146 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Izvleček Knjižnice so srce vsake univerze. Evropski standardi kakovosti visokošolskih institucij samo- umevno poudarjajo pomen knjižnic. Na Univerzi v Ljubljani je uvedeno sistematično analiziranje in poročanje o stanju kakovosti (samoevalviranje), ki se nanaša tudi na knjižnice. Značilno je, da se knjižnicam pripisuje iz leta v leto večji pomen. Ključne besede Univerza v Ljubljani, samoevalvacija, zunanja evalvacija, kazalci kakovosti Abstract Libraries are the heart of every university. European quality standards of higher education instituti- ons naturally stress the significance of libraries. The University of Ljubljana introduced systematic analyses and preparation of reports on quality (self-evaluation), which also applies to libraries. Characteristically, each year libraries are attributed greater significance. Keywords University of Ljubljana, self-evaluation, independent evaluation, quality indicators Položaj knjižnic znotraj organizacijske strukture univerz hitro ugotovimo, če si ogledamo nekaj spletnih strani članic Zveze evropskih univerz – EUA (www.unige.ch/ eua). Precej univerz posebej omenja svoje knjižnice prav na začetku domačih strani. Primeri: www.bristol.ac.uk, www.unibas.ch, www.ub- bcluj.ro, www.fu-berlin.de, www.boun.edu.tr, www.vutbr. cz, www.uniba.sk, www.bme.hu, www.unibo.it/Portale/ default.htm Tudi Univerza v Ljubljani – UL (www.uni-lj.si) pod na- slovom “Knjižnice” navaja povezave do vseh knjižnic članic in tudi do dveh “univerzitetnih knjižnic” (NUK, CTK) ter še druge visokošolske knjižnice v Sloveniji in še marsikaj.1 (Dodajmo, da je bilo pred leti, ko sem pisal podoben prispevek (Mihevc, 2002), stanje na spletni stra- ni UL drugačno.) Na domači strani Univerze v Mariboru – UM (www.uni- mb.si) uporabniki z nekaj iskanja v poglavju “Infrastruk- tura” najdejo knjižnice fakultet in UKM, ki je sicer od začetka članica te univerze. Knjižnice članic tretje slovenske Univerze na Primor- skem (www.upr.si/sl) lahko poiščete pod naslovom PRISTOP K EVALVACIJI NA UNIVERZI V LJUBLJANI KNJIŽNICE IN [TUDIJSKO GRADIVO V STRATEGIJAH, KAZALCIH IN PORO^ILIH Bogomir Mihevc Rektorat Univerze v Ljubljani Kontaktni naslov: Miro.Mihevc€uni-lj.si “Infrastrukturni centri”. Knjižnico četrte slovenske (za- sebne) univerze v Novi gorici (do maja 2006 Politeh- nike, www.p-ng.si/si) lahko najdete pod naslovom “O univerzi”. Kako je s knjižnicami nekaterih drugih zasebnih visoko- šolskih institucij v Sloveniji naj bralci ugotovijo sami: www.fds.si/index.php?file=prva_stran, www.ish.si, www. visoka-sola.com. Knjižnice so torej pomemben del univerze, brez katerega ne morejo potekati procesi izobraževanja in raziskovanja. Knjižnice so srce vsake prave univerze. V raznih dokumen- tih jih uvrščajo med infrastrukturo ali skupne strokovne službe visokošolske institucije. Poglejmo, kakšna naj bi bila univerza v 21. stoletju in koliko smo se na Univerzi v Ljubljani približali načinu razmišljanja in stanju, ki naj bi bilo značilno za univerze 21. stoletja. Univerza je in bo ostala pomembna organizacija, katere člani – študenti, učitelji, raziskovalci in drugi – se ukvar- jajo z razmišljanjem, raziskovanjem, študijem, inovira- njem, ustvarjanjem. To počnejo sami in skupaj s kolegi, študenti in drugimi. Za vse te dejavnosti pa potrebujejo dobro organizirano knjižnično in informacijsko podporo. M 147ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Takole smo nekaj let nazaj napovedali značilnosti študija na univerzah 21. stoletja: “…. predavanja izgubijo osrednjo vlogo in posebno težo, ki se jim daje pri sistemizaciji ali prostorski ureditvi in opremi, v primerjavi s seminarji in drugimi potencialno ak- tivnejšimi metodami. Izboljšati je treba prostorske razmere, opremljenost in pripomočke za študij in raziskovalno delo. Pri tem je treba upoštevati zahteve sodobnega pedagoškega procesa. Študentom je treba zagotoviti dostop do kakovost- ne študijske literature, tudi tuje, učbenikov ipd. Zato naj bi izboljšali pogoje za delo knjižnic in čitalnic za potrebe študentov in osebja ter spodbujali zlasti učitelje za pisanje (prevajanje) učbenikov, pripravo gradiva za študente in pri tem izkoristiti sodobno informacijsko tehnologijo. /…/ Posebno velja vložiti trud, čas in sredstva v nastajanje vi- sokokakovostnega učnega gradiva (vključno s študijskimi vodniki in gradivom za samostojni študij in študij na dalja- vo) ter v smotrno vključevanje sodobne informacijsko-ko- munikacijske tehnologije. /…/ Izkoristiti je treba sodobno informacijsko tehnologijo za vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo podpiral pedagoški/študijski proces. Ta sistem naj bi podpiral obveščanje študentov, dostop do študijske literature, tesnejši stik med učiteljem in študen- tom, pa tudi analize tega procesa.” (Mihevc in Marentič Požarnik, 2000) Med kazalci kakovosti, ki sta jih pred sedmimi leti naštela ameriška avtorja, jih je dobra polovica povezanih s knjiž- nicami: - možnost neposrednega komuniciranja med študenti in učitelji - pomoč učiteljev, mentorjev - dostop do globalne informacijske mreže - dostop do knjižničnih zbirk - zmogljivost za iskanje po besedilih - kakovost študijskega programa - prožnost študijskega programa, prožnost urnika - učni sistemi, prilagojeni posamezniku - podpora vseživljenjskemu učenju - strokovnost učnega gradiva - dostopnost iz študentskih sob, od doma - število študentov, ki imajo osebni računalnik - dostopnost in zmogljivost sistemov za simulacije (Dolence in Noris, 1995) Veljavni evropski standardi kakovosti visokošolskih institucij, ki so jih sprejeli “bolonjski ministri” v Bergnu, jasno poudarjajo pomen knjižnic, ki naj podpirajo študij ter skrb za njihovo redno ocenjevanje in izboljševanje: Razmere za {tudij in pomo~ {tudentom Standard: Inštitucije zagotavljajo, da so razmere za študij, ki podpirajo učenje študentov, ustrezne in primerne v vseh programih. Smernice: Poleg učiteljev podpira učenje študentov še vrsta drugih sredstev (angl. resources). Razmere za študij obsegajo fizično infrastrukturo, knjižnice in računalniško opremo pa tudi podporo v obliki tutorjev, svetovalcev in drugih, ki pomagajo študentom (angl. advisers). Razmere za študij (angl. learning resources) in drugi mehanizmi podpore (študentom) morajo biti: • brez ovir (angl. readiliy) dostopne študentom; • načrtovani morajo biti glede na njihove potrebe; • zagotovljena mora biti odzivnost na mnenja in pri- pombe (angl. feedback) tistih, ki so jim te službe (angl. services) namenjene. • Institucije morajo redno spremljati, ocenjevati in iz- boljševati učinkovitost podpornih služb, ki so na vo- ljo njihovim študentom. (Standards, ENQA, 2005) Stalno spremljanje in ocenjevanje stanja je potrebno zaradi sprememb v okolju in znotraj institucij. Univerze se morajo spreminjati, skupaj z njimi pa tudi knjižnice. Spreminja se sestava študentov, posodablja se način štu- dija pedagoškega in tudi raziskovalnega dela ter upravlja- nja. Uveljavljajo se npr. novi načini prenašanja, urejanja, hranjenja informacij in pomoči uporabnikom, študentom, učiteljem, raziskovalcem in drugim. V zadnjih letih se v večini evropskih univerz vzpostavljajo mehanizmi za ocenjevanje in izboljševanje kakovosti. V skrbi za izboljševanje kakovosti pedagoškega, razisko- valnega in drugega dela na članicah Univerze v Ljubljani (UL) smo v zadnjih letih uvedli bolj sistematično analizi- ranje in poročanje o stanju in o možnostih za izboljšave. Na članicah UL so bile leta 2000 ustanovljene komisije za kakovost. Vsako leto pripravijo samoevalvacijska poročila, ki jih nato univerzitetna komisija za kakovost strne v skup- no poročilo Univerze. (gl. www.uni-lj.si/kakovost). Pri tem se ravnamo po “evropskih” priporočilih in standardih (npr. PHARE, ENQA, gl. Standards, 2006). Med glavne vidike kakovosti je UL vključila knjižnice in študijsko literaturo. Med kazalce je vključila tudi nasled- nja vprašanja: • Ali ima knjižnica čitalnico oziroma samostojen pros- tor za študij literature? • Ali spremljate zadovoljstvo študentov in učiteljev, sodelavcev ter raziskovalcev z vašo knjižnico? • Ali menite, da imate učinkovito informacijsko Bogomir Mihevc: PRISTOP K EVALVACIJI NA UNIVERZI V LJUBLJANI 148 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 podporo k upravni, izobraževalni in raziskovalni dejav- nosti? (Kazalci, 2006) V nadaljevanju povzemamo ocene stanja knjižnic in štu- dijske literature v samoevalvacijskih poročilih UL v letih od 2002 do 2005 (Mihevc, 2006). … 2002 Vprašanja knjižnic in študijske literature so med tistimi, ki jim članice posvečajo manj pozornosti. ALU (Akademija za likovno umetnost), FA (Fakulteta za arhitekturo) in FS (Fakulteta za strojništvo) doslej o tem še niso poročale. Marsikje manjka prostorov za knjižnice in čitalnice. Razen za članice, ki so dobile nove prostore, so pobude za razširitev prostorov za hranjenje knjig in periodike ter za individualni študij manj uspešne. Le FF (Filozofska fakulteta) je pridobila dodatne prostore v prizidku, potre- bujejo pa še prostor za skupno skladišče knjig. Na VŠZ (Visoka šola za zdravstvo) se je zmanjšala utesnjenost knjižnice. FMF (Fakulteta za matematiko in fiziko) pa poroča, da ni več prostora za tekoče revije v matematični knjižnici. Poleg posodobitve več članic načrtuje tudi ra- zširitev čitalnice. Poleg širjenja neposrednega dostopa do knjig poročajo posamezne članice o bazah podatkov, ki so na voljo študentom in drugim uporabnikom ter o do- stopu do interneta. Omenili smo že, da članice vedno več obvestil (študentom in drugih) posredujejo preko interne- ta ali spletnih strani pa tudi učitelji dajejo svoje gradivo na ta način na voljo študentom. Glede učbenikov in študijske literature je več takih članic, ki poročajo o napredku v zadnjem času, kot tistih, o katerih bi študenti izražali nezadovoljstvo. Na FFA (Fakulteti za farmacijo) so “namenili znatna sredstva za dopolnitev knjižnega gradiva” in imajo “zgledno orga- nizirano tiskanje skript za vaje pri večini predmetov”. Več članic poroča o povečani publicistični dejavnosti. Za izredne študente so na VUŠ (Visoki upravni šoli) or- ganizirali “paketni način razdeljevanja v centrih, tam je na ogled obvezna študijska literatura (učbeniki)”. Ena od članic ima v knjižnici 1200 knjig, na drugi članici ugota- vljajo, da “polovica predmetov nima študijske literature v obliki učbenika”, na dveh študenti “pogrešajo študijsko gradivo” ali pa je “študijska literatura nedostopna in sko- pa”, na tretji so profesorji menili, da je “ponudba učbeni- kov, študijskega gradiva skopa”. Letos je v primerjavi s prejšnjimi leti več opozoril na te- žave z nabavljanjem strokovne literature (zlasti perio- dike) in s stroški tiskanja učbenikov. Poleg študentov so tudi učitelje in raziskovalce prizadela “okrnjena sredstva ministrstva za bibliografije, za sofinanciranje tuje znan- stvene periodike”. Ena od članic predlaga “poseben sklad za knjižnico, za nabavo knjig”, najbrž za svoje potrebe, in ne na ravni Univerze. Marsikje posodabljajo tudi delo v knjižnici, vendar večji obseg dela otežuje pomanjkanje osebja. Posamezne članice poročajo, da ob sedanjem številu osebja težko prisluhnejo študentskim predlogom, da bi bile knjižni- ce in študijske čitalnice) odprte tudi popoldan. Ponekod pre- hajajo na avtomatizirano/računalniško izposojo, o novostih obveščajo svoje uporabnike v e-obliki. Na FF pomanjkanje opreme in delavcev ovira vnašanje starega gradiva. Na nekaterih članicah pripravljajo sistemizacijo delovnih mest in ponekod uvajajo tudi organizacijske spremembe, nova pravila o poslovanju knjižnice ali komisije za publikacije. Ena od članic poudarja pomen knjižničarjev pri “svetovanju in pomoči študentom in drugim uporabnikom”. Tudi letos članice skoraj ne omenjajo večjih “nacional- nih in univerzitetnih” knjižnic, le na eni so študenti opozorili na (svojo) pomanjkljivo informiranost o CTK (Cetralni tehniški knjižnici). … 2003 Težave so tudi s prostori za knjižnice in čitalnice na več članicah. Za stopnjo povezanosti UL je značilno, da se v poročilih članic ne omenja gradnja NUK2 (NUK in CTK sta ne- davno postali pridruženi članici UL). Pri učbenikih in študijski literaturi je vrsta ugodnih, pa tudi neugodnih ocen in predlogov, zlasti za pripravo učbenikov in drugega gradiva za predmete. V zadnjem času učitelji vedno pogosteje objavljajo gradivo na domačih straneh članic. … 2004 Tudi glede izboljševanja stanja knjižnic in študijske literature so precejšnje razlike med članicami. Se pa očitno članice vse bolj zavedajo pomena tovrstne podpore študentom in osebju, saj je precej tudi novih pred- logov za oskrbo z učbeniki in literaturo, tudi na e-medijih. … in v 2005 Prostorski problemi knjižnic so povezani s problemom prostorov za članico v celoti, vendar nekatere članice opozarjajo na posebne težave z zagotavljanjem prostora za knjige in ljudi, ki delajo in študirajo v knjižnicah in čitalnicah. Tako so na VŠZ v letu 2005 uspešno rešili problem knjižnice z dograditvijo objekta, drugje pa opo- zarjajo na težave, zlasti s prostori za samostojno delo Bogomir Mihevc: PRISTOP K EVALVACIJI NA UNIVERZI V LJUBLJANI M 149ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 študentov in za čitalnico (npr. FF, TeoF, VF – Filozofska fakulteta, Teološka fakulteta, Veterinarska fakulteta) pa tudi za skladiščenje revij (FMF). Nekaj članic poroča o posodobitvi knjižnice in čitalnice (npr. FŠ) druge pa posodobitev in širjenje dejavnosti na- povedujejo (npr. EF, FF). Željam študentov po popoldanski izposoji ne morejo pov- sod ustreči zaradi pomanjkanja števila delavcev (npr. FFA, TeoF), čeprav so knjižnice odprte tudi popoldan. Nekaj je ugodnih ocen o povečanju knjižnega fonda in študijske literature, ki je vedno bolj dostopna tudi v e-ob- liki, vendar drugje opozarjajo na težave, npr. pri financi- ranju periodike. Zato je kar precej predlogov za podporo nabavi literature, za ažuriranje te literature in pripravo študijskega gradiva s strani učiteljev (tudi v e-obliki). FF predlaga ustanovitev znanstvene založbe fakultete. Univerzitetna komisija za kakovost je v zadnjih letih predlagala ukrepe za povečanje dostopnost tuje stro- kovne literature. Eden od njih – ustanovitev konzorcija knjižnic – je bil uresničen; tako je omogočen dostop do podatkovnih zbirk na spletu. … ter v 2006 Za pripravo samoevalvacijskih letnih poročil članic uni- verze za leto 2006 smo v navodilih za pisanje predvideli posebno poglavje: KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA DEJAVNOST 7.1. Uresničevanje nalog iz Programa dela 2006 - Naloga: /…/ Ocena: 3, 2, 1, 0 (3 – v celoti uresni- čeno, 2 – delno, 1 – začeli uresničevati, 0 – neuresni- čeno) - Naloga: /…/ Ocena: 3, 2, 1, 0 /…/ 7.2. Mnenja in predlogi študentov o knjižnično-informa- cijski dejavnosti dejavnosti (Študentski svet) 7.3. Prednostne naloge v 2007 (tiste, ki se bodo nadalje- vale, in nove, z odgovornimi osebami in roki) Komentar (dobre in slabe strani, ključni problemi in možnosti za izboljšave). (Poročilo, 2006) V univerzitetno poročilo o kakovosti bomo poleg ugo- tovitev in priporočil iz samoevalvacijskih pročil članic vključili tudi mnenja in predloge študentov, ki smo jih dobili nedavno z anketo. 130 študentov obiskovalcev Študentske arene (Ljubljana, oktober 2006) je odgovarjalo na vprašanje, kaj je dobro, kaj slabo na fakulteti in kaj predlagajo. Precej pogosto so omenili tudi knjižnice in študijsko literaturo ter računalniško podporo. Ugodnih, dobrih ocen je bilo več kot slabih, neu- godnih. Največkrat so študentje predlagali daljši obratovalni čas, več literature, prostorov in računalniške opreme. Seveda gre za zelo majhen, nereprezentativen vzorec študentov, vendar velja prisluhniti njihovim mnenjem in predlogom. Študentska mnenja in predlogi se v precejšnji meri uje- majo s tistimi, ki smo jih omenili kot razvojne perspek- tive univerzitetnega študija, pa tudi z ocenami in predlogi, zapisanimi v samoevalvacijskih poročilih članic in UL v zadnjih letih. Ujemajo se tudi z zapisanimi strateškimi usmeritvami univerze. UL je namreč letos prvič v zadnjih desetletjih pri- pravila in v senatu sprejela strateški dokument za srednjeročno obdobje (Strategija, 2006). Izhajajoč iz poslanstva, v katerem poudarja kakovost izobraževalne, raziskovalne dejavnosti in drugih, je UL v tej strategiji med drugim zapisala cilje in ukrepe za izboljšave, med drugim: • Povečati obseg in kakovost raziskovalnega in razvoj- nega dela … z zagotavljanjem kakovostnega delova- nja knjižničnega informacijskega sistema in boljšega dostopa do informacijskih virov in storitev. /…/ • Zagotoviti dostop do študijskega gradiva za vsak predmet. • Razpoloviti število študentov na računalnik glede na leto 2005. • Povečati vlaganja v informacijske vire in storitve. (Strategija, 2006). Uresničevanje teh usmeritev bo UL spremljala z nasled- njimi kazalci: • delež predmetov z zagotovljenim študijskim gradi- vom; • število študentov na računalnik; • delež sredstev namenjen informacijskim virom in storitvam. (Strategija, 2006) Bogomir Mihevc: PRISTOP K EVALVACIJI NA UNIVERZI V LJUBLJANI 150 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 DOBRO SLABO PREDLOG Založena knjižnica. Velika knjižnica. Velika knjižnica z veliko različne literature. Vsak oddelek ima svojo knjižnico. Študijsko gradivo. Knjižnica. Knjižnica. Knjižnica. Knjižnica. Zadostno število računalnikov Internetna povezava. Računalniška učilnica. Dostop do računalnikov. Dostop do interneta. Internet. Dobra računalniška oprema. Dobre predstavitve z osebnimi ra- čunalniki. Nedoločena študijska literatura (za (predmet). Predragi učbeniki. Drage knjige. Velikost/majhnost oddelčnih knjižnic. Da se knjižnica zapre že ob 16. uri. Premalo računalnikov. Podaljšati obratovalni čas knjižnice. Daljša odprtost knjižnic in referatov. V knjižnici bi lahko imeli kljub vsemu več literature (na določene teme je praktično ni). OHK /skupna fakultetna knjižnica/ ter oddelčne knjižnice naj se nahajajo v enem prostoru. Nujni novi računalniki. Hitreje s časom naprej! (računalniška učil- nica) Več računalnikov. Tiskalnik, skener. Uresničevanje teh usmeritev bo UL spremljala z nasled- njimi kazalci: • delež predmetov z zagotovljenim študijskim gradivom; • število študentov na računalnik; • delež sredstev namenjen informacijskim virom in storitvam. (Strategija, 2006) K oceni stanja na tem področju in uresničevanja strate- ških ciljev bo prispevala tudi zunanja evalvacija, ki jo bo študijskem letu 2006/2007 na UL izvedla Zveza ev- ropskih univerz (EUA). Med vidiki, ki bodo upoštevani v tej evalvaciji, so navedeni tudi naslednji: • Infrastruktura (prostori, oprema) glede na število študentov in osebja: število in velikost stavb, velikost opreme/naprav (angl. facilities), laboratorijev in knjižnic; njihova lokacija (npr. razpršitev v širšem območju ali koncen- trirano v kampusu; starost in stanje (angl. condition) naprav/opreme. • Službe za pomoč študentom. (Zunanja evalvacija, 2006). Zunanja evalvacija EUA bo tudi priložnost ugotoviti, koli- ko še vedno držijo desetletje stare ocene in sugestije iz- vedencev (predhodnice) Zveze evropskih univerz (CRE), ki so knjižnice, vključno z NUK, uvrstili med osrednje univerzitetne službe: “Že nekaj desetletij je bilo univerzi preprečeno neposredno vplivanje na Narodno in univerzitetno knjižnico. /…/ Uni- verza bi rada spet postala družabnik s to knjižnico. Hkrati pa ima sama veliko število različnih knjižnic: vse /…/ članice univerze imajo svoje lastne knjižnice, pa tudi posamezni od- delki. To se nam zdi zelo neučinkovito. Vsaj v univerzitetni politiki naj bi obravnavali /…/ standarde kakovosti, nabavo knjig in revij, uporabo računalnikov in mrež itn.” (Institucio- nalna, CRE, 1996) Bogomir Mihevc: PRISTOP K EVALVACIJI NA UNIVERZI V LJUBLJANI M 151ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Zaklju~ek Visokošolske knjižnice v okviru UL so še vedno orga- nizirane precej decentralizirano. Običajno se kot vzrok navaja velikost UL in število njenih članic. Vendar je k decentralizaciji veliko prispeval tudi dosedanji model (decentralizirane) univerze, ki je bil značilen tudi za dru- ge univerze v bivši Jugoslaviji. Urejanje vprašanj knjižnic na članicah univerze, kot so prostori, opremljenost z raču- nalniki in drugimi pripomočki ter nabava študijske litera- ture je po naših izkušnjah celo uspešnejše kot bolonjsko posodabljanje študijskih programov. Manj so članice univerze uspešne pri zagotavljanju ustreznega števila delavcev v knjižnicah, so pa precejšnje razlike med njimi. Članice v zadnjih letih v svojih letnih samoevalvacijskih poročilih doslej niso velikokrat omenjale vloge Univer- ze pri urejanju (skupnih) vprašanj knjižnic in študijske literature. Pohvalile pa so dostop do elektronskih revij, za kar se je oblikoval poseben konzorcij, in tudi domačo stran www.uni-lj.si. Tezo o decentralizaciji potrjuje podatek, da članice v poročilih niso omenjale Narodne in univerzitetne knjiž- nice (NUK) in njenih prostorskih zadreg (NUK2). Redko omenjajo tudi Centralno tehnično knjižnico (CTK). NUK in CTK sta postali v zadnjih letih pridruženi čla- nici UL. Njihovo sodelovanje s knjižnicami fakultet se v določeni meri usklajuje v organih Senata UL. Na domači strani www.uni-lj.si/kakovost, na kateri dnevno dodajamo novosti o visokem šolstvu iz dnevnega tiska in drugih virov, imamo posebno poglavje knjižnice / libraries. Od maja 2002 do novembra 2006 se je nabralo 120 prispev- kov. Več kot polovica prispevkov je o Narodni in univerzitet- ni knjižnici (NUK) v Ljubljani, zlasti o gradnji NUK2. Morebitno izboljšanje pogojev za knjižnično dejavnost v novem načinu financiranja visokega šolstva, v katerem naj bi imela večjo vlogo Univerza, bo treba oceniti posebej. Za celovitejšo oceno velja upoštevati tudi smernice bolonjske prenove visokega šolstva, v katerih je poudarek na aktivnem študiju, za kar so pomembne tudi knjižnice. Precejšen korak naprej so jasne usmeritve in naloge ter kazalci, zapisani v strategiji UL za področje informacijskih virov in študijskega gradiva. Gre predvsem za smotrno integracijo članic in njihovih enot, tudi knjižnic, vključno z NUK in CTK, ne pa za “ukinjanje” decentralizacije. Eden od uspešnih načinov je povezovanje v “virtualno” knjižnico. Zunanji izraz tega je viden tudi na domači strani UL www.uni-lj.si. Kot smo videli, se na ravni Univerze v zadnjih letih stvari začenjajo premikati. Morda k temu prispevajo tudi vsa- koletna samoevalvacijska poročila članic in UL. Vendar je še veliko ovir, povezanih z razpršenim modelom uni- verze in visokošolskih knjižnic ter tudi odločanjem na ravni države. To se odraža tudi pri odločanju o denarju (npr. za investicije v opremo in prostore). Za spremljanje uresničevanja strateških ciljev UL bomo tudi v prihodnje v samoevalvacijskih poročilih analizira- li vprašanja dostopnosti literature, potrebne za študij in za raziskovanje, in delovanje knjižnic kot enot univerze, tudi NUK in CTK. Ne nazadnje bo tako dobil zasluženo priznanje prispevek knjižnic in bibliotekarjev h kakovosti študija, raziskovanja in strokovnega dela UL. Redno izva- janje samoevalvacij in zunanjih evalvacij je lahko dobra opora pri identifikaciji problemov in odločanju o rešitvah ter uvajanju in spremljanju potrebnih novosti. Opombe 1 Dodajmo, da je bilo pred leti, ko sem pisal podoben prispevek (Mihevc, 2002), stanje na spletni strani UL drugačno. Reference [1] Dolence, M. G., Norris, D. M. (1995). Transforming Higher Education: A Vision for Learning in the 21st Century Society for College and University Planning, Herndon, USA. Dostopno na spletnem naslovu www.educause.edu/collab/heira.html http:// www.umich.edu/~scup/. [2] Institucionalna revizija Univerze v Ljubljani. Poročilo revizijske skupine CRE. Evropska rektorska konferenca (CRE), 1996 (prevod). [3] Kazalci za spremljanje kakovosti (2006), UL, Senat UL. [4] Mihevc, B., Marentič Požarnik, B. (2000). Kako zagotoviti kako- vost v razvoju visokega šolstva. Ekspertiza. Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko, Ljubljana (www.uni-lj.si/kakovost). [5] Mihevc, B. (2002). Ocena stanja knjižnic v samoevalvacijskih poročilih UL. V: 2. posvetovanje visokošolskih knjižnic: Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja, 28.–29. 5. 20- 02. Dostopno na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/ Publikacije/2002/Posvet2002-Zbornik.pdf. [6] Mihevc, B. (2006). Skrb za kakovost Univerze v Ljubljani… 2000 … 2001 … 2002 … 2003 … 2004 … (samoevalvacije, priporočila, izboljšave), dec. 2006. (Objavljeno tudi na: www. uni-lj.si/kakovost). [7] Poročila članic Univerze v Ljubljani (UL) in članic o samoevalva- ciji kakovosti za leta 2000–2005. Dostopno na spletnem naslovu www.uni-lj.si/kakovost. [8] Strategija Univerze v Ljubljani 2006–2009. UL, Ljubljana, 2006. [9] Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area, ENQA, feb. 2005. [10] Zadeva: Poročilo o kakovosti za leto 2006 (dopis UL članicam UL z dne 21. 4. 2006). [11] Zunanja evalvacija Zveze evropskih univerz (EUA) Univerze v Ljubljani v št. l. 2006/2007, Pripravil B.Mihevc, 9. 11. 2006. Bogomir Mihevc: PRISTOP K EVALVACIJI NA UNIVERZI V LJUBLJANI