PRVI KORAKI V CMLIZIRANI SVET
Halo, so tam Želimlje?
Pa so resnično prav nenavadne te naše kra-jevne skupnosti. Čirti manjša je, za povrhu mora bHi še primeroo oddaljena od našega občinske-ga središča, tem bolj delavna je. To sicer zvemo na daljša obdobja, a takrat smo močno presene-čeni. Ce pa bi te vaške krajevne skupnosti v planih in pri uresničevanju planov upoštevali tako, kot bi si zaslužile, bi bili ob preredkih obiskih še bolj zadovoljni z njihovo marlji-vostjo.
Ta uvod smo namenili krajevni skupnosti Ze-limlje. Nalogi, ki sta bili v njihovi realizatorski
moči, sta skoraj v celoti izvedeni, tista, ki pa je občinskega ali mestnega značaja, pa se v uresni-čevanju vleče že polnih petnajst let. Zakaj?
0 teh treh osnovnih zadolžitvah preteklih let in sedanjega obdobja so pripovedovali predsed-nik sveta krajevnih skupnosti Samo Sket, pred-sednik skupščine Jože Okorn, predsednik tele-fonskega odbora in podpredsednik sveta Štefan Lepoša ter predsednik KK SZDL Alojz Intihar.
Začnimo s telefonom. Prav te dni delavri PTT priključujejo nove telefonske številke. V Želim-Ijah so pričeli z akcijo 1983. leta. Pritegnili so še sosednji krajevni skupnosti Ig in Pijava Gorica. Ižanci so jim dolžni še denar za projekt, ki so ga naročili Zelimljani, kljub temu, da so dobitmki
priključkov na Kremenci plačali nenavadno tnajhen prispevek. Ta je znašal v Želimljah 65 tisoč dinarjev na priključek in vsa spremljajoča dela. PTT je dala kabel in sedaj priključuje. Vse ostalo so morali narediti sami. Zato jih boli razlika pri plačevanju prispevka za telefonski priključek. Če bo vse po sreči.bo mogoče po novem letu poklicati kar v 58 domov v to soraz-meroma odročno vas. In, ker bodo tako močne-je povezani z mestom in s središčem naše obči-ne, bodo prav gotovo lažje in hitreje izvedli še naslednji obsežni zadolžitvi.
1982. so pričeli zbirati dokumentacijo za vo-dovod. Upajo, da bodo prihodnje leto - ne želijo si izrazitejših zakasnitev - v devetih dese-tinah njihovih gospodinjstev že lahko točili vodo iz te pomembne komunalne pridobitve. Zakaj šele prihodnje leto? Dosedaj so uredili zajetje, povezavo med njimi in 100 kubičnim vodohra-mom večino primarnih vodov. Potegniti morajo še 110 milimetrski vod med šolo in Skopačni-kom z odcepom za Pleso in urediti vse armature in povezave že položenih vodovodnih cevi. Vsa dosedanja dela je financirala Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. Vodohran je z eno-
letno zamudo zgradil SCT. Želimljani pa so opravili najmanj 2500 prostovoljnih delovnih ur pri izkopu jarkov za primarae vodovode in se z dvodnevno akcijo izkazali tudi pri položitvi m
V tem opažu sta nastala 100 kubičnib metror zajemajoča prekata za rodohnn rodovoda v Žetimljah
zasipanju povezovalnega voda. Nekateri sicer niso prihajali na akcije, a pri dodeljevanju prik-Ijučkov, bodo morali odstotnost pokriti z de-narjem.
V Želimljah upajo, da bodo kmalu našli sred-stva v komunalni skupnosti ali pa drugje, za dokončanje te izjemno pomembne pridobitve. Naredili so jo veliko ceneje, kot je predvideval predračun in predvsem z željo, da bi sodobni vodovod zamenjal šest krajevnih vodovodov in številne vodnjake. V teh pa je pogosto manjkalo vode, pa še na robu biološke oporečnosti je bila večkrat.
In sedaj zabeležimo še njihova čutenja dolgo-letnega žulja te vasi. Pred 15 leti so pričeli s samoprispevkom akcijo za ureditev ceste Pijava Gorica-Zelimlje. I. fazo del so izvedli, razširili so cesto, II. fazo pa družbena skupnost ni izpe-ljala do konca, kljub temu, da bi po planih morali prihiteti v vas po asfaltu prav letos. Lani so sicer potrošili kar znatna sredstva za ureditev dela ceste v Pijavi Gorici,ko pa bi morali letos
potegniti asfaltno prevleko po celotnHrasi, je spet zmanjkalo denarja. Tako se bodo Želimlja-ni že četrtič borili za vstop v srednjeročni plan, za komaj 4 kilometre dolgo cesto. To jim ni prijetno, predvsem pa raora vodstvo krajevne skupnosti pogosto poslušati očitke krajanov, da obljube niso izpolnjene. A, če hočejo doseči saj osnovni standard pri prevozu okrog 100 delav-cev in 40 otrok ter že dolgo željeni večerni avtobus, se bodo morali spet spoprijeti z vsemi administrativnimi zankami. Želimljani zato vča-sih tudi poočitajo meščanom, da premalo cenijo delo ljudi, ki v prostem času skrbijo tudi za preskrbo mesta s hrano. Prepričani so, da bi moralo mesto okolici nameniti več materialne pozornosti, kot jo namenja sedaj.
STANE JESENOVEC PRIPOMBA
Ob zaključku redakcije smo uspeli dobiti in-formacijo, da je druga faza ceste Pijava Gorica--Želimlje upoštevana v srednjeročnem družbe-nem planu naše občine!