162 kegljanje, balinanje, »bowling« Injury Prevalence of Nine Pin Bowlers Abstract Nine pin bowling throw is asymmetric activity. Asimetric activ- ity can be reason for acute or chronic injuries. In nine pin bowl- ing is prevalence of knee and low back injury, while other inju- ries are less frequent. Among other parts of the body, wrist is the third most frequent injury body part. Key words: injuries, nine pin bowling, knee, vertebra. Izvleček Kegljaški lučaj ima značilnosti asimetrične dejavnosti. Asi- metrične dejavnosti so lahko vzrok za akutne ali kronične poškodbe gibal. Pri kegljanju smo ugotovili prevalenco pred- vsem za poškodbe kolena in hrbta. Precej manjše je tveganje za ostale poškodbe, kjer pa je kot tretji najbolj izpostavljen del zapestje. Ključne besede: poškodbe, kegljanje, koleno, hrbet. Vedran Hadžić, Edvin Dervišević, Jožef Šimenko, Ivan Čuk Prevalenca težav z gibali pri kegljanju Uvod „ Kegljanje je šport, značilen za osrednje-evropsko okolje (Avstrija, Švica, Nemčija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska), kjer se igra tako na rekreativni kot tudi tekmovalni ravni in po trenutno dostopnih podatkih se s tem športom v Evropi ukvarja tekmovalno okrog 130.000 ljudi. V Sloveniji je Kegljaška zveza Slovenije (KZS) aktivna že več kot 65 let in je bila tudi ena od ustanovitvenih članic Olim- pijskega komiteja Slovenije, slovenski kegljači pa so v tem obdobju osvojili tudi številne kolajne na evropskih in svetovnih prvenstvih v vseh starostnih kategorijah, tako v posamičnih kot tudi moštvenih kategorijah. Leta 2010 je bilo v KZS včlanjenih 72 kegljaških klubov, za katere je skupaj registriranih 3267 tekmovalcev oziroma tekmo- valk, od tega je 958 žensk in 2309 moških. Po ocenah je v klubih, sindikalnih krožkih ali pa individualno (redno ali občasno) aktivnih še okoli 4.000 rekreativcev (Kegljaška zveza Slovenije, 2010). Na podlagi teh podatkov bi lahko upravičeno ocenili, da se s keglja- njem v Sloveniji danes ukvarja okrog 10.000 ljudi različne starosti. Osnovna naloga kegljača je podreti 9 v diamantno obliko posta- vljenih kegljev na razdalji 19,5 m v 120 lučajih s kroglo, premera 16 cm in mase 2,85 kg (pri mlajših kategorijah pod 14. letom starosti je krogla premera 14 cm in mase 1,9 kg), ki praviloma (razen za novince) nima utorov za prste. Klasičen položaj kegljača pri lučaju je prikazan na Sliki 1. Ocena položaja med lučajem iz kineziološkega vidika je zanimi- va. Potrebno je opaziti najprej asimetrično naravo samega športa. Izmetna roka je definirana kot tista, s katero naredi lučaj krogle, in to je praviloma dominantna roka. Izmetna noga je pa običajno kontralateralna roki in je tista noga, s katero si kegljač ustvari opo- ro. Za kakovostno izvedbo meta mora izmetna noga zagotoviti dobro in čvrsto oporo, pri čemer bo potrebna ustrezna aktivacija in moč dinamičnih stabilizatorjev kolena (kvadriceps in zadnja loža stegna), vendar tudi abduktorjev kolka, ki bodo preprečevali pre- tiran valgusni stres na koleno. Med lučajem pride do fleksije trupa (Slika 1 a), ki jo lahko spremlja tudi rotacija (ni zaželena). Pretirana fleksija trupa (Slika 1b) v kombinaciji z rotacijo in ob upoštevanju dejstva, da je s kroglo obtežena roka v predročenju (kar daljša ro- čico sile teže), predstavlja, da je breme na medvretenčne ploščice ledvenega dela hrbtenice izrazito veliko. Glede na to, da je krogla brez utorov za prste, pa je sam prijem krogle zahteven, pri čemer pomembno vlogo igra primerna moč mišic podlahti, ki iztegujejo in upogibajo zapestje. Z vidika obremenitve gibal bi torej pri ke- gljanju upravičeno pričakovali prisotnost zlasti preobremenitvenih sindromov (kroničnih športnih poškodb) kolena, ledvenega dela hrbtenice in zapestja (Hadžić in Dervišević, 2016). Seveda so pri lučaju možne tudi akutne poškodbe zlasti kolena (meniskusi in sprednja križna vez v primeru valgusnega kolapsa) ter nategi mišic hrbta, ki pa so verjetno redkejši. Slika 1a in 1b. Položaj kegljača med lučajem krogle (Čuk idr., 2012). kegljanje, balinanje, »bowling« 163 Kljub dejstvu da je kegljanje v evropskem okolju tradicionalno prisotno in da se z njim ukvarja precejšnje število rekreativcev, je zanimivo, da najdemo v znanstveni literaturi zelo malo podatkov o specifičnih poškodbah pri kegljanju. Za primerjavo bi se lahko posluževali s podatki o poškodbah pri ameriškem bowlingu, kjer se igra na 10 kegljev, vendar so krogle bistveno večje in imajo tri luknje za prste. Kerr in sod. (Kerr, Collins in Comstock, 2011) so pre- učili poškodbe med bowlingom, ki so bile obravnavane na urgen- tnem travmatološkem bloku v obdobju 1990–2008. Ugotovili so, da je bilo največ poškodb prstov (19 %), trupa (15.8 %) in gležnja/ stopala/prstov (14.9 %; te poškodbe so pripisali padcu krogle). V za- ključku so avtorji sklenili, da so poškodbe med kegljanjem razliku- jejo v pogostosti med spoloma in v odvisnosti od starosti. Glede na to, da je bowling zajet tudi v obliki domačih video igric (Ninten- do Wii™), je zanimivo, da literaturi najdemo tudi študijo primera akutne poškodbe meniskusa med igranjem bowlinga na omenjeni igralni konzoli (Almedghio, Shablahidis, Rennie in Ashford, 2009). Glede na odsotnost znanstvene literature smo se odločili, da izpe- ljemo presečno epidemiološko analizo poškodb pri kegljanju na reprezentativnem vzorcu kegljačev in kegljačic iz Slovenije, ki se vsakoletno udeležujejo testov gibalnih zmogljivosti na Fakulteti za šport v Ljubljani. Metode dela „ Vzorec merjencev Vzorec merjencev je predstavljal 107 slovenskih kegljačev (47 žensk in 60 moških), ki se tekmovalno ukvarjajo s kegljanjem. Izmetna roka je bila v večini primerov desna tako pri kegljačih (n = 54; 90 %) kot tudi pri kegljačicah (n = 43, 91,5 %). Izmetna noga je bila pri kegljačih (n = 42, 70 %) in kegljačicah (n = 39, 83 %) leva. Zasnova študije Študija je bila kohortna presečna epidemiološka študija. Za ugo- tavljanje kroničnih težav z gibali smo uporabili Oslo Sports Trau- ma Research Centre (OSTRC) vprašalnik, ki je bil ustrezno validiran (Clarsen, Myklebust in Bahr, 2013) v drugih študijah in tudi preve- den v slovenski jezik (Horvat, 2015; Vodopivec, 2014). Vprašalnik je bil razvit z namenom boljšega sledenja poškodbam pri vseh športnih panogah, saj ne upošteva klasične (od časa odvisne) definicije športne poškodbe, ki je kot poškodbo obrav- navala zgolj dogodke, ki so povzročili odsotnost iz trenažno- tekmovalnega procesa. Zaradi takšnega pristopa so bili igralci in igralke s težavami, ki kljub temu še tekmujejo in redno trenirajo, spregledani. To je seveda vplivalo na napačno percepcijo o tem, koliko je težav z izbranim sklepom v posamezni športni panogi, saj je časovno odvisnemu kriteriju ustrezalo bistveno manj igralcev, kot pa jih preseja pristop z novim vprašalnikom (Vodopivec, 2014). Vprašalnik je za vsako izbrano anatomsko lokacijo sestavljen iz štirih vprašanj. Pri prvem in četrtem vprašanju so ponujeni štirje odgovori, pri drugem in tretjem pa pet možnih odgovorov. Igra- lec med reševanjem izbere samo enega od ponujenih odgovo- rov. Vprašanja zajemajo prisotnost/odsotnost težav z izbranim sklepom, zmanjšanje volumna treninga v odvisnosti od težav, zmanjšanje športne zmogljivosti te prisotnost in stopnjo bolečin v izbrani anatomski regiji. Odgovori so stopnjevalne narave od od- sotnosti težav do popolne nezmožnosti sodelovanja. Vprašalnik se je nanašal na določene vnaprej izbrane anatomske regije, ki so še posebej obremenjeni pri kegljanju glede na našo a priori kineziološko oceno kegljanja. Zajeli smo naslednje anatom- ske lokacije: stopalo, gleženj, koleno, kolki, rame, komolec, zape- stje, prsti in hrbet. Pred izpolnjevanjem vprašalnika so vsi udeleženci opravili tudi meritve telesne sestave na bioimpedančni napravi (InBody 720). Iz teh meritev smo dobili podatke o telesni višini (cm), telesni masi (kg), indeksu telesne mase (ITM, kg/m 2 ) ter odstotku telesnega ma- ščevja (%). Statistična obdelava podatkov Za potrebe tokratnih analiz smo uporabili samo rezultate odgo- vorov na prvo vprašanje OSTRC vprašalnika, ki se nanaša na priso- tnost/odsotnost težav izbranega sklepa oz. anatomske regije. Na podlagi odgovorov smo izračunali pogostost težav izbrane ana- tomske regije (prevalenco) in je prikazali v obliki odstotkov ločeno po spolu. Podatke antropometričnih meritev smo predstavili kot aritmetično sredino s standardnim odklonom. Morebitno povezanost med spolom in pogostostjo določenih težav z gibali smo ugotavljali z uporabo hi kvadrat testa. Razlike v antropometričnih vrednostih med igralci in igralkami z in brez težav smo ugotavljali za tri najpogostejše poškodbe z uporabo enosmerne analize variance. Na podlagi teh analiz smo izbrali po- tencialne napovednike težav (tiste parametre, ki so se statistično značilno razlikovali med igralci z in brez težav) za logistično regre- sijsko analizo najpogostejših poškodb. Pri vseh testih smo upora- bljali 5 % tveganje. Rezultati „ Analizirali smo podatke o prevalenci kroničnih poškodb 107 keglja- čev (60 moških in 47 žensk). Splošni demografski podatki vzorca so prikazani v Tabeli 1. Tabela 1. Osnovni antropometrični podatki merjencev Parameter Moški (n = 60) Ženske (n = 47) Aritmetična sredina Std. odklon Aritmetična sredina Std. odklon Starost (leta) 36,8 17, 6 31, 8 16,0 Telesna masa (kg) 81,1 11, 6 66,8 11, 0 Telesna višina (cm) 178 , 8 6,5 166,6 6,1 Odstotek telesnega maščevja (%) 20,13 8,06 28,52 7,19 Indeks telesne mase (kg/m 2 ) 25,33 3,25 24,05 3,80 164 kegljanje, balinanje, »bowling« Prevalenca poškodb po posameznih regijah telesa je prikazana v Tabeli 2. Najvišjo prevalenco težav pri kegljačih beležimo pri bole- činah v križu (38 %) in težavami s koleni (38 %; od tega ima več kot tretjina vseh težave z obema kolenoma), na drugem mestu pa so težave z zapestjem (18 %). Pri kegljačicah je najvišja prevalenca te- žav s koleni (32 %; 27 % vseh ima obojestranske težave), sledijo pa bolečine v križu (19 %) in težave z zapestjem (15 %). Vse poškodbe zapestja so bile povezane z izmetno roko pri obeh spolih, opazili pa smo nekaj statistično značilnih razlik v prevalenci med spoloma (Tabela 2). Tabela 2. Pogostost težav z gibali pri kegljanju po anatomski regiji Anatomska regija Moški Ženske n % n % Stopalo 4 7 % 1 2 % Gleženj* 10 17 % 2 4 % Koleno 23 38 % 15 32 % Kolki 10 17 % 3 6 % Rame 10 17 % 5 11 % Komolec* 5 8 % 1 2 % Zapestje 11 18 % 7 15 % Prsti 2 3 % 3 6 % Hrbet* 23 38 % 9 19 % * Statistično značilna razlika v prevalenci med spoloma. V nadaljevanju smo za tri najpogostejše težave (hrbet, kolena, za- pestje) preverili, ali se igralci z in brez težav med seboj razlikujejo v izbranih antropometričnih lastnostih. Pri poškodbah zapestja ni- smo ugotovili statistično značilnih razlik. Pri težavah s križem smo ugotovili, da so kegljači z bolečinami v križu statistično značilno starejši (47 vs. 31 let; F = 14,81; p < 0,001) in imajo višji odstotek maščevja (22,8 vs. 18.5; F = 4.44; p = 0,04) kot pa kegljači brez bole- čin v križu. Pri kegljačicah tovrstnih razlik nismo ugotovili, smo pa pri njih ugotovili zelo pomembne razlike v telesni masi in indeksu telesne mase pri težavah s koleni. Kegljačice s težavami s koleni so imele statistično značilno višjo telesno maso (72.9 kg vs. 63.9 kg; F = 7,81; p = 0,008) in tudi indeks telesne mase (25,7 vs. 23.3; F = 4,61; p = 0,037). V naslednjem koraku smo parametre, ki so bili statistič- no značilni, uporabili v logistično regresijskem modelu za težave z ledvenim delom hrbtenice pri moških ter težavami s koleni pri ženskah (opravili smo uni in multivariatno analizo). Pri moških se je izkazalo, da je starost posameznika statistično zna- čilen napovednik težav z ledvenim delom hrbtenice (p = 0,001) ter da vsako dodatno leto starosti predstavlja 6 % oz. 6,5 % višje tveganje za omenjene težave na univariatnem oz. multivariatnem nivoju. Odstotek telesnega maščevja je bil povezan z višjim raz- merjem obetov za težave z ledvenim delom hrbtenice samo na univariatnem nivoju, pri čemer je vsak dodatni odstotek telesnega maščevja pomenil 7,5 % višje tveganje za težave z ledvenim delom hrbtenice. Celoten multivariatni model je bil statistično značilen (p = 0,002) ter je uspešno napovedoval 69,6 % vseh kegljačev s težavami z ledvenim delom hrbtenice. Pri kegljačicah s težavami s koleni sta bila oba dejavnika (telesna masa in indeks telesne mase) statistično značilna samo na univa- riatnem nivoju. Izkazalo se je, da nižanje telesne mase za 1 kg po- meni 8 % manjše tveganje za težave s koleni oz. da nižja vrednost indeksa telesne mase za 1 kg/m 2 pomeni kar 17 % manjše tveganje za te težave. Univariatna modela sta bila statistično značilna (za telesno maso p = 0,007 in pozitivna napovedna vrednost 26,7 %; za indeks telesne mase p = 0,023 in pozitivna napovedna vrednost 13,3 %). Razprava „ Osnovne ugotovitve naše raziskave kažejo na to, da so pri keglja- nju najbolj pogoste težave z ledvenim delom hrbtenice, koleni in zapestjem. Te ugotovitve smo nekako pričakovali glede na speci- fičnost obremenitve gibal pri kegljanju. Prav tako smo pokazali, da med spoloma obstajajo določene raz- like v prevalenci posameznih poškodb. Tako imajo na primer ke- gljači višjo prevalenco težav z ledvenim delom hrbtenice kot pa kegljačice. Seveda zaradi pomanjkanja literature težko podamo za- nesljive razloge za takšne ugotovitve. Eden od možnih dejavnikov bi lahko bila tehnika lučanja krogle in položaj trupa med samim izmetom krogle. Slaba aktivacija segmentnih stabilizatorjev trupa ob tem bi lahko seveda dodatno prispevala k temu, kar pomeni, da bi vsekakor bilo koristno preučiti trenažne navade v smislu pogo- stosti vključevanja treninga stabilnosti jedra mišic v okviru redne kondicijske priprave kegljačev. Poleg tega smo ugotovili, da je sta- rost neodvisni napovedni dejavnik za prisotnost težav z ledvenim delom hrbtenice pri kegljačih, kar je v skladu z ugotovitvami pri splošni populaciji (Hoy, Brooks, Blyth in Buchbinder, 2010). Še ena pomembna ugotovitev naše študije se nanaša na pogostost težav s koleni pri kegljačicah in jasno povezavo s telesno maso in posledično tudi z indeksom telesne mase. Zaradi širše medenice so ženske že tako nagnjene k večjemu valgusnemu stresu kolena, nenehno izvajanje opore na izmetni nogi v kombinaciji z valgu- snim stresom verjetno povzroča veliko potrebo po aktivaciji kva- dricepsa in njegovo posledično dominacijo ter porušenje medmi- šičnega ravnovesja. V tej luči bi bila izokinetična ocena kolenskega Tabela 3. Pogostost težav z gibali pri kegljanju po anatomski regiji Univariatna analiza Multivariatna analiza Tež ave/spol Parameter Razmerje obetov 95 % CI p Razmerje obetov 95 % CI p Težave z ledvenim delom hrbtenice moški Starost 1,06 1,024-1,098 ,001 1,065 1,016 – 1,115 ,008 Odstotek telesnega maščevja 1,075 1,002-1,154 ,045 ,986 ,891 – 1,091 ,784 Težave s koleni ženske Telesna masa ,919 ,858 – 985 ,016 ,875 ,754 – 1,015 ,078 Indeks telesne mase ,833 ,694 - ,999 ,049 1,171 ,774 – 1,771 ,455 kegljanje, balinanje, »bowling« 165 sklepa pri populaciji kegljačic zelo zaželena. Omenjeno stanje prav verjetno lahko vodi k nastanku patelofemoralnega bolečinskega sindroma zaradi stalne utesnitve patelo-femoralnega prostora. Skladno temu bi bilo smiselno preveriti tudi moč odmikalk kolka (zadnjičnih mišic), saj je znano, da je šibkost proksimalnega (mede- ničnega) mišičja pomemben dejavnik tveganja za nastanek tega sindroma (Witvrouw idr., 2014). V tej kratki predstaviti smo želeli zgolj prikazati preliminarne ugo- tovitve naše študije, vsekakor pa bodo celoviti podatki v veliko pomoč pri snovanju preventivnega načrta za tako popularen in množičen šport, kot je kegljanje. Literatura „ Almedghio, S. M., Shablahidis, O., Rennie, W. in Ashford, R. U. (2009). Wii 1. knee revisited: meniscal injury from 10-pin bowling. BMJ case reports, 2009(jun03_1), bcr1120081189-. http://doi.org/10.1136/bcr.11.2008.1189 Clarsen, B., Myklebust, G. in Bahr, R. (2013). Development and validati- 2. on of a new method for the registration of overuse injuries in sports injury epidemiology: the Oslo Sports Trauma Research Centre (OSTRC) Overuse Injury Questionnaire. Br J Sports Med, 47(8), 495–502. http://doi. org/Doi 10.1136/Bjsports-2012-091524 Čuk I., Pintarič P., Tušak M., Belcijan F., Likovnik A., Bajec B., Kugovnik O. in 3. Gobec L. (2012). Sodobno kegljanje. Ljubljana: Kegljaška zveza Slovenije Hadžić, V. in Dervišević, E. (2016). Šport in poškodbe. 4. Šport, 64(1–2), 147–150. Horvat, U. (2015). 5. Analiza poškodb in dejavnikov tveganja za poškodbe pri plesalcih modernih tekmovalnih plesov. Univerza v Ljubljani, Fakuteta za šport. Hoy, D., Brooks, P., Blyth, F. in Buchbinder, R. (2010). The Epidemiolo- 6. gy of low back pain. Best Practice and Research: Clinical Rheumatology. http://doi.org/10.1016/j.berh.2010.10.002 Kegljaška zveza Slovenije. (2010). 7. Kronologija Kegljaške zveze Slovenije 1950 -2010 . Ljubljana: Kegljaša zveza Slovenije. Kerr, Z. Y., Collins, C. L. in Comstock, R. D. (2011). Epidemiology of 8. bowling-related injuries presenting to US emergency depart- ments, 1990-2008. Clinical pediatrics, 50(8), 738–46. http://doi. org/10.1177/0009922811404697 Vodopivec, K. (2014). 9. Pojavnost in pogostost kroničnih športnih poškodb pri odbojkaricah mariborske regije. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Witvrouw, E., Callaghan, M. J., Stefanik, J. J., Noehren, B., Bazett-Jones, D. 10. M., Willson, J. D., … Crossley, K. M. (2014). Patellofemoral pain: consen- sus statement from the 3rd International Patellofemoral Pain Research Retreat held in Vancouver, September 2013. British Journal of Sports Me- dicine, 48(6), 411–414. http://doi.org/10.1136/bjsports-2014-093450 doc. dr. Vedran Hadžić Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport vedran.hadzic@fsp.uni-lj.si