lato XXIII. B BB O B S ■ B BBBBB šiaauira 14S ~TDGiji/5kI LIxT== celoletno 180 din (za trio- B BBST M iML Mf «8» .JSlm B B B .. B B GresorCiCeva im4 33 tS eemstvo: 210 din), '/- leta B |% BB V Bi BL S BlfiB H 211-52. Uprava: Gre^t 90 din, za V« leta 46 din, BP ^P ^^^BP Wr ^P 6i6eva ul 27. Tel. 47-8L cifstta) 15 din. Tedenska w Rokopisov ne vračamo. — Plača In toži se v Ljubljani. Časopis za trgovin o. Industrijo, obrt In denarništvo nici v Ljubljani flt 11.95*, fsliala *Mk f znaia ta Llubllana, petek 20decembra Cena JZ Z Božiine misli Daleč »o že časi, ko smo praznovali lepe božično praznike v oni lepi mirni dobi, ko se je mogla zbrati na božične praznike vsa rodbina in ko ljudi niso trle skrbi zaradi zunanjih dogodkoV. Danes tega mirnega uživanja božičnih praznikov ni več. Deloma zaradi ostrega tempa, ki vedno bolj prodira v vse življenje, še mnogo bolj pa zaradi zunanjih dogodkov. Zaradi teh danes tudi najmiroljubnejši narod ne ve, če bo mogel preživeti tudi prihodnje praznike v miru in ta negotovost jemlje božičnim praznikom oni lepi občutek miru, ki daje tein praznikom posebno lepo obeležje. Mir v naravi, mir v srcih ljudi, to je pravo božično razpoloženje, ki ga pa je danes vedno manj. Vendar pa moramo biti zadovoljni, da uživamo vsaj takšne božične praznike, kakršne imamo, kajti v mnogih deželah ne morejo niti takšnih. Glavno je le to, da uživamo božične praznike v miru, da se nam vsaj ni treba bati za življenje svojih ljudi in za svoje življenje in v tej zavesti lahko pozabimo na vse druge nadloge. Zato pa je sedaj čas, da praznujemo božične praznike ne le kol rodbinske praznike v najožjem smislu besede, temveč tudi v tem širokem smislu, da se zavedamo svoje jugoslovanske skupnosti in da smo hvaležni svoji Jugoslaviji, ki nam Je znala ohraniti mir. Priborila nam je s tem neprecenljivo dobroto in nas obvarovala neizmernega zla. Zato jo prav, če tudi v dejanjih pokažemo Jugoslaviji svojo hvaležnost. Res niso sedanji časi posebno veseli. Draginja pritiska vedno bolj, primanjkuje sedaj tega ali onega, nastajajo vedno nove težave. Toda vse te težave so nič v primeri s stisko, ki bi nas doletela. Če bi si naša država no znala obvarovati mir. In na to ne smemo nikdar pozabiti, tega se moramo vedno zavedati. Mir je sreča, ki nam je bila naklonjena in za to srečo moramo tudi nekaj žrtvovati. Kakor se člani rodbine za božične praznike med seboj obdarujejo, tako bi se morali obdarovati tudi vsi Člani naše velike domovine, ki je tudi neke vrste naša rodbina. Seveda pa morejo darovati le tisti, ki kaj imajo. Ti bi se morali zlasti za božične praznike zavedati svoje dolžnosti do svoje velike rodbine in skrbeti bi morali, da po svojih močeh čimbolj olepšajo svojim bratom božične praznike. Mnogo več kakor v drugih letih bi morali sedaj žrtvovati, ker njim tudi mir največ donaša. Marsikdo se sicer boji, da bi žrtvoval preveč, toda naj pomisli, kaj bi moral žrtvovati, če bi bila vojna, kaj bi mu vojna mogla vzeti. Zato pa naj vsak stori svojo socialno dolžnost in skrbi, da bo čim več ljudi preživelo praznike v zadovoljstvu. Božični prazniki so prazniki ljudi dobre volje. Ljudi te dobre volje je vedno manj in zato preživljajo ljudje tudi božične praznike vedno manj srečno. Za sebe bi zato ljudje delali, če bi bili odločni proti vsem, ki niso ljudje dobre volje. Dosti je teh med nami in spoznamo jih po vesteh, ki jih širijo, odkrivajo se po mnlodušju, s katerim hočejo oslabiti našo družbo, izdajajo se po uslužnostl do tujih interesov. To so oni ljudje, ki bi hoteli uni- čiti naš mir, ki bi hoteli nam vzeti še to, kar smo ohranili. Za ljudi dobre volje velja božično oznanilo, ne pa za ljudi zle volje. Z mirom v srcu, z zavestjo svoje skupnosti praznujemo božične praznike, toda hkrati tudi z odločnostjo, da hočemo, da naše ognjišče, naše rodbinsko ko narodno, ostaja za vedno nedotakljivo za vsakogar in da bomo to ognjišče varovali vedno z največjo odločnostjo in tudi s svojim življenjem. Bolj ko druga leta nas letos spajajo božični prazniki vse Jugoslovane v eno trdno skupnost in v tej zavesti je tudi pomembnost letošnjih božičnih praznikov. Uspeh lesne f/e Sela Osredniega lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združeni Kaj zmore dobra organizacija in kako more varovati interese svojih članov, je dokazala organizacija naših lesnih trgovcev in proizvajalcev, predstavljena v Stalni delegaciji za lesno gospodarstvo kr. Jugoslavije. Nameravalo se je, da se vsa lesna izvozna trgovina postavi pod kontrolo, da se dekretirajo kontingenti in cene, da se v Beogradu določa, kdo sme izvažati les ali ne, skratka, da se zasebna iniciativa v lesni trgovini čim bolj omeji, toda vse te namere so se ali popolnoma ponesrečile ali pa omejile na znosljivo mero, ker je proti njim nastopilo trdno organizirano in enotno vse lesno gospodarstvo Jugoslavije. Čc ne bi bilo te enotnosti, če ne bi bilo združeno vse lesno gospodarstvo vse Jugoslavije v eni organizaciji, ne bi bil ta uspeh nikdar dosežen. S tem pa je podana tudi vsem drugim gospodarskim strokam pot, po kateri se morejo in tudi morajo uveljaviti: v enolni državni organizaciji, kakor je izvedena v lesni stroki. Vsa lesna trgovina in vsa lesna proizvodnja sta združeni v Stalni delegaciji za lesno gospo- darstvo. To Stalno delegacijo pa tvorijo popolnoma avtonomne lesne organizacije, tako v Sloveniji Osrednji lesni odsek pri Zvezi trgovskih združenj, ki združuje vse lesne trgovce in Lesni odsek pri Zvezi industrijeev, ki združuje vse lesne industrijco. Tako je slovensko lesno gospodarstvo docela organizirano in močno dovolj, da se uveljavi tudi v skupni vsedržavni organizaciji, v Stalni delegaciji, v kateri so vso organizacije enakopravne in zato tudi ni nobenega majoriziranja. Med vsemi organizacijami vladata sloga in medsebojno razumevanje, zato pa je tudi bil boj za revizijo uredbe o kontroli lesnega izvoza uspešen, kakor je mogel ugotoviti na seji Osrednjega lesnega odseka njegov predsednik Škrbec. Sejo je otvoril ob 10. dopoldne predsednik Osrednjega odseka Franjo Škrbec, pozdravil vse na-vzočne, zlasti, ker so se zbrali v tako izredno lepem številu. Po Imenovanju zapisnikarja je prešel na dnevni red in podal svoje poročilo, iz katerega posnemamo: Poročilo pred Frania Uvodoma je omenil, da je bila sklicana seja Osrednjega odseka, da poroča o izredno važni seji Stalne delegacije ter konferenci med člani Stalne delegacije in zastopniki vlade zaradi kontrole lesnega izvoza. Seje in konference v Beogradu so se udeležili za Osrednji odsek predsednik Škrbec, član odseka Fridrich in tajnik dr. Pu-stišek. Najprej je bila seja Stalne delegacije, da smo so med seboj dobro dogovorili, popoldne pa je bila konferenca z delegati vlade, kjer smo branili stališče svojih organizacij. V krogih lesnih trgovcev je bilo zelo mnogo razburjenja, ker se ni hotela zasebna iniciativa le omejiti v izvozni trgovini, temveč tudi v notranji domači. V Evropi se razvija vse gospodarstvo pod vplivom čisto posebnih razmer. Države hočejo same trgovati in zato se pospešuje kolektivna trgovina. Morda je v tem glavni vzrok večino težav, ki so jih povzročile razne uredbe. Tako je vzbudila tudi uredba o kontroli lesnega izvoza silno razburjenje. Izdana jo bila ta uredba brez zaslišanja naše organizacije. Naša organizacija je proti temu protestirala in zahtevala, da se v bodoče ne izda nobena uredba brez zaslišanja naših organizacij. Naš protest ni bil zaman in Stalna delegacija je bila vprašana za mhenje, kako se naj reformira uredba o kon'roli lesnega izvoza. Naglasili smo, da se ne moremo zadovoljiti s tem, da se le zasliši mnenje naše organizacije, temveč mora ta pri izdelavi nove uredbe sodelovati. Ta naša zahteva se je priznala za upravičeno in zato je bila sklicane uvodoma omenjena konferenca. Predsednik Škrbec je nato poročal o poteku konference ter zlasti naglasil naslednje uspehe, ki so bili doseženi: Tako se je kontrola lesnega izvoza omejila le na nekatere vrste, kakor drva, celulozni les, oglje, okrogel les vseh vrst, železniške prage, ekstrakte za strojenje, drevesne skorje za strojenje in za smolarske proizvode. Izvoz vsega drugega lesa pa je izven kontrole, oz. omejen le na izdajo izvoznih potrdil. Zelo važna je določba, da se bodo razdeljevali kontingenti na predlog Stalne delegacije. Posebno hud je bil boj zaradi ■čl. 8., ki daje Direkciji pravico trgovanja. Zahtevali smo črtanje vsega člena in po prav hudi borbi to tudi dosegli. Dosegli smo nadalje, da je padla namera, da se zahteva za vsak vagon posebno potrdilo, kar je tudi tehnično čisto neizvedljivo. Dosegli smo nadalje, da je padla kavcija, da so se določile prehodne določbe, po katerih bodo stara izvozna potrdila veljala še en mesec. Posebno pomemben pa je uspeh, ki se je dosegel glede novih določil o reglstraelii izvoznikov. Pogoji za registracijo bodo na-J Gozdne proizvode bodo smeli slednji; j izvažati v bodoče le proisvajalci in trgovci z gozdnimi proizvodi, ki so vpisani v register lesnih izvoznikov pri Direkciji za zun. trgovino. Ta registracija velja za vse izvozne države. Podjetja, ki se hočejo zaregistri-rati, morajo vložiti prošnjo za vpis v register pri oni strokovni organizaciji, ki je na sedežu njih obrata in včlanjena pri Stalni delegaciji. (Prošnje se vlagajo torej pri Osrednjem lesnem odseku.) Izvažati smejo le podjetja, ki so registrirana in včlanjena pri eni od organizacij, ki so včlanjene pri Stalni delegaciji. Prošnjam za registracijo se mora priložiti obrtno pooblastilo (tudi v prepisu), izpisek iz trg. registra, podatki o izvršenem izvozu v 1. 1937.—40. Proti odloku Direkcijo je dopustna v 15 dneh pritožba na trg. ministra, ki o pritožbah definitivno odloča. Prijave se sprejemajo oktobra in aprila. Za prvo registracijo pa se sprejemajo prijave izjemoma v roku 30 dni po uveljavljenju uredbe. Po poteku vsakega koledarskega leta črta Direkcija iz registra one, ki že dve leti niso izvažali. Predsednik Škrbec je pojasnil posamezne določbe registracije. To so veliki uspehi, kakor jih ni dosegla niti ena druga gospodarska stroka. Dosegla pa jih jo le zato, ker je dobro organizirana, ker je enotna za vso. državo. Brez dobre organizacije danes ne gre, a tudi ne brez dobrega tiska. Zato bi moral biti tudi vsak lesni izvoznik naročen na »Trgovski list«. Osrednji odsek bo v bodočo objavljal svojo okrožnice v »Trg. listu«. Druga vpr Z zadovoljstvom so sprejeli zborovalci poročilo o doseženem uspehu, nato pa začeli razpravljati o raznih drugih vprašanjih. Daljša debata se je razvila glede akreditivov. 0 tem sicer še ni bil sprejet noben obvezen sklep, vendar pa se je v debati velika večina izjavila v tem 9mislu, da bi smeli trgovci prodajati les le proti akreditivom, izplačljivim v domačih bankah ali pa proti plačilu v na-prej. Z odobravanjem je bil sprejet predlog, da se apelira na vse trgovce, da ne dopuščajo šušmar- jem. da delajo kupčije na njih' ime. Več stanovske zavednostil Namen nove uredbe bo, da se šušmarstvo zatre in trgovci morajo to namero podpirati na vsej črti. Zelo zanimiva pojasnila je podal inž. Zupančič gledfe delovanja nemških osrednjih ustanov, ki zlasti gledajo na plačilo blaga. Niti uvoznikom ne dajo uvoznega dovoljenja, če ne morejo navesti, kako bo blago plačano. Tako moramo delati tudi mi in se zavedati, da je pri trgovini glavno plačilo. Vprašanie drv V debati so posamezni govorniki opozorili tudi na razne nevšeč-ne pojave v trgovini z drvmi. Ko so se cene za drva maksimirale, je njih cena takoj silno poskočila. Posebno smešnjavo so pa naredile prevoznice. Brez teh prevoznic sa danes ne morejo prevažati drva, kar je povzročilo silno mnogo težav. Od Litije proti vzhodu se drva ne smejo izvažati, ker so rezervirana za Hrvatsko. Tako se danes dogaja, da lesni trgovci, ki imajo pripravljena drva za svoje lesne odjemalce, tem drv no morejo dobaviti. Cena drvom je doina mnogo nižja ko v tujini. Doma velja vagon 2200 din, v Švici pa se plačuje po 3300 din. Ne sme se dogoditi, da bi se za Hrvatsko rezerviran les nato izvažal v Švico. Nekateri so tudi opozarjali na nevarnost, ki more nastati zaradi prevelike razlike v cenah drv na domačem in tujem trgu. Dviga cen na domačem trgu ne bo mogoče zadržati, če se ne bodo dajale trgovcem, ki prodajajo na domačem trgu premije iz doseženih višjih izkupičkov za izvožen les. Toda v tem primeru se mora zagotoviti, da za iz Slovenije izvoženi les ne bodo šle premije v druge pokrajine; Zato jo nujno, da se centrala za Izvoz lesa ustanovi tudi v Ljubljani, kar je tudi že sklenjeno. Ta centrala je potrebna tudi zato, da se ne bo dogajalo več, da bi mogli izvažati les le tisti, ki imajo svoje posrednike za izvoznice v Beogradu. To nepotrebno posredo- vanje, ki le podražuje posel, se mora odpraviti! Tudi pri oglju se kažejo takšne nepravilnosti. Z oficialnega mesta se je zatrdilo zastopnikom Osrednjega lesnega odseka, da sedaj še nihče ni dobil izvoznice *a oglje. Dejansko pa nekateri oglje že izvažajo na podlagi teh izvoznic. Osrednji odsek bo proti temu odločno nastopil. Nato se je sklepalo o novi članarini, ki se je določila na podlagi količin, katere je kdo izvozil, članarina se je precej zvišala, a drugače ne more Osrednji odsek zadostiti svojim dolžnostim. Z uvedbo lesne kontrole bodo seje v Beogradu vodno bolj pogostno in če se teh ne bodo udeleževali zastopniki odseka, bomo prezrti pri določevanju kontingentov itd. Osrednji odsek bo redno obveščal člane o vseh važnejših dogodkih z okrožnicami. Te pa bo objavljal v »Trg. listu«, ker si s tem prihrani stroške in ker mora itak vsakdo čitati »Trg. list«, da je pravilno informiran. Zato pa jo potrebno, da je vsak lesni trgovec naročen na »Trg. list« in sicer na vse tri tedenske številke. Obravnavala so se nato še druga vprašanja, nakar je predsednik Škrbec zaključil sejo. Seja je dokazala, da so naši lesni izvozniki absolutno kos vsem svojim nalogam in da se bo lesna trgovina dobro razvijala, če se ne bodo izdajali napačni predpisi. Te pa naj prepreči resnično sodelovanje med državnimi pristojnimi uradi ter organisacijami lesnih izvoznikov. Odlikovani trgovci Odlikovani so bili: z redom Jugoslovanske krone 8. stopnje Je odlikovan indnstrijee Ivan Avsenek; a redom sv. Save 3. stopnje: Karel Ceč, industrijec, in Avgust Tosti, komisar Zbornice za TOI; z redom Jugoslovanske krone 5. stopnje dr. Fran Černe, ravnatelj Mestne hranilnice, in Frane Urbane, veletrgovec; z redom sv. Save 4. stopnje: Anton Verbič, dvorni dobavitelj, In Maks Hrovatin, liskarnar; z redom Jugoslovanske krone 5. stopnje: Viktor Meden, trgovec, vsi iz Ljubljane, in Vinko Kunstelj, ir Iustrijec na Vrhniki; z redom sv. Save 5. stopnje: Jakob Dimnik, predsednik združenja mesarjev pri Devici Mariji v Polju, Lojze Šmue, tajnik Združenja trgovcev v Ljubljani, dalje Frane Pavlin, Karlo Kregar, Ivan Železnikar. Janko Krek, Zvonimir Lukič, Dominik Čebin, Janko Čepon In Jakob Vilhar, trgovci iz Ljubljane. Najboljši dokaz, kako potreben je gospodarskim in poslovnim ljudem >Trgovskj list«, je dejstvo, da se je Število naročnikov na »Trg. list« v zadnjih mesecih zvišalo za nad 25%. In to ni čudno. Kajti »Trgovski list« prinaša poleg strokovno-gospodarskib razprav vse najvažnejše zakonske predpise, uredbe in informacije Dalje v posebni rubriki »Davčne nasvete«, tržna poročila itd. itd. List izhaja 8 krat na teden in stane celoletno samo din 18C—. »Trgovski list« je glasilo trgovcev in gospodarskih stanov sploh in zato ne bi smel manjkati v nobenem še tako majhnem podjetju. Saj lahko samo ena pravočasna opozoritev, nasvet ali opozorilo, prihrani lOkratno naročnino. Na roči te »Trgovski list« še danes in opozorite nanj tudi svoje poslovne tovariše. Naslov: »Trgovski lisi« Ljubljana — Trg. dom. Zlata nedelja Trgovine bodo na zlato nedeljo dne 22. t. m. ves dan odprte, na kar se opozarja kupujoče občinstvo, da izkoristi zlato nedeljo za nakup božičnih daril. Po naredbi o odpiranj« in zapiranju trgovin čl. 80. morajo biti trgovine na dan 24. decembra zaprte ob 5. nrl popoldne, dočim zapirajo trgovine z Živili ob 7. uri. — Združenje trgovcev v Ljubljani. Zahteve primorskih • trgovcev Na letnem občnem zboru Združenja trgovcev v Splitu so bile •p. >Jete naslednje zahteve: 1. Z zvišanjem pridobnine in drugih javnih davščin je zašla večina trgovcev na območju Zveze trg. združenj v kritičen položaj Zato zahtevamo ublažitev davčnih bremen. 2. Poudarjajoč, da se pod razlijejo živila na izvoru, zahtevamo, da se bruto-zaslužek trgovca določi na podlagi dnevne tržne cene. 3. Da »e pravilno precenijo potrebe gospodarstva in izdajajo ute moljene gospodarske določbe, je neobhodno potrebna ustanovitev Itrvatskega gospodarskega sveta ki se naj zato čim prej ustanovi 4. Zahtevamo proprečenje nedo voljenega poslovanja nabavljala« potrošniških zadrug z nečlani ter zahtevamo, da se te obdačnjejo ker se prav nič ne .azlikujejo od trgovin, 5. Ker »o kmetovalci danes iftk&nih razmerah, da lahko plača jo svoje blagovne dolgove, zahtevamo, da se ti dolgovi izvzamejo iz Zaščite. 8. Zahtevamo, da *e Čim pre aačno izvajati obljubljena javna dela. V petek 13. decembra ob 10. dopoldne je bil v sejni dvorani »Trgovskega doma« občni zbor deležnikov Konzorcija »Trg. lista«. Udeležba članov sicer ni bila posebno velika, kar pa je prišlo trgoveev-deležnikov na občni zbor pa so zato pokazali tem živahnejše zanimanje za »Trg. list«. Soglasno so v J poudarjali, da je danes »Trgovski list« vsem trgovcem in vsem gospodarskim ljudem neobhodno potreben, da se pa tudi njegova koristnost ni že zlepa tako izkazala, ko baš v sedanjih časih, ko e vedno bolj očitna nepreudarje-na tendenca izločitve trgovine. Vsi udeleženci občnega zbora so podali celo vrsto predlogov, kako bi se mogel položaj »Trgovskega lista« še bolj utrditi in list čim bolj razširiti. Nekateri so tudi predlagali, da se »Trgovski list« »preme- Trgovstvo ne sme biti brez „Trgovskega lista“ Obini zbor deležnikov ..Trg. ni v dnevnik. Seveda pa se morejo vsi takšni in podobni predlogi uresničiti le, če vsi trgovci brez izjeme store svojo dotžnost do svojega stanovskega glasila, če so njegovi naročniki in če mu pridobivajo nove naročnike ter če sfcrbe tndi za to, da inserirajo v »Trgovski list« vsi, ki dobavljajo trgovcem blago. Zlasti pa bi morali vsi predsedniki trgovskih združenj in vsi njihovi tajniki delati za »Trgovski list«. Skratka, le od trgovcev samih je odvisno, kakšno veljavo bo imelo njih stanovsko glasilo in kako uspešno bo moglo zastopati njih interese. Občni zbor je otvoril predsednik Konzorcija Stane Vidmar, ki je takoj po uvodnih formalnostih prešel na dnevni red ter podal svoje poročilo, iz katerega navajamo naslednje: Poročilo predsednika Staneta Vidmaria V smislu pravil polaga načelstvo Konzorcija »Trgovskega lista« obračun o poslovanju za leto 1939. Načelstvo si je prizadevalo, da spravi poslovanje v vzorni red in ga čim bolj komercializira. Uprava bo še nadalje skušala osamosvojiti glasilo tako, da bi se vzdrževalo samo z rednimi naročninami, brez podpor, subvencij itd. Seveda je pa do tega še trda pot in treba bo dvigniti stanovsko zavest in požrtvovalnost. »Trgovski list« je stanovsko strokovno glasilo slovenskega trgovstva in slovenskega gospodarstva sploh. Njegove naloge so, da služi interesom trgovskega stanu, da vsestransko informira svoje naročnike, a da tudi odločno nastopa v obrambo trgovstva in za razčiščenje včasih zelo zmedenih pojmov o nalogah gospodarstva ter o pomembnosti in važnosti gospodarskega dela za narod in državo. Zlasti v sedanjih kritičnih časih, ko sc kažejo vsepovsod znaki spreminjanja dosedanjih sistemov in se vsepovsod pojavljajo preroki novih redov in vsemogoči teoretiki in vseznalei, je potrebno, da imamo glasilo, ki v važna vprašanja prinaša jasnost in potegne marsikak načrt iz meglenih višav prebujne fantazije na tla stvarnosti in realnih razmer. Koliko lahko koristi to delo in koliko Škode lahko prepreči, nam zgovorno dokazuje ravno zadnje leto, ko je naš »Trgovski list« bas zaradi svoje stvarnosti zelo veliko pridobil na ugledu in pomenu. Ugotavljam pa tudi, da je list mnogo pomenil v naši stanovski organizaciji in čutimo zlasti v Zvezi trgovskih združenj jasno vpliv lista na dvig zavednosti naših trgovcev. Kako velikanskega pomena pa bi bilo, če bi list prejemali vsi trgovci brez izjeme, če bi list v več kot 10 000 Izvodih informiral ne samo slehernega trgovca, marveč vso slovensko javnost o pre-važnih vprašanjih brez primesi strankarskih in drugih interesov, čisto objektivno in pošteno. Ta cilj je imelo načelstvo pred očmi pri vseh svojih ukrepih, zavedajoč se, da bo v teh načelih uspelo le, če bo »Trgovski list« na takšni višini, da bo postal neobhodno potreben slehernemu trgovcu in gospodarskemu človeku sploh. Moje kratko poročilo, pa predvsem poročilo blagajnika vam kaže, da smo na najboljši poti in da je potrebna le še odločnost in zavednost naših združenj, da se uresniči naš glavni načrt, da postane »Trgovski list« dnevnik in da ga dobiva vsak član trgovskih združenj redno. List bo potem tudi cenejši, uspeh pa neprimerno večji, čeprav naklada »Trg. lista« ni majhna, vendar pa je še dosti premajhna, da bi se lisi lahko vzdrževal sam, ker smo ravno na meji, ko nčciija rentabilnost lista. Omenjam, da stane danes vsak izvod redne izdaje nekaj nad 1 din, sobotna pa din 0'80. Ker naročnina ni visoka, je težko ujeti ravnotežje med nabavno in prodajno ceno. Sicer so tu še oglasi in razne pri-godne izdaje, ki vržejo nekaj več (božična, novoletna, vetesejmska), toda list je kljub temu le še navezan na podpore, dokler ne bo zavednost naših trgovcev takšna, da bo smatral vsak trgovec za svoje stanovsko dolžnost biti naročnik lista., 2e večkrat smo na sejah ekae-kutive razpravljali o tem, kako dvigniti število naročnikov. Letos i je našim trgovcem pokazalo pravo pot Združenje trgovcev v Krškem. Predlagalo nam je, da naroči za vse svoje člane razen branjevcev redno izdajo »Trgovskega lista« (t. j. vse tri tedenske številke), za proliuslugo pa mu list prinaša vse njegove okrožnice in obvestila za člane, spadajoče pod Združenje Krško. To je lep primer, kateremu naj bi Čimprej sledila vsa združenja. Na občnih zborih, ki so pred nami, bo najugodnejša prilika, da se po vzoru krškega tudi pri ostalih združenjih izvede ta, nad vse koristna in pomembna akcija. Dohodki na inseratih so se v letu 1939. povečali, vendar še ne toliko kot smo želeli. Poudarjam pa, da tudi pri sprejemanju inse-ratov postopamo dosledno in ne sprejemamo inseratov tvrdk, proti katerim vodimo načelne borbe. Ruvno zato, ker smo tudi pri sprejemanju inseratov dosledni, bi bilo želeti, da bi naša domača industrijska podjetja in pa naše veletrgovine bile večkrat videne na inRcratni strani »Trgovskega lista«. Predsednik Vidmar je nato poročal o stanju deležev ter podal kratek pregled finančnega poslovanja konzorcija. Eno je danes bolj kot kdaj jasno: »Trgovski list« je našemu stanu neobhodno potreben. Načelstvo se je in se bo tudi v naprej trudilo, list voditi po poti načelnosti, odločne zaščite gospodarstva v interesu naroda in države. Z dobrim, skrbDim in vestnim gospodarstvom pa bomo delali za uresničenje stare želje naših gospodarskih ljudi, da postane »Trgovski list« — dnevnik in da ga bo dobival vsak trgovec. Da je mogel »Trgovski list« v glavnem zadovoljivo izvrševati svojo nalogo, je v veliki meri tudi zasluga naše Zbornice in članov njenega trgovinskega odseka, ki so poskrbeli, da je dobil »Trgovski list« tudi leto' prepotrebno subvencijo. Bodi jun vsem, s predsednikom tov. Smrkoljem na Čelu izrečena naša zahvala. Posebej pa se tudi moramo zahvaliti gen. tajniku Zbornice Ivanu Mohoriču, tajniku dr. Ivanu Ptessu, ki je v upravi tudi tajnik odbora, in konzulentu g. Žagarju, ki so list vedno podpirali z nasveti, članki in informacijami. Brez njih pomoči bi list težko dosegel uspehe kot jih je. t Posebej pa se moramo zahvaliti tudi zveznemu tajniku dr. Pusti-šku, ki je skrbel, da je bil kontakt med uredništvom in Zvezo naravnost odličen. Zahvalo konzorci ja pa moram izreči tudi vsem tajnikom združenj, ki so podpirali list, zlasti pa tajniku ljubljanskega združenja Šinucu. Med letom smo opazili, da je treba marsikaj v upravi spremeniti. Pokazala se je potreba reorganizacije uprave lista In smo na novo zasedli mesto upravnika. Osnovali smo novo kartotečno knjigovodstvo, razčistili vse stare, nejasne zadeve ter končno uvedli red in točnost v vse poslovanje. V skladu z razmerami smo uredili tndi prejemke nameščencev, kar se je obrestovalo * vestnostjo iti delovno vnemo naših sodelavcev, katerim se ob tej priliki prav iskreno zahvaljujem. Ce gledam ogromno delo našega urednika ln napore upravnika, vidim, da je pohvala in zahvala na tem mestu moja dolžnost. Ob koucu moram še poudariti, da so nas pri našem delu nekatera združenja res podpirala, medtem ko kažejo nekatera redka združenja neko čudno nerazumevanje in bežijo tako rekoč pred vsa ko. pomočjo. Člani eksekutive so na številnih sejah pretresli vsa vprašanja in se ukvarjali z veliko vnemo z vsemi problemi in načrti, tako da bi smeli računati a polnim razumevanjem in podporo vseh funkcionarjev v združenjih. Vpliv lista se bo čutil v vseh združenjih na vseh zborovanjih toliko bolj, kolikor več ljudi ga bo čitalo. In če hočemo da bo organizacija močna, odločna in enotna, mora biti sleherni član temeljito informiran o vseh vprašanjih, da ga ne bo zmotil vsak veterček. (Živahno odobravanje.) Takoj po poročilu predsednika se je razvila živahna debata, katere so se zlasti udeležili gg- Fran Novak, Anton Verbič, Miloš Oset, Franjo Škrbec, Stanko Florjančič, Ivan Laznik, Janko Krek in predsednik Vidmar. Izvajanja vseh -govornikov so imela le en namen, kako povečati naklado lista in zboljšati njegovo vsebino. Od predlogov naj omenimo naslednje: Na vsak način se mora doseči še mnogo boljši kontakt med združenji in listom. Zlasti je treba predsednike in tajnike združenj še bolj pridobiti za list. Doseči je treba, da bo vsak predsednik zdru- ženj smatral za svojo dolžnost, da čim bolj dela za list. Tud! to se naj doseže, da bodo združenja bolj dopisovala »Trg. listu«. Poudarjalo se je nadalje, da bi v današnjih časih moral biti vsak trgovec, ki hoče res veljat! za trgovca, naročen na »Trgovski list«. Zavedna združenja bi morala uvesti obvezno naročbo na »Trg. list« za vse svoje člane. Eksekutiva naj uvede zavarovanje za vse naročnike v primeru smrtne nezgode. Vse okrožnice odsekov, združenj in Zveze naj se, če nimajo čisto zaupnega značaja, objavljajo v »Trg. listu«. Sledilo je blagajniško poročilo Jožeta Verovška. Ker so imeli vsi zborovalci poročilo v rokah, se ni prečitalo. Račun izgube in dobička navaja za 31. december 1939. dinarjev 524.677'-— stroškov. Poslovna izguba v 1. 1939. znaša 4.596 din, ki se prenese na novi račun. Blagajnik Jože Verovšek je pojasnil posamezne postavke ter zlasti navedel, da se je izterjalo mnogo zaostale naročnine. V imenu nadzorništva je poročal predsednik nadzornega odbora Stanko Florjančič, ki je navedel, da je nadzorni odbor natančno pregledal vse knjige in priloge, našel vse v najlepšem redu in zato predlaga absolutorij načelstvu in blagajniku. Občni zbor je nato soglasno odobril vsa poročila in tudi predlog nadzornega odbora. j Sledilo je poročilo urednika »Trg. tista«. Vojni dogodki so na eni strani zelo neugodno vplivali na list. Posebno lani, ko je bilo vse zelo negotovo, je bilo vsako uspešnejše delo za list nemogoče. Posebno se je to občutilo pri inseratih. Kadar ni blaga, tudi ni interesa za inseriranje. Na drugi strani pa so vojni dogodki. zlasti pa zaradi njih povzročeni predpisi silno dvignili zanimanje za Ust. »Trgovski list« Je skušal čim bolj pregledno in izčrpno poročati o vseh novih predpisih. More se reči, da je bil trgovec, ki je redno čital vse tri številke »Trgovskega lista« informiran o vseh važnejših predpisih. Ko se je začela vojna, se je tudi začela gonja proti trgovstvu. Izšle so uredbe, ki so odkrito kazale svojo ost proti trgovcem. V obrambo trgovcev je »Trgovski list« krepko in odločno nastopil in dosegel tudi lepe uspehe. Pri tej priliki se je izkazalo, da je »Trgovski list« trgovstvu danes bolj potreben ko kdaj koli prej. Razveseljivo je, da to potrjuje lepo naraščajoče število naročnikov. Druga velika naloga »Trgovskega lista« je bila, da je odločno nastopil proti določanju prodajnih cen na podlagi nabavnih cen. Z neštetimi primeri je dokazal »Trg. list«, da se morejo določati maksimalne cene le na podlagi dnevnih tržnih cen. Nadalje je »Trg. list« neprestano opominjal na zle posledice, ki neizogibno nastajajo, če se predhodno ne pošljejo načrti gospodarskih uredb in naredb gospodarskim organizacijam v izjavo. Stalni refren izvajanj »Trg- lista je bil, da brez sodelovanja z gospodarskimi organizacijami in s praktičnimi gospodarskimi ljudmi tudi ni gospodarskega napredka. Poleg tega je »Trg. list« stalne odkrival napake v izdanih pred piših, se boril proti vsem privile gijem, branil interese trgovcev in javnosti proti kartelom in kroš-njarstvu ter šušmarstvu ter bil vedno na obrambi interesov tr* govstva ter vsega gospodarstva. To je njegov program tudi v bodoče, trgovstvo pa naj podpre »Trgovski list« z informacijami, dopisi in s poročili. Urednikovo poročilo se je odobrilo, nakar se je sklenilo, da se skliče prihodnji občni zbor čim prej, načelstvo pa naj poroča na tem občnem zboru o podanih predlogih. Preveč pre uttvarla nered in onemogoia dirigiranje gospodarstva Ko so začeli izhajati predpisi o zaščiti kmetskih dolžnikov, denarnih zavodov in zadrug, so hoteli niekod vse te predpise zbrati in izdati prečiščeno izdajo vseh teh predpisov, da bi bili interesenti o vsej zadevi pravilno informirani in mogli v polni meri zadostiti svojim dolžnostim. Velik del te knjige je bil tudi že pripravljen in natisnjen, toda medtem so izhajali vedno novi predpisi, vedno nova tolmačenja in navodila, da je bilo treba pripravljeno snov vedno znova spreminjati in da se knjiga nikakor ni mogla izdati, pa čeprav je bila vedno bolj potrebna, ker je postajal kaos vedno večji. Cim več pa je bilo predpisov, tem manj so se ljudje tudi v njih spo-anali in navsezadnje so sploh obupali, da bi se kdaj spoznali. Zanimanje za vse vprašanje je zato padlo in nameravana knjiga s prečiščeno izdajo predpisov o zaščiti «ato tudi nikoli ni izšla. Nobenega dvoma ni, da je tudi v tej preobilici predpisov eden vzrokov, da se kmetski dolgovi tako slabo odplačujejo. Kadar ni jasnih predpisov, ugasne tudi zavest dolžnosti izpolnjevanja teh predpisov, ker je nejasnost dobrodošel izgovor za neizpolnjevanje. Samo jasni in slehernemu razumljivi predpisi tudi silijo k njih izpolnjevanju, ker je zaradi jasnih predpisov tudi dolžnost Izfiolrrje-vanja živa. Sedaj doživljamo podoben primer. kakor svoje dni s predpisi za zaščito, s predpisi o kontroli cen. Teh predpisov se je tudi že nabrala tako velikanska količina, da se nihče več prav m -zna v teh predpisih. Zato so u.„i sedaj hoteli nekateri izdati knjigo, v kateri bi ' bili lepo zbrani ti predpisi. Toda kdo bo izdal tako knjigo, ko pa bo zastarela, Še preden bo izšla, ker vsak teden prinese nove predpise glede cen Vrhu tega pa se cene ne kontrolirajo in določajo le na enem mestu, da je težava tem večja. A niti po istih uačelih se ne določajo cene v vseh uradih. Nastala je na ta način silna zmešnjava, ki vedno bolj onemogoča vsako resnično kontrolo. Enaka zmešnjava vlada tudi pri določanju bruto-zaslužka. V enem okraju se dopušča trgovcu 5 %> bruto-zaslužek, v drugem 15 °/o. Ponekod so sreski načelniki uvidevni, ker poznajo poslovno življenje, ponekod so manj uvidevni. Posledica tega je, da niso cene niti v dveh okrajih enake, pa čeprav se z vso paro dela na tem, da bi bile cene čimbolj izravnane. Tudi tu se vidi, da stvar ne gre, ker je preveč predpisov, ker je teh toliko, da je vsak njih pregled nemogoč. Kjer pa ni pregleda, tam nastaja nered. Slabo je, kadar jo katere stvari premalo, a slabo je tudi kadar je je preveč. Danes pa je predpisov preveč in zato vlada nered. Naše gospodarstvo pa potrebuje danes predvsem reda. Zadosti nereda so i*ak povzročili zunanji dogodki. Kar odveč bi bilo, če bi delali nered še preštevilni domači predpisi. Zato pa je treba storiti to,- kar so predlagale naše zbornice, da se vsi dosedanji predpisi združijo v skladni celoti, da se črtajo vsi odvisni prednisi, zlasti pa oni, ki si naprotujejo, ter izdajo v ceneni in vsem pojmljivi novi izdaji. Če »e to ne stori, potem tudi ni misliti na nobeno uspešno dirigiranje gospodarstva. Kdor hoče dirigirali. mora izdajati jasna povelja. Če pa prihajajo vedno nova povelja, vrhu vsega še neskladna, bodo ostala ta povelja tudi mrtva, j Dirigenti o gospodarstvo more imeti uspeh le, če imajo ljudje vero v to gospodarstvo. Nobene vere pa ne morejo imeti, če ljudje tudi pri naiboljši volji ne morejo zaradi nejasnosti in preštevilnosti predpisov teh izvrševati Dirigirano gospodarstvo mora res biti dirigirano da je tu močna roka. ki dirigira in ki dirigira tudi pravilno. Ne pa da ustvarja nered, da se ljudje zaradi preobilice predpisov manj spoznajo, kakor so se spoznali, ko dirigiranega gospo-garstva sploh bilo ni. Zato manj predpisov, a ti naj bodo res premic rjeni! Preskrba in trgovina z bencinsko mešanico Prvovrstno biayoi N izke cene »Službeni list« z dne 14. decembra je objavil naslednji razglas bana dr. Natlačena: Glede na nedostatke, ki so se pojavili v pogledu preskrbe in trgovine z bencinsko mešanico in metanom kot nadomestilom za bencin oziroma bencinsko mešanico, odrejam: Dejstvo je, da je potreba po bencinski mešanici navzlic omejitvi prometa z motornimi vozili še vedno velika, potreba po metanu pa povečana, odkar je mnogo motorjev na tekpče gorivo preurejenih na domače gorivo, v prvi vrsti na metan. Zato je treba, da trgovci z enim in drugim gorivom na debelo poskrbe, da bo blago prihajalo redno in v zadostni množini in da ga čiinprej in pravilno po-razdele na trgovce na drobno v posameznih krajih. Organizirajo naj čim hitrejši prevoz in obtek blaga in praznih posod. Pri dodeljevauju goriva potrošnikom je treba zlasti upoštevati potrebo po gorivu za vozila, ki opravljajo javni promet ali sicer služijo javnim interesom, in za industrijska podjetja, ki so važna za obrambo in zaščito države (glej spisek podjetij z dne 31. oktobra 1933., Sl. 1. št. 666/104). Prodaja pogonskega sredstva potrošnikom je posel obrtnopravno upravičenih trgovcev s tem blagom na drobno. Da se preprečijo morebitne zlorabe, opozarjam na člen 18. ured- be št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva z dne 17. februarja 1940. (Sl. 1. št. 85/18), po katerem smejo prodajalci bencina in bencinske mešanice prodajati to gorivo samo tistim osebam, ki jim predložijo od pristojnega oblastva pravilno izdano dovolilo ali karto, in v količini, na katero se glasi dovolilo, oziroma ki se sme oddati na predloženi kupon zadevne karte. Gorivo se sme oddajati samo za tisto dobo, na katero se glasi dovolilo ali kupon, torej nikakor ne tudi za naprej ali za nazaj. Trgovec mora zahtevati predložitev celotne bencinske karte in naj sam odreže ustrezni kupon. Ne sme se zadovoljiti s predložitvijo že odrezanih kuponov, ker se oči-vidno z njimi vrši največ zlorab in ustvarjajo zaloge neupravičenih prekupcev. Že glede na člen 28. navedene naredbe. ki prepoveduje odstopanje kart (kuponov) in dovolil kakor tudi na njih podstavi kupljenega bencina ali bencinske mešanice drugim, se ne sme dopuščati, da bi kdo nabavljal predmetno gorivo za drugega. Trgovec naj po potrebi zahteva od kupca, da se zadostno izkaže. Zlasti velja to za primere, če bo kdo prišel po gorivo z bencinsko karto (kupon) brez vozila, nego zgolj s posodo. V primeru, da bi trgovec na kupon ali dovolilo ne mogel dati celotne pripadajoče množine goriva, mora na kuponu oziroma do- K.ČERMELJ UUBLJANA DVORAKOVA UL. 12 Telefon Interurban 5tev. 34-50 Brzojavi: Čermelj Ljubljana Trgovina vina in žganja na debelo! VEDNO V ZALOGI: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, Špirit, rum, liker Ve rmui vino - Pel inkovec liker Tota« postrežb«! Zahtevajte ponudbe! volilu zabeležiti dejansko oddano množino in na zahtevo kupca pismeno potrditi, da je ta prejel le delno množino blaga. Pri dovolilih, ki se glase na množino bencinske mešanice v kg, je treba tedaj, Če kaže črpalka samo litre, preračunati kilograme v litre po specifični teži goriva, po kateri je 1 kg enak 1‘25 litra. Pristojna oblastva naj prodajo predmetnih goriv strogo nadzirajo in postopajo proti neupravičenemu ali nesolidnemu trgovanju. Podietnosti nam manjka Ali se res ne more v Sloveniji izdelovati kostna moka v večjem obsegu? Po vojni se je industrija v Sloveniji zelo razmahnila in kaže precej zadovoljivo sliko. V veliki meri srno se že osamosvojili in s tem precej zmanjšali potrebo po uvozu finalnih izdelkov. Povečal pa se je uvoz surovin in polizdelkov, katerih potrebuje naša industrija v vodno večjem obsegu. Vendar j j pr>lje za razmah v industriji pri nas še zelo obširno. Več podjetnosti, zaupanje vase, malce dobre volje in precej optimizma, pa bo število naših podjetij, zlasti takih, ki jim je obstoj zajamčen že vnaprej, precej poskočilo. V poljedelstvu ima važno vlogo umetno gnojilo. Zlasti velja to za kostno moko, ki je izvrstno hranivo za rastline, ker vsebuje celo vrsto snovi, ki pospešujejo rast. Kdor bi se lotil predelovanja živalskih kosti v moko, temu je obstoj koj v začetku zajamčen, ako ima za to potrebne lastnosti. V Sloveniji je živinoreja zelo razvita, predvsem velja to za govedo in svinje. Mesarji res prodajo velik del kosti v ohHkf pri- klade k mesu, saj je priklada dovoljena tudi po maksimiranju mesa, seveda v določenem razmerju. Vendar se vse kosti ne dajo prodati kot priklada in jih je treba na drug način izrabiti. V prvf vrsti pa velja poziv k podjetnosti tvornicain mesnih izdelkov, ki jih je nekaj v Sloveniji na prav lepi višini, predvsem v Mariboru in v Ljubljani. Kosti za podjetja prodajati za nizko ceno (komaj kakih 25 do 35 par za kilogram) podjetjem, ki se bavijo z zbiranjem odpadkov in pri tem ^obro zaslužijo, res ni dobičkonosno delo. Ni pa med nami, vsaj kolikor je nam znano, podjetja, ki bi predelovalo kosti v kostno moko. Stroški predelave so malenkostni in tako rekoč niti ne štejejo, kostna moka pa je dandanes zelo draga in jo je le težko dobiti, zbog česar se v precejšni množini uvaža. Žal je to gnojilo pri nas le "tnalo poznano in niso poljedelci dovolj poučeni o umestnosti uporabe tega gnojila. Investicije so razmeroma malenkostne in se morajo že naj- Predno obesite oz. kupite nove zuvese, si oglefte izložbe tvrdke A. & E. SKA8ERNE LJUBLJANA Poseben oddelek za linolej, zavese itd. kasneje v enem letu izplačati. Saj je vendar razlika za predelovalce mesa, ali dobijo za kosti recimo 35 par za kilogram, ali pa za kostno moko, od katere pri žganju in mletju le malo odpade, več dinarjev za kilogram. Investicije nikakor niso velike. Potreben je le parni kotel, ki pa izvrstno služi tudi za druge potrebe takih podjetij, potem priprava za žganje kosti in končno mlin za mletje žganih kosti. Povpraševanje bi takoj sledilo, čim bi se izvedelo, da se ena ali druga tvornica mesnih izdelkov bavi tudi s proizvajanjem kostne moke. Pri produkciji tega iskanega predmeta pa se z lahkoto in ob malenkostnih stroških pridobivajo tudi druge snovi, ki takisto gredo hitro in dobro v denar. Na kosteh ostane vedno nekaj mesa in maščobe, ki se v posebnem kotlu izloča od kosti in predeluje v tehnične maščobe itd. Ze pridobivanje stranskih produktov mora ob dobrem zaslužku v najkrajšem času amortizirati stroške naprave, tako da je izkupiček iz prodaje kostne moke čisti dobiček in to zelo znaten. Ali moramo res Čakati, da pride k nam tujec in pobere, česar mi sami ne znamo izkoristiti? Tu ne velja izgovor, da so investicije ne-zmogljive. Kdor ima toliko, da si postavi tvornico za mesne izdelke, bo tudi dobil potreben denar, da si omisli napravo za pridobivanje kostne moke. tehničnih maščob in tako dalje. Malce poguma je treba ir. otresti se je treba bojazni, češ ue bo šlo, saj se doslej še ni nihče pri nas lotil tega nos la. gotovo ta predmet ne gre. Ravno sedaj, ko nam vsem nikakor ne cveto rožice, moramo biti podjetjni in moramo gledati, da razširimo industrijska podjetja za izdelovanje predmetov. po katerih je veliko povpraševanje. A. B. Italijanska družba »Agip« je prevzela delnice Medjimurske petrolejske družbe, ki je bila dosedaj ▼ švicarskih rokah. Naredba o priiavlianiu proizvodnje, prometa in zalog blaga Na podlagi čl. uredbe o kontroli Ealog blaga z dne 15. junija 1940. Je predpisal trgovinski minister ta območje urada za kontrolo cen v Beogradu naslednjo naredbo o prijavljanju proizvodnje, prometa in zalog blaga. Cl. 1. — Vsi uvozniki, proizvajalci (predelovalci) in trgovci na veliko s predmeti, naznačenimi v ČL 11. te naredbe, morajo po uveljavljenju te naredbe v smislu uredbe o kontroli zalog blaga z dne 15. junija 1940. najkasneje do vsakega 5. v mesecu prijaviti neposredno Uradu za kontrolo cen stanje zalog dotičnih predmetov na zadnji dan predhodnega meseca Prijave o zalogah blaga morajo redno vlagati tudi firme, katerim je dotično blago izročeno v čuvanje, kakor so to javna skladišča, špediterji, komisionarji itd, čl. 2. Kot uvoznik v smislu uredbe o kontroli zalog blaga se srna tra vsak obrat, ki uvaža blago z dajo, brez ozira na to, če se njega protokolacija glasi na trgovino na veliko ali na malo. Vsi trgovski obrati s kurivom, ki nabavljajo vagonsko blago zaradi prodaje, Be smatrajo v smislu uredbe o kontroli blaga kot trgovinski obrati na debelo, brez ozira na njih protokolacijo. Čl. 5. Prijavljanje zalog, navedenih v čl. 11. te uredbe se mora izvrševati izključno z ozirom na kraj, v katerem je blago vskladi-ščeno, ne pa z ozirom na sedež firme. En obrazec prijave se more nanašati samo na oni kraj, v katerem je blago, da se morajo torej zaloge, ki so na več krajih, prijavljati va vsak kraj na posebnem obrazcu. Poleg zemljepisnega kraja, v katerem je blago vskladišče-no, se morajo navesti v prijavi tudi najbližja občina, ko tudi srez in banovina. Čl. 6. Prijavljanje količin zalog blaga se vrši po nomenklaturi in namenom njegove prodaje ali pre-1 enotah mer, navedenih v čl. 11. te delave, brez ozira na uvoženo ko- narp(Ca-tanzaro« — okoli 14.000 mož. Težišče angleške ofenzive je sedaj zavzetje močno utrjene luke Bardia, ki ima tudi zelo dobro pristanišče. Bardia je po britanskih poročilih že sko-raj popolnoma odrezana od zaledia »Fopolo d’ItaUa« piš«, da Jc & 1 gliJa sedaj razkrila svoj cilj, da uničiti Italijo. Zato jo vrgla sedaj na eglptsko-libijsko bojišče svoje razpoložljive sile. Angleži so torej vrgli, kftkor igralec, ves svoj denar na mizo. Sedaj se mora odločiti, ali bodo dobili aU izgubili. Oe izgube, jim ne preostaja, kakor igralcu, ki Je vse vrgel na mizo, nič drugega ko samomor. Takšno stališče bo tudi Italija zavzela po porazu sovražnika. Grki poročajo o novih krajevnih uspehih, zlasti okoli KUsure, ki baje že gori in iz katere se je italijansko vojaštvo baje že umaknilo, ter pri Tepeleniju. Ob morski obali so izvršili Italijani močne protisunke ter se jim je posrečilo zavzeti zopet Porto Palermo, V Albaniji divjajo močni snežni viharji, ki zelo ovirajo vojne operacije, zlasti pa letalske. Angleži poročajo, da so angleški bombniki že tretjo noč zaporedoma bombardirali mesto Mannheim. Druge skupine angleških letal pa so bombardirale Milan. Po angleških poročilih je preživel London v noči na 19. december že drugo mirno noč brez vsakega alarma. Posledica triurnega razgovora med Petainom in nemškim veleposlanikom Abetzom je bila, da je Lavalova internacija bila preklicana in da odpotuje Laval v posebni misiji zopet v Pariz. V francoski vladi je Lavalu zagotovljeno vplivno mesto. Veleposlanik Abetz je zapustil VIchy. Nemška vlada čaka na poročilo veleposlanika Abctza in šele potem bo zavzela svoje definitivno stališče z ozirom na spremembe v francoski vladi. Novi francoski mm. minister Flandin je okreval In bo v kratkem prevzel svoje posle. Rooseveltov odposlanec polkovnik Donovan Je z letalom prišel iz Lizbone v London. O njegovi misiji še vedno ni točnejših informacij. Ameriški mornariški minister Knox je izjavil da bo ameriška vlada naročila se 40 novih rušilcev. V ta namen ima vlada na razpolago 252 milijonov dolarjev. Za razširjenje ladjedelnic Ima vlada na razpolago 8 milijonov dolarjev. Med Argentino in Urugvajem Je bila sklenjena vojaška zveza, po kateri bosta obe državi skupno branile nedotakljivost ustja veletoka La Plate. V primeru vojnega napada bosta obe državi skupno uporabljale pomorska in letalska oporišča. Na panameriških konferencah bosta obe državi nastopale skupno. Ameriški delavci v letalskih tovarnah »Lockheed« in »Vega« so delali po dve naduri na dan, da so zbrali na ta način potrebni denar za en bombnik, ki ga bodo poslali angleški vladi kot božično darilo. Siamska vlada je izjavila, da je pripravljena rešiti spore z Indo-kino na miren in prijateljski način. Po vesteh francoske vlade v VI-chyju je Siam mobiliziral 300.000 mož. UeiuCe. fmUm ŠL10 JeteUn U. 22-66 •s,.. Težkoie tekstilnih trgovcev Nemogoči predpisi o rednih mesečnih poročilih—Kako le Trgovsko gospodarstvo preživlja danes izredno težke čase. Poleg pomanjkanja blaga povzročajo tudi vojne razmere velike težkoče. Predvsem pa navdaja trgovce skrb za »hranitev lastne eksistence. Navidezno izgleda to kot navadno jadikovanje in teoretiziranje, če pa se bolj zamislimo v vse vprašanje, vidimo, kako mnogo grenke resnice je v vsem tem. Trgovsko gospodarstvo se danes duš! v preobilici predpisov. Med temi je tudi vse polno takšnih določb, ki so popolnoma neizvedljive. Te določbe so bile izdelane za zeleno mizo ter so daleč strau od praktičnega življenja ter od vsakdanjih potreb. Zadostuje če tu opozorimo, da mora vsak tekstilni trgovec vsak mesec podati seznam blaga, ki ga ima na skladišču, seznam blaga, ki ga je v preteklem mesecu prodal in seznam blaga, hi ga je kupil. Že srednje velika tvrdka bi morala delati tudi do dva tedna ter v tem času zanemariti vse svoje običajno delo, če bi hotela ta predpis res natančno izvršiti. To pa je nemogoče in zato tudi vsi ti seznami in popisi ne morejo imeti prave cene in so zato odveč. Druga velika stvar, ki muči trgovce je vprašanje cen. Ce se hoče to vprašanje pravilno presoditi, se je treba postaviti na stališče trgovca, seveda na stališče solidnega in poštenega trgovca, ki ima vedno pred očmi tudi interes svojega odjemalca. Posebno pa fe vprašanje cen kočljivo za tekstilno trgovino. V zadnjem času se množe primeri, ko se presoja zaslužek trgovca, zlasti na tekstilnega, nopol-noma nestrokovno. Zato treba tudi o tem vprašanju spregovoriti odkrito besedo, da se bodo že enkrat nehale te neresne sodbe. V trgovini treba upoštevati tri stvari pri določevanju cen, po katerih naj se blago proda, in sicer: dnevno tržno eeno. režiio in zaslužek. Mnogim ljudem ni jasno, ka j je dnevna tržna cena. Zato je treba predvsem poudariti, da te cene ne določa trgovec, ki prodaja blago, temveč to ceno •loteča dobavitelj oziroma njegova ponudba. Cena pa je nadalje odvisna^ tndi od tega, kakšen tečaj določi Narodna banka za plačilna sredstva, končno pa je cena blaga odvisna tudi od javnih davščin, ki se pobirajo od tega blaga. S stališča nacionalnih interesov je neoprostljiva napaka, če »e pro- daja blago izpod dnevne tržne cene, ker mora na ta način priti trgovina v nered, nered v trgovini pa slabo vpliva na vse gospodarstvo, ter je a tem škodljiv tudi za državo in samoupravna telesa. Kajti večino davščin plača blago. Če pa trgovec ne sme vračunati vseh stroškov v blago, potem je jasno, da mora trgovec propasti, oziroma da je trgovine konec. Zato drži, da je trgovina brez dnevne tržne cene popolnoma nemogoča in samo na 'tej'podlagi se more vzdržati trgovec. To velja ti -krat, kadar se cene dvigajo, ravno tako pa tudi takrat, kadar cene padajo. Vedno velja za trgovca cena, po kateri more zopet nabaviti prodano blago. Kritje režije Vsi stroški, ki obremenjujejo blago, so režija. Večinoma gredo ti stroški predvsem v korist drugim in trgovec navadno nima od njih nič. Med te stroške treba šteti najemnino za lokal, davke, doklade, vse javne davščine, plače nameščencev, kurjavo, razsvetljavo, telefon, poštne stroške, takse in kolke, pisarniške potrebščine, stroške za čiščenje lokalov, socialne prispevke, razne zavarovalne premije, provizije, reklamo, bančne obresti itd. Da more kriti vse te izdatke, ki so dostikrat višji kakor pa je cena blaga, mora seveda trgovec zvišati ceno blagu. Iz tega se vidi, da ni trgovec tisti, ki določa ceno blagu, temveč drugi činitelji. Ce mora n. pr. plačati trgovec še enkrat višji davek, potem je država, ne pa trgovec, podražila blago. Režija je seveda v mestih znatno višja ko na deželi in v Zagrebu je znašala pred sedanjo vojno okoli 26 odstotkov. Čisti zaslužek trgovca Tudi o čistem zaslužku trgovca so ljudje navadno zelo slabo poučeni. Teoretično bi morala biti stvar s čistim dohičkom naslednja. Če velja n. pr. blago 100 din in znašajo režijski izdatki 26 odstotkov, dovoljeni čisti dobiček trgovca pa 25 odstotkov, bi morala znašati cena blagu 151 din. če trgovec blago dejansko prodaja po tej ceni, pa vendar ne znaša njegov zaslužek 25®/«. Kajti dostikrat mora kupcem priznati popust, tako uradnikom, znancem itd. Nekaj blaga se tudi pokvari. Če ostane blago neprodano, izgubi na vrednosti in takšno blago je treba prodati tudi izpod nabavne cene. Ne sme se tudi prezreti, da se vedno nekaj blaga tudi pokrade. Trgovec kupi nadalje blago v zabojih in včasih ni v zabojih ista količina, kakor bi morala biti. Vse to gre na račun čistega dobička trgovca, ki na ta način pade na 10, a tudi na 5 in še manj odstotkov. S tem dobkčkom pa mora trgovec vzdrževati sebe in svojo rodbino, skrbeti, da je za starost preskrbljen in nabrati si rezervo, da more tudi nekaj tvegati, kajti vsaka trgovina ima tudi svoj riziko. Trgovine brez rizika nil ... V teoriji je seveda trgovcu zaslužek zagotovljen, ker pd teoriji more trgovec vse stroške vračunati v blago in njegov zaslužek ostane nezmanjšan. Tako je v teoriji, da pa je v praksi‘čisto drugače, jasno kažejo primeri, ki smo jih navedli. Posebno pa- Vse te teorije nič ne veljajo v sedanjem času. Kolikrat mora trgovec blago preplačati, samo da ga dobi, cene pa kljub temu ne sme zvišati, ker je cena za dotično brago maksimirana. Ne preostaja nič drugega, kakor da trgovec sam bosi.izgubo. Zato pa bi bilo edino pravilno, če bi pristojni činitelji vse to upoštevali in lie presojali dela in zaslnž-ka trgovca krivo ter bili vsaj toliko objektivni ter priznali tudi trgovcu, da so sedanje izredne razmere tudi razmere v trgovini po poln aa spremenile. Tudi trgovec se mora za-čititi in njegove težave se morajo upoštevati, ali pa bo konec vse trgovine. » iem pa ludi zbiranja narodnega kapitala in plačevanja davkov. Denarstvs Sprejemanje in izplačevanje kovancev Poštna direhcija je Izdala naslednjo okrožnico na vse pošte: Z zakonom o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obtoka in o kovanju novega z dne 3L julija 1937. so izpremenjene določbe glede višine vplačil in izplačil v kovanem denarju. Dosedanji predpisi v tem pogledu m razveljavljeni Državne, banovinske in občinske blagajne (torej tudi pošte) so dolžne sprejemati kovance po 50, 20 in 10 dinarjev v neomejen! količini. Privatnikom smejo pošte izplačevati kovance po 50 in 20 dinarjev do zneska 1000 dinarjev pri enem izplačilu, kovance p« 10 din pa do zneska 500 dinarjev. Kovan drobiž so dolžne sprejemati vse državne, banovinske in občinske blagajne v naslednjih zneskih. Kovance po 2 din do zneska 2 tisoč dinarjev, kovance po 1 din do zneska 1500 dinarjev, kovance po 0*50 din do zneska 1200 dinarjev, kovance po 0*25 din do zneska 500 din. Privatnikom pa smejo Izplačevati pošte pri enem izplačilu: kovance po 2 din do zneska 500 dinarjev, kovance po 1 din do zneska 200 dinarjev, kovance po 0*50 din do zneska 100 dinarjev, kovance po 0*25 din do zneska 25 dinarjev. Glede odvajanja kovancev veljajo dosedanji predpisi. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. decembra navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je skupno zvišala za 27*68 na 2.648T9. D Ize izven podloge so se povečale za 1104 na 648 07. Vsota kovanega denarja je narasla za 8'6 na 187*5. Posojila so se skupno zmanjšala za 2*3 na 1.860*1. Vrednostni napi rji so izkazani V vrednosti 327*7, za 8*9 več ko v prejšnjem Izkazu. Kskont bonov nar. obrambe se je zvišal za 132 na 6.460. Razna aktiva so se zmanjgpta za 14*3 na 1.882*0. Obtok bankoveev je padel za 21*2 na 13.4317, obveze aa pokaz pa so se zvišale za 188*29 na 3 tisoč 322*19. Razna pasiva so narasla za 5*6 na 375*8. Skuj) . dejanska vrednost skupne podloge je izkazana s 4.237*1 (prej 4.192*6). Celotno kritje se je zvišalo od 25*27®/« ua 25*29%, samo zlato pa je ostalo z 20*99®/« rm—- re m en jeno. Obrestna mera je ostala še na-datje nespremenjena. _ barva, plesira h Ze v 24 urah s-sva* itd. Skrobf in nvetfottka mrajco. ovni nike in manSete. Por«, tuli. mnoga fi lika domače perilo tovarna JOS. REICB Polja Daki nasip 4 C Selen borgova AI T«W*» M. 22-72. Davčni svetovalec V2 °/o pobotniške takse za službene prejemke privatnih nameščencev Družba z o. *. Lj. — Vprašanje: >Finansijski glasnike ▼ svoji decembrski številki navaja, da pla-5ajo privatni nameščenci1/*®/# tak-ao, ako ol>stoje o izplačilu njihovih prejemkov kaki pismeni podatki. Za take smatra »Finanaijski glasnik« predvsem podpisane ali nepodpisane plačilne spiske, vknjižbe na tekoči račun, vpise v blagajniško knjigo oz. knjigo usluž-benskega davka itd., torej kakršne koli pismene dokaze, da jim je bilo izplučilo plač ali drugih prejemkov dejansko izvršeno. Ker se to pojasnilo ne strinja s prakso, ki vpise v blagajniške knjige ali v knjige uslužbenskega davka ne prizna za pismene podatke, prosimo za pojasnilo, kako naj se ravnamo, da preprečimo kaznovanje. Odgovor: Po našem mnenju »tališče »Finansijskega glasnika« glede V*°/o pobotniške takse ni pravilno. Finančno ministrstvo je z okrožnico št. 10318/III obvestilo vse finančne direkcije in od te so dobile vse davčne uprave in oddelki finančne kontrole navodilo, da seznami za plačilo uslužben skega davka, davčne knjižice, su-marno knjiženje v blagajniških knjigah in podobna posvedočenja izvršenega izplačila plač nesporno ne služijo več kot podlaga za davčno obveznost. Taksa se mora plačevati samo v primeru, ako se izplačilo potrdi s pobotnico, ako se izvrši po podpisanem ali nepodpisanem seznamu ali ako se plača knjiži na tekoči račun. Dokler finančno ministrstvo te svoje odločbe izrečno ne prekliče, se mora smatrati, da je še vedno v veljavi. Določilo, za kakšna izplačila je plačevati takso, je izjemno določilo in se mora po obenem pravilu striktno interpretirati. Smatrati se zaradi tega mora, da izplačila, ki se ne izvrše proti pobotnici, po seznamu in po knjiženju na tekoči račun, nikakor niso zavezana pobotniški taksi. nUKOVEZHKI lUGOSlOVftNSKE TISKARNE | reg. Mdr. z o. zav. ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte. Stra-ce, ItMirnaie. Šolske zvezke, mape, o d t e m a I n e knjižice, risalne bloke Itd Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2®/,!1 Vsi drugi pa se mučilo In delalo brez ozira na zdravje! Zato vsa) doma pijte RADENSKI ZDRAVir.NI VREZEC Halogo ■ rdeClml »ret, našo nalbollšo prlrodno mineralno vodo. Zdravi« In užitek! Doma in po svetu Zaradi smrti dr. Korošca se bo izvedla mala rekonstrukcija vlade. Hrvatskl ministri pa ostanejo vsi na svojem mestu in se smer vladne politike ne bo prav nič spremenila. Novi predsednik banovinskega odbora JRZ dr. Kulovec je imel ob svoji izvolitvi daljši programatični govor, v katerem je med drugim dejal: Z vsemi silami bom vedno delal za cilje, za katere se Je boril moj veliki prednik dr. Korošec, to je za zmago krščanskih načel in za slovensko avtonomijo. Slovenska avtonomija je velik ideal, za katerega se bom vedno boril z vašo pomočjo. Ta avtonomija Je popolnoma v skladu z državno mislijo naše ljubljene Jugoslavije. Mi ljubimo to državo in samo v njej si zamišljamo svoje življenje. Na čelu svoje države imamo naš domači vladarski rod Karadjordjevičcv, ki ga naj Bog poživi! Zun. minister dr. Cincar-Marko-vič bo vrnil obisk madžarskega zun. ministra že v prvi polovici januarja. Iz Moskve Jo sporočila naša delegacija, da je dosegla sporazum s sovjetskimi oblastmi glede dobave sovjetskega bombaža ter bombažnih odpadkov. Upati je, da se bo mogel začeti uvoz sovjetskega bombaža v Jugoslavijo že prihodnji mesec. Direkcija za zun. trgovino ima že 280 nameščencev, nastaviti pa hoče še 50 nameščencev. Tudi urad za zun. trgovino v Zagrebu hoče namestiti še 50 uradnikov. Ali bo zvišanj! Zato pa tem manj poslov! Vprašamo le, kdo bo vse te uradnike plačeval? Podružnica centrale za drva bo ustanovljena v Ljubljani. Kakor čujemo, bo imenovan za direktorja centrale inž. Munih. Osebne spremembe pri TPD. Med vodilnimi uradniki Trboveljske pre-mogokopne družbe so bile večje osebne spremembe. Upokojen je ravnatelj kočevskega rudnika inž. Lipužič Na njegovo mesto pride ravnatelj inž Ilamrla iz Rajhen-burga. Tu prevzame vodstvo obrato-vodja ravnatelj Dular. Obratovodja Mastnak iz Zagorja gre k centrali TPD v Ljubljano v tehnično-študij Manufakturna in modna veletrgovina FELIKS URBANC UIIBLMIM, Sv. Peha cesta ši 1 frcipoceca etničnemu ofcunstvu> svo(o vedno nainovetso zalogo h*anu$aiUucnega in modnega blaga za tnoske in ženske, svile, vse veste filatna, belega blaga, že\mik in naglavnih cobeev, •zaves, pccgcinial, pcepcog itd. fxo nainižjik tenak. - postrežba solidna in teina I. KETTE L1UBLJAIA Aleksandrov« cethi 3 VSE PREDMETE MO&KEMODE Vedno zadnje novosti svetovnih modnih center Cene in postrežba solidna sld oddelek, na njegovo mesto pride obratovodja Malovrh iz Vzhodnega obrata v Trbovljah. Obratovodjl pa postaneta inž. Kersnlč na Tereziji in inž. Gostiša na separaciji v Trbovljah. »Službene novine« z dne 18. decembra so objavile uredbo o komandi teritorialne zračne obrambe. uredbo o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ustroju vojske in mornarice, uredbo o mletju in kruhu ter naredbo o prijavljanju proizvodnje, prometa in zalog blaga. Načrt pravilnika o ustanavljanju uvoznih zajednic v Beogradu in Zagrebu ter njih zvez in poslovnih central je izdelala Direkcija za zun. trgovino. Finančno ministrstvo je kaznovalo tovarnarja usnja Deutscha v Kull z denarno globo 15 milijonov din, ker je utajil približno 10 milijonov din davkov. Tovarnarja je ovadil njegov bivši tovarniški šofer. Novo poslopje zavoda za gluhonemo in slepo deco so začeli zidati v Zagrebu. Gradbeni stroški so preračunani na 7 milijonov din. V parnem mlinu v Stanišču pri Somboru, ki je last vdove po Martinu Leviju, je nastal požar ter je zgorelo 30 vagonov pšenice ter 5 vagonov otrobov Madžarska akedemija znanosti Je poklonila beograjski univerzi večje Število znanstvenih knjig. Papež je začel akcijo, da bi se za božične praznike obdarovali vojni ujetniki z darili. Dosedanji dunajski župan dr. Neubacher, ki je bil župan od priključitve Avstrije k Nemčiji, je bil razrešen svoje dolžnosti, ker bo imenovan za nemškega poslanika v Bukarešti. Za novega dunajskega župana je bil imenovan bivši avstrijski minister Jung. Vodja Romunije gen. Antoneseu je sedaj prevzel še zunanje ministrstvo. General Antoneseu Je prevzel vrhovno poveljstvo tudi nad vsem orožnlštvom, ki je bilo dosedaj podrejeno notranjemu ministru V romunskem premogovniku Lu-peni Je nastala eksplozija, ki Je zasula veliko število rudarjev. Dosedaj so izvlekli izpod razvalin 54 trupel. Iz Romunije poročajo o vedno novih sabotažnih dejanjih v petro lejskem ozemlju. Romunska vlada je izvedla obsežno akcijo proti komunistom ter je bilo veliko komunistov aretiranih. Namesto umrlega bivšega min. predsednika Chamberlaina je bil pri nadomestnih volitvah v Londonu izvoljen kandidat konservativne stranke Bennet. Anglija je kupiia v Združenih državah Sev. Amerike zopet 16 trgovinskih ladij. Volivni kolegij je izdal uradno sporočilo, da so pri zadnjih ameriških predsedniških volitvah dobili demokrati 449, republikanci pa 82 poslancev. Madžarsko finančno ministrstvo Je objavilo dekret, s katerim se uvajajo velike davčne ugodnosti za one, ki predelajo ali razširijo svoja stanovanja, ker upa finančno ministrstvo, da se bo na ta način povečalo število malih stanovanj. Iste ugodnosti veljajo tudi za zgradnjo zaklonišč. Dobava petroleja v Ljubljani Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse člane trgovce z živili, da dobijo nakaznice za dobavo petroleja pri mestnem preskrbovalnem uradu na Krekovem trgu, Mahrova hiša odd. 12. Vsak naj prinese s seboj seznam svojih odjemalcev in njihovih družinskih članov. Opozarjamo, da dobe nakazilo za petrolej prvenstveno le za one svoje odjemalce, ki nimajo električne razsvetljave. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti po-ravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e LA N AT I O N A L E Akcijska družba ata življenjsko zavarovanje. Zavarovalna družba proti poiaru In eksploziji FILI1ALA V ZAGREBU l E T A 1850 Ustanovljeno v Parizu LETA 1850 Glavnica: 75,000.000*— francoskih frankov Fondi: 1.500,000.000* francoskih frankov Glavnica: 50,000.000*-- francoskih frankov Čekovni račun za življenje Stev. 39.652 Naslov za brzojavke: LANAT10NALE Telefon Stev. 86-41 Čekovni račun za požar Štev. 39.658 Glavno zastopstvo za dravsko banovino: Predstavnik: A. M. FRIEDRICH, LJUBLJANA, Tyrieva cesta 1a — Telefon «ev. 47-58 Tovarna moških športnih čepic, raznih pletenin, kakor tudi vseh vrst damskih klobukov in čepic v najbogateiši izberi LJUBLJANA Mikioiičeva cesta SAMO '*■ LASTNI IZDELKI M. OGOREVC GROSUPLJE »Konzorcij Trgovske«* Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«.