Gorizta, 1. maja 1938 - XVI Sped. in abbonamento postale Leto I. - Štev. 2. SVETOGORSKA KRALJICA Mesečnik Svetogorskega Svetišča O Marijinem češčenju Marija, SJlarija SPomočnica Marija Pomagaj na tronu sedi in Jezuščka, sinka, k obrazu tišči , ozirajo vate se njene oči; umikaš se ji — za tabo gredo, še v dušo ti skrbne oči gredo: »Oj dušica moja, kako, kako?« Vsa zbegana duša drhte odgovarja: »Uboga sem ptičica — v jezi viharja omahnila mi je prešibka perot — Marija, pomagaj na daljno mi pot! In včasih uvela sem rožiča in nimam nikogar, ubožica, da s hladno vodico me poškropi — Marija, pomagaj mi Ti —«. Marija Pomagaj drži se na smeh, dobrota, tolažba ji sije v očeh, prijazno na Jezusa kaže: »On ptički popotni da novih moči in cvetko uvelo z vodo poškropi — in duši sirotni bo laže ...« Leopold Turšič. Janez Volčič, župnik v Šmar- jeti na Dolenjskem, je bil velik častilec preblažene Device Ma¬ rije. V dveh debelih knjigah je popisal pred 60 leti življenje pre¬ blažene Device in Matere Mari¬ je in njenega prečistega ženina svetega Jožefa. Ker se v naši de¬ želi pripravljamo na praznova¬ nje 400-letnice svetogorske Ma¬ rijine božje poti, ne bo odveč, ako v našem novem Marijinem glasilu nanizamo nekaj biserov iz Volčičeve knjige. Želimo le, da bi dobri častilci svetogorske Matere božje s pridom brali in premišljevali, kar nam je napi¬ sal ta pobožni duhovnik o Ma¬ riji. Kdor mene' najde, najde živ¬ ljenje. (Preg. 22, 35.) Mi Marijo premalo častimo, tako je zapisal veliki služabnik božji Ludovik Marija Grignon Monfortski. Sicer so to kratke, pa zelo pomenljive besede. Zna- biti bo pri tem marsikdo z glavo zmajal ter bo rekel: Saj se Ma¬ rija zlasti v zadnjih časih med krščanskim ljudstvom lepo in prav časti; saj vidimo, kako se ljudje v trumah k mogočni pri- prošnjici zatekajo, kako njene oltarje in njej posvečene cerkve zaljšajo, kako veliko pobožnih vernikov roma na svete kraje, kjer se naša ljuba Gospa poseb¬ no časti in kjer tudi ona s svojo priprošnjo neštevilne in tudi ču¬ dežne milosti deli. Pri vsem tem pa le rečem: Mi , Marije, ki je čudež vseh čude¬ žev milosti božje, ne poznamo ’ tako, kakor bi jo morali, zato ' je pa tudi ne ljubimo in ne ča¬ stimo tako, kakor je naša dolž- , nost. Preglejmo nekoliko svojo last¬ il no pobožnost do Marije in preu- { j darimo, kaj vsak izmed nas sto- ,, ri v Marijino počeščenje, kako, iz kakšnega namena, s kakšno 1 ljubeznijo. In če nočemo sami sebe slepiti, bomo spoznali, da 7 je le revna, nevredna senca, kar morebiti imenujemo češčenje ^ Matere božje. Pa zakaj zasluži Marija, da jo / veliko bolj slavimo, bolj ljubimo in ji pogumneje služimo? Ker nam je dala zveličanje. Ona je studenec, iz katerega za¬ jemamo svoje nadnaravno živ¬ ljenje in zveličanje. Po sklepu neskončne božje modrosti se je zgodilo, da svet ni prejel Sina božjega neposred¬ no iz rok Očeta; Bog ga je ual Mariji, da ga svet po njej sprej¬ me. Le z Marijo in z njenim pri¬ voljenjem se je Jezus, Sin božji in Sin Marijin, za nas svojemu nebeškemu Očetu daroval. Z Marijo in v Mariji je izvršil Sve¬ ti Duh svoje največje delo, da je Bog Sin postal človek. Marija je zapečaten studenec in zvesta nevesta Sv. Duha, Ma¬ rija je svetišče, prebivališče pre¬ svete Trojice. V njej Bog veli- častneje prebiva kot v najlepši cerkvi, bolj celo kakor med Ke¬ rubini in Serafini. Ona je preču¬ den svet božji, kjer so neiz¬ merni zakladi in neizrečene le¬ pote. Ona je polna milosti božje od svojega začetka, a je s svo¬ jim zvestim sodelovanjem po¬ stajala vedno popolnejša, tako da je dosegla nam nerazumljivo in tako neizmerno stopinjo mi¬ losti, da je postala vredna, da jo je Najvišji postavil za edino varhinjo svojih zakladov in edi¬ no delivko vseh milosti. Ona ob¬ daruje, obogati, kogar hoče. Ona je Mati usmiljenja božjega! O koliko skritega, koliko veli¬ kega je Vsemogočni storil tej prečudni svoji stvari! Saj je Ma¬ rija pri vsej ponižnosti morala priznati: »Velike reči mi je sto¬ ril on, ki je mogočen.« (Luk. 1, 49.) Svet je pač ne pozna, ker te¬ ga ni zmožen pa tudi ne vreden. Svetniki pa so čudovite reči pi¬ sali in pripovedovali o Mariji. Vedno, od konca do kraja, v nebeških višinah, v pozemelj- skih globočinah, vse oznanjuje prečudežno bitje Marijo. Vsi angelski zbori, ljudje vseh ča¬ sov, vseh narodov in rodov, do¬ bri in slabi, celo hudobni du¬ hovi, radi ali neradi, po moči pravice prisiljeni, jo imenujejo srečno. Oh, mi Marijo premalo in pre¬ slabo poznamo, in ker je ne po¬ znamo, jo premalo ljubimo in le nekam površno častimo. Mar ne zasluži, da bi njo, svojo sredni- co, to nebeško Kraljico, bolj ča¬ stili, bolj slavili, bolj ljubili, ka¬ kor smo to do sedaj delali? Ali ni velika milost, da se je i ta nebeška Gospa prikazala pred 400 leti nekemu našemu otroku j in nas povabila k sebi na Sv. | goro? Tega izrednega odlikova- j n ja se moremo storiti vredne s j tem, da bomo od sedaj Marijo skušali bolj spoznati in goreč- neje častiti. tolažnica preganjanih Ko slišimo besede o krščan¬ skih mučencih, nam misli pohi¬ tijo nazaj v prvo dobo krščan¬ stva. Tedaj so kruti vladarji Ne¬ ron, Decij, Dioklecijan in drugi hoteli z mečem pokončati vse kristjane. Zgodovinska znanost nam je ohranila tri postave ce¬ sarja Dioklecijana proti kristja¬ nom. Prvi odlok pravi, da je tre¬ ba podreti vse krščanske cerkve in sežgati vse krščanske spise. Druga postava ukazuje, da naj se zaprejo vsi škofje in duhov¬ niki. Tretja »krvava postava« (iz leta 304) določa: »Vsak kristjan mora ali poganskim bogovom darovati ali umreti.« Ganljivi napisi na grobovih mučencev pričajo, da so se ju¬ naški mučeniki v svojem trplje¬ nju posebno zatekali k Mariji, tolažnici preganjanih. Kri Mučenikov ... Tudi dandanes preživlja velik del krščanstva pravo mučeniš- tvo. Komunizem v Rusiji pre¬ ganja kristjane ravnotako groz¬ no kot so poganski cesarji pre¬ ganjali mlado Cerkev. Iz ruskih virov, iz boljševiških časopisov navajamo nekaj podatkov o naj¬ novejših preganjanjih. Metropolit Peter, najvišji škof pravoslavne cerkve v Rusiji, je novembra 1936 umrl v izgnan¬ stvu. Njegova smrt je pretreslji¬ va. Umrl je od lakote in mraza, zaprt v umazani celici. Njegove¬ ga naslednika Cirila, škofa ka- zanskega, so komunisti odgnali v jetniško taborišče. Na mesto metropolita Cirila je stopil škof Arzenij, ki so ga v oktobru 1937 v Tobolsku ustrelili. Komunistični list »Pravda« je dne 16. novembra 1937 poročal, da živi v kazenskih taboriščih 9126 duhovnikov. Še več pa je duhovnikov, ki so bili izgnani v ledene pokrajine Severne Sibiri¬ je, kjer morajo v ledenem mra¬ zu, slabo oblečeni, ob pasji hrani delati za državo kakor najhujši zločinci. V ruskih listih stalno najdeš novice: »Sledeči duhov¬ niki so bili na smrt obsojeni ra¬ di protirevolucionarnega delova¬ nja ...« Avgusta 1937 je komunistično sodišče v Vzhodni Sibiriji obso¬ dilo na smrt 29 duhovnikov; med njimi je bilo več katoliških maš- nikov in redovnikov. V Krasno- jarsku so januarja 1938 sodili 18 oseb, »ker so vplivali na mladino v verskem duhu.« Med njimi so bili trije katoliški duhovniki. So¬ dišče je vse obsodilo na 10 do 15 let prisilnega dela! Dne 20. januarja 1937 so ko¬ munistični policisti ustrelili zad¬ njega katoliškega škofa Rusije mons. Frissona. Po ječah in v izgnanstvu trpi¬ jo tudi stotisoči vernih kristja¬ nov, ki so bili kaznovani, ker so pomagali duhovnikom pri službi božji, pri verskem pouku in dru¬ gače. Tako velikega preganjanja kristjanov še nikoli ni bilo, kar svet stoji. In Cerkev vendar živi! Živi celo med izbranimi četa¬ mi delavstva, po tovarnah in kmečkih zadrugah. To nam pra¬ vijo boljševiški listi sami, ki ta¬ kole tožijo in ovajajo: »Kdo obiskuje Cerkve? V mnogih to¬ varnah v Moskvi na stotine de¬ lavcev na velikonoč ni prišlo de¬ lat. V železniški naselbini Kos^ tič biva 10.000 delavcev. Ta vas je med komunisti znana kot »zdravilišče za duhovnike.« V njej biva nad 50 duhovnikov. Izveck je delavsko mesto, a med delavci razširja vero neki du¬ hovnik Plečki j, ki je bil delavec. Tako je poročal v novembru list »Antireligioznik.« Glasilo komunistične mladine »Komsomol« piše: »Fantje in de¬ kleta prejemajo obhajilo, se cer¬ kveno poročijo, se postijo. Mla¬ di zakonci dajo otroke krstiti in vendar so še vedno zapisani v komunistični mladini.« Kjer ni več cerkva, se zbirajo verniki na pokopališčih, ali skrivši po zasebnih stanovanjih. Vsa poročila zatrjujejo, da se je med preganjanimi kristjani posebno razširilo češčenje Ma¬ tere božje, tolažnice žalostnih in preganjanih. Pred ikono (sliko) Bogorodice se skrivši zbirajo verne družine, pred njo molijo izgnanci v taboriščih. Ko bomo poromali na Sveto goro, spomnimo se preganjanih kristjanov in priporočimo Mari¬ ji rusko ljudstvo, ki radi svoje vernosti preliva kri. Stran 2. SVETOGORSKA KRALJICA Štev. 2. Naše cerkvene novice Romanje . goro Tretjo nedeljo po Veliki noči, na praznik Varstva sv. Jožefa, t. j. dne 8. maja priredijo bra¬ tovščine »Skalnica«, Apostol- stvo molitve in Tretji red ro¬ manje na Sv. goro. Za ta dan je podelil sv. Oče Pij XI »Skalnici« poseben popolni odpustek. Kdor bi se hotel peljati do Prevala s korjero, naj se oglasi. Odhod iz Gorice (Piazza della Vittoria) ob 5*4- Novi mašniki Dne 2. aprila, t. j. v soboto pred Tiho nedeljo, je posvetil prevzvišeni gospod knez in nadškof goriški v goriški stol« niči 6 novih duhovnikov, med njimi: Kogoja Oskarja, Josipa Petriča in An« tona Šateja. Prvi je pel novo mašo v mirenski, drugi v loški romarski, tretji v domači vrtovinski cerkvi, in sicer pr« vi na Belo nedeljo, oba ostala pa na velikonočni pondeljek. Ljudstvo se je vseh novih maš udeležilo v velikem št e« vilu in je zopet pokazalo, kako ljubi svoje duhovnike, v katerih ima naj« večjo oporo v vseh prilikah življenja. Novomašnikom želimo, da bi bila pot, ki so jo nastopili, njim samim v srečo in vsem, ki bodo kdaj izročeni njihovi dušnopastirski skrbi, v blagoslov. Umrli pastirji Anton Slamič. Bil je rojen v Rocolu dne 6.1.1873, v mašnika je bil posvečen 23.7.1899, služboval je kot kaplan v La« zaretu pri Kopru in v Trstu pri Starem sv, Antonu in kot župnik nad 30 let v Dekanih v Istri. Umrl je 24.1.1938. Bil je izredno blag in delaven duhovnik, posebno se je pa odlikoval v neizčrpni ljubezni do revežev in do dijakov. Vprav junaško ljubezen do bližnjega je pa iz« kazal, ko je imel pri sebi skozi dobrih 13 mesecev na pljučih bolnega in he« znansko trpečega bogoslovca Alfonza Rondiča, ki ga je v vsej dolgi bolezni oskrboval in na svoje stroške pokopal. Gospod Anton, goreči dušni pastir, lju« beznivi in gostoljubni sobrat, požrtvo« valno ljubeči oče svojih duhovnih o« trok, Bog ti daj večni' mir! Msgr. Mihael Arko. Rodil se ie z Za« potoku pri Ribnici 29.9.1857, v mašnika je bil posvečen 19.9.1880, služboval je kot kaplan v Škofji Loki, kot župnik v šturski in idrijski župniji, kjer je bil župnik in dekan, nad 40 let. Bil je tako delaven duhovnik, da mu je sv. Stolica podelila čast tajnega komornika in pok. prevzv. gi. knez in nadškof Sedej odli« kovanje častnega kanonika goriškega stolnega kapitlja. Umrl je 29.3.1938 in bil pokopan ob izredno veliki udeležbi duhovnikov in vernega ljudstva. Njego« ve ovčice so se zelo težko poslovile od svojega očetovsko skrbnega pastirja, du« hovni sobrat j e pa od blagega dobrot« nika, voditelja in tovariša. Njegove za« sluge na dušnopastirskem, cerkvenoglas« bemem, zgodovinskem in dobrodelnem polju ostanejo njegov najlepši spomenik v zgodovini naše dežele. Za vse delo in trpljenje, ki ga je okušal v obilni meri, naj ga dobri Bog obilno poplača! 26. junija ss začne jubi¬ lejno leto 400 letnice pri¬ kazanja Matere Božje na Sveti gori. Pridite k otvo¬ ritvenim slovesnostim. v Budimpešti Ta mesec bodo od 25.—29. maja ob« hajali v Budimpešti 34. mednarodni ev« haristični kongres. Od vseh strani sveta se bodo zbrali zastopniki katoliških na« rodov, da počastijo, v sveti hostiji Jezu« sa, kralja vesoljstva, Tudi naša nadško« fija bo zastopana. ; Tisti, ki se tega slavja ne moremo ! udeležiti, se bomo pa v duhu združili z ; našimi verskimi brati in skupno z nji« vseh ogerskih župnijah duhovniki delili sveto obhajilo ob isti uri, ko bo na kongresu obhajal navzoče papeški od« poslanec. Pripravljalni odbor pa prosi katoliške škofe vsega sveta, naj progla« se 29. majnik 1938 za svetovni skupni obhajilni dan v spravo za grehe vsega človeštva. Češčenje sv. Rešnjega Telesa za moš« ke bo v noči od 27. do 28. maja. Na To in ono iz katoliškega sveta (F :p mi zadoščevali Kristusu za vso nečast, ki mu jo povzroča danes svetovno brez« boštvo. j Ogrska se že celo leto pripravlja na ta važni dogodek. Povsod se prirejajo posebne molitve, duhovne vaje, evha« ristični dnevi. Pa tudi iz drugih držav se bere, kako se katoličani zanimajo za ta kongres. Iz daljne Amerike in Av« •strali j e že plovejo parniki s pobožnimi romarji proti Evropi , Spored bo v glavnem tak: na vnebo« hod bo skupno obhajilo otrok. Računa« jo, da se ga bo udeležilo 120.000 otrok. Vsi bodo nastopili v uniformah. Prav bi bilo,'da bi tudi naši otroci prejeli isti dan svoje skupno sveto obhajilo. Zadnji dan kongresa bo skupno sveto obhajilo vseh stanov. Ta dan bodo po velikem »Trgu junakov«, kjer je pro« štora za 200.000 mož, bodo postavili 30 m visok oltar. 200.000 mož bo s pri« žganimi bakljami častilo izpostavljeno Presv. Rešnje Telo. Opolnoči bo slo« vesna sv. maša in skupno obhajilo mož. Za kongres sta določeni dve mogočni procesiji. Prva bo ob začetku kongresa in se bo vršila z ladjami po noči po Donavi. Ladjo, ki bo nosila Najsvetej« še, bo spremljalo 15 drugih ladij. Hiše na obrežju bodo slovesno razsvetljene. Ljudstvo bo z lučkami v rokah kleče na obrežju častilo sveto Hostijo. Druga, sklepna procesija bo šla po najlepših mestnih ulicah. V sprevodu pojdejo samo duhovniki in odposlanci katoliških društev, množice bodo pa ob obeh straneh delale špalir. ■ Iz Vatikana Na velikonočno nedeljo je sveti Oče v cerkvi sv. Petra, obdan od velikanske množice romarjev, slovesno proglasil za svetnike: poljskega mučenca jezuita Andreja Bobdla, ustanovitelja pobož« nega reda klerikov Matere božje Jane« za Leonardija in pa ponižnega laiškega brata frančiškanskega reda Salvatoria da H ort a. O teh svetnikih bomo še obširneje pisali. 12. maja obhaja sv. Oče svoj god. Njegov krstni patron je sveti mučenec Ahilej. 31. maja stopi sv. Oče v 82. leto sta« rosti. Rojen je bil 31. 5. 1857. •Ta mesec zapusti sv. Oče Vatikan in se poda na oddih v. svoj dvorec Castel Gandolfo. Kako je organiziram katoliška Cerkev po svetu Razdeljena je na 14 patriarhatov, 1194 škofij in 487 apostolskih vikaria« tov in prefektur. | V Evropi so 603 škofije in 8 apostol« skih vikariatov, v Ameriki 402 škofiji in 50 ap. vikariatov. V Aziji škofij 128 in 175 ap. vik. V Afriki 19 in 117, v Ocea« ni ji 42 in 39. Kardinalski kolegij šteje 67 članov. Velika nor v Mehiki Po vesteh iz Mehike so bile v veli« konočnih dneh v Mehiki odprte cerkve in so številni verniki mogli prisostvo« vati službi božji. Kakor je znano, je v Mehiki še vedno prepovedano odpiranje cerkva. Takrat so oblasti izjemoma do« volile vernikom vstop v cerkev, Kitajski slikar postal katoličan Ugleden kitajski slikar Jurij Vang Su Ta je v Pekingu pred kratkim presto« pil v katoliško Cerkev. Njegove slike, ki kažejo v glavnem krščanske motive, so na raznih razstavah vzbujale veliko pozornost. Dekleta, ki se vnemajo za Kraljestvo božje V Veroni je iz poganskih časov še do« bro ohranjeno veliko rimsko gledališče. Zadnjo nedeljo marca so ga napolnila veronska dekleta. Ves teden prej so se večkrat na dan v 88 tečajih zbirale k molitvi in proučevanju raznih dekliških vprašanj. Razdeljene so bile po stano« vih: služabnice, dijakinje, delavke, uči« teljice i.t.d. Teden so zaključile s skup« no sveto mašo na prostem. Na vzviše« nem mestu gledališča je bil postavljen oltar. 5000 deklet je napolnilo areno, 12.000 pa stopnišča. Vsa ta množica je v najlepšem redu sledila svetim obre« dom. Po evangeliju so skupno obnovile krstno obljubo in zmolile vero. Pri ob« hajilu se je 40 duhovnikov podalo v raz« ne smeri gledališča, da razdele med po« božno množico sveto obhajilo. 17.000 I obhajil je bilo razdeljenih v 20 minu« tah. Slovesnost je zapustila v udeležen« kah neizbrisen vtis. Obilen mora biti tudi sad takih dekliških zborovanj. Na Francoskem so škofje alpskih pokrajin razposlali svojim vernikom okrožnico z navodilom za obiskovalce gor. Predvsem opozarja« jo starše, naj ne puste, da bi njih sino« vi in hčere skupno in sami potovali. Vse izletnike pa opominjajo, naj spoštujejo krščansko mišljenje prebivalcev po va« seh in naseljih, kamor pridejo, in naj ne delajo pohujšanja. Končno še do« stavljajo, naj bodo turisti dostojno oblečeni, zlasti ko se udeležujejo službe božje. Mož globokega krščanskega prepričanja je bivši alzaški industrijalec Ortallo. Svojo številno družino je vzgojil tako dobro, da si je od njegovih 11 sinov šest izbralo duhovski poklic. Sam si je vsa leta močno prizadeval, da bi se med sovrstniki poživilo versko življenje in nb brez uspeha. Pred 5 leti mu je umrla žena. Takrat se je odločil za redovno življenje. Začel se je učiti bogoslovskih ved. Ko je dovršil vse izpite, je. bil 65 let star posvečen za mašnika. Iznajdljiva gorečnost Liverpool je veliko mesto na Angleš« kem. Katoličani so tam v manjšini. Župnik katoliške cerkve svetega Pran« čiška jezuit p. Jožef Dukes je močno želel, da bi se vsi moški njegove župni« je udeležili duhovnih vaj, ki jih je pri« pravil. Kaj si izmisli v svoji gorečnosti? Na predvečer duhovnih vaj se poda z gručo družbenikov »Parish Men’s Soda« lity« po mestnih ulicah z zvončkom v roki. Kakor hitro zbere okoli sebe gručo radovednih mož, jim začne govoriti in jih vabiti na duhovne vaje. Nato druž« beniki zapojejo slovesno cerkveno him« no. Ko konča v eni ulici, hiti v drugo, kjer isti prizor ponovi. Dosegel je, da ga je poslušalo tudi 300 mož hkratu. Po tej pripravi so se duhovne vaje krasno obnesle.. — Mož, ki bereš to, po« misli: tudi tvoj župnik misli s skrbjo na tvojo dušo. Kje in kako naj te najde? Protestantski pastor prestopil v katoliško Cerke*/ 18. januarja, na praznik Stola svetega Petra, je sirakuški nadškof v svoji za« sebni kapeli sprejel v naročje svete Cer« kve bivšega protestantovskega pastorja Alfija Sgroia. 31. januarja se je pa vršila v cerkvi svetega Janeza Krstnika v Vittoriji slo« vesna poroka Alfija Sgroia z gospo Fran« čiško Morganti, bivšo, protestantinjo. Obenem so bili krščeni njuni trije otroci. Ženin in nevesta sta z veliko po« božnostjo prejela sv. obhajilo. Kako je prišlo do spreobrnjenja? Pred 8 meseci je resno zbolela prvoro« Julij Zeyer (Poslovenil Marko Kranjc) Vrt Marijin Pesem o Materi Gora je bila v polni pomladni krasoti. Belina cvetja na drevju je blestela v bledem, topečem se zlatu dneva in v globokih sencah vrtov so se pojavljale romari- c ^ ma č a stitljive postave preroških starcev in njih mla¬ dih učencev preproste, polne mladeniške lepote. Vsi bratje so bili odeti v snežno-bela oblačila. Oblaki golo¬ bov, belih kakor ti puščavniki, so letali po zraku ter si odpočivali na vejah po drevju. Vzduh na teh višinah je bil tenek, modrikast in duhteč. V strminah pečevja so se temnile votline, kjer so na njih pragih sedeli mnogi izmed bratov s svojim delom, nekateri so tkali, drugi kopali, nekateri pa hodili po gaju in nabirali zdra¬ vilna zelišča. 1 iha jagnjeta so hodila krotko za možmi, dobro vedoč, da jim ne grozi nož. Nikdar namreč niso P 11 }? esens ki bratje svojih rok s krvjo kakršne¬ koli živali. Blagoslavljali so živali kakor ljudi, drevesa, zemljo in nje bistre studence. Zdelo se je, da sije iz njih postav sama milina in clobrota. Njih oči so imele poseben čar, pogled se jim ni ustavljal na površju stvari, šel je dalje in pronikal v globino, bodočnost se m skrivala temu pogledu, zato je bila svetloba v teh očeh podobna jutranjemu svitu. S prijaznim nasmehom pozdravijo vsi Emromo in Ano in eden bratov vpraša: »Žena, koga si prišla iskat?« »Poglavarja vašega občestva, starčka Arkasa«, od¬ vrne Emromo. —- »Ali nisi ti Emromo, tašča Eliudova?« vpraša drug puščavnik. — »Uganil si,« mu odgovori. »Odkod me poznaš?« Ko ne odgovori, vpraša: »Kje je Arkas?« — »V votlini,« pravi, »kjer je bival nekdaj Elija. Povedem te, pojdi!« Stopali so navkreber po skalnih stopnicah in prišli na malo plan, kjer je stala pod drevjem velika kam¬ nata, okrogla miza, in starec reče: »Bodi naš gost, žena, ker prišel je uprav čas kosila. Glej, v dolgih vrstah se zbirajo bratje k vsakdanji pojedini ljubezni!« In prihajali so pomalem v svojih belih oblačilih ter se resno, tiho postavili okrog kamnate mize. Bili so molčeči, ali notranja radost čistega življenja brez greha je govorila vidno iz njih. Starec, ki je vedel Emromo, ji reče: »Jaz sem najstarejši izmed vseh navzočih. Arkas, naš poglavar, danes ne pride med nas, na nje¬ govem mestu stojim jaz. Arkas je danes zatopljen v molitev. Sen mu je oznanil tvoj prihod in tvoje po¬ slan je.« Tu se Emromo silno začudi, vendar molči in kakor ostali se z Ano postavi k mizi. In vsi bratje povzdignejo oči k nebu ter jih upro tja, kamor hrepene njih duše, tudi roke dvignejo k nebu, ker bile so čiste, nikdar jih ni omadeževal dotik tega, kar onečaščuje človeka, niz¬ kotni dobiček. Tako stojijo zatopljeni v nemi molitvi, da bi po njej gostija, ki so jo vsak dan skupno obhajali, postala dušna gostija. Potem se vležejo vsi krog mize na bujno travo. Emromi in Ani, svojima gostoma, odkažejo častni mesti. Ni stregel suženj pri pojedini, kakor v hiši kra¬ ljev in bogatinov tega sveta, le iz spoštovanja do sta¬ rosti so mladeniči opravljali službo pri mizi, raznašali kruh in bistro vodo, izvirajočo iz skrivnostipolne skalne globine. Gostoma so podajali vodo s hizopom v počast. Starec je lomil kruh in blagoslavlja je podajal sol. Ve¬ ter je sladko šumljal po drevju in ptiči so tiho peli, golobi so grleli in čebele zamolklo brenčale. Kakor pe¬ sem miru je donelo po vsej gori! In v pesem dreves, ptic, vetra, čebel se je vpletal pobožni spev bratov po končanem obedu in njih hvalospev se je dvigal k nebu. In Gospodov dih je tiho kakor pihljanje vetra vel na¬ zaj v pobožne duše in kot sveti odmev tega diha je sladka ljubezen drhtela v srcih vseh in v enem vročem, združenem valovanju se je dvigala iz človeških prsi mi¬ stično zopet k duhovnim višavam kakor oblak kadila od oltarja. Ko je ponehalo mirupolno drhtenje svete navdušenosti, prekine starec molk in reče Emromi: »Pojdi gori k votlini in pogovori se z Arkasom!« Po stezici, izsekani v skalo, sta stopali više, zmi- rom više; in tanjši, prozornejši je vsak hip postajal vzduh in žarnejši v jasni čistosti. Kjer ni bilo dreves, je mogel pogled prosto preleteti širno pokrajino ob vznožju. Vrsta za vrsto sinjih gor je kipela pod zlatim obzorjem. Emromo je videla, da Ana kakor v snu strmi doli na zemljo, pogreznjeno v molk in tišino. Kako du¬ hovno lepa je bila deklica! Bilo je, kakor da se prebuja njena duša, ki je dozdaj dremala pod čelom detinskim. Zdaj se je zdelo, da je zganila krila. Emromo se zagle- 5>tev. 2. SVETOGORSjvA KRALJICA Stran 3 . jena pastorjeva hčerka. Imela je tri le* ta in pol. Deklica je že umirala. Oče jo proti pravilom svoje verske ločine krsti. Pri krstu rabi besedilo, kakoršno Tabimo v katoliški Cerkvi, in ima na* ■men, nakloniti hčerki krst prave Kri* .-stusove Cerkve. Dvajset minut po krstu je deklica umrla. Zdi se, da je ta ne* dolžni otrok izprosil svojemu očetu dar prave vere. Od tedaj namreč so začeli gospoda .■Sgroia napadati neprestani dvomi in po* lastil se ga je nemir, da se ne nahaja v posesti popolne resnice KristuSbve. -Začel je proučevati glavne resnice ka* toliške vere. Bral je katekizem kardina* la Gasparija in druge knjige. Kmalu je našel pravo luč in pot v Cerkev Jezu* sovo. Starši, ki se bojite otrok! Vi ne ve* j ste, kako velike dobrote vam lahko od i Boga izprosijo nedolžni otročiči. Zgodbe svetega Pisma v Filmu Z Angleškega poročajo, da se je m* 'kaj ustanovila filmska družba, k ;>o ■dala filmati svetopisemske zgodbe. Ta svetopisemski film bo sestavljen iz treh •delov ter bo veljal najmanj 4 milijone funtov. Pri njem bo sodelovalo več ko TO.OOO ljudi. Snemali ga bodo nad leto dni. Ker je obhajal umirajočo, ustreljen Tambovski duhovnik Pavlov je bil obsojen na smrt, ker je bil obdolžen, da je zastrupil sovjetsko državljanko Kramarščuk. Obsodili so ga in ustrelili. Kramarščukova je bila stara ruska ženi* ca, ki je bila na smrt bolna. Poslala je po duhovnika, da bi jo previdel in jii prinesel sveto popotnico. Duhovnik Pav* lov je prišel, ženo spovedal in obhajal. Kmalu nato je žena izdihnila. Njeni ■domači, hi so vsi komunisti, pa so du* 'hovnika zatožili, češ, da je rajntco za* 'Strupil in da je zaradi tega umrla. Du* hovnika so prijeli, vlekli pred sodišče, kjer so ga obsodili na smrt in ga ta* koj nato tudi ustrelili. 0Č6 V neki mali vasici v Vogezifi je dru* ižino z desetimi otroki presenetil ponoč* ni požar. Ko so prišli gasilci, so videli ■očeta družine, ki je planil is goreče hi* še z otrokom v naročju. Takoj nato je ■mož znova skočil v plamene in se pri« kazal zopet z enim otrokom. Nato je ■oče pogledal okrog sebe in videl, da manjka 17 letni sin. Sosedje so rotili moža, naj ne poskuša tretjič reševati iz goreče hiše, ki se je že rušila. Toda oče je še enkrat planil v plamene, da bi re*. šil svojega sina. Ni se več prikazal. Ali starši vedno, vselej in povsod ta* ko visoko cenijo telesno in duševno živ* Ijenje svojih otrok, pa čeprav jih ni* znajo deset, kakor jih je imel ta oče? Na smrt obsojen pogan se da krstiti Tam v južni Afriki sta se dva prija* telja lovca zaradi lovskega plena sprla. Stvar se je tako žalostno zaostrila, da je prijatelj usmrtil prijatelja z zastrup* ljeno puščico. Prepozno se je dvajset* letni zločinec zavedel hudobije svojega dejanja. Skrival se je po gozdovih. Bal se je maščevanja sorodnikov umorjene* gi. Po petih mesecih sen ga ujeli in pre* peljali v zapore mesta Windhoek. Ob* sodili so ga na smrt Ko je to izvedel, je poklical misijonarja, da ga krsti. »Kako naj te krstim, ko ne veš nič o resnicah svete vere, ko si vendar še po* poln pogan?« mu reče misijonar. »Ni popolnoma tako«, odgovori ob* sojenec. »Nekajkrat sem se skrivaj po* mešal med katoličane in sem slišal mi* sijonarjev poduk. Nekaj od tega sem si tudi zapomnil. Preden umrjem, hočem popolnoma spoznati vero, ki mi more odpustiti vse zločine«. Misijonar ga je dobro podučil v kr* ščanskem nauku in ga naučil potrebnih molitvic. Dogovorila sta se, da ga bo na dan usmrtitve krstil. Ko je prišel tisti dan, je misijonar maševal v obsojenčevi ječi, ga krstil in mu podelil prvo sveto obhajilo... Pa* vel, novi kristjan, je bil ves srečen. Z rožnim vencem okoli vratu, spremljan od duhovnika je . stopil na prostor usmrtitve. Prosil je odpuščanje za svoj zločin in sprejel smrt v zadoščenje za svojo hudobijo. Njegova duša, očiščena po. svetem krstu v krvi Kristusovi in pokrepčana s Telesom Jezusovim, je odpotovala v sveta nebesa. Redovnica - doktorica zdravilstva ■ misijonarka Sestra Alma — v svetu Helena La* linsky — je prva redovnica družbe »So* ciety of Catholic Medical Missionaries«, ki je po svoji redovniški obljubi do« končala na vseučilišču vse zdravniške nauke. 1 Do zadnjih let Cerkev ni dovolila brez posebnega spregleda redovnicam študija kirurgije in porodništva. Leta 1935. je pa Sveti Oče sam pozval redov* niče, naj se usposobijo in dosežejo doktorat v zdravilstvu, da bodo v pa* ganskih misijonih pomagale v vseh pa* nogah zdravilstva. Sestra Alma je ob* lekla redovno obleko leta 1927. Po svo* ji slovesni obljubi je študirala v »Tri* nity Colleg*u« v Washingtonu. Nadalje* vala je svoje študije v Filadelfiji. Ko je postala doktorica, se je udejstvovala v bolnici »Misericordia Hospital«. Spet se je izpopolnila v kirurgiji in zdrav* ljenju ženskih bolezni na »Gergetown University«. Sedaj je določena za bol* nico Svete Družine v Ra\valpindi v In* diji. Zapustila je svojo domovino in se podala kot misijonska sestra v Indijo. Zahvala in prošnja. Prav lepo se zahvaljujemo veleč, g. župnikom in vsem, ki so pomagali razširjati prvo številko našega lista. Prosimo vse veleč, g. žup¬ nike, ki niso še sporočili, ko¬ liko izvodov časopisa rabijo, naj to čimprej store. Prosimo tudi naj nam vrnejo ostale številke. XXIV. maja Ljubezen do Cer¬ kve in do domovine sta dve ljubezni, ki sta napravili italijanski narod velik v zgodo¬ vini svetništva in na¬ rodnega junaštva; na¬ rod, ki se da modro voditi od teh dveh vz¬ višenih vzorov, ne mo¬ re zgrešiti namena, ki mu ga je določila bož¬ ja Previdnost, da po svoje gradi stavbo splošnega blagra v dru¬ žini narodov. Na Sv. gori je že 400 let prižgana svetla baklja sv. vere, ki je v tisočih in tisočih ohranjevala ogenj top¬ le ljubezni do Matere božje in zdaj je 21 let, odkar je bila Sv. gora priča neizmernih žrtev in zmag italijanskega junaštva. . V spomin bojnih tovarišev, ki so L 1917. padli na Sv. gori, bo sedaj slovesno otvorjen veličas¬ ten in pomemben spomenik. I- mena: Cascino, De Mattei, Fasa- ni, Slataper i.t.d. — t. j. treh odlikovanih z zlato, 60 s sre¬ brno, 123 z bronasto kolajno, go¬ vore, da je bila Sv. gora priča velikega italijanskega junaštva in ni čudno, da je tudi nekda¬ njim bojevnikom zelo draga. Misel na spomenik za padle kot nekaka prošnja: večna luč naj jim sveti. Dne 24. t. m. se sni¬ dejo pri spomeniku odlične vladne in vo¬ jaške osebnosti, veli¬ ka množica bivših bo¬ jevnikov, ki bodo po¬ novili bojne pesmi, ki so se nekoč odmevale od trdih svetogorskih skal. Poleg svetogorskega svetišča, v katerem se že stoletja neizmerne množice uče ljubezni do Boga in Marije, se je dvignil ta spome¬ nik, ki bo klical vsem v spomin, da dobri verniki ljubijo v Bo¬ gu tudi vsak svojo domovino in so pripravljeni, če je tre¬ ba, zanjo dati tudi življenje. Spominjal nas bo tudi dolžno¬ sti, ki jo ima vsak narod, da svojim junakom ohrani trajen spomin in hvaležnost. O, da bi se vedno in povsod prav razumevali in prav vredno¬ tili ljubezen do vere in domovi¬ ne. Na svetu bi bila doma pra¬ vica in ljubezen in mir! Ko boste romali na Sv. goro, molite radi tudi za žrtve svetov¬ ne vojne! vojake na Sv. gori je sprožilo najprej vodstvo svetišča in odli¬ kovanec z zlato kolajno Gvido Slataper. Nato se je ustanovil za zgradbo spomenika poseben odbor, ki mu predseduje N j. Eksc. goriški prefekt, sam. Ci¬ st ali člani odbora so: general markiz Pavel Tacoli, polkovnik vit. Gvido Grego, kom. prof. Borzellino, p. Endrizzi in prof. arhitekt Fabbiani, ki je napravil načrt. Načrt je preprost: visok, ra¬ ven stolp, resen in drzen kakor fantje iz 17. leta. Na južnem pročelju se bo svetil velik križ bo slovesna otvoritev sporne Padlim Vojakom na Sv. gori Ksaver Meško: Si. Mišek in rim Angelina Na večer se je nagibal dan, ko sta šla pravi služabnik božji Frančišek in brat Iuniperus, iz¬ med vseh malih bratov najpre¬ prostejši v duhu, po beli umbrij- ski cesti. Šla sta molče, v tiho premišljevanje in zbrano moli¬ tev zatopljena. Kar so se iz siromašne hišice tik pred njima sunkoma od¬ prla vrata, in je stopila na cesto glasno jokaje majhna, suhljata starka. Brata sta se ob bolnem joku v trenutku zbudila iz premišlje¬ vanja in molitve. »Ali mati Angelina« — se je zavzel Frančišek — »kaj vendar jokaš tako? Saj pa nisi storila hudega greha?« »Kaj ne bi jokala, brat Fran¬ čišek« — je hlipala starka — »ko mi je pa pravkar umrl An¬ tonio, moj mož!« »Mir in dobro njegovi duši« — se je pokrižal Frančišek, za njim še tiho brat Iuniperus. — 1 »A zaradi tega, mati Angelina, vendar ni treba tako jokati. Bog je pač poslal svojo deklo, sestro našo smrt, da privede tvojega Antonija pred Boga « »A sama sem ostala na svetu.« »Kako sama, o mati Angeli¬ na?« — se je razvnemal Franči¬ šek. »Ves svet je vendar poln tvojih bratov in sester. In Oče naš, predobrotni Bog, v veke slavljen, je s teboj danes, kakor je bil včeraj in bo jutri.« A žena je odmajevala z glavo, jokala nevzdržno in med ihte¬ njem zdihovala: »Kako vendar to, da mi ga je Bog vzel, mojega Antonija? Saj naju je sam Bog spravil skupaj: v cerkvi sem ga prvič videla, ne kje na plesu. Zdaj mi ga pa vza¬ me! Kakor moj Antonio nitko, je razrezal naju razrazen!« In je jokala in zdihovala, da je ni od Boga huje udarjene in bolj zapuščene žene kakor je ona, zdaj vdova Angelina. Frančišek je poslušal kar pla¬ šen. V zadregi je pogledoval zdaj starko zdaj brata Iunipera, ka¬ kor bi pričakoval od njega do¬ brega nasveta in pomoči. A brat Iuniperus je v molitvi naglo pre¬ mikal ustnice, zavihani nosek se mu je zavihal še bolj navzgor, z glavo je pa odločno odkimaval, kakor bi hotel reči: »Mene, oče Frančišek, nikar ne mešaj v to zadevo. Jaz ti tukaj ne morem prav nič pomagati.« Silno bal se je namreč brat Iuniperus žensk, bodisi mladih, bodisi starih. Pa se je zbral oče Frančišek in je dejal: »Samo v Bogu je tolažba, o dobra mati Angelina, samo v Bogu je veselje. Daj, pripoveduj mi kaj o rajnem Antoniju. Mor¬ da spoznava, da je bil tudi on v Bogu in je zdaj v Bogu njegovo veselje.« »Kaj naj ti govorim, o brat Frančišek o svojem možu! Saj si ga vendar poznal, tega ubož- čka.« »Ubožček je bil! Glej, mati Angelina, je že bil podoben na¬ šemu Gospodu Jezusu. Ta je bil največji ubožček. Ni imel kam položiti glave. »Lisice imajo svo¬ je dupline in ptički svoja gnez¬ da, Sin človekov pa nima kam položiti glave«, saj vendar hodiš v cerkev in slišiš kdaj te njego- da v te njene oči, lesketajoče se, kakor čisti dragulj, in nehote vpraša: »Kaj se godi s teboj, dete moje?« Ana pa reče preprosto: »Ne vem, kaj me prevzema. Duh je prišel v me... Odkod veje, ne vem.« In za¬ maknjena doda: »Bobnenje velikih korakov mi doni v ušesu. So li to koraki moje bližnje usode?« Starec pa, njun vodnik, se sanjavo nasmehne ter reče zamišljeno: »Gospod stopa po gorah, spodaj v globočini pa diha njegova zemlja. Sluh tvoje duše to sliši...« Potem se ustavi in reče: »Evo, votlina!« — In stali so na njenem pragu in on je odšel. Ana pa se je kakor upehana naslonila ob deblo oljke, ki je stara, ©črnela in skrivljena rastla pri votlini, daleč razpenjala veje in bila polna ptičjih gnezd in belih golobov. Emromo je šla sama v mračno votlino. Arkas je stal v senci, le pri nogi mu je trepetal pra¬ men solnca kakor zlata kača. Belo mu je bilo oblačilo, beli dolgi lasje in bela brada. Njegova prikazen se je zdela kakor svetla senca v mraku votline. Na prsih mu je žarela zlata ploščica, posejana z dragulji, ki so se lesketali kakor zvezde v mraku. To je bilo znamenje angelskih vrst. Plamtel je tam topas kot znak Keru¬ binov, sardoniks je značil zbor Serafinov, za Prestole je govoril jaspis, beril je pomenjal Kneževstva in rubin Nadangele, smaragd je bil znamenje Angelov, hrizolit znak Gospodstev, safir korov Sil in oniks Moči. Arkas je stal nem in nepremičen. Pajčolan mu je zastiral čelo in visel na oči, ki so gledale v nekaj nego¬ tovega, v njih so odsevale neobsežne daljave in zago¬ netne globine. Emromo se prikloni in reče: »Boječe, posvečeni, dvigam k tebi glas in prosečo roko. Ni me privedla k tebi lastna volja in trma, ne radovednost, ampak volja rajne. Imaš svete prikazni in po božjem navdihnjenju ti je znano, iz katerega rodu izide Oni, ki ga čakamo, da odreši svet. Ti edini izmed vseh ljudi, pravijo, da veš, kedaj pride ura, ki po njej sto¬ letja koprni Izrael. Zato sem prišla. Reci mi, odgovoriš li na moje vprašanje?« Arkas malo pokima z glavo, toda molči. Emromo pa nadaljuje: »Bila sem v mladosti izmed onih žen, ki posvete vse življenje Bogu v čistosti, onih žen, ki se odrečejo sladki ljubezni do stvari, da neprestano iščejo ljubezen do Stvarnika, ljubezen, ki je je duša zmožna le tedaj, če jo čisto prešine Duh s tako silo, da more neposredno sprejemati žarke samega božanstva, žarke, ki edino iz njih izvira čisto spoznanje. O tej ljubezni in o tem spoznanju sem sanjala v detinstvu ... Moja mati pa me je vedla sem ter se posvetovala s teboj in na tvojo besedo sem se omožila ter se odrekla svojim dra¬ gim obljubam. Spoznal si v meni tistikrat, da sem ena korenin, ki iz njih vzraste deblo, na čigar veji požene oni božji Cvet, ki prinese človeštvu odrešenje... Cel vek je minil od tistega časa —- me li še poznaš, starček, toku časa kljubujoči?« Arkas pokima z glavo, žena pa tiho nadaljuje: »Tudi Ismeriji, moji hčeri, si ukazal, da se omoži. V prah se je povrnila... In zdaj stoji pred votlino moja vnukica, njena hčerka. Tudi ona se hoče posvetiti Bogu ... Umirajoč pa rni je naročila moja hči, naj Ano privedem k tebi. Ti da odloči o njeni usodi! Naj-li odcveta v posvečenih samotah in prinaša Bogu v dar vonj cvetov svoje duše, ali pa jo kliče Gospod, da pri¬ sede k ognjišču moža ter se posveti odličnemu mate¬ rinstvu? Ko jo privedem pred tvoje obličje, reci, pade li beseda- preroškega sveta od tvojih ust, tako trdno zaprtih?« V tretje prikima Arkas z glavo in Emromo gre ven, da privede vnukico Ano. Zardela in tresoča se v zme¬ denosti ko splašena košuta vstopi Ana v votlino po¬ vešenih oči pod belo kopreno. Tedaj zaplameni v najžarnejši svetlobi vsa votlina in Ana se preplašena kakor od naglega .požara, zgrudi na kolena. Arkas pa pristopi k njej, telo mu silno vzdrhti in solze radosti mu kanejo iz oči. Noge mu kle¬ cajo, vzame dolgo palico, da se opre na njo. Bila je ta palica nekdaj Aronova. Komaj se je dotakne, glej, blis¬ koma požene iz nje roža, žarna kakor jutranji svit po¬ mladanski. Neizmerno navdušenje ga prešine, in z gla¬ som, zvočnim kakor čista kovina, zakliče: »Beseda Boga, vladajočega usodo sveta, je padla v moje prsi in duh mi veli, da moje ustnice napovejo bodoče reči. Vedite, da se bliža ura! Pred menoj, glej, je posoda izvoljena! Kakor je iz te palice vzcvetela čudovita roža, tako izide iz tebe, Ana, zvezda tako svetla, kakršna še ni žarela na nebu od one dobe, ko je Gospod, razpro¬ stirajoč se nad vodami, svetlobi ukazal, da razsvetljuje noč. O ura bližnje odrešitve, bodi blagoslovljena! Že sveti človeštvu jutranja zarja! Vstani, Ana, in pojdi! Bog je s teboj in češčena boš v bodočih časih. . .« (Nadaljevanje prihodnjič), Stran 4. SVETO GORSKA KRALJICA Štev. 2. ve besede. A tvoj mož, glej, je imel vsaj streho nad glavo, in posteljo si mu postlala, ko je prišel zvečer od dela utrujen do¬ mov.« »Da, brat Frančišek, postlala mu jo sem, dasi je bila trda.« »O mati Angelina, Gospodo¬ va na križu še trša! Čim trša tu¬ di Antonijeva, tem bliže je bil tvoj Antonio Gospodu.« »Siromaček, kako je časih zdi¬ hoval zvečer, še ponoči v spanju na postelji. Tako so ga noge bo¬ lele! Ves dan- je moral hoditi, zdaj je nosil gospodarju olive, zdaj grozdje, zdaj je peljal kam sod vina, zdaj je moral v mesto po to, po ono. Ako pa ni bil kdaj na delu pri gospodarju, je moral doma tkati, da nama je življenje zaslužil. Miru nikoli — ubožec, ubožec!« »Noge so ga tako bolele, pra¬ viš, mati Angelina? Pa je pre¬ klinjal?« »Ne. Bog mi pomagaj,« je zdihoval.« »O mati Angelina, kako lahko so šle njegove noge proti nebe¬ som! Glej, ko je tako voljno tr¬ pel, pa ni umival s tem nog Go¬ spodu našemu, sladkemu Jezu¬ su. Saj veš, ko je sedel Gospod ob Jakobovem vodnjaku, se je j tam Samarijanka z njim pač po¬ govarjala, a nog, s peskom in prahom čez in čez obsutih, od trde poti in palečega sonca pe¬ kočih, mu ni umila, dasi je dr¬ žala vrč z vodo na kameniti ograji studenca. Prišel je v hišo Simona farizeja, na kosilo po¬ vabljen. Pa Simon ni pokleknil, da bi mu noge umil. Niti dekle ni poklical, naj bi prinesla torilo mlačne vode in obrisalo, da bi mu umila in obrisala noge. A kar so ti vnemar pustili, glej, Anto¬ nio, tvoj mož, je storil Gospodu in Zveličarju to s svojo potrpe¬ žljivostjo. Oj, kako veselo sto¬ pajo zdaj njegove poveličane noge h Gospodu, večnemu Sod¬ niku.« Mati Angelina je prisluhnila, solze so ji tekle redkeje. »Da, da« — je vneto prikima¬ vala — »prenašal je moj Anto¬ nio vse težave in vse trpljenje res voljno. Veš, brat Frančišek, celo prepeval je časih, kadar so ga pač hotele bolečine čisto pre¬ magati. Veš, tisto si je tako rad prepeval O Donna bellissima, o Madre santissima.« Zapela je s krhkim glasom, ki se mu je pa poznalo, da je mo¬ ral biti nekdaj zelo lep. In bodi¬ si, da se je razveselila, ko se je spomnila, kako je prepevala mla¬ do dekle, bodisi da ji je ublažil Majnik je posvečen Mariji. Zbirajmo cvetje čednosti in dobrih del, da ga poklonimo Kraljici majnika! bol spomin na pojočega Anto¬ nija, obraz se ji je razjasnil, čez ustnice ji je šinilo kakor bežen smehljaj. Frančišek je dobro opazil tre¬ nutno svetlobo na njenem licu, lahek smehljaj na njenih ustni¬ cah. Pa se je zagledal v daljavo, proti zapadni strani, kakor bi iskal sonce, ki je že padlo za go¬ rovje. Molčal je. Glavo je sklo¬ nil malo na stran, nalahko od¬ prl mala usta, kakor bi zelo na¬ peto poslušal. Kakor zablodel otrok, ki nenadoma zasliši iz da¬ ljave glas matere, se je razve¬ selil: »O mati Angelina, ne slišiš li, kako pojo angeli in svetniki v nebesih: Svet — svet — svet? In tvoj Antonio poje z njimi. Za¬ kaj glej, umreti je treba, da je mogoče Boga gledati in mu v ve¬ ke slavo peti.« Iz daljave se je oglašal s čudo¬ vito nežnim, komaj slišnim gla¬ som zvon, zvoneč »Zdravo Ma¬ rijo.« Tudi starka Angelina je nag¬ nila glavo v tisto stran, proti za- padu. Sklenila je drobne roke, pričela polglasno moliti: »Ave Maria ...« Oče Frančišek in brat Junipe- rus sta molila vsak zase. Franči¬ šek je dobro videl, da čim dalje vdova moli, tem bolj se ji jasni lice. Ko so odmolili, je rekel Fran¬ čišek: »O mati Angelina, pa ne pri¬ voščiš Antoniju — veselja v Bo¬ gu?« »Privoščim, privoščim« — je hitela starka in se je trudno, a vdano nasmehnila. — »Naj se le veseli v Bogu, naj le hvali Boga.« »In tisto o nitki, o mati An¬ gelina — glej, Gospod Bog je mogočen dovolj, da jo spet po¬ veže, da vaju z Antonijem spet združi. Samo zaupaj, mati An¬ gelina.« »Saj, o brat Frančišek, saj« — je vneto prikimavala ženica. — »Bog bodi hvaljen po tebi, o brat Frančišek, ki si me tako poto¬ lažil.« Tedaj je Frančišek v veliki ra¬ dosti razširil roke, kakor bi ho¬ tel objeti ves svet, in je vzklik¬ nil: »Hvaljen bodi Gospod Bog po sestri naši, po smrti telesni, ki ti je, o mati Angelina, dala pri¬ ložnost, da se vadiš v potrplje¬ nju in v zaupanju v dobrega Očeta nebeškega.« NAROČNINA za leto 1938 je: navadna L. 3.50; podporna L. 5; kdor da L. 10, postane dobrotnik lista. Cena vsake posamezne številke je 40 stot. Svetogorska kronika Sobota « 1. I. —-Na vse zgodaj že so' se iz visokih lin oglasili mogočni svetom gorski zvonovi, pozdravljajoč Mater božjo ob prvi zarji novega 'eta 1938. Nebo je lepo in jasno. Beli vrhovi v ozadju žare v zlatem ognju. Vsa narava je praznično pripravljena, kakor da bi se hotela slovesno zahvaliti vsemogoče nemu za dočakano novo leto in pozdra« viti Njo, ki jo kličemo Zgodnjo danico. Med veliko sv. mašo ob 10. uri zapojo menihi »Veni Creator«, po sv. maši je evharistični blagoslov. Mrzlo je pa, kar se da, in romarjev je le malo. Čeprav jih zunaj zebe, jim je v srcih prijetno gorko. Ogreva jih ljubezen do nebeške Matere. Popoldne prispe z mirenskega leta« lišča precejšnje število zrakoplovcev. Prišli so se priporočat Kraljici višav in jo prosit pomoči in varstva za svoje nevarnosti polne polete. Torek s 4. I. — Danes vidimo pred Marijino podobo krdelce gojencev ma* lega semenišča, ki prejme med sv. ma» šo pobožno evharističnega Jezusa in pri« poroča Mariji potrebe svoje duše, svo« je študije in svoj poklic. Z veseljem gleda Marija na mlado četo prihodnjih oznanjevalcev evangelija, ki bodo z go« rečnostjo in vnemo širili v dušah kralje« stvo božje in Marijino. Četrtek « 6. — Z vero pobožnih Treh kraljev je prišlo nekaj romarjev gledat jaselce in uživat tihi mir, ki so ga angeli oznanjali na betlehemskih pla« njavah. Nedelja e 9. L — Toplomer je padel najnižje, a vkljub temu je prišlo kakih trideset romarjev, ki so se pobožno udeležili ob 10. uri sv. maše in ob 2. pop. blagoslova. Nedelja s 23. I. — Krasen, skorda po« mladni dan, Kakih 100 pobožnih romar« jev je prejelo sv. obhajilo in se pripo« ročalo Pomočnici kristjanov. Sreda « 2. II. — Svečnica, mraz. veter, sneg — in vendar je prišlo kakih 300 pobožnih romarjev. Ob 10. je p. gvar« dijan blagoslovil sveče, nakar se je v notranjščini cerkve razvila lepa proce« sija s prižganimi svečami. Zunaj vihar, notri pri Mariji petje in ginljiva sveča« nost, od katere so romarji odšli z bla« goslovljenimi svečami in zadovoljnim srcem. Nedelja « 6. II, — Sv. gora se koplje v solncu, razgled čudovit, kakih 300 ro» marjev se udeleži sv. zakramentov in vseh sv. maš. Popoldne je prišlo 15 av« tomobilov obiskovalcev in romarjev. Četrtek « 10. II. — V družbi g. prof. Perco«ta iz Ločnika je prišel dr. prof. Antonin Santangelo, ki je pri Intenden« ci za lepe umetnosti v Trstu. Ustavil se je dolgo časa in proučeval mogočno svetišče in njegovo čudodelno podobo, ki jo smatra za umetnino velike vred« nosti Je to po njegovem mnenju eno najboljših del slikarja Palma star. in popolnoma izključuje, da bi to bilo delo umetnika Girolama da Santa Croce ali Bellinija. Ko je dal nekoliko navodil za slikanje cerkve, je dr. Santangelo od« šel, zadovoljen z deli, ki so se že izvr« šila. Sreda s 16. II. — Okrog 10. ure so pri« šli: general markiz Paolo Tacoli, polk. vit. Grego, predsednik Zveze bojevni« kov vit. Dinelli in prof. arhitekt Fab« biani, ki tvorijo odbor za spomenik pad« lim vojakom na Sv. gori. Obiskali so spomenik in baziliko, nato so imeli s p. gvardijanom sejo, v kateri so se razgo« varjali o končnih delih pri spomeniku. Torek « 22. II. — Ta dan je bila na Sv. gori pokopana gospa Alojzija Pich, ki se je odlikovala z dobrodelnostjo in veliko ljubeznijo do svetogorske Mate« re božje. Pondeljek « 28. II. — Pri oltarju Ma« tere božje so maševali veleč. p. provin« čial Gracijan Herič, p. Odilo in p. Sil« vin. Prišli so, da se zahvalijo za lepo uspeli misijon v Košani. Uspeh pripisu« jejo blagoslovu Matere božje. Za vsak dar ki ga pošljete svetogorskemu svetišču, poslužujte se našega pošt¬ nega tekočega računa št. 11/1055. Kotiček resnice brez rokavice Ne verjamem nič! Od kdaj pa? 0. koliko verjameš! Koliko moraš verjeti. 1. Verjeti moraš, koliko si star.... kje si rojen.... kdo je tvoj oče. Sam ne veš. Povedo ti dru¬ gi. Pove ti krstni list. Vidiš, tvoje znanje je naveza no na izpoved drugih. Verjameš jim pa, ker si gotov, da ne la¬ žejo. Verjeti takim, ki ne lažejo, ni nespametno. Nasprotno, je zelo pametno. Pa tudi potrebno je, ker le tedaj je mogoč napredek. Kako namreč veš, da je »a« res »a«? Verjel si učitelju. Večino znanja si si pridobil, ker si ver¬ jel. In še sedaj večinoma veš, ker verjameš. 2. Tolikim si že verjel in še verjameš. Le, ko prideš do res¬ nic svete vere, nočeš verjeti. Začneš se nekam postavljeti in poviševati. Zakaj tako? Zato, ker bi mo¬ ral drugače živeti, če bi verjel. Drugače živeti pa nočeš, zato ta¬ jiš. Tako del dolžnik, ki nima, da bi plačal, pa taji dolg. Manjka tebi in njemu resnico¬ ljubnosti in korajže. Ne za¬ meri! 3. Ti misliš, da ni tako, pa je tako. Glej, kako si nedosleden. Ti¬ sto, kar ti prija, ne verjameš. N. pr., da ni pekla. Odkod pa to veš? Ti je kdo povedal? Tedaj verjameš tistemu. — Ti ni nihče povedal? Tedaj si samo domi- šljuješ ali bolje zmišljuješ. Zmiš- Ijena reč pa ni veliko prida. — Morda si šel sam tja pogledat? 4. Znani francoski pisatelj Vol¬ taire (Volter) je pripravil gospo Chatelet (ŠatTe) ob vero. Na smrt bolna vpraša pisatelja, če ne bi bilo bolj pametno, poklicati duhovnika. Pisatelj reče: »Le, ker je bolj varno.« Gospa pošlje takoj po duhovnika. Ko ta pride, je bila gospa že mrtva. (Sp. B. 30). Na zadnjo uro je verjeti hote¬ la, pa je bilo že prepozno. Pazi, da se tebi kaj takega ne pripeti. Škodo bi imel samo ti. 5. »Imenovali so se modre, pa so se poneumili.« (Rimlj. 1, 22). Skrbi, da to ne bo veljalo tebi. Srečko. Iz svetogorske - : - — zgodovine 0 najstarejši svetogorski cerkvi in njeni dobi Dne 11. julija in 21. septembra so prišli Turki prvič v naše kraje pod vodstvom Skander-Baše z 11.000 vojščaki in so odvedli v suženjstvo 11.000 ljudi. Kakor nam priča zgodovinar Valvasor, so bili Turki šestkrat v našem Primorju, in sicer: I. 21. septembra 1470. z 8000 jezdeci. — II. 21. septembra 1472. so napravili velikansko škodo s požiganjem. — III. 30. oktobra 1477. so prišli do Vidma^ in se vrnili 9. novembra. — IV. 5. apri¬ la 1478. s 15.000 vojščaki do So¬ če in tega leta so šli skozi Kanal proti Koroškemu. — V. 22. juli¬ ja 1479. so prišli v Furlanijo in od tam od Benečanov pregnani so šli skozi Kanal, Kobarid, Bo¬ vec na Koroško. — VI. 30. sep¬ tembra 1499. s 7000 vojščaki (ne¬ kateri trdijo, da je bilo 10.000 jezdecev in 5000 pešcev) so na pohodu proti Benečanom tabo¬ rili na planjavi med Gradiško in Vidmom in so ropali celo do Trbiža. Tega leta so požgali 136 sel in vasi. Glede leta teh poho¬ dov se zgodovinarji ne ujemajo. Pohod Turkov skozi Kanal sta¬ vijo nekateri v leto 1478., drugi pa v 1. 1479. Leta 1478. je privedel Skander, sin Mihaela Ogli, 30.000 turških jezdecev v bližino Gradiške v Furlaniji proti Benečanom. Ker je bila žetev že spravljena in ves živež v dobro zavarovanih gradovih shranjen, so se Turki obrnili skozi Kanal proti Koroš¬ ki. Ker pa v tistih časih še ni bilo cest skozi soško dolino, so tur¬ ški jezdeci povezali svoje konje z odejami in vrvmi, kakor pri¬ povedujejo, in tako povezane vlačili čez skalovje in jih potem zopet po vrveh spuščali preko skal. Od prebivalstva jih je ne¬ kaj zbežalo, bolj pogumni pa so gradili skladovnice skal po go¬ rah, pod katerimi so potovali Turki, in ob prikladnem času so valili kamenje v dolino in stem zelo veliko Turkov pokončali. Še dandanes imenujejo kraj, kjer se je to dogajalo: »Turški kla¬ nec«, »Turški križ«. Blizo Banj- šic je selo, ki mu pravijo »Kr¬ vavec«, ker je bilo tam v času turških vojsk prelite mnogo krvi. Leta 1511. so prišli Turki zo¬ pet proti Gorici.« Toliko poroča o Turkih kanal¬ ska farna kronika. V Grudnovi Zgodovini slov. naroda beremo: »Monštrance, kelihe, mašno obleko, knjige, ol¬ tarna pregrinjala in druge cer¬ kvene dragocenosti so Turki u- grabili; božje hiše so izpreme- nili v hleve, kjer so plesali in po¬ čenjali najostudnejše razuzda¬ nosti.« (350.) Četudi nimamo nikakega po¬ ročila o turškem opustošenju Marijine cerkve na gori nad Solkanom, z zanesljivostjo lah¬ ko sklepamo, da je bila tista sta¬ rodavna cerkev v turških bojih oropana, opustošena in požgana in je pozneje kot razvalina po¬ polnoma razpadla. Točka, kjer je cerkev stala, je bila zelo važ¬ na že kot razgledna točka; po¬ misliti pa moramo tudi, da je tam mimo nad Grgarjem bila najlažja možnost prehoda na Ka¬ nalsko, ker je bila tesna soška dolina med Solkanom in Plavmi še brez prehodne ceste. Turki so vlekli s seboj velik tren ropa in so morali za ta tren poiskati bolj lahkih prehodnih in prevoznih poti. Vemo iz farne kronike ka¬ nalske, da je šla še leta 1575. cesta, ki je vodila iz Gorice pro¬ ti Kanalu, čez Grgar in so tam čez istega leta vozili nov zvon v Kanal. Če so torej prodirali po¬ samezni jezdeci ali manjši od¬ delki po tesni soški dolini, so se valile večje čete Turkov gotovo po Grgarski strani mimo Svete gore in so ob taki priliki cerkev na gori obiskali in opustošili. Da so bile v tistih časih turških na¬ valov mnoge cerkve po naših krajih resnično porušene ali opu- stošene, nam priča zopet ome¬ njena farna kronika, ki je sicer precej nepopolna, pa nam ome¬ nja zgraditev cerkve na Gore¬ njem polju 1484. in posvečenje te cerkve 1491. Posvečenje av- ške cerkve 1481., posvečenje cer¬ kve v Levpi 1495. To so bile od Turkov opustošene in na novo pozidane cerkve. Tu so le neka¬ tere omenjene; prav gotovo je bilo še veliko drugih porušenih. Opisali smo te razmere iz časa turških vojsk po naših krajih, da iz tega opisa lažje razumemo, usodo Marijine cerkve na gori nad Solkanom. Četudi nimamo nobenega zgodovinskega sporo¬ čila ohranjenega, ki bi nam go¬ vorilo o opustošenju te staro¬ davne cerkve, si pa lahko ustva¬ rimo prav živo sliko tega opu¬ stošenja, ki je povzročilo, da je polagoma prišla ta cerkev po*- polnoma v pozabljenje pri ljud¬ stvu, tako da po Marijini pri¬ kazni leta 1539. in ob času zida¬ nja nove cerkve leta 1541. že ni bilo spomina na nekdanjo cer¬ kev. Ker so vsled grozovitih opu¬ stošenj imeli ljudje veliko dela z obnavljanjem domov in doma¬ čih cerkva in so bili tudi silno obubožali, je pač zelo verjetno, da ravno vsled tega niso poskr¬ beli hitro za obnovitev Marijine cerkve na gori, ki jim je bila že nekoliko preveč oddaljena. Ko so starejši ljudje pomrli, so mlaj¬ ši vedno bolj pozabljali na to cerkev. Razpadala je vedno bolj in naposled docela razpadla. Da je stala na sedanji Sveti gori Marijina cerkev že pred le¬ tom 1400, nam dovolj jasno pri¬ čajo od prof. dr. Franca Kosa na¬ vedeni zgodovinski podatki. Po¬ leg teh podatkov pa nam je v dokaz tudi omenjena, ob gra¬ ditvi cerkve po prikazanju naj¬ dena marmornata plošča, o ka¬ teri bomo o priliki še govorili. Sedaj lahko z zanesljivostjo* to trdimo: Ta plošča je ostanek nekdanje Marijine cerkve na tem svetem kraju. Je starodavni spo¬ menik, ki nam priča, da je bila ta gora že v davnini Mariji posve¬ čena in da že tudi zato zasluži svoj naziv Sveta gora. Ko po- stoji pobožni romar pred tem starodavnim spomenikom, naj se zaveda tega dejstva: Že v starodavnih časih je stala na tem mestu Marijina cerkev , Pred davnimi stoletji so tukaj pobožni domačini častili Kralji¬ co nebeško in jo pozdravljali: »Ave! Zdrava Marija ...« Turške grozote so tisto staro¬ davno cerkev opustošile in po¬ rušile. Toda Marija je hotela, da jo tu častimo in milosti prosimo. Vrnila se je ob prikazanju sem na svojo goro, zapovedala je, ob¬ noviti od Turkov porušeno sve¬ tišče, ko je naročila Uršiki pasti¬ rici: »Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi!« Tukaj na svoji Sveti gori hoče vladati Svetogorska Kraljica s svojo milostjo in dobrotljivo¬ stjo. Prihajajmo k njej z zaupa¬ njem in ljubeznijo! (Nadaljevanje prihodnjič) Z dovoljenjem cerkvene oblasti. Uredništvo in uprava: CONVENTO MONTE SANTO. Odgovorni urednik: P. GUGLIELMO ENDRIZZI. Tiska: Prem. Štab. Tip. L. Lucchesi « Gorizi*.