Slovenski županl v preteklostf- Pred letošnjimi tečaji ŽTipanske zveze v Mariboru. Županska oblast je med Slovenci že od nekdaj najbolj poljudna in ugledna. Kolikor so imeli naši predniki raznovrstnih oblastnikov tekom stoletij, o katerih nam pričajo listine, so se vendar župani najbolj udomačili in nikjer nieta ime in veljava županova ostali tako stalni, kakor pri Slovencih. Pri žuipanih gre za starodavno in pristno domačo ustanovo, ki se je nad 1000 let okranila, dasiravni') dandanes nima vec tistega pomena, kakor ga je imela nekdaj. Pot do županov nas vodi preko zadrug, ki so bile osnovne organizacije vsega družabnega življenja pri Jugoslovanih. Zadruga je obs&gala več rodbin pod eno streho, združenih po krvnem siorodstvTi, ki so imele skupno gospodarstvo. Načelnik zadruge je bil starešma, ki je vodil go ^podarstvo, razdeljeval delo in skrbel za vse patrebe zadrugarjev. Pa zadrugah ima innogo naših vasi še danes svoja imena: Matjaševci (Matjaš), Štefanovci (Štefan), Čagona (Cagojnca, Čagoj), Žiče (Ži.oa vas, Žitkova vas). Ravno taka krajevTia imena nam dokaztijejo veliko oblast, ki jo je imel starežina zadruge ali župan v svoji zadrugi ali naselbini, spričujejo nam pa tudi dejstvo, da sose pri nas Slovencih socialne in politične boribe Tazvile iz razširjene rodbine, t. j. iz zadruge. Več zadrug je pri naših prednikih tvorilo župo. Višja enota je bila plemenska zveza, ki je obsegala vse ozeml,ie naseljeno od istega rodu ali plemena. Tem večjim združ- bam so načelovali župani, ki so se kot vodiltelji v bojih na-. zivali vojvode. (Gorazd, Volkun, Pribislav . . .) Taka velika županija je izpričana pred 1000 leti v Radigojevini (Radgoni), kjer je bil tudi utrjen grad. Isto imamo v Dolnji Lendavi v Prekmurju. Na mesto staroslovenskih velikih županij so v 9. stoletju stopile frankovske grofije, ki so jih upravljali grofi. 0 delovanju in oblasti naših velikih in malih županov pred 1200 leti nimamo podrobnih poročil. Vemo to, da je bil župan sodnik med zadrugami in njih posameznimi člani (vmešcanje«; »Če je pravičen sodnik«; popoldne je šel vojvoda na Gosposvetako polje, kjer je stal »sodni stol«.) Razen tega je bil žuipan v pogauskih časih tudi svečenLk svoje župe, kakor starešina svoje zadruge, ker stari Slovani niso imeli svojih duhovBikov (glej Finžgar: »Pod svor bodnim solncem!«) Za časa vojne je župan načeloval župni in plemenski vojski. Kmečke zvezaae države so se pri Slovencih pojavile le posamič in so kmalu propadle. Ideja slovenske države pa , je v ljudstvu živela naprej, zato so se tudi nem&ki vojvodje | podvrgli obredu ustoličenja, da so se mogli pred ljudstvom pokazati kot pravi oblastniki. — Čeravno so se med Slo- venci v vedno večji množmi naseljevali Nemci (Bavarci), vendar je prirojeno narodno pravo še dolgo ostalo nedo- j taknjeno. Zato se je tudi dolgo ohranilo slovems_-o sodišče z župani kot sodniki. Župani-sodniki so bili ali poablaščeni od gosposke, ali pa svobodno voljeni. Izvrševali za svojo sodno oblast s pomočjo prisednikov (zapriseženih mož), katerih je bilo 5 do 7 ali 12. Ti sodniki so sodili javno pod lipo. Umeščeni so bili zelo slovesno. Župani kot sodniiki so se ohranili zelo dolgo, ponekod celo v 17. stoletju (še da- nes pravijo ponekod: grem k »rihtarju« (sodniku). Slovenci pa so postali vedno bolj odvisni od tuje gosposke. Kmalu so preostali od svobodnega ljudstva le še poedinci, skupine ali posamezne obcine, takozvani plemičarji ali svobodnjaki, n. pr. Teharje. Le-te občine so imele svojo samostojno organizacijo z župani na čelu. Teharčani n. pr. so si prosto izvolili svojega župana ali sodnika, ki je opravljal s štirLmi starešinami vso občino. Imel je sodstvo v vseh zadevah, razven takih zločinov, ki se kaznujejo s smrtjo, sklepal je v imenu občine pogodbe in jih pečatiil s pečatnikom plemičarjev. Plemičarji so smeli svobodno nositi orožje in si zahtevati pravice z mečem ali pred sodiščem. Izven v takih občinah plemičarjev, v katerih se nam kažejo zadnji ostauki kmečke avtonomije, so bili župani v srednjem veku le še sodniki in upravmi organi skupin, deloma pa le še vaški predstojniki. Nemška gosposka jih je uporabljala po vecini kot gospodarske nadzornike. Za svoje delo in trud so imeli ti župani plačilo v užitkn zemIjišč, županic. Vaški predstojniki so le izterjavali davščine in izvrševali rubežni in sodili v malenkostnih prepirih, razsodbo pa je morala potrditi grajska gosposka. Dostikrat so bili tudi izvrševalci kazni (mejni spori). Kako se je oddajala županska služba? Služba navadno ni bila dedna, ampak so župana od časa do časa jemali iz raznih rodbin. Večjidel so imeli podložniki pravico izbrati si župana, gosposka pa ga je potrdila. Ponekod je bilo županstvo združeno z lastnikam dolocenega zemljišča (Pekre pri Mariboru poseben načim: pose&tniki zaporedoma). Strogo določenega delokroga žnpani v tej dobi niso imeli, ampak so izvrševali to, kar so jlm grajski oskrbniki prepustili prosto po dogovoru ali pa vsled starodavnega običaja. Od množine i_ važnosti prepuščenih jim pravic je bil odvisen tudi socialen ugled in vpliv županov: Kot gospodarski uradniki so morali župani izpovedati o dajafvah posestnikov svoje vasi in sami od njih pobirati davščine, napovedovati tlako in skrbeti, da so jo podložniki opravljali. Dalje so morali župani, če ni bilo v vasi drugih podložnikov, prenašati do sosednjega župana oskrbnikova pisma, kar je bilo za čas turških vpadov velike važnosti. (»Turšiki glas.«) Sodna oblast se je županom tem bolj omejila, čim bolj jo zasledujemo naprej v novi vek. Imeli so sodme zbore (vsaj enkrat v letu), naznanjali so sodniji zločinoe. V večini shičajev pa jim je bilo prepuščeno le gozdno in poljsko sodstvo, med tem, ko so si krvno sodstvo pridržali grajski osfcrbniki. Verjetno je, da so po kmečkih uporih koncem 15. in v prvi polovici naslednjega stoletja strožje pazili na podložne kmete, kakor tudi na župane, katerim so sodno ob- I*st oimejili in si je tudi od tedaj zemljiška gosposka prHastila imenovanje, cziroma potrjenje od srenje voljenih žnpanov, njih sodno in upravno oblast pa zelo omejila. Najdalje pa se je županska oblast v starem obsegu ohranila pri beneških Slovencih (do leta 1840). Na Kranjskem je prenehala stara županska ustava okoli leta 1500, na Štajerskem pozneje in še pozneje na Koroškem. In potem je prišla nova zakonodaja, ki je, sicer vpo števajoč udomačeno pravo v oblild, župane napravila pred vsem za uradnike, pustila jim pa res tudi še nekatere pravice, ki pa niso niti senoa pravic nekdanjih županov. Toda še slabša bo stvar po novem občinskem zakonu, ki se nam obeta. Slovensld župani s svojo tisocletno zgodovino. svobode bodo postali po novem občinskem zakonu le še uradniki, vezani vselej in povsod le na stroge predpise zaJconov, uredb, odredb in odlokov.