O stabilizaciji Nadaljujemo zapis tfkrogle mize o tem, koliko so gospodar-ske organizacije storile pri uresničevanju aktualne družbe-ne naloge pri stabilizaciji. K pogovoru smo avgusta pova-bill predstavnike gospodarskih organizacij iz naše občtne in pretresli dosedanje stabillzacijske rezultate, težave pri izvajanjn in se dotaknill ukrepov, ki nas še čakajo. Pogo-vor je vodil glavni urednik »Dogovorov« Zvone Kržišnik. VPRAŠANJE: V to vprašanje smo združi-11 več vidikov. Ali lahko na-vedete kakšne primere — In jih primerno poudarite — če Ži k sedanji akciji SZDL ko-čkaj prispevala samoupravna iniciativa delegatov in pred-vsera delavske baze v našem kolektivu? Ali so delavci dali kakšne koristne predloge za sanacijo in ali so bili ti pred-logi tudi upoštevani (poveča-nje gospodarnosti, varčevanje, inovacije itd.)? Kako je s fonniranjem ak-djskih odborov kot strokovne pomoči samoupravnim in po-slovnim organom v akciji uve-ljavljanja stabiltzacijske poUti-ke? Kakšno je povezovanje vaše delovne oTganizacije s krajev-no skupnostjo? Kako ste se lotili izdelave programa na podlagi izhodlšč srednjeročnega programa obči-ne Ljubljana Center? KS in OZD se ne najdeta ODGOVOBI: (tudi tokratza-radd prostaiine stiske objavlja-mo le izvlečke oziroma pov-zetke iz odgovorov): FRANCI NOVAK, direktor TOZD trgovtoa, AtTTO!CO(M-MERCE: Zagnanost delegatov in sa-moupravnih organov bomo šele videli, zato ste nas s tem vpra-šanjem pravzapirav prehiteJi. Splošne ocene ne bi mogel po-dati, ker se posamezniki tega lotevajo zelo različno. Inici-ativ je ved, bojim pa se, da »takrat, ko jih je treba ures-ničevati, nekateri pozabijo na obljube dn načela. Začne se že pri tem, ali si nekdo obriše roke v brisačo all polo nove-ga papirja oziroma prl odha-janju iz službe: če mu vodja reče, da ne more dobiti tri dni izrednega dopusta, da bi si zidal hišo. Prizadeti reče, bom pa bolniško dobil. Čez nekaj dni prinese bolniško, dal mu jo je zdravnik, in je dobfil dopust, med katerim si bo gradll hišo. To so sicer ma-lenkosti, ki pa so odraz neče-ga. Pozitiven priimer tudi lahko povem, ki sicer ni čisto tak, kot ga zahteva vprašanje: pred-stojnik enote, ki je hkratd pred-. sednik akcijskega odbora, je povedal: odslej bodo v tej eno-ti do konca leta telefonski stroSki za 30 odstotkov ndžji, tako so sklenili. Doslej sta servise po' državd obiskovala dya Inštruktorja, odslej bo ho-dil eden. Sodelovanje s krajev-no skupnostjo? Dokler sem ži-vel v Krškem, je bila krajev-na skupnost res vsebinsko de-tevna, delovna organizacija je bila res. njen del. Tu v Ljub-ljani je to drugače. Tu KS ne more najtt nas in mi nje ne. KS Kolodvor je piipravila po-govor z delovnimi organizaci-janri, m&š predstavnik je v od-boru, ki naj bi našel pot za povezavo. Imamo komdsijo, ki pripravlja srednjeročni pro-gram za pet let. Težko ga je realno sestaviti, ker en admi-nistrativni ukrep, prepoved uvoza avtomobilov, ali kakršne-koli podoben ukrep, lahko po-stavi ves program na glavo. Zato trdim, da je v všaki branžl, ki je odvisna od ad-ministrafcivnili posegov, težko narediti realni načrt. Ml ga bomo naredili, kako pa se bo potem moral prilagajafci polo-zaju, je pa drugo vprašanje. še nekaj bl rad povedal. Ob-fiutek Imam, da se je v pod-Jetju Cas, ki Je na voljo za delo, hudo skrčil, predvsem zaradi mnogih sestankov, bra-nja tolikih sporazumov, pred-pisov, da se vprašam, ali do-bim osebni dohodek res zato, ker vodim OZD, ali pa zato, ker berem, in menim, da je to velika škoda, da se moram posvečati sestankarstvu, branju najrazličnejših dokumentov, na-mesto ustvarjalnemu delu. Tu nekaj ni v redu. Razpaslo se je tollko biroferacije, potrebne ali nepotrebne, da me že roka . boll od podpisovanja. Pa naj povem še primer iz naše ob-8ine. Pred dvema tednoma se je povišal prometni davek na pijače. Poklicala me je urad-nioa, da moram ob enajstih biti, (aH pa kdo drug, za to odgovoren) na občind. Prosil sem jo za pojasnilo, kakšna odgovorna oseba mora biti: pravnik, ekonomist, inženir. Ne morem povedatii, boste že sli-šali, je odgovorila. šel je moj pomočnik, tam je bila kopica direktorjev. Vsaka ura pa sta-ne 100 novih dinarjev, če bi vse to računal... Potem je nekdo vstal in povedal popls žganih pijač. S kakšno odgo-vornostjo tista uradnica ali ti-std vodja pokliče sto direktor-jev iz občine Center, sai je vendar moral nekdo vedetl, da neki Autocommerce, neka Elek-tronabava in še mnogo takih nima z alkoholnimi pijačamii nič skupnega, razen reprezen-tančnega bifeja. To so malen-kosti, toda sto takdh malenko-sti je velika stvar. In treba se bo tudi vprašati: kdo odgovar-ja za fcakšne stvari. Pobuda občanov JOŽE BEVEC, direktor, ŽI-VILSKI TRGI: Naš kolektiv je tako majhen, da praktično ne more kaj no-vega odkriti, pobud ndsmo niti pričakovati, ker tudi večjih težav ni bilo. Pač pa je pri-šlo precej vprašanj in pobud občanov, potrošnikov, družbe-nopolitičnih organizacij za iz-boljšanje stanja na trgu, za zadrževanje visoklh cen, zoper prekupčevanje itd. Prav na to pobudo smo zaprosiM komisi-jo za preskrbo mesta pri mest-ni skupščini, da smo sklicalii sestanke o tem, kako to reše-vata. Sklepi so bili, da bi usta-novili službo, kl bi zbirala ce-ne 4z vse Jugoslavije in jih izobesiiJa na vse tržnice, da bi preverjala upravičenost neka-terih prodajalcev, da prodaja-jo, z inšpekcijskimi službami naj bd določala najvišje do pusfcne cene, kl se lahko ob-likujejo na trgu. Kot veste, prodaja pretežno zasebni sek-tor, ki oblikuje cene na pod-lagi ponudbe in povpraševa-nja, torej je ofolikovanje cen svobodno. Da bii nadzarovali cene, bd bllo treba sprejetl od-lok na mestnl skupščirti. Živdl-ski trgi so premajhni, da bi reševali jugoslovanski problem prekupčevanja. Bili so predlo-gi, da bi prodajalcem dajali status, drugi ne bi smeli pro dajati. Sodelovanje z inšpek-cijskimi organi je tesno, ven-dar tudi njim ne uspeva reši-ti tega problema, ker jih je premalo in imajo premalo po-oblastil za učinkovito ukrepa-nje. Sprejeti bi bilo treba od-loke, o katerih je že tekla raz-prava na stalni konferencd mest Jugoslavije. Največji pro blem je torej način tržne pro daje, ki pa mu kljub sodelo-vanju z inšpekcijo in UJV nis-mo kos. Družbena skupnost se bo resnično morala zavzeti za Tireditev tega. Za sodelovanje s KS bi lahko rekel, da je dobro. V naših samoupravnih Organih imamo štiri člane KS. Na osnovi izhoddšč srednjeroč-nega programa OZD Komunal-no podjetje smo pričeli dela-ti programe za posamezne TOZD. Brez neposredne pobude VIDA LOTRIC, predsednica DS, KARTONAŽNA TOVABNA: Neposredne pobude ni bilo. S KB ne sodelujemo najbrž ne manj in ne več kot drugi, tx) je odvisno tudi od pobude KS. Sklicali so več sestankov s predstavniki samoupravndh ot-ganov in družbenopolitičnih or-ganizacdj; na zadnjem sestan-ku je bil tudi po^nis stabili-zacijskega prispevka, ta akci-ja poteka že na v^eh ravneh. Srednjeročni program je v za-snovi. Odhajanje zaposlenih škoduje ADOLF DIMNIK, direktor splošnega sektorja, CENTRO-MEBKUR: Tak akcijski program zahte-va tudi večjo disciplino, sto-rilnost, pnizadevnost posamez-nikov vn vseh predstavnikov samoupravnih organov, družbe-nopoldtičnlh organizacij... Ko hočemo konkretiziTati naloge in akcije, naletimo včadjh na težave. Zdi se mi, da se celo nekoliko preveč zahteva od vodilnih delavcev in premalo od predstavnikov samouprav-nih organov in predstavpikov družbenopolitičnih organizacij. Vsi se preradi obračajo na di-rektorje: Tako pride ihorda nehote do prevelakega vpliva in vloge vodllnih delavcev. Me-rdm, da ne bi nihče smel pod-pirati lenuhov. Prišli smo že tako daleč, da pride vsak dfin kdo z izjavo, da ne želi več združevati svojega dela z de-lovno organizaoijo. Pri nas jih žal vedno več gre tako in vsi odpovedni rokd, ki jih imamo kategorizirane -glede na odgo-vornost dela osta.jajo v večji meri le na papirju, saj dela-vec izjavi, da se s sklepom od-bora za medsebojna razmerja ne strinja in pismeno izjavlja, da želi takoj prekiniti delo. Ne smemo ga zadrževati, ra-zen 6e, kot pravi zakon, lahko ugotovimo škodo, kd pa jo je izredno težko dokazati in bi bllo škoda voditi kakršnekoli spore. Tega ne nameravam dra-matizirati, ¦ menim pa, da bi glede tega vsi morali neka.1 več storiti. Ko se podjetje ali vodilni delavec pqptavi na sta-lišče, ki prizadetemu delavcu ne ustreza povsem, sl ta že najde forum, ki mu da prav. Treba bo sprejeti tudi neka-tere ukrepe, fei prav vsakemu delavcu ver.ietno osebno gle-dano ne bodo pogodu. Poveza- va s KS je taka, da nas po-kliče, kadar nas potrebuje. Najbrž pa da kakšne tesnejše povezave ni ali jo je premalo. Delavci se osveščajo EVGEN FERLAN, dlrektor, PIJETENINA: Ne morem trditi, da so bile kakšne konkretne pobude, opa-ziti pa je, da se člani kolek-tiva bolj zanimajo za samoupr ravljanje in nasploh za življe-nje tako znotraj kot zunaj. Menitn, da bo tu prišlo sča-soma do zelo pozitivnlh pre-mikov, da bo bolj osveščen človek lažje deloval tudd v to varni kot samoupravljavec. Po-vezava s KS je na začetku; kadar nas rabijo, pridejo k nam. Vendar je videti, da je po zadnjem sestanku tudi to steklo. Glavna akcija za sred-njeročni program in akoijski program bo zaradi kolektivne-ga dopusta verjetno potekala septembra. Opozoril bi še na izvoz in uvoz. Restrikcije pra-vijo, da tisti, ki je lani izvo-zil 100, mora letos izvoziti 120, da lahko uvozi 100. Torej ti-sti, ki ni lani nič izvozil, letos pa za 10 tdsoč dolarjev, je ne-skončno povečal izvoz in lah-ko uvozi 100. Pri nas pa izva-žamo 18 do 25 odstotkov vse proizvodnje in nam je zelo težko celo 100 obdržati, kaj šele povečati za 20 odstotkov tn še čez, da bi lahko uvozili 100". Ti ukrepi niso v redu. Le-tos smo uvoziM za polovdco manj kot v enakem obdobju lani in tako dali sebi in druž-bi nekaj plusa. Drugi se pa šopiri, ker prodaja doma, kar je dosti lažje, sedaj sicer malo težje, a profitira veliko več kot s prodajb v tujino. Tudi to je fcreba pogledati. TOZD na kolektivnem izletu JOŽE BERLIČ, dlrektor, C3O-STINSKO PODJETJE LJUB-LJANA: Pravzaprav je bil zadnji čas, da smo začeli s stabilazacijski-mi programi in varčevanjem. Ali veste, da je v OZD in ne-katerih TOZD prišlo že do ta-kih anomalij, da je prejšnji mesec nekaj obratov v Ljub-ljani zaprlo vrata in so delav-ci šU na kolektivni izlet? Ob-fiinska skupščina je na pisme-no zahtevo te TOZD, da tl-sti dan ne poslujejo, dala so-glasje. Naše TOZD se povezu-jejo s KS, kjer imajo sedeže. Na Poljanah in v Stari Ljub-ljant sodelujemo na primer tako, da smo upogtevali pro-grame KS ln jih pomagamo iz-vajati. V Stari Ljubljani so TOZD Vitez, Maček in Vod-nikov hram prevzele patronat nad osnovno šolo AdlešiSi, s to KS ]e pobratena KS Sta-ra Ljubljana. Razvojnl pro- gram delovne organizacije je bil bolj spisek želja brez re-alne osnove, sedaj ga poprav-ljamo. Še morda to, da sode-lovanje TOZD s KS Kolodvor, Sosfaro in Gradišče še ni ču- tdta. Brez programa in odbora JAKOB FIŠER, pomočnik di-rektorja, VOLAN: Akcijskega programa še nis-mo sprejeli, tudi akcijskega odbora nismo ustanovili in tu-di akcija ni bila tako široka, da bi lahko pričakovali kakšne posebne predloge od baze. Po vezovanje s KS je bolj šibko, so pa posamezne enote, ki si-cer nimajo statusa TOZD, kl se bolje povezujejo, na primer v Trbovl.iah ald na Viču, za Bežigradom. 1 Tesno sodelovanje s KS VELJKO MALEŠIČ, generalnl direktor, SEMENARNA: Z novimi ukrepi so ljudje vse bolj zavzeti za delo in za zniževanje stroškov. Vendar nas marsikdaj vprašajp, če se bo to zniževanje poznalo tudl v kuverti z osebnimi dohodki. Na Bpdlagi analize polletnega obracuna se bo oblikoval na-daljnji program. Prd nas je se-daj popolnoma mrtva sezona, priprava del bo stekla septem-bra in oktobra, takrat bo izde-lan tudi akoijski program. Srednjeročni program so sa-moupravni organii potrdili, zdaj je na občini. S KS tes-no sodelujemo, v KS Ajdov-ščina imamo svojega delegata, sodelu.iemo na vseh področiih, za katera se zanlmamo tako mi kot tudli KS. Delavna KS Poljane FRANC SELAN, SADJE ZB-LENJAVA: •Po dveletni praksi vidimo, da prihajajo od delegatov de-lovniih enot kordstne pobude, j ki jdh zatem obravnava delav-1 ski svet, nato pa jih uresni-l čujemo. Akcijski odbor smo' tmenovali že leta 1971, ki bo sedaj seveda pospešeno izva-jal dopolnjeni akcijski pro-gram. Glede sodelovanja s K3 se tudi lahko pohvalimo ln menimo, da je KS Poljane^ med najbolj aktivtumi. Ugod-"1 no sodelujemo. Srednjeročnd progiram dopolnjujemo na pod-lagi že prej izdelanega mir* malnega srednjeročnega pro-grama do leta 1980. Tudi pri snas imiamo težave z zaposlo-vanjem. Dela\fec, ki nas zapiu-šča, počaka samo toliko, da dobi delovno knjižico, da do-bimo novega, pa je p_otreben najmanj mesec: komosija se mora sestatd, da sprejme oglas za objavo prostega delovnega mesta, trije dnevi minejo do objave, več kot osem dni je rok za zbiranje ponudb, po-tem pa komisija pregleda po-nudbe in obvesti izbranega pa tudi tiste, ki niso sprejeti. Sled-nji imajo osem dni za pritož-bo, sprejeti mora na zdrav-niški pregled, to traja spet de-set dni in vse to nas stane. No, če potem sprejetega ni, ker se je medtem že zaposlil drugje, so stroški še večji; blago pa je hitro pokvarljivo, sadje ne čaka. To so težave in pričakujemo, da bo z no-vim zakonom tudi delavec od-govoren, če bo zapustil delo. Edino pravilno bi bilo, kot so sprejele druge republike, da to velja kot kršitev discipline in zanjo plača denarno kazen. Jugoslovanski načrt za dvokolesa RADO ŠKERL, direktor pro-fevodnje, UNIS EOG: Akcijski odbor je pritegnil precej širok krog ljudi, ki so dajali predloge, nekaj jiii je priišlo tudi v naš akcijskii pro-gram. Kako bodo predlogi uresničeni, je odvisno od ko-lektdva. Sodelovanje s terenom: terenska organizacdja zveze ko-munistov je organizirala sesta-nek, kjer smo podrobno opi-sali naš položaj. Sicer pa naši delegati sodelujejo v odborih KS. Srednjeročnd načrt za na-šo tovamo je izdelan, v okvi-ru skupnosta pa smo zadolženi za pripravo načrta za celotno branžo v Jugoslaviji. To je tež-je, ker je treba uskladdfet in-terese štirih proizvajalcev. Pravzaprav moramo izdelati jugoslovanski načrt za proiz-vodnio dvokoles. MIHA HLADE, generalni dd-rektor, KOMPAS: Sodelovanje pri sestavi pro-gramov je bilo zelo intenzivno, zdaj je vprašanje, kako bo pri izvajanju, kar bo mesečno spremljal akcijski odbor, za-tem pa bomo to ponovno pre-tresli s strokovnimi službami. Od septembra naprej bomo vsak mesec delali eno soboto prostovoljno, da bomo lahko ažurirali finančno poslovanje. S tem pričakujemo pospešen priliv deviz iz tujine — doslej je bil to ob koncu leta običaj-no velik problem. Imamo še posebne težave, ki nastajajo pri izvajanju programa zaradi zakonskih predpdsov. Vanje ni-smo mogli vključiti šoferjev in prevozndkov in ti zato hočejo iineti enake dohodke kot prej. Tako smo prišli v drugo skraj-nost, da imajo vsak dan osem do deset nadur, ki pa so ima-ginarne — ta problem rešuje-mo že dve leti, Uvedli smo na-tančno evidenco prihodov z mehaničnimi urami. Uspeli smo. Prej smo bili v KS Aj-dovščdna, sedaj smo prišli v KS Kolodvor; upam^ da bomo kaj več sodelovali. Značilnost sred-njeročnega programa je krepi-tev lastne materialne baze. Voznikj brez dovoljenja MARIJA MESARIC, direkto-rica splošnega sektorja. GP TEHNIKA: Zelo težko je dopovedati de-lavcem, da pri u_stavit\Li objek-ta, kot je na primer Bavarski dvor, tisti inženirji sedaj ne de-lajo viška, ki vzame veliko de-narja, ampak da ima v takem položaju strokovni kader še veliko več dela, kot če se delo normalno odvija. Težave sq tu-di pri delovni disciplini. Vinje-nemu vozniku vzamejo vozni-ško dovoljenje, lastnosti delav-oa v delovni organizaciji pa s tem ne zgubi. Imamo kopdcp šoferjev, ki ne sraejo voziti, plačati pa jih moramo. Prav to pa ni plaoilo po delu. Ne vem, zakaj se izoglbamo sank-cij. Prepričana sem, da bi bila discipldna večja, če bi fcisti, ki kar naenkrat zapusti delcfvno organizacijo, moral plačati ško-do, katero ji je s tem povz>ro6U. Mi imamo dislocirane delovne enote in zato moramo imeti toliko več zborov delovndh lju-di. Vsak tak zbor pa bi pro-padel, če ga ne bi sklicali v de-lovnem času, ker pravijo, da je razprava o delu enakovredna delu. Sestanke delovskih sve-tov in druge imamo sicer zu-naj delovnega časa, sklepčnost pa smo dosegli s plačilom se-stankovanja — kot nadurne-ga dela. Razen partijskega in sindikalnega izvršnega odbora so vsi sestanki plačani. Z nara-ščanjem števila sestankov ude-ležba kljub plačilu upada. Gle-de sodelovan.ia s KS pa je ta-ko, da bi aktivne delavce želeli vsepovsod, tako v kraju bdva-n.ja in v kraiu dela in fie bi bil povsod, kier bi ga želeli. bi se pretrgal. Novi pa se ne želi-jo aktivirabi, ker jim to t>o raeni dodatno obremenitev. Na-ša posebnost je ugotovitev fod •Domiacli'). da imamo delavce iz 2318 KS, 317 iih pa sploh ne ve, v katero KS spadajo. Recept zoper nadure ZDENKO FUKS. generalni direktor, AVTOTEHNA: Avtotehna ni nikoli šla skozi fazo ekonomskih enot, sedaj ugotavljamo s TOZD, da so veliko pomagali pri stabilizacij-skem obnašanju zaposlenih. Ugotavljamo, da smo že s sa-mim oblikovanjem TOZD veli-ko prinesli. Delavec mora imeti na mesec 182 "utr, pridejo pa zamude in drugi izostanki in jih ima samo 150, kako naj mu zdaj plačamo samo 150 de-lovnih ur — to mora ureditt zakonodaja. Za nadure smo vednp misliU,. da so dodatni vir dohodkov in smo jdh ved-no pisali, dokler nismo uvedli navadnega formularja, na kate-rega je moral tisti, ki je hotel delati nadure, napisati, kaj bo delal, potem mu je moral to potrditi vodja in še direktor TOZD. Ko smo uvedli tak for-mular, je število nadur padlo za 80 odstotkov. Pri oblikovanju TOZD po vertikali, kar je edino logično, je nekje prišla naša servisna dejavnost pod trgovin-sko dejavnost, v katerd so ser-visne ure omejene na 30,00 di-narjev za opravljeno uro, več je ne smeš zaračunati, ker imaš sicer opraviti z inšpek-cijo. če pa bi servise formirali ločeno, bi servisno uro lahko računali tudi 64,00 dlnarjev, kar bi pokrivalo naše izdatke. Zdi se md, da so tisti, ki so pri formiranju TOZD. servise nelogiono izdvojili, namenoma izrabili to nelogičnost zakona. Da se bomo razumeli! MILOŠ VEHOVAR, general-ni direktor ELEKTRONABA-VA: Naši delegatd so delavni. 2e-lel pa bi, da bi dobivald ta-kšne materiale, da jih bodo ra-zumeli in jih lahko posredovali naprej. Želel bi tudd, da bi bili podatki, ki jih zbira, predeluje in obdeluje družbend knjigo-vodstvo za nas, ald pa mi ž"a družbeno knjigovodstvo, taki, da jih borno delavcem lahko razložili. Da bomo lahko rekli: takole je. Ne pa, da bomo ti-sti obračun mcnrali sestavitd za-se čisto drugače, da bo sploh nekdo naših razumel, za kaj gre. SiCer je iluzorno, da bi samouprava zaživela do vsake-ga delavca, saj bodo strokovni ljudje še vfedno tisti, ki jim boš moral verjeti, saj bodo le oni znali razložiti, za kaj gre. Drugod lahko napravijo tako preproste bilance, da jih v 6a-sniku lahko vsak bere in ve, ali gre za dobiček ali izgubo. AH ne bi tudi prt nas lahko bili letni obračuni takšni, da bi jdh vsaj približno lahko vsak razumel? Čutiti moramo družbeno strukturo VOJKO NOVAK, predsednik OK SZDL Ljubljana Center: Vesel sem vzdušja današnje-ga sestanka, ki me je še bolj preprlčal, da delovnd ljudje to akcijo podpirajo, iz vaših be-sed čutim, da se dejansko ne-kaj premika. Prav gotovo je, kar ugotavljate, da je ta ak-cija na začetku- in da se niče-sar ne da narediti čez noč. Cu-titl pa je širšo družbeno ozrač-je in to je najpomembnejša ugotovitev današnjega sestan-ka. Glede širine akolje menim, da je tako zastavljena, da bo tudi ob vaši pomočd, tako s kritiko kot zahtevami, z vaši-mi željami in predlogi, na vseh področjih dobila enako druž-beno težo in merilo. S to druž-beno akcijo želimo doseči prav-zaprav to, da bo naša družba porabila samo tisto, kar ustva-ri. Ne smemo se toldko stego vati, da bomo vedno imeli no-ge zunaj. Ta akcija poteka v tej smeri in raenim, da bomo uresničeno začeli dobro gospo-dariti. Danes vemo, da sploš-ne in skupne porabe nismo spravili v tista merila, ki nam jih je dolofial denar, s katerdm smo razpolagali. S to akcijo pa je treba to odloSno storiti. Prepričan san, da boste tudi v prihodnje podpisovali mnoge samoupravne sporazume in do-govore. Slabost se mi zdi, da se je to marsik.ie reševalo s političnim prepričevanjem, da ni bdlo tu gospodarske logdke zakaj, denimo, neki sporazum podpišeš in pristopiš k njemu. To torej ne more biti samo politična akoi.ja, marveč eko nomsko politična akcija. Če bo-mo družbene sporazume v pri-hodn.je tako sprejemali in jdh podpisovali, potem se bodo stvari drugače obrnile kot do-slej. Podpisovali bomo take sporazume, za katere bodo-sredstva, druge pa bo fcreba odložiti oziroma jih začeti re-ševati v man.iši meri. Sicer bo mo imeli vrsto podpisanih spo-razumov, politično evidentira-nih, kd pa |ih ne bomo zmogli uresničevati in bomo ob koneu leta ugotavliali, da marsdčesa nismo naredili. Menim, da bi si s sprejemanjem an neuresid-Cevanjem sporazumov sami se-bi delali slabo politično in go-spodarsko uslugo. Prav zaradi , uveljavljanja družbenega samd-upravljanja je treba sleherni sporazum pretehtati z veliko odgovornostjo z ekonomske, politične, človeške, kulttirne in še katere strani. Vloga in volja delavca, da je treba povsod var-čevati, mora priti do izraza povsod. Ustavna določila mora-mo speljati z voljo delavcev. Ni tako dobre ustave ne gospo-darskega sistema ne zakonov, če dejansko ne bo začel odloča-td delavec. Kako se organizira-ti, pa je stvar vseh. Načelnlh izhodišč imamo dovolj, za n.ii-hovo uresničitev je treba čutitd vpliv, pritisk delavca na vseh ravneh, le tako si lahko obe-tamo uspeh družbene akcdje. Računamo, da bi gospodarstvo lahko stabilizirali, dobro, ne v enem letu, ampak vsaj v sred-njeročnem naortu, da bomo la-hko rekli, da imamo normal-no gospodarjenje. Dejansko je treba na mnogih področjih spremeniti zakonodajo, kot ste rekli. Tu mora priti do pobu-de, dendmo s tega sestanka, da skupno z vašo pomočjo usta-novimo neko pravno službo, da to damo gospodarski zbornici, da bi se stvari hdtre.je reševale. Želel bi povedati še to, da te-ga sestanka nismo sklicali slu-čajno. Če pogledamo samo strukturo vodstev socdalistične zveze v Centru, vidimo, da de-lavcev skorajda nl. Ce pravimo, da je to množifi-na organizacija vseh delovnih ljudi, potem moramo tiidi v vodstveni struktuaii slišati de-lavčevo besedo. Ne samo delav-6evo, temve« besedo vse druž-bene strukture. Z vašo pomočio želimo dobiti delavce v naša občinska vodstva ta odbore. Le tako bo mogoče daH politiS-nemu delu socialistščne zveze novo noto, nov zacron. Od tega sodelovan.ia si obetamo veliko. Prosili bomo vaše ljudi za en-kratne delovne naloge, sa.i si brez vaše pomoči ne moremo zamdsliti dobrega funkcionira-nja združenega dela. denimo zbora zdniženega dela ali sa-moupravnih interesnih skupno-sti.