1 izbajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po posti pa za eelo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt 1 gold. 30 kr V Ljubljani 13. avgusta 1884. O b s e g : Razpis dveh državnih štipendij pri Dunaj tijske nov Hranjenje jabelk čez zimo Razpis državne stipendije za kmetijsko solo „Francisco- Josefinum" v Modlingu Priprost način î in izkušnj C. k. kmetijska družba kranjska dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) kako konservirati kole za trto ali hmelj. — Kme- Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.) Naši dopi Novičar Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Gospodarske stvari. Krstni list stari prošnjiki morajo biti vsaj 16 let Razpis dveh državnih štipendij. Slavno c. k. ministerstvo kmetijstva je dovolilo z dopisom od 18. aprila Solska spričevala kot dokaz o taki šolski iz-obraženosti, kakoršna je pridobiti po dobro dovršenih spodnjih štirih razredih javnih srednjih šol. Spričevalo, da se je prošnjik skozi delj časa ' * v -------J~ ~ — O ~ --------- ~ J VOllJIIV OXVV6X VH3J št. 5149 za dva kranjska bavil na katerem večem posestvu s kmetijstvom deželana dve državni stipendiji, vsako po 300 gold. na leto za prihodnja 3 šolska leta, namreč 1884/5, kmetijsko šolo Dovoljenje starišev ali oskrbnikov za vstop v 1885,6 in leto 1886/7 za obiskovanje eno sledečih treh kmetijskih srednjih šol: C. kr. enologično-pomologične šole v Kloster-n euburgu; više kmetijske šole v Dečin-Liebwerdu na Českem, in srednje kmetijske soie „Francisco-Josifinunr' v Modlingu pri Dunaji. Za stipendiji smejo prositi na Kranjskem rojeni mladenci. Prošnje se morajo glasiti na imé slavnega c. kr. kmetijskega ministerstva na Dunaji ter morajo imeti izraženo željo, katero teh imenovanih šol prosilec hoče obiskovati. Prošnje morajo se zadnji čas do 10. septembra podpisanemu odboru družbe kmetijske izročiti, prošnjam pa priložiti sledeče do kl ade : Priloge prošnjam z gične in pomologične b urgu: . Krstni list. a biskovanje enol ol v Klosterneu Solska spričevala kot dokaz o taki šolski izobraženosti, kakoršne je pridobiti po dobro dovršenih spodnjih štirih razredih javnih srednjih šol. Spričevalo, da se je prosilec vsaj uže pol leta bavil praktično z vino- in sadjerejo Priloge prošnjam za obiskovanje više k meti j ske ol v Dečin-Liebwerd Krstni list ; prošnjik za to šolo mora biti naj manj 17 let star. Šolsko spričalo o taki šolski izobraženosti, kakoršne je pridobiti po dobro dovršenih šestih razredih javnih srednjih šol. Pismo starišev ali varuhov, da privolijo vstop prošnika v kmetijsko šolo. Priloge prošnjam za obiskovanje srednje kmetijske šole „Francisco-Josefinum" v Modlingu : Predavanja pričnó se na vseh imenovanih šolah oktobra Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 28. julija 1884. Karol baron Wurzbach-Tannenberg r. predsednik. ? Gustav Pire tajnik. r y Razpis državne štipendije za kmetijsko šolo „Francisco-Josefinum" v Modlingu pri Dunaji. Slavno c. kr. ministerstvo poljedelstva je za kmetijsko šolo „Francisco-Josefinum" v Modlingu za pri- hodnji triletni tečaj od 1884/5. 1. počenši dovolilo eno ustanovo (štipendijo) po 250 gold, na leto. Za sprejem v to šolo je treba: Dovoljenja starišev ali oskrbnikov 2. 5 starosti najmanj 16 let; dokazov o taki šolski izobraženosti, kakoršnih je pridobiti po dobro dovršenih spodnjih štirih razredih javnih srednjih šol. Zeló želeti je tudi dokaza o kakih dejanstveno na kakem kmetijstvu pridobljenih vednostih. Prosilci za to ustanovo naj svoje prošnje s potreb-nimi prilogami vložijo najdalje do 31. avgusta vodstvu „Francisco-Josefinum" v Modlingu se dobivajo tudi zavodovi programi ? . pri od katere Stipendisti plačevanja šolnine niso oprosceni. Od c. k. ministerstva poljedelstva. Hranjenje jabelk čez zimo. / V l 1 belka 114 M Will WW mm mm mu VI podnebjem boljega sat Ni ga pod našim , zato nam pa mora biti tudi na tem 260 feelka obdržati, kolikor le mogoče dolgo časa, tem bolj, ker cena jabelk gré toliko bolj kviško, kolikor bolj pozno je uže pozimi. Mislimo, da našim bralcem vstre-žemo, ako objavimo vse ono, kar je potrebno, da se ta sad dolgo obdrži. Prvo, na kar je posebno gledati, je skrbno odbi-ranje. Jabelko, katero je bilo udaljeno ali stisneno, rado gnjije. Če je tako poškodovanje tudi navidezno le na koži, vendar je ranjenega tudi nekoliko mesa. Ranjeno meso, to je, njegov sok, preide v kipenje, katero je začetek gnjilobe. Gnjilo jabelko prenese pa gnjilobo na jabelko, katerega se dotika. Gnjilo jabelko je podobno drožju v testu. Iz skušnje vemo, da je težko dobiti ljudi, kateri s potrebno pazljivostjo obirajo jabelka. Obiranje jabolk je trudapolno in dolgočasno delo, tako da dostikrat skušnjava, jablano otresti, pre-maga. Če jabelka tudi iz drevesa padajo, brez da bi se otolkle na vejah, vendar se na tleli manj ali več obtolčejo, kar se v začetku morebiti ne zapazi. Vsled tega nastale rane 11a jabelku se včasili posušé, naj-večkrat pa jabelko vendar prične gnjiti. Eno gnjilo jabelko zamore veliko škodo narediti. Na vsak način je najbolje, vsako, kolikor si bode poškodovano jabelko odstraniti od zdravih. Poškodovana jabelka se takoj porabijo, posušijo ali pa pokrmijo. Kar je pa zdravih jabelk, naj se pa dobro obrišejo ter potem na suh kraj shranijo. Zdrava jabelka, dragocenih sort, katera se hoče ohraniti dolgo časa, spravijo se v zaboje ali sode, med po-samezna jabelka pa se gips (mavec) natřese. Gips potegne na-se vlažnost, zamasi pot zraku do jabelk, hrani dull in aromo jabelkom ter vzdržuje enakomerno to-ploto. Jabelka zamorejo pretrpeti velik mraz, to je, če pride polagoma in ne naenkrat. Vsaka hitra me-njava toplote provzroči raztrganje jabolčnega mesa in vsled tega gnjilobo. Jabelka dobro hranjena v gipsu, drže se dve leti in še več , ne da bi svojo dobro vo-njavo in okus zgubila. Za en sod jabelk ne potřebuje se veliko gipsa, posebno če so jabelka velika; gips je najbolje dejati še le potem 11a jabelka, ko je enkrat sod napolnjen. S primernim in pažljivim pregibom na-polnjenega soda gre gips v vse prostore med jabelka. Na ta način gré več jabelk v zaboj ali sod, kakor pa če bi skladali gips in jabelka ob enem skupaj. Na dno in na vrh dá se plast gipsa, potem pokrov přibije in vse skupaj na hlađen prostor spravi. Da se jabelka dolgo shranijo, treba je se ve da, da je zaboj ali sod dober, brez špranj. Na mesto gipsa rabijo nekateri tudi pesek. Tudi pesek je dobro sredstvo, hraniti jabelka, čeravno ni tako neprodiren za zrak kot gips. Ravno tako se dá koristno porabiti rezanica in jegličovje. Papir vodi slabo toploto in je tudi za zrak precej neprodiren, zato se včasih izplača posebno fine sorte zaviti v papir. Za domačo rabo zadostuje se ve da star papir od čas-nikov itd. ; za kupčijo treba se je pa uže posluževati belega papirja. Naj bodejo jabelka, kakor si bodi dobro v zaboje shranjena, vedno je važno, da so na hladném prostoru shranjena. To je tudi vzrok, da je najboljši način, jabelka hraniti, da se zaboji napolnjeni z jabelki, v zemljo za-kopljejo. Nekateri se v to svrho poslužujejo navadnih jam; vendar je dobro čez jamo narediti streho, katera jabelka varuje pred veliko mokroto. Slaba stran take shrambe je ta, da jabelka enkrat iz zemlje vzeta se le malo časa še drže. Priprost način, kako konservirati kole za trto ali hmelj. Kakor je vsacemu znano, ki ima opraviti s trto ali hmeljem, prizadenejo koli velike stroške. Skušalo se je na razne načine storiti kole bolj trpežne, to je. jih konservirati, pa stroški tega delà niso največkrat v nobeni meri z vspehom. Impregniranje, to je, namakanje lesa z eno ali drugo kovinsko soljo je preveč zamudno in drago ter le tam z vspehom rabiti, kodér se impregniranje zamore izvesti v veliki meri. Oni del kola, koji pride v zemljo, je prav dobro posmoditi in s katranom namazati, vspeh pa vendar ni zeló dolgotrajen. Kakor poroča „Centralblatt fiir Holzindustrie", je sledeči priprost način konserviranja lesa zeló vspešen in zato tudi priporočljiv : Koli, katerim je odkrojena lubad in kateri so se posušili do dobrega na zraku, se zložijo v primerno veliko jamo. Tam zložene kole namoči s prav redkim apnom (kakor je za stene beliti) ter jih ležati pusti kakih 10—14 dni med tem, ko se vsaki dan nekoliko tacega apna přilije. Po imenovanem času se koli ven vzamejo, posušé in oni del, kateri pride v zemljo, dobro namaže s katranom. Koli, ki so bili tako impregnirani, so še danes, to je, čez sedem let popolno dobri in bodo še vsaj toliko let za rabo. ,.Weinbau-Zeituugu. Kmetijske novice in izkušnje. * C. k. ministerstvo je dovolilo za kranjsko kmetijsko razstavo na Krškem, koja bode od 28. septembra do 5. oktobra t. 1., za premije goveđi 475 gold, v denarji za druge pridelke in izdelke pa 6 srebernih in 12 bronastih svetinj. * * * Premiranje koni na Dolenjskem bode letos po vodom kmetijske razstave na Krškem 2. oktobra t. L na Krškem. * * * * Kmetijska razstava bode meseca septembra t. 1. v Zagrebu. * * * * Da bi konjska kopita melika in prožna ostala, nasvetovalo in uporabljalo se je uže mnogo mazil, večkrat z mnogo obstoječimi imeni, toda nikako še ni za-dostovalo. Sestavljena so namreč ta mazila iz žival-ske maščobe, katera postane žavtna ter vsled tega sušijo kopito, ker napravijo skorijo. Le-ta skorija ovira pristop mokrine, vsled česar kopito krhko postane. Vseh teh slabih lastnost pa nima mazilo, kojo je na-rejeno iz vazelína in glicerina. Vazelin je rudninska tolščoba, katera se izdeluje iz petroleja ter ne postane žavtova ; glicerin je pa tvarina; katera rog zeló omehčá. To mazilo izvrstno vpliva na krhka kopita. Ce pa kopita sploh niso krhka, je najbolje, jih nič mazati, samo opere naj se kopito vsak dan enkrat. C. kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dné 3. avgusta 1884. Seji predseduje gospod družbeni predsednik Karol baron Wurzbach, navzoci: gg. podpredsednik J. F. Seunig, tajnik Gustav Pire in odborniki : Jerič, Newe-klovski, dr. Poklukar, Souvan, Robič, Witschl. Obravnavalo in sklepalo se je o sledečih rečéh: 261 Na dopis deželnega odbora kranjskega, v katerem se kmetijska družba vpraša za mnenje, ali je davek za pašo, katerega nalaga občina cerkniška gospodar-jem, ki imajo ovce, prevelik, izreče se glavni odbor v smislu pritožbe, katero so vložili posestniki ovac. Tajništvo poroča, da je prošnjo podružnice vipav-ske o zadevi javne tombole uže dobro podprto, dotič-nem ministerstvu odposlalo. Predstojnik podružnice bohinjske prosi, da se nakaže mlekarski zadrugi v Stari Fužini ji od minister-stve dovoljenih 200 gold, za sozidanje ene nove sirar-nice. Glavni odbor sklene potrebno ukreniti. Tajništvo poroča, da je blagovolilo c. k. ministerstvo za poljedelstvo subvencionirati knjižico „Mlekarstvo". Glavni odbor vzame to na znanje ter naloži tajništvu, da ponudi knjižico kmetijskim družbám v Gorici, Gradcu in Celovcu ter da se na ceni 20°/0 odpustí. rđom kmetijske družbe kranjske, kateri so na-ročniki „Oekonoma", zamorejo pa přejeti v pisarni družbe knjižico brezplačno. Glavni odbor sklene, c. k. poljedelsko ministerstvo prositi, da blagovoli kmalu resiti zadevo krške pokrajinske razstave. Vsled sklepa glavnega odbora sklene se prositi ministerstvo, da družba sme porabiti subvencijo, koja ji je dovoljena za sadne sušilnice, za nakup Reynal-đove sadne sušilnice. Na dopis c. kr. deželne vlade, da bi družba izrekla svoje mnenje o prošnji občine Obrh za dovoljenje petih semnjev se sklene, le deloma priporočati prošnjo. Zastran izvedenja reorganizacije družbenega vrta snidejo se gg. odborniki v četrtek 7. t. m. popoiudne ob 4. uri na družbenem vrtu. Zastran konstrukcije uzornega pluga za težke zemlje vipavskega in metliškega okraja sklene se potrebno ukreniti. Tajnik Pire poroča, da si je ogledal družbeno drevesnico sadjarskega in čebelarskega društva v Radov-ljici ter priporoča glavnemu odboru na podlagi mu na mestu danih razjasnil , pri c. kr. deželni vladi predlagati izplačilo od ministerstva dovoljenih 100 gold, podpore. Na novo v družbo sprejet je bil gosp. Lavoslav Abram, učitelj v Kostanjevici. Ijedelskega ministra od dne 4 marca 1882. 1. , pr. št. 514, se glasi: Vstrezaje visokemu razpisu od 24. decembra pr. l.; št. 1391, imam čast predložiti došle mi ocene o za-devah nameravane prevstrojbe dedinskega nasledstva pri kmetijskih posestvih izprositi si moram prizanes-ljivost Vaše vzvišenosti, ako z ozirom na nujnost predmeta svoje mnenje o njem le z malimi besedami izrečem. Kakor bodete Vaša vzvišenost viděli, strinjajo se skoraj vse ocene v mnenji, da prosto dědinsko nasled-stvo pri kmetijskih domačijah ni poglaviten vzrok propada kmetijskega blagostanja na Kranjskem. Tudi jaz se moram pridružiti temu mnenju in navedem v to vtemeljenje sledeče: Kranjska sploh v obče ni dežela, kjer bi se polje« deljstvo v ožjem pomenu besede obnašalo. Zemlja je po svoji rodovitnosti skoraj brez izjeme slabeja kot srednja, dvakratno posevanje in pridelavanje le prisiljen pomoček, ki se slabo izplača, ker v primeri s pridelkom neprimerno veliko delà potřebuje. To je vzrok, da si mora kmetijski posestnik, naj uže spada v vrsto velikega, srednjega ali malega posestnika, ako se izvzame veliko gozdno posestvo, skoraj brez izjeme prisiljen, iskati si postranskega z a služka. Ta postransk zaslužek imelo je kmetijsko prebivalstvo kranjsko pred zgradbo južne železnice y obilni meri v prekupovanji in prevažanji. Takrat bilo je blagostanje kmetijskega prebivalstva kranjskega z izvzetimi malimi kraji — v cvetu. Naprava južne železnice prizadela mu je najtežji udarec, ker je ta železnica gledé ravnine na Kranjskem prav za prav samo posestniku gozda podala pomenljivejši dobiček, zaslužek iz prevažanja pa je popolnem, trgovino pa večidel uničila, ne da bi se bil do zdaj našel drug izdaten postransk zaslužek za kmetijsko prebivalstvo kranjsko. Še drugo škodo prizadela je železnica Kranjski, ne da bi bila kmetu dala odškodnine : večje uvažanje tujih, izrekoma ogerskih zemljiških pridelkov, ki domače pridelke ob veljavo devajo. Na pr. izmed vseh velikih žitnih trgovcev ljubljanskih trž uje en sam z domačo pšenico in zato ta skoraj po vsem sam ceno določuje. Kako se pri tem kmetu godi, si je lahko misliti. Ako se vrh tega še pomisli, da se grozovita konkurenca tujih zemljiških pridelkov ne omeji na pšenico, temveč obsega vse druge žitne pridelke in vino tako, đa trg odločuje, in đa Kranjska skorej le les in živino izvaža, tedaj si je mogoče napraviti približno podobo o stanji kmeta na Kranjskem. Po tem izrečenem sem rad pripravljen pripoznati, đa je prosta razdelivnost kmetijskih zemljišč poleg druzih vzrokov stanje kranjskega kmeta še bolj v sla-beje spravila in da je pri tem izdatne prenaredbe po-stavođajstva ne samo želeti, temveč celó sila potrebno. Toda ravno tako odkritosrčno moram spoznati, da si od postave, katera gospodarju kmetijskih posestev puša prosto razpolaganje za čas življenja in za slučaj smrti in samo obrambe stavi za obstanek takih posestev za slučaj postavnega dedinskega nasledstva, za Kranjsko ne obetam izdatnega vspeha. Pri tem si ne mislim poglavitne razdelitve kmetijskih posestev vsled oporok. Kakor bodete Vaša vzvišenost iz priloženih ocen raz-viđeli, je ta slučaj na Kranjskem zeló redek in v njem je tudi manjša nevarnost, ker taka razdelitev zemljišč ima svoje meje in mali kmet ima dostikrat na svojem posestvu boljši obstanek, kot večji, ker si more z dni-narjem primeren postransk zaslužek prislužiti. — Hočem pa Vašo vzvišenost opozoriti na drug način de-litev kmetij na Kranjskem, katera se prav dostikrat pokaže kot následek pravice pro stega razpolaganja. (Dalje prihodnjie.) Xarodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) III. Tajnik poroča o ustanovitvi zadrug: Odsek dovoljuje si naznaniti, da se za mesto ljubljansko uže snujejo zadruge ter da se bodo s priličnimi * 262 oddelki v obrtne skupine najbrže v kratkem ustanovile. Tu gre za ustanovitev zadrug na deželi. Zbornica dobila je od nekaterih c. k. okrajnih gla-varstev uloge, v katerih se prosi, naj se izjavi o se-stavi zadrug. Vendar se je tudi gledé onih okrájev na deželi, iz katerih dozdaj niso došle take prošnje, v pozneje navedenih predlogih oziralo, torej bodo oni veljali splošno kot podloga ustanovitvam zadrug po deželi, če bode predlagana podstava ugajala željam obrtnikov. Po zakonu naj se v prvi vrsti enaki in sorodni obrti v eni občini združijo v zadruge, dovoljeno pa je tudi, da se različni obrti združijo. V prvi vrsti je torej treba, da se ustanové zadruge, katere bodo mogle obstati, katerih podloga je zadostno število zadružnikov, katerih bremena združitve preveč ne tlačijo. Dalje nastane vprašanje, na kakov način naj se ustanové zadruge, katere bodo mogle obstati, katero vprašanje se v nasled-njem natančneje razpravlja. Ne more se tajiti, da morajo zadruge imeti v krajevnem oziru kolikor možno omejeno razsežnost, ker se tako občevanje in razgovar-janje med zadružniki olajšuje, nasprotno pa ovira, če se tudi ne jemlje ozir na zamudo časa in na stroške. Dalje se mora misliti na to, da se kolikor možno veliko število članov združi, ker je le tako pričakovati uspešnega delovanja bolniške blagajnice, ter se je sploh le na ta način nadejati ugodnega uspeha. Pri tem se je treba ozirati tudi na razdelbo obrtnih skupin in re-šiti se mora vprašanje, če bi bilo možno ustanoviti zadruge po obrtnih skupinah, ali pa naj se pridrži usta-novljanje kolektivnih zadrug. Gledé tega se mora opomniti, da bi za združenje v zadruge pri menjajočih se obrtnih in krajevnih odnošajih ne bil vselej ravno tist način primeren, marveč ustanovljati trebalo bi jih po raznih načinih. Pri reševanji tega vprašanja in pri stav-ljanji daljnih sledečih predlogov je bil pred vsem obrtni register, katerega vodi zbornica, merodajen in zaradi tega so se napravili izpiski iz obrtnega registra, da se razvidi število in vrsta obrtov v vsakem davčnem, oziroma političnem okraji. Na podlagi teh krajevnih po-datkov se je toraj postavilo načelo: I. Da se zadruge za vsak obrt posebe morejo le v redkih okrajih ustanoviti zaradi pičlega števila obrtnikov; II. da se ne more priporočati, da bi se ustanovile zadruge, obseza-joče samo eno ali več občin, ker manjka primernega števila zadružnikov; III. da bi bilo primerno, da se ustanovijo zadruge za večje ali manjše skupine obrtov in tudi različnih obrtov vrst, obsezajoče en sodnijski ali političen okraj. Glede zadrug, katere naj bi se v posamičnih okrajih ustanovile, se priporoča naslednji načrt: 1. Gostilničarji, točarji vina in piva, točarji žganja, restavrantje, kavarnarji, hoteli, najemni vozniki in pre-peljevalci naj bi imeli: a) za davčni okraj Postojina in Bistrica po eno za- drugo, potem za davčna okraja Senožeče in Vi-pavo skup eno zadrugo; b) Kočevje eno zadrugo, Velike Lašiče in Ribnica skup eno zadrugo ; c) Krško in Kostanjevica skup, potem Mokronog in Radeče vkup eno zadrugo; d) Kranj eno zadrugo, Loka in Tržič vkup eno zadrugo ; e) ljubljanska okolica, Vrhnika, Litija, Zatičina , Idrija, Lož, Logatec po eno zadrugo; f) Kranjska Gora in Radovljica skup eno zadrugo; g) Rudolfovo eno zadrugo, Žužemberk in Trebnje vkup eno zadrugo; h) Brdo in Kamnik po eno zadrugo; i) Metlika in Crnomelj vkup eno zadrugo. 2. Mlinarji in žagarji naj bi imeli v vsakem političnem okraji po eno zadrugo in sicer zaradi pičlega števila pomožnih delavcev in gledé na to, da so navadno z mlini združene žage, torej ni lahko možuo ta dva, sicer različna obrta Točiti. 3. Čevljarski obrt uaj bi imel za politični okraj Kranj eno zadrugo. 4. Ravno tako naj bi imeli kovači, žebijarji, kl j u - čavničarji, kleparji, kotlarji, pasarji, kolarji, urarji, puš-karji, izdelovalci decimalnih tehtnic, in sicer za politični okraj Postojino, ljubljansko okolico, Kranj in Ra-dovljico po eno zadrugo. 5. Dalje naj bi imeli lončarji, potem peki in me-deninarji eno zadrugo za politični okraj Kamnik. 6. Drugi rokodelski in dopuščani obrti naj bi imeli vkup eno zadrugo s posebnim ozirom na število obrto-valcev ali za vsak političen ali davčen okraj posebe ali za več davčnih okrájev vkup. 7. Pri trgovskih obrtih bi bilo primerno, da se za vsak političen okraj ustanovi ena zadruga, ali da se iz-loči mala trgovina in da bi ti mali trgovci imeli za se svojo zadrugo. Ker vendar obrtni zakon daje najširše koncesije, kar se tiče krajevnega obsega zadružniškega okraja, kakor tudi kar se tiče združevanja obrtnih vrst v skupine, naj bi se pred vsem oziralo na želje obrtovalcev v zborničnem okraji in to tem bolj, ker ima zbornica izreči svoje mnenje le po zaslišanji obrtovalcev. Da bi mogla to po zakonu ji dano nalogo izvršiti, naj bi se obrnila do c. kr. OKrajnih glavarstev, naznanivši jim te razmere, da bi ta pozvala obrtovalce, da izrekó svoje nazore in želje o ustanovljanji zadrug, oziroma združe- vanji v skupine. Da se lažje sestavijo skupine, izdelala se je razredba obrtov, katera naj se ob enem c. kr. okrajnim glavarstvom dopošlje. Ce bi se zadruge ustanovile v zmislu prej omenje-nih predlogov 1 do vstet. 7, bi se pokazale, za čas, ko se je izdelal izpisek obstoječih obrtov naslednje številke : ad 1. Gostilničarjev itd. ad a) je: v Postojini 127, v Bistrici 104, v Senožečah in Vipavi 115; ad b) v Kočevji 237, v Vélikih Lašičah in Ribnici 190; ad c) v Krškem in v Kostanjevici 230, v Mokronogu in Ra- dečah 197 ; ad d) v Kranji 189, v Loki in Tržiči 225 ; ad e) v ljubljanski okolici 498, na Vrhniki 151, v Litiji 161, v Zatičini 134, v Idriji 103, v Loži 91. v Logatci 161; ad f) v Kranjski Gori in Radovljici 203; ad g) v Rudolfovem 207, v Žužemberku in Trebnjem 174; ad h) na Brdu 144, v Kamniku 252; ad i) v Metliki in v Črnomlji 190. ad 2. Žage in mlini, in sicer: Politični okraj: Postojina 216, Kočevje 217, Krško 236, Kranj 255, ljubljanska okolica 260, Litija 167, Logatec 268, Radovljica 129, Rudolfovo 209, Kamnik 218, Crnomelj 78. ad 3. Čevljarjev je v političnem okraji: Kranj 75. ad 4. Kovačev itd. je v političnem okraji: Postojina 88, ljubljanska okolica 84, Radovljica 134. ad 5. Lončarjev je v političnem okraji: Kamnik 65, pekov in medeninarjev v tem okraji 70. ad 6. Drugi rokodelski in dopuščaui obrti kažejo v naslednjih političnih okrajih ta-le števila: Postojina 269, Kočevje 328, Krško 181, Kranj 208, ljubljanska okolica 279, Litija 170, Logatec 279, Radovljica 267, Rudolfovo 210, Kamnik 259. Črnomelj 140, in na razne davčne okraje se tako-íe razdelijo: Postojina 100, Bistrica 53, Senožeče 40, Vipava 76, vkup 269. — Kočevje 147, Velike Lašiče, Ribnica 127, vkup 328. — Krško 76. Kostanjevica 44, Mokronog 37, Radeče 24, vkup 181. — Loka 75, Kranj 104, Tržič 29, vkup 208. — Ljubljanska okolica 208, Vrhnika 71, vkup 279. — 263 Li ti j a 110, Zatičina 60, vkup 170. Idrija 80, Lož 66 1 11. Poligrafai in umetelui obrt. Logatec 133, vkup 279. Kranjska Gora 43, Radov ljica 224, vkup 267. — Rudolfovo 140, Žužemberk 72 Cvetličarji, gravêrji ali dolbci, podobarji, fotografi t i Trebnje 18. vkup 210. 259. MtflH Hi Brdo 39, Kamnik 220, vkup tiskárně in litografije. Metlika 83, Crnoinelj 57, vkup 140. Za trgovinske obrte se pokažejo naslednja ad štovila za politične okraje: Postojina 234, Kočevje 261, Krško 119, Kranj 350, ljubljanska okolica 293, Litija II. Trgovina. . Trgovina z blagom. Trgovci s pijavkami, čebelami, ribiči, trgovci s pe-136, Logatec 342, Radovljica 177, Rudolfovo 146, Kam- rutnino, z živino, s predivom, s sadjem, vrtarji, trgovci nik 247, Črnomelj 65. z zelenjavo, z žitom, s senom in slamo, s predivom in Konečno se še omenja. da se uloge c. kr. okrajnih konopnino, z zelišči, z deželnimi pridelki, z lesom in glavarstev v Radovljici, Rudolfovem in Kamniku rešijo ogljem (premogom), z ogljem, z mavcem, apnoin; oslami. z ozirom na pričujoča načela zaradi tega v posebnih s svinčeno gladkino, z železom, železnino, zlatnino in poročilih, ker v teh ulogah omenjene razmere, oziroma srebrnino, prodajalci žebljev, trgovci z glasoviri, s želje obrtovalcev dopuščajo izjeino od postavljenega valnimi stroji, posodami, stekleninami, z galanterijskim pravila. blagom, lesovino, drobnino, s hišno opravo, z norimber škim blagom, igračami, s kožami, z usnjem, žimo in Odsek torej stavi predlog : Zbornica izvoli naj potrditi to poročilo in naslednjo žimnatimi rešeti, bombaževino, s cvetlicami, prejo, pro razredbo obrtov. Razredba obrtov. . Izdelovanje kovanega blaga. Kovači (konjski, ročni, navadni in verižarji) ? no dajalnice mešanega blaga, trgovci s cerkvenimi para-menti, platnenim blagom, z manufakturnim blagom, som-njarji, trgovci z modnim blagom, pozamentarijami, ovčjo volno, s krojnim blagom, suknom, z belim blagom, volno, s klobuki, prodajalci čepic, trgovci z oblačili, dežniki in solnčniki, z obutalom, s slamniki, perilom, prodajalci žarji, žebljarji, pilarji, ključavničarji, kleparji, brusarji, pisne priprave, trgovci z dišavami, s specerijami, z juž kotlarji, pasarji, kovači živinskih zvoncev, zlatarji in nim sadjem, prodajalci sladkorja in kave, trgovci z de srebrarji, zlatoklepi. 2 likatesami, medeninami, sadjem, kislim zeljem, z voje-ninami, maslom, s slanino, z divjačino, s sladčicami, z žganjem, prodajalci žganja, trgovci z vinom, lanenim Izdelovanje orodja, instrumentov in £ /i převozu. oljem, prodajalci petroleja, trgovci s kolomazom. z vo- Kolarji. stavbarji mlinov, izdelovalci turnskih ur, ščeninami, barvami, s parfumerijami, prodajalci kruha, optiki, izdelovalci decimalnih tehtnic, orgel, harmonik, trgovci s kišom, prekupci, kramarji, trgovci z moko, glasovirjev, puškarji, izdelovalci gredaš. . Industrija zemljín, kamnov in glinín. Apneničarji, lončarji, izdelovalci kapnikovine, ope-karji, cementarji. prodajalci soli, trgovci z viktualijami, branjevci, trgovci s cunjami. Trgovina s knjigami, umetninarni in muzikalijami, posojilna opravila. Trgovci s podobami, prodajalnice knjig, umetnin in Industrija lesa, kosti in enakih tvarin. muzikalij, prodajalci molitvenih knjig, posojevalne knjiž Bičarji, rešetarji, sodarji, strugarji, pozlačevalci, nice, prodajalci šolskih knjig. stolarji, mizarji. slamnikarji, glavničarji, žagarji. Industrij a usnja ! kož ščetin in dlake. Strojarji, irharji, jarmenarji, sedlarji, žimoprejci, krtačarji. 6. Tekstilna industrija in izdelovanje knji- goveznihdel. Predilnice za volno in tkalnice, vrvarji, izdelovalci cerkvenih paramentov, premarji, nogovičarji, dežnikarji, valjavci sukna, brivci sukna, tapetarji, knjigoveži. Trgovina z denar j i in držav nimi papirji. Bankirji in menjalci denarja. Spedicijsko in komisijsko opravilo, tr govinsko posredovalno opravilo. Komisijsko opravilo, odpravniki. . Premožni obrti za trgovino. Upravniki, zavodi javnih tehtnic. 7. Industrija obleke in lepotnin. Sivilje, krojači, čevljarji, rokovičarji, krznarji, ino-distke in izdelovalke lepotnin, čepičarji, klobučarji, la sopleti in lasničarji. . Industrija živil. Peki, medeničarji, kolačniki, slaščičarji, vojeninarji žganjarji, mesarji, klavci drobnice, mlinarji. i Il L Promet. Bankovstvo in upništvo. Privatne banke. Pr e važanj e. Vozna pošta, fijakarj najemni vozniki IV. Prenocevalni m z živili oskrbovalui zavodi. . Kemična industrija. Klejarji, izdelovalci čistilnega prahu, pepeličarji, izdelovalci barv, milarji in lojarji, voščeničarji, izdelovalci lanenega olja, izdelovalci kolomaza, stope za čreslo. 10. Stav beni obrt. Stavbeni podjetniki, stavbeni mojstri, izbni malarji, barvomazniki in laisirarji, zidarji in zidarski mojstri, tesarji, dimnikarji, skriljarji, steklarji, kamnoseki. Hoteli in gostilnice, prodajalnice jedil, točarji žganja kavarnarji, restavratêrji, gostilničarji. V. Zdravstveni obrti. . Kopelišča, zavodi za pokopavanje mrličev, konje derci. (Dalje prihodnjie.) 264 Zabavne stvari. Noč pred sv. dnevom. Malornska povést. Eu ski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški (Dalje.) ivo so dekliči hiteli po sani, v tem je mršavi kum čmernega duha stopil iz krčme. Krčmarica mu nikakor ložila vrečo Cesar je néžna soproga izprosila dobrih ljudi, vse je možu skrila, kolikor je bilo moči, na varen Kraj — in često mu je samolastno pobrala miloščino. kedar ni mogel zapiti je v krčmi. Kum, ne gledé na svojo vsak danjo hladnokrvnost, ni hotel vdajati se jej, skoro vselej je sè svetilnicama pred očmi odšel z doma, žena pa je stokala in potepala se staruham tožit svojega moža nobo in koliko udarcev je strpěla zopet. Lehko člověk misli, kako sta bila tkalec in kum zadovoljna s takim nenadnim snitkom. Ko sta bila od- ni hotela ničesar več dati na brado; moral je odločiti , da bode čakal, da pride kak dober člověk in po ? pokrila sta jo vsak sè svojim telom in z se gosti ga; ali, kakor nalašč, vsi znanci so ostali domá; rokavi svojih sukenj; ali uže je bilo prepozno: kumova soproga je, dasi je slabo viděla sè svojimi starimi očmí, ker so bili pošteni kristijani, uživali so kutjo u med vendar opazila vrečo. „Dejta, lepo je to: u opomnila svojimi domačimi ljudmi Ko je kum premišljal pokaženo nravije in kameneno srce Židkino, ki je prodajala vodko zabrel je do vreč, ustavil se in čudil, „uejie, uKrauia neK koliki vreči je nekedo ostavil na poti!" — opomnil je žita vrečo!" Dejte je z glasom, v katerem je bila očita jastrebja radost „lepo je to, ker sta toliko nakoledovala ! Tako zmirom delajo pridni ljudje; ali ne, meni se zdi, da sta to ukradla nekdé. Pokažite mi précej, ćujta, takoj razve- ín zvědavo ozrl se na vse strani morebiti je tudi svinjina v njih. Posrečilo se je nekomu, da je nakole doval toliko vsakojake jestvine! Kako veliki vreči ste kum. 7) Hudir ti jo pokaži, a ne mi dva! i zarežal je to! Stavim, da ste polni kolačev iz ajdove moke da w Kaj ti je do najine vreče?!" ' J VAM, »UV »VlUVVI IU OJUVTV , VAU, tudi belega kruha; a da so sami hlebi v obeh vrečah za vsak hleb Židka dáde osmino vodke. vleči obe vreči, da bi ne opazil ju kedo 5 J tkalec r> nakoledovala sva to mi dva, a ne ti. zagodrnjal je u Ne, moraš pokazati mijo, neugodni pijak! .i ----- -----7 77^^ 7 JV , AX V, U & V VA J_l J. . Treba je od- kriknila je žena, visokega kuma s pestjo sunila pod Hotel je vrečo, to s Čubom in djakom, zadeti na brado in silila vreči. pleča, ali preveril se je, da je pretežka. morem odnesti je" — zagodrnjal je Pa tkalec in kum sta srčno zavetovala vrečo » Ne 1 za 5 lašč, ide tkalec Sapuvalenko. Dobri večer, Ostap! sam ne valila sta jo nazad in stopila pred njo. Predno sta kakor na- u Î5 T) n n Dobri večer!" Kam ideš?" utegnila izmodriti se, uže je soproga v vežo prihitela s krevljo v rokah. Udarila je z njo moža po rokah, tkalca odzdravil je tkalec in ustavil se. po hrbtu — in uže je stala poleg vreče. Idem, kamor me nogi nesete". Pomozi mi, prijatelj, da odneseva ti vreči! Nekdo T) Zakaj sva jej dovolila to?!" — zagodrnjal je Ualec in razbodril se. 77 ~-------7 ----Jí --- "------- - ' ----- -------„ "-"J WW J^J UVIVU1M. . je koledoval in sredi ulice ostavil ji. Notrine bodeva opomnil je kum hladnokrvno. ^•W/VIA XT/Mrtl^ ^ TT » * _ \_______1 ' * __A___ Kaj sva jej dovolila?! — zakaj si se vdal jej?! imela vsak pol Yajina krevlja je gotovo železná!" dejal je po ?? kolači?" T r v* 1 ^ ! ajlii» X\1 VT1JW J V/ ^VtV " V i UVJtti JKJ y v Ali vreči? — kaj je v njiju, ali so beli hlebci ali krátkém molčanji tkalec in popraskal se po hrbtu, „Da, menim, da je vsakega nekaj". Takój sta iz plota izpuknila dva kolca, ná-nja po n ne Moja soproga je lani na semnji kupila krevljo ? pa • • * ložila vrečo in odnesla jo na ramenih. ni težka .... tem je vesela soproga pokleknila na tla, razve 77 Kam jo odneseva? ali v krčmo?" povprašal je tkalec na poti. i V) teta Zidka Tudi jaz sem mislil, da v krčmo, ali dej, ta pre nekje. ne verovala, sodila 7 da sva jo ukradla nila z rokama zala vrečo in pogledala vánjo. Ali nje stare očí, ki so tako dobro videle vrečo okanile so jo o tej priliki. „Da te plentaj, tù leží cel mrjasec i* vskriknila je in vsled same radosti tlesk Rajša jo odnesiva na moj dom. Nihče naju ne bode motil: moje žene ni domá*. n Mrjasec čuj 9 cel mrjasec drznil je tkalec u Ali je res ni domá?" — povprašal je varni tkalec. Hvala Bogu, nisem še popolnem brezi uma opomnil je kum — „hudir naj bi me pozobal, da oti-dem tijà, kjer je soproga! Gotovo se bode z drugimi kuma, a všemu si ti povod u n 77 » Kaj naj učinim? vprašal je kum in zgenil z ramenoma. 7) Kajr zakaj se mudiva? ženami vred potepala do belega dné u nu, pomozi mi!" vzemiva jej vrečo î (Dalje prih.) Kedo je?!" vskliknila je kumova žena ko je „axvviv JV i i !oniiami« jv ** w*« v . « ^^^^ 5 J ~ bila začula šum v veži , povod mu je bil prihod dveh prijateljev, ki sta donesla vrečo, in odprla je duri so proga. Kum je zdrznil se. Prem avg. Naši dopisi. (Vprospeh korístne sadjereje. Javna „Gledi jo!" — spregovoril je tkalec in pověsil roci. zahvala. — Konec) Kako se sadne peške sploh, sosebno Kumova soproga je bila takov biser, kakoršnih je pa še iz moštne preševine nabirajo in shranjujejo malo na belem sveti. Kakor njé moža, tudi njé skoro nikoli ni bilo domá, po celi dan je plazila se okrog kum in bogatiti staruh, hvalila jih je in dobro živela po njih . zato. bišah ker je in z možem prepirala se le po jutrih , po- vedal bil sem med lanskimi velikimi počitnicami v „No- cah", česar tukaj ne ponavljam več. Tako pribrane sadne peške (in sploh sadno seme) naj se pred vsem v zadostovalni meri posejejo na sol- zjutraj viděla ga zdaj pa zdaj. Niju koča je skem vrtu v zato nalašč pripravljene gredice; ako ga bila"dvakrat stara tako, kakor občinskega pisara šara- pa čez to še kaj ostane, razdelí naj se med bolj odvare, streha je sem ter tam bila brezi slame. Plota so rasle šolske dečke, kateri ga po načinu in zgledu uči bili vidni le še ostanki, ker nihče, ki je otišel z dóma, teljevemu (kot se je na šolskem vrtu to zgodilo) doma palice na pse ni vzel sè seboj, zató ne, ker je znal, da v pripravne gredice, v primerno zemljo posejejo m po- pojde mimo kumovega plota m kolec izdere iz njego sadé. Vse, kar se bode pozneje na šolskem vrtu gledé vega pletiva. Peč po tri dni časi ni bila zakurjena. sadjereje v večji meri praktično izvrševalo, bodo b olj 265 razumni dečki v manjši meri tudi sami doma poskušali (Deželne sodnije svetovalec) pri okrožui sodniji in izvrševali. Ko se pa enkrat prvi lastni poskusi dobro novomeški gosp. G. Brunner prejel je povodom svo obnesó, pridobljen je člověk za koristno stvar, ker „iz jega upokojenja naslov svetovalca višje deželne sodnije. malega raste veliko". Na noge toraj blagi CF sobratje (Zadnji mesečni živinski somenj ljubljanski) bil je mile domovine za povzdigo prekoristne sadjereje med primeroma pra? slabo obiskan, deloma imajo naši go velikimi počitnicami z nabiranjem semena sadnega drevja, spodarji opraviti z inlatvijo, deloma jih pa zadržuje tudi iz katerega nam enkrat velikansk spomin brezbrojnega previsoka tržna plača. Zdi se nam, da bode ljubljan plodonosnega sadnega drevja po celi domovini izraste! skim živinskim sejmom na veliko škodo, ako se obdrži Bog dal obilno vneine za prekoristno reč ! neprimerno visoka plača za primeroma malo vreden Za 10 gold. a. v. v mojem zadnjem dopisu omenje- tržni prostor. Naj čujejo mestni naši očetje, da Ljub- nih, katere bil a je s c. kr. kmetijska družba kranjska ljana ne bode škode trpela! tukajšnji šolski mladini za marljivo pokončevanje škod (O notranjski volitvi) vršijo se priprave živahno. ljivih mrčesov kot nagrad priznala in nakazala, přejelo Gosp. dr. Zarnik hoče^opravičavati svoj izstop iz de _ _ « ^ O ^ rv /7 ni n rr n a /v rk ili uli n ř1 trn VT a ia /\ /% ^ a 1 /\ ^ n a.1 i rç A1 »i a1%~w Vv a ««n \ t x 1 i l-r /v n Q n u n rl n rk tt t^ a ^ ^ a ^ i « ^ ^ se je t. m. od slavnega društva „Narodne šole celi želnega zbora Vélikega S/narna dan v Postojini, kakor zveženj šolskega blaga. Vse to ravno navedeno šolsko blago bi kos po kosu danes beremo, spremi ga tje gosp. dr. Vošnjak. Na prošnjo mnogobrojnih volilcev in pa izvršiluega odbora narodnih deželnih poslancev pa skliče gospod sproti po štacunah nakupovano stalo nič manj, nego kluba celih 31 gold. 22 Kr. a. v., kateri znesek v prihodnjem državni poslanec Adolf Obreza vse Notranjske vo-šolskem letu tukajšaje šolske mladine revnim starišem lil n e možé, tedaj ravno one, kateri imajo kot zdaj za druge nujne domače potrebe prihranjen ostane. Prijetna in sveta dolžnost mi je, se s tem tukaj v si izberejo kandidata. zbrani zaupniki vsega okraja voliti poslanca, da svojem imenu, v imenu tukajšnje šolske mladine in v Tudi o članku „Slovana" v Novice". imamo w imenu cele uboge šolske občine naše, slavnému društvu št. 32., katerega so označile zadnje omeniti izjave, proglašene v štev. 137. ;;Lj. Lista u V « * ^HAVJVTW. --- ~ J ^ ' -^i^LCI- , * Narodne šole" za tako obilno število skoraj na pol za- kateri najveljavniši narodnjaki notranjski iz Planine. stonj podarjenega šolskega blaga preiskreno javno za- Rakeka, Blok, z Loža, Starega trga in okolice, z Une, hvaliti se. Bog povrni to veliko blago, milo dejanje Cerknice, Logatca, Rovt, Hotederšice, Senožeč in Hre si. društvu „Narodne šole" brezbroja kratov, ter mu na- novice med drugim izrekajo: » i p o d p i s a n i No- kloni brezštevilnih radodarnih in zvestih podporiteljev! tranci tu javno izjavimo, da oni „Slovanov" článek z Ljubljane. M. Rant. gnjevom obsojamo". Podpisi tiskani v „Lj. Listu u na Volitve v koroški deželni zbor so polnijo skoraj tretjino strani. vesela dogodba za ves slovenski, celó slovanski svet. Bleiweisovi katero je priredila mi Stari boritelj Andrej Einspieler dobil je za deželni nulo nedeljo cerkniška čitalnica, čujemo, da je bila si zbor še tri soinišljenike, dva slovenska narodnjaka, ___ » , „ , w jajna v^vsakem oziru, obširnejšega poročila še pričaku dr. A buja in Franc M uri-ja, pa konservativca Ru- jemo. Želeti pa bi bilo, da bi vsaka slovenska či or o* dolfa Pongraca. Ako bode vsaj še škof Funder talnica vsaj po enkrat na leto priredila ves e- spoznal in storil svojo dolžnost, tedaj bode pri odloč- lico na korist Bleiweisovega spominka, ker nem in zmirnem postopanji mogla petvorica braniti to je poleg spominka Vodnikovega najnuj- in širiti v deželi načela enakopravnosti tudi za dolga nejši naš narodni dolg. leta zatiran narod slovenski na Koroškem. Ta vo lilna zmaga na Koroškem nam ( V zadevah gledališkega vlaka v zlato Prago.) je dokaz, da zavest med Oziraje se na prvo naše naznanilo podajamo v nasled- tamošnjimi našimi brati bolj in bolj raste in to nam je njem natančnejši program potovanja: poroštvo, da se koroški Slovenci ne bodo utopili v ve- Dne septembra ob šestih zjutraj odpelje se po- likem nemškem morji. Radostni tedaj zabiležimo sijajne sebni vlak iz Ljubljane. Vstavil se bode na vseh go-zmage zadnjih dni in iz srca kličeino koroškim sosedoin : renjskih in koroških postajah, na katerih bode vstopilo Slava koroškim Slovencem, slava tudi pravičnim jim kaj udeležencev, sicer pa le na glavnih postajah. konservativnim Nemcem ! (Goriške „Soče Na Dunaj přišel bode po polunoči. Tri ure kas ť št. 32) se nas povodom notranj- neje odpelje se posebni vlak s kolodvora avstrijsko ske volitve za deželni zbor kranjski tako milosrčno spo- ogerske državno-železnične družbe in prispe v Brno minja, da bi si šteli v malomarnost, ako bi pozabili za okolo devete ure zjutraj. Po zaužitem skupnem zajutrku to prijaznost izreči pa ,.Sočo"| ■ posebno zahvalo. Zagotovimo v prostorih „Besednega doma t< podajo se udeleženci v tem slučaju, da nam izrekoma še ne do- ogledat si zgodovinsko znameniti Spielberg in neka-gnane kandidature za Notranjsko ne delà ravno sivih tere druge znamenitosti mesta. Ob dveh popoludne bode skupen obed in potem izlet v bližnjo okolico Brna; Pri nas in sploh Slovenci zgubili smo žalibog las. prerano našega Tomana, Costa in Bleiweisa in zvečer ob osmih pa glasbeno-pevska zabava na lepem gotovo jih pri vsaki priiiki zeló těžko pogrešamo. Vse vrtu „Besednega doma". Prenočevalo se bode, da se drugo pa je pri notranjski volitvi, ker mirno lahko za- udeleženci preveč ne utrudijo od neprestane hoje in septembra, v Brnu, kjer se bodo gotovljamo pisalca Sočinega, da je za blagor našega na- vožnje, ta dan, roda prav vse eno. ali se njen proteže v našem zboru onim, ki bi to želeli, preskrbela brezplačua stanovanja. ali zunaj njega guga v domišljiji, da je samo on Dne septembra ob šestih odpelje se vlak iz Brna edini pravi slovenski narodnjak, akoravno je in dospe v Prago okolo dveh popoludne. Po prvem po bil svoj čas ravno v vedni vojski s priznanimi na- zdravu na kolodvoru podajo se udeleženci vlaka v svoja šimi voditelji, s Tomanom, Costom in Bleiwei- stanovanja in se začuo zbirati okolo šeste ure zvečer Zofijskem otoku", kjer bode svirala vojaška godba, Ob sedmih udeležé se prve predstave v gledališči. som. Mi nismo čisto pozabljivi, pa tudi ne pozabimo goriških dogodeb, zato bi se nam primerneje zdelo, ako na n se n Sočin pisatelj malo potrudil s svojega visocega Pela se bode opera „Dimitrij". Po predstavi zberó se prestola in tam bliže tudi nekoliko ometel naprašene pajčevine. skupni večerji v prostorih „Meščanske Besede". Dne septembra zjutraj od osme do devete ure (Gospod deželni predsednik baron Winkler) podá zberó se udeleženci v veliki, sijajno upravljeni kavarni se, kakor čujemo, prihodnji teden v službenih zadevah aa Dunaj. » Slaviji u pole g narodnega gledališča in odidejo od tod po zaužitem zajutrku gledat si znamenitosti kraljevega 366 grada na Hradčanih. Popoiudne bode skupen izlet na Letno (Belvedere) in v deželni park „Stromovko". Zvečer slavnostna predstava ene originalne češke drame. Po predstavi zopet skupna večerja v „Meščanski Besedi". Dne 5. septembra zjutraj med osmo in deveto uro zberó se udeleženci pred kavarno v mestnem parku. Od tod gredó si ogledat češki muzej, staromestno „radnico" (mestno hišo) in nekatere druge znamenitosti mesta. Popoiudne bode skupen izlet s parnikom v Podol ali v Chuchle. Zvečer slavnostna predstava izvirne opere „Prodaná nevěsta" in po predstavi poslednja skupna večerja v „Meščanski Besedi". S tem bode končan oficijelni program. Dne 6. septembra začnó se vračati udeleženci, ki imajo potem še osem dni časa, da si ogledajo Dunaj. Oni, ki bi 6. septembra ostali še v Pragi, pa naredé po dogovoru skupen izlet na Karlův Týn ali v Trojo. Kakor je iz tega programa razvidno, priložnost je vsakemu za neznaten denár ogledati si natančno Brno, Prago in Dunaj. Nadejamo se tedaj, da bode vsakdo, komur količkaj dopušča čas, udeležil se izleta h krvnim bratom našim v plodovito Moravo in slavno Česko ter tako z udeležbo s v oj o poveličal pobratimsko slavnost v „zlati materi Pragi". Cena za vožnjo ostaja enaka za vse udeležence, naj vstopijo v Ljubljani ali na kaki drugi postaji državne železnice. Udeležencem iz Štajarske nad Pragar-skim bode najpriličneje, ako vstopijo v Beljaku. Stanovanja v Brnu in Pragi bodo se onim, ki bi to želeli, preskrbela brezplačno; prosimo toraj, naj se v tem oziru izrazijo pri pošiljatvi denarja za vožnjo. Ker je potreba 300 udeležencev, da more oditi posebni vlak, prosimo, da se oni, ki se ga udeležiti želé, vsekakor uže do 15. avgusta oglasijo in pošljejo denar za vožnjo blagajnici banke „Slavije" v Ljubljani ali pa podpisanemu prvosedniku odbora. Ko bi se ne oglasilo zadostno število udeležencev, bode se poslani denar vrnil brezplačno. V Ljubljani dne 25. julija 1884. V imenu odbora: Ivan Murnik, Anton Trstenjak, predsednik. tajnik. — (Dramatično društvo) praznuje 16. dne t. m. v sijajno razsvitljenem deželnem gledališči obletnico pohoda Nj. Veličanstva cesarja povodom 6001etnice in v proslavo rojstnega dne viteškega našega vladarja s slovensko predstavo igre „Cvrček", v kateri nastopi bivša slovenska igralka , zdaj član narodnega srbskega kaza-lišča v Belemgradu, gospodična Gust. Ni grin. Ne dvomimo, da napolnijo lojalni Slovenci in prijatelji slovenskih představ ta večer do malega vse gledališke prostore. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Za cesarjev rojstni dan delajo se velike priprave, izrekoma ljudska veselica v „Praterju" ima biti velikánská. — Dne 8. t. m. pred 5. uro zjutraj bil je obešen anarhist Stellmacher, roparski mo-rilec Eisertove družine in policijskih služabnikov. Umri je, kakor je živel brezveren; duhovnega odpravil je z nesramnimi psovkami; na očitanje zagovornika svojega, da on, ki je jokal pri govorjenji o lastnih otrocih, je mogel pobiti Eisertove otroke, pritrdil je pa vendar, da takému člověku je boljše umreti. — To je edino še člověku podobno spoznanje pri sicer čisto spridenem ne-človeku. V Stajarska. — Kolikor se zdaj čuje, izvoljeni so volilni možje slovensko-štajarskih volilnih okrájev tako, da je zmaga slovenskih kandidatov za deželni zbor za-gotovljena. — Bog daj, da bode tudi konečná zmaga naša in sijajna. Predarelsko. — Dne 11. t. m. otvorjen je bil predarelski deželni zbor po liberalnem deželnem gla-varju. Glavarjev namestniii je Rhomberg izmed zborove večine. Najstareji poslanec dr. Oelz je pri volitvi propadel, in govori se, da se mu hoče umakniti izvoljen Thurnherr. Iz Prage. — Vlak hrvatskih gledališnih gostov bil je povsod sijajno sprejet in v Pragi gostoljubno sprem-ljan po mestu in v okolici. — „Narodni Listi" napadali so zopet državnega poslanca Matuša, kateri je s proglašenim svojim predlogom, zadevajočim poduk vsacegá otroka v lastnem maternem jeziku, dokazal, da je bilo vse očitanje „N. L." s trte zvito. Hrvatska. — Deželni zbor hrvatski sklican je na 23. dan t. m. Laška. — V provincijah Massa-Carara, Genova in Turinu, kjer se je bila uže kolera pokazala, zbolelo je zopet 8 oseb za kolero, katerih sta 2 umrla; umrli ste pa tudi izmed pred zbolelih dve osebi. Srbska. — Slovesno otvorjenje železnice Beligrad-Niš vršilo se bode dne 3. septembra, splošnemu prometu izročila se bode železnica deset dni kasneje. Francoska. — Kongres v Versailu (združena zbornica poslancev in senat) sprejel je spremembo ustave, katere član 2. prepoveduje predlagati spremembo repu- blikanskega vladanja in pa izključi prince onih rodbin, ki so vladale Francosko od izvolitve za predsednika republike z 602 zoper 165 glasovi. — Kolera bolj in bolj pojenjava. — Francoska tonkinska armada zasedla je kos kitajskega ozemlja, med drugim tudi otok F o r-mosa blizo iztoka plave reke Ču s an, in to hoče po-sedati, dokler Kitajska ne plača vse vojne odškodnine. Angleška pripravlja odposlati proti Hartumu vojsko 10.000 mož, da oprosti generala Gordona in odžene krivega proroka. Iz Carigrada. — Briganti spustili so vjetega in odpeljanega sina laškega konsula za dano jim odkupnino 4000 turških funtov; zahtevali so 7000 funtov, pa so odjenjali vsled posredovanja katoliških duhovniških ob-lastnij. — Prav prijazno mora biti doli na Turškem! XXXV. izkaz doneskov za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega* Prenesek ostanka iz XXXIV. izlaza 1751 gld. 79 kr. Več narodnjakov v Kočevji po preča- stitem gosp. Ivanu Komljanecu 10 .. — „ Skupaj 1761 gld. 79 kr< Žitna cena