremo. Sicer Kako ste izbiali prostore, pn> redil vtis na obiskovalce. Pre- podobno sodelovanje v pri izvodno halo. kjer bo predsta' pričani smo. da bodo listvar- hodnje? Kot uspeino podjetje ste se smo tudi v preteklih letih va> jaJd predstave znali ustvariti Že tradidonalno podpira- ob letošnjem obeleževanju simbolično podpirali Čiifar- 9t Prvotno smo nameravali ambient, ki bo za gledalce mo hokej, tokrat pa smo se loo-letnice rojstva Toneta jeve dneve, tokrat pa sta nas predstavo umestiti v zaklju- sprejemljiv, pa čeprav to ne odlodli, da pomagamo tudi Čufarja odloČili izdatneje so- prav smelost in seveda po- Ček hale v proizvodnji debele bodo udobni naslanjači iz gle- kulturi, ki v današnjih časih delovati pri uprizoritvi igre membna obletnica spodbu- pločevine, ker pa tam ravno v dališke dvorane. V Acroniju nima ravno lahkih pogojev za Polom, ki jo bodo izvedli do dila, da gledališče povabimo tem Času izvajamo veliko in- bomo spodbudili zaposlene, delovanje. Naša izkušnja je. mači gledališki ustvar^Jd v prostore našega podjetja, vestidjo in bi to motilo proiz- da si tudi sami c^edajo kate- dâ taka sodelovanja ponavadi "Prošnja gledališča Toneta kot pokrovitelji pa pri projek- vodnjo, smo se odloČili za ro izmed ponovitev, ki se postajajo tudi tradidja za na-Čufarja, da bi želeli gledali- tu sodelujemo tudi po fi- dnigo halo. Tako imenovana bodo zvrstile zadnji teden v prej. Če se malo pošalim, ško igro uprizoriti v proiz- nančni plati. Ker gre za nov "podbojama" je starejši del mesecu." vodnih prostorih Acronija, ustvarjalni pristop in ocenju-se nam je zdela zelo smela jemo, da bo tudi odziv javno-in je bila najbrž tudi prvi raz- sti močan." Acronijeve proizvodnje in ima kot taka nekoliko arhai- smo se tokrat ujeli v past. zato sem prepričan, da to ne bo Je tokratni vložek Acronija v naš prvi in zadnji tako obse- čen pridih, ki bo zagotovo na- kulturni projekt tudi obet za žen skupni projekt. GORENJSKI GLAS petek, 4, novembra 2005 GRAFITI Snovanj Pisanje in risanje po zidovih urbanih naselij, ki mimoidoče zabava, nekatere pa jezi in jih imajo za vandalizem, seje v slovenskem javnem prostoru začelo pojavljati v zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja. Grafitar razume in sprejema urbano okolje drugače od večine ljudi, za katere je mesto zgolj eden izmed življenjskih prostorov. Grafitarji delajo to, česar si večina ne upa; puščajo sledove in znake, "krasijo" mesto, opozarjajo nase in na pot, po kateri hodijo. Grafiti, alternativna oblika ulične Etiketirati z vandalizmom Meha Stritmar grafite, napisane zgodovino na zidouih betonskih javnih Fenomen grafitov skozi Najprej je bil znan in slaven kot Samo, to je bil njegov tag (podpis), ki sta ga z Alom Djazom pu&^ala pod surovimi risbami na zidovih SoHa. Leta 198) je Basquet pod pi- Grafiti 50 se razvili v urba» sal pogodbo z ugledno new- nem okolju in postali njihov yorško galeristko Annino No- sestavni del. Opaziti jih je sei. Že naslednje leto je odprl inogoće na zidovih opuSče- prvo samostojno razstavo v ÏM ^^ tovarn, v mestnih pod» eni izmed bol} eminentnih povmn m mnelih, ob avtocestah galerij, bil pa je vključen tudi v pregled Muzeja modeme Resneje se je proučevanju umetnosti v New Yorku, grafitov posvetil Robert Reis- Tudi slovenski grafitarji so ner, ki je leta 1974 v Lcndo- lani svoja dela umestili v oknu objavil delo GraiRti, Two vir institucionalne umetno- dehumaniziranih stanovanjskih naselij, je neupravičeno IM kavami, risbami in slikami v naslikali na zidove galerije, m lUA:^mcrbKU, pompejih, nadaljuje s cer- nr^^^Kor,.. r.r.u^^'r.^ ^v Thousand Years Of Wall sd, v galerijska prostor Med-Writing. V obsežnem delu, narodnega grafičnega lilcov-kjer začne z jamskimi posli- nega centra, kjer so grafite doživljati vse od svojega na- Urh. Razstavo je pripravila brezkompromisen odnos do Družbeno politično giba- stanka leta 1961. Postal je skupina R. Invin S, tako da mesta in razumevanje grafi- meni Lalic grafiti v 12. in 16, nje mladih, predvsem štu- simbol ideoloških sporočil je na plesižču kluba izdelala ta kot njegovega sestavnega stoletju, vse do razcveta gra- dentov leta 1968 se je mani- Nemčije in Evrope vse do grafite, ki jim je kot podlaga dela. Zato so povzročili ne- W/icnrntnn' fiûrstva v 60. letih 20, sto- festiralo v povečanem obse- njegovega rušenja; v 90. le- služila knjiga s fotografija- godovanje mestnih oblasti, i ' letja v ZDA. Ameriška grafit- gu pisanja grafitov. Ti so po- tih. Nemec Klaus Hartung je mi usmrtitve partizanov na to pa je povzročilo, da so po- 'Tiiinnic/inï řia umetnost je bila v marši- stali najbolj pristen medij zabeležil naslednje napise Sv. Urhu. Nekaj mesecev stajali vse bolj nepredvidlji- r Čem podobna gibanju trans- določene mladinske kulture, na tem zidu, ki ga je imeno- pozneje je ista skupina pri- vi. Mesto je vztrajno brisalo avantgarde v Italiji, saj je bila ki je bila v nasprotju z obče val "oglasna deska nemške pravila razstavo "erotičnih" njihove stvaritve, zato je bilo grafitiianje vse dražje. Najbolj izzivalna lokacija grafi- gf^fiti VnaS(yO povezava v zavzemanju za fi- sprejetimi normami in nači- politike": Vojaki na vzhodu med hladne dosega nujno nom razmišljanja. Na zido- in zahodu ne pustite se raz- grafitov. Konec osemdesetih in v začellcu devetdesetih se visoke umetniške vrednosti, vih Pariza, Berkleyja, Berli- orožiti. Zid ščiti samo svoje je razvoj grafitov nadaljeval tarjev je železniška postaja, hf^tnyi^lč^ hnlnÇF ^ neposredna in komuhi- na, Londona in drugih sre- graditelje! Boriti se za zdru- v okviru ljubljanske skupine kjer je grafitarjem v Maribo- U K/ VW^ kativna. Morda je znanstve- diščih študentskega odpora ženo Nem^jo je kot seksati Strip Core. Z grafiti so sku- ru štirikrat uspelo prebarva- življenje, narediio iih umetniških krogov ne provience. kot denimo: slovenski grafiti u^ysy JWI r in razvoi sodobneea likovne- Bodimo realni, zahtevamo na raziskava fenomena gra* leta 1968 so dominirala poli- za devišrvo! In druge, fitov vplivala na drugačen tična sporočila levo usmerje- šah dokazati, da ne gre ti celotno stranico vagona, samo za sporočila z vsebino sicer pa so porisali ostarele manj monotone ^^^ ^ ^ in razvoj sodobnega likovne- Bodimo realni, zahtevamo ga izraza. Leta 1980 se je nemogoče! na zidovih» temveč da je grafit lahko umetniški izraz. Kot umetniški izraz je Leta 2000 je bil v Ljubljani Prostor, ki je sam od sebe grafit v Sloveniji zaživel do- Suburban cakes festival, gomulke in IC vagone. Delovanje grafitarjev na postaji je zaradi stalnega nadzora iii navzočnosti varnostnikov in zato bolj zanimive. Yorku takratnega grafita rja ) ea n a M ichael a Bas û u ita vabil k pisanju različnih spo- kaj zgodaj. Leta 1983 je bila kjer so se srečali grafitarji iz ter policije ovirano. Grafite, ročil politične vsebine, je bil v prostorih Mladinskega vseh večjih slovenskih mest. ki nastajajo na vagonih vla- (1960-86) izstrelil med pri- Berlinski zid, ki je usodo centra Zgornja Šiška razšla- Povabljeni so bili tudi kov je mogoče razumeti kot znane likovne umetnike. grafitarske dejavnosti začel va grafitov z naslovom Sv. ustvarjalci Iz mest nekdanje upiranje vsakdanji rutini in skupne države. Takrat je nastal wall of fame v bližini predvidljivi enoličnosti. Metelkove, Najbolj po- Umetniški izraz, membna pa je galerija grafi- vandalirem tov na prostem, ki je nastala a|j „ekaj tretjega? na zidovih južne Ijubl)anske obvoznice. Velikanski sivi Grafit je svojevrstna, po- zidovi ob avtocesti, dovozih ceni oblika komvmidranja in izvozih so izzvali grafitar» in nastaja kot odgovor na je, da preizkusijo svoje zna- naraščanje visokotehnolo- nje in veščine. V zavetju Ških sredstev komunikacije. noči so tako ustvarili najbolj Večinoma ie nezakonita de- impresivno zbirko kvalitetnih večbarvnih grafitov, javnost, ki je v veČini primerov obsojena kot vandali- Grafitarji iz slovenskih mest zem. Za svojo dejavnost so ohranili lokalne posebno- uporablja objekte v zasebni sti. ki jih vežejo na dogaja- ali državni lasti, pa naj gre nja v mestu, kjer živijo. Ena za arhitekturo ali sredstva izmed posebnosti grafitar- javnega prevoza. Dražen jev v Mariboru je bila njihov Lalic v knjigi Najsmo ludi: GORENJSKI GLAS petek, 4. novembra 2005 GRAFITI Snovanj grafiti I subkultura, pravi, Mestne oblasti v veČini da je grafite mogoče razu- evropskih mest se z Lali- meti kot prvič, obliko uraet- čem in podobnim mišlje- niškega izražanja, drugič njem ne strinjajo. V Berlinu kot vandalizem ali nekaj so v lanskem letu za odstra- tretjega. Mnenja je, da med njevanje grafitov porabili 55 grafite spadajo tudi tisti na- milijonov evrov. 2upan KJa- pisi in risbe, ki nimajo us Wowereit se je odloČil, umetniške vrednosti in ki niso narejeni na cerkvenih zgradbah, spomenikih ali drugih stavbah kulturne vrednosti. Etiketirati z van- da bo pripravil posvet, na katerem bo sodelovalo 200 strokovnjakov iz Evrope in ZDA, ki se bojujejo proti urbani umetniški zvrsti. Od- dalizmom grafite, napisane govorni menijo, da v Berlina zidovih betonskih javnih nu deluje približno 9000 po vršin in dehumanizira nih grafitarjev, ki prihajajo iz stanovanjskih naselij, je ne- različnih delov Evrope, saj opravičeno in llcemersko, jim to omogoča poceni le- meni Lalič, Nasprotno, pra- talski prevoz. Gxafitíranje v vi, da živopisani grafiti vna- Nemčiji ni kaznivo dejanje, za Štiri ali celo Šest let. pravili že leta 1998, pa Ima nezakonit, reklamni oglasi , šajo med hladne betonske povsem drugače je na Šved- Stranka Zelenili, ki naspro- grafite za eno od zvrsti so- pa so zašdtena zasebna last. pOliuClIJCl ^Ojlt V nasprotju z visoko proračunskimi reklamnimi akcijami ko)o$e življenje, naredijo jih skem in Norveškem, kjer tuje zakonu, ki bi pravno dobne umetnosti, V nasprotju z visokoprora- manj monotone in zato bolj večkratnega kršitelja stroge- urejal grafitarstvo, katerega G rafiti pripovedujejo čun ski m i reklamnimi akci- kreativnega zanimive. ga zakona o grafitih zaprejo osnutek so v Nemčiji pri- zgodbo o času in prostoru, v jami poudarja grafit kreativ- , katerem nastajajo. Multina- nega posameznika z lastnim pOSamCZnika cionalne družbe in dmga bo- prepričanjem, glasom in vo- , gata podjetja si z denarnim Ijo. Pri tem so akcije uličnih Z laStKim monopolom kupujejo me- umetnikov poglavitnega po- dijski prostor, kjer prek mena. sov in reklam manipulirajo s človeškimi potrebami, časom in premoženjem. Nasilno širjenje reklamnih panojev vseh vrst in velikosti, ki mnogokrat vizualno onesnažujejo okolico, za državne organe ni sporen, za navadnega državljana pa je samoumeven. Propaganda in gra* fit imata isti prostor in način prezentaci je, vendar je drugi Vin: • Laiič, a. Uburič A. Buht n.: Najsnic» ludi: grajxix ! juM u/turu, Zagreb 1591 • Gočník K.:KrafnÍjanje o grafitih, átífruktfvni iwidaiizem oií nadgrtxd-Hja urbanrga prostcru. KůUdra H.i. Mňrihor - dp4. Mo H. J4I, S.april 2005 • OraJiuiTÍi. kaiolog ob razstavi v MCLC. vei avtorjev, Ljubljana, de-cembcr 2004 • Umeincst, Svetovna zgodovina, Zaloiba Mladinska knjiga 2000 prepričanjem, glasom in voljo. Pri tem so akcije uličnih umetnikov po^avitnega pomena. Z gozdovi bogata, a brez trte IZ STARIH ČASOV Miha NAguČ ogato je z gozdovi obdaril Predobrotljivi tudi Gorenjsko, saj je ie najbolj obetavno za ljub* in obraz umival s samim Ijansko nadSkofijo... grozdnim sokom; zakaj no- Sredi obilja gozdov pa je ben sad ali pijača nas ne nadvse dobro porasla; zato Valvasor takoj opazil tudi, da more zdravilneje nasititi ka- utegnemo nekatere tek kranj- ene od velevatnik rastlin na kor nevidne življenjsko mleko skih gozdov vsaditi tudi v Gorenjskem sploh ni; vinske ali balzam, ki ga srkamo iz naše delo; nekatere, pravim, trte! "Dasi se morda narava Čistega in bistrega zraka; in listih gozdov, ki so v tem pr- glede vinogradov kaže Go- jedila, ki so skuhana v prav vem delu Kranjske, zakaj, če renjcem precej skopa mačeha, zdravi vodi, teknejo brez žabi hoteli pregledati vse, bi po- oziroma jim odteguje preobi- Čimbe človeku mnogo bolje stalo dolgočasno. Da bi $e dol- Ije vina, ker jim ne daje kakor taka, ki so skuhana v go mudili v gozdovih, pristoji grozdja po vrhouih, temveč le slabi, čeprav skrbno zabeljeni bolj éivalim kakor ljudem ..." na nekaterih krajih pod gora- vodi. Tako je torej narava naklonila Gorenjcem v skalah obenem dobro lekarno in do- Tako začenja Valvasor v svoji mi, jim vendar nadomešča Slavi poglavje o gorenjskih vinsko skopost z drugo splo- gozdovih. Da jih imamo v ino milostjo, kijo more uživa- bro klet; njih kleti pa le ne po- obilju, vemo slej ko prej. da ii tako revež kakor bogataš in grešajo dobrega vina, saj dc- âoveku r\e pristoji, da bi se v ki je za življenje mnogo ko- biŠ za denar iz sosedstva. Če- njih predolgo "mudil", velja ristnejša od vina, saj le-to člo- sar ti tvoj Tvet ne da." danes manj kot nekoč. Časi veškemu zdravju, ker ga člo- Valvasoneve arhaične bese- in vrednote so se spremenili, vek rad čez mero pije. često de so v tem pogledu neverjetno gozd ni le gozdarsko, iemvei tudi rekreativno dobro. Živali, ki v njem žive, se ne boji- škoduje; obdarja namreč Go- modemei Na Gorenjskem so renjsko z dobrim. Čistim, zd ra vi m zrakom in z bistrim i sicer tudi ljudje, ki bi. Če bi jim namesto vina priporočil mo. medved v gorenjske goz- studená, ki vro iz skale čisti vodo, namesto vinske kleti dove le redko zaide. Sicer pa kót kristal in S Svôjo hladnočo uporabo kevdra in lekarne v je Človeku zadnja leta od vseh sneg premagajo; da, ponekod skalah, pomislili, da jih imaŠ gozdnih živali najbolj neva- so iako mrzli, da roko komaj za norca. Hkrati se vse več ren malt klop. In ne naza- v ryik držiš." ljudi dejavno vključuje v ne- dnje: zdi se, da se od vseh lju- Lepa tolažba! Pa še zdrava. formalno alternativno gibanje di za gorenjske gozdove naj' "To sta gotovo dve imenitni "živimo zdravo", ki je tren- bolj zanimajo ki so du- sredstvi za zdravje človeka, dovsko. Piti zdravo vodo je hovno najdlje od žival i, me- ker se ob nji h bolje i n va meje "in vina pa tudi ne manjka, nje pokljuških gozdov je ta čas počuti, kakor Če hi si želodec Čeprav ni gorenjsko. Hudičev borit, znamenji gorenjski gozd. i6 GORENJSKI GLAS petek, 4. novembra 2005 USODE J GODOVI Snovanja Otroci se niso več smeli družiti med seboj in nober^o opravičilo, niti lepa beseda, ni našla mesta v srca, ki so bila polna mržnje. Mojčara, ta presneta Naredila sem miunamikiavčič leti»" pripoveduje Barbara. ia» da bo "tem stvarem" nare- vezala kar v šoli. Toda zmoti- in mu dala priložnost, da je ................................................Prišla je z drugega konca Go- diJa konec, me je vseeno la sem se. Ni šlo tako lahko, kar sam razlagal o tem, kate- isalo se je leto renjske, in ji za probleme, ki streslo. Zdelo se mi je, da go- kot sem si predstavljala. Ko je re ptice živijo v naših gozdo- 1953. Skupina so ljudi ićizdruževali, ni bilo vori o nemogočih stvareh. napočilo novo šolsko leto in vih. Spodbujala sem ga, da se otrok, ki je šia iz kaj dosti mar. Zdo prijazno Kar pomnim, so mi ubijali v so sosedovi ugotovili, da bo je še bolj razživel in zelo Šole, se je obešala in neobremenjeno je ogovo- glavo, da moram sos^e s^- njihov sin v mojem razredu, spontano )e prišlo do tega, da na zadnji del rila tudi "sovražnike", ki so ražiti, ker so krivi, da je imel so šli do ravnatelja in ga po- so ga ostali učenci obstopili voza. Bili so glasni in sitni se ob njenih besedah obrača- stric Marko krajšo nogo in da stavili pred dejstvo, da tako in mu prisluhnili. Ko smo se SCtn vedela da muhe. Níso se dali od- li stran ali pa so se ji, če se je se je potem še zapil in od pi- ne bo šlo. Da "tista pokvar- vračali, sem mu rekla, da bo načrt, ki ga nisem zaupala niti tašči, saj gnati, čeprav jih je kmet. « je le dalo, umaknili s poti- jače tudi umri. Ni mi bilo jenka" njihovega otroka že on "učitelj" vsakič, ko se ÍŤli Mř hi sedel spredaj, večkrat ošvrk- "Moja taŠČa, ki je prav tako lahko, toda tega sem se nava« ne bo udlaî Toda ravnatelj je bomo pogovarjali o pticah. dovolila, da nil z bičem. Kdo je potem prišla od drugod, se je \Wopi- koga spotaknil, da je padel, se ni nikoli izvedelo. Marko la v "podedovano" vzdušje dil in se prilagodil« zato so me Barbarine besede dobe- bil pameten mož in jih je po Hvaležno me je pogledal in diplomatski poti pregovoril, videla sem, da mu je bila med sosedL jaz se nisem mo- sedno Šokirale. Rekel sem ji, da naj vsaj "poskusijo". Rekel moja pohvala všeč, To je bil. karkoli izgubil ravnotežje in se gla. Zato sem jih doma veli- naj ga ne lomi, saj bo nastal jim je, da če bi jim ustregel. vsaj zdi se mi, prvi korak, ki znašel pod vozom. Ker je bil kokrat slišala, češ "kaj se doma ogenj v strehi. bi tako podrl celotno shemo sem ga naredila v našo oboj^ HrCrepam. Toda ^ naložen s cementom in grem", zakaj kršim nenapisa- "Tudi življenje na obeh in to naj bi prineslo njemu in stransko spravo," Drugi ko- i % * % * TS 1 i i » * é 1 «v«» • taka sem, da ne opeko, je bila njegova teža, na pravila. Bila sem začude- kmetijah se je z leti precej šoli cel kup težav. Pač, maj- rak, veliko težji, pa se je zgo-ko so mu kolesa zapeljala čez na, saj se mi sovraštvo, ki je spremenilo. Na naši smo se hna laž, ki je obrodila sado- dil na govorilnih urah. Starši so zelo pogosto prihajali, le levo nogo, gromozanska. Če- bilo staro Že skoraj 55 let, ni preusmerili v gojenje zele- ve," vedro razlaga Barbara. VtXOXem "Žxvetx P^^^ kmet takoj priskočil zdelo več smiselno. Povedala njave, pri sosedovih pa so Ko se je začel pouk. je takoj Benove mamice dolgo časa na pomoč, otroci so se med- sem tašči, da nikoli nisem ni- zemljo prodali in se s kmetij- ugotovila, da si je zastavila ni bilo na spregled- Barbara S sovraštvom ^^^ razbežall in pustila Mar- kogar sovražila, še najmanj ti- stvom več kot toliko sploh težko nalevo. Tudi otrok je, je od kolegov sliSaia, da se je ka samega, nogi ni bilo več ste, ki mi niso nič naredili. Pa niso več ukvarjali. Zamenjale očitno, "vedel", da je ona iz o sinu pozanimala pri drugih okoli sebe, pomoči. Prede» je prišel mi je odgovorila, da bi mora- sose tudi generacije, ki so se sovražnega tabora in kadar je učiteljih, toda kaj, ko ji nihče zdravnik, so minile ure. In la biti solidarna, kar se mi je "pomešale" s prišleki od dru« ujela njegov pogled, je fant ni mogel dati kakšne bolj iz» črpne informacije. "Potem pa io nekoč le za- ZaniiniVO va ie preden so Marka pripeljali v zdelo še bolj neumno," pripo- god. Naredila sem načrt, ki "gledal skoznjo". bolnišnico, je spet minilo cel veduje Barbara. ga nisem zaupala niti tašči. "Učila sem že prej, preden bilOý da sta blll kup časa. Nogo so mu mora- Na srečo se je todc^jalo v saj sem vedeb, da mi ne bi sem se poročila. Pravzaprav slišim. Spoznala sem jo tali odrezati in odtlej naprej ni- prvih mesedh zakona, ko je dovolila, da karkoli ukrepam. sem bila že "stara devica", ko koj, saj je bila zelo glasna in obe družim ^^ ^^^ t^ko. kot bi bH Janez, njen mož, še ves v Toda taka sem, da ne morem sem stopila v zakonski ja- je vsevprek kritizirala idejo o moralo biti. Obe prizadeti "oblakih" zaradi ljubezni in živeti s sovraštvom okoli rem," se zasmeje Barbara s devetletki. Moram povedati, dokaj cenjeni v dmžini, W sta bill ceio sos^, vseh drugih sladkosti, ki jih - sebe. Zanimivo ^ je bilo. da svojim značilnim humor- da se je to dogajalo ravno v sta se zavili v molk m sovra- vsaj ru začetku • prinese za- sta bili obe druŠni dokaj ce- jem, Id razoroži Se tako mra- času, ko se je tudi po medijih veliko polemiziralo o tem, ali družiti med seboj in nobeno volje, niti moči, da bi svojo mo, vendar so jim tudi sovaš- "Nekoč smo med poukom je devetletka smiselna ali ne. katerem Opcaviâlo, niti lepa beseda ni ženo "vzel v roke" in jidopo- čani gledali skozi prste, ker odšli v gozd, kajti želeli smo Na vrsto je prišla zadnja, aie- naSla mesta v srca, ki so bila vçdal, da dda narobe. se niso marali med seboj. Po pospremiti ptice, W so odlete- lo se mi je, da je vse ostale okolju, v Otrod se niso več smeli konskistan. Zato ni imel niti njeni vokolju.vkaterem živi- kobnega človeka. ZlVimO. polna mržnje. "Ko mi je nekoč, ko sva se- svoje sem imela srečo, saj le na jug. Nenadoma sem spustila naprej. To mi je dalo "V tako grozeč e okolje sem dela v Piranu na obali in je sem učiteljica In sem upala, ugotovila, da Beno veliko ve o misliti, da v sebi ni tako kose priselila pred desetimi nama bilo lepo. Barbara rek- da bom lahko prve stike na- pticah-Prisluhnila sem mu raižna, kot sedela..." Prazniki in godovi Lenart lOŽE KoŠKJfK verigami V torek, 8. novembra, bo zaradi praznika opata In škofa Bogomira, god tistih žena in mož, ki jim je ime mir. Bogo, Miro, Mírko ali Bogomira. Nemška oblika rol, KafI, Kark), Karla, KaHi- Ime Elizabeta je pn nas kar tu, so opasane z verigo. Na imena je Gottfried, na. Drago. Dragotin, Eham, Danes, v petek, 4. novem- Diamca in Draguška. pogosto. Ima ga več svetnic. Slovenskem jih je okxc^ 70. V sredo, 9. novembra, bo Med njUni sta najbolj znani Čaščenje tega svetnika se je še praznik mučenca Teodorja bra, je praznik mučencev M- [utri, 5. novembra» bo Elizabeta aJî Izabela Portu- posebej razširilo v času tur- ali Božidarja. Bil je rimski tala m /terikola ter v cerkveru praznik opatinje BertUe, mu- galska in Elizabeta Ogrska. ških vpadov. Če se je kdo rešil vojak. Ker je bil kristjan in je Zgodovini zelo znanega mi- čenča Teotíma in Zaharije V nedeljo, 6. novembra, bo turškega ujetništva, naj bi bilo zažgal poganski tempelj Ki lanskega nadškofa Karla Bo- ter Elizabete, staršev Janeza zahvalna nedelja in praznik to Lenartovo delo. Opasova- bele, so ga vigli v ječo in sež- romejskega (1538 - 15S4). Ro- Krstnika. Duhovnik Zaharija škofov Demetrija (Mitja), Me< dil se je v uglednem zakonu in Elizabeta sta živela v vasi lanija in Severja ter opata Le- nj e je ostanek starega obredja, ko so hoteli tako zavarovati gali na grmadi. V Četrtek, 10. novembra pa je na koledarju napisano ime pomembnega V ponedeljek, 7. novem- papeža in cerkvenega učite- senatorja Gilberta Borromea Ain Karem v judejskem po- narta ali Narteja, ki je umrl sveti, posvečen prostor, in Margerite Medici. Bil je gorju. Ker sta bila že starejša, leta 559 kot opat v Noblacu v odličen študent in pravnik, sta obupala, da bosta kdaj Frandji. Najpogosteje ga upo- bra, bo praznik benediktin- Ija Leona Velikega, ki je umrl ki je kot svetovalec pomagal imela otroke. Vendar jima je dabljajo z raztrganimi veriga- skega opata £mesta iz Zwie- leta 461 in je vodil Cerkev 21 voditi Cerkev svojemu stricu božji poslanec sporočil vese- mL Zelo rad je pomagal kaz- faltena, ki je živel med leto- let. Znan je zaradi posredo- Angelu Medid oziroma pa- lo novico: "Ne boj se, Zahari- njencem in jih spravljal na ma iioo in 1150, sodeloval vanja pri huiiskem poglavar- pežu Piju IV. Zelo mlad je ja, kajti tvoja molitev je usli- prava pota. Za mnoge je iz- pa je v drugi križarski vojni, ju Atili, "šibi božji", da leta postal kardinal. Rekli so mu šana! Tvoja žena Elizabeta ti prosU izpustitev. Poiskal jim za katero je kot govornik, ki 452 ni porušil Rima, ampak "kardinal nečak". Bii je uspe- bo rodila sina in daj mu ime je delo in s tem preprečeval, je vabil v boj, največ storil se je pri Mantovi obrnil in se šen milanski nadškof. W je v Janez!" Ker je Zaharija dvo- da niso ponavljali starih gre- sveti Bemard. Saraceni ozi- vrnil v Panonljo. Tri leta kas- urade in v celotno ŠkoBjo mil, je bil kaznovan z one- hov. Častijo ga kot zavetnika roma Muslimani so ga uieli neje pa je uspel skleniti pre- uvedel red. Danes imajo god melostjo dotlej, ko je bilo no- živine, zlasti konj. Nekatere tisti, ki jim je ime Kard, Ka« vorojencu treba izbrati ime. cerkve, posvečene sv. Lenar- in v bližini njihovega svetega mes ta Meka ubili. mirje z vandalskim kraljem Gejzerikom. Gorenjski prijatelj R<)Jio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 89.8 4220 Skofja Loka 91.1 RAOlO SORA tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 c^iiildn foiled íosora .s i 96.3 Akcija Zamrzni i smo obresti I » I r I t ZAPOSLITEV V SPARU? predprodaja smučarskih vozovnic (do 15,11,2005), do 20% ugodneje DOBRO ZAME! DVE SMUČIŠČI ►► ENA KARTA = 11.03 '' 6: t : fofi3 .-•žftfC .s (r^ RADiODMEV ftO.ft, <»7,2, ( 't.a. ie».7 MMX UKV. ST CKCatlD« Rádio Cerkno, d, o. o. Platiševa ulica 39, 6282 Cerkno Tel.: 05/37 34 770 Fax: 06/37 34 771 E-poáta: info^radio'oclmev. nef ' Sté natančni in zanesljivi? Želite vsak dan riove izziv«? St želite dela v orljetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dol9a cena komplet 2im5idh pnevmatik brezobrestno firw^ciranje FordCredIt po sistenuj; • 1/2 takoj. 1/2 čez ©no leto • 1/3 takoj, 1/3 čez ©no leto in 1/3 č&z dve leti omejena koilâna vozđ ria zakDoi Feci« rt PiKus C>MM petos«e • ECM OM^'*'. ir«r • SOM 0.i7*b. řC«/ • 1 om. McroM EOM 1 0% Privošči si! FordZima ( áarroKADtVK Mla kaneva 61 4208 Šenčur tel.; 04/279 0023 prodaja, kadi vec@ avtoKad fvec-jk .si Nvt GTM Lepo je biti med svojimi še lepše na svojem. Z našimi stanovanjskimi krediti vam bo zlahka uspelo» saj jih odlikuje ugodna obrestna mera, poJoviČni stroSki odobritve, do 25-lema odpIačUna doba za mlajše od 45 let in možnost 100% izplačila v gotovini pri novogradnji, prenovi in rekonstrukciji, Naredite prvi korak in nam piáite na suinovanjd#si.bacai.com, da so dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 29. decembra 2005. Uresničujemo vašo sanje, Banlv^ Vu Stria Creditanstalt AtXTTS Cffdiunifii dd. SnuriiWi 140, DuDijin^ na Zoisovi i v Kranju, vsak delovnik od 7. do 15. ure., in v poslovalnicah Pošte Slovenija (predložite odrezek časopisa Gorenjski glas z vašo naročniško številko). Cena za naročnike: 1000 tolarjev. i FILMOTÉKA Gorenjski Glas i8 GORENJSKI GLAS petek, 4. novembra 2005 ZGODBA Snovanja Zelo dohro Bolje svâ se seznanila pri njegovem študiju ob delu. 02nal sem ga že Pred predavanji me je vpra-od prej, po pripo- Šal, Če me bo motilo njegovo vedovanju in pa snemanje mojih predavanj tako, na cesti sem na magnçtofon. Rekel sem ga većkiat srečal, mu, dâ seveda ne, a sem mu kasneje priznal, da me je vseeno motilo. Zavedal sem je študiral in na izpitih pobiral visoke ocene. Pa , . , ko je šel pTOh zdravstvene- mu zaradi domu. Tam je bil Ciril fi- zioterapevt in pravili so, da je se namreč, da je prav vsaka niCBOVe slcVOtC ^^^pn ovojem deluzelo spre- beseda posneta, seveda pa ^ ^ ^ ten in tudi nežen. Posebno mu tega nisem prepovedal. niStflO VraV nič ^^^^^^ ^^ ^elo rade hodile Vpraševal sem ga» kako štu- ^ k njemu. Bil pa je • in je se- dira, saj samo posneta pre- VrizanaŠali Pri ^^^ zmeraj - popolnoma davanja niso dovolj za izpit ^ slep. Brazgotine na obrazu Pa mi je povedal, da mu tnCni ie tako ^ î^zale, kaj je vzrok temu. otrok ali žena prebereta tekst Kasneje mi je tudi povedal, iz skript ali knjig na trak in s dohro ^^ ^^ ^^^ otroci tolkli po to pomočjo potem študira. granati in - bum, zgodilo se Zelo dobro je študiral in odsovarial da ^^ vojni je takšne robe na izpitih pobiral visoke ® ' bilo vsepovsod dovolj in ocene. Pa mu zaradi njego- sem kolébal med ^^ ImeU z njo svoje ve slepote nismo prav nič igre. Pozdravili so ga, a vida prizanašali. Pri meni je devetko in ^^ Včasih se je 2 vlakom vo- tako dobro odgovarjal, da sem kolébal med devetko desetko hJi bila ^llvslužbo. Nihčemvedel, in desetko. Ni biJa čista de- kako je to mogoče, a čisto setka, a lahko bi mu jo tudi čista desetka ^^^^ ^^^ke pomod, je dal. Pa sem vseeno napisal ' priše! čez savski most do oceno devet. Včasih mi je a lahko bi ntu io ^^ m®*" i® ^^^ rekel, da bi takšnemu, njegova ambulanta. Saj je z marsičem prikrajšane- tudi dal Pa sem ^^ neverjetno: popol- mu, ja lahko dal odlično noma slep ni nikoli zašel. oceno. Vseeno mislim, da vseeno navisal ^^ pozneje, ko so ílzio- sem pravilno ravnal. Za de- ^ terapijo premestili v zdrav- vetko je bil lahko prepričan, Andrej Jemec, akvarel, z razstave v Loškem muzeju. oceno devet ^tvem dom, je - zdaj z avto- da jo je zaslužil, pri desetki busne postaje - vselej našel pa bi morda mislil, da sem tudi zgodba, ki mi jo je sam meni pa je iel vsak dan bolj Kasneje sva se včasih Še pravo pot. Rekel mi je, mu jo podaril. Prizadeti po- pripovedoval: na živce. Ko mi je enkiat srečala in vselej me je po da imajo nekateri slepi na- navadi ne marajo usmilje- 'V trafiki ob mostu je bil rekel, ali ni hudo biti slep, glasu spoznal. Zdaj ga že gonski občutek in začutijo, nja, dokazati hočejo, da so možakar, ki me je zmeraj sem mu odgovoril, da je dolgo nisem videl. Menda kadar je nekaj pred njimi, brez miloščine sposobni ži- ogovarjal, ko sem šel mimo, to res. a še bolj hudo je "biti uživa zasluženo pokojnino. On je imel tudi srečo s tem veti. K takšnemu mojemu v službo ali iz nje. Tako sem neumen. No, od takrat me obiutkom. ravnanju me je navedla se mu smilil da sem slep, je pustil na mini'' lytorje^ Krifige £rtic ^Kf^fTitjàfkjè^. b a^de Io tecti pri Z4 QÍbi Mondem Cro^upljéG. Preplašenega ptiča tožba SEDMICA MAjifETA Smolnikar mednarodni in notra- prostoživeče ptice. Se pravi, povedati, od kod kurja gripa met. Egipčanski feniks, kije hvaliti, da je človekova umetni i politiki $0 postale orie, laboda, čaplje, sove, kose, sploh izvira? Dejstvo je, da sam sebe zaisal in se potem niška bit bogataša za Labod- kure tema Št^ilka ena. sinice, golobe, vrabce in kar je izvira iz prenatrpanih in za- iz pepela dvignil pomlajen. V med i/ih se pojavljajo taJ^n i drugih, k i frčijo po zraku in nem a rjen i h m nož ičn ih ko- je simbol vst, 4320 ^Qa Loka; Aulo U, Lmc», PE Bled, Za pototorn 7d. 4260 Avto 6. Ooman Ban«dik a.p.. Studeno i, 4229 Železniki; MaroK Jtr^z s.o., Povte 1373 Povte ^ I o I t nosti je divjad. Lovci svetujejo lastnikom vrniti škodo. V primerih, ko se oškodovanec in lovska nju Janka Trohe je treba z dnigimi ukrepi zagotoviti zemljišč in poljščin, naj rav- družina v osmih dneh po primerno ravnotežje med najo kot dobri gospodaiji in prejetju pisne prijave škode divjadjo ter gozdnimi in naj na primeren način posto- ne sporazumeta, lahko po- kmetijskimi površinami. Podpora slovenskemu kmetijstvu Urad predsednika države je odgovoril članom upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice, ki naj bi narobe razumela Drnovškove izjave. Matiaž Grigoríč zborničnem odzivu poudaril podeželja in majhnih ..............................................................................predsednik upravnega odbo- kmetij, ne stimulira zado» Ljubljana - Urad predsedni- ra Peter Vrisk. Predsednikov stno organske proizvodnje, ka republike Janeza Dmov- urad je odgovoril, da so bile hkrati pa povečuje razlike Ška je Članom upravnega od- posamezne navedbe Kmetij- med bogatimi in revnimi re- bora Kmetijsko gozdarske sko gozdarske zbornice iztr- gijami znotraj imije. Mladih zbornice po$laI obsežen od- gane iz konteksta in napač- v uniji kmetovanje in ostaja- govorna njihovo izjavo v zve- no razumljene, s čimer se nje na podeželju ne priteg- zi s predsednikovim predlo- ustvarja napačen vtis, da se ne, čeprav so v ta namen vlo- gom, naj se podpore evrop- predsednik republike ne žena velika sredstva, je še za- skemu kmetijstvu znižajo za zavzema za razvoj podeželja pisano v odgovoru Drnov- 10 milijard evrov oziroma in slovenskega kmetijstva, škovega urada. Drnovšek se 25-odstotno znižanje nepo- Nasprotno se Drnovšek jas- zavzema tudi za poenostavi- srednih plačil za kmetijstvo v no zavzema za razvoj pode- tev uradniških postopkov Evropski uniji. želja in kmetijstva, spodbu- pridobivanja evropskih sred- DmovŠek si je s tem pred- jarije hioloSke in ekoIoSVo stpv in poenostavitev obr??- logom nakopal presenečenje vzdržne kmetijske proizvod- cev, ki po nepotrebnem ote- zborničnega upravnega od- nje ter nekmetijskih dejav- žujejo že tako dovolj težke bora, ki so Dmovškov pred- nosti in malih podjetij na de- pogoje kmetovanja v Siove- log razumeli tudi kot pred- mografsko ogroženih ob- niji: tudi o tem bi morali log za zmanjšanje podpore močjih. Predsednik je tudi spregovoriti v okviru razmiš- slovenskemu kmetijstvu in pojasnil, da ne pričakuje, da Ijanj o reformi skupne kme- se jim zdi nesprejemljiv, bo možno skupno evropsko tijske politike. "Zmotno je, da bo znižanje kmetijsko politiko preobrni- _ subvencij evropskim kme- ti čez noč, vendar o potrebi o lom zmanjšalo stopnjo rev- nadaljnjih reformah kmetij- ščine v državah tretjega sve- stva poteka obsežna razpra- ta, predvsem če upošteva- va tako v okviru Evropske mo, da ZDA finančno pod- unije kot Svetovne trgovin- pirajo kmetijstvo na "prikri- ske organizacije. Zdajšnja te" načine skozi različne politika namreč ne daje re- programe" je med drugim v zultatov, ki bi omogočili raz- Agropromet d.o.o. Cerklja, Uj. 4- oktobra 10, vam nudi po ugodnih cenah JABOLKA za ozimnico In prečenje. Telefon: 04/2521-283 GORENJSKI GLAS petek, 4. novembra 2005 FIN NCE cveto. zaptot n ik @g-das.si 21 • V • nizja že drugi mesec zapored so naraščale predvsem cene blaga, ki je bilo v povprečju dražje za pol odstotka. Štefan Žargi Ljubljana • Statistični urad Republike Slovenije je pretekli petek objavi] poročilo o gibanju cen v oktobru, iz katerega je razvidno, da so se cene v tem mesecu, po sorazmerno močni rasti cen v sep>-tembru, zopet umirile. Rast cen življenjskih potrebščin v oktobm je bila v primerjavi s septembrom o,2-odstotna, kar pomeni, da je dosegla rast cen v letošnjem letu 2,8 odstotka. To je le za desetinko odstotka manj, kot v enakem obdobju lani. Že drugi mesec zapored so naraščale tako v povprečju dražja za predvsem cene blaga, saj je 6.7 odstotka, obutev pa za cene oblačil in obutve prispe- K skupni rasti cen so višje bilo to v povpreiiu dražje za 0,3 odstotka. vale 0,4 odstotne točke, draž- skupno rast cen za po 0,2 odstotne točke. Skromna oktobrska rast CA odstotka, medtem ko so Začetek novega študijska- ja goriva ter dražja prometna cen je ugodno vplivala tudi znova zabeležili tudi zniža- ga leta je z višjimi cenami vi- nje cen pri storitvah, in sicer sokošolskega izobraŽevanja v povprečju za 0.5 odstotka. in dražjimi cenami tečajev Med blagom se je spet naj- najbolj vplival na rast cen sredstva pa po 0,1 odstotne točke. na letno rast cen, saj se je leta nekoliko znižala in je zdaj Znižanje cen so v mesecu 3,1-odstotna. Že tretji mesec oktobru zabeležili v skupi- zapored pa niso zabeležili bolj podražilo poltiajno bïa- skupini izobraževanje. Rast nah rekreacija in kultura, nobenih sprememb pri pov- go, trajno blago je bilo draž- cen v skupini gostinske in raznovrstno blago in storitve, prečni 12-mesečni rasti; ki je. nekoliko pa se je tokrat nastanitvene storitve pa je hrana in brezalkoholne pija- ostaja pri 2,7-odstotna. pocenilo blago dnevne rabe. bila preônl načrti izloćenl in unl6^l. Mag, lœna Jan Náčelrúcá LjUSgANA Dokapitalizacija Austria Creditanstalt Ljubljana v sredo pretekli teden so se skupščini Barik Austria Credit-anstalt Ljubljana sestali delničarji banke, ki so se uskladili o ponovni dokapitalizaciji banke. Hitra organska rast poslovanja banke in predvideno večanje prihodnjega obsega poslovanja narekuje potrebo po dodatnem kapitalu, zato je uprava Bank Austria Creditanstalt Ljubljana za skupIČ • no predlagala, da se poveča kapital banke z vplačilom novih denarnih vložkov v skupni emisijski vrednosti novoiz- danih delnic 3,2 milijarde toiarjev. S tem se povečuje osnovni kapital banke z novimi denarnimi vložki v skupn vrednosti 177 milijonov tolarjev. Banka bo tako zadostila zakonskim zahtevam glede bodočega zagotavljanja kapitalske ustreznosti. Š. Ž. L^ubmana MasterCard Europe za enotni evropski plačilni prostor SEPA Družba MasterCard Europe je znova potrdila svojo platformo za enotni evropski plačiir^i prostor SEPA, Bančne ustanove v Švtci in Veliki Britaniji so veČ kot dve milijardi letnih debetnih transakcij s prejšnjih znamk ec in Switch preselile na sistem Maestro, Pripravili so učinkovit načrt za banke» rova merila za stroškovno učinkovitost in inovativnost pri uvajanju enotnega evropskega plačilnega prostora SEPA, poenoteno poslovanje za 456 milijonov evropskih potrošnikov pa pomeni prelomni trenutek za plačilne storitve 21. stolet a. Š. Ž. Corentska^ Banka finnkn pt\UufHwt K sodelovanju vabimo 1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA I (m/ž) 2. SAMOSTOJNEGA PLANERJA ANALITIKA (m/ž) 3. STROKOVNEGA SVETOVALCA (m/ž) - za področje zakladništva 4. SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA SREDSTVA IN LIKVIDNOST (m/ž) Razpisujemo naloge s pooblastili za 5. VODENJE POSLOVNE ENOTE JESENICE (m/ž) Poleg sptosnih, z zakonom določenih pogojev, se za opravljanje nalog zatiteva: - pod 1. unverzitetna izobrazbd ekonomske a I dnjoe ustrezne smeri, leti ustreznih delovnih izkušen], aktivno znanje angleéKega Jezika» računalnik znanja za delo v okdju Windcsws. • pod 2. univerzitetna izobratíja ekonon^ske ali dnjge ustrezne smen. dve ieti ustreznih delovnih izkušenj, izkušnje r^ področju računovodstva in računovodskih Standardov, aktivno znanje angleškega jezika, računalniška znanja za delo v okolju Windciws, pod 3. univerzitetna izobrazba ekonomske ali druge ustrezr>e smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj s poudarkom na po^vanju detâ ra tujih finančnih trgih, aktivno znanje angleškega jezika, zaželeno tudi znanje nemškega jezika, računalniška znanja za delo v okolju Windows, ■ pod 4. • unK^ratetna izobrazba ek^om^e ali druge ustrezne smeri, eno leto ustreznih delovnii izkušenj, aktrvno zr>anjd angleškega jezrka, računalniška znanja za delo v okolju Windows« • pod 5. un^rerzitetna oz. visoka strokovna izobrazbd ekonomske ali druge ustrezne smeh, ustrezne delovne izkuinje, vodstvene in organizacijske sposot)nosti. aktivno znanje angleškega jezika, računalniška znanja za delo v okolju Wîndov^. Z izbranim kan didatom/tko bomo za delovno mesto pod tč. 1. 2. 3 In 4 pogodbo o zaposlitvi sklenili za nedoločen čas. s petmesečnim poskusnim delom. Za delovno mesto pod tč. 5 ni pred^deno poskusno delo. Vašo prijavo s kratkim žMlenjepisom in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pričakujemo v 8 dneh na naslovu: Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiv/eisova cesta 1, 4000 Kranj, sektor splošnih poslov. Goren|ska<^ Banka Bankn t* pfhilubom ia)) 22 HALO-HALO, MALI OGLASI itt/o® g-gías. si GORENJSKI GLAS petek» 4. novembra 2005 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 W^'O^ilo li » ifánjúl p« '42-00, fdk^V H osfûno Zcniovi I po^ti (I 00 uir' Cf^t OQllSO< inM«!uCDt^wDrrk' l/rr^no uOMf^« ROZMAN BUS, ROZMAN lANEZ, S.P., LANCOVO 91» RADOVL|ICA TfiST i6.n.; MADŽARSKE TOPLICE 7:11.13,11, laii • 15.11; PAL- MANOVA • TOVARNA ĆOKOLADE 30.11: LENTr 19,11; ARIZONA (nakupovalni izlet v Bosno) 20. 11. KOPALNI IZLET RAĐENO ALI eANOVCI M.n.Td,: 31-52.49 LOSKI ODER âKOF|A LOKA, $POON|I TRC14.4220 ŽKOFjA LOKA, TEL: www.kd4Qskioder^i Sobota. 5.11.. ob 19.30 William Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC, komedija, režija: Matija Mličinski, za IZVEN Obvestila o dogodkih o&javljamo v rubriki Glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Čet rt kan je Kran) • Klub Študentov Kranj vabi na študentsko zabavo» ki bo v četrtek, lo. novembra, v Cafe Manani. Za glasbeno zvrst tokratnega Četrtkanja • Vinarjado je zaželena tudi garderoba v barvah rdečega vina. Čarobne ustvarjalne delavnice Bled • V restavraciji Panorama bodo v nedeljo, 6. novembra, med 14. In 17. uro. na sporedu Čarobne.ustvarjalne delavnice. Otroške prireditve jesenke • V času od 7. do 12. novembra je Občinska knjižnica Je$eni<;e na OtroSkem oddelky pripravila naslednje dejavnosti: ustvarjalne delavnice, ponedeljek od 16. do 17.30 in v petek od 14. do 15.30; likovni krožek, v torek od 14. do 15.40; dramski krožek, sreda med 16. In 17.30; krožek Zemlja • naŠ planet, v četrtek od 14.. do 15.30; ure pravljic, četrtek med 17. in 17.45. Ustvarjalne delavnice bodo v podružnici Koroška Bela v torek od 15. do 17. ure ter v podružnici H/ušIca v sredo med 15. In 17. uro. Sovodeni • Danes ob iS. uri bo v Knjižnici Sovodenj ura pravljic Bilo je nekoč ... Trata, Skofja Loka - V Knjižnici Trata bo v torek, 8. novembra, ob 16. uri Saša B. AmbrožiČ pripravila delavnico za spretne prste • Lačna gosenica. V Knjižnici §ko1]a Loka pa se lahko delavnice udeležite v Četrtek, \o. novembra, ob 17. uri. Sko^a Loka • Tatjana Šmid vabi v Knjižnico Škofja Loka na uro pravljic Vou, kakšen volk in sicer v torek, 8. novembra, ob 18. uri. r-NTECTIV S1 oven i j a IntecTIV, ttskana vezja do.o., Ljkibljanskâ c. 24a, 4000 Kr^nj, Slovenija telefon: 04/2S08 600, e-po^a: i nteďrv. si Zaradi uresničitve svojih dolgoročnih ciljev iSČemo OPERATERJA CAM (m/ž) Pričakujemo: • V. stopnja izobrazbe elektro ali strojne smeri • aktivno znanje nemškega, angleškega ali ruskega jezika • vsaj 1 leto delovnih izkuSenj na podobnih delih • poznavanje računalništva • vestnost fn odgovornost do dela » starost do 35 let » bivališče v okolici Kranja Ponujamo: • zanimivo, dinamično in kreativno delo • možnost strokovnega napredovanja in razvoja kariere • stimulativni osebni dohodek • delovno razmerje za nedoločen Čas s 3-meseČnim poskusnim delom Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili poSljite v 8 dneh ns naslov: Intec TIV, d.o.o.. Ljubljanska c. 24 a, 4101 Kranj y^KD Jê^ Rafiublkke zè Kulturr>edefdy^o&tr Obmo(fid irpo&tJva KRANJ, i. i8kfl.)i sobotna matineja Gottuje: OtroSka lutkovna delavnica Ljubljana MAČKON IN BONTON noy«mber 2005, ob 10* urt, v Pr«i*mev«rri fll«d«llicu Mr^TNA ÇMSK KUASÍ Gorenjski Glas civ /f/scminw Železniki • V Knjižnici Železniki bo ura pravljic v sredo, 9. novembra, ob 17. url. IZLETI V neznano Kranj - OU Kranj • pobodniki vabijo v četrtek, 17. r^ovembra, na izlet v neznano. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Grelna bo ob 8. uri. Dodatne Informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do 16. novembra. Po Levstikovi poti Šenčur-TD Šenčur vabi 12. novembra na pohod po Levstikovi poti - od Litije do Čateža. Skupne zmerne hoje bo od 5 do 6 ur. Odhod avtobusa izpred PoŠte Šenčur bo ob 6. uri. Dodatne informacije in prijave z vplačilom iprejemâ g. Ffanci Erztn, tel.; 041/875-812 (do )0. novembra). Na Malenski vrh Šenčur • PohodniŠka sekcija Društva upokojencev Šenčur vabi člane v sredo, 16. novembra, na pohod na MaienskI vrh. Skupne hoje bo 2 do 4 ure. Prijavite se po tel.: 25 31 591. Odhod s kombijem, če ne bo dovolj prijavljenih pa z osebnimi avtomobili, ob 8,30 izpred pošte v Šenčurju, PREDAVANJA * Tunizija Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo v torek, S. novembra, ob 19.30 na sporedu potopisno predavanje Andreje Jer- nejčič. PROSTA DELA študentje,dijaki www.rri&4 dag čnie redkve, bra Črna redkev mora biti koper za okras. trda. sočna in ne sme biti puhla. Meso v notranjosti mora biti nežno bele barve. dag krompiija, 3 dag moke, soi dag pora. j dl mesne juhe ali sveže mleti poper, 4 lovorove li- vode, 4 žlice kisle smetane, 1 Krompir operite, olupite ste, 0,5 žličke mlete kumine, žlico drobno narezanega drob- in ga drobno naribajte. Do- 0,3 žlice sesekljanega peteriilja. njaka. Vsebuje zelo veliko vitamina dajte rumenjaka, sesekljan C, ki pa se s toplotno obdela- peteršilj in ga solite ter popo- V lonec dajte na kocke na- Puraiije prsi narežite na 5 vo skoraj povsem uniči, še prajte po okusu. Dobro pre- rezano svdnjino, vodo, sesek- centimetrov dolge tiakove in posebej odlična je redkev v mešajte in naredite deset ko- Ijano čebulo, strt Česen, posolite ter popoprajte. sveži obliki za predjed, ker lačkov, ki jih v ponvi na vro- oprano in olupljeno ter na Na segretem olju iih hnist Solata iz Črr^e redkve In fižola spodbuja apetit in pospešuje čem olju z obeh strani zlato kocke narezano črno redkev, Ijavo prepražite in jih stresi- delovanje črevesja. rumeno specite. Medtem opran in olupljen ter na koc- le na cedilo, da se olje odle- operite in olupite Črno red- ke narezan krompir, lovorov če. V posodo dodajte maslo kev ter jo na drobno naribaj- list. kumino, sol in poper. in očiščena ter na tanke trate. Dodajte kislo smetano in Vse skupaj kuhajte toliko kove narezana por in Črno jo solite ter popoprajte po Časa, da se redkev zmehča. redkev. Dobro prepražite. Za 4 osebe potrebujemo: okxisu. Krompirjeve kolačke Nazadnje juho še podmetite zalijte z mesno juho ali kg tme redkve, \rr\ajhno ploče- nadevajte 2 marinirano črno z mešanico moke in vode, vodo, pokrijte in v nekaj mi- vinko fižola ali 8 žlic domače- redkvijo in obložite 2 rezina- dobro prevrite, potresite s se- nutah zdušite a! dente. Pri- ga kuhanega fižola, 4 žlice ja- mi dimljenega lososa ter sekljanim peteršiljem in po mešajte kislo smetano, pura- bolčnega kisa, sol. sveže mleti okrasite s svežim koprom. potrebi dosolite in poprajte, nje rezine, prevrite, pobesite poper. 1 žlico sesekljanega pe- Še tople kolačke postrezite juho lahko naredite brez z drobnjakom in postrezite z terfilja. kot predjed. podmeta. duSenim riiem. ZELENO IN CVETOCE icor Pavlić latno rdeča, danes pa poznamo neskončno barvno paleto odtenkov. Največ jih gojimo za rezano cvetje, nekatere pritlikave sorte pa tudi za gmlice in obrobke. Stare sorte lahko še pred zimo razdelimo na več šopkov in jih tako pomladimo z delitvijo grmov in s potaknjenci zgodaj spomladi. Najlepše uspe- November je čas. ko zacve- njem dolžine dneva uravna- vajo v polsend in v dobro potijo zadnje rože v letu. Na vajo čas cvetenja, ki imajo gnojeni zemlji. Čez poletje dan spomina na mrtve, gro- cvetoče krizanteme ob vsa- jih redno zalivamo. Krizantema bove krasijo v največjem Ste- kem letnem Času, neodvisno Drugače pa krizantema 2 ft vilu prav krizanteme. Vrtnar- od njihovega naravnega časa spada med trajnice v rod ji so vzgojili številne sorte s cvetenja. V domaČih vrtovih košaric. Razširjenih je rastlino, ki zraste do i met- križanjem: tako po obliki, kot pa nekatere sorte cvetijo že okrog 200 sort. kamor spa- ra visoko, grmičaste rasti, s barvi Ln sorti cvetov. Dokaza- zgodaj v oktobru, nekatere dajo tudi enoletne in grma- pernatimi listi in cvetovi kot li so, da 50 krizanteme Irat- pa šele proti sredini novem* ste krizanteme. Rastejo po cvetnimi koški. Tisti, ki jih kodnevnice in s tem so vrt- bra. Osnovna barva križan- vseh deželah, tja do Sredo- ne sadijo zato» da jih pore-narji dokazali, da z ureja- tem je bela, rumena in Škr- zemlja. Opisujejo pa jo kot žejo za Šopke ob i. novembru, imajo na gredicah zasajene kot trajnico, kî v jesenske vrtove vnašajo barvitost cvetja vse do slane. In sorte z miniaturnimi drobcenimi cvetovi to gotovo najbolje dosežejo. Zelo modne pa so v posode posajene krizanteme, ki pa bolj krasijo predhišna korita za- z drugim jesenskim cvetjem, travami, resami, bršljani, ki niso občutljivi na mraz. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: goveja juha z vllvancl, meso iz juhe in po dunajsko ocvrt piščanec, pražen krompir, radtč s fižolom, jabolčna torta; Večerja: ruska solata, polnozrnat kruh^ domači keksi. Ponedeljek - Kosilo: špageti s šunko, smetano in česnom, mešana solata, grozdna kupa; Večerja: palačinke s kostanjevim pirejem in stepeno smetano, čokoladno mleko. Torek • Kosilo: zeljna enolončnica s krompirjem in hrenovkami, polnozrnat kruh, ocvrte miške; Večerja: pečena svinjska rebrca, pire krompir, endivija s koruzo. Sreda - Kosilo: porova juha, rižota s teletino in z bučkami, rdeča pesa v solati, puding s sadjem; Večerja: kosmiči z mlekom, pečena jabolka. Četrtek - Kosilo: gobova juha, chrovtov narastek z mleto govedino, mešana solata; Večerja: topli kruhki, zeljna solata z jabolki, korenčkom in orehi. Petek • Kosilo: ribja juha, kuhana riba s paradižnikovo omako, polenta po primorsko s parmezanom, motovileč 2 jajcem; Večerja: skutni štruklji, kompot. Sobota • Kosilo: ješprenj z zelenjavo in prekajeno svinjino, ocvrte kruhove rezine, mošt; Večerja: slana pita iz bučk skute, zelena solata ali jogurt. jabolčna torta s celimi jabolki Zo te sto potreb uje mo: 150 g masla a li margarine, 150 g slo dko r-ja, j jajca, ščepec soli, naribano lupinico 1 limone, 200 g moke, 1 žličko pecilnega praška, pol žličke ci m eto, maščobo za pekač. Nadev: 8 mar\jših jabolk (prîbf. 800 g), 1 Zi^rhona žlica rezin (po možnosti zlato rumenih "korint"), namočenih v rumu, pol žlice drobno narezanega citronpta, i žlica sladkoija, 10 g rvos-la, 40 g nasekljanfh mandljev afi orehov, 2 žHci sladkorja, 4 Čajne žličke marmelade iz rdečih jagod ali podobne. Maslo ali margarino skupaj s sladkorjem penasto umeša-mo, nato ob mešanju dodajamo jajce za jajcem, solimo ter umešamo Se limonino lupinico. Moko zmešamo s pecilnim praškom in cimetom ter na hitro pripravimo testo. Tortni model (premer 22 cm) namastimo in ga napolnimo & testom. jabolka olupimo in jim izrežemo peščišča. Tako pripravljena jabolka posadimo v testo in jih v sredini napolnimo z nadevom, ki smo ga v mali skodelici zmelaii iz rozin, citrona-ta in ene žlice sladkorja. Polnimo z malo žličko. Na vrh vsakega nadeva damo kosmič masla. Pekač zdaj postavimo v ogreto pečico in pečemo t uro pri 170 stopinjah C. lo minut pred koncem pečenja pa sladico potresemo z 2 žlicama sladkorja in narezanimi mandlji. Pečeno jabolčno torto vzamemo iz tortnega modela in ohladimo. Po želji vsakemu nadevu za "piko na i" dodamo še malo jagodne marmelade. Kidrfčevd cesta 82. 6220 ^ko^a Loka T04 511 19 10. F0451119 27 i eop^egp.si, VV www.egp.si >Ubw|(sttto pMJfUld« Aktivno nastopamona trgu, strankam zagotavljamo ceiovt- ; te storitve visoke kakovosti, posodabljamo vse poslovne procese, proizvodnjo opremljamo z novo tehnologijo in povečujemo obseg poslovanja. Iščemo strokovner ustvarjalne, motivirane in prilagodljive ^udi (m/i)/ ki so sposobni sprejemati nenehne izzive, ki jih prinaša trg, s končanim študiiem STROJNICA (UNI ali VS), za delo na tehničnein področju (tehnologija, priprava, proizvodnja). Pridružite se nam in imeli boste priložnost izkazati svojo ustva îj a in ost pri uresničevanju skupnih dljevter osebnostno in strokovno rasti. Vabimo Vas, da svoje ponudbe pošljete na naslov: £G? Embalažno grafično podjele, d.d., Kidričeva 82, 4220 Škofja Loka, do 20. novembra 2005. Oblika sodelovanja je/bo predmet dogovora. Za vse mformadje smo dosegljivi telefonsko, st. 04/5111915 ali 04/5111910. 24 PISMA / MALI OGLASI info^g-gUi$.si GORENJSKI GLAS petek» 4. novembra 2005 NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 21. oktobra do 4. novembra 1905 KRAN),28. oktober 190s obilen sneg nas je presenetil v tem tednu nas je popolnoma presenetil zgodnji sneg, ki je začel padati 25. oktobra in ni prenehal kar tri dni. V gorah to seveda nI nič nenavadnega, toda v ravnini oktobra pač ne pričakujemo visokega snega. Najbolj zanimivo je, da je vpričo mrzlega vremena sneg popolnoma suh In Če ne bo kmalu odjuge, se bo kar obdržal. Razen v gorah je snega največ v Selški dolini, kjer ga je nekje toliko, da morajo odrasli ljudje gaziti po njem ceio do pasu. Tako zgodnje zime nismo pričakovali, zato imajo ljudje še zelo mnogo poljskih pridelkov na njivah. Sneg je tako napravil mnogo Škode, zlasti na polju, pa tudi drevje stoka pod veliko težo. Da bi le kmalu odlezei, da bi mogli kmetje vsaj nekaj pridelka še spraviti domov. bašču, 28. oktober 1905 Umrli pod sneženim plazom Obilen sneg, ki je zapadel ta teden, ni povzročil le škode na poljih temveč je zahteval tudi smrtne žrtve. 25. oktobra so se trije kmetje Iz Bašlja pri Preddvoru odpravili pod Storžič po pripravljena drva. Ker se pozno zvečer še niso vrnili domov, se je naslednji dan zjutraj u vaščanov odpravilo iz BaŠlja da jih poiščejo. Ko so prišli pod Storžič so v veliko žalost izprevideli, da se je plaz pridrčal v ravnoto dolino, kamor so se podali ti trije možje. Vsak klic je bil zaman ka* jti plaz je vse tri naenkrat pomedel s seboj v več sto metrski prepad. Najbolj žalostno je, da so bili vsi trije nesrečni kmetje oženjen in so zapustili doma nepreskrbljene otroke, posestnik Roblek je imel kar osem majhnih otrok. SvCT pred sto lfti Gospe učiteljice Dunaj • ř^ižjeavstrijski deželni šolski svet je sklenil, da imajo v bodoče vse učiteljice na nižjeavstrijskih ljudskih in meščanskih šolah brez izjeme nositi naslov gospa, so li poročene ali ne. S tem se je ugodilo željam samih učiteljic, Vi so si za to prizadevale že nekaj let. Kako bo to vplivalo na naše gospe in gospodične učiteljice zaenkrat Še ne vemo. Ribe namesto sveč Grenlandija • V severnem Atlantiku živijo neke čudne ribe, ki jih domorodci na obalah Grenlandije uporabljajo namesto sveč. Meso teh rib je namreč tako mastno da cela riba, katero prižgejo na ognju, gori četrt ure zelo svetlo in tako močno, da je tudi močan veter na prostem ne ugasne. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (oktober 190$) LJUBO DOMA» KDOR CA IMA Kanjon Kokre spremljevalec, tudi vodnik je približne 10.000 m2 (današnji Škodnino največ 2,00 NDza 1 diskreten, nikogar m \^nemir- hotel IARIX}. Uvedli so pasto- m2 zemljišča. Iz navedenega sle- Kanjon Kokra v Kranju je ja. Ali pa naj "security " malo pek za ODVZEM in DODELI' di, dajjo,00 N D predstavlja ek- prijetno sprehajališče. Toliko bolj sem se zdrznil, ko me je preveri, koga pošilja na teren, da si za 800 sit na uro dobiva TEVpared, ki so bik leta 1960 vivaient za J75 mi zemljišča, nacionalizirane. Zaradi izplaÓ- kjer danes gospodarijo s hotelom marini slabih hollywoodskih plačo, ki jo seveda mora "opra- la odškodnin le^timnim lastni- IARIX. Delo sodnega izvedenca kavbojskih filmov prestrašil viáti" tako, da sem in ^a kake-nek i mladenič v civilni ohieki, ga sprehajalca ovadi ?! kije ditjepotegnil iz žepa neko "Jbi" značko in mi z njo pomahal pod nosom, ČeŠ da kontrolira kanjon, sedaj si ga duje, J o 0.000 sit pa je kazni za neprivezanega psa v kanjonu, za ljubko malo živalco, ki GOrCIlICfi mu jc sprehod po kanjonu srni- ' sel življenja sredi jesenskega t odvzeto zemljišče ocenil bi bilo tor^ preneseno vdanc^ji sodni cenHec na osnovi zakona, Čas. vredno bajnih 45.750,00 ev- P fter Zaplotn ik, tO je po 1 o-Utnem povprečnem rov. In za konec: kako tcr^ polo- Glavni trg 5,4000 Ksaní hektarskem donosu, Torç, v limiti Goremce? Morda s jlosku- OSRČJU TURISTIČNE Kra- o gorenjski trmi ali pa morda s Kako potolažiti njske Gore z doigpletno tradicijo, tolažbo, ki se ponuja v Glasu 8. 2 dol^mi in ostrimi zitnami, se je določala odškodnina po HEK- j. 1967, fia strani 22 in v Gorenjskem ^asu, 14.10.2005, na stra- TARSKEM DONOSU! Eden ni u in 25? cd lastnikov, kije imd naciomU- P.S.: Številne prit4ièbe v zvezi V Gorenjskem gřosu z dne 14. ziran i parceli v sfe upni izmeri z denaâcnalizacijo dveh več kot listja. Strahovalcu, ki mi poka- oktobra 2005 je bil v rubriki Po- dobrih 1.000 m2,Je leta J969 za i.ooo m2 velikih'pared gre za že na mojo zahtevo Še en krat govor objavljen intenja z direkto- stroške cenitve njegovih parcel skupno izmero. so bile od oblast* značko, na kateri piše security, rico HIT ALPINEA, d.d., Kra- plačal ^^o.oo ND (novih dinar- nih organov zavdene. kanja, varnostniki pešaki, po- njska Gora z nasloi^m: Turi- Jev), Občinsko javno pravobra- vem. da sem samo lani samo- stična Kranjska Gora postaja níbtw, Kranj, ki je zastopalo iniciativno odnesel pred polici' uspdna zgodba. V njem direkto- Občno Jesenice pa je določilo od- jo ducat razbitin koles, ki scjih rica razlaga, kakojetazj^^ _ nočni huligani odtujili na naj' renjski turistični kraj s sanoajo bolj vroči točki mesta in jih vr- njihovega pod/e^a, h kateremu gii JO m globoko čez ograjo spada tudi hdel ÎARIX z ures-mosta. Odkar je urejeno spre- ničitvijo novih investiaj, z novim hajališče, so izginiU narkoma- stmteékim partnerjem, preko Steni, ki sovražijo čisto okolje, za vilnih eksotičnih imen udirtes, običajne tečruabeje trideset me- holidays, unverse of jim, X-plo-trov venske razlike po stopni- sion of Fun. s sodeiovanjem obá-cah predaleč in se izogn^o ka- ne, dčinske^ sveta m občinske njonu, vsake toliko časa Je kak uprave dobil svežo kri, saj se je samomorilec, V času večjih cena 1 m2 stavbnegix zemljišča Friderik Sulcer, Stirnova 19, Kaakj prireditev mularija meče klopce v reko ali jih sežiga, toda to Je ponoči in v predvidljivih prireditvenih časih, ki so vsako povzpda na2^oevrov. Torgpra^ vi turistični "bum"! Članek se zaključuje z novinarjevim vprO' Šanjem malo za Šalo: kako poto- leto eni in isti, kranjska noč. ložiti Gorenjce, da jim žičnice v prvi maj, teden mladih. Am- Kranjski Gori lastijo in vodijo pak v dneh pred spominskim Štajerci, hotàe pa Primorci? Za prvim novembrom, ko spreha- besede tolažbe uporabi nj^va Jaki lovimo zadnje jesenske sogovornica besedno lepotice o sončne žarke? Bomo morali Še pregovorni gorenjski trmi in wgo-mi hodili na to zadnje doslej tovi, da vsaka id^a, pc^uda, vlo-zares mirno mesto v nemir- žek in znatye mora biti, ne^ede nem mest u "oboroženi " s stra- na to, odkod prihaja, dobrodošel hom, morda celo z nekaj zna- in da soprav izpleni iz turizma nja Juda in karateja, kdo pa za neposredno okolje daleč najmi pravi, da ni tista značka z ve^i. napisom "security" ponareje- Tudi novinar časopisa Glas. ki na? Jn da se za vsem skupaj je bil predhodnik današnjegfi Gone skriva kak huligan ali mor- rerýskega 0asa. daljnega 8. mar-da celo ropar, ki samo razisku- ca 1967 na jtroni 22 v âanku z Je teren? Kot oni šaljivec, kije nadovom Pretirane zahteve '*to-n. oktobra Z005 ob 15. mú z laži " Kranjskogoru, da bodo edinegfi delujočega od dveh zu- imdi ravno otú neposredne kori-nanjih Javnih telefonov zraven stí od y\ovega objekta. V tistem kontejnerjajavil na policijo, da áisu so namreč na oddel-je na sosednji poŠti '^bom ba ". ku za ^yspodarstvo, gradbene in Pravi policisti v uniformi obi- komunalne zadeve pri skupšáni ščgo s policijskim psom kanjon občine Jeseniu "zav2£^ stališče", enkrat, dvakrat letno, diskret- da se v Kranjski Gori zgradi ho- no, pomirljivo deluje tel na zemljišču v skupni izmen KsKERN NEPREMIČNINE 12,4000 Tel. 04/30220Ž 66 csm e5)/}2c tooi ein«ii: itifb^^^'^^^*^' POSLOVNI PROSrOW: Oddamo: SENĆUR • pisarne cca. joo rnž v n nad, objekt siar 1 \ev>, varovano, zu» naj dvigalOi ctna « 1.920,00 SIT/ma, takO| na voljo. Prodamo: KRAN): center, poslovni prodor So ma v objekta z alolbo. ob- nova pred )c ietii primerno poleg ir* govine, služnostne dejavnost^ galeri* je ali razstave, cena »ím.ooo^qo îfT/mi. 80HiN): leta 1910 narejena hila ob glavni cesti proti jezeru (nekoč odlić* na gostjinaji parcela 8)9 mi, hiSa s Itenjom 14,2 X 7,65 m2 ima klet^ pru lličje in mansarda, lokacija primerna ludi 2» ve^ apartma j cv. cena • ioo»o mio S1T. KRANJ na Plar>lni bistro v izmeri 74m2» letnik v lokalu je vsa opre* ma, cena w 360.000,00 SiT/ms HiSl: Prodamo: KRAN) • smer Skofja Loka, bližina: Ulic v IN* gr* fazf, v pritličju 99 m2, mansarda mi, p^sTreha 35 mi, parcela 570 Œna ■ 38.S ^'O SIT. ŠENČUR: dvostanovanjsko hi So v podaljSani lil* gradbeni hz\, na p»r* cdi 1000 m2. Dobile |0 za ugodnih 38,5 mio SIT* KftAN) > smer Krvavec, dvostano- vanjska Kr^a v podaljšani IIL gr* fazi, veL 12 X 9,5 m, parcela 939 mi, cena • 38.5m;o SIT, TRŽlC: stan^ hiSa dvojM vel. m {klet, pritličje in mansarda)* tetnik 1990, parcela 402 ma, cer^a » 36^0 mio srr. KRANJ, Primskovo: 1/2 hlSe stara solft, Tn sicer stanovanje v mansardi 68 rn2 ^ garaža 17 m2 in klel 16 ma, zraven pnpada tudi 290 m2 zemljišča, lastna centralna kufja* va na plin, cena • t8,S mrp SIT. ŽENĆUft: 36 let staro stanovanjsko hiSo, vel. 8,5 m ♦ 14 m (klet, priili^ je in mansarda), na parceli 630 m2, cena«S2<8 mio SIT, mirna lokaciia* TR2iC, Pristava: p^ed 3 (eli obnov* l)ena vrstna končna hi$a. na parceli 3S9 cca. 70 mz v etati, mirna lokacija, cena «43,2 mio SIT* TR2IĆ {bližina): dvosla nova njska hiia, obnova pred 2 leti, dve elaii, vsaka po ^00 ma, na parceli 254 mZr cena • 28,$ mlo SIT. ZEMLJI^ Prodamo: Radomlje: stavbno parcelo 639 m2 s projekti Iri soglasji 2a priključke 2a 3 i.200,o« SIT/m2* Bitnje • stavbna parcela 3*458 ma, možnost delitve, cena ■ 24.000.00 Zg. 6Knje ^ stavbna parcela 1.336 m^ 2â itan hiiú. c^na m 11 m Podbrc^: stavbno zemljiiče. rav* na, kvadratna^ vel*« 1.467 ma po 19*200,00 SiT/ma, vikendi: Prodamo: Bohinjr apartma 39 ma v prnticju objekt, obr>ovlien pred Z tetoma« majhna terasa, iaslna CK. ločena spalnica, kletni prostor, cena s 14.9 mio SIT. ?TANOVAN^ Prodamo: KRANJ, SoHijevo naselje: dvosobno S8 ma v 8* nad./8 nad., lettiik 1958, za 19,8 mio Srr^ KRANJp Zlato polje: dvosobno 77 ma v pritličju hi!e z vrtom, priključ* ki ločeni, lastna CK na olje, za 21.6 mio StT* KRANJi Koroška cesta ^ trisobno 9i,7m2 v 3. nad*, obnova 1998. 2 balkona, cena «28,0 mio SíT. KRANJ, Plani ru I h dvosobrto 65,60 ma v t. n8d./7 nad., Jetnřk 82, cena ■ 19,5 m 10 SIT* RADOVLJICA, Crvdnikova: eno-sobno 29i6 mz vnad., obnova 200Ç, cena w mro SIT^ RADOVLJICA, CrBdnikova: dvosobno 49 mi v pntliČfu/4 nad., obnova 2002. cena » 18.6 mio SIT. Muci iščetá nov dom v ST R TAČKE Ana Sešter Sedmi mladiček • mladiček brez rodovníka^l Veliko ljudi me sprašuje za nasvete, preden se odločijo za nakup mladička. Žaf vedno znova ugotovim, da kljub vsem podatkom, ki so na voljo, ljudje §e vedno slepo verjamejo preprodajalcem, ki so za denar pripravljeni prodati bolnega in nečisto krv nega psa kot zdravega in rodovniškega. Najprej morate vedeti, da Ima rodovnik svoj namen in sicer je dokaz, da )e pes čistopasemski, torej ima značilnosti določene f^asme. Izda ga kinološka zveza. Rodovnik je tudi Rodovnik je dokaz, da je mladiček potomec zdravih Nov dom išče prijazna tigrasta muca, ki so jo našli na Je- dokazilo, da so starši mifadtčka. kt ga kupujete, na vzrejnem [j^^j dednih eenskih napak senicah. Stara je dva meseca in veterinarsko pregledana, pregledu dobili dovoljenje za parjenje, kar pomeni, da sta ' ponujajo tudi možnost popusta pri sterilizaciji. Več infor- oba starša zdrava, brez genskih napak, ki se lahko prenaša- rodovnika, zakaj starši mladička niso dobili vzrejnega domačij nudijo na telefonski številki 03/240 316. Tokrat odda- jo ^a mladička. To je Še posebej pomembno pri tistih pas- voljenja!! Pa še to, vsi mladički dobijo rodovnik, če imata o tudi prijazno, zdravo črno mucko, vajeno bivanja mah, ki so nagnjene h kolčni in komolčni displaziji! starša vzrejno dovoljenje. Izgovor, da je mladiček "ta sed- stanovanju. Stara je štiri mesece, več informacij pa je Rodovnik ni samo zato, da je mladiček dražji. Bodite še mi" in zato nima rodovnika, nima nobene osnove, zato bo- mogoče dobitf na telefonski številki 041/485 49g. M. R. posebej pozorni, Če mladiček, ki naj bi bil čistokrven, nima dite pri takih prodajalcih še posebej pozorni! GORENJSKI GIAS petek, 4. novembra 2005 MALI OGLASI m/o@g-gios.si 25 CRAONJAZATRC^ UPRAVIJANIE IN VZDR^ÇVANJS, ENčACaiKA. VPIS V ZEt^lJliKO KNJIGO, POSfiCÛOVANJÊ N&PREMIĆN1N ALPDOM, ÔÀ., Radovljia, CtrkUriCv« 4240 Rtdovlj^c« Tel.; Û4 537 45 fti: 04 42 n e*poit3! alpdomiS^alpdom.si BANOVANJA PRODAMO gU6l4ANA-BE2iCAACh sçms.dvcK inpolsobno v 3* rtadstrop|u, isgrjdnjs 1980, kuhinj» z jed fin i CO, dnevna soba. dve $obi, kopalnica* 27.000.000,00 srr. RADOVLJICA * PflESERNOVA: 59.^ dvosobno v pritličju, izgradnja 199S1 hodniki kopalnica 4 kabinet sobar kuhinja, klet C«na: 23 500.000,00 S iT. STANOVANJE ODDAMO RAOOVIJICA 4^.47 mz. dvosobno v 2. rxdstropîu, izgradnja 1961, dnevna soba, kuhinja, spalnica, kopalnica «f vyc, klet. delrK)opreml|eno, v^djivo ta* Cefia: 60.000,00 SrT mesečno + stroiki (5 mesečno pf«dpa2lo). POSLOVNC PROSTORE PRODAMO i^e novvja de a trgovsko poslovnega centra. 177 mz, za trgov* s ko, storitveno, izobraževalno ali ser* visno dejavnost, na&a novogradnja. Cena: 53.i0o.9oo,oo SIT (brez DD^ L£SCC: prftli^e novega dela trgovska poslovnega centra. 97,mz. za tr* govsko. storitveno, Izobraževalno aH servfsno dejavnost, na! a novograd* nja. Cena; 29.163 000,00 SIT (bf« OOVj, Vp%v%v.tpc-lescc.si. tp£SC& pritfi^e novega defa trgovsko poslovnega cer\tra. 78,96 rr\i. za trgovsko. storitvene, izobraževalno ali servisno dejavnost, naSa novograd« nja. Cena: 23.638.000,00 SIT (brez DDV), vAvw.tpclesce.si. LESCE: prrtl^i^e novega dela trgovsko poslovnega centra, 43r95 m2. za trgovsko, storitveno, izobraževalno ali servisno dejavnost, na§a novograd^ nja. Cena: 13.185.000,00 SiT (br«z DDV), wvAy.tpc4frSCe.si. l£SCii medetaža r^ovega dela trgov* skoposlovnega centra. 77,70 mz, za trgovsko, storitveno, izobraževalno ali servisno dejavnost, nala novograd* n)a. Cena: 21.445.200.00 SIT {brez DDV)i wvAv.tpC'^ce.si. LESCE: medetaža novega dela trgov^ skoposiovnega centra, 245.10 m2, za trgovsko, storitveno, izobraževalno ali servisno dejavnost, naia novograd* nja. Cena: 67.647.600.00 SfT (brez ODV^, www.tpc-lesce.si. L£SC€: medetaža novega de^a trgov* skoposlovnega c«nira, 107.^ mz^ za trgovsko, storrtvenp. izobraževalno ali servisno dejavnost, na S a novograd^ nja. Cena; 29.766.600.00 Sr (br«; DDV), www.tpc-lesce.si. L£SCC; medetaža novega dela trgov* skoposlovnega centra, mz, za trgovsko, stontveno. izobraževalno ali servisno dejavnost, naSa novograd« nja. Cena: zj^t^.soo^oo SIT (brez DOV), www.t^*lesce.si« LESC& pfHIr^e novega dela trgovsko poslovnega centri. vKod z AJpske ce^ ste gostinski lokal» ^^^ ^^ vogradnja. Cena: 46 63$ ooo,oo SIT {brc DDV), www.tpc-lesce.si. L£SCE: prttliije norga deta trgovsko poslovnega centra, vhod z Alpske ce* ste, 294,7$ m2, za trgovsko, storitve^ no. izobraževalno ah servisno d^av* nost, naia novogradnja Cena; M 434.000,00 SIT (brez DDV), wvM.tpclesce.si. LESCE* mansarda novega dela trgov^ s ko poslovnega centra, pisarniški proston040Ç ma, naia novogradnja. Cena: 28.r7.800.00 SFT (brez DD^, Mvw.tpc-iesce.si. POSLOVNE PAOfrOftC ODDAMO ZAPUŽE' poslovni objekt, cca. 450 mz. klet in pritliCje, izgradnja 1996. opremljena jedilnica in kuhinja, garde* roba, tuii, 10 telefonskih linij, vsi pri* kljudd, internet, ISON, lojeno ogrevanje. trofazni električni tok. dvigalo, parkirna rr^esta. varovanje objekta, za razifine d^avnosti. oddamo za 5 let. Cena^ ^440 SlT/mz rr^eseino ^ stro- Iki. RAOOVIJICA: V I rtadstropju stanovanjske stavbe oddamo (Mslovni prostor • pisarno v izmeri 24 mi (predprostor« sanitarije, pjsama)i leto (gradnje 199^ Cena: 4d.ooo.oo sit ^ stroiki (3 meseâno predpla6lo}. Posesn PDODAMO P^gUMc mcSsni gozd v ve 15.973 mz. Cena: 7.000.000,00 SfT. KUPIMO KUPIMO: Za znane stranke kupimo ve^ manjSih stanovanj na območ/u ob^n Radovljica in Bled. Nudimo ugodno in kvalitetno potr*" dovanje pri nakup U| prodaji b n^em u www.alpdom.si î s 4 NEPREMIČNINSKA DRUŽBA PE Stritarjeva s/ll, Kranj Tel: 04/236 73 7? e^poSta: info^^fesst.si najem in za nakup )iČemo več in hii v Kranju in id za nam zru ne Arank#. STANOVANjA Pf^ODAMOi KRANj • Ptonina I: dvosobno stanova* nje, v izmeri $148 m2,1. nadstropje stanovanjskega bloka, L Izgradnje i973> balkon, cena i7.$oo.ooo.ocSrT, garaža. 13 mz, cena z.joo.coO.OoSrT. KRANJ • iufoMM: enosobno lovan|e, v izmeri ^,10 mz. I. 194}, vseljivo april 20061 cena ii.occ.ooo,oo SIT. KAANj • uHca: visoke prit- \\ifi stanovanjskega Moka. 47.S0 ma. ba kon, vsi priključki, . izgradnje 1959. cena 1$ 200.000,00 SFT. JESENICE; dvosobno stanovanfe v pn-lli^ju stanovanjskega bfoka, v izmeri 53.69 mz^ I. obnoA 19S6. tako; vsd)i* vOp cena 11.300.000,00 Srn OCX)AMO V NAJEM: ŠENČUR: enoir^polsobrto Stanovanje v izmeri 50 svo; vhod, delr>o opre^ mijeno, najemnina 70.000,00 Srr + stroiki. VMlji^« takoj. CERKUE « otoSca: polovico hile oz. dvosobr>o stanovanje, bivalne površ- ne n|e 1970. najemnina 80.00e,00 Srr/i mesec 4 stroiki. var$. Vseljivo takoj PARCELA SRITOP: zazidljiva parcela. 651 ma. ana 31.270,00 SfT/imz. VODICE pri LjiÀÇanh gradbefia parcela, 949 mZj pnmema za poslovne de^ javnosti, cena Z2.000.000.00 SrT. www.fessi.si gekkoprojekts ncpreml^inei frHoTTU. 4000 Kf3n] tMWr, QCttOprerm, V 04 Z341 999 031 67 40 33 i PRODAMO STANOVAN|A BU)SKA DOeRAVA: 77.3$ mz. á^ sobno, I. nsď&lropj«. I 20. delno obn. 1995, prostorno» svetlo» 12 mio SIT. JESENICE' 5^.69 m2, dvosobno v pfitiić|u nizké^ blokâ. 1.49. blok popolnoma obn. 1985, stanovanje 2004. okna 200J, VS3 infrastruktura in priključki. Cena; 11,3 mlo SIT. SK0F]A LOKA . FRANKOVO NASELJE: rfi2, dvosobno, nadstr^ 7/9. 92» delno obn. 2004, popol* noma opremljeno, odli^^d k^kadjâ. vsa irvfrastnjkftira in prikljufti, Cenj; 28.5 mio SÍTKU PI MO KRANJ: mansardo ali neizdelano podstrešje» nujno kupirrko. KRANJ • VODOVODNI STOLP, ZLATO POgE, PLANINA I: kupimo eno- ali dvosobno stanovanje, ta- ki^lnje plačilo. KRANJ • iORUJEVO HASEUî: nujno kupimo dv> alt trisobno stanovanje. lakqinje plaâb PRODAMO HiîO KAMNIK: 160 m2 na parceli 2S6 m2. obn, 2000, vmna, sončna lega, Cena: 4J mio SIT. MEDVODE • COLO BRDO^ 170 m2 na parce4i 955 m2,1.1990, mirno na> selje, možnost treh stanovaní. Cena: Ç8 mlo SFT. SENĆUR • LUŽE 210 m2 na parceli S4& m2,1.1980. brez fasade» znotn] delr>oobr 2000, mimo naselje, neizdelana marrsarda, garaža za dva avtomobila Cena: 36 mlo SI KUPIMO GORENJSKA: zapuštene stavbe v vaSkem okdju. PRODAMO ZEMgiSĆA SeiO PRI KAMNtICU! ÍZ7 mi, ta-zidljivo» rahlo v hnb, lep razgled, sončna, priključki na parceli. Cena: 12,3 SIT. TTZ21Ů mz. sonćna lega, pHmer> no za vikend. Cena: ^ mio SIT. ODDAMO POSLOVNE PROSTORE SENČUR: 2Û0 mz. I. 2004. odlična lokacija, vsa Infrastruktura, možnost več delov. Cena: 2.400 SIT/m2 z vsemi strcSki. KRANJ z OKOUCO: različne lobci-je, kvadrature in narnembno^l. Cena; 2.000 3.000 SlT/ma. n ^♦mpPROJEKT . «v «ttOli i é^ ttittU ► Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 1Î1 PRODAMO H l$E KRIŽE: nova samostc^na hiia, 150 mi. parcela 40c ms, odlična lokadia, vredna ogleda. Cena: MIG SÍT. STKAŽISCE PSI KRANJU: samo^lojrra hiia, 300 m2. parcda 9S0 m2. L19S0, K4P*M, odlična k^adjâ, sonČr>a Uhko večdružinska, kvalitetno grajena, izredrro ohranjena, vredna ogleda. Cena: 72 MIO Sri. COLMK OKOLICA: manjka hiSa, 60 mi bivalne povriirte, garaža, 100 m: parcela, 1,1967, Cer>a: MIG S4T, KSlANji dvojček. >20 ma, garata, vn 280 m2, f. >966. delno obnÍH|e- na 1.0$. Cena: 4$ MlO SfT. PRODAMO STANOVANJE KRANJ OKOUCA: 1/2 hi$e, irlsobrto, 100 m2. garala, lo^en v^od, parcela 300 013, (inovljeno i. 1996. Cena; 22,$ MIO SfT. PRODAMO ZEMgiSČE eRITOF: 6som2. odli£na končna lokaâ- ja. Cena: 37.200 SrT/m2. BRfTOF: 500 mz. ze^ dobra lokacij, sončna parcela. Cena; 37.200 SlT/mj, 8R1T0F; 501 m2, sončna, 'avna, raz« gW, Cena: 36.000 SfT/m2. CERKIIE: 6000 mz. »ončna (okacip, rta robu naselja Cena:25JOoSlT/m2, SrTNJE PRI KRANJU: pn:>cÍ9mo več parcel, od mi, s-uper tokacija, v bližin i gozda. Cena: zS.Sco SiT/ma PRODAMO POSLOVNI PROSTOR ^EN^R INO. CONA; rKNO, 2-knl i^o mi, primerno za proizvodnjo, sterrtev ali pisame. Cena: 57,6 MlO SIT KUPIMO BANOVANJE KRAN^ in okolica kupimo er>o> ali dvosobno starwvanje» sončna lega. tak^^ nje plačilo. KRANJ: nujno kupimo enosobno sta< novanje v pniličju ali 1. nadstropju. KRANJ: kupimo dvosobno stanovanje do 20 MlO SIT. KRANJ: okoJica, kuplrno En< ali večso» bno stanovanje. KUPIMO Hl^ KRANJ: okolica, nuino kupimo noveflo enodružinsko hiio do 4$ MlO SÍT, KRANJ: okoTica, kupimo vr^o hl^ do 40 MlO SIT, KRANJ IN OKCHJCA: kupimo kmetijo. KUPIMO ZEMgi^E KRANJ: in bližnja okolica, kupimo zazidljivo parcel, velikosti najmanj 6co mž. NAJAMEMO STANOVANJE TRŽIČ: nu|rto najamemo eno do dvosobno stanovar>je. infd^mp^projfikt.si nepremičninska^ družba » « Z^niiova u Ki •aoj PÉStc^to irjev j ul S . Kr^nj. t9 041/] 47 iii. 04/2; i^i 890 Hl^ PRODAMO Ka kupimo stano-vAAftk6 hiiô z VM| 500 n^ Z«m)|l$ŽS do surosti 35 let l^nj z okol^. v O^ ncpvnem razredu do 42 MlO sit STANOVANÍ E (XXMMO KftANJe StraŽrS^e, oddamo trisobno stanovanje 130 mz, v pritfi^u stan» vanjske hiâ? letnik 196$. delno opr^ mijeno, molnost souporabe vrta. Cena 96.000 SfT/mes. e poitd; lóman^volja*net NKFRiMIĆNINE BEAI ESTAIS S Vf T RE 11^9 té KA^NJ numjivà bliu I 2 4000 KMI Tcl.(04/3at 1^000 Email: kranj^svet-nepremi^nine.si hrtp:; / vpNvw^svet nepleni iini ne.si STANOVANJ prodamo ^KOFjA tOKA ^ Pod^ubnik: 62,56 mz, prodamo opremljeno dvosobno stanovanje v 10. nadstropiii, leto izgradnje 197^, nova okna m radia» torji, vpisano v ZK, prevzem takoj* Cena 20,5 mio SIT. Xr?n} • Planina M; 99^1 mz, L 1981, 2+2 vzdrževano stanovanje v i, nadstf* nizkega bloka. Zelo svetlo stanova ni«! dva ba Ikona, vsi pfikljućku Cena 26 mio SfT. KRANj « SoHijevo: 54 m2. dvosob* no, adaptirano 1.2003,nadstrop^ je» nizek bFok, delno opremljeno* Cena 22,5 mlo SIT. Kran) ^ Cradnikova: dvosobno, mz^ pritličje, obnovljeno L 2005, CK na plin^ vpisano. Cena iS,9 mio SIT* Kranj • Kebetova i/Lr S9 mz, $tlrisobne* nad./4, nova okna, južna lega, L 1962. vsi priključki, vpisano v ZKe CK na píln. Cena 24 mio SIT. . Kranj « center: izS ms, itirisobno stanovanje v mansard! nove poslovno stanovanjske hiSe, 1.1991* Cena $0 mio SIT, ZEMgiSCe PfiOOAMO Podnart • Ovs^i«: 856 mz^ stavbno zemljiiže, gradbeno dovoljenje v pridobivanju za enostanov&njsko hiio, ki je v (en^, nad vasjo, razgled na gore. Cena 13J mlo SIT, Sveti Duh; stavbno zemljîS^e 974 m2. ob zelenem pasu. Dovoljena so stanovanja, kmetije, proirv. de* javnosti, Sport in rekreacija, ftavna, sončna. Cena jo^S SIT, Gorenja vas • Podgora: 1709 mz, zazidljive parcel« 1093 €1$ m2 kmetijskega zeml)iS^a. Urejen dostop, krasen razgled na okoliike hrrbe. Parcela je sončna. Cena i2|i mio srr, Podwn • Moinf«; 465 mz, sončna» ravna parcela pravilne oblike v ob^ moč|u lokacijskega načrta novega naselja enosta no vanjskih hii. Kmalu začetek gradnje infraslruk* ture. Cena 22.1^,00 SIT/mz. POSLOVNI PROSTOR} ODDAMO ^nčur « periovna cona; 6oe m z, lahko po delih, novogradnja, primerno za mimo profzvodno de^ javnost skl^i§če, Ftness, pisarne. Necpremlj«r)Oe moine ^ilagoditve najemniku, parkiri!^ zagotovljena. Najemnina 2.400 SlT/m2. Kranj • Savska cj 92 mz^ oddamo dve pisarni, lahko tudi samo eno, za simbolično dop!a6lo tudi &o ma skladiiča v kLeti, Objekt je bil zgra* jen L |e ograjen, varovan, ima dovolj parkir^ič, v ceno najema 2.400,00 £IT/m2 so vkljuieni vsi POSLOVNI PROSTOfil PRODAMO $«nčur 431 mz, mořen nakup tudi po delih (minimalno So mz), i, Z005, poslovni proston namenjeni pisarniiki ali storitveni dejavnosti se nahajajo v 2. nadstropju. Brez* plačna souporaba stopmiča» hod^ nikoVf sanilari) In parkiriič- Cena 312.000 SIT brez DDV-i www*svct*nepremicnin«,si f>6Xir#*i>, tf^MU^, o^emCninr v é.e.o venum Bntaf 43,400e Knnj fsm: 031/6^777 SrANOVANj E PRODAMO Jesantea, dvosobno stanovanje, 54 mz, delno obnovljeno» zelo lepo m lunkcionalno, v pritličju, prodamo. Cena: 11,300.000,00 SfT, H\tO PRODAMO StreÉiíčB, 420 mz zemljiiča s stano vanjsko hiio, 1,1940,164 m2 stan. po-vfiine, teras8r vse Initalacfje ločene, delno obnovi;eno, prodamo. Cena: 3S.ooo.ooo,oo SIT, PARCELE PRODAMO Zg, Becno, mz, zazidffrva parce* a, delno ravru, delno z naklonom, sonina lega,^ asiattiran dostop, dektri^ ka in voda ob parcdi. Cena; iz.ooo.ooo,00 srr, POSLOVNI PROSTA PRODAMO lescnkti $0 mz, velika ^loiba, vse irv Staladje ločene, frekventna lokadja^ prřmerno za trgovino, gostinstvo „,, prcooSfT« www.venum.SI s Na Mrnskovem pri Zadružnem domu so na razpolago še 4 enote sfanovanjsklh dvojčkov. V Lahovčati pa se končuje gradnja treh stanovanlskih his. UKO.CJ. IMMM« PrSnM dom plan (AankzMTi m ejwçeito, d^. tmii 14 fis: 041/6^7^49$ tel.: 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno meičansko stanovanje, pritličje, iz-mer« m mz, lasten vhod, centralno ogrevanje, visoki stropovi, dve garaži, CQ 2S0 m2 vrta, leto izgradnje 1946, cena 31 mio SIT. Sistrica pri Tržiču, dvosobno, v izrn^ n 60,12 m2, IX nadstr., leto izgrad» njei976, cena 17^8 mio 51T-menjamo tudi za Kranj S ali ^ S 4 kabinet), STANOVANIE ODDAMO V NAjCM Krartj, Planina lit, enotobno, V. nad* str., v izmen 42,4 mz, de^rxj jemlje* no, leto izgradnje 19S6, cena éo.occ t stroiki ^ I krat variânai HI^E-PRODAMO Golnik, visokoprrilifna, tlorisa lom x 8m; na parceli vdikosii Sz? mz, dve garais, leto izg. i960, obnovljena 1994, cena 38 mio SIT, , biltena Cefkelj na Gorenjskem, pntlič* na, (lonsa 12^11 mz, na parceli 572 mz, slana 12 let, 39 mio SfT. Krar^j • Stražiife - polovica hi$e. bivala ne površine )00 m2, na parceli velik> st) cca 170 m2, ieto izgradnje 1928, obnovljena 19S0, cena 26,$ mio SIT« Bled,er>onadstropna, potrebna obnove, tkrisa 11 6 m, na parceli velikosti cca 170 m2, leto fzgradnje 1910, cena 16 rnio S(T, Žirl, enonadstropna. tlorisa 12,5 t 9 m. na parceli velikosti mz, leto iz* gradnje 200i> cena 12 mio Si . TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPUKS ^ PRODAMO Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi « gostiiče s kuhinjo, apartmaji^ bazeni, igrii2a. na parceli velikostí Z.707 mz^ skupaj s ie &i4om2 zazidljive parcele z možnostjo dodatne gradnje apartmajev ali manjSih počit* ni§bh hiSic (eto izgradr^je od 197$ da* Ije postopoma, cena 16^ mlo. SIL POSLOVNI PROSTOR « MOAMO Kranj, Planina III, v trgovskem centru Spar, t, nadstropje, 139^00 m2 {lastna novogradnja), starost 3 leta, cena mio SfT. ^ko^a Uka; bližina hoida Tr^nsturist; v fiL in IV. nadstropju * posamezna etaža 324 mz. dvigalo, cerrtralno ogrevanje, leto izgradnje 1975. cena 182.500 SlT/m2, Kranj, blizu Zavarovalnice Triglav, pri* merp>e za tigovino, banko ali podobno v skupni izmeri mz, leto Iz* grid nje 197S, tj mlo SiT. POSLOVNI PROSTOR ^ ODDAMO V NA)CM: Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmeri cca 40 mz, ii6.$oo SIT me^no. Podnart, ob glavni ce^i, pritl)ć|e, iz* mere 179 mz, leto Izgradnje 1904, prenovljer>o leta 2CC2, pnn>emo za tr-govîro all mfmo obrt, najemnina igoo S IT/mz + stroiki. Kranj. Planina L, v izmeri 19 mz, pod« prrtliCje, lasten vhod, za pisarno ah skladišče, leto Izgr 1978, cena 27.000 SITstroiki, SKLADIŠČNI PROmm^ PROIZVODNE HALE « PRODAMO « NAjEM Stegne pri ni. velikosti 6oo mz. starost 30 lete cena 112^$ mio S)T, možnost tudi najema « cena 1 mio + stroški. Kranj, poslovno industrijska cona^ v czmeri 1200 m2,^lina 3 m, parkiriSče urejeno, leto izgradnje 1970, prenovljeno 2003^ cena 200 mio SiT, bližina âkoÇe Loke. na pov^ini velikosti 14.000 mz, starost ^ postopna gradnja In obnove od leta 19S3 dalje (možnost prodaje po delih ali tudi najem, cen« za nakup mio SIT, najem t.080 SIT/mz ^ stroiki. PARCELA • PRODAMO Kranjska Gora « Podkoren, izmere 2SCO m2, cena 14.000 SiT/ma, PARCELA ZA VIKEND - PRODAMO: PaloviČe * Bistnca nad Triićem, v men 1.097 mz^ cena 6.000 SIT/mz. NEPREMIČNINE stanovanja PRODAM GARSONJERO« 30 m2, v ÔK. Loki, obnovljena. funkcionalna. cens 10.500.000 snr. »041/741-748 DVOSOBNO STANOVANJE, vâl. S3 m2. vD^no v zemljiško knjigo, na mimt iokdciji, cena po dogovocg, 8 6<062t> KUPIH ENOSOBNO, stanovan)e ali . na sončni parceli. 120 fr\2. bližina vrtca. 0Ô. trgovine. plavalnega bazena In zdravstvenega doma, ŽeleznikJ oktiica, 04/61-46-052 swrse Vodopfvčeva ulica v Kranju - prodamo nadomestno gradnjo v / pridobivanju gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt. Telefon: 041/647 257, 03/7131900. U ko, d.d, Liboie 26a, Petrovče Hl$0. âkofja Loka • Sv. Duh. 041/756-168 HISO v Straiiiću, renovirano, PVC okna, ST 160 m2. parcela 420. vpisana v ZK, cena 38 mio SIT, po 17. un. m 00436643267467 «wj^» STAREJSO. d voslan ovan jeko nléo s parcelo In dvema garažama na posesti kupih ZA2IÛUIV0 PARCCLO, 450- 600 m2 ali hišo. tUdI dvojček v Kranju ali okolici gotovina tako), s 041/596- 015 S1M0& 26 MALI OGLASI info@g-^ S. 5Í GORENISKJ GLAS petek. 4. novembra 2005 3 i i i GU RMANSKO DOŽIVETJE Za organizacijo in izvedbo enournega gurmanskega srečanja med prijatelji prejmete od 3.000 do 8.000 SIT. Poktiate: 041/645 756" poslovni prostori oddam KFLANsI • PRIMSKOVO. samoslojnl po$lovni objeKt S S m2» d partdrfiiem oaoarrto Z9 (delavnico ati mimo oDn, 4 garaže prodam 6ARA20. 460*270, 9S6 kovinsko. monlaino 04/512-215, 041/750- MOTORNA VOZILA avto mo b« u prodam ODKUP, PRODAJA, PREPISI. raDljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj, d.o o.. Kmn]. SavsM ZA. K/^nj, B 04/20-n-4î3, 041/707-U5. 03V23t-3S8 9f3tov PrsfrreVik 10 4202 Hmi9 PB Kronjw c«8(c 22 Q4r26 AlOi MKtû PRODAJA IN MONTAŽ: • pnevmaiike in piddsca. - amortjzeni hiin servis voz^ •avioopiiKâ, vse za potivozje vozti • izpu^n« sisiemi kdiaiizaiorp hti a q-a n i CITROEN XANTIA 1.6 1êV. model 99/2000. avt. Klíma. ABS m vsa ostata oprema. 1. lasinlk, servisna knjiga s servisnimi računi, zelo ohraruen. V 041/761-760 >i«io CITROEN XSARA 1.4 I, I. 98. avt klh ma, reg. ci\o leto, v^ oDrerna, ugoc^ no. 9 041/7&-70-50 5io«»i FIAT UNO. I. 98, 27.000 krr. cena po dodOvOAJ. 9 040/33^4-6d FORD ESCORT karavan 1.4. 1. 97, epo ohranjen, možna manlava, gotovinski Dopost. kr»cin na poki^ice. s 031/490012 MWMI LAND ROVER DISCOVERV. i. T9S7, 2500 kubiKov. diesel. 9 041/810-274 PÊUOeOT PARTNER 1.7, L 00, 129.000 km. t^ocinski motor, svetlo moder. klima. ei paket, nepoèkodovan. cena: 1.520.000.00 Srr. fi 031/307-033 ftiMift R LAGUNA 18 • RT. I. 96, oďlóno O^raninçns, re- ca, 9 041/89&-134 «io»i karam bol i ran a vozila kupim POŠKODOVANO VOZILO, tudi totalka • ponujam največ, takor^n odkup, prevoz ■ 031 /770^33 éMáU ostalo prodam ODKUP • PRODAJA, rabljenih vozil. Konkurenčne cone. jrecimo prepis. Mepax, d,o o., Planfna 5. 4000 Kranj. 0 041/773-772 5iwn TEHNIKA prodam MONITOR, 15 eolski, ugodno. 041 /634-770 STROJI iN ORODJA prodam REZKALNt STROJ, 2 kosa, Koofdratnivr- mn som, strere pta. napcM sa nz^ens. stcif za bfc^arifa ptasttef rnki za pbstto, 600 grariJaB tenyi v zeio ugo^ no. 9 040/327-970 STROJE ZA AVTOPRAINIOO. sesalec za auho in mokro sesanje (3 motorlD. sesa^ za kemtčno čiščenje Karchervl-soKotačnt čbsiiisc 140*C. 170 BAR penomat, vse v odllčnam slanju, ugoc^ no. 9 040/230-534 htoits GRADBENI MATERIAL gradbeni material prodam NOVO ŠTIRIDELNO, «anitamo garnituro v svetlo z^eni barv». S 04/S33* 36-97 &IÛAM kurivo prodam 8 MFTflOV. mešanih drv. 9 04VÔ41- 632 &10S16 DRVA MFTRSKA AU RAZLAGANA. mozj^ûa dosiave. 9 041/71&019 »icm» SUHA. bukova drva. 9 051 /206-602 SIMM UGODNO PRODAM, resne Dn*kete za kuilsvo, 9 040/326-708 UGODNO PRODAM. Tesne bnkere za 04/53-31-646, 040/66- sicxe? STANOVANJSKA OPREMA pohištvo kupim DOBRO OHRANJEN, jogi. éirine 80 cm, Loize. « 03l/42&»772 jiotu oorevanije, hlajenje prodam PLINSKO PEĆ, 2 reklanko. Slâro eno leto. l«t nova, znamke Schipaver. cena 13.000 SfT. « 040/622-780 siOM« OTROŠKA OPREMA PAODMI OTROŠKI AVTOMOBI L. Je« »p QV nav akum., « 031/647-975 »lOSM ŽIVALI IN RASTLINE PftODiUI 2£LITE POSADITI, v vaé vrt pr-vovrstne. kakovostne sadne sadike? Zdaj je pravi čast Drevesnica Pođob-nlkar. poklk^its na. 9 01/96-43-195, 041/55^48 podarim »■M« MtiCEK, star 6 mesecev, črn, idće lope I dom 04/23-34-367, 6i06i3 MUCO. staro 4 rrves. čisto, zdravo, v^ jena stanovanja m zunaj. 9 04/253- 15-25 91081/ TIGRASTEGA MUCKA, Starega 2 meseca, pripeljemo na dom, 9 04/596-50-61 &i046d STAVBNO POHI&TVO g çtc-oiui^ Cstrih Bole & Co. d.n.o. Zg. Tuhinj 12/a. Laza Oken In vrat GSM 041/621 295 TeU 01/Ô347 560 KMETIJSTVO kmetijski stroji prodam ROTACIJSKO KOSILNICO. SIP 135 In kupim dvoQrazdni obračalni plug lahko mehanski, 9 041/916-160 pridelki prodam DROBNI KROMPIR, za praiiče. 9 041/767-339 »losa/ »MAMO ŠE KOSTANJ, debeli, zdrav, po 300 Srr/kg. 9 031/621-83051»^ KRAŠKI TERAN, super kvalitete. 9 Sfotei Drmsnica C^ar ■ Dorfaije Sadike jablan, hruSk, sliv, marelic, če'šenj, ribeza, joste in malin dobite v drevesnici Cegnar, 04/51-32-293. KRMILNI KROMPIR. b 04/23.^^ 510631 RJAVE JARKJCE, v začetku ne&nosG. prodam. Stanonik, Log 9. 9 04/51-6&^46 6io4ao ScNO. goveje, bakano z (k>s(avo, 031 /276-930 ULEŽAN, hlevski gnof m AžoJ susen v kozok^u, 9 041/347-607 sioM kupim sode s KORUZO, z njive In pokrovi. 9 031/643-713 vzrejne živali SUHA.maáaraďve.9041/524-741 eiom prodam BIKCA. 130 ko. 9 041/676-259 6iCM«fi BIKCA, simentaka. 6i0s46 BtKCA, 150 In 250 14 tb BIKCA, In teličko, Goriče 11, Go^ mk. 9 04/25^1-047 KOBIU. po izbiri. Uzani tJpuankí ini brčko stsro 6 mesecev, 9 040/661- 932 stUđs KOBILO, Z žrebetom. 9 041/632- iXAÍB PAŠNO KRAVO, simentalko. pn/o tele. 9 04/519-70-18 h^our SVINJO. fB^ 300 kg. PIpsnova 40. Šenčur sios2« TELI CO. pasme LS/UU. staro 7 mssecev. 9 04/694-92-27 siosc« TELICO. simeritalko. visoko b<«Jo. 9 041/757-963 \tn\in TI LIĆKO, strrvenTaJko. staro 6 mes.. 04/26-71-696 siowe kupim BtKCA, simentaiM aH belgijsko pigve- ga, starega do 20 dni. 9 041/912-135 S10&O6 BIKCA, simentalca sta1 MERCATORJfVA PRANSIZNA PRODAJALNA, zaposli prodajalko -pripravnico, na obmo^u Bleda. Tržjča. Radovljke. Krania Jn Škofje Loke. Cenjene ponudbe na nask>v: Mak, d.o.o,, škof)ek>$ka 20. 4000 Krenj TESNJENJEOKEN IN VRAT, uvožena tesnita do 30 % prihranka pri ogrevarv ju. Preprha In pra1*iu ni več! Zmanjšan ^rup. 10 lel garancije. be & MA. d.0.0.. Eks^erjeva 6, Kamnik. 01/83-15-057. 041/694-229 Ugodni avtomobilski în gotovinski kred^i do 7 l«t, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve. star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let Pridemo tudi na dom. Telefonske Številke: 02/252-4^-26,041/750-560, 02/2J2.4S-23 Ku^ovvc i B. MLniha tli ti* Mašita VOZNIK. C ali E kateçohle mednarodnem transponu Vrba d.o.o.. Stnjževc 4 041/614-722 prakso v Evropa. aisiê iščem IŠČEM DELO. v Kranju - pomoč stařeji! bolr>i osebi nekaj ur dnevno, 9 031 /307-997 IŠČEM DELO. večno zelene meiodiie. razlfčn»n ianrovza popestritev svečanih trenutkov. 9 051/426-669 510SU IŠČEM DELO, nega starejših In bolnih 1er vsa gospodlnj^^ dela. 9 040/756-409 siosao STORITVE VSA ORAOBENA DELA. notranji ometi, fasade, adaptacije, novogradnje, hitro In pOčeElI. Byt>^i čie in stn. •d, n. o.. Ceçelnica 46 B. NakJo, 9 051/354-039. 041/593-492 ZIDARSTVO. - KftOVSTVO - FASA-DERSTVO • PVC OKNA - ADAPTACIJE K0PAL>JIC MOMTAŽAVID. d.d.O., C. talcev 8. Domžale, « 031/611-263 ftOMSO 2ALI^ZIJE. lamalr« In parcelne zavese, roloje In screen senčila izdelamo in montiramo. Ron o senčila, d.0.0..' Mavsafjeva c. 46. Notranje Gonco. 9 01/365-12-47, 041/334-247 600ř60 izobraževanje MATEMATIKA. RZIKA. pomoč nud prolesor, ENAČBA-IZOBRAŽEVAN JE. Resnik s.p.. Milje 67. 9 04/253-11- 45,041/564-991 ZASEBNI STIKI POMLADNI VETER, dekle 34 1et. samska In gospa, vdova 52 let. obe želita spoznati sebi pnmemege samskega moákega. Gospodje vabljeni, pričakujemo vas tudi ponočil 091/54-^5. samo mobitet nar.. 090/14-22-05 61 POMLADNI VETER, vabimo dek^ta in gospe, ki si ielijo spoznati novega moškega za resno zvezo ali občasno, da pokliče le pišrte SMS. Poizkusite, imamouspeti. 9 031/612-&41 siosdS ŽENiTNA POSREDOVALNICA ZAI> PANJE, posreduje za poštene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mnogo se ra te spoznalo, naj se Vas ie več 031/505-495 RAZNO prodam HUDIH BEUENJE, stanovanj, hitro Ln kvalitetno. Nahtigol Roman s.p., ŠoHijovs 16. Kranj. 9 031/506-168 DEU^MO 00 TEMELJEV 00 STREHE, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne siene. urejanje in tlakovanje 1er skarpe. B^yqi Bene in ostali d.n o., Struževc 33, Kranj. 9 041/531-636 &OMM NA NOVO. predelan dK^an in lovske trofeje. 9 031/313-966 USTROJENE, ovčje kože »rt avtomobilske prevlel^ »z ovčjih kož. možna dostava. 9 04/51-47-721. 041/566- &10474 kupim WWW.COReNISKICLAS.SI PLATIŠČA, l3"-4x100. 4 kom, 14"- 4x100, 2 Kom in tenno peč elektrika 2KW. 9 041/294-368 Tak je minila tud' tvoja mladost. se spremenila iivljenja sladkost» vseje minilo. vse se stemnilo. prišla je smrtna bridkost. (VQ narodn i pesmi) Tiho je v 91. letu starosti odšel naš dragi Miran Novak K zadnjemu poiitku srtio ga pospremili v krogu dniiine dne 28- oktobra 2005 na pokopališču v Kranju. Zahvaljujemo se internemu oddelku splošne bolnišnice (esenicc za pomoč v zadnjih tednih življenja. Žalujoči: sin Bogomir in hčerka Darinka z družinama in ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana. Bruselj ZAHVALA Postoj prijatelj grede in prisluhni vetrom zdaj O bliinjih govore Ne bojih več nazaj V 76. letu nas je za vedno zapustil Franc Zura p.d, Ukanov ata iz ZaJoga pri Cerkljah Ob smrtí moža. očeta, starega ata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam V težkih trenutkih stali ob strani aH nam izrekli toplo besedo. Zahvaljujemo se bolnišnici Golnik (oddelku 600. intenzivnemu oddelku ter oddelku 200 še posebno prof. Debeljaku. sestri Lojzki in dr. Kmetu) za skrb in nego v Času bolezni ter patronažni sestri Vesni in Silvi za pomoč na domu. Zahvaljujemo se dr. Beleharju ter dežurni službi zdravstvenega doma Kranj. Zahvala gre tudi sosedom, sorodnikom in gospodu iz Zalega za lepo opravljen pogrebni obied in obiskovanje v Času ^lezni. Hvala vsem. ki ste se poslovili od njega. darovali cvetje, sveče ali maše ter ga sprertiljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tudi sodelavcem Mercatorja Cerklje, Ne&odial Naklo ter vsem iz Kmečkega hrama. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. vsi domači GORENISKl eus petek, 4- noveinbra 200$ ZAHVALE info(S>g-^as.si 27 v SPOMIN Vse srftfa, smeh, vse kpo s tabo, mami je odflo. Življenje pa naprej hiti, mi (7SUIÍ smolami. A vemo. da nikoU več tako lepo kot J tabo mami je i»iio. 3. novembra je minilo trinajst let, odk^r rus je zapustila draga mami, hčerka, sestra Zdenka Cotman roj. Sajevic Hvala vsem, ki se je spominjate in ji príligate svečke, le posebna zahvala pa sošolcem trgovske Sole. zahvala V 75. letu starosti nas zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta, svakinja in sestrí6ia Antonija Eržen roj. Golorej, p.d. Ropretova mama iz Zg. Bitenj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate« jem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji poklonili cvetje in sveče, nam pa izrekli ustna a)i pisna sožaljs. Zahvala tudi g. kaplanu za opravljen pogrebni obred $ sveto mašo, pevcem, pogrebni službi Navíek in Komunali Kianj. Žalujoča sinova Marjan in Janez z dnižmama Zgornje Bitnje, 26. oktobra 200^ zahvala Ob smrti drage mame Frančiške Rakovec I1915. ZOÔ5) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani, predvsem dobrim sosedom, cerkvenim pevkam, gospodu župniku, moškemu pevskemu zboru Podnart in vsem. ki so se v tem sončnem popoldnevu poslovili od nje na ovsiškem pokopališču. VSI NJENI Na Poljšici, 25. oktobra 2005 v spomin Te dni je minilo že osem let, kar je odšla v večnost moja dobra, zlata mami Marjetka Sarc roj. Nahugal Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo ohranili v lepem spominu! Andrej zahvala še zadnjič si se ozrla na gradišče, kije v toplih jesenskih barvah žarelo nad tvojo domačijo, vedno tako ljubljeno, koi si z ljubeznijo obdarila vsakega okrog sebe. 66. letu nas je zapustila naša draga mama Marija Založnik Najlepše sc zahvaljujemo vsem, ki sle ji lajšali težke dni. Hvala za vse ure, ki ste jih preživeli v njeni družbi. Zahvala Bolnišnici Golnik in vsem, ki ste )0 v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Žalujoči vsi njeni Duplje, zy. oktobra 2005 V SPOMIN 5. novembra mineva leto, odkar smo se poslovili od našega dragega Cirila Jelovčana Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga ohranili v lepem spominu in vsem. ki mu prižigate sveče in se ustavite ob nje» govern grobu. 2AHVAU V petek, zS, oktobra 2005, smo se poslovili od ata, starega ata, očima in strica Aleša Debeljaka iz Volake (17. 7.1922 • 25.10. 2005) Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili spoštovanje in se po» klonili njegovemu spominu. Hvala sorodnikom, prizadevnim sosedom za nesebično pomoč, g. Tonetu Mohoriču, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče, podjetju Akris In pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred in g. Gabrijeli za poslovilne besede. Vsakemu in vsem še enkrat hvala, ker ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. VSi NJEGOVI Volaka, 2S. oktobra 2005 Prazen dom je m dvoriiče, zaman oko te naU išče. Ni več smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. zahvala Po dolgi bolezni je v 82. letu našel svoj mir Ivan Benegalija st. Zg Duplje 57 Zahvaljujemo se vsem, ki sle ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sosedom in vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in tolažbo. Zahvaljujemo se njegovi osebni zdravrúd dr. Pavlinovi in zdravstvenemu osebju bolniJnice Golnik za dolgoletno zdravljenje ter dr. Baj rovičevi za prizadevanje v zadnjih dneh. Zahvala tudi Okrajnemu sodišču Kranj, Orodjarstvu Lunar s.p.. ZB Duplje, Društvu upokojencev Naklo, TVD Partizan Duplje, Druétvu diabetikov Kranj. ŽPZ Dupljanke, CP Kranj, nekdanjim kaveljcem in koreninam, gospodu župniku Francu Grahku za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem Zupan, trobentaču, govorniku Mihu štefetu in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Naj poôva v mirul vsi njegovi Duplje, Brežice, Cerovica, Lostec, Sava. Tržič, oktober 2005 vsi njegovi zahvala Kadar umre mati, babica in prababica, umre vedno čeprav jc odšla v io\. letu Frančiška Grmek roj. Martinčič, iz Velikega hriba pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodebvcem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo mamo pospremili k ^^emu počhku; posebej se zahvaljujemo županu MOK gospodu Mo* horju Bo^taju. predstavniku KS Vodovodni stolp g. Ludviku Gorjancu, Društvu upd(ojencev Kranj in sosestó Velild hrib. Prisrčna hvala tudi župniku g. Mi^ Stimu za izrečene besede in lep pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenc^'anim Še enkrat iskrena hvab. vsi NJENI Kianj, Lfubliana. Toronto. Cerknica, Relci, Posten, B 30»-S0S "VMMMOiM rAXi 2812> sûmm/ jKmm nftJSDu PosiMSMm RRUUSKA POSÎRJR nn Bafl«usxEffl > f rpoito www« r aflio^k ra nI« si i t \ - ■. .- J i : % 02 PETEK 4.11.2005 GLASB A Petek pred prazniki je že po tradiciji minil v znamenju Festivala kreativnih kitaristov, ki smo ga v dvorani na Primskovem spremljali že petič po vrsti. p*. Igor Kavčič ali Uko mimo. S FKK-jem se dogaja prav nasprotno, zadeva je vsako leto boljša, kar je estival kreativnih letos dokazovalo tudi med (spočetka kranj- 400 in 500 obiskovaicev, ki skih) kitaristov je so preteUi petek imeli kaj sli- eden tistih koncert- šati, pa tudi videti. Ekipa Art nih dogodkov, za Centra je tudi letos k sodelo-katerega bi si po eni ali dveh vanju povabila loike Freising izvedbah lahko mislil, zade- Riderse, ki obvezno sodijo vo bo slej ko prej povozil ^as, zraven, v dvorano so spel přičeš stari rokerski časi so tako peljali svoje "velike motorin- Iz rok Uroša Rakovca je nagrada, kipec jožeta Volariča, Šla najboljšemu kitaristu Mateju Magainetu.;^«t9:cer»dKi«i>e Čke", pa tudi nekaj Čme ženske eksotike. Tri Četrt urni koncert JimiJa ^ Easy "talker- ranče iz osemdesetih res ni Komisija v sestavi Uroš sov je bil primemo ogrevalen Rakovec, David Gradišek in za uvod v tekmovalni del pro- Gr^or GraSiČ s 60 odstotki grama, v katerem so se po vr- glasov in glasovalni listki pusti pomerili kitaristi Uroš blike s 40 odstotkov glasov, Planine, Bojan Jurjec, Jure so na koncu odločili zmago- Koncilija. Marko Matjašič - valca 5. FKK-ja. Prvak je po- )imi, Matej Magajne in Mijo stal res odlični kitarist Matej Popovič. Fantje so eden za Magajne, ki je v vsej skrom-dnigim dokazovali svoj kitar- nosti izjavil, da so paČ vsi naški rating, vsak seveda v sebi stopajoči dobri kitaristi in da najbližjem slogu. Občinstvo je on tokrat le dobil nekaj več je imelo vse pogoje za uživa- glasov. Sam bi precej glasov nje, neprijetno presenečenje namenil tudi Plesni skupini pa je na koncu pripravil tež- Mana> saj je Vita Osojnik ko pričakovani legendami punce res pripravila za pravi virtuoz nekdanje skupine perfomians. Edina kritika bi Pomaranča, Mijo Popovič, ki veljala dejstvu, da je prehitro je svoj nastop nekako odglu- zmanjkalo zelenega piva. Bor Žuljan ni zastonj najboljši • z nekaj §minkerije in mnogo mil z malo akustike in Še Kar pa konec koncev ne boli več znanja. / f®«© »uw^c manj elektrike. Ne» Poma- preveč. Športna dvorana v Železnikih je bila konec tedna napolnjena do zadnjega kotička. Krivci za to so člani narodnozabavne skupine Modrijani in gostje, ki so jih mladi fantje povabili na koncert ob petletnici delovanja. 1 Nina Va ant se navzoče je najprej pozdravil povezovalec programa Tone Vrabelj. Kmalu pa oder prepustil slavijencem - skupini štirih mladih fantov, ki so se že v zgodnji mladosti odločili, da bodo izvajali na-rodnozabavno glasbo. Modrijani so svoj jubilejni koncert žačéli s svojo pnro uspešnico Daleč je dom. Prvi gostje na koncertu so Modrijani in ansambel Spev. / ^010; Tiru ooki bili miadi harmonikarji iz zasebne šole harmonike Roka Peter Osel so na koncert povabili veliko gostov iz sveta narodnozabavne glasbe. Družbo na odru jim je delala Še najobetavnejša narodno-zabavna skupina letošnjega leta Spev. Med kratkimi premori sta občinstvo s humoristič nimi vložki zabavala Strašna Jožeta. Povabilu Modrijanov so se z veseljem odzvali tudi Mladi Doiend, Štirje Kovači ter ansambel Br^eta Klavžarja, ki ravno to leto praznuje že 25-letnico obstoja. Brane Modri* janom stoji ob strani že od vsega začetka, saj je za njih Švaba, sicer Člana Modrija* uspešnice z njihovega nafno-nov. Občinstvo so več kot vejšega CD-ja Kjer je glasba» navdušilL Modnjam so kasneje igrali pred kratkim in tudi na pro- napisal kar nekaj pesmi in dajnih lestvicah dosega visoka mesta. Bratranca Rok in jim tudi drugače pomaga pri njihovi uspešni poti v svetu tam smo mi. ki so ga izdali Blaž Švab ter brala Franjo in narodno zabavne glasbe. cukr Humus Sapiens v živo Srečna mladina so posneli svoj prvi videospot za sin- gel "Humus Sapiens", ki leží na njihovem zadnjem "skaterskem* albumu " ten to Srečna mladina". Vizualna podoba za omenjeno skladbo je nastajala pod budnim očesom ekipe Benjamin produkcija (v koprodukciji 2 RTV Slovenija), s katero so Srečna mladina že sodelovali pn snemanju prejšnjih dveh videospotov in pri dokumentarnem filmu ob 10. obletnici. Tudi tokrat so si zadali poseben izziv, saj so se odločili, da bodo poleg vizualne, tudi giasbeno podlago spota posneli v živo • podobno zadevo so že uspešno preizkusili pri videospotu za skladbo "Roller roller", ko so oči kamer spustili v svoj prostor za vaje. Tokrat sta zvok snemala Žare Pak In Samo jurca. A. B. Za športnike pesem o knjigi Slon in Sadež se zadnje čase zelo udejstvujeta kot voditeljski par. Znana sta po njunem tipičnem humorju. ki je bol] primeren za odrasle kot otroke. Na podelitvi laskavega naslova Športnika leta 2005 po izboru postušalcev Vala 202 sta se (po napornem raz* mišljanju, kaj res ne bi sodilo na tovrstno prireditev) soglasno odloČila, da bosta prireditev oziroma radijsko oddajo v Živo popestrita s svojim glasbenim nastopom • s pesmijo o knjigi. A. 8. Odličen koncert Phita Collinsa á Phil Collins je še vedno pevska zvezda svetovnega formata, kar je dokazal prejšnji Četrtek s koncertom v Domu sportova v Zagrebu. Bil je ikona popa v 80. letih. že v 70. pa se je kot bobnar pridružil skupini Genesis. Prav s solom na bobnih te začel četrtkov kon- \ 2 e s Ï cert, ki je trajal dve uri. V Zagreb je prišlo veliko Slovencev, ki so bili za vstopnico pripravljeni odšteti nekaj manj kot n.ooo tolarjev. Collins je z odlično sceno, spremljajočimi glasbeniki, nekaj jih je bilo Še iz zasedbe Genesis, in uspešnicami, kot sta Canťt stop loving you, Dance into the light, poskrbel, da je bila polna dvorana Doma sportova ves čas koncerta na nogah. Mojster ljubezenskih pesmi In odličen rock in jazz bobnar je turnejo, ki jo je začel že v preteklem letu, zaradi težav s sluhom napovedal kot poslovilno. S. K. k črno na belem Yuhubande Te dni je izšel drugi album skupine Yuhu-banda z naslovom Črno na belem. Na njem je deset novih skladb, v pesmi Angelina pa se je fantom pridružila tudi pevka Brigita Šuler. Se vedno imamo v spominu poletje in njihov nastop festivalu MMS 05. Za Angelino pa so Člani skupine In Brigita posneli tudi videospot. Seveda je na pioŠČi tudi pesem Če je to slovo, ki je zmagovalna pesem Slovenske popevke 2005. Skupaj z njimi je zapela tudi Katja Koren (gledalcem rn poslušalcem znani obraz iz Bitke talentov pri Mariu). Na slovenskih televizijskih postajah pa se že vrti tudi videospot- Na fotografiji Tomaž in Katja v zmagovalnem zanosu letošnje Slovenske popevke. I. K« PETEK 4.11.2005 03 TELEVIZIJA Nataša Bernik je simpatična voditeljica verske oddaje na Loka TV. t Dominik Frelih ni obali Sandija Skapina. narejena je že predstavitev kapucinske knjižnice ačelo seje tako da ^oki, sedaj pa pri- jojepnjateJjpokii pravljâ pogovor s psiholo- \ cal m )o povabil k ^^^ Christianom Costeinj. sodelovanju na TV Loka. Ker jo kom, pravoslavnim paroli om Pera no m Boš kovice m zanima vse. je privolila za se- nadškofom Alojzom Ura- Stanek. Po pogovoru z uied- Oddajo želi narediti nico Andrejo Čamemik je janimivo in prijetno tako za sledila avdicija in potem že veme kot neverne, kristjane pravo snemarije. Pred tem Je in pripadnike drugih veroiz- vodila nekatere prireditve v povedi. îdeje dobi v pogovo- šoli in krajevni skupnosti ru z različnimi ljudmi. Bukovica • Bukovščica, na- Sama realizacija oddaje je stopala pa je tudi v amater- poglavje zase. ker imajo skem predstavitvenem filmu zelo omejena sredstva. Želi za gimnazijo Želimlje. si, da bi bilo Časa in sredstev Z urednico sta naredili za pripravo oddaje več. prvi intervju z bivšim žup Nataša je zeJo vsestranska & a nikom iz Selc. Urednica je punca. Ukvaija se s Športom, -s aerobiko, pleše, hodi v nara- i. V bila zadovoljna in tako se je v februarju potem začelo, vo ter se druži s prija Vsak teden ima polumo od- hribe gre najraje sama, da si Kadar gre v kino, si filme Nasprotja torej. Studira pra- dajo, ki jo za cel mesec po- napolni baterije. V življenju izbira po trenutnem počut- vo, ker noče, da bi jo ljudje v življenju "okrog prinašali", vendar ga želi razširiti sname naenkrat. Potem pa bi rada dobila pravega fanta ju. Najboljše so ji življenj-jo razdeli na dva dela. Do se- in bi imela štiri otroke. Pravi, ske zgodbe in drame. V gledaj je predstavila razne Žup- da je morda izbirčna, ampak dališče pa hodi tudi v Špas tudi s psihologijo. Morda nije. gimnazijo 2elimlje, v življenju {e treba najti pra- teater v Mengeš. Od barv bo šla celo za nekaj časa v misijonarja na SlonokošČe- vo kombinaciio. ima najraje Črno in belo. misijone. Naža soseda: Aljana Primožič Na CTV - Gorenjski televizijj so 2 jesensko programsko shemo začeli pripravljat) nove pogovorne oddaje z naslovom NaŠ sosed, v katerih predstavljajo zanimive ljudi. Morda so nekateri med njimi celo vaši sosedje pa za njihove skrite talente sploh ne veste! Tokrat so obiskali znano slovensko karikaturist ko Aljano Primožič iz Britofa pri Kranju. Oddaja bo na sporedu danes zvečer ob 21. uri. S. K. Tristota oddaja Z oddajo Sijaj, ki se predvaja na televiziji TV Pika, so v mesecu novembru prišli do številke tristo, kar je velik uspeh. ki ga želijo skupa] s prizadevanjem televizije predstaviti tudi širši javnosti. Tokrat so se odloČili, da bodo oddajo obeležili s prireditvijo ODDAjA SiJA) v živo, ki bo v torek, 8. novembra 2005, ob 20.30 v Casinoju Kongo v Grosupljem. A. 6. AvTOi: JELKO PmRNEii Tanja v Veselem mikrofonu V začetku oktobra se je Tanja Žagar preizkusila v vlog^ voditeljice nove glasbene oddaje Veseli mikrofon na TV Paprika. Vsak petek vam bo tako ob 18. uri predstavila tri mlade glasbene talente stare med Šest in 15 let, ki se bodo pomerili med seboj. Zmagovalca pa bodo Izbrali gledalci s telefonskim glasovanjem. Jzbor za naj pevca oddaje Veseli Mikrofon pa bo potekal vse do junija 2006, ko se bodo v finalu pomerili vsi mali fmalisti. Tanja vabi vse, ki imajo veselje do petja, da se prijavijo na naslov: veselimi krofon4. n. « 16. Lifîe • Ljubljana - Odštevamo dneve, ko bodo platna v Linhartovi in Kosovelovi dvorani ter v kinih Komuna, Kinoklub Vič in Kinodvor osvetlili fi)mi, zbrani v programu 16. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki bo postregel s Številnimi tujimi in domaČimi gosti, ustvarjalci, ki bodo razložili zakaj so iotili ftima in z vami detili filmske izkušnje. 16. LfPFe sestavljajo ^oy\é celovečerci v 11 sekcijah in šest kratkih filmov, ki so del zadnje. i2-te sekcije. Pred Časom pa so na novinarski konferenci poudarili, da je ena od pomembnejših tem, ki je skupna vsem produkcijam na svetu v zadnjih dveh letih, tema očetovstva in zato letos uvajajo novo sekcijo V imenu očeta. Več na www.íjubija-nafllmfestival.org. Fotografija izhaja in izhaja iz fiima jana Cvitkoviča Od- grobadogroba, ki bo doživel slovensko premiero naslednji četrtek zvečer. Avtor fotografije pa je Željko Stevanič. 10.11. C» Četrtkanje: Vinarjada • Café Manana, Kranj - zaželena je garderoba v barvah rdečega vina. Kdor upošteva pravila oblačenja, pri vhodu dobi nagradni kuponček. 19.11. « ERIV PRYDZ - Senzualno, vroče In ekstremno - Po velikem uspehu nastopa zasedbe Shapeshifters in več kot odmevnem partyju Voodoo love prihaja v Ambasado Cavioli švedska house superzvezda, Eric Prydz, ki je postal prepoznaven po vročem videospotu, v katerem kup dobrih žensk vadi aerobiko. £ric pa ima zâ sabo izredno uspešno leto tudi, kar se prejemanja nagrad tIČe. Ultimed music bodo Erica Prydza pripeljali v Slovenijo 19. novembra, tako da se nam kmalu obeta neponovljiv glasbeni dogodek, ki ga bodo dodatno začinila Še druga velika imena. Velika poslastica za vse obiskovalce bosta nedvomno Mark Brown in Nick Corelll, ljudem bolj poznana kot MYNC PROJECT. Gre za dvojec» ki si ga na svojih zabavah želijo tudi slavni in bogati. 19. pa bo v Ambasadi tudi predstavitev njune nove zgoščenke "United nations of house mix cd". - Vesela jesen na Bledu • festival polke in valčka • Športna dvorana Bled ob 20. uri 22, n. « Bar« & Plaćanci (Ex Majke), Res NuUius, Parti- brejkers - Media Park, Ljubljana, ob 20.30. - Flu Flu in Relight • Orto bar Ljubljana Minuli petek je bilo na Škofjeloškem Placu tradicionalno brucovanje. Letos so bruce postavili v vlogo tlačanov> ki pa so bili, tudi zaradi popitega alkohola, vse prej kot pokorni kralju. it A « i Ana Hartman sak študent prvega letnika bi moral doživeti brucovanje, saj naj bi v nasprotnem primeru imel smolo pri Studiju. Brucovanja, ki ga je minuli petek pripravil Klub škofjeloških Študentov (KŠŠ), se je udeležilo kar 52 bnicev, kar je precej več kot prejšnja leta. Brucovanje se je začelo že ob 12. uri s postavitvijo stojnice na avtobusni postaji in deljenjem kuhanega vina. Študentje so mimoidoče, Še posebej pa bruce, vabili na prireditev, ki se je začela ob 19.30, ko je tlačanska raja izpred Ateljeja krenila do že- cu opraviti obvezno tlako, Tudi pri finalnem delu, po 24. uri pa je v Rdeči leznih vrat, kjer so bruce ce- med drugim so grabili begu pred Turkom 0(s)ma* ostrigi potekal siko night. Nič kaj pokorni tlačani. 1 M^m TlaČani so morali na Pla« je grel v svojem naročju. Sindrom in Leeloojamais, piJi proti smrtonosni ptičji gripi 2 injekcijami "bruco- seno, pobirali krompir, iz škatel zidali kamniti most nom, je prišlo do "rahlih" "Z brucovanjem smo zado-sprememb, saj niso tlačani voljni. Lahko bi bilo Še bolj- mora" (v usta so jim stisnili ... "Del programa je izpadel brezglavo bežali pred njim, še, če ne bi izgubDi kontro- mešanico vseh mogočih al- zaradi neposlušnosti tlača- kakor je bilo sprva načrtova- le nad delom programa, pa koholnih pijač). Medtem so nov," je poja-snil pred.^ed- no, ampak je Turk brezgJa- tudi Kristalna dvorana ni na kraljevem prestolu po nik Vouk. Ti so se upirali, vo letal med tlačani in jih najbolj primerna za koncer-mestu ponesli tudi kralj a Vou- podirali so ogrado, znotraj neuspešno strašil. Po kon« te, ker ni akustična," je poka. v vlogi katerega je bil katere so bili, lovili so jih po Čani prireditvi so jih pope- jasnil Vouk in za prihodnje predsednik KSŠ-ja Matjaž vsem Placu, Tlačanke so se Ijali v Kristalno dvorano, leto obljubil Se boljše bruco* Vouk. tako prikupile kralju, da jih kjer sta nastopili skupini vanje GAŠPERJI, TO SMO Ml SKUŠTRANE FRIZURE Gašperji nastopili za varovance VDC Kranj, Noč čarovnic postaja tudi slovenski običaj. Alenka Brun nik čarovnic odvijala frizerska modna revija. V treh iz- Alenka Brun vabilu odzvali in nastopili posebej za varovance VDC upan občine Tržič Kranj. Ker je bilo to prvič, da Pavel Rupar je na je v VDC-ju nai;topiI narod- željo varovancev nozabavni ansambel, so va- Varstvenega delo- rovand nestrpno pričakovali, cetitra da se bodo lahko zavrteli v ezljamo buče, ku- hodih so mladi modeli obis- pujemo Čarovniške kovákem atraktivne priče- klobuke in se šali- ske za kratkolaske aH dolgo- mo na račun čarov- laske, vse skupaj pa je sovpa- niških prevoznih dalo z nočjo Čarovnic. Studio sredstev - metel. Bari, lokali Sktiátrana Urška je tako na in restavracije nas vabijo na Noč čarovnic poskrbel, da se nepozabne zabave ob noči je prisotnim v Rondoju za- čarovnic. Včasih pritegnejo k bava začela na prijeten nasi sodelovanju kako znano ose- čin. Mimogrede pa smo od bo, včasih pa k boljšemu raz- povezovalke modne revije po-loženju v zadnji oktobr* izvedeli, kako so pravzaprav ski noči pripomore glasba nastale buče, kako je Jakec domačega DJ-ja ter posebna spoznal Matildo, ter Čemu modna revija. V Rondo Baru se je skoraj spoprijateljil z v Kranju sc je tako na praz- vragom, vnega (VDC) Kranj povabil v njilio- vo družbo na rodno zabavni ritmih polke in valčka ter skupaj z Gašperji zapeli ansambel Gašperji. Ti so se "Gašperji, to smo mi." RADIMO No VEČ VEDNO BOUE Z NAMI ZATO NAM ZAUPATE KRANJ c»o.p DRUŽBA ZA GRADBENI^O, STORITVE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI Mlekarska ul. 13, Kranja tel.: 04/2S0 10 www. s pekter-kr.s í DO NAJBOLJŠIH REâlTEV VAŠE ZAMISLI ZNAMO UR^IČm ' 1 ť % ^ ■^r «J v fK L Vttt^VV.CORENISJCICLAS.Sl I Skuštrane glave atraktivnih barv in zanimivih oblik PETEK 4.11.2005 05 C0RA20 ŠINIK NOMIN ďOR / 70 Zgodba, ki ji je treba stoje meimjo legendami )oco Žni- delamo bi se sploh ne spozna- zaploskati in z veseljem, po daršič. Razstavo bo katalog mo. Sijajen uvod v veiemo li- kultumiško zavpiti bravo, je pospremil Sele v novembru in koviio doživetje pa je dr. Žekš odprtje razstave akademskega ji tako dal povsem druga6\o zaključil v slogu celotnega na- slikarja in grafika Andreja noto. Joco ŽnIdarSič se je re- stopa. "Toliko vas. izjemnih lemca v Galeriji Lx>§kega mu- porterskega dela lotil v črno- avtoijev, sodeluje v tem izjem- žeja. Bravo! Gre za spletodlič- beli filmski in ne digitalni teh- nem projektu, Niko Grafena» ne ideje in sodelovanja več av- lúki, kar bo ob grafičnem ob- uer, )oco ŽnidarŠiČ, Miljenko torjev, izjemne postavitve raz- likovanju nastajajočega kata- licul, da bi zagotovo u:5pel, če- stavljenih likovnih del in gre loga zagotovo dalo večjo pri- prav v njem ne bi biJo samega za prvenec, prvo pripravljeno vláčnost. Zvezda večera je biJ Andreja lemca. " Aplavz! Ko- razstavo Jane Mlakar, v vlogi ob Andreju Jemcu vsekakor maj Čakam katalog, si rečem, nove direktorice Loškega mu- akademik dr. Boštjan Žeká, Še eno dimenzijo bo dodal žeja. Malce dolgočasen in "za- predsednik Slovenske akade- pesnik Niko Grafenauer, ki starel" galerijski prostor je mije znanosti in umetnost. pravi, da se eno in dmgo do- zelo domiselno spremenil Končno nismo poslušali li- polnjuje, da je postavitev več Milena Miklavčič In Miljenko LIcul / Barbara CunČar kovalsko "prepoznan " s ste- vodje strokovnega oddelka v rektorica STO Barbara Gun- klenico vode Tiha, s stolom RED, ki dopolnjuje lesno garnituro in Še in §e. ima odličen Narodni galeriji v Ljubljani. Se takih večerov! čar, tudi njo j e zeblo, ki je skozi nekaj statistike podprla to- Pot v Bohinj je vedno zani- vrstno bio hotelsko ponudbo. lana Mlakar, loco ŽnidarŠIČ in dr. Boštjan ŽekŠ Niko Grafenauer "web site ". Naša dolgoletna miva, lepa. Tokrat, minuli Zares zanimiv in konkreten sodelavka Milena Miklavčič, petek še prav posebej. Rdeče je bil, vsaj meni, da nebo po-klena Žirovka, sodelavka Ra- rjavo listje vgozdu in ob robu mot, limar Tessmami, član dia Sora, je izkoristila přilož- ceste,svežanarava.noriodse- združenja Blohotels in lastnost in k pogovoru po va bila vi v j ezeru. S like so se kar nik prvega pravega B io hotela Milfenka Licula, ki je bil ne- same ponujale. Le malce na Koroškem. Govor je spre- davno nagrajen, oz. izbran s svojo oblikovalsko rešitvijo za naš novi slovenski evro, evro s slovensko podobo. Kapelica Loškega gradu in ozadje Oltarja Sv. Igenuina iz pomiene cerkve Svete Ludje v DraŽgo- Boris Butlnar grafični oblikovalec Miljenko kovnih kritik in ekspresij, kaj kot loo )emČevih slik ena šah (baročni stiJ s sevem|aški-Licul, umetniški vodja studia Češ. da je umetnik mislil in sama slika: 'To je enostavno mi vplivi. Jamškova podobar- Zodiak. S črno sivimi pregra- doživljaj, ko je vlekel krivulje njegova podoba/' je bi) prepri- ska delavnica iz leta i66oj dami in stenskimi oblogami, in mešal kolorite. Dr. Boštjan Čljiv Niko Grafenauer. O raz- jima je ponudila zavetje za poje prostor dobil povsem diu- Žekš je bil iskriv, domiseln, stavi so nekaj rekli tudi naš govor. V ozadju naša obliko-gačno podobo, energijo, ri- hudomušen, večpomenski. novinar Igor Kavčič, spremlja valsko "ponesrečena " zastava, tem. Konceptualna postavitev Odličen! Seveda tú šlo mimo kulturo in glasbo, fotograf s katero se tudi Miljenko Li-lemčevih risb, grafik in slik je obvezne biografije umetnika TomaŽ Lunder, predsednik cul ne bo nikoli strinjal. Raz-dobila svojevrstno harmonijo, Andreja Jemca, v kateri je po- škofjeloškega društva umetni- stavo Andreja Jemca je po- Gre morda za numerološkj seben pečat nagrada Grand kovin večkrat nagrajeni indu- spremilo zares veliko ljubite- Krajne, Barbara jaki trik, sem bil neposredno firb- Prix Intemadonal na 4. grafič- strijsla oblikovalec iz Železni- Ijev likovne umetnosti. Tudi čen, ob opazovanju. Tam tri nem bienaluvTokiu daljnega kov Marjan Žitnik, ki mu av- "legendami " Žirovec Viktor hladno, jesensko je že bilo. tno prevedla Ana Fon, vodja risbe, tu 20 grafik, pa spet tri, leta 1964, )akopííeva in Pre- torska razstava prav zdaj do- Žakelj, zdaj podjetnik in lo- Ukane s "svojim" ozračjem prodaje v hotelu in zelo zapet,..." Ne, nikakor. Vsebin- šemova nagrada za življenj- gaja v Kumikovi hišivTržiču- bist, predsednik Protestant- in pogledom je vedjio čudo- služna v projektu pridobiva-sko sem jih sam razvrstil, sko delo, zlata plaketa Univer- Marjan Žitnik, zdaj živi v skega druitva Primož Trubar vit. Pred hotelom Zlatorog nja bio certifikata-In tuše po-ostalo je delo Miljenka. Tam ze v Ljubljani in še in še. Ljubljani, končal je ALU in je ter predsednik Loških rotari- smo se zbrali, da bi počastili stavi vprašanje, ali je Zlatorc^ je povsem zlati rez, pc^ej, šd- Vmes smo se domiselni pri- samostojni ustvarjalec, je obli- jancev. Mož s še vedno veliko pridobitev Bio certifikata, ne zares Bio hotel ali imajo le bio zaradi slik in narave. Čeprav kuhinjo, oz. restavracijo. In? je slika Mira Kačajja iz Sori- Ker na certifikatu piše Bio hoče, na fasadi hotela krasila tel bi naj bilo vprašanje nepo- oder slavnostnega dogajanja- trebno? Pa je! Do prenovitve Morda se je zgodil uro pre- celotne hotelske hiše v pravo kmalu, saj je sonce čez rob bio zgodbo je namreč še veli- Vogla zasvetilo, ko je bilo že ko. Prva prava bio restavradja konec predolgih nagovorov pa je gostišče Krištof v Predo- in nas je pošteno rukal hlad. sljah. Kakšne bodo reakcije Podžupan je opravičil župa- presenečenih bio gostov? Ali njo Evgenijo Korošec, trema pa inštituta za kontrolo pri je očitno zdelala direktorja KGZS - KGZ Maribor, če se Bori^ Butinatja, saj mu ^v- najde junak, ki bo s petimi ali ki niso stekli. Ostali povablje- šestimi miiijoni evri naredil ni govorniki pa so bolj "pre- res pravo bio ^odbo. Ampak pričevali" te tako prepričane v Bohinju je zares lepo. Naj iz stroke in tistih nekaj, ki dobro in prepričljivo delajo še smo o tem že nekaj vedeli. naprej. O kozarcih, tartufih Andrej lemec loco ŽnidarŠiČ Igpr Kavčič, Tomaž Lunder In Marjan Žitnik rinajsto pa je vzel iz kvadrata, merjavam nasmejali, umetni- ker je na naslovnici vabila," ka je dr, Žekš primerjal z raz- mi je razložil akademik An- iskovaicem, odstiral medna- drej Jemec Ljubljančan, ki ve- rodne meje in bil ponosen, lik del ustvaiiaLnega časa pre- ker dela akademika lemca vi- živi v Zabreznici na Gorenj- sijo po svetu: Tate Gallery skem. Direktorica Jana Mla» London, National Museum of kar, profesorica umetnostne Modem Ait v Tokiu, Alberti- zgodovine in angleškega jezi- na na Ounaju, Narodni galeriji v Pragi, ... iskre misli so dobesedno vrele. Češ umet- S* ka, je zapisala, da je Jemec lirik, ki v svojem sUkarstv^i r à ^ Upodablja iz utrinkov sestav- nik je svojevrsten raziskovalec Ijeno rahlotežnost đovekove- in raziskovalec je umetnik, ga prebivanja časa. Utrinke Kdo naj sodi o umetnosti in odprtja razstave pa je beležil veliko. Če ne vsi, se spoznamo in spreminjal v fotografskodj* na umetnost, čeprav se samo Viktor Žakelj Novo Viiiotektí in r/i/o/of KRwi f.V'sA/ Slii>:,'Ut Ai^\tru4 flni.it (,'irl pnuhifa I turnih in hiiivlivnih Nin, (lartliu'j*:< proisrjm^i hi prsi lia MIP političnega vpliva in taisti Za- Ravno prav dolga je bila le di- in vinu pred Martinom, kelj, ki je s Socialistično stran- __ ko Slovenije prvi predlagal plebisdt in tisti, Id je prvi začetnik in voditelj naših "Gb-sovih prej". Vedno mu je zanimivo stisniti roko. Dobre zgodbe privabljajo zanimive ljudi. Dve urejeni dami nista prišli po naključju. Ana Krajne ŽnidarŠiČ, skrbi za založniško agencijo Veduta AŽ, kjer izhajajo izjemne foto monografije Joca Žnidar^iča, je bila v družbi simpatične kustosinje dr. Barbare laki, Pred nakupOM Je obivzna brezplačna degristadja Delovni fas: 10-17, petelc 10-18, sobuw 9-12, lelefon: 234-39-39 USTNI PARKÎRNI PROSTOR J s 06 PETEK 4.11.2005 KRATEK VICI jeseniški varčevalec Jeseničan j« zbolel in kot ,, . . ^ . . . , , , . za tvo e pogrebcel VSI Gorenjci je Sparal n si je mislil če je že moj sin ^ . , , . zdravnik, pa naj me on Kokosi pod Streho operira, da ne bo treba kaj jgnez pravi Micki: Žena pa mu odgovori: se zberejo okoli topa. "Francelj, nič ne bo. To bo Prižgejo vžigalno vrvico, TISOČ UGANK ZA ODRASLE podmazat. Potem ga je pa ie zaskrbelo in ko je že bit pripravljen za operacijo, je poklical sina k sebi, pa mu "Veš kaj, od sedaj naprej pa ne boš več hodila iz hiše." "Le zakaj?" se začudi Micka. zagrmi in top raznese ter trije Bohinjci padejo mrtvi. Pa pravi eden od navzočih: "Uf, kakšno razdejanje mora biti šele na Bledu, Če so že tukaj trije mrtvi." Starost pravi: "Dragi sine, zavedaj ^^so na televiziji objavili, da se» če umrem med operaci- morajo biti kokoši zaprte Pride gorenjski dedek na jo, boš imel pa mamo na p^d streho. A. misliš, da avtobus, gleda okoli sebe grbi." Dva kratka gorenjska Kaj je rekel zadnji Gorenjec, ko je umiral.^ imam 30 tisoč tolarjev za zasedene sedeže in pristopi kazen, če se boš sprehajala do miadega moža. Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko, Vaša naloga je, da ugotovite pravilen odgovor in nam ga pošljete najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod šifre uganka, pripišite rešitev + ime in priimek na Številko 03>/69-n-n, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1. 4000 Kranj, s pripisom za 'Tisoč ugank za odrasle.' po dvorišču?" "Odoh i ja! " Kako se toči Gorenjka od "Na žalost se letošnje Martinova gos Martinova gos sporoča: krave? ja, ruto nosi. zabave ne morem udeleŽ - sem rahlo prehlajena." Smrtna postelja Bohinjski top "A ne bi ti odstopil svojega sedeža starejšemu, ker me noge bolijo? Ko sem bil jaz v tvojih letih sem vedno odstopil stol starejšim." Mladi mož pa nadebudno odgovori: "Seveda, zato vas pa bolijo noge. Jaz jih pa že sedaj Čuvam za starost. " NI prva ne druga, še tretja nikdar^ a tam na stopničkah s prav vsemi je par. Leži mož na smrtni postelji Bohinjci in Blejci so se rn voha, kaj se dobrega skregali na smrt. Bohinjci kuha v kuhinji. staknejo glave in sklenejo, Gorenjska skopost Izžrebali in nagradiii bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega. ki ga bomo prejeli po pošti). Po n bomo podarili po vstopnici za kranjski ba- nove m dve Pokliče ženo: "Žena, ali to da bodo zgradili top in Kako stopnjujemo pride- zen. Pravilna rešitev slučajno golaž kuhaš? Daj mi ga malo. da se ga Še zadnjikrat najem." Bled zbrisali z obličja zemi- vnik 'vohrn'? je. Končno pride dan, ko je Kranjčan, Radovijičan, je- top narejen in vsi Bohinjci seničan. Drage bralke in bralci, vabimo vas k sodelovanju. Med prispelimi vici, karikaturami, uganke iz prejšnjega tedna se glasi: streha. Med pravilnimi odgovori na prispelih dopisnicah in med sms-jl pa smo IzŽre-smešnicami bomo enkrat na HUMOR pošljite na naslov: bali Olgo $karabot in mesec izbrali najboljšega In ganagradili z lepim darilom. Va enja PovŠnar Kav6Č, Gorenjski muzej, Tomšičeva 44, Nado Mertelj. aforizmi, stripi In drugimi VaŠe prispevke za rubriko 4000 Kranj, TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Buffalo bo prav, oziroma pravično "PUfTIâ" za vse. To velja tudi za tvoj Zon,mo me. ah bom do kon- ^^^^^ ^ ^^^^ ^^^^^ ^^ ^^ Ojla! Zelo ml je vUČ lyo}Q M ost«; J Í0 punco, . háka. i^elikokrat preberem ki jo imam sedaj, predvsem po ûli se bom poročif z njo. ne vel pa, če je to dovolj, oziroma Če je to tista prava tudi tvoj horoskop, ki mi vedno prav pííe. Zoto sem se od- Ijubljen, kot še nikoli doslej. Veliko bol premišljeval o odselitvi od doma, saj si boš želel ustanoviti nekaj svojega. Kako bo ime tvoji izbranki? imena ali priimka Zamma pu m« ie. oU bom ^^^ ^^ ^^ ločil, do ti tudi jaz piiem. Za- ^^^^ ^^ ^^ srečen v življenju. Rojen si pod simboíom šte- rerr pomagati. Odgovor je v tebi, saj veš. Čim manj za- mma me, kdaj bom noïel pravo ljubezen in koko ji bo h'^noVti kaj v pomoč. V bližnji pri- približno pol Vilke šest, kar predstavlja pletaj stvari, ti se samo pre- P^ leta, se boš zelo posvetil ljubezen. SI zelo čjstven, pusti čustvom, ki te nikoli ilo letos nafakul- ^^^ naredil predčasno. Že na upanje In občutke. V leto- dveh let si boš ustvaril dru- V roku dveh let, oziroma v pomlad se ti bo ponudifa ranljiv in veliko daš na za- doslej še niso izdala. V roku ^^P šnjem letu do naslednjega žino In boš zelo srečen. Pa etu 2007, boš prišel v svojo zelo dobra priložnost za za rojstnega dneva te spremlja veš zakaj? Zato, ker ti znaš življenjsko prelomnico, poslitev in pametno je, da jo številka osem, kar pomeni, biti srečen, ne da si to samo Spoznal boš osebo svojih sprejmeš, saj ti bo denar da boš naredil vse tako, da želiš. Želim cl vse lepo. sanj in boš zaljubljen In prav prišel. Lepo se imej. horoskop TANJA in MARICA âk Oven (21.3. - 214,) Na strpnost nekoga se ne smete zanašati, saj se lahko zato opečete. Že nekaj časa prelagate določeno zadevo in skrajni čas je. da jo dokončate, ne da vas na to cdo opozori. Uspeh imate zagotovljen, Bik (224. - 20«5.) Družinske zadeve se bodo bolje izšle, kot si to lahko sploh mislite. Nekdo in to ne boste vi, se bo maksimalno potrudil za to. Poslovno boste v dvomih in v danem trenutku ne boste videli Izhoda, a kmalu se odprejo vrata. Dvojčka (2i«5« - 21»6.} še ne dolgo nazaj ste se dolgočasili in se zaradi tega jezili, sedaj je vsega preveč In se vam počasi Že zapleta, pa vam zopet ne bo všeč. Nfkoli ne smete biti odvisni od dobre volje drugih, ampak samo od sebe. 22 OdloČili se boste o novem začetku, kar vam prinaša več sprememb, kot si sploh lahko mislite. Na začetku ne bo vse v najlepšem redu, a ker boste vedeli, kaj hočete, vam to ne bo vzelo poguma. Lev (237» • 23,8.) Kar se tiče družabnosti, boste spoznali kar nekaj novih prijateljev, ki bodo pozitivno vplivali na vaše življenje. 0d ločitev. boste sprejeli v ljubezni, vas bo stala veliko strahu oziroma poguma, a splačalo se bo. Devica (24.S. - 23.9.) Radi imate nadzor nad dogajanjem. Ne marate skrivnosti niti neprijetnega občutka, da se z vami nekdo poigrava. Zahtevali boste jasen in odkrit pogovor na štiri oČi. Ko boste slišali tudi drugo plat zgodbe, se boste lažje odločili za naprej. Tehtnica (24.9« - 23.10«) Dokazovali se boste sebi in drugim. Želeli si boste pohval, prejeli pa od tistih, na katere ste že skoraj pozabili. Neko pismo oziroma sporočilo vas bo ze jetno presenetilo. prt- Škorp Ai (24 via zunaj boste kazali vesel obraz, na znotraj vas bo razjedalo tisoč in več vprašanj. Resnica, ne da je boleča, a nekaterih dejstev si ne boste mogli priznati. Vrteli se boste v krogu, a že z začetkom tedna, se bo pojavil nekdo, ki vam bo z veseljem pomagal. Strelec (23.n, • 21.12.) Malo bolj bodite pozorni na to, da prijatelji ne zlorabljajo vašega zaupanja. Podvig, ki ga boste načrtovali, se vam bo obrestoval O tem nikar preveč ne govorite okoli. Močnejši boste, kot si mislite, zato kar brez skrbi stopite korak naprej. Kozorog (22.12. • 20.1.) Polni energije in osebne sreče se boste podali novim izzivom naproti. Čisto malo se vam zaplete s strani ljudi, od katerih pričakujete podporo, a tovarn ne bovze« poguma. Cilj, ki ste si ga zastavili, boste doseg Vodnar (21.1. • 19.2.) Delo, delo, delo... To bo vaŠ moto sedaj, kasneje In še kar nekaj Časa. Le z malo modrosti boste uspeli izboljšati finančno stanje, kar vam pomeni zeleno vejo materialnosti. Ljubljena oseba bo imela občutek zapostavljenosti. Ribi (20.2. - 20.3.} Dokončno se boste odločili In končno potegnil poteze, ki so še bolj pomembne od pričakovanega. Prevzeli boste odgovornost nad neko zadevo, čeprav ne boste stoodstotni za Izid, se vam bo pa zelo o b re stova o. PETEK 4.11.2005 iGR/ DN rt KRZANK/ d.o.o. UUBUAN/i \ Podjetje INTERINA, d.o.o., s sedežem v Ljubljani se ukvarja s trgovino z utekočinjenim naftnim plinom, mazivi in naftnimi derivati in tako so nosilci dejavnosti tudi trije sektorji: Sektor PLIN: s sedežem v Kozini, kjer je skladišče naftnega plina in distribucijski center za plin. V okviru sektorja delujejo plinarna v Trzinu In prodajalna plina v Izoli ter prodajna mesta za plin po območju celotne Slovenije. « SeMor NARNIH DERIVATOV: s sedežem v Ljubljani. V njegovem sklopu deluje šest bencinskih servisov in skladišče ter veleprodaja kurilnega olja v Hotizi. Sektor MAZIV: Skrbi za veleprodajo in maloprodajo vseh maziv, ki se proizvajajo v INA • MAZIVA, na območiu Sloveniie. HAQRAD6S 1. nagrada: PIKNIK ODEjA, trak za ključe, svinčnik. kapica, vžigalnik 2. nagrada: DEŽNIK, trak za kijuče, kapica, svinčnik, vžigalnik nagrada: MAJICA, kapica, trak za ključe, svinčnik, vžigalnik Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Črk 2 oštevilčenih polj In vpisano na kupon iz križanke ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite rtâ dopisnicah do srede, i6. novembra 2005, na Gorenjski glas, Zoisova i, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahiko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. iUH ÍŇ KOZI NA E SEKTOR PLIN KOZINA: • svetovanje in tehnična ponnoč ugodni najemi cistern vseh vrst • dobava plina (konkurenčne cene) zvajanje instalacij do hiše * OPRAVLJANJE PREGLEDOV CISTERN (lastnikom cistern tudi brezplačno) • Dolinska 14, 6240 KOZINA •plin. kozlna@interina.si, wwwJnterina.sî^TeL: 05 618 lo 00 Distribucija UNP plina za ogrevanje in gospodinjsko uporabo po vsej Sloveniji. SESTAVIl; tVÛKÛVÛ^ DVKAKJe HOftSKE GlADHE UhWALNA POSODA S1JKAR2 UKOVHO AKAĐEfAJO KRAJŠA SONATA TUmâEX PO scc SKL£M KAMEN. USTEN ORGAN RANO DfLOVAAJE PifiSntHfii Ùïil LAČEN tfOâN 14 PBAIEJ CANKAR M » EMJA 28 24 ODVZEM PtiOSTOSn 2 GOflENJSK GLAS IMA V rTAUJkV JADRANSKEM HOftJU RADON II0&KI2 GOSTO. DOLGO fiRADO OLUESTO TWCUE AL£KSAN> DAR 57 2M&LA VEOASPOZ» MMUPRIGR SffiPTWH AUEftSn JA220VSKI GLASSENIK fHUSl HFteOVJE VlNDJt ĆINOC AJ^iANÛV POeiRAlEC DAVKOV PO9U0A G0F(£NJ$K3 GÍÁS ooemE OeRESn BREZ VOJNE 35 NÊKDANJI SL0VEN9U NOOd UEtAS NARKO) [ (WtOiÂa.) PREMCA, Kl SEKA 21 RĐCĆA KOCINA V LOVEKA PUUSM aMNeNk TOST GARUeR OTOPELOST. ewz- ttíTOST 30 TANTAL HAJHEH HT 31 32 TROPSKI VFTER TROaiLQ KITAJSKA PROVINCA OBRUUEN REK 26 GRŠN JUNAK PO KATEREM SEKNUL JoSblE LASTNIK HOmA 6 iCPtM- SKA B0G4NJA NEBA. MTOfi 13 AMERl&KI PISATEU KONRAD roTTER) 17 OTOČEK PfiED2M MALO &PANLJE iïAUJANSQ POUTKM ZGODOVINAR R0S5EUJ HfiJSTA. PlAST ZEMLJE AMATER UUBÍTEU «AĆKA KAR OSTAME 5 GOREUSKJ GLAS PLTVEJâA KOTANJA 8 STOJEČO VODO MAJVEĆJ HftVAŠM MODERA. (OUVERJ LANENH rTALJJANSKI GOSPOO SPCIBER- GOV VESOLĆEK 'hS? BOG ANTON NAMJT SmOKOV-UAKZA KEhLIO P0KRAJ»4A V VťTKAMU GORENJSKI GLA£ 19 10 DI^A ULAEZEH- UOUA ÛSTBIC LANA TURNER 34 MAJHEN HIJN RANE MURSKA SOBOTA NASLOV AFRIKA ANTLOPA 38 18 7 RJNAKSOPO KLEJEVF KAR TOMTORŽAI VZR£>0 PSOV 29 pevEc SLlGRAUUj VTRSTU (KARUAj RA2A HARĐORSn TEM« KAD BOVCEM KAMERA 33 VCĆNO NESTO RETKA 9 27 sn EK 23 lITOlOiKO P002EHLJE OTON JUGOVEC ppn SOUAZA CUSKl BARVA KART PfWOftSKO MESTO KlAVH HEWOH-SK10T1WK KOfUSr 15 TU RREĐNA l^TA 22 37 TEMELJ 25 zoeo- ZDRAVNK TOVORNA 2IVAL ANJA ZAVKDUV LMDA EVANS 12 DLAKA POO NOSOM GROBO OnENT. SUKNO «^OftDUSKA 80GHIA MOftiA 16 NIKOIA TESLA PREâSRNOV ROJSTM KRAJ 20 AFRIKA JE2IK0VHA SKUPINA 4 > ŽENSKO IME JASNA 1Mm2 AJDA (NAft) 1 39 TEC 2 3 I r 5 6 7 8 g 10 12 Il3 14 S 16 17 19 I {20 22 23 24 I 125 ■ 1 |28 29 30 32 33 34 36 37 38 39 Žrebanje nagradne križanke BIBA • Pravilno geslo: PRIVOŠČITE SEBI IN SVOJIM Loka> 3. vrednosti 2.000 SIT Cirila Cuderman. Tupafiče 27a; nagrade Gorenjskega glasa OTROKOM NAJBOLjSE. Nagrade • nakupe v trgovini BIBA prejmejo: 1. v vrednosti 10.000 pa prejmejo Danica Mule), Sp. Lipnica 27, Francka Dobrin, Purgarjeva f, Tržič in RozaHja SIT lože Jane, Drulovka 55, 2. v vrednosti 3.000 SIT Dragica Krek, Klobovsova 12, Škofja Zupan, JeSetova 95. Kranj. Nagrajencem čestitamo! E 08 PETEK 4,11.2005 DRUZ/5 BN/ KRONIK/ k Bralci rn bralke so Femme Fatal 2005 izbirali med izbrankami, slovenska estrada pa očitno ne premore fatalk v pravem pomer^u besede. Premore pevke, mišice, igrali<€. lepa dekleta. Prave fatalke pa ostajajo očem skrite. Alenka Brun dela (morda) fatalne? Pa je to vrstni red. ie bi jo ponovno Popolnoma drugačen tip fe- sploh pravi izraz? )e fatalnost nominirali. Tako pa so bralke talnosti pa poseduje Aska» vod- tislo, kar poseduje diva in se oziroma bralci revije izbirali ja treh Simple salonov in vrže drugič zapored so izbrali kaže navzven kot njena poseb- med Pio Zemljič« Živo Vad* liunska Mičeva stílistka, veéča slovensko najfatalko. Lani je ^ energija, kot nekaj globlje- nov. Rebeko Dremelj, Ando glavnika in Škarij. ki smo jo bila lo Tanja Ribič, letos pa je šel naziv v roke Živi Vadnov. Kaj pa je na njej tako fatalnega?', je bilo najbolj pogosto vprašanfe prisotnih na slav- nostni raz^itvi Femme Fa- ga. skrivnostnega, zrelega • ne- ManČ, Nata^ Mat^aŠec» Alek« ujeli na brniškem letališču nekaj kar z besedami ne opišeš, sandro BaJmazovič. Tino C^ kaj minut pred 'čekiranjern* veS pa, da je prisotno? Se fatal- ren^ak, AnjoTomažin. Katari« za let Ljubljana • London. Od- no Čas in Anjo Rupel. Največ pravljala se je na frizerski se-glasov je dobila svedolasa lan- jem, kjer srečaš eUto çvetovpe- Če pa se vrnemo k izbranim ska miss Slovenije, Živa Vad- ga &izerstva in spoznaS mod- nost meri po tem. koliko je oseba javna? tal 2005. Sploh pa: kakána pa ženskam za letošnjo fatalko. nov, ki jo je kasneje revija kot ne trende ter nove izdelke za ugotovimo, da so med deseti- najfatalnejšo med fatalnimi prihajajoče leto. Če pa spada naj bo oziroma naj bi bila slovenska fatalna ženska? Nekoč mi imenovanimi prevladova- opisala, da je "lepotica za vse med lastnost iatalk tudi naku- so fatalnost pripisovali žen- le igralke. Poklic je že pravi, a okuse, trmasta, prepričana povanje pri najboljšem sosedu skain, ki so v nekem zgodovin- saj veste: vsake oči imajo svo- vase. avanturistka, drzna, ra- ob sobotah, včasih celo ob ne- skem obdobju pomenile, do- i^^ 'malajja'. Lani je bila za zumna, nenavadno radoved- deljah, potem lahko rečemo, segle in izžarevale veliko ali najbolj fatalno Slovenko iz- na, škandalozna, iskrena, pa- da je ena izmed številnih fatal- celo več kol najbolj znane moške osebnosti. Če izbirate med brana Tanja Ribič, ki se je le- metna, poslovno uspešna". Pa nih žensk tudi pomočnica rav- toSnjega izbora udeležila v še "skromna", saj je na glas in natelja na osnovni ioli France Marilyn Monroe, Marlene Di- spremstvu svojega moža s kialkim'ne'javno povedala. Prešeren v Kranju Suzana etrich in Mato Hari, je odlod- Branka Duriča • £)ura in vpra- da naslova nikakor ni pričako- Geriak Tokrat pa smo jo v ob- tev težka. Kaj je tisto, kar jih šanje, kakšen bi bil končni vala. jektiv ujeli z njenim očetom- Izbor slovenske fatalnosti so tokrat predstavljale predvsem Lanska fatalna ženska Tanja RfbiČ s soprogom Brankom Igralke, y fo»; tma o®ii) Ouričem - Đurom. / p©»: t^rt» dok Í-5 • H Ů / ť h k k \ E-Plusovec Boštjan je tokrat igral vlogo 'pobiralca stav' v Nekoč ekipa oddaje Letečega štarta: Špela PregI tn Igor bolj modernem okolju. Igralka Aleksandra Balmazovič pa Štamulak.doki mu je pomagala pri žrebu, i ^to; rm« cnn Aska KaitazovIČ / Foter Tm» ook Suzana CerŠak v družbi očeta. / t«»» vrtimo globus Marilyn se bo zaobljubil s krvjo Marilyn Manson bo svoji zaročenki DitI Von Teese ljubezen Izkazal na nenavaden način, kot je za satanističnega ro* kerja že v navadi. Klasične izmenjave prstanov na njuni poroki ne bo, sa) sta se odloČila za poseben obred, kjer s) bosta izmenjala kri. Zaljubljenca menita, da je izmenjava življenjske tekočine lepša in bolj romantična poteza, zato sta že našla duhovnika, ki jima bo zarezal v prsta. Drug drugemu bosta obilzniia krvavo rano in si tako obljubila večno zvestobo. Gisele in Leonardo sta se razšla Gisele Bundchen je dokončno zapustila Leonarda DICapria. s katerim sta bila par ved let. Brazilska manekenka In hol-lywoodski igralec sta kljub občasnim prepirom doslej vedno zgladila nesoglasja, tokrat pa naj bi bilo zares konec, zato je lepotica že spakirala kovčke in se zselila iz skupnega stanovanja. Prvič se Je Gisele pritožila pred štirimi leti, ko se je Leonardo bolj kot njej posvečal ponočevanju s prijatelji, laní pa je izjavila, da je naveličana Čakanja na zaročni prstan. Razlog za dokončno ločitev naj bi bila tretja oseba, saj se je eden od zvezdnikov zaljubil v nekoga drugega. Gerard zaključuje kariero Gerard Depardieu je časniku Le Parisien Dimanche zaupal, da zaključuje svojo filmsko kariero, 56-letni francoski igralec meni, da po 170 posnetih filmih nima več kaj izgubiti, niti dokazati. Gerardu vsekakor ne bo dolgčas, saj ima poleg granja mnogo drugih interesov. Navdušen vinogradnik je pred kratkim napisal kuharsko knjigo in kupil dve restavraciji v Parizu. Imel naj bi tudi novo ljubico, ki je skoraj pol mlajša od njega. Monica združuje kariero in materinstvo Monica Bellucci nirra težav pri usklajevanju kariere in družinskih obveznosti. Italijanska igralka meni, da je njen poklic pripraven za materinstvo, saj nI nikoli ločena od svoje Šestmesečne hčerke Deve. S seboj jo vzame na snemanja In seji posveti vsakič, ko ima nekaj minut prostega časa. Zaveda se, da ima veliko srečo, saj odvetnice al zdravnice otroka ne more/o imeti ves čas pri seb Dana Nikolič je Kranjčanka. Študira ekonomijo» stara je dvajset let, po horoskopu je rakica. Kljub temu da zaradi študija nima veliko prostega časa, ga za ples vedno najde. Poleg ljubezni do modernega plesa pa pleše tudi pri folklorni skupini. /^«<0