wrf^vg^fYW1^^^^^, St. 16. V Gorici, 16. aprila 1886. Te6aj XTI. „Soga" izhaja vsuk /otok in veljt po poiti prejemana ali v florid •*;» dom poftiljana: Vse Jpto . . . . , f i f;j Pol leta ....... ':•:) CHvrt Irta ...... I 1 > I'ri oznanilih in itiU.» ludi «•>¦ llmticah" se plafinje zamavitdiTxr tramp ~ 00 vr*to: 8 kr. te »e tiska I kiai 7 „ ,t ., „ S „ ft >» M »» II '*» I, Z» vtSe dike po proatnni. SOČA Posam«.zne Sievilke se dobivajo po 8 kr. v tulittkariii.'-ah v gosposki ulici I'lizu ,,tn-li kit na starcm irga i- • imn«\i uliei mr t Trstu, via Ca- HlMI-i.t, ii. !'¦*)¦» «a.i >•'• Magovoljno po&ijjaja ¦"i'i! ..-ivu .9r.:-o' vOorW Via Moroato 12,1., iiuiyviiiiua paopmniStvii „8nce" Via dolla Croco fit. 4. II. Ilokopisi so no vrafla.io; dopisi nsj at: lilagovuljiio fnvnkujojo. — Dclalccra in dmgini iioprsniognim bo narafiiiins BiiiXu, nkoRo oglaBP pri opravnlitvu, Obdinske volitve pred durmi. V Gorici, 15. aprila 1880. Nas" mnogozasluzeni atoj in $upan dr. Mauro-vlch izjavil je v Beji 9. t. m., da volilni imeuiki za bodoee dopoluilno volitve bodo kr trdno prepricana, da je boljao stati pri kotlu, kjer 8? kuha mesto* juba, nego cepeti zadej kje v kakem koto, ali trdovratno melfianstvo se node dati prepricati, da bi imela ta atranka dedao pravico do starelinskth stole? in do kuhavmce, ter zahteva, naj ae da tudi njemu prilita, da pogleda enkrat v meatni kotel, da se preprica se avojimi o6mi, ali se deva vanj zdravo meso in are! krompir, po katerem so ni bati, da bi trebuh bolel. Kuharji (vladajoda atranka) pa nocejo o tern nid aliaati terofitevajo vsvojemgla-aiiu, ki sluii jako razlidnim namenom, v eni sapi one, ki se za volitve ne brigajo, in one, ki me&tno go-spodarstvo pretroaajo, des da tako pretresanje je brez-koristno in ikodljivo (namrefi straoki). Tako si stoji* ti naaproti stracka kuharjev in straoka onih, ki mo* ramo drva nositi pod mestni kotel. Stari Maraini bil je toitko predrzen,^da seje K USTEK. •DJEWTCJE po Vipavski dolini In po Kraau Dalje. Od Bukovice oaprej iskali so nekateri vipavsko eesto xmerom ta vodo. Ali ne aamo, da se Vipava todi xelo zavija, nego tudi njena dolma je po neka-terih mestih selo czka, tako da ie zaradi tega ni verjetno, da bi bila ila rimska cesta vedno za reko. Tudi govorijo jaani in se vidljivi ostauki potlakane rimske eeste proti temu mnenjn. Pri S e 1 i h sledi se namreS vidljivo stara cesta. Njen sled drii od Batuj po polji proti Selom in potem zadej za hisami te vasi (na desni strani nove ceste) naprej 6ez obLinski paanik So via proti (roridici. Na zapadni strani te vasi, na mestu Stepnjak (parcela 122 katastralne mape) odkrili so pred 20 leti kos rimske ceste. Za Berbu6evo hiSo v Sclih (na patceli 549) nasli so to poletje deset grobov iz II. Btoletja, in sicer prav zraven smeri stare ceate. Tudi pod Sovinom izkopali so ie veLkrat star deoar in ataro orozje. Vrhu vsega tega zatrjuje nam se ustno sporotilo, da je pray todi mimo drzala stara ntovor-na pot." S tern je dokazano, da rimska eesta ni drzala m Viparo, wego po hrbtu, ki ae wproatira na ojenej enkrat kotlu pribliial, in zagnal jo krik, da jo vidol v kotlu nezdravo kost (novi seneni trg). Defclni od-bor, ki je sliial to vpitje, mu jo pritrdii, ter je za-povedal, naj se ooa kost o let rani, Mislito, da je strau* ka kuharjev razsodbo odobrilaP kaj fie! Razgrojati je znLela v svojem glasilu, da starefiinstvo ima pra-vioo kupovati meso, devati je v loneo in obra6ati, pokrivati in odkrivati, da nikdo drug iiinia pravico zapovedovati ? tern oziru. Dokazati, da ona kost je zdrava, bila je stranki najmanjfia briga; poglavitna atvar bila jej je dokazati, da starofiiustvo ima p r a-vico kubati, da drug ne hino zapo/edovati, kaj in kako naj kuha. Monimo, da kubarske pravico stare-iinstvu nikdo ne odreka; ali tu gro zu to, kdo ima rnzuoditi, ako so zdi, da stareiinstvo slabo kuha. Stranka stareiinstvena jo s torn postopanjem voliko zgubila; pokazaln jo v svojom glasilu, da bo stvari izogiba, da stvar protvari, ko so zacne reietati. Od tiitega 6asa vzbujajo so drvonosoi initevilo zavednih mod njimi nnioii so od dno do due. Drvonosci ho-6ojo vedeti, kaj in kako so kuha; iidovski list v imenu kuharjev pa razklada, da oui imajo pravico kubati. In tako se no ujemamo. Te ruzmore pa niso popolnoma novo; od nekdai so se ogSasali mozjo, Id niso bili zadovoljni z vladajoco atrauko, ki skuia obraniti in utrditi svoj upiiv v mestni hifii; ali tako n a p e t e, kakor dan-danoa, niso bile uze dolgo. Ako je „liboralnatt stranka pri vsem tern zmagovala iu vzdrzovala se leta in lota, pr'ipiaovati jo ta vspoh noznosni zaspanosti go* rilkih konservativocv, prooejsnjomu gilaiiju ^liboralne14 sttanke, ujouerau naroduemu vznemirjevanju in po-moci ^vladne" stranke, dobljene po koncesijah danih nemfikemu jeziku in nemskim osebam v Gorici. 0 zaspanoBti konservativcev ni nam govo-riti; kdor v6 za kako njih delo v javnih ob6inskih zadevah zadnjih let, naj je prinese na magistrat in dobi lep dar. Delarnost liberalne straake imela je zadnja leta dvojno plat: strasiti goriske Ita-Jijaoe pred Slovenci ter tako vzbujati in priklepati jih sobi — kot zaScltnikom italijanske mestue naro-dnosti, in kledeplaziti pred nom§kimi fabrikanti ter pridusevati jih proti znameuitim koncesijam v narodoem oziru za kandidate, katere so fabrikanti sarai poBtavljali. Kdo bi more misliti veSji afivindelHP Kdor pozna Goiioo, mora pritrditi, da v graot-n e m o z i r u je to, kar je, skoro edino le po Slo-voncib. Vsa kupdja vrfii se se Slovend, ves promet severnej strani. Od Volcje drage drzala je torej brzkone na V o g e r s k c (ta vas je dob?! v ime od Ogrov, ki so hodili todi mimo v Italijo ropat, kakor tudi oesta mimo Palme nove in Oodroipa naprej v Italijo). Od Yogerskega sta jo potem za potokom. Togrsfiekom naprej proti B a t u j a m (Batovljam). Se sedaj ime-nujejo Rna Ilimci" jeden del eempaskih B r e g o v (tako je ime hrbtu na severni Btraui Vogersfieka) in ,Na Oitariji* pravijo jednej senozeti blizu Huhovega malina ob potoku Kozjaku pod 6 e r ni 6 a m i. Dan-danes pa ni tarn nobeoe gostilnice in omenjeno ime mora torej izvirati iz starejiih dasov, ko je se mimo tega malina drzala glavna pot. *) Od Gori6ioe naprej ne slodi se sfcer veL rimska cesta, ali vsakdo lahko ugane, da je diiala poleg danasnje ceste naravnoot naprej mimo K r i & a proti Ajdo v§i5ini. Lg samo ime tega kraja nam spricuje, da ima-mo ta iskati staro, predkrscansko naselbiuo. Ali tudi stare zidiue v Ajdovacini nam to potrjujejo. Schonle-ben in Yalvazor trdita, da se more se sestnajst stol-pov nekdanjega ozidja zaslediti, a sedem da se jih dobro pozna. Tudi nadpiani kamni in druge starine nasle so se v Ajdovacuri, tako da ne more nihoe dvomiti, da je bila tu rimska naselbina. Po nasih potopisnib virib bila je cotrta postaja od Akvileje Gastrum ad iluvium frig id urn. Nekateri potopisi imajo samo prvo polovioo tega i- *7~Tudi stara batujeka cerkev ev, Jurja (!) je stola blim Uuboftf* lUAli**- in vsa javna opravila vrSHo to skoro wkliufiljivo le sb Slove»ci,Br&z tob moral! bl gori&ki odvetoiki, B0of-nerovci," Freoelavei, staounarji, krfimarjiv tutrlldarji. vinski kupci iu piodajalci |gane pijudo, sural Itulijanl puro sangue iz Lokftvoa, Sempaea, Gfrgarja, iz Ird in s Kiasa, zapreti avojo piearno in Stacuno. Slovenoo prinese vse svoje pridelke v mesfco in jih proda, tarn jo in pijo, plaSuje za se in za konja in naknpi kolo-nyalnega blaga ali obrtnih izdelkov od mestnth pro* dajalcov. Zdi se nam, da vio to so godi v korist in no v zgubo mestu, in da vladajoCa stranka bl morala spofitovati narod, a katerim jo siljona iivoti v k o* r i a t n e m ob^ovanji. Nnmesto tega jo vedenjo via-dajofio stranko proti njonim rodnikom, kolikor se v raznih lis till pojavlja, turovo, nootesano, divjafiko, ho* tontolako, nesramno, kakorSno jo lo kakomu spride* netnu zidti mogo<5o ali bastardu, ki jo svoj rod ia-tuji) in spreiol vse slaboitl tujoga naroda, uodabi bil i tnjim jozikom projol tudi tujo omiko. Vuarodnom oziru no rahtevpjo goriiki Hlovonci od eedanjih volikanov niooM. Italpnski Jiboi-ulci" so so izmiilili, da mesto ima neko naroduo Stavo in prirojouo narodnost, kakor da no bi poznali riavno osnovno postave, ki zagotavlja pravico & a-r o d n o c t i m inne mestom ali doielam, kakor da ne bi vodoii, da narodnost je svojstvo osebe in no most*. S to zvijaco slopijoiusloparijo meS-fiane ter jih iduvajo proti Slovencem, ako v mestu ohrauijo svojo narodnost it* ne satajijo svojoga naroda, kakor so mnogi izmed njih storili. Tom zvi-ja<5nikom jo pregroba zopor mesto, ako Bloveneo v mestu obdrzi slovenski pravopis svojoga imona, ako govori v svojem jeziku, ako poucuje in odgojuje svoje otroke v matrnem jeziku, ako vlaga na magistrat in na razne dezelne in drzavae urade elovenske vloge, ter ne pomislijo, da vse to mu je dovoljeno in za-gotovljeno po drlavni postavi ter da mu nobenamod tega ne more zabraniti. Naravni inpostavni razvitok slovenskega naroda jim je ten v peti in ga razglaSajo kot kri vio o, ki se godi goriikemu mestu, kot nevarnost, ki preti pogoltniti mestne Italijane. S tern postopanjem pa ne pregovorite Sloven-cev, ampak samo dokazete svojo nestrpljivost in neo-likauost. Od Vas ni^esa ne pri6akujemo in se Vas ne bojimo; zanasamo se na svojo mo6 in na drSavno postavo. Vafi strah pred namije neo-pravioen, Vaie sumnioenje krivifino, VaSo vodenje mena, nekateri pa le drugo. It. Hieros. stavlja samo „Castra", a It. Ant. in Tab. Pouting, samo „Fluvio frigido." Vendar so vsi zgodovinarji v tern jedini, da oboje pomenja le jedno ter isto postajo. To postajo iskali so oni, ki so mislili, da je 61a rimska eesta zmerom za Vipavo, naravno da blizu te reke, n. pr. Cluverius pri Ustji („Gemundeu), Katanraich pri V i p a v i (trgu) in pri S v. V i d u; Sprunner pa stavlja*) ob izlivu Braoice v Vipavo na desno stran „Ad fluvium frigidum", na levo pa „Ad Caatra". Mommsen pa no doiodujo mesta te postaje, nego za* znamuje samo na evojoj karti **), da se pri Ajdovacini nahajajo rimske starine. „ Itin. Anton, belezi, da je od Akvileje do „Flu-vio frigido* 36 milj, Itin. Hieros. pa 35. dotim se iz tabulo ne more izvedeti daljava, kor mod Ponte Sontii in med Fluvio frigido neao zabelezene milje. Ta daljava kaze odlo6no zopet na Ajdovscmo, ki je v re-snici 54 km. od Akvileje oddaijena, torej malo ve5 nego potopisi povodo. Daljava med Bukovico in Aj-dov§Lino (20 km.) je nekoliko vecja, nego med po* stajama „Ad fornulos* iu jnAd fluvium fripidum* (t. j. 12 milj — 17*75 km.). Ta razlika prihaja morda od todi, da je rimska eesta mnogo ravnejia bila, nego danasnje poti, ki drzyo v isti smeri. Odlotilnejse pa nego jednakost daljave je to, da se v Ajdovscmi nahaja mnogo rimskih starin. Po- *) Sprunner, Atlas antique, karta St. VHf. *¦) Momnusn, Corpus Iwcriptionam J*tinaram.yoi,H^ nedoalojno ifcabjanskgga naroda, k*t«» bise moral wamovati do dna area, ako bi bil tak, kakerSni ste Vi. Po krivici so imennjete goriikeltalijane, kajti roanj Vas jo nego bo treba kandidatov aa do-poluilne volitve. Svojim rojakom uoricanom malate neyarnosti, katerih ni, tor budite t njih ^*»&«&se utognejo b ftasom proti Yam obrniti. Hujtkate.in scutate, da bi obroili oil meicanstYa od a>j*g©T4h gmotnih bed, tar da bi «e pokazali kot ¦**»*-raeatljive Luvare narodnoati,-ki je po VaSih beaedah v nevarnosti. AU narodnostiJ|e?iike|a mesta ne preti nikaka nevarnost razen odpas j _Yi; ate nepotrebni cavari io potrebnjete aami, JaJbi Van? outali; ne varajte ljudatva in pustite ga tjnra,**.; bo oakrbovalo avoje graotae in duinekoristi,J*a*srilr Vi ne mate varovati. Pro* s narodnimt MmwM,\ hujakaci; na delo naj itopyo oni, ki znajo gospo-dariti. * . * Yale ioavanje proti elovenskenra naroda m vznemirovanje mesta ima le ta namen, da vodo mo-tite mad mii*astyen in da aa tako tadrfuiate na poviiji kot boritelji aa italijanttyo, ker 10 drogace ne morale. To Vaie poudarjanje iUlijan-atva pa niti reanioao ni, few to^kar brenite proti Siotenoem, a odprtimi rokami iada-fate nemikim fa,briks>atamf da Vas pod-pirajo in vadrinjejo ˇ Yaii vieavi Koliko ftac* je preteklo, odkar je dr. Bismondo. zahteval aa Grorieo ftalijauako uivaiitfrP A Yt kaj delate f Za Ijndsko solo hoiete imeti neraiiino kot tftrii predmet in na sredujih iolab imate aa avoje etroke noni jezik, ka-terega Vait otrooi ne raininejo, kateri jih aavira, da aaoatajajo v omiki in da ne aaajo po doyrsenih iolah ni enega ni drugega jezika. In k temu moloite, kakor pea, ki ima kambo na gobei. Taki iuvari oro»ke in pratic italijaoako narodnoati Nekdaj, ko so neki Yaii patrijoti iteU lete, ki imajo poteci, predne so bo n*»ja ncejeiala proti zapadu, ptepovedovaU ao Bvojim otrokom rabo nemike0*a jeaika, adaj pa Ie narodni briyci in babtee stavijo napiae v tem jeziku.— Ni se leto preteklo, ko se je neko Vaie glaailo.iz-podtikalo nad beeedo Baeder v neki meatni uatanovi, a dandanes imate Staedt. Baderje po yeah voglib, ki pe-Ijejo k oni hiii, in aieer t meatnih barvah in zmest-nim grbom; najbrze zato, ker je meatne kopeli na-jela 11 a 1 i j a n k a, katere je prej imel Nenieo. Po-vemo Yam pa, d» Slovenui «e ne izpodtikamo nad nemikimi aapiai, ampak nad VaSira juoaitvom io nad Yaao doalednoatjo. Slotenca hoeete aa-; dugiti, ako piSe sroje ime arorko 6, drugim odobrujete meatne barve sa napiae, katere ate so peed letom; grajali. Zakaj to? zato da Yaa vzdrfajejo na povraji. Ali Teste pa, goeiSki .narodni „liberalci," ki imate kuhaynico ˇ rokab, da s to zyazo ate si vrat zatili? Da, in pcav Vam jc. Iz kupfiijake ibornioo hoteli ete pahniti Gasaerja, ges da je prevefr Nemec„ premalo Italijan, pre?ed. Ritterjev. Ua to ate ae Slo* TenceT zbali, ate Gasaerja aprejeli, zvezali se z Rit-tevji in a'aviio propadli sk akupnim kandidatom. Pri-dranli so se Yam prijatelji, ki so a eno nogo: v Ya-iem taboru, a z drogo v StraSieab. Iskali ate kandi-data za mestno staresinstvo in Vi, c v e t i t a 1 i j a n< Imeti ste glediScs v svojih rokab, pa niate smeli o. njem doioderati, in kar ate doloclli, predsednik ni izvrSil, in Yi ate moBali lepo moleati tor potfditi ga tudi na dalje.kot predsednika. ^vizgali ate nemikim igraloem -ter qagajali jim s amrdpTO teko^ino v gle-di§<5i, a s tern, ni&te mpgli pridobiti obiakoyaloev ita-. lijanskim predstaram. Zdaj ate o b a e m q g I i, in gla- membe polno je tndi.ime ^Flavkia frigidua" —. jmr-zla reka. ,Ta priderek ae, nobeni dragi vodi t teh krajih bolj .net prilega, nego ravno HnbIj n, ki te6q tik Ajdossfiine. jLer«iz?ira m&Io yise izpod akalovja iz pedzfimeljskih jam, v katere se odceja mokrota trnovske viaoeine, zato. je njegOYa Toda iayeor.ednQ mrzlft in celo Jkodjpta>aa traynike. Tako tudi o.Jezi eetrte postaje na ostaja nobedna dYomba ye$. Od AjdoySfiine naprej drzaja j<» rimaka eesta— kakor ze Tenio — proti HraSici. Morala.seje. torej pocasi vzdigati. in po jnzaem obronku Grabena (Kalka, 9#4 an.) naTzgor wliti. Naalednja poataja na tej &ti je bila A d P i cnaa, ¦, IS^niMj. od „0astre*. (Itin. Hwroa), X,j.,1&-3 km., -pfar toliko, (J«>likor znasa .daljataod.Ajdo^aelnedel Podkraja. Tu je moralat tocej iezati omeojena posiaja. ; v AK. kerjPedkrajdfe neJIezi jia Tiaooio^ t pravi Hra8ici„zato se j» pozneje akazajapotreba^ataro po-: atajo malo napref pomakniti, t. j.,na bolj aamotno jn nevamo meato, A kjetfje mogla be^e.nstrezati popot-nim potrebam. Zato imama na. tabuli gabeleieao-novo postajo In alpe Julia, XV milj od Castre. Ako je ta daljaTa (22 im.) pxavibio spocojSena, tedajija morala ta.postaja Jezati-ia onetraa najviSjega meata v HruSici, t. j. pod Predilnim vthom, tam.kjer pnhaja Djraaka.potnaglavno cesto. Q&.todi na-prejnrbflo rreo dale&TtLanga.tio^m (D<*lenjjl Jjogatec). Tiidi Mommsen ata^i postajo ,In AIpe-Ja-ba" na iztoeno stran od Haiiice.*) ' •>Corpi» IaMcriptiotQM matam VoL^.V.aaw, IL silo nemSkih fkbrikantoT «ie nasoanja, da pri voljt-vah ne bo^ogofejamagati brez konceaij in brez sib-kostij. Toroj libki ate in koncesijc bote morah dclati. ako ho6ete aMnli. Slovencer ste se bali, kakor bi bili oknfeni, ter ate si fteli t necast i njimi posteno in pratiCno ds#i d»Jo za blaginjo jaeato,Jci je po-trebno Slottncem kakor Italijanom, zteae z nemfiki-mi fabrikaah* ao pa niate sramuYali, Tsled katere jira sramotnoWap«ojete. PtaTse Yamgooi; k&r nofie poatenega aaveznika, n»j prenaSa aSab-negagospodo ^»l e a. V.beji zoper JSfevenco ste imeli poraoS; ko ate boteli aioj program in avojo watevo roariti, reklt ao Yam: fcaft! in Vi ate osup-njeni deVelo pogledali. |«aj ste t taken pnlelfji, da brez zfttetnika ne metete onto nK atoritiwta* J« prebrismi Italijan pria%n obeSati in doTolftf ponos- morate bHi, ako ae bo zaveznik apleh ke^l z Yami pogajatt! Kaj pa, ako Vas niti no nopraiajo za po-moo? ako ae Yaii zaveaniki iutijo dovolj mo^no, da poatavijo aioje kandidato brez Yaa? kaj potem? In to ae labko zgodi; uie snm sliaali, da nameratajo poataYiti dta iida raed kandidate. Kaj to pomeni, labko uganete.Yaie najdelafnejie. mooi Yam a tern, odtujijo. YaSe ianee stojijo prat alabo; odfisno bo od kooserratiTne atrajake, kam ae zmaga obrne. KonaerratiTci, zaapanei, ali ni tako, tkakor smo rokliP Lako dolgo naj drvonesci ie kriiem roke: drfimo? Ali ni oaa, da natanemo, da naatopimo, da delamoP JDveato in petdoaet tiaod goldi-n arj it Tzarae meato pa pesodo. Konm naj ae iz-; roii ta denar? kdo naj ga oakeboje? kdo naj oddaia javna dela? kdo naj ja sadzornjeP kdo naj nam bo ' porok, dapojde ne dobroP da se nio ne zgubiP nii po nepotrebnem ne potroSiP Libera 1 ci ne, kajtt oni imajo dovolj opravka a italijansko qaroduo-stjo, narodnostnimi pravicami, se SIovencit a .CorrJe-rom,-. s ^Freccio," z Jiberalizmom. Uie krganaka yn-bezen nas mora nagibati, da liberaloem, ki imajo to-liko opravka z narodnimi prepiri, se icuvanjem v mestn in s bujskanjem proti d^zelaaom, ne naklada-rao no?ih bromon. Njim puatimo pustolovaki liberalism, italyansko narodaiut in .ujib* narodne pravicef at ataraiinstvo volimo moze iz sroje srede« mozo, kateiim smemo brez skrbi ziupati dvesto in petdeset, tisoi goldinarjey. Liberalci naj bijojo narodni prepir; mi pa iiv'.mo mod aeboj v krianski Ijubeani in imejmo .ekrb za urn no m es t-no gospodarstro — pod. aratrijsk i m orlom. Jiestih kri^acev je malo: dyaiida, dva Nemca, dva Italijana, ;dva aloveuaka baatarda, p&r omahljiycev in itevilo je celo — ali za njimi jih gre mnogo, ker mcino ypijejo. To .mora bit idrugafie: koaaeryativna.atranka se mora zbudi-t i, mora meatne xajete v roke yzeti, vae prebjvalce okolo aebe zbrati, dobro. goapodariti, aystrijsko 6utpoapeseyati, omiko iuiti, na vse sti ani prayidaa.biti.. Letoa je k temu prilika dana; to pri-1 ike ne smemo opuatiti. Bratje, konaervativ-ei,: na noge I ' ______ sT^are«iTs\e7XZka v :Aydtriji- Spisaldr* Fr. Oblak. IV. Nobana yloga torej, ki jesprilo-garni, vred piaana y jeziku, ki velja kot dezelni jezik tarn, kjer je aedez sodi-i6a, prikaterem se rlags, ne more se zavrniti eaiao zarad jezika, v katerem je pi (tan a, ampak mora serednoreiiti (eriedigen). Qdloki, a katerimi bi ae taka yipga zarrnila,, dei n- pr., da wnima od postaye zabteyane oblik«*t se morajo razlagati ali iz neyednosti reail6eye, ali iz ajegoye lenobe in sloznoati, ali pa iz zle yolje, yeled katere naj bi proajlec (tudi tqzite\j) zarad jezika materijalno ikodo trpel. Taki odloki pa so ne ie t prepirnih, ampak tudi t neprepirnih jceieb poatayno zabranjeni, ker postava od 9.'ayg. 1854 it. 108 drf. zak. t § 8. takole voleva: Ce se proanj a odbije, se imajo r odloku poyedati razlogi, zakaj.proi-njaniusliiana, aliaeimapotrebnipo-duk dati, kako naj se popravijo yloga ali pa prilogo. , Kadar je toraj prayna stvar ppstayno pred aodni-kom in kadarstem atranka tudi aaznant, kako ho 6 e, da naj sodnikinjogoyori: tedaj naatopijo druge biatvene prayne razmere in sodnik mora eyoj posel oprayljati ne glede na to ali je pismo piaano v sodnijskem ali pa ˇ drugem jezika,,ki yelja r okrozji takega sodiida kot dezolni jezik. Tu je t prepirnih reieh 1. inatanca (dezelno in okrozno pa,ekrajuQvaodi6ce) glede jezikov najyainejia, kajti po tej se ravnajo tudi riije inatanoe. Ta uka-znje § 13. ebon. sodn. reda takQle: Obe atranki in njnni prarniki imajo t svojih go-Torib rabiti y dezeli nayaden (landea-ublioh) jezik in zdrzati se rsakoob-iirnosti, raega ponayljanja in yie *b*d»jiypa^i Kaj, ali ni v tej doloSbi jasno izreceno, da pri sodii^ih se more raoiti vsak tam navaden doSelni jezik, in toraj imajo nekteri dezelni jeziki lo valed navade prednost, da veljajo y svojih okrajih kot aodnijaki jeziki. Ta jezik ima biti le za sodiice in aamo iz oportunitete ali sloznoati, pa nikakor ne za stranke, ustmeni in pismeni poslovni jezik. Raba tolmafiev*) zadezelne jezi-ke v civilnih zadevah toraj ni potreb-jia takrat, kadar je pri sodiS5ih name-iieno apioaobno osebje. Speaobno kanclijsko osebje aoimazavse .dj^elae,jezike in povaod na izbiro, tako da so more in navaduo tudi mora pr&v issbirien biti; kar pa pravna mo6i zadeva, je cmeniti, da pri danainji rbilaoBti. dalavcey na duievnem polji (in voo kaze, to ta nadioga raatla!) imamo za vaa opraviia pravnega iiyJjenja ie preyei pravnikov (gotovo ne v yaeh jezieihY' in da smo pray na nasprotni strani od onih 5asoy, ko so je doctor juris, iziolan na vseuci* liiii y B9logni, kadar je priiel domov, obiudoval kot pravi cudei. Tudi tedaj,, kadar n. pr. toJitelj y tozbi ne za-hteva (to pa je yselej), naj bi se obravnaya vriila v jeziku toibe, bi sodnik moral y jezika stranke obrav-navati, kajti resolueija od 14. juuija 1784 it. 306 lit. t. zbirke pravnih postav bi se dragaie ne mogla Jzpol-novati. .Ta resolueija (ki se mi sioer ne zdi prakticpa, ki pa pojaanuje yoljo sodnijskega reda inje ysekako za deielqe jezike pred sodiSii yelike Tainoati), 49 glasi .* Pri nstnih obraynavah tnorejo stranke tirjati, naj se vzamejo v za-pianik od beaede do besede njihovi pravni razgovori. Jc H ta dolo6ba mogo^a, io stranke ne govorijo sodoijakoga jezika? 3}opisi. Iz iupanije Ufaiuinje, 9. apriia. — Prijetuo pomladanake.dneye nam|je ljubi JJog pcdelil. Solace poiilja svoje ogreyajo6e zarke na odpoiito zemljo. Vsa narava S3 pomlaja in gre se svojo kroaoto na dan. Milo plioe slav6 syojega stvarnika s prijJEjtnim petjem. Kmet marljivo trcbi, orjo in aojo. Tudipaatir je izgnal svojo oyiino. Mnogo naiih kropkih mladeuicey in mo2 odpo-tovalo je pred kratkim na Gorenje Avatrijako drya plavit. Nekateri delajo pri grajeuji vode na KoroS-kem. Vec njih slo je k Tratu, v Bosno ali io claljo dela iakat. Iztyga jo razvjdno, da zgubi naLa ^u-panija dokaj delaynin mo5i Lez leto. Ako progledujemo kolovoze, poti in ceste, ztt-paaimo, da se jc v zadojem deaetletji maraikaj po* prayilo, zboljialo. Skladovna ceata.Sv. Lucija-Toltnin-Koborid Ijci se od prejinje posebno v mosteh. Slavni cestni odbor je obrnii yso pozornost na preobokanje potokov in grap. Tje. in sam se je eesta malo razLi-rila, posnla, zravnila. Zdaj ne bodo zadrievali pot-nika budpurniki, kajti v kratkem bodo dodelaui naj-potrebniii mosti^i. S tem pa ni redeno, da je ome-njena cesta.nze vea prenoyijena; udariti bode treba ae mnogokxat s pikonom in kladvom, prednobo kon-6ana. {Delo se vtai po nakladi. Yei ko kdo placuje davko/, vec mora delati. Dandanaipji mistyo naprayiti pestoyysako gor<* sko selo. Tudi iz.Smaati na Libuinje, Vraao in y Km se ima delo, ˇ kratkem pri6qti. Tako je pray. Dobre zveze pospeiujejo vsestransko blagostanje. Ka- ' kor naif skuinja uci, nekateri ljudje ysako zapocetje odsyetujejo, grajajo, dokler ni storjeno; potem gapa prehvaliti ne morejo, ko uzivajo sad syojega trudai Ako gledamo na naio baranlijo in kapdyo, priznati moramo, da poprava cest, kolovozo? in potoy je tudi v tem ozira zelo vaina, Tbdi oWina Kamao se- je pod prejiojim pod-2uoancm poska«ia, da bi ae oaredil most iez Sooo. O.oinarji so aproiili mia.el, naj bi se napravil most 6ez Sodo, in obdinski prejinji sret je storil prve ko-rake v iej zadovi. Naprostl se je bil iavedeqe.o, ka-teri je premeril na doiofienem kraji So^ino strngo in zyriil y to avrho lep nairt. Most bi bil. po tem na-erto pravi kioc naae dpllaice, na sestjft atebrih, ves kamnit; a »ial bi 67tiso6 gl. Nekateri moije poprej-iujega znpanatra niso hoteli priznati potrebe omeaje* nega mosta. Valed tega. je bil Tsak korak naprej brezospeien. *) Tolmaii, kterih naloga je, da proyajajo pisma r sodnijski ali kateri drag dezelni jezik, ae imajo toraj le za ptujo jezike rabiti. Vendar tudi y odfgled el. XIX osnotne poatare od 1867 ai dyonljiyo, da jadovski jezik ne ye\ja ne kot dezelni in na kot ptaj jezik; neyel^Kfa» .in, ai^na so piama, seatatljeoa y judofflken jezika ali a Crkami tega jezika (dyorni dekret od 22. okt. 1814 § 14 at. 1106). Juddyaki (prar za pray hebrejski) jezik je mrtey jezik, pa nima ˇeljar& kakor latiniLina in grieina je treba ozir jemati najpred na znanje Qezika) in na tirayjto obnaianje, ki ae ima na vsak mogoft na6in izTedeli, ter na adTokate in .aojtarje. V po»an»etnih slaeajtli mo*e ^*odnUc>, Jaatasweandipln^ai!aod|u^)/, vo/ickora, na katoroui razstavi malo peed sv. maSo ob 10. uri svoj svotozor (panorama) prod 6orkvijo. Otrooi so «o trli in gnetli okolo njoga; a njegovo okoje plo« salo in obrafalo se povsod drub 1, lo no na otroko in na njegov svotozor. Naenkrat plane zgndar k nje-mu in hajd! Kor ni bil Sandar italijanskega jozika voSC, peljal ga je v fiolsko ponlopje. Tarn ae je po toltnacMi poizvedelo, da so vsi trije iz italtyantkega Tirola, Moza so zapazili uze prejfinji dan v 9olu, da opazuje okolico in jo rise. Nazaanili so Sandarmeriji, zato je bila koj pri rokah. In res mu jo zandar naSol vofi listkov in malo knjizico, v katori jo bila Goriaa in njena okolica, na liatih pa Solo, dornborska cesta, Vrtovin, oesarska oesta do Gori&ce, vsi mostovi na Vipavi do toga kraja in sploh vse podrobnosti. Od-^eljal je troiico strajinik v AJdovg3iao, a kmalu po« poludne v Gorioo. Prelepa pisava in natantao risanje znadl moza visje izobraienosti, nego je na zunaj kazal. Mestne volitve Ijubljanske so bo dobro iz* vrSile; Nemci se jih niso udelezili, ker niso upali zmagati; narodnih volilcev bilo je preeej, 6e tudi ne proved. Voljeni so ekoro enoglasno vsi no volilnem odboru priporooeni kandidati, namrefi v I. razredu: MoBohe, Murnik, Paki6, Ravnikar; v IK. Benedikt, Doleno, PovSo, YoSajak, Zupan; vIII. Hribar, Klein, Zarnik. ,Delavski prijatelj. Nauki, ki so delavcem V sedanji dobi posebno potrebni*. Tako se imenuje knji-zioa, 52 stranij v mali osmerki brojeSa, katero je spisal naS rojak F>>ano Podgornik tee dal jo ti* skat v Novera mestu pri g. I. Krajci. Knjiga odgo-varja na dve prasanji: L.Kako so doslej delavce u-Sili ia vodiliP 2. Po dent je delavoem hrepenoti v sedanjem 6asuP Nizka oena 20 kr. omogodij da ai Iahko tudi uboznejgi omislijo to knjigo. Sooijalno praSanje tika vedno mo6neje na vrata evropskih dr-zav; blagor drzavi, ki je za,6ne o pravem 5asu umno in pravidno reSevati. 0 tern predmetu govori tudi navedena knjiga. 9Matica SIovenskau v Xijubljani bo imeia v sredo 28. apri'a ob 4. uri popoludao v dvorani Ijubljanske 6italnice svoj 21. obeni zbor. Na vrsto pride predsednikov ogovor, ra^nn za leto 1885, volitev treh pregledovalcev raduna, proraSun za leto 1887, volitev 10 odbornikov, letno porocllo o odbo-rovem delovanji in posamezoi nasveti. Ba5un in pro-raoun eta ze zdaj v pisarni razpoloiena druStvenikom na ogled in se pri obonem zboru razdelita tiskana med navzode. Hvalnica sv. Ambro2a aTe Deum lauda-mu83 izsla je ravnokar, zloiena in poklonjena pre5. g. Adolfu Harmelju, pospoSitelju eerkvene glasbe. Gena,00 kr. Dobiva so pri skladatelju Janezu Gar-liju v Skofji Loki in v KatoIiSki Bukvarni v Lju-bljani. „Marija mpja kraljica" ali S m a r n i c e za ieto 1885 izsle so v zalogi Katoliiko bnkyarno v Ljubljani, kjer se dobivajo po oeni, ki je v danaSnjem oznanilu navedena* Zivo zanimaoje slovenskega ijud-stva za majoikovo poboznost sahteva vsako leto &o?e Politidni razgled. ZadnjiC smo rekli, da bode v dr^avnem zbcru budgetna razprava konec tedna kongana. Alt lerftarski govorniki go jo zavlekli se za dva dni in konCala je §e le preteklega utorka. Tra-jala je v vsem tri tedne in potrebovala 25 sej. V razpravi trgovinskega budgeta govorila sta poslanca Suklje in Pfeifer za dolensko icleznico, za katero je pa po ministrovih bese-dah za zdaj 5e prav malo upanja in Dolenjci bodo inorali Se dalje vztrajati v lepi kreposti, ki se potrpezljivost imenuje. Ne dvomimo, da ae jim to posreci, saj so Sloveuci. Nanadopre-delsko ieloznico ziva dusa ve6 ne misli. Pri razpravi budgeta poljedelskega ministerstva za-hteval je poslanec Pfeifer za vinarsko in sadjarsko Solo na Dolenjskem drzavno podporo, katera je tej soli ze z davna bila obefiana, in pa, da noj vUda skrbi za ameriske vinske trte, za katere trsna uS ne mara. Minister Falkeu-h a y n je odgovoril, da je ze preskrbeno za a-meriSke trse in da jih dob6 tudi Dolenjci, glede" podpore vinarski Soli je pa molcal. V razpravi pravpsodnega ministerstva govoril je od nasih poslancev jedini Vitezii ter je v daljSem govoru razkrival v nebo vpjjoCe krjvice, ki se istrskim Hrvatom in Slovencem gajajo pri so-di§6ih. Drugi poslanci so moKali, omenjati pa moramo, da sta poslanca Vosnjakin R a i 6 Ze pri generalni razpravi govorila o sodiskjh razmerah na slovenskem Stajarskem. V seji 14. t. in. je pricela razprava o Lrni vojski, ki bode kondana v petek ali najdalje v scboto. Nobene dvojbs ni, da zbornica, vzprejme ta zakon po vladinem predlogu, inorebiti z neznatnimi izpremenami. Potem .poj-dejo poslanci na velikonocne poCitnice. Zadnje dni se je govorilo, da se vlada po-gaja z vitezpm Chlumeckim od levice, da b. prevzel trgovinsko ministerstvo, a pogajanja da so se zopet razbila, ker je Ghl. zahteval, da polcg njega vstopi §e neki drug le vicar v ministerstvo, cemur pa vlada ni hotela pritnlUi. GaraSaninovo ministerstvo m;sli pre-meniti ustavo v, svobodnej§em zmisiu, na novo .preustrojiti upravo in urediti finance, nadalje ,ho6e strode izvajati zakon o ljudskib solah in visoki soli v Belemgradu dodati tudi mediciasko iakulteto. Sknsalo bode tudi vojsko reorganizo-vati, ker je vojna z Bolgari pokazala, da se-danja uredba ne velja. Dvomiti je pa, ali bode mogode Garasaninu vse to izvesti, zlasti s ti-nancami bode tezava, ker so dr^avni dolgovi vsled zadnje vojne mocno narasli. Bolgarski knez se je naposled udai jsklepom carigradske konference z nekimi pri-4rzki. Hazpisane so volitve za narodno „sobra-jijeB, kateremu se bode predlozil ta sklepvpo-trditev. V tern asobranjiB bode prvikrat zasto-pan bolgarski narod s te in one strani Balka-ua. Solski zakoni bolgarski dobili so veljavo tudi Jtt^Y«iwdBo Rumelijo, in dastniki rameljski mo- Domade in razne vesti, Imenovanje. Poro^evalee za upravne iolske j zadevo na Primorskem imonovan jo c. k. namostni&lva I Bvotovaloc Benediktoonte Giovanolli-Gorstonburg, I ki flluii nio ve5 let pri namestniStvu v Tretu. I Volilni imeniki za bodooe dopolnilne volitve I v gorico mestno stareiinstvo bodo razpololeni v I mestni uradniji od IS. t. m. naproj skoz 4 tedne. I Kdor ho6o ngovarjati, mora to eforiti do 18. maja; I pozneje se ugovori ne bodo vee" sprejemali, Vsakdo I naj pogloda, ali jo med voliloovpiaan, tor naj rokla- I mujo svojo pravico, ako je izpuidon. Co je kdo spro- I jet mod voliico, ki nitna pravico, naj se proti njemu I vlozi ugovor. I Skufinjo uditolJBko sposobnosti delate bo v Go- I rici ta in projinji todon sledofio goapodifino uoitoljioo: I Baubela za meL6ansko sole; Kren, Niodorkorn, I Bobmutz, Stroinz za ljuusko Solo; Morato za nemski I kot uini jczik; Luzzatto, Rooner, Spaun zafranooski I jozik in slovstvo. Ena goapodi^na je odstopita med I skuinjo; goapodioni Kron in Niederkorn uti napra* I vili skuanjo z odliko (stev. 1), druge « dobrim UBpe-1 hom. G.ona Kren dolala je izpit so alov., ital. in I nemakim uonim jezikom. I AjSevaka zadpva jako zanima razne gorisko I kroge, posebuo pravui svet neatrpno caka, kako se I Strena razvozla. Govori se, da Ajfievdane bo zago- I varjal spreten odvetnik iz Ljubljane, ki je bil v to I naproBen in ki jo bajc ze obljubil, da prevzame to I oalogo. Gorifiki Slovonci morajo biti tega veBeli, kajti I bratovska pomoL, katero Kranjeo Goricanu deli, utrdi I in napne ile bolj tisto sr6no vez; ki objema rojake I tostran in onatran Hublja v eno celoto. GoriSkim in I kranjskim Slovencem bilo bi enako ljubo, ako bi se I ljubljan8kemu odvetniku posreoilo prav uspeSno za-1 stopati koristi avojih priporo2eaoev. Po zagovorniku I dobi obravnava so veojo zantmivoat nego bi jo nicer I imela; zato se po pravici uze dalje 6aaa popraSujo, I kdo bo v tej reft zagovoraik. Badovednosti bo s to I vestjo s eno strani ustrezeao, a z druge strani bo I radovednoat rastla radi nenavadnih in izrednih okoli- I j&iin, ki s^remyajo soduijako preiskavo v tej sadevi I od prvega zacetka naprej. I Konjfike (Jirke napravijo tudi letos v Gorioi I oa Rojicah 26. apriia in 2. maja, to je volikonooni I ponedeljek in belo nedeljo. Za prvo dirko je oglaSe- j vanje ze knuiHano in oglaaiii so so gospodarji mnogih I iepih in aloveeiu konj; oglaSanja za drugo dirko spre- I jemala se bodo do 18. t. m. opolunoci. I ZaduSila se je neka udova Frinta, ki je sta- I novala v Rabatisdi v hiii, kjer je gostihm „Prikri2i.* j Njen 060 so je imenoval Barago ter je bil kr6mar j in mizar v isti hisi. Delal je razno posodo za bivSo j Eitterjevo sladkorjevo tovarno in je bil pri tern obo- I fatol. H6i se je omozila in je imela sina, ki je umrl, I o je bil v 16. letu ?ivljenja. Nesrecnica bila je sama I in je ukazala svoji postrezaici prednji dau, naj ne I pcide v n^eno aobo, ako ne dobi vrat odprtih. Nalo- I iila je v pe5 oglja in zvepla, ter je vse zaigala, da I jo je zaduiilo. Y nedeljo premenila jo svojo oporoko I ter je pustila vse premoienje, blizu. 80.000 gl. vredno, I v dobrodelne namene. Uatauoyila je dva Stipendija 1 po 300 gold, za italijanake Studente na vseucUisdi. j Povod samomora jc bajo prcpir s hiSnim gospodarjem, | ki jej je bil rekel, naj gre iz hiSe. Vsled tega, pra- I vijo, premenila je prvotno oporoko, po kateri je bila I odlo5ila polovico premozenja gospodarjevim otrokom. I Bila je sitoa in prepirljiva, I Lastnik hi6e pod kosarno, katere vogel gleda I uze na Travnik, prosil nas je ia opetovano, naj bi 1 podpirali njegovo prosnjo, Btavljeno na slavni mestni j aplosni ielji nstregel„znpnik d*. g. Anton 2gar, ki je s hvalevrednim trudom sestavil Smarnice, v kate-rib je kratko prcmiSljevanje in molitev xa vsak dan raajnikovega meseca. Reseda je lepa in nmljiva, nan* ki se a mnogimi izgledi podprti, tisek foden, oprava knjige prav prijetna. Pridjane so tndi maSne in drage molitfe, toko da to Smaraice lahko slulijo tudi kot molitveua knjiga. Kdor ieli knjigo za letofoji maj-nikov mesec, naj seie po teh Smarnicah, ki naj bi med Slovenci mnogo dobrega sadu obrodile. Listnica uprarniStTa. P. Biljana. Grbee J.: placano do 31. dec. 1885. — Jut. Lo»r.: placano do 31. okt. 1886 — Sfiligoj R.. on dolgn aarocniao aa 1885 is letoSnjo. —-8IOT. je*«; tndi tnKo. — Zoraut AnU tudi tako. — Zauiar II in Zucchiati Fr.: placano do 3l. doe. 1885. — Znidarflo And.: placano do SO. jnaija 1885. - P. B olc Cmota M.: »a dolga m l«to 1885 I gld, 10 kr. in letaiajo narocnino, -gtrofeelj M.: S7. dec. 1884 poaUdi tt« ,1 gl. 40 kr. ˇ pobote-oje dolga za 1884 in 1 g 1, (W kr. sa leto 1885", SI. dec. 1885 r: „l A 40 kr.*a 1886 in 1 gl- «* 188C«; torej maajka ia 1885 i» 1 gl. 40 kr. — Jekopic A?*; placano do 31. dec, 1834. - Pipaa Fr.: aa leto 1886 plalanih SKI kr. - Al. 6.: placano do 81. dec 1885. - P. Bregiaj. Spehoaja Joi,: H pticano do 31. doe. 1884, draco fe aa dolga,— P. Corkno. ' Bralno drefttTO t Jag: kakor laai. — Kok. Jan. v C. aa del- *, _ _» lOOR. 1. M 1-L»« __ D*t Vmb* w<1. nxtnlm •* lflS.H li Mlado kobilo, v petem lata, lepo, sivo, nad 14 pesti visoko, a lepo cvratim, 2 meseca atarim zjebetom (Sebico) proda M i-ha Batic, poaestnik v Sempasu. Kobilft dobra ai vaako delo, poaebno izvrstna aa pleme. Kdor ieli kupiti, naj se oglaai pri las'niku._____________ i J. Krojen, zaloinikn t Novomestn je Ipriala na avitlo knjiiica: Helavslsi prfja-telj. Uanki,ki so delaTC m r aedanji dobi poaebno potrebni. Spiaal Prance l^odfifor-nil*:. Cena 20 kr. Dobiva ae pri zalo&oiku in po vseh knjigarnah. (D«lje pride.) ~ • "6 V« -'- * I*: ToUa.— , . . Ooip. naro&ukn t AjdoTlcini: Zadnjic imeaovali v „Soci« zato, da bi Vae tirjali earocaino, ker ra-tan rao Yam biti aaznaniU ae t prejiajem lista, ampak ia-to, da bi Yaa pohralili in Yam javso potrdili, da ste pla-cali 11. »area i. 1. (bo 10n kakor jo bilo sadnjtt receao) po poiUti sakanici aa ajdomki poiti 4 gl. 40 kr. »a laoako Ioto, 5. aprtla 1.1. pa ˇ poaobnem puma aopet 4 gl. 40 kr. aa te-koco leto. OdgoTorili emo Yam * ,8oci* ia ne ˇ posebnen Tiara sato, ker aaio bili tudi raiun jarno saiaaaili, in pa aa-to, da s«o c. k. poitni orad ˇ Ajdoviciai opoiorili, naj po-gleda, kje jo pooiota, ker oneajeae nakazniee a doe U. mar-ea alamo prejeli. — Odgovorili ate nan, da poltno-prejemne-na lista bo ˇerojeato. To ai res. Yerojemo; alt le toliko, kolikor tak Hat spriiuje, namreL da Yi ate na poiti nsnicno denar oddalt. Tega pa oni list ae more apricevati, da bi bilo apxarmfitvo doticni denar tndi teanicnoprojelo; in danesVam xopet trdimo, da Yaia nakaznica z dne 11. marca t. I. ni do-ila na goriiko poato in da „8ooa* je torej ni mogla prejeki. —Bekli ate nam, da v kr«tkom zvemo, kje je pomota gledS to poiiJjatTe. Do daaes ano le to ivedeli, kje ni pomote, namrec pri Yaa, pri gorttki pofiti in pri »So6i* ni pomoto y tej zadevi; kje je pomota, niamo mogli 8e izredeti. — Zgub-Ijenega all zamesanega denara ne poailjajte nam z nova, ker gotoro pride na dan, It oni poatno-prejemni list, ki ate ga bili nam poalali in a katerim amo bili na goriiki poiti, do-bro branite in ne dajajtegaiz rok. ker on je ediao apricevalo, na katero ae lahko aklicujvte. Ajdovaka polta je roklamirala oni zncaok, ki ate ga bili plafoli 13. marea 1885 in ima zdaj potrjenjo v rokaii, da je res doiel, kamor je bil namenjen. ?roaite jo, naj reklamira ae one poliljater z dne 11 marca 1886, da pride vse na fiisto. Ne hudujte ae, da Yaa toliko nadlegujemo; todi nam je aitna taka red, ali drugaLe ai ne Tomo pomagati. Ako bi ne bili placali, bi bili morda tudi mi dalje molcali o tej atrari, ali ker ate placali, je gotovo tudi Yam na tem leiece, da pride denar na aroje mesto. Vo-icimo Yam resele praznike. Poslano. Da ne bode kedo neoprayfteno deral meni na tova§ ,Soi5inih* dopisor, (kakor se godi,) prosim Vaa, goapod urednik, blagovolite mi potrditi, da ni-sem piaai nikakega dopisa gledd Tolminske Sole, kakor tndi na onega dopisa t 14. „Sodinitt fitevilki glede nditeljskih razmer a podpiaom: „~k.tt leto ta-ko ni v zadnji (15.) „Socinia Stevilki noben dopis moj. Resnici na Ijubo moram tudi izjaviti, da nisem z doti6nimi dopisniki v nikakej zvezi. (Op. uredn. Badi Yam potrjujemo, kar zelite, in le iudimo se, da ae pri dopisih navadno najprej praSa, k d o je pi-sal, a ne, ali je r e s n i c o pisal. Z i xesnico in za zboljaanje dela vsak pravi dopisovalec in ne za osebe.) T Fodmelci, 13. doe aprila 1886. IVAN KRAJNIK, nLitelj. Zahvala. Podpisaaa Se srLno zahvaljujeta tokajSojim 25. gg. c. kr. uradnikom, kakor tudi vaem oaim blagim osebam, ki so ae udeleiile zalostnega pogreba njih nepozabljivega oSeta ANTONA RAVTER-JA, po 53 letnem sluibovanji npokojenega o. kr. sodnij-skega singe, in so a tem ranjkemu skazali poslednjo dast. Kanal, 10. aprila 1386. Terezina Segala roj. Ravter, hii Anton Segala, zet. Sejem v Tomiau za 2ivino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, Stacnnsko blago itd. bode letos, ker pade sv Jurij 23. aprilja ravno na veliki petek, prvo sredo po veliki noSi 28. aprilja. Lupanst?o v Tominn, 13. aprilja 1886. ______________ DEVBTAK. V pisarni Scitz-eve tiskarne nasproti se-meni56u v Gorici prodaja se po znizani eeni — za 1 gld. 30 kr. IN spisal profcsor AndrrJ MarnSi*. Knjiga se po§ilja tudi po posti na pov-zetje. Kdor pa denar uie z narodilom vred poSlje, naj pridene §e 10 kr. za vozni list. St. 167(0. §. a. Rnzpis sluzbe u&tcljice III. pladilne verste na dvoraz-rednici v Lokvah. Slniba se odda koj; prosnje naj se vlozijo pri podpisanem. C. K. OKMJNI lOLSKI SVET V SE&ANI ____________dne 8. aprila 1886.____________ Prodaja smrekovih sadik. Y c. kr. centralni drcvesnici pod Roznikom proda se §e veC sto tisoC triletnih Iepih presa-jenih smrekovih sadik ? skupinah po tisod ko-sov, katerib vsika z zavijanjem vred stane 2 Narogila vsprejema c. kr. dezelno gozdar-sko nadzorniitvo v Ljnbljani do 20. t. m. Roba za oblaeila samo iz trpeinc ovdje volne, za moza srednje relikosti 3.10 metra za gld. 4.96 kr. iz dubre ordje rolne; to. vein ( » » 8'~ » iz boIJSe 0VCJe ˇolne; ** ceI° { , # 10.- „ iz fine oTfije ro^ne; obleko I n „ 12.40 „ iz najfinije crdje volne. Popotni pledt po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12 — Jako fina obtaLila, hlafie, zgornje anknje, robo za aoknje in dezne plaice, tifl, loden, kcmisno sukno, grbe-nasto snknoi seviot, tkanke (trfk6), polaukno, tkanine za biljarde, perrijen ia toskin priporofia ngtanovljei :J. tvornisko skladisde v Brnu. Ogledkt franko. Ogledne karte za krojace ne-frankorano. Razposi^a se proti poatnemn povze^Jn fiez gld. 10— franko. Imam vedno skladisde aakna r vrednoati 150.000 gld. a. r. in je ob sebi razumljiro, da pri moji aretovni trgorini ostajejo ostanki v dolgosti od 1 do 5 metror; zategade) Bern primoran take oatanke za jako zniiano ceno oddajatL — Od teb se ogledki ne morejo razposiljati, proti temu ae nedopadajoci ostanki za* menjajo ali pa ae novel posljejo nazaj. (Opoz^rjam, da drnge firme paL blago zamenjujejo, morebiti a ala-bejim blagom, a denara ne porraoajo.) Zavoljo ponarejanja po nezmoznih ali rara-jocih flrmab aem primoran inserate opnatitkin zato pro-aim, naj ae p. t. naroievalci spominfajo moje zane-S^ive firme in me pocaattjo s srojim cenjenim naro-{eranjem, katero Yselej zTraim najtofinejp. Dopiaaje ae nemaki, CeSki, madjaraki, poljaki, la-iki in francoaki. Oznaiilo. Letni trg. ki se navadao dr2i v Kojsfcem r po-nedeljek po sv. Jurji, naleti letos na velikonocni praznik. Gled6 na to prenese se na ponedeljek po valikouocni osmini. Za obilno vdelezitev prosi z;UPANSTVO k MARTNO-KOJSKO dne 14. aprila 1886. Znpan: MUZIC. Ma efl.eelaelo. mizarji! prodajalnica papirja v Gorici priporo&i svojo vcliko zalogo ures ali le-potiCij, ta,pecerij9 olepSevalnega papirja, kakor tndi 2late in srebrne podhge za mrtvaSke ti*ug-e po fa-briCiuh cenah. Prekupei clobijo posebcn odbitek. Ob cncm priporoca bvojo bogatu zalogo vo6denili svet* po jako njzki ceni. INT ca> eft. mf . ifcm Gosp. Fragnerju v Pragi t — tfze blizu 6 let irpol sem na iclodci, da nisem mogel ni jesti in apati. Powetoval aem se o tem s pra? mnogimi zdravniki in 3zil preveliko zdravil pa brez vapeha. Po naavetu tu-kajsnjega lokarja, gosp. 8chuIa-o, poskusil aem dr. Ro-sa-e iivljcnski balsam. Yzel sem 5 stokloufiio in bole-Lina je popolnoma zginila, mogel aem zopot apati in jeati. Ob enem priporocil sem ta zivljonaki balzi.m Erar mnogim, ki ao bili mrzlidni, in. zdravetvoni vspeh il je ta, da mrzlica je zginila. Iz tega uzrokn Itejem si t dolznost, da se Yam presrSno zahvalim za iznajdbo dr. Kosa-e zivljonskega balzama, ter iolim, da bi vsi bolniki zatekli se k temu zdravilnemu in ozivljajofiemu pomoekn. Z cdlifinim spodtovanjem. Buz en (na Rumunskom), 28. novorabra 1880. Jakob Mendelsohn, profesor. Nagla in gotova pomofi za ielodfine bolezni in njih nastopke. Ohrauitev zdravja odrisna je le od ohrani-tve in poepeievanja dobrega prebavljanja, ker to joglav-zi poooj zdravju torteleanemu In duinemu dobremu outu. Najbolj potrjeno D0MA6E ZDRAVILO, ki prebavljanje modi, doaeze primerno meianje krvl in odpravi pokvar-Jene nezdrave krvne dele, je u^o vofi let sploino maul in priljubljeni flr. ROSA-E i^ivljenski balzam. Kapravljen iz najboljilh, zdravatveno najkrcpkejilh zdravilnlb zelliS, potrjen je poaebno kot gotom i mod pri •labem prebavljanjl, pri presedanjl, po Mat diie&em rlganli, napenjanji, HuvanJI, pri bole&inah v te-leau in v zelodcl, Ielod6nem kr6l prenapolnenji ialodoa z iedni, zaaliienjl, krvnem navalu, hemeroidah, !ea< eklh boiezalk, boleznlh v crevlh, hlpohondrijl in melanho-llji (vsled tlabega prebavljsnja): on oiiivija prcbtvljanje, dela zdravo la Aiato krv in bolno telo dobira poprej-iajo no5 in zdravje. Vsled te izvrstne modi postal je gotovo in potrjeno IJudako doma5e zdravllo ter ae je aploh raziiril. \ steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gl. Na tisoie pohtalnih pisem lahko vaak pregleda. PoSilja ae na franklrana plana proti povzetju zneska na vte atranl. Svarilo! Da so izognejo neljabim fiapakam, prosim rse p. n. gg. naro6nike, naj zabtevajo, povaodi izrecno dr. Ros»a-e zivljenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja ˇ Pragij kajti opazil sem, da so narocniki na rec krajih dobili neospesno zmes, ako so zabterali aamo iirljenski balzam, in ne izrecno dr. Rosa«e zivljen-skega balzama. Pravi dr. Rosa-e iivljcnski balzam dobi ae samo r glami zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, t lekarni „k crnemu orlu" T Pragi, Loke der 8por-nergasae Nr. 205—3. - V GORICI: G. Cristofoletti, G. B. Pontonl, R. Kurner, A. de Gironcoli lekarji. Y OOLBJI: Damaso d'Elia. - V TR8TU: P. Pren-dini. G. Foraboscbi, J. Serravallo ; Ed. de Lei-tenburg, G. B. Idanzoni, Karl Zanetti, Ant Sut* ttna lekarji. — Y ZA6REBU: €. Araziia, lekar. Vae lekarne in veoje trgovine z materi-jainim blagom v Avatro-Ogerakej imajo zalogo tega ii-.njenskega balzama. TAM 3E TUDI DOBI: Praiko domade mazilo zoper bults rane in vnelje vsake vrste. Ako ae zenam praa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lah vsake rrate, pri tnrih,gnojnih tokib, pri 6rtu r pratu in pri nohtanji, 'pri izlezah, oteklinab, pri zmaSfienji, pri moraki [mrtri] kosti zoper revmaticae oteklinc in pntiko, zoper kroniLno rnetje y kolenih, rokab, t lodji ce aikdo nogo apahne, zoper kurja odeah in potne no* ge, pri razkopaaib rokah, zopar Hsaje, zopor oteklino po piktt mrceaoT, zoper tekofie rane, odprte noge, zoper raka in rneto kozo ni bo]jSeg?4 zdravila, ko to mazilo. Zaprte bole in otekline ae hitro ozdrarijo; kjer pa Ten tece, potegne mazilo v kratkem vso gno-jieo na-ae, in rano ozdravi. — To mazilo je zato take dobro, ker bitro pomaga in ker ae po njem rana prej rte zaceli, doklerni vsa bolna gnojniea ven pote-gnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obrarujb pred snutom (crnim prisadom); tudi bolecine to hladii-no mazilo potesi.— Odprte in tekoLe rane se mo raj o a mlacuo Todo nmiti potem Se le se mazilo na nje prilepi. Skatljicc 3e dobodo po 25 in 35 kr. Balzam z a u h o. Sknieno in po mnogih poskusih kot najzaneslji-Tejie aredatro znano odatrani nagluboat, po njem ae dobi tndi popolno uie zgubljen slab.. 1 sklenica 1 gl. a. t. mmueif m oigoram srfdaik; Jt *waSJC. - Juk*: ,Wmim*» ettotm* ¦» Qu& 0H!*0!m