Poštnina plačana v gotovini
Marijin List
8. maja 1939
XXXV. leto
MAR I JIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala I. 1904., dee. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom diihovnih vaj, posvečen sv- Drtižini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikln Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena : na skttpni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca fezuiovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1940 tüdi naročnik. Naročnina se do koncä junija vsa mora plačati.
Dfihovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se sltižijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih t dnevne v Linzi v „Seraphinskom dobrodelnom driištvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš sliižiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: K LE K L jOŽEF, vp. pleb., Crensovci, Slov. krajina.
Tiskarna Balkànyi Ernesta v Lendavi.
DARI.
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so darüvali v dinaral : Tkal-čič Jožef, Nedelica 20, Vučko Štefan, Trnje iz Francije 14, Vučko Stefan, Trnje, naj se počasti sv. Anton 10, Škafar Verona, Beltinci iz Francije 10, Kustec Ana, Črensovci z Francije 10, Domankiš Ana, Strehovci 10, Žilavec Rupert, Vadarci z Francije 5, Škafar Vinci i Verona iz Francije 10, Mlado-ženca Horvat S. Jožef i žena Rozina iz Gor. Bistrice, naj po sv. Antoni dobita zdravje, mir i boži blagoslov v zakoni 30, Trpian Treza, Moravci 16-50, Gjörek Franc, Martjanci 6-25, Serec Alojzij, Bakovci 10, N. N. Gomilice 10, Jerič Mihal, Gančani 5, Fujs Adela, Francija 2 50; Perša Jožef i žena Kata, Krčmar Karol i žena Albina, Tornar JOžef i žena Marija, Tornar Ignac i žena Ana, vsaki 10 frankov, Lebar Kata, Gabor Štefan, Prša Helena i Puhan Stefan, vsako 5 frankov, Trojok Kata 2 franka; skiipno 97-96 Din. Gjergjek Ana, Francija 50, Tkalec Matjaš, Francija 40, Maitz Terezija, Zagreb 17, Baša Jožef, Beltinci 5, Peterec Martin, Trnje 6, Vinčec Martin,JTrnje z Francije v zahvalo za posllihnjeno prošnjo 250, Vinčec Jožef, Trnje v zahvalo za ozdrav-lenje 10, Kovačič Marija, Robadi 10, Tibaut Štefan, Hotiza 2, Raduha Mihal, Črensovci, 56-50, Frumen Marija, Petanjci 28-75, Mekiš Kristina, Gor. Senik v zahvalo 50, Mekiš Roza, Trdkova, naj še počasti sv. Anton 5, Horvat Marija, Francija 25, Gjergjek Janoš, Kovačevci v zahvalo za poslühnjeno molitev 20, Kraljevska banska uprava 10000, Trboveljska premogokopna družba 500, Vučko Ana, Sr. Bistrica 50, Gutman Jožef nabrao v Tigy, Francija 161, Čeh Bara, Francija iz Nedelice 14, N. iz Trnja 5. — Izdatki za zidavo: Delavcom za kopanje vapnenih jam 435, 4 delavcom za nakladanje i razkladanje vapna 72, voznina 15 ton vapna po železnici 1152-50, voznina 15 ton vapna z autom 356-40, blanje za kište, late. štaflni, šrajf k pumpi 368,
»fgjglftj
LETO 35._8. MAJA 1939.__ŠTEV. 5
ZDRAVA, MILOSTI PUNA, GOSPOD JE S TEBOV, BLAGOSLOVLENA SI TI MED ŽENAMI. (Luk. /. 28.)
Milosti puna si, dobra Mamika. Ka je puno, tam nikaj ne menka. V puno posodo se več ne more dolevati, samo odlevati se more. Takša puna posoda si ti, Mamika. Puna posoda si ti za tvojo dečico, ki smo prazna posoda. Mi nesmo nikaj i nemarno nikaj. Večni je vse tebi dao, da bi mi spöznall svoje siromaštvo i z viipanjom k tebi pribežali i tU si zagrabili teliko, keliko more posoda naše diiše sprejeti. Če bi vse duše, ki so bile i bodo na sveti do konca toga, k tebi pribežale i si z tvoje diiše zajele teliko milosti, da bi postale svete, kak sv. Terezija, kak kak sv. Auguštin, kak sv. Klara, kak sv. Ivan Bosko ali šterikoli svetnik i svetnica Materecerkve, tebi, Mamika, nikaj ne bi zmenkalo. Tvoje diiše vretina bi bila vsikdar puna, ar ti je Bog dao to popunost za večne čase.
Milosti puna si za vso tvojo deco, za diihovnike v prvoj vrsti. Ti morajo prvi zajeti, ar so za to pozvani, da delijo milosti dušicam. Samo oni majo oblast krüh i vino v telo tvojega božega Sina spremeniti, samo oni majo oblast to Telo diišicam za večno živlenje deliti, samo oni majo oblast grehe odpuščati. Oni morajo zato prvi zajemati od tvoje obilnosti, da so sveti, ka do znali tüdi driige k svetosti voditi. Oni prvi morajo biti tvoja dobra deca, ka do se i drUgi ravnali po njihovom zgledi. Zato te ponižno prosim, sladka Mamika duhovnikov, pripelaj nas diihovnike vse k sebi, da se ti popolnoma prek damo, da mo tak vse meli od tebe i po tebi, kak je meo prvi duhovnik, tvoj Boži Sin, Jezuš Kristuš, šteroga nevredni namestniki smo. Napuni nas duhovnike s svojimi mislimi i želami, daj nam v srce tvojega svetoga srca nagibe, daj nam na jezik tvoje svete reči, vodi nas po poti tvojega živlenja, ka mo z tvoje punosti puni tUdI mi i se po nas napunijo neštete, o vse, pač vse dušice. Marija, milosti puna mati duhovnikov, ne spozabi se z nas, slabih duhovnikov, okrepi nas vse za sveto živlenje.
od vzhoda do zahoda.
GOVOR NAŠEGA ROJAKA DR. ROGAČ FRANCA, PRELATA I SOM-BOTELSKOGA KANONIKA NA MEDNARODNOM EUCHAf^lSTIČNOM KONGRESI, KI SE JE VRŠO LANI" MESECA MAJA V B|JDAPEŠTI.
Ite po vsem sveti, včite vse narode i je krščavajte. I jaz sam z vami. (Mat. 28, 19).
To je slovo v nebo idočega Zveličitela. Vsebiije zapoved misijonov i obliibo navzočnosti: dvoja vodilna zvezda Cerkve. Gde se glasi evangelium, tam bodi tiidi Kristuš. Tam je navzoči diihovno, i deliije s svojimi apoštoli (Marko 16, 20); tam je s telovnov navzočnostjov, v Oltarskom Svestvi. Katoličansko misi-jonstvo je premaganje sveta za Kri-stuša i pot misijonov, v višjem pomeni, je zmagoslavna pot svestvenoga Zveličitela.
Zmagoslavna pot Oltarskoga Sve-stva: ta miseo je navdehnola tiidi umetnost. Murillo je s smehlečimi farbami, Rubens pa z mogočnimi potezami na-slikao prispodobo te misli. Obdan od angelov na zmagoslavnij kolaj sedi kronani zastopnik Cerkve, i v rokaj monštranco drži. Zmagoslavna kola pohodijo sovraštvo i nevoščenost, a oseb neznanosti i zasleplenosti pa kratko malo niti v pamet ne jemlejo. Bejle konje zmagoslavnij kol ravnajo junaške liibezni diihovi.
Za prispodobo je lepa, a v bo-goslovnom pogledi je menje točna Ru-bensova slika. Zmagoslavna pot Oltarskoga Svestva je nej takša kak slavje zemelskoga zmagovalca, ki je obvla-dao narode: kajti Kristuš nešče premagati nego šče prepričati svoje sovražnike. Zmagoslavna pot Oltarskoga Svestva je ne spomin pridoblene zmage nego ponazoritev stalne borbe. Vladar mirii s potrplivov liibeznostjov miri mesijanskoga kralestva nade (Ps. 2.1, 8). Zmed tistih, ki se vdajo, vnogi znova odpadnejo. Počasi se premikavlejo Kristušova zmagoslavna kola, misijonarje njim delajo pot s triidom ali s krvjov. Končno zmago poženja kral vekov na konci časov. Te se vsako koleno prigne pred Njim, i on vse podvrže Oči (1 kor. 15, 28).
I.
Z risalskim ognjom so razišli apoštolje po sveti. Po siihom i na vodi so sentan prehodili pokrajine rimske države, povsod noseči Jezušovo ime pred pogane, krale i izraelove sinove (Dej.
ap. 9, 15). Pred krvavim preganjanjom so se Kristušovi verniki v začetki s strahom skrili v katakombe. Kak so pa zdriižili s Kristušovov daritvijov daritev svojega tela i kak so po svedočbi Ciprijana „dnevno pili z keliha Kristušove krvi, da bi za KristuSa tüdi sami bili pripravleni svojo krv preljati": odkrito i junaško so stopili na Kristušovo stran. Z njimi je Gospod prehodo državo: zmagoslavno je šou vdiljen po pokrajinaj male Azije i prokonzulske Afrike, na sev. obrežji Sredozemskoga morja, potem po Traciji, Dalmaciji, Panoniji, po krajinaj Norikuma i Retiae, po Britaniji, Galiji, ta do „zahodni koncov", i prišo je do His-panije. Ščasoma so se pridružile rimske legije. Sprevod je prišo v casarski dvor, najprle k častnikom (Fil. 4, 22), zatem k družinam najkrutejših preganjalcov, i nazadnje je sam casar stopo na čelo sprevoda (L. 303). Notri so šli v poganske cerkve, odkod „so zbežali bogovje i je preminola nespametna compi nija poganskij daritev". Od vzhoda do zahoda, na celoj površini rimske države so slUžili sv. mešo i v trej delaj sveta so spevali slavospeve Kristuši na čast.
Vnogi so zbežali pred krvavimi preganjanji prek mej države i so na vzhodi med divjaki glasili evangelium, v Scytiji, Armeniji, Parthyji, Mediji, Babiloniji, Arabiji, Perziji, — notri do daljne Indije.
V štirih stoletjih je Kristuš v posestvo vzeo rimsko državo, i je srca spremeno. Poganske jakosti je zamenila svestvena miselnost: lübezen i čistost. Med kristjani se je udomačila apo-štolska miseo, na štero so je glasno opominali pri slavji Oltar-skoga Svestva, da se najmre „Sveto samo svetim sme dati", da „ne morejo služiti Bogi i vragi i da ne morejo piti z gospo-dovoga keliha i vrajžega keliha." „Ki se šče z Oltarskim Sve-stvom drUžiti, tisti — kak Iustinus pravi — mora vervati Kristušove istine i svoje živlenje mora ravnati po njegovij zapove-daj." Gosto prečiščavanje je odpravilo pogansko sovraštvo i vtr-dilo krščansko bratstvo. Ki so isti krüh vživali, so se meli za kotrige ednoga tela (1 kor, 10, 17). V civilizaciji omehkUžnoga, občUtlivoga rimskoga državlana so zdaj navdUšavala višiša načela, ka je sv. Ignacij mučenik z etimi rečmi povedao: „Ne vleče me skvarljiva hrana, niti minljivo veselje življenja. Jaz hrepenim po božem krühi, šteri je Kristušovo Telo, i žejam krv, ki je nepokvarljiva lübezen."
II.
A rimska država je ne celi svet. Prek njenoga obzorja divji narodi prebivajo. Strahovite vnožine s prirojenov nemir-nostjov težijo proti zapadi i napadajo meje države. Zatrepeče sam sveti Auguštin, ar ta povoden proti, da vniči rimsko izobrazbo i krščansko cerkev. Stoletja valovi to nemirno preseljevanje narodov, dokeč se zmagovalci ne namestijo v novoj domovini. Za njimi je oslabela rimska država, a z novimi po-ganki se je obogatila Kristušova Cerkev. Apoštolski možje so
še podali na pot, obiskali so divje prišleke i so njim glasili po-niznoga Kristuša. Vnožine so pod vodstvom svojih kralov pri-pognile svoje glave pod krstno vodo. KristuŠ je zmagoslavno prehodo novo Evropo: v Britaniji so ga sprijeli Irci, Škoti i An-glosasi; v Galiji — frankovska pokolenja ; tostran Rena—Alemani, Bavarci i Frisi; v Skandinaviji — Danci, Švedi i Norvežani; v driigih krajaj Evrope zapadni, jiižni i vzhodni Slovani, Finci i Lit-vani so se vdali; na zemli Panonije pod vodstvom sv. Štefana so se Vogri vpregii v Kristušov jarem.
Lice Evrope se je spremenilo. Bojeviti divjaki so križ po-pičili na svoje sulice i so se spremenili v Kristušove miroliibne podanike. Važnost spremembe opisüje	" .--_
pesem Venantiusova, štera seje prvič ■KJV.'*". -i ' glasila pri posvečenji Portièreske cer- K kve 1. 568: Vexila regis prodeunt, fui- K , TCV get crucis mysterium — slov. : Kraljevo Vf aR -'!< * V1 znamenje križ stoji, bandero glej Sp " ^gÉMijy^ì .„_ vihrati.	W.¥.
V šumskij goščaj, v globočini p j m brlogov je vgasno ogen poganskih da- * .rB ritev. Nad krščanske žrtvenike so se 4*	*
postavlale veličastne cerkve. Od vzho- ; ■ da do zahoda den za dnevom se je i ■ ponavlala daritev Oltarskoga Svestva : po celoj Evropi. V pramoč divjakov se je vcepilo Kristušovo Telo, i na-	■ r
ravna sirovost se je oplemenitila v	iijt
krščansko junaštvo; krvno osveto je ohladila Kristušova krv; strasti srditosti je daritev oltara strahovala, štere so J'".gfl se smeli vdeležiivati samo z odpiišča- s^jjM jočov diišov (Mat. 5, 24). Tü pa tam W se je vzbiidila stara bojevitost. a se «|S je spremenila v križarske vojske, da fM bi na vzhodi na mesto Mohamedove zastave pritrdili križ Kristušov. Nava- n^jaHpMfe de vnožine so se pomali raztopile v 15«?'' posvečeno osebno samozavest. Mesto riišenja so se srca nagnola da zidajo: krščanska vzajemnost je dobila novo obliko: na Kristuši kak vogelnom kamni se dozidati v Cerkev sv. Dtiha. To miseo odkriva iz 7. stol. obhajilna pesem:
Mil. g. Dr. Rogač Franc, kanonik, papov prelat, v Dalmaciji na počitnicaj.
Veni ergo Domine, Et jugiter nos posside, Ut tui sancti Spiritus Possimus templum fieri.
Pridi zato Gospod, Stalno bodi z nami, Da moremo postati Cerkev tvojega sv. Diiha.
Kak veliko diihovno prenovitev predpostavla obhajilni opomin, šteri se na bregovih Rene glasi krščenim Frankom: Bratje, naš krao, ki nas je blagovolo povabiti, bo naskori tii. Pripravimo Njemi čisto prebivališče, če želemo, da si v našem teli stan vzeme. Nišče naj se ne viipa bližati k tak velikoga Gospoda svestvenomi teli, če prie ne je oprao s sebe zamazek greha.
Kakša nepremagliva moč Oltarskoga Svestva je, štera je včeraj krščenoga pramadjara usposobila, da je živlenje dariivao za Kristuša. Što bi mogeo brezgejanja posliišati zadnjo predgo sv. Gerarda: „Bratje moji — tak končiije s skuznov genjenos-tjov — gnes potujemo s koronov mučeništva v Kristušovo večno domovino." „Na njegov poziv" — kak pravi legenda — so se „vsi spovedali", sv. mešo poslfišali, molili i se prečistili." Za tem so se pa podali k bregi Donave.
Povrnjenih narodov novo diihovno živlenje v 13. stol. je nove poganjke rodilo: posebno češčenje Oltarskoga Svestva. Vnogo slabosti so imeli, a živa je bila v njih vera, svestvena navzočnost i vse presegajoča njihova žela: videre hostiam, pri podigavanji v podobi kriiha gledati i klečeč moliti Gospoda. Posebna pobožnost te dobe se je siikala okoli Kristušovoga trplenja, i sv. mešo so tiidi zato tak liibili, ar so ž njov pre-živlali trplenja spomin. Ta stoletja so rodila dozdaj nepoznano cvetje evharističnoga pesništva. Ta stoletja so vpelala procesije z Najsvetejšim, ki so zgovorni predstavniki zmagoslavnoga pohoda Oltatskoga Svestva. Na Telovo se navdiišeno glasi po ce-loj Evropi,:
Sit laus plena, sit sonora, Naj bo hvala puna, glasna,
Sit iucunda, sit decora,	Naj radostna, naj dostojna,
Mentis iubiiatio.	Slavnost srca našega.
Žalibog, komaj sta minoli dve stoletji, onemele so pesmi Oltarskoga Svestva. Dišeče oltarne rože so povehnole, daritveni ognji so vgasnoli — v pou Europi...
III.
Gda je počila zarja nove dobe, so se srca vznemirila : poželela so kinče, zbiidila se žela po znanstvenih raziskavanjaj i po pustolovščinaj. Od nekdašnjih „Zahodnih koncov" so vrste ladij plavale po Oceani. Slepo viipanje je napinjalo njihove jadre i valovi Oceana so njim v skrivnostnom mrmranji gučali od nepoznanoga sveta. Vnogi so se napotili, da novi svet oropajo zlata, njegove prebivalce pa preprostosti. V velikom broji so pa šli tiidi takši, štere je zvala Kristušova liibezen.
Z živov verov i s spominom svojega imena, šteroga njemi je določila boža previdnost, se je vkrcao na ladjo Kolumb Krišto 1492. Španjolska kralevska dvojica ga je poslala na pot z rečmi: „Naj narode, ki jih bo odkrio, napuni s Kristušovov liibeznostjov i z blagoslovi krščanstva." Gda se je po vnogi ne-prilikaj izkrcao na Guanahanskih otokaj, njegova prva reč je pozdravila Zveličara: San Salvador! Na odkrito zemlo je opičo
križ, pred njega oltar postavo, na šterom je Pedro de Arenas prikazao sv. daritev. Prva sv. meša na Amerikanskih tleh! Slovesni prizor, vreden Blanchardtovoga čopiča. Z začiidenimi očmi ga gledajo domačini.
Na glas odkritja se začne romanje po Oceani. Celi šeregi misijonarov hodijo med indijanskimi pokolenji i njim glasijo evangeliom. Na bregovih Brazilije I. 1500. maja 1. pod vročim suncom Coimbrai Henrik sliiži prvo sv. mešo. JezuŠov zmagoslavni pohod se je začeo v novom sveti. Prehodo je proti zapadi Guayane Venezuelle i Columbie. zemljo. Potem kre gor Andesov proti jugi Ecuador, Peru, Bolivijo, Chile, da od narodov teh kra-jov pride na rodovitna tla La Plate i v pokrajine Argentine, Uru-guaya i Paraguaya.
Drügi misijonarje so kre zapadnoga morskoga obrežja proti sevri nosili Kristušovo zastavo. Skoz bogate zemle Mexike, kje je naskori razcvela notrašnja častOltarskoga Svestva, je krščanstvo prišlo v države Kalifornija, Guatemala, Nicaragua i Honduras. Liibe-zen zadržkov ne pozna: Kristuš je naprej šo v domovino večnoga snega i leda, gde so ga Eskim ci s toplim srcom sprejeli. Tii odnet je prišo skoz rodovitne Kanade na vzhod v pokrajino zaliva sv. Lovrenca i prek ravnin Missisipija v bajno lepo Florido.
Zmagoslavni pohod, ki diiše zdigavle! A joj, gde je stopao, krv mučenikov je močila poti. Tü i tam so klečali iz Afrike oropani črnci, robi, štere je klaverski sv. Peter raz-vrsto. V njihovom tužnom stani jih je tolažila Kristušova milost, ki se je tiidi za nje darüvao i v kom so se tiidi oni za edno telo krstili kak i slobodni. (1. Kor. 12, 13.)
Podjetni mornarje so obišli bregove Afrike i prišli na vzhod. Vasco di Gama (1497) se je izkrcao na vzhodno-indijskih otokaj, Magelhaes Ferdinand na Filipinaj, i 1. 1521. na sam Vüzem med sv. mešov je vzeo pokrajino v posest Kristušovo.
Prednjo Indijo i njene otoke je sv. Frančišek Ksaverij (1542.) pripravo za sprejem Kristušov. Po pravici je zospevao v po-
ganska srca skrivnosti krščanske vere. Po njegovom privlačnom vzgledi so vršili apošlolsko delo tiidi drügi, i po preteki edno-ga stoletja so |e v pokrajinaj zapadne Indije, na zemli Birme, Siama, Annama i Cambridge dičili Jezušovo ime. Zmagoslavni pohod je prekoračo stene Kitajske i ie v rodovitnoj državi po-sado na vse kraje cvetoče častenje Oltarskoga Svestva. Navdušeni sprejem je doživo na Japonskom, gde so vojaki na svojih čeladaj nosili Jezušovo ime. Na žalost, naskori so jezeri križanih mučenikov kazali pot, po šterih je Kristuš hodo.
Edna pokrajina je izostala iz programa, neizmernoga tihoga oceana: Terra Australis incognita, t. j. Australijska nepoznana zemlja. Ne je bilo toti častno spremstvo, s šterim se je Kristuš podao v peti del sveta, a On je pregnanim kaznjencom tiidi šteo pokazati svojo liibezen. I naj nišče ne izostane, je okoli ležeče razstepene otoke Melanezijo, Mikronezijo i Polinezijo tüdi
obogato z obiski svojih milosti.
*
* *
V dve jezero letaj se je nemrtelni krao vekov polasto ce-loga zemelskoga kroga. Prikazao se je v petih delih sveta, i pozvao je vse narode k svojemi stoli. (Mat. 22, 10.) Zdaj nema več drüge žele, kak naj oblada vsako posamezno srce i vsakoga človeka vzeme za kotrigo svojega skrivnostnoga Tela. Da svoj namen dosegne, prehodijo pet delov sveta glasitelje vere z apoš-tolskov dUšov, med njimi tüdi Vogri, da razširjajo bože kralestvo. Misijonske poti križajo svet i med valovi povrnenja i odpada od vere pomali, ali stalno napreduje po sveti zmagoslavni pohod Oltarskoga Svestva. Na njegove trnjave, krvave poti sv. Mala Trezika sipavle rože.
Obistinitila se je prikazen proroka: „Od vzhoda do zahoda je veliko Gospodovo ime, i na vsakom kraji njemi prikažejo čisto daritev. (Mat. 1, 1.) Vsi narodi „od vzhoda do zahoda zvišavajo Gospodovo ime." (Ps. 112, 3). Po daritvi Oltarskoga Svestva, po prečiščavanji i hvalodavanji, poganjajo na življenjsko drevje krščanstva novi popki, ki nas napunjavajo z novim vU-panjom.
20 stoletje je pripravilo Oltarskomi Svestvi nove forme zmagoslavni pohodov: eucharistične kongrese, nasprotno sliko misijonskih potov. Dozdaj je Kristuš obiskavao narode sveta : zdaj Njemi narodi vračajo obisk. Vnogi prihajajo od izhoda i zahoda, da se Njemi vklanjajo (Ps. 85, 9., Màt. 8, 11.) i v sküpnom slavji Oltarskoga Svestva se gene v edno srce krščanstvo vel-koga sveta.
Zdaj sv. Štefana krala siromaško lüdstvo prireja svetovni evharistični zmagoslavni pohod. Vklanja se i z korinami molbe potrosi svoje brige, svoje žalosti; hvalo da za milost vere, zadoščenje prikaže za grehe naroda. Njegova prošnja se vtopi v je-dinstveno molitev, gda z gostolUbnov lUbeznostjov na svoje Srce stisne vse zastopnike pet delov sveta:
Pod podobov krUha, vina, Skriti krao nebes, zemle, Sladek Tvoj mir naj obima Vse narode, vse meje,
I gda se zakliiči kongres, prie kak razidejo narodi, bomo ,mi na Vogrskom zdignoli glas zakliične viže pred kongresnov Imonštrancov : Adoremus — molimo. Laudate omnes gentes — hvalite Gospoda vsi narodi, vmirajoča pesem je viipanje, to pokloni odhajajočim gostom za spomin i kak popotnico: „Ar Gospodova smilenost i pravičnost ostane na veke." (Ps. 116,1.)
Izseljenski dflhovnik v Franciji g. Campita.
Mladi človek je kak bršlan, šteri se po stebli močnoga dreva stegüje proti sunci. Drevo nosi te gingav bršlan pa njemi pomaga, da je zmerom lepi zeleni, ešče hrano ceca iz dreva s svojimi koreninicami. — Tak mora meti mladina močno oporo, meti mora nekoga, po šterom se zdigavle više, više. To drevo je za mladino Jezuš Kristuš v sv. Oltarskom Svestvi. Kre njega se zdigavle iz vlažnih blatnih tal v višine, proti sunci,
NE LÜBITE SVETA.
Prej de Svet i njegova poželivdst. (I. Jan. 2—17.) To Bog pravi, zato je večno istinsko. Če pa prejde svet i vse, ka na njem želemo proti božoj voli, je pametno svet liibiti? Svet moremo zavrči.
Sveti Pavel apoštol nas vči, kak moremo svet zavrči. Sv. Diih pravi po njem: „ Vse sem zavrgo i za smeti držim, da Kristusa dobim." (Philip 3—8.) Vse: čast, penez, naj je dolar, ali marka, ali frank, ali kajkoli, — obleko, lišp, telo svoje i driigo — vse je samo smet. Vse za smet v morem držati, da Kris-tuša dobim. Proti Kristuši je vse smet. Če mo takšega mišlenja, te smo začeli svet zametavati. Ne smo ga pa ešče zavrgli. Za-vržemo ga popolnoma, če ne živemo več mi, nego Kristuš v nas i če se želemo rešiti našega tela voze i vekomaj s Kristušom biti. Na oboje nam je zgled sv. Pavel apoštol.
Po sv. Dühi pravi: „Živem, a ne jaz, Kristuš žive v meni." (Gal. 2—20.) Naš pogled naj bo Kristušov, on naj gleda skoz naših oči, on naj posliiša z našimi viihami, on naj guči z našim jezikom, on naj hodi z našimi nogami, on naj dela z našimi rokami, on naj moli v našoj diiši, on naj žive, on naj mira v nas. Vse delajmo tak i tak živimo, kak Če bi Kristuš živo mesto nas v našoj driižini, te si svet podjarmimo, ka moči nad nami nikdar več ne de meo.
Morimo pa svet te, če se ga želemo znebiti i se s Kristušom zdriižiti. Znova nas sv. Pavel vči na to. Etak piše vu sv. Diihi: „Ščem razpasti i s Kristušom biti" (Philip 1—23.) To je vmoritev sveta,v*nas. Razpasti,§ m reti želimo te i tam i tak kak Kristuš žele i ne mejmo ni piknjice žele v sebi, ka bi se
Dr. Korošec govori na proslavi v Črensovcih 11. sept. 1938. od lübezni do Slov. Krajine i od zasiiiženja njenih krščanskih Novin.
ešče toga pa toga radi včakali, ka bi to pa to ešče radi do-segnoli, zviin če Bog to žele, te svet popolnoma premagamo z vsemi njegovomi želami i Kristuš bo naš vu večnosti.
Do te zmage pa pridemo po borbi. Posliišajmo sv. Pàvla apoštola, kak se je borio: „Mi je bio dan trn v meso, angeo satanov, da me bije. Zavolo njega sam trikrat proso Gospoda, da bi od mene odstopo; ali pravo mi je: Zadostuje ti moja milošča, ar se moč v slabosti spopolnjava." (II. Kor. 12—9.) Molo je, borio se i zmagao je. Tak pridemo tiidi mi do zmage nad svetom: molimo i borimo se proti njemi: držimo vse za smeti, ka je na njem, Kristuša si zaprimo v srce, on naj žive v nas i želimo po njegovoj voli k njemi priti.
EVANGE LI UMI MESECA MAJA.
NEDELA PO VÜZMI ŠTRTA.
Pravo je Jezuš vučenikom svojim: „Idem k onomi, ki me je poslao," i nišče od vas me ne pita: „Kama ideš?" Ali ka sam vam età pravo, je žalost napunila vaše srce. Ali istino velim vam: za vas je dobro, da odidem. Ar če ne odidem, Oveseliteo ne pride k vam, če pa odidem, vam ga pošlem. I gda on pride, karao de svet od greha, i od pravice, i od sodbe. Od greha zato, ka so nej vervali v mene; od pravice pa, ka idem k Oči i že me ne te vietili; od sodbe pa, ar je po-glavnik etoga sveta že osojeni. Ešče vnoga vam mam praviti, a zdaj ne morete nositi. Kda pa pride on, Düh pravice, vas bo včio na vso pravico; ne bo najmre gučao sam od sebe, nego šterakoli bo čiio, bode gučao i štera so prišestna, vam nazve-sti. On bo mene dičo, ar z mojega vzeme i vam nazvesti. (Jan. 16.15—14.)
NaSi v Franciji: Pred glavnim vhodom v cerkev v Ovrenx.
NEDELA PO VÜZMI PETA.
Pravo je Jezuš vučenikom svojim: „Zaistino, zaistino, velim vam: Či böte Očo kaj prosili vu mojem imeni, vam da. Do eti mao ste nikaj nej prosili vu mojem imeni. Prosite i böte prejeli, da bode vaša radost puna. Eta sam po prilikaj gučao vam. Pride pa vöra, gda vam ne bom več gučao v prilikaj, nego vam bom očivešno nazveščavao od Oče. Vu onom dnevi böte prosili vu mojem imeni i ne velim vam, ka bom jaz proso Očo za vas, ar Oča sam vas liibi, ar vi mene liibite i verjete, ka sam zišao od Boga. Zišao sam od Oče i prišao sam na ete svet; pali ostavlam te svet i idem k Oči. Velijo njemi vučeniki njegovi: Ovo zdaj očivesno gučiš i nikakše prilike ne praviš. Zdaj znamo, ka vsa znaš i ne je potrebno tebi, ka bi te što spitaväo. Po tom verjemo, ka si od Boga zišao. (Jan. 16. 24—30).
NA KRIŽNI PONDELEK, TORK I SREDO.
Pravo je Jezuš svojim vučenikom: ŠtO med vami ma prijatela i ide k njemi ob pounoči i pravi njemi: Prijateo, posodi mi tri kolače krüha, ar je moj prijateo prišeo s poti k meni, i nemam kaj pred njega djati, i on znotra govoreči pravi: ne boj mi neprilični, že so dveri zaprte i deca moja so z menom na posteli; nemrem gori stanoti i dati tebi. I či on ne henja klonkati, velim vam: či gli goristanovši ne da njemi zato, ka je njegov prijateo, pa itak za volo njegove zadeve gori stane i da njemi, kelikokoli je potrebno. I jaz velim vam: Prosite i da se vam; iščite i najdete; klonkajte i odpre se vam. Ar vsaki, ki prosi, dobi; i ki išče, najde; i ki klonka, se njemi odpre. Što pa med vami Očo prosi krüha, jeli da njemi kamen? Ali ribo, jeli da njemi mesto ribe kačo? Ali če prosi [belico, jeli da njemi škorpijona? Či zato vi, ki ste lagoji, znate dobre dare davati vàSim sinom, kelko bole da Oča nebeški dobroga düha onim, ki ga prosijo." (Lukač 11. 13.)
NA DEN V NEBOZASTOPLENJA KRISTUŠOVOGA.
Sedečim vučenikom svojim se je Jezuš skazao i na oči njim je metao njihovo nevervanje i okornost srca, ka so onim, ki so .vidili njega, ka je gori stano, nej vervali. I velo njim je: Idoči po vsem sveti, predgajte evangeliom vsakoj stvorjenoj stvari. Ki bode vervao i se okrsti, bo zveličan, ki pa ne bode vervao, skvari se. Tiste pa, ki bodo vervali, bodo nasledüvala eta znamenja: vu mojem imeni bodo vragé zganjali, z novimi jeziki bodo gučali, kače prijemali, i če bodo kaj če-mernoga pili, jim nede škodilo; na betežne bodo roke dejvali, i tej ozdravijo. Gospod Jezuš pa, kda je eta njim zgučao, gori je vzet v nebo i sedi na desnici božoj. Oni pa idoči predgali so povsed, i Gospod je ž njimi delao i reč njihovo potrdjavao z nasledUvajočimi čUdami. (Marko 16, 14—20.)
NEDELA PO VÜZMI ŠESTA.
Pravo je Jezuš svojim vučenikom : Gda pride Ovese-liteo, šteroga vam pošlem jaz od Oče, Düha pravice, ki od Oče zhaja, bode on svedočo za mene. Pa tüdi vi te sve-dočili, ar ste od začetka z menom. To sam vam povedao, da se ne spačite. Iz sinagog vas bodo metali; pride celo vüra, da bo vsaki, ki vas vmori, štimao, ka Bogi siilži. I to včinijo vam, ar ne poznajo Očo, niti mene. A to sam vam povedao, da gda pride vöra, se spomenete, ka sam vam jaz pravo. (Jan. 15, 26-27., 16, 1—4.)
NA RISALSKO NEDELO.
Pravo je Jezuš vučenikom svojim : Či što mene Iübi, bode rejč mojo zdržavao ; i moj oča bo lübo njega i k njemi bova prišla i pri njem prebivala; ki ne lübi mené, moje rejči ne zdržava. I rejč, štero ste čUli, nej je moja, nego Oče, ki je mene poslao. Eta sam vam povedao, gda sam bio pri vas. Oveseliteo sv. Düh pa, šteroga pošle Oča v mojem imeni, vas bo včio vsa i prinašao de vam na pamet vsa, štera-koli sam vam povedao. Mir vam ostavlam, svoj mir vam dam; nej kak ga svejt dava, jaz vam dam. Vaše srce naj se ne burka, niti se ne boji. Čfili ste, ka sam vam pravo : odhajam i pä pridem k vam. Da bi lübili mene, radüvali bi se zaistino, zato ka idem k Oči, ar je Oča vekši od mene. I zdaj sam vam povedao, prie kak se zgodi, da böte vervali, gda bode včinjeno. Že ne bom dosta gučao z vami, ar je prišo poglavnik etoga svejta i pri meni toti nikaj nema, nego naj svet spozna, ka lübim Očo i da tak činim, kak je meni zapovedao Oča. (Jan. 14. 23—31.)

Dr. Korošec, min. notrašnjih zadev ino dr. Natlačen, ban dravske banovine pri sv. meši na proslavi v Grensovcih 1. 1938. sept.-U.
NÀ RISALSKI PONDÈLÉK.
Pravo je Jezuš Nikodemuši: Tak je Bog svet liibo, da je dao svojega edinorojenoga Sina, da vsaki, ki vu njem verje, ne skvari se, nego ma žitek vekivečni. Ar je ne poslao Bog Sina svojega na ete svet, da bi svet sodo, nego da bi se svet po njem zveličao. Ki v njem verje, ne sodi se, ki pa ne verje, je že osodjeni, ar ne verje vu ime jedinorodjenoga Sina Božega. To je pa sodba, da je prišla svetlost na svet, pa liidje so bole liibili krnico, kak svetlost, ar so bila njihova dela lagoja. Ar vsaki, ki hiido čini, svetlost odiirjava i nejde na svetlost, naj se ne pokarajo njegova dela, ki pa dela pravico, ide na svetlost, da se njegova dela nazvestijo, ka so vu Bogi vči-njena. (Jan. 3. 16, 21.)
NA RISALSKI TORK.
Pravo je Jezuš Farizeušom: Zaistino, zaistino velim vam, ki ne pride nofri v ovčarnico nad d veri, nego od driigec, on je tat i razbojnik. Ki pa pride nad dveri, je pastir ovc. Tomi vratar odpre, i ovce njegov glas čiijejo, i on zove svoje ovce po imeni i vö je pela. I kda lastivne ovce vö piisti, pred njimi ide i ovce ga naslediijejo, ar poznajo njegov glas. Tiihinca pa ne naslediijejo, nego bežijo od njega, ar ne poznajo glasa tiihincov. Eto priliko je povedao njim Jezuš; oni pa neso razmili, ka je njim gučao. Pravo je zato pa njim Jezuš : Zaistino, zaistino velim vam : Jaz sam dveri k ovcam. Vsi, keli-kokoli ji je prišlo, so tatje i razbojniki, ovce pa je neso poslušale. Jaz sam dveri : što bo notri Šo skoz mene, zveličani bode, i bo notri šo i bode vö šo i najšo bo pašo. Tat ne pride, zviin da kradne i marja i gübi. Jaz sam prišao, da bi meli žitek i ga meli v obilnosti. (Jan. 10, 1—10.)
Fantovski odseki na proslavi 25 letnice Novin 1. 1938. sept. 11. v Črensovcih v sprevodi mimo Našega Doma.
IZ ŽIVLENJA NAŠEGA GOSPODA JEZUŠA KRISTUSA.
(PO MESCHERI.)
MARIJA MATI NAŠEGA ODREŠENIKA.
I. Marijino živlenje od vekomaj v božoj izvolitvi.
Marijino živlenje v večnosti obstoji v njenoj večnoj izvolitvi v božih mislih i sklepih.
Märija je bila za Jezušom prva v božoj izvolitvi i to ne po časi, nego po dostojanstvi i vzvišenosti, ar Bog jo je ode-brao že od vekomaj ne samo za milost i slavo, nego tiidi za čast božega materinstva, celo če lehko tak povemo, prie je bila odebrana za čast božega materinstva, kak za milost i slavo, ar je to dobila ravno v zvezi z božim materinstvom.
Že sv. pismo stare zaveze nam pravi od Marije, kak od vekomaj izvoljene: „Gospod me je meo v lasti že v začetki svojih poti, šče prie, kak je od začetka kaj stvoro. Od vekomaj sem postavlena, že izdavna, šče prie, kak je bila zemla. Gda je vstvarjao nebo, sem bila poleg, veselila sem se den za dnevom i se vsigdar igrala pred njim". „Prišla sem iz viist Najvišjega kak prvorojena pred vsem drugim stvarstvom i svoj prestol sem mela na stebrih oblakov".
Tak lepo je premišlati i opaziivati Mater božo v mislih Boga, šče vso zavito v krasoto od Jezuša vnaprej zvolene matere. Kak je betlehemsko Dete prva zamiseo boža i je bilo Bogi vsigdar pred očmi že v prvom začetki vsega stvorjenja, tak je bila Bogi v mislih tüdi deviška mati Marija. Marijino prelepo živlenje na zemli i slava njenoga živlenja v nebesaj sta samo istinski odsev njene krasote v vstvarjajočih mislih božih.
II. Predpodobe Marijinoga živlenja v staroj zavezi.
Kak so se v staroj zavezi pripravlali na Odrešenika i se je vnogo ptedpodob nanašalo na njega, tak tüdi na Marijo.
1. Marija je bila na podlagi prorokb vklučena v vsebino vere izraelskoga lüdstva. Že v paradižomi je bila našim prasta-rišom obečana kak žena, štere Sin bo premagao kačo.
Posebno jasno pa je bio deviški porod Emanuela obečani Ahazi i vseizraelskomi Jüdstvi kak znamenje odrešenja i osvo-bojenja od nevarnosti, ki bo grozila hiši Davidovoj i Jeružalemi : „Glej, Devica bo poprijela i rodila sina i njegovo ime bo Emanuel (Bog z nami)." Spodobno sta preroküvala Jeremija i Mihej. Tak je prišla Marija v razodetje stare zaveze kak deviška mati Odrešenikova.
2) Ravnotak je prepletena zgodba stare zaveze s številnimi predpodobami, ki se nanašajo na Marijo. Te deloma v stvareh, deloma v osebah kažejo na njene jakosti, na njene prednosti v milosti, njeni položaj i njeno nalogo do novoga božega lüdstva.
Tak predstavlajo goreči grm, Gedeonova koža i Cvetoča Arano va palica njeno brezmadežno poprijetje, sedmeroročni svečnik i sveti šator bogastvo njenih milosti, Skrinja zaveze pa njeno svečeniško pozvanje, da v istini približa i posrediije Boga svojemi liidstvi. Jako lepo se razodevajo predpodobe v vrsti velikih žen Izraela: Eva, Sara, Rahela, Judita, Estera prikažiijejo jakosti bože Matere.
3) Končno pripada Marija Davidovoj rodovini i s tem pred-stavla novo zvezo z najslavnejšimi časi v zgodovini izraelskoga liidstva. Zato sveta Cerkev na njo naobrača reči :
„Tedaj mi je Stvarnik napovedao: V Jakobi bodi tvoje prebivališče i v Izraeli mej svojo dediščino i pri mojih izvoljenih poganjaj korenine. I zato sem dobila stalno mesto na Sioni i v svetom mesti mi je odkazao moje počivališče i tak sem gospodovala v Jeružalemi. Pognala sem korenine med poštiivanim lüdstvom, v deleži mojega Boga, ki je njegova dediščina i med vnožinov svetih je moje prebivanje."
III. Istinsko Marijino živlenje na zemli.
Nazadnje se je istinsko rodila na svet Marija, blagoslov-leno dete Joakime i Ane. Marijino živlenje je bilo bližnja priprava na Kristuša i spodobno njegovomi.
Marija je bila priprava na Kristuša.
1)	Po svojoj naravnoj sposobnosti : Marija je mela plemenito, jako popuno i lepo postavno telo, tak Čisto, da si je pri vzeo Kristuš njeno krv, tak lepo, da je Kristuš mogeo i šteo nositi poteze njene miline i lepote.
2)	Mela je izvrsten razum i pametno srce. Za Kristušom ne bilo krasnejšega razuma i bokšega srca, kak ga je mela Marija. Mogla je biti enakorodna tovarišica z Zveličarom. Marija je bila kralevsko dete i tiidi po naravi izvrstno delo bože.
3)	Pa šče po milosti! Kak je bio Krisluš vsigdar brez greha, kak na njega ne prišeo niti dih slaboga poželenja, kak je meo on vsigdar milost i to v najpopolnešoj meri: tak tiidi Marija, samo s tov razlikov, da je Kristuši vse to pripadalo po naravnoj pravici, Marija pa postanola toga deležna zavolo Kristuša i njegovoga zasliiženja i vsigdar v podrejenoj meri.
Začetek i podlaga te svetosti je bila položena v njeno brezmadežno poprijetje, s šterim je ne samo postanola prosta poprijetoga greha, nego je zadobila tüdi punost milosti bože i njeni darov v takšoj meri, kak je to ne dobilo niedno stvorjeno bitje, poleg toga pa šče dar stanovitnosti i prosta je bila vsake poželivosti. To brezmadežno poprijetje je najveličastnejši sad Kristušovoga odrešenja i najslavnejša, prva popuna zmaga nad šatanom. V tom poprijetji njemi je bila že glava streta. Marija je bila prvo i najkrasnejše stvorjenje novoga živlenja, vredno pripravlena na nalogo božega materinstva.
4)	Kjeno nädalno živlenje do pöprijetja Kristušovoga je bila vredna priprava na Kristuša. Po izročili je preživela svojo mladost v templi med tempelslcimi devicami v deli za sliižbo božo, v molitvi i v vaji vseh jakosti. To živlenje je bilo prava šola Syetoga Düha. On je bio njeni vučiteo i vzgojiteo. Njeno srce je bilo njegovo najčistejše svetišče, v njem je dosegno čii-dovite uspehe i jo verno pripravlao na bože materinstvo.
5)	Zadnja priprava Marijina na Kristuša je bila, da se je zaročila s svetim Jožefom pred angelovim oznanenjom i včlo-večenjom Kristušovim. Potrebno je spomenoti, da Marija, ki je ne štela spoznati moža, ne sklenola zaročke po lastnom nagnenji, nego pod vplivom bože vole. Ta boža vola njoj je bila verjetno razodeta po diihovnikaj i po postavi, po šteroj se je verjetno morala zvezati kak potomkinja Davidove hiše z molom iz iste rodovine. Marija se je vklonila toj božoj voli i šla za zva-njom bože previdnosti, ki je s tov zarokov preskrbela zadnjo pripravo za prihod Sina božega na svet.
6)	Kraj, gde je Marija, ta plemenita vejka Davidove korenine, dorasla za svoje vzvišeno i važno zvanje, kak za Izraela tak za celi svet, je bio Nazaret v Galileji. To mestece leži tiho i mirno, kak da bi bilo skrito v votlini kakše školjke, na sredi venca breščekov med višinami, štere zapirajo severni rob Ezdrelon-ske doline. Iz globine podugovate ravnine se za povrstjov zdi-gavlejo bele hiše mesteca do sredine brega, s šteroga je jako lepi razgled prek Galileje do morja i po Genezareškom jezeri. Oljke, granatke, figovo drevje, visiko zeleno kaktusovo grmovje i posamezne datelnove palme dajo Nazäreti i celoj okolici mili, liibki i jako prijetno vplivajoči značaj. Zato se zove Nazaret belo mesto i cvet Galileje.
To je Marijino živlenje do včlovečenja. Kak lepo je i vzvišeno, istinsko živlenje prihajajoče matere bože, puno čistosti i jakosti.
Ka je jiitrašnja zarja za sunce, to je Marija za Kristuša. Oznanja njegov prihod i je že v nekšoj meri njegov prihod, naimre v delovanji njegovih milosti i zaslUženja, ki je v Mariji i jo Kristuši prispodabla. Vse deli Kristuš ž njov, svoje živlenje pred začetkom sveta v naročji nebeskoga Oče po izvolitvi od vekomaj, svojo navzočnost v staroj zavezi i svoje prednosti v naravi i milosti. Kak lepa predpodoba nam je Marija za naš čas priprave na prihod Kristušov! Kak je to napravila Marija, tak moremo tiidi mi po svojih močeh pripraviti pot Kristuši za sebe i za svet.