vpisujemo abonma v Gorici {rnrišlci urad 0481 547051 goriški urad 340 8624701 pokrovitelj goriške sezone center Milva o predstavi LOneburška varianta, ki je danes in jutri na sporedu v tržaškem Rossettiju / 12 vpisujemo abonma v Trstu komedija ^ Samomorilec premiera v petek, 9. novembra Primorski SOBOTA, 10. NOVEMBRA 2007 Št. 266 (19.049) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Ko v športu postavljaš tudi merila Aleksander Koren Tanja Romano se je pri samih 24 letih zapisala v zgodovino umetnostnega kotalkanja kot najboljša vseh časov. Poletova šampionka je na svetovnem prvenstvu v Brisba-neu osvojila še dve zlati medalji in jih ima v svoji zbirki zdaj že enajst. Pred njo bledi spomin na nekdanjo italijansko reprezentantko Raf-faello del Vinaccio, ki je na najvišji stopnički zmagovalnega odra stala desetkrat. Toda Tanja je danes za svetovno kotalkanje pravi pojem. Izvaja program in skoke, o katerih lahko njene tekmice samo sanjajo. Žirije ji podeljujejo oceno deset, najstnice jo obožujejo. Da bo postala svetovna zvezdnica, ji je bilo usojeno, saj so ji bleščečo kariero napovedovali že, ko je bila mladinka. Nekaj let nato ni dosegla pričakovanih rezultatov. Ko se ji je končno »odprlo«, je postala neustavljiva. V športu se težko dokoplješ do vrha, še težje pa se v njem ob-držiš, vendar kaže, da za Tanjo to ne velja. Res je, umetnostno kotalkanje ni poklicni šport, niti olimpijski, kot poudarjajo tisti, ki njene uspehe omalovažujejo, ne poznajo truda, ki ga vlaga ali pa so ji preprosto nevoščljivi. Vendar denar ni vse, v kotalkanju pa se Tanja ne bori samo z boljšimi ali slabšimi tekmicami, ampak tudi z žirijami, z vedno bolj zapletenimi elementi, s težo kotalk, trdoto plošč, s krhkim ravnotežjem, strahom pred padcem, pritiskom pred javnostjo, kroničnimi bolečinami, rutino napornih in samotnih treningov, pa še z marsičim drugim. In v kotalkanju postavlja tudi merila, ki veljajo za vse ostale. Zaradi tega je prava vrhunska športnica. Kot amaterka še toliko bolj. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) videm - Skupščina evropskih dežel AER Barroso: Dežela FJK je zgled za Evropo Illy se je spet zavzel za vstop Hrvaške v EU umetnostno kotalkanje - V Avstraliji še dve zlati medalji Sanjska Tanja Izreden nastop, visoke ocene, rekorderka po številu osvojenih naslovov svetovne prvakinje Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v avstralskem Brisbaneu je poletovka Tanja Romano svoji bogati zbirki medalj dodale še dve zlati odličji. Z izrednim nastopom v včerajšnjem dolgem programu je osvojila naslov najboljše na svetu tako v prostem programu kot v kombinaciji. Skupno se lahko ponaša že z enajstimi zmagami VIDEM - Furlanija-Julijska krajina je lahko Evropi zgled za sobivanje različnih narodnih in jezikovnih identitet. To je na zasedanju skupščine evropskih dežel AER povedal predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, ki je pohvalil predsednika FJK in AER Riccarda Illyja, da je izbral identitete kot nosilno temo tega zasedanja. Visoki evropski predstavnik je obravnaval tudi zadnja dogajanja v zvezi z znanim nasilnim dogodkom v Rimu. Zavzel se je za ostrejše ukrepe proti kriminalcem, ki pa jih ne gre istovetiti z narodom ali skupnostjo, kateri pripadajo. Na 3. strani Gradbena vročica na Vzhodnem in Zahodnem Krasu Na 7. strani Srečanje proti genetsko modificiranim organizmom Na S. strani Na goriških mejnih prehodih bodo pravočasno uredili cestno signalizacijo Na 1S. strani Odbojka: Števerjanec Loris Manià jutri prvič za italijansko reprezentanco Na 1S. strani PAKISTAN - Bivša premierka Butova ves dan ■ »v • v hišnem priporu ISLAMABAD - Nekdanjo pakistansko premierko Benazir Buto so včeraj zjutraj v Islamabadu zaprli v hišni pripor in ji tako preprečili udeležbo na napovedanih protestih v sosednjem mestu Ravalpindi, s katerimi naj bi opozicija izrazila svoje nasprotovanje razglasitvi izrednih razmer v državi. Hišni pripor so ji oblasti zvečer preklicale. Dodatne napetosti je povzročil samomorilski napad na pakistanskega ministra za politične zadeve Amir-ja Mukama v Pešavarju, ki je terjal štiri življenja. Na 13. strani GORICA - Na razpolago bodo pred koncem novembra Iz Rima so končno prispele dvojezične elektronske izkaznice GORICA - Dvojezične elektronske osebne izkaznice so končno prispele v Gorico. Vest je včeraj potrdila goriška prefektura, ki bo prihodnji teden posredovala kontingent dokumentov z italijansko-slovenskimi napisi pristojnemu občinskemu uradu. Izkaznice bodo občanom na razpolago že pred koncem tekočega meseca. Ob elektronskih dokumentih je prefektura dobila tudi kontingent papirnatih dvojezičnih osebnih izkaznic, ki jih bo izročila občinam Doberdob, Sovodnje in Štever-jan. Z njihovimi predstavniki in pokrajino je prefektura sklicala srečanje. Na 14. strani 2 Sobota, 10. novembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Predsedniške volitve bodo pokazale, če ima vlada še kaj kredita L ¿ 7' Boštjan Lajovic Letošnje volitve za predsednika republike v Sloveniji so zelo draga javnomnenjska raziskava o razpoloženju med volivci, predvsem o odnosu do vladajoče politike. Volivci niti ne razmišljajo toliko o kvalitetah Lojzeta Peterleta, še manj o Danilu Turku, pač pa pošiljajo sporočilo vladi, da je porabila ves kredit zaupanja, s katerim je leta 2004 prevzela oblast. Kot je videti, se tega zaveda tudi vlada sama: v kampanjo je posegla od-loč no, a hkra ti tu di ne spret no, za to je po vsem mo go če, da bo Da ni lo Turk jut ri pri bo ril po memb no zma -go zase, še bolj pa za opozicijske stranke, ki ga podpirajo. Javnomnenjske ankete so po prvem krogu kazale velikansko prednost Türku, zato je bilo pričakovati, da bo Pe ter le tov štab spre me nil tak -tiko in strategijo. Pričakovanja so se uresničila že na prvem soočenju, saj je Loj ze Pe ter le za čel prob le ma ti zi -ra ti vlo go Da ni la Tür ka v ča su osa -mosvajanja, češ da je delal za jugoslovansko vlado, medtem ko je Peterle nosil glavo v torbi. Peterletu je na pomoč priskočilo tudi zunanje ministrstvo, ki je v javnem sporočilu potrdilo njegove trditve, minister Rupel pa je Türka s sočno izjavo v značilnem slogu še dodatno diskreditiral. Tudi premier Janša, ki je pravzaprav prvi lansiral temo o osamosvojitveni drži kandidatov, je izjavil, da ljudi sicer ne ločuje na osamosvojitelje in one druge, hkrati pa Türka označil kot kandidata, ki ima težave s preteklostjo. Peterle, ki je ves čas poudarjal, da želi biti predsednik za prihodnost, se je tako še enkrat ujel v zanko dogodkov v začetku 90. let, ki so bila zanj zelo dramatična: najprej se je spektakularno povzpel v sam politični vrh, potem pa, takoj po koncu vojne, še bolj spektakularno padel. V zgodovinskem spominu ostaja, da je bil prav Janez Janša tisti, ki je kmalu po zmagi predlagal, da naj se Peterle umakne kot premier, zamenjal pa naj bi ga Igor Bavčar. Peterle je takrat grenko ugotovil, da gre za delitev vojne ga ple na, do go dek pa je za ved no obremenil njegove odnose z Janezom Janšo. Tudi ta je kmalu doživel grenko razočaranje, saj je na prvih parlamentarnih volitvah po vojni, novembra 1992, gladko zmagal Drnovškov LDS, ki so mu ves čas očitali, da ni bil v prvih vrstah prizadevanj za osamosvojitev. Janševa socialnodemo-kratska stranka, ki jo je takrat še vodil dr. Pučnik, se je z vsega štirimi poslanci komaj prebila v parlament. Tudi demokrati Igorja Bavčarja, Dimitrija Rupla in Jelka Kacina, izpostavljenih osamosvojiteljev torej, so dose gli ze lo pi čel vo lil ni rez ul tat. Ocena, da lahko petnajst let kasneje osamosvojitvena drža prinese volilni uspeh, je zelo problematična, saj volivci jasno sporočajo, da jih zanimajo konkretne in pragmatične stvari, predvsem seveda življenjski standard. In tu je Peterletova težava: po eni stra ni je nas to pal kot vlad ni kan di dat, po dru gi pa se je od vla de distanciral, vendar tako, da volivci ni- so natančno vedeli, kam pravzaprav so di. Da ni lo Türk je vsaj v dru gem krogu zavzel bolj jasno protivladno držo pri ključnih vprašanjih glede inflacije, delavskih protestov, prodaje zavarovalnice Triglav, vloge cerkve, razmerju med politiko in civilno druž bo in dru gih. Peterle je naredil tudi nekaj taktičnih napak. Zaradi pritiska koprskega župana Borisa Popoviča je zamenjal šefa svojega volilnega štaba, nekdanjega direktorja policije Marka Pogorevca. Peterle si s tem ni za-go to vil do dat nih gla sov, prej na -sprot no, saj si nih če ne že li pred sed -nika, ki podleže že pritisku navadnega žu pa na, ki je po vr hu vse ga ce lo precej razvpit zaradi samosvojega dojemanja demokracije in pravne države. Kako bi šele Peterle ravnal v sporu s predsednikom vlade Janšo, ki je nagnjen k temu, da skuša obvladovati čim več vzvodov moči? Drugo polovico mandata odhajajočega predsednika Drnovška je zaznamoval ravno njun boj za nadzor. Če se bodo jutri uresničile napovedi anket, in v trenutku, ko to pišem ni videti prav nobenega razloga, da se ne bi, bo Bo rut Pa hor na re dil po mem ben ko rak na po ti v vlad no pa la čo, Ja nez Jan ša pa bo vsto pil v najbolj naporno, pomembno in odločilno leto svoje politične kariere. Če bo ravnal tako nepremišljeno, kot v Peterletovi kampanji, se bo vrnil v opozicijo, osamosvojitvenim zaslugam in uspešnemu predsedovanju EU navkljub. odprta tribuna Nekaj misli o deželnem zakonu za slovensko manjšino Sedaj, ko je deželni zakon za zaščito slovenske jezikovne manjšine pod streho, lahko bolj odmaknjeno in z nekoliko večjo mero kritičnosti izrazim ne kaj oseb nih mnenj, ki so ve za -na na celoten potek priprave in odobritve zakona. Seveda si ne morem kaj, da ne bi izrazila zadovoljstva ob tem pomembnem dosežku za celotno manjšino, ki predstavlja obenem izpolnjevanje predvolilnih obljub Illyjeve večine. Istočasno pa moram priznati, da mi je ostal nek grenak priokus. Prvi del tega razmišljanja je namenjen razpravi v deželnem svetu; izkazalo se je, da so »naša« stališča večkrat premalo znana in tudi zato včasih težko sprejemljiva. Ne mislim seveda na opozicijo, ki je (kot po navadi) z raznimi pretvezami želela le zaustaviti iter odobritve zakona. V mislih imam svetovalce, ki pripadajo Demokratičnemu zavezništvu. Že od nekdaj mislimo, da vse to, kar se nam (organizirani manjšini) zdi samo po sebi umevno, mora biti tako tudi za vse ostale. To, kar je za nas logično, naj bi bilo logično tudi za druge. To bi moralo obvezno veljati za vse tiste Italijane, ki se prepoznavajo v levem centru. Tudi tokrat se je zgodilo, da so bila nekatera naša stališča okrog vprašanja Rezije, uporabe slovenskega jezika, priznanja krovnih organizacij, vloge posvetovalne komisije itd. težko razumljiva in so jih torej tudi svetovalci večine sprejeli z določenimi pridržki in kakim dvomom. Ne verjamem, da so nekateri kolegi iz vrst Marjetice (bivše) ali stranke Državljani za Predsednika, ki so med razpravo izrazili določene pomisleke, slovenski manjšini sovražni ali »desničarji«. Enostavno ne poznajo naše zgodovine, naše organiziranosti, naše realnosti in torej ne razumejo nekaterih naših zahtev. Prav zaradi tega menim, da bi bili morali (začenši s pristojnim odbornikom) v teh mesecih, ko se je pripravljal zakon, v večji meri neposredno nagovoriti celotno Demokratič- no zavezništvo, zlasti načelnike njenih in ostalih svetovalskih skupin. Če je res, da zakon ni namenjen samo Slovencem, ampak celotni deželni skupnosti, potem bi bili morali o njem razpravljati tudi izven naše manjšine. Konec koncev smo v zakonodajni skupščini potrebovali večino; pet slovenskih deželnih svetovalcev ni dovolj. Sama manjšina in z njo krovni organizaciji niso v zadnjih letih storile dovolj na področju seznanjanja večine z našo stvarnostjo in potrebami. Po letu 2001, ko je bil sprejet zaščitni zakon, smo se na neki način usedli, zaprli vase ter samostojno in včasih »samozadostno« obravnavali našo problematiko. V ospredje naših zahtev smo postavljali le vprašanje finančnih sredstev, vse drugo je stopilo v ozadje. Naša skrb za stike, za medsebojno sodelovanje, za sožitje ... je bila nekoliko zanemarjena; obratno, silili smo ob vsakem koraku v nekakšno ločevanje. In nenazadnje se mi zdi, da smo zaplet okrog Rezije nekoliko podcenjevali. Že v poletnih mesecih je bilo jasno, da bo to eno izmed najbolj kočljivih vprašanj novega zakona in kljub temu se nismo z vprašanjem dovolj resno spoprijeli. Zlasti ni prišlo dovolj do izraza razločevanje med slovenskim jezikovnim, kulturnim in nacionalnim prostorom kot tudi ne razloček med pristojnostmi znanosti in nalogami politike oziroma zakonodajne dejavnosti. Drugi del razmišljanja je namenjen vsebini zakona in njegovi odmevnosti znotraj manjšine; žal ugotavljam, da se o njem govori pavšalno, ne da bi poznali njegovo vsebino. Tudi izrečene kritike so bile včasih sad nezadostnega vedenja o posameznih vprašanjih. Zavedam se, da bi bil zakon lahko boljši, bolj inovativen, vendar vsebuje nekatere zelo pozitivne predpise, o katerih je bilo premalo govora. V mislih imam deželni sklad, s katerim bo možno finansira-ti dvojezično šolstvo v Benečiji, izmenjave med šolami v Sloveniji, projekte za ovrednotenje slovenskega jezika, vzdrževanje nepremičnin, projekte, ki odražajo večkulturnost. Med pozitivne dosežke uvrščam tudi ustanovitev seznama slovenskih organizacij, spremenjeno sestavo posvetovalne komisije, deželno konferenco, ki naj preveri udejanjanje zakona, podporo sodelovanju med manjšinami in še marsikaj drugega. Skratka, cela vrsta pozitivnih norm, o katerih je bilo malo govora, saj je bilo zanimanje usmerjeno pretežno v razpihovanje sporov okrog Rezije. In tudi glede tega so določila zakona dovolj prožna; o rezijanščini in krajevnih jezikovnih različicah v Nadiških, Terskih in Kanalski dolini je govora v treh členih: v 2. členu je napisano, da veljajo ukrepi zakona tudi za zgoraj omenjene različice; 10. člen predvideva, da bo deželna konferenca ocenila tudi ukrepe v korist zgoraj navedenih različič; člen 22 nakazuje možnost finančnih prispevkov občini Rezija in združenju občin v Terski, Kanalski in Nadiških dolinah za pobude v korist rezijanščine in jezikovnih različic. O tem govorimo in o ničemer drugem! Še zaključna misel: ob soočanju z zahtevami in problemi manjšine vseskozi pogrešam neko širšo in poglobljeno razpravo o manjšinskih vprašanjih, o odnosu do identitete, o državljanskih pravicah itd. V naši organizirani skupnosti delamo in se gibljemo vedno po istih tirnicah, po zastarelih kalupih. Pojmi kot so vrednotenje, umestnost, učinkovitost so nam skoraj tuji. Sedaj, ko imamo zakonsko podlago tudi na deželni ravni, mora manjšina izkoristiti ponujene možnosti. Uporabimo torej ta čas in to priložnost, da posodobimo naše prijeme, da uvedemo v naše delovanje nove poglede, nove ideje, nove načine, skratka nekaj več inovativnosti, svežine. Ohranjati status quo pomeni nazadovati, in to nam prav gotovo ne koristi. Tamara Blažina, deželna svetnica DS SKLAD MITJA CUK SVETUJE Šolsko vzdušje Šole se med seboj razlikujejo tudi po vzdušju, ki v njih vlada. Vsaka deluje na sebi značilen način. Zaradi avtonomnega načina delovanja so med njimi razlike. Šolsko vzdušje je otipljivi izraz tega, kako se počutijo na šoli tisti, ki učijo, in oni, ki se učijo. Izraz, kakšni so odnosi med njimi, kako šola živi in v kakšnem duhu Na šolsko vzdušje pritiska veliko dejavnikov, splošno počutje pa ima kar velik vpliv na učence in njihov uspeh. Če šolski delavci: učitelji, vodstvo, drugo šolsko osebje bolj sodelujejo med seboj, to se pravi delajo za skupni cilj in imajo več medsebojnih pozitivnih stikov, je vzdušje v delovnem kolektivu in torej tudi pri vzgojnoizobraževalnih dejavnostih zdravo. Šola z zdravo klimo pa je, kot kažejo že opravljene raziskave, najbolj učinkovita šola. Taka, ki dosega uspehe. Uspešna šola dejansko daje svojim učencem možnost, jih dejavno vključuje v proces vzgoje in pridobivanja znanja ter drugih veščin, ki jim bodo koristne v življenju. Tudi navdušenje otrok za sodelovanje in učenje je v šolah z zdravo klimo večje. Šolo sestavljajo razredi, osnovni sestavni deli šolskega delovanja -torej je tudi od vzdušja v teh manjših šolskih enotah odvisno, kakšna bo celotna šolska atmosfera. V razredu so še bolj v ospredju odnosi med posamezniki. V njem se namreč učinkovanje delovanja posameznikov prepleta. Razred postane delček šolskega sistema, Tudi v šoli (kot v slehernem delovnem okolju) ima negativen vpliv predvsem slabo počutje v kolektivu. Če si člani kolektiva privoščijo obrekovanje, intrige, laži in povzročanje krivic, bo vse to zastrupljajo ozračje. Prijetnega in torej uspešnega dela ne bo več, če se okoliščine ne spremenijo. Kakor lahko dodobra spoznajo tisti, ki so že imeli take vrste negativne izkušnje, izrabljajo take težave v človeku dragoceno energijo, jo usmerjajo v reševanje zdrah in na splošno drugam od cilja - učencev in njihovih zahtev, potreb in pravic. Tudi za prijateljsko vzdušje na delovnem mestu velja, da ga moramo gojiti, spodbujati in razvijati. Na zavodu, ki se ukvarja z vzgojnimi in izobraževalnimi dejavnostmi, so take prijateljske naveze pomembne do vseh udeležencev: sodelavcev, vodstva, otrok in njihovih staršev. Kdor ne čuti odgovornosti svojega poklica in prešteva le denar, ki ga dobi s plačilnim listom ter ima za svoj glavni cilj izpostavljanje svojih pravic nad delovnimi dolžnostmi, največkrat nič več ne ve, kaj je pravzaprav prijateljstvo, ne zastavlja si vprašanj o vrednotah niti ne vzpo-reja prijateljstva v niz vrednot. Pri delu v timu pa je razmislek o prijateljski naravnanosti zelo pomemben. Ko pride do stiske, člani nekega kolektiva najprej spoznajo, ali je prijateljska klima na šoli še živa. Od pozitivne ali negativne naravnanosti je namreč odvisno reševanje sporov, nestrinjanja in nasprotovanja še preden bi prerasli v konflikt. Veliko izvedencev se je že ukvarjalo s povezavo razredne in šolske klime z učnimi dosežki. Pozitivnost ene pogojuje pozitivnost drugih. Pri dejavnostih vzgojno izobraževalne vrste pa učinkuje dobro spodbudno okolje. Samo tako okolje navaja k iskanju novih pristopov in rešitev. Seveda ima ob vseh odločitvah o uvajanju drugačnih pristopov pri delu z učenci in starši glavno besedo šolsko vodstvo. Predpogoj je, da vodstvo dobro pozna kolektiv, s katerim sodeluje. Vodstvu mora biti tudi povsem jasno, kako naj se šola razvija. To svojo vizijo o razvoju mora znati posredovati delovnemu kolektivu, tega vključiti v prizadevanja šole in spodbujati učitelje, da sami predlagajo pobude, da so ustvarjalni in da težijo k izboljšavam. Če je torej okolje spodbudno, je šola (ali katerikoli drugi kolektiv) na dobri poti, da se bodo počutili boljše učitelji (delavci), da bodo vsi težili po osvajanju večjega znanja, katerega bodo za tem delili drugim, da bodo nastopali bolj avtonomno in da bo njihova samopodoba boljša, to se pravi da bodo tudi sami doživljali več zadoščenja. Na tak način bodo nastali tudi osnovni pogoji za izoblikovanje spodbudnega okolja za učence. Če so namreč učitelji zadovoljni, lahko tudi učenci laže doživljajo šolo kot prostor, v katerega radi zahajajo, saj na tak na-cin laže dosegajo zadoščenje in uspeh, dograjujejo svoje znanje, se uveljavljajo in se ob vseh pozitivnih stikih počutijo sprejete . Če je torej vse že vnaprej organizirano v tem smislu, učinkuje taka organizacija preventivno pozitivno. Včasih pa je treba zaradi nastalih okoliščin vnesti pozitivne spremembe v staro, nepopolno klimo. To je seveda laže, če najprej dosežemo spodbudno vzgojno-učno okolje, in šele nato začnemo uvajati spremembe, saj so te najprej vidne na organizacijski ravni, šele nato tudi na vsebinski. Ne smemo namreč pozabiti, da je celotna šolska klima delo prizadevanj vseh, ki so vanjo vključeni. Za ljudi, ki imajo voljo do dela, spremembe ne pomenijo sitnosti. Nekatere pa vsaka sprememba spravi v nejevoljo. Novosti pa so za marljivega sodelavca lahko zanimive, spodbudne za načrtovanje in sodelovanje, z njimi se lahko poveca-jo možnosti za delo v skupini, pospešujejo pa tudi posameznikov osebni razvoj in strokovne veščine. Ob tem je pomembno, da ne pozabimo tudi na vrednotenje dela, ki je bilo že opravljeno, in na ocenitev rezultatov. Samo na tak način postanejo vse morebitne razlike med ciljem, ki smo si ga postavili, in rezultatom, ki smo ga dosegli, popolnoma jasne. To, da si priznamo, do kod smo prišli in kakšno stopnjo kvalitete smo dosegli, ter ugotovimo vzroke o uspehu ali neuspehu, je namreč primerno izhodišče za nadaljnje delo. Samoprepričevanje, da smo kvalitetni, brez preverjenih rezultatov namreč ne privede nikamor. Izkušnje so pokazale, da zdrava šolska klima pomaga tudi pri bitki proti nasilju in nasilništvu v šoli. Šola, kot poseben prostor, ki deluje sistematsko, lahko proti naraščanju nasilja deluje preventivno, če zna dobro izkoristiti svoje prednosti. Kakor vemo, je določena napetost potrebna tudi v šolski klimi, saj je pogoj za dinamičnost. Po drugi strani pa bi ali bodo morale vzgojne tehnike usposobiti učence (in učitelje) z novimi, ustreznejšimi komunikacijskimi modeli in z obvladovanjem stresnih situacij, za prepoznavanje svojih napetosti ter jih učiti, kako napetosti odpraviti, z učenjem posebnih tehnik spro -ščanja. Zdravo šolsko klimo torej pomagajo ustvarjati prav vsi udeleženci dejavnosti: od vodstva, učiteljev, ter drugih šolskih delavcev do učencev in njihovih staršev. Če bodo tudi starši na stopnji sodelavcev šole in ne bodo prišli vanjo le takrat, ko je njihov otrok nekaj storil narobe, bo pozitivni pristop za zdravo šolsko klimo celovitejši. Ustvarjati pa je treba nenehno tudi zaupanje med sodelavci in med sodelavci in vodstvom. Če bo odpravljen vsak najmanjši razlog, da bi se dva udeleženca v šoli povezala med seboj samo z namenom, da uveljavljata svoj »prav« nasproti tretjega, bo težje prišlo do neustreznih motenj v procesu vzgoje in ozobrazbe. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 10. novembra 2007 3 videm - Skupščina evropskih dežel AER Barroso pohvalil našo deželo kot zgled sobivanja različnih identitet Illy: V EU čimprej Hrvaška in druge države bivše SFRJ in, zakaj ne, tudi Rusija VIDEM - Furlanija-Julijska krajina je za Evropo lahko zgled sobivanja različnih identitet. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je na skupščini združenja evropskih dežel (-AER) večkrat takole pohvalil našo deželo in njenega predsednika Riccarda Il-lyja (tudi predsednika AER), ki je vi-demsko zasedanje posvetil prav pojavu različnih identitet. Barroso je priznal, da nacionalne države nimajo bodočnosti in da bodo v EU vse pomembnejšo vlogo igrale regionalne enote. »Če hočemo, da bodo institucije odgovarjale pričakovanjem ljudi, moramo stremeti, da bodo čim bližje ljudem«, je povedal portugalski politik, ki je pri tem v popolnem sozvočju z Illyjem. S predsednikom FJK in AER Barroso soglaša tudi pri ugotovitvi, da ima Hrvaška vse pogoje za vstop v EU. Medtem ko je Illy kot kandidatke za vstop v Unijo citiral tudi Srbijo, Bosno-Her-cegovino, Makedonijo, Albanijo in celo Rusijo, je Barroso, poleg Hrvaške, omenil le Turčijo. Illy je citiral tudi Kosovo, kjer stopnja nezaposlenosti, zlasti mladih, presega 50 odstotkov. Glede čezmejnega sodelovanja in evropskih projektov je Barroso dejal, da je treba na tem področju narediti kvalitetni skok. Doslej se je zelo, če že ne preveč izpostavljajo finančno plat teh projektov, zanemarilo pa njihov kulturni in družbeni naboj. Predsednik je vsekakor dosti bolj optimistično razpoložen o usodi EU, kot j e bil pred dvema letoma, ko je v Strasbourgu sodeloval na podobnem srečanju predstavnikov ev rop skih re gij in de žel. V AER ni Slo -venije, ki (še) nima urejenega regionalnega ustroja. Illy je Barrosu predstavil pisano narodno in jezikovno sestavo naše dežele. Medtem ko sta slovenska in nemško govoreča manjšina tipični narodni manjšini z matično državo, so Furlani primer regionalne identitete. Brez teh posebnosti bi FJK gotovo ne dobila pravni položaj avtonomne dežele. Drugače je Illy spet utemeljil svojo teorijo, da je skupnost, ki zna zaščititi in ovrednotiti svoje identitete, tudi ekonomsko bolj kompetitivna z zunanjim svetom, pri čemer je navedel primer Katalonije v Španiji. Na koncu je Illy pozval Barrosa, naj se zavzame, da bodo posamezni deželni parlamenti dobili tudi zakonodajne pristojnosti. Italija je za to dobro poskrbela, nekaterim deželam pa priznala tudi takorekoč izredna poob- lastila na tem področju. Podobno misli sta Illy in Barroso izrazila tudi na tiskovni konferenci, kjer je predsednik Evropske komisije na spodbudo novinarjev namenil veliko pozornost dekretu o javni varnosti, ki ga je italijanska vlada odobrila po znanem nasilnem dejanju v Rimu. Kot premiso je postavil ugotovitev, da kriminalna dejanja posameznikov ne smemo nikoli istovetiti z narodom ali skupnostjo, kateri kriminalec pripada. Očitno se je nanašal na enačbo Romi-Romuni-kriminalci. Vse članice EU imajo vsa pravna sredstva za preganjanje in kaznovanje storilcev kaznivih in kriminalnih dejanj. Za to imajo na razpolago tudi posebno evropsko direktivo. Eno pa je boj proti kriminalu, drugo pa so priseljenski tokovi, ki jih je treba kolikor se da reševati na evropski ravni, je dejal še Barroso. Pohvalil je predsednika vlade Romana Prodija zaradi stališč, ki jih je zavzel po rimskem dogodku in o odnosih z Romunijo, dal pa je jasno razumeti, da mu ni všeč demagogija, s katero so nekateri italijanski politiki obravnavali to zelo kočljivo vprašanje. Barroso ni želel komentirati vladnega odloka o strožjih ukrepih za tujce, ki kršijo italijansko zakonodajo in ki ga par la ment še ni odob ril. Iz ra zil je vsekakor prepričanje, da dekret ne bo v nasprotju z zakonodajo EU in da se bo Italija znala učinkovito zoperstavi-ti kriminalu in obenem pravično sprejemati priseljence. Tudi tiste iz Romunije, ki je po vstopu v EU - kot dokazujejo statistike - močno omejila izseljevanje svojih državljanov, tudi v Italijo. Predsednik FJK in evropski voditelj sta se pogovarjala tudi o hitri železnici in o bližnjem padcu schengenske meje. Ta dogodek sta ocenila za zgodovinskega, nista pa šla v podrobnosti glede kraja osrednje prireditve na italijan-sko-slovenski meji. Zanjo je Dežela vsekakor že namenila 200 tisoč evrov tržaški in 200 tisoč evrov goriški Pokrajini. Glede nove železnice je Illy predlagal Barrosu izredno finančno pomoč Sloveniji, ki kot tranzitna železniška država (na njenem ozemlju bi se hitri vlak ustavil le v Ljubljani) nima velikega interesa za ta projekt. Barroso je obljubil, da se bo o tem pogovoril z evropskim komisarjem za transport Jacques Barro tom. Sandor Tence Predsednik Evropske komisije Barroso, predsednik FJK in AER Illy in glavni sekretar AER Klipp videm - Skupščina AER »Italijanski« Rezijani so spet protestirali VIDEM - Rezijani niso Slovenci in hočejo ostati Italijani. To so bili napisi na transparentih, ki jih je večja skupina Rezijanov nosila na shodu pred konferenčno dvorano videmskega sejma, kjer se je odvijala skupščina AER. Njihova delegacija je tudi izbojevala krajše srečanje z Riccardom Illyjem, ki je prisluhnil njihovim zahtevam in sprejel pismo naslovljeno predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu. Rezijani (z njimi se je srečal tuzdi Moni Ovadia) so prišli v Videm veselo razpoloženi, na pobudi je zadonela tudi njihova tradicionalna ljudska glasba. Shod, če ga lahko tako imenujemo, so popestrili s prisotnostjo nekaterih otrok v tradicionalnih rezijanskih narodnih no šah, ki so raz ka zo va li na pi se, da tudi oni nočejo biti Slovenci in da jih Slovenci hočejo asimilirati. Nekateri njihovi predstavniki in zastopni- ki občinske uprave so, kot gostje, prisostvovali zasedanju AER. Gre za iste prebivalce Rezije, ki so več krat hrup no pro tes ti ra li pred tržaško deželno palačo ob sprejemanju zakona za slovensko manjšino. Ta krat smo mis li li, da so s pro tes -tom dosegli svoj cilj, očitno pa smo se motili. Ni jasno, zakaj so se na pobudo občinske uprave in društev Identita Val Resia in Salviamo Re-sia sploh zbrali v Vidmu. Vsekakor čudna zadeva, kot je bilo čudno, a le do ne ke me re, da so nji hov tr žaš -ki protest tako vehementno podprli »zaščitniki« rezijanske identitete iz vrst Forza Italia in Nacionalnega zavezništva. To se pravi dveh strank, ki sta, kot vemo, »občutljivi« za vprašanja jezikovnih identitet, posebno Finijeva stranka. Pred skupščino AER so, ob Re-zijanih, protestirali tudi furlanski nasprotniki hitre železnice v sklopu petega evropskega koridorja. tiskovno sporočilo - Slovenska skupnost Sodelovanje z Demokratsko stranko kot z Oljko in Marjetico TRST - Slovenska skupnost, narodna stranka Slovencev v Italiji, je pomemben in nenadomestljiv politični subjekt manjšine, v katerem se na podlagi vrednot pripadnosti slovenskemu narodu, pluralnega demokratičnega ustroja in avtonomnega zbirnega političnega predstavništva prepoznava pomemben del slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, zato vključitev v drugo stranko ne pride v poštev, piše v tiskovnem sporočilu deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Pri tem je SSk kot dolgoletni in aktivni člen leve sredine na vseh nivojih izvoljenih teles FJK pripravljena vzpostaviti z Demokratsko stranko sodelovanje, kakršno je v vseh teh letih veljalo znotraj Oljke in v odnosih z Marjetico. To je bila rdeča nit razprave razširjenega deželnega tajništva SSk, ki je zasedalo v torek v Na-brežini. V uvodu deželnega tajnika Damijana Terpina in nato v razpravi je bila podana ocena izida primarnih volitev za Demokratsko stranko, na katerih je SSk podprla podpredsednika deželne vlade Gian-franca Morettona in listo »Slovenci za Morettona«, ki je izvolila dolinsko županjo Fulvio Premolin in deželnega svetnika Mirka Špacapana v deželno skupščino DS. Izid bi lahko bil boljši, vendar je med volivci SSk prevladovalo določeno nezanimanje za te primarne volitve, piše v tiskovnem sporočilu SSk. Slovenska skupnost sedaj jemlje na znanje dejstvo, da je iz vsedržavnega vodstva Demokratske stranke prišlo navodilo, naj deželni statuti nove stranke upoštevajo možnost federalnih povezav in spoštovanja krajevne specifike. Zato pričakuje, da bo Demokratska stranka v naši deželi v skladu s tradicijo Oljke navezala s SSk ustrezne oblike sodelovanja, Pri tem bo SSk tudi z zanimanjem sledila stališčem, ki jih bo Demokratska stranka zavzela do narodnih strank, kakršni sta južnotirolska SVP in valdostanska Union Valdotaine, v upanju, da bo prevladalo načelo o sodelovanju s spoštovanjem specifičnosti na lokalni ravni, predvsem kar se tiče jezikovnih in narodnih manjšin. Po konstituiranju organov DS bo Slovenska skupnost na lokalni in vsedržavni ravni vzpostavila politične odnose z novo stranko s ciljem, da bi obe pripomogli k potrditvi sedanje deželne vlade in večine na spomladanskih deželnih volitvah. Pri tem je SSk pripravljena zastaviti vse svoje moči, pričakuje pa spoštovanje vloge in specifike, ki sta ji bili priznani tudi z nedavno odobrenim volilnim zakonom, ki ga je izglasovala Demokratična zaveza v deželnem svetu, zaključuje svoje tiskovno sporočilo SSk. pulj - Žrtvi tudi dva otroka Petkratni umor na Hrvaškem ZAGREB - Hrvaško je pretresla vest o petkratnem umoru, ki se je zgodil v četrtek zvečer v Pulju. Damir Voschion je s strelnim orožjem in z udarci s trdim predmetom ubil štiričlansko družino svojega brata in svojega 70-letnega očeta v družinski hiši v Pulju, je za STA izjavila tiskovna predstavnica pulj-ske policije Nataša Rogic. Po tr di la je, da sta med ubi ti mi tu di dvo me seč -ni deček in sedemletna deklica, 46-letni morilec pa se je sam predal policiji in priznal, da je ubil sorodnike. Po besedah preiskovalnega sodnika so razlogi za zločin, kakršnega v Istri ne pomnijo, nerešeni družinski odnosi. Morilec je živel v pritličnem stanovanju družinske hiše, oče v srednjem delu, umrla družina njegovega brata pa v prvem nadstropju. Damir Voschion je bil ločen od soproge, živel je s 16-let-nim sinom. Sosedje družine so za hrvaške medije med drugim povedali, da z morilcem niso imeli preveč stikov, "ker je bil precej agresiven". Dodali so, da je svoj čas treniral boks. Policija je potrdila, da je bila pred leti proti morilcu vložena kazenska prijava zaradi groženj drugim osebam. (STA) Janša in Hu Jintao o dvostranskih odnosih in predsedovanju EU PEKING - Predsednik slovenske vlade Janez Janša se je drugi dan uradnega obiska na Kitajskem včeraj srečal s kitajskim predsednikom Hu Jintaom, sprejel pa ga je tudi predsednik stalnega komiteja vsekitaj-skega ljudskega kongresa Wu Ban-gguo. Janša je v izjavi za slovenske medije povedal, da je kitajskemu predsedniku predstavil slovenski pogled na odnose med državama in prioritete v času slovenskega predsedovanja EU, Hu pa je predstavil razvoj Kitajske. Ob obisku je potekala slovensko-kitajska poslovna konferenca. Za drugi krog volitev predsednika Slovenije in referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic volišče na konzulatu v Trstu TRST - V Sloveniji bo jutri drugi krog volitev predsednika republike. Tega dne bodo poleg volišč v Sloveniji odprta tudi volišča na določenih diplomatsko konzularnih predstavništvih. Z drugim krogom predsedniških volitev bo potekalo tudi glasovanje na zakonodajnem referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Volišče na slovenskem konzulatu v Trstu v Ul. S. Giorgiol bo kot običajno odprto med 9. in 17. uro. Volilni upravičenci se v navedenem času zglasijo na konzulatu, kjer se na podlagi javne listine (osebna izkaznica, potni list) ugotovi njihova istovetnost, nato se ponovno glasuje na volitvah predsednika republike in na zakonodajnem referendumu. Janez Podobnik ne bo kandidiral za predsednika SLS SLOVENSKA BISTRICA - Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Janez Podobnik je med včerajšnjo sejo glavnega odbora in sveta stranke v izjavi za medije povedal, da na kongresu 17. novembra v Ljubljani ne bo kandidiral za predsedniško mesto. Edini kandidat za prvega moža SLS tako ostaja podpredsednik stranke in celjski župan Bojan Šrot, Podobnik pa bo kandidiral za podpredsednika stranke. 4 Sobota, 10. novembra 2007 GOSPODARSTVO / eu - Po jesenski gospodarski napovedi Evropske komisije Slovenija letos z rekordno 6-odstotno gospodarsko rastjo V Bruslju zaskrbljeni zaradi visoke inflacije, ki ni dober zgled za ostale države BRUSELJ - Spomladanska gospodarska napoved Evropske komisije glede rasti v Sloveniji ni bila ustrezna. Prav je imela slovenska vlada, ne mi, je včeraj v Bruslju za STA poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia, ki je tudi predstavil jesensko napoved. V njej je Bruselj občutno povečal napoved rasti za Slovenijo, opozoril pa je tudi na visoko inflacijo v državi. »Sem zelo zaskrbljen zaradi inflacije v Sloveniji, vendar ta ni posledica uvedbe evra,« je povedal Almunia. »Ne morem sprejeti, da bi bila visoka inflacija posledica uvedbe evra,« pravi Almunia. Najvišji vpliv, ki bi ga lahko evro imel na inflacijo, je 0,3 odstotka, je pojasnil komisar in dodal, da nekateri drugi vzroki za višjo inflacijo prihajajo z »zunanje strani«. Almunia je tudi jasno povedal, da Slovenija s svojo visoko inflacijo «pošilja zelo slab signal» tistim državam, ki so v čakalnici za uvedbo evra v prihodnosti. Po napovedih komisije bo stopnja inflacije v Sloveniji letos znašala 3,5 odstotka, prihodnje leto se bo zvišala na 3,7 odstotka, v letu 2009 pa naj bi padla na 2,9 odstotka. Te stopnje inflacije so sicer precej nad povprečno ravnijo inflacije v območju evra. Visoka inflacija je, kot piše v jesenski gospodarski napovedi EU, posledica različnih dogodkov: doseganja največje zmogljivosti v podjetjih in pomanjkanja kvalificiranih delavcev, povečanih cen hrane in ener-gentov v večini držav z evrom in nizke konkurence v nekaterih sektorjih. Bruselj pri tem vendarle omenja tudi uvedbo evra: medtem ko se je v začetku zdelo, da so učinki uvedbe evra omejeni, je prišlo do nekaterih nenavadnih zvišanj cen. Inflacija naj bi prihodnje leto zrasla tudi zaradi prevelikih pritiskov na rast plač, predvsem v javnem sektorju, zaradi prizadevanj za zniževanje dohodkovnih razlik in tudi zaradi višjih cen blaga, med drugim energentov. »Slovenija je še posebej občutljiva na spremembe v cenah nafte,« opozarja Bruselj, ki pa ne izključuje nadaljnjih višjih cen prehrambenih izdelkov. Glede občutne spremembe jesenske v primerjavi s spomladansko napovedjo gospodarske rasti za Slovenijo je Almunia tudi pojasnil, da je prišlo v komunikaciji med Ljubljano in Brusljem do težav. Komisija je namreč včeraj Sloveniji napovedala 6-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je največ v zadnjem desetletju. Tako je občutno popravila svojo majsko spomla- podjetja Goriške opekarne za prevzem NOVA GORICA - Uprava družbe Goriške opekarne iz Renč ocenjuje, da ji bo prevzem s strani družbe Triglav naložbe in Vipa Holdinga zagotavljal nadaljnji razvoj dejavnosti v skladu z že sprejetimi strateškimi usmeritvami. Uprava prevzemno ponudbo podpira, saj ocenjuje, da uspešna izvedba prevzema pomeni nadaljnjo koncentracijo lastništva prevzemnih družb, ki že imata skupaj 71,33 odstotka vseh delnic družbe, je uprava Goriških opekarn objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.Finančna družba Triglav naložbe iz Ljubljane in Vipa Holding iz Nove Gorice sta ponudbo objavila 30. oktobra, nanaša pa se na 523.634 delnic, zmanjšano za 201.644 delnic v lasti Triglav naložb in 171.882 delnic v lasti Vipa Holdinga, skupaj torej za 28,67-odstotni lastniški delež Goriških opekarn.Prevzemnika ponujata za delnico 14 evrov, ponudba pa se izteče 29. novembra. Evropski komisar za monetarne zadeve Joaquin Almunia na včerajšnji predstavitvi jesenske gospodarske napovedi za EU ansa dansko gospodarsko napoved, ko je Sloveniji za letos napovedala 4,3-odstotno rast BDP. Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je takrat napoved komisije označil za napako, komisar Almunia pa je zato včeraj izrazil upanje, da v prihodnje do komunikacijskih težav med stranema ne bo več prihajalo. Ne glede na to, pa je popravljena napoved gospodarske rasti za Slovenijo več kot ugodna, saj naj bi s 6-odstot-no stopnjo letos zabeležila rekord v zadnjih desetih letih. Prihodnje leto naj bi se rast BDP znižala na 4,6 odstotka, leta 2009 pa na 4 odstotke BDP, je v jesenski gospodarski napovedi ocenila Evropska komisija. Gonilo letošnje rekordne gospodarske rasti so predvsem povečane naložbe v osnovna sredstva - predvsem gradnjo nestanovanjskih objektov, denimo avtocest in drugih infrastruktur-nih objektov, pa tudi v opremo in stroje. Precej živahna je bila tudi zasebna potrošnja zaradi povečanja zaposlenosti in nižje obdavčitve fizičnih oseb. V prvi polovici letošnjega leta je izrazito rasel izvoz blaga in storitev, kar je bilo spodbujeno z uvedbo evra in ugodnim zunanjim okoljem, pa tudi s povečano proizvodnjo v avtomobilskem sektorju. Vendar, opozarja komisija, naj bi imel zunanji sektor negativni učinek na rast zaradi zelo visoke rasti uvoza. Ta je posledica močnega povpraševanja po investicijskem blagu in vmesnih proizvodih, ki se uporabljajo predvsem v proizvodnji izvoznih izdelkov. Javnofinančni primanjkljaj se v Sloveniji znižuje, kar je posledica povečanih vladnih prihodkov kljub davčni reformi. To je sicer možno zaradi višje ras- ti od pričakovane, pa tudi zaradi nekoliko počasnejšega povečevanja izdatkov, ugotavlja komisija. Brezposelnost v je letos v Sloveniji upadla, še bolj pa naj bi v prihodnjih dveh letih, napoveduje Bruselj. Letos naj bi se z lanskih šestih odstotkov znižala na 4,9 odstotka, prihodnje leto na 4,7 odstotka, leto pozneje pa naj bi bila še za desetinko odstotka nižja. (STA) evro - Študija Deloitte Consulting za EU Gladka in hitra uvedba evra v Sloveniji LJUBLJANA - Evropska komisija je objavila študijo o uvedbi evra v Sloveniji, ki jo je na podlagi pogodbe pripravila svetovalna hiša Deloitte Consulting. Slovenija in Evropska komisija sta ocenili, da je slovenski prevzem evra z letošnjim 1. januarjem potekal hitro in gladko. V nasprotju s prvo skupino držav je Slovenija izbrala scenarij »velikega poka«, to je bila prva uvedba evra brez prehodnega obdobja, so sporočili z ministrstva za finance. Deloitte Consulting je študijo pripravil na podlagi raziskave in pogovorov z več kot 50 udeleženimi v projektu uvedbe evra v Sloveniji, tudi s prebivalci. Študija povzema način uvedbe evra v Sloveniji, saj je bila skupna evropska valuta uvedena brez prehodnega obdobja, obdobje dvojnega obtoka gotovine pa je bilo omejeno na zgolj dva tedna. Med posebnostmi Slovenije študija izpostavlja dejstvo, da so bi- li slovenski državljani, predvsem zaradi bližine drugih članic območja evra, že seznanjeni z novo valuto, da so po ve li kos ti ume šče ni med majhne države in da so v svoji kratki zgodovini že menjavali valuto. Projekt je imel po javnomnenjskih raz is ka vah ze lo moč no pod po ro prebivalstva. Deloitte Consulting je pri pripravi študije dal poudarek pripravam in izvedbi denarnega prehoda, prehoda v javnem in zasebnem sektorju ter informiranju in zaščiti potrošnika. Slovenija je dobila odlično oceno za hiter in gladek prevzem skupne evropske valute, saj je upoštevala pomen zgodnjih in natančnih priprav ter pravočasnega informiranja in obveščanja o evru. Študija vsebuje tudi priporočila državam, ki se na uvedbo evra še pripravljajo. Prvi bosta, kot je znano, s 1. januarjem 2008 prevzeli evro Malta in Ciper. transport - Podatki letališke družbe Oktobra v Ronkah 15,6% več potnikov RONKE - Potniški promet na deželnem letališču FJK v Ronkah se je v preteklem oktobru povečal za 15,6 odstotka, so včeraj sporočili iz uprave letališke družbe. Z uvedbo zimskega urnika poletov 28. oktobra, se je povezava z rimskim letališčem Fiumi-ci no okre pi la za do da ten let le tal ske druž be Air O ne, kar po me ni, da je zdaj FJK letalsko povezana z Rimom se dem krat dnev no, s šti ri mi le ti Ali -ta li e in tre mi Air O ne. Odločitev družbe AirOne za dodatno letalsko zvezo je sledila odličnim rezultatom dosedanjih zvez, saj se je število potnikov na zvezah z Rimom v letošnjem letu povečalo za 20 odstotkov, medtem ko jih je bilo na poletih v Ne-apelj skoraj enkrat več kot lani. Sicer pa ta rast ponazarja tudi splošno gibanje potniškega prometa na deželnem letališču, ki se je samo oktobra glede na enak lanski mesec povečal za 15,6 odstotka in dosegel 67 tisoč potnikov. Ker se število letalskih povezav v bistvu ni povečalo, to pomeni, da se je povečala zasede- nost letal, tako v notranjem kot v mednarodnem prometu. Če pogledamo podatke za prvih deset mesecev letošnjega leta,ugotovi-mo, da se je število potnikov povečalo za 11,4 odstotka, od tega za 13,6 odstotka na poletih za Rim, za 16 odstotkov pa na poletih za Milan Malpenso. Vse bližja postaja torej uresničitev cilja, da bo skozi letališče v Ronkah v letošnjem letu potovalo 700 tisoč potnikov, možno pa je, da bo ta številka s sedanjim ritmom rasti dosežena že sredi decembra. »Te številke me navdajajo s posebnim zadovoljstvom, saj nagrajujejo naše delo in našo voljo, da razvijamo to letališče,« je podatke komentiral predsednik letališke družbe Giorgio Brandolin. Po njegovih besedah se prizadevanja nadaljujejo z vztrajno udeležbo letališča na vseh mednarodnih izložbah in s stiki z letalskimi družbami, ki bi jih zanimal prihod v Ronke. »Resnično upamo, da nam bo uspelo in da bomo tako svojim strankam ponudili nove potovalne priložnosti,« je dodal Brandolin. banke - Antritrust Unicredit prodaja tri agencije v FJK MILAN - Bančna skupina Unicredit bo morala po odločitvi antitrus-ta do 1. julija 2008 prodati 186 agencij po vsej Italiji, od tega tri v Furlaniji-Julijski krajini. Vodstvo skupine je včeraj sporočilo, da bodo zaprli agencije v 16 pokrajinah in da delovna mesta kljub temu niso ogrožena. V prodajo bo šlo 79 agencij na Siciliji, 13 v Venetu, 20 v Emiliji-Roma-gni, 7 v Moliseju, 6 v Umbriji, 55 v La-ciju in po tri na Tridentinskem-Južnem Tirolskem in v Furlaniji-Julijski krajini. VOdstvo Unicredita je direktorjem teh agencij zagotovilo, da bo načrt za odprodajo stekel na najbolj pregleden način in zelo hitro, da bo čim manj negotovosti. Osnovni cilj te operacije pa je po njihovem zagotovilu ohraniti celovitost agencij tako z vidika ljudi, ki so v njih zaposleni, kot strank. Naj dodamo, da ima Unicredit še posebno močno mrežo agencij v tržaški pokrajini, saj jih je v veliki večini pridobil pred leti s prevzemom nekdanje tržaške hranilnice CRTrieste. Evropska centralna banka 09.novembra 2007 evro valute povprečni tečaj 09.11 08.11 ameriški dolar 1,4683 1,4666 japonski jen 163,22 165,90 kitajski juan 10,8813 10,8832 ruski rubel 35,9140 35,8820 danska krona 7,4538 7,4548 britanski funt 0,70040 0,69625 švedska krona 9,2908 9,2620 norveška krona 7,8115 7,7410 češka krona 26,730 26,894 švicarski frank 1,6483 1,6601 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,71 253,34 poljski zlot 3,6365 3,6370 kanadski dolar 1,3790 1,3629 avstralski dolar 1,5993 1,5783 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,4122 3,4030 slovaška krona 33,144 33,122 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7018 0,7017 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 88,31 87,00 turška lira 1,7536 1,7359 hrvaška kuna 7,3385 7,3365 Zadružna Kraška banka 09. novembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4891 1,4585 britanski funt 0,7077 0,6914 švicarski frank 1,6756 1,6348 japonski jen 167,5875 159,4125 švedska krona 9,5278 9,0721 avstralski dolar 1,6384 1,5692 kanadski dolar 1,4064 1,3529 danska krona 7,5979 7,3116 norveška krona 8,0052 7,6147 madžarski florint 259,6735 247,0065 češka krona 27,5663 26,2216 slovaška krona 33,9500 32,2939 hrvaška kuna 7,5199 7,1530 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 09. novembra 2007 valute hrvaška kuna evro nakup prodaja 0,7074 7,566 ,3870 168,05 ,6777 7,852 9,397 ,6122 7,57 0,6899 7,380 1,3528 163,91 1,6364 7,659 9,165 1,5725 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 09. novembra 2007 Indeks MIB 30:-1,85 delnica cena € var. % AEM 2,83 -0,91 ALLEANZA 8,885 -1,71 ATLANTIA 26,74 -0,78 BANCA ITALEASE 12,98 -1,39 BANCO POPOLARE 14,85 -0,27 BPMS 3,715 -11,02 BPM 10,16 -3,34 EDISON 2,2475 -0,99 ENEL 8,175 -1,42 ENI 23,91 -1,60 FIAT 19,81 -5,08 FINMECCANICA 18,67 -2,65 FONDIARIA-SAI 28,35 -6,06 GENERALI 31,19 -1,05 IFIL 7,395 -3,21 INTESA 5,14 -0,58 LOTTOMATICA 23,2 -2,03 LUXOTTICA 21,89 -2,36 MEDIASET 6,875 -2,07 MEDIBANCA 16,12 +0,02 PARMALAT 2,5125 -1,51 PIRELLI 0,8145 -1,31 SAIPEM 31,36 -0,22 SNAM 4,295 -2,78 STMICROELEC 11,3 -2,71 TELECOM ITA 2,1025 -1,89 TENARIS 15,92 -1,53 TERNA 2,695 +0,00 UBI BANCA 18,13 -1,96 UNICREDITO 5,105 -2,93 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ITALIJA Sobota, 10. novembra 2007 5 politika - Pozitiven odziv na vabilo voditelja Demokratske stranke Walterja Veltronija Sredinci UDC pripravljeni na dialog o volilni reformi Zavzemajo se za »čist« nemški volilni sistem - Senat odobril določila o krčenju stroškov politike RIM - »Pripravljeni smo na dialog o novem volilnem zakonu, in to že od prihodnjega tedna dalje.« Tako je včeraj povedal tajnik UDC Lorenzo Cesa. S tem se je pozitivno odzval na vabilo voditelja Demokratske stranke Walterja Veltronija, ki je v minulih dneh večkrat pozval vse parlamentarne stranke k soočenju o volilni in drugih institucionalnih reformah. Cesov korak je z več vidikov pomenljiv. Sredinci UDC se na tak način spet oddaljujejo od drugih strank Doma svoboščin, h katerim so se približali v zvezi z odlokom o izgonu nevarnih državljanov EU, še zlasti pa od voditelja FI Silvia Berlusconija, ki je te dni odločno zavrnil kateri koli pogovor o reformah, češ da je treba takoj razpisati predčasne volitve. Cesov korak pa pomeni tudi to, da so sredinci UDC vse manj prepričani, da so volitve res za vogalom. Sicer pa je tajnik UDC ponovil, da se njegova stranka zavzema za to, da bi v Italiji uvedli nemški volilni sistem. Kot znano gre za proporcionalen volilni sistem z vstopnim pragom za posamezne stranke oz. kandidatne liste. Cesa je poudaril, da bi tega modela ne smeli »romanizirati«. S tem se je nanašal na sicer neuradne informacije, po katerih naj bi v vladni večini pripravljali predlog, ki predvideva »korekcijo« nemškega sistema z elementi španskega večinskega volilnega sistema. Prav o tem je včeraj tekla be- seda na srečanju pri predsedniku poslanske zbornice Faustu Bertinottiju, ki so se ga udeležili Vel-troni, podtajnik Demokratske stranke Dario Franceschini, tajnik SKP Franco Giordano in notranji minister Giuliano Amato. Medtem se je včeraj v senatu nadaljevala obravnava finančnega zakona za leto 2008. Vladna večina se je spet izkazala, pa čeprav je tu pa tam prišlo do manjših zapletov in polemik. Tako je včeraj ob nasprotovanju opozicije odobrila vrsto členov o krčenju stroškov politike. Med drugim je odobrila določilo, po katerem naj bi vlade od prihodnje zakonodajne dobe dalje smele šteti največ 12 ministrov in največ 60 podministrov oz. vladnih pod-tajnikov. Poleg tega naj bi po novem zmanjšali število gorskih skupnosti ter skrčili število odbornikov krajevnih uprav. Kar zadeva krčenje števila ministrstev je pravosodni minister in voditelj UDEUR Clemente Mastella poskrbel za nekaj vroče krvi. Najprej je namreč napovedal, da določila ne bo podprl, češ da gre za politično zadevo, ki ne sodi v finančni zakon, potem pa je glasoval z večino. »To sem storil zaradi lojalnosti do večine, pa tudi da bi se ne izpostavljal očitkom, da se bojim za svoj stolček,« je pojasnil. Tajnik UDC Lorenzo Cesa ansa sodstvo - Vodenje preiskave Why not Vrhovno sodišče zavrnilo De Magistrisovo pritožbo RIM - Javni tožilec pri vrhovnem sodišču Gianfranco Ciani je včeraj zavrnil pritožbo, ki jo je proti nekdanjemu vršilcu dolžnosti javnega tožilca iz Catanzara Dolcinu Faviju vložil njegov namestnik Luigi De Magistris, in sicer zato, ker mu je Favi odvzel preiskavo Why not. Po oceni Cianija je pritožba nesprejemljiva, saj je preiskavo Why not De Magistri-ju odvzel njegov nadrejeni v okviru svojih pristojnosti. Drugače bi bilo, ko bi preiskavo pravdništvu iz Catanzara odvzelo kako drugo pravdništvo oziroma kaka druga sodna oblast. Preiskava Why not zadeva združbo podjetnikov in politikov, med njimi predsednika vlade Romana Prodija in pravosodnega ministra Clementeja Mastella, ki so osumljeni, da so na nelegalen način koriščali evropske denarne prispevke. Preiskavo je vodil De Magistris, Favi pa mu jo je odvzel minulega 19. oktobra, ko se je razvedelo, da je minister Mastella predlagal Višjemu sodnemu svetu, naj (formalno iz drugih razlogov) premesti De Magistrisa. Po Favijevi oceni v novi situaciji ni bilo več sprejemljivo, da bi De Magistris še naprej vodil preiskavo. De Magistris je tedaj vzrojil, češ da se rušijo temelji neodvisnosti sodne oblasti in sploh pravne države, zato je vložil pritožbo na vrhovno sodišče. Kot se je včeraj izkazalo, brez uspeha. Luigi De Magistris ansa perugia Našli orožje, s katerim je bila študentka ubita PERUGIA - Preiskovalci so odkrili orožje, s katerim je bila ubita britanska študentka Meredith Kercher v noči med 1. in 2. novembrom v Perugii. Gre za žepni nožič, ki ga je vedno nosil s seboj zaročenec njene sostanovalke Roberto Sollecito. Ni pa še jasno, kdo je z no-žičem Britanki prerezal vrat. Sodnica Claudia Mattelini je vsekakor odredila pripor za Sollecita, njegovo zaročenko (Kercherino sostanovalko) Amando Knox iz Washingtona (ZDA) ter za glasbenika Patricka Lumumba Dija iz Zaira. Po najbolj razširjenih govoricah naj bi Lumumba hotel posiliti Kercherjevo, slednja pa naj bi se upirala. Pri zadevi naj bi bil vpleten tudi Sollecito, čeprav ni še jasno kako. Preiskovalci so medtem ugotovili, da je britanska študentka umrla po daljši agoniji. Predsednik NZ Fini bo spet oče Elisabetta Tulliani RIM - Šele pred petimi meseci se je ločil od svoje dolgoletne življenjske partnerice Daniele Di Sotto, včeraj pa je novica, da bo spet oče, že preletela Italijanski škorenj. V življenju 55-letnega predsednika Nacionalnega zavezništva Gian-franca Finija se je namreč pojavila nova ženska figura, diplomirana pravnica, 34-letna Elisabetta Tulliani, ki jo je najbrž marsikdo že videl med vodenjem rubrik znotraj nekaterih televizijskih oddaj (Robin Hood, Unomattina, Tintarella di Luna, Mattina in famiglia). Župnik ponudil roko muslimanom TREVISO - Veneta in Trevisa ne zaznamujejo samo izpadi proti priseljencem. V kraju Paderno di Ponzano Veneto (v pokrajini Tre-viso) je župnik Aldo Danieli odločil, da bodo nekateri prostori cerkve Marijinega vnebovzetja ob petkih na razpolago muslimanskim vernikom. Novico je objavilo združenje Auser, pri katerem dodajajo, da nekatere prostovoljke iz iste župnije uspešno sodelujejo z islamskim centrom v Trevisu in s priseljenkami, skupaj pa omogočajo druženje med različnimi kulturami. Vas Ponzano šteje 11.400 prebivalcev, priseljencev pa je okrog 650. Manj sredstev za prometno policijo RIM - Italijansko Notranje ministrstvo se je odločilo za zaprtje 43 od skupnih 200 perifernih uradov prometne policije. Pri ministrstvu trdijo, da je ukrep obvezen zaradi racionalizacije sil in združevanja oddelkov. Odločitev naj bi bila dokončna za vsaj 15 omenjenih policijskih postojank. Odzivi raznih združenj prometne policije so bili ogorčeni, saj so te sile odgovorne za nadzor državnih in pokrajinskih cest, kjer je število nesreč zelo visoko. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev V Italiji naj bi prišlo do pravega lova na Romuna oz. Roma Berlusconijev »bolgarski edikt« proti Biagiju celo v Wikipediji Ta teden mednarodni mediji omenjajo Italijo predvsem v zvezi z dogodkoma, zaradi katerih ni razloga za velik ponos. Gre za fobijo pred Romi in Romuni, ki je zajela državo, od politikov in medijev do pomembnega dela prebivalstva po okrutnem umor u v rims kem predmestju, in pa za neverjetno Berlus-conijevo zanikanje, da bi pred leti javno zahteval, naj Biagija skupaj s Santorom in Luttazzijem izženejo z javne radiote-levizije Rai. Francoski Libération piše o »lovu na Romuna« v Italiji. Umoru, ki ga je zakrivil Romun romskega izvora, je sledil rasistični napad na skupino priseljencev, vlada pa je odobrila oster zakonski odlok, na podlagi katerega prefekti lahko izženejo državljane EU, ki ogrožajo javno varnost. Francoski levičarski dnevnik navaja izjavo notranjega ministra Amata, po kateri so ostrejša določila potrebna, sicer bi »rasistična zver stopila iz kletke.« Vsekakor so štirje Italijani na pet negativno razpoloženi do romunskih priseljencev, 70 odstotkov pa ne mara Romov. Če so po eni strani Romuni odgovorni za 15 odstotkov zakonskih prekrškov s strani tujih državljanov, po drugi strani znaša strani skupno število kršitev zakona s strani vseh tujcev 3,5 odstotkov vseh prekrškov v Italiji, vendar prav tem zločinom mediji posvečajo 80 in celo 90 odstotkov poročil črne kronike. Za londonski Financial Times so v Italiji začeli izganjati romunske državljane na podlagi ostrega zakonskega odloka, ki ga je vlada odobrila zelo na hitro, da bi pomirila javno mnenje po umoru ženske v rimskem predmestju. Levosre-dinska večina obtožuje Bruselj zaradi nepripravljenosti na »množično izselitev ob vstopu te države v Evropsko unijo.« Notranji minister Amato je ocenil, da se je direktiva EU o prostem pretoku državljanov izkazala za neprimerno. Italija se je vsekakor znašla v valu rasizma: med drugim FT navaja fizične napade na Romune, rasistična gesla na nogometnih tekmah proti romunskim igralcem in Fini-jev predlog o izgonu 250 tisoč priseljencev. FT objavlja tudi daljši pogovor z Romanom Prodijem, v katerem italijanski premier zanika, da bo prišlo do množičnih izgonov romunskih državljanov, pač pa samo posameznikov v pri- meru dokazanih kriminalnih dejavnosti. Prodi tudi naglaša, da je kljub predvidljivim težavam bil sklep o pridružitvi Romunije in Bolgarske Evropski uniji pozitiven, nepričakovan pa je bil množični priliv romunskih priseljencev v Italijo. Francoski Le Monde piše o »ro-mofobiji«, ki je zajela Italijo, kjer je tudi v medijih Romun postal sinonim za Rom in s tem za zločinca. Notranji minister Amato je pojasnil, da so vladni odlok o novih možnostih izgona tujih državljanov EU odobrili, da bi zajezili pojav kse-nofobije, poroča pariški popoldnevnik. Vprašanje Romov je prisotno po vsej Evropi, ni pa ga mogoče enostavno rešiti s kakim »naj se vrnejo domov«, saj pravzaprav niso dama niti tam, kjer so se rodili, na primer v Romuniji, Bolgariji ali na Slovaškem, kjer so še bolj diskrimi-nirani kot v Italiji. Problem bo Evropa rešila samo, ko se bo spopadla z vprašanjem Romov, ne pa z Romi, meni Le Monde. Romsko vprašanje razdvaja Italijo, piše španski El Pais, kriza Romunov pa se sprevrača v politično krizo. Vladni odlok razdvaja samo vladno večino in ogroža njeno stabilnost, utemeljuje sta- lišča desnice, ki zahteva množične izgone, ne prepriča izvedencev o ustavnem pravu in dobiva vedno bolj rasistične obrise. V središču napada so predvsem Romi iz Romunije, ki so obtoženi, da so krivi za večino zločinov po italijanskih mestih, piše madridski levo usmerjeni dnevnik. Tako je npr. sam lider levosre-dinske demokratske stranke Veltroni izjavil, da tri četrtine zločinov zakrivijo Romuni, navaja El Mundo. Tema tedna je poleg Romunov bila tudi smrt Enza Biagija, o kateri poročajo vsi pomembnejši mediji po svetu. Med drugim v vseh poročilih posebej poudarjajo prav to, kar je Berlusconi te dni demantiral: da je Biagija skupaj s Santorom in Luttazzijem izgnal z državne televizije. O tem poroča The New York Times: umrl je »V Milanu je umrl Enzo Biagi, najbolj priljubljeni italijanski novinar, ki ga je zaradi kritik med volilno kampanjo 2001 Silvio Berlusconi izgnal s televizije, čim je bil izvoljen za premiera« , piše ugledni newyorški dnevnik Svetovna agencija Reuters navaja, da je Berlusconi takrat ocenil, da Biagi »kriminalno izkorišča Rai v korist levi- ce« in je zato povabil vodstvo televizijske ustanove, naj mu to prepreči, kar se je nemudoma zgodilo. Biagi se je lahko vrnil na male ekrane šele aprila letos, leto po nastopu levosredinske vlade. Madridski El Mundo piše, da je umrl novinar Enzo Biagi, »gran voz de libertad«, čigar ime je leta 2002 pojavilo na prvih straneh časopisov po vsem svetu, ko so ga po 40 letih uspešne in ugledne profesionalne uveljavitve in priljubljenosti odslovili z državne televizije Rai na zahtevo predsednika vlade Silvia Berlusconija, piše desno usmerjeni španski časopis. Nazadnje naj omenimo še spletno enciklopedijo Wikipedia, ki v svoji angleški različici piše: »Berlusconijev vpliv na Rai je postal očiten, ko je iz Sofije v Bolgariji izrazil svoje oceno o novinarjih Enzu Biagiju, Micheleju Santoru in Danieleju Luttatzziju. Berlusconi je dejal, da 'izkoriščajo televizijo kot zločinsko sredstvo komuniciranja'. In so takoj bili ob službo.« Pa kaj The New York Times, Reuters, El Mundo ali Wikipedia: sami komunisti proti ubogemu Berlusconiju! Sergij Premru 1 6 Sobota, 10. novembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it od leta 1904 GOSTILNA VALERIA javna dela - Občinski odbornik Franco Bandelli predstavil načrt Rižarno naj bi obnovili pred Dnevom spomina Za poseg bo zadostovalo 250 tisoč evrov - Furlanič: »Hitra rešitev, korenitejši poseg kdaj drugič« Levo: prostor pred stolpom Rižarne so iz varnostnih razlogov začasno ogradili; desno: občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli opisuje načrt popravil kroma sv. jakob - Nočni obisk v Ul. Veronese Tatvina v jaslih Iz jasli Semidimela in La Nuvola odnesli računalnik in fotoaparata Leto 2007 verjetno ne bo ostalo v najlepšem spominu vzgojiteljem in otrokom z območja Sv. Jakoba. V noči na petek je prišlo v občinskih jaslih v Ul. Veronese, kjer je tudi edina slovenska sekcija (na arhivski sliki), do dogodka, ki je v primerjavi s prejšnjimi manj odmeven: tatovi so odnesli računalnik in dva digitalna fotoaparata. Kraja se pridružuje vandalski-ma dejanjema, ki sta pred meseci prizadela isto območje, začenši prav s stavbo v Ul. Veronese. Občinske vzgojiteljice jasli Semidimela in La Nuvola so včeraj ob 7. uri opazile, da sta zmanjkala računalnik ni dva digitalna fotoaparata. Koordinator-ka občinskih jasli pri Sv. Jakobu Tiziana Craievich nam je povedala, da je vzgojiteljicam posebno žal za fotoaparata, saj so jim ju pred časom podarili starši otrok. »Gmotna škoda ni velika in tatovi ne bodo veliko zaslužili, nam pa je kar hudo«, je pojasnila koordinatorka. Nepovabljeni gostje so se ponoči sprehodili po vseh sekcijah, vključno s slovensko. Odpirali so vrata in omarice, večje škode pa niso povzročili. Znanstveni oddelek policije si je včeraj ogledoval prostore, dopoldne je bilo namenjeno tudi higienskemu posegu, tako da so morali otroci ostati doma: vrnili se bodo v ponedeljek. Na tleh je bil cigaretni pepel, vhodna vrata in okna pa so bila nedotaknjena. Tatovi so vstopili v stavbo skozi vrata za zasilni izhod, ki jih je mogoče z določeno spretnostjo odpreti od zunaj. 1. februarja je nekdo podtaknil požar v slovenski sekciji občinskih jasli, zato so morali otroci dalj časa obiskovati pomožne prostore v Ul. Tigor. 15. avgusta se je podobno zgodilo v bližnjem občinskem rekreatoriju Riccardo Pitteri. Območje je očitno izpostavljeno zlonamernežem, ki se izživljajo s škodljivimi podvigi. (af) Člani 5. komisije tržaškega občinskega sveta, pristojne za kulturo, so včeraj obiskali Rižarno, da bi se seznanili z načrtom za popravilo tega spomenika. Načrt je opisal občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli, kije povedal, da so potrebna sredstva, 250 tisoč evrov, že zagotovljena. Prisotna sta bila tudi župan Roberto Dipiazza in občinski odbornik za kulturo Massimo Greco. Na slabo stanje stavbe j e pred tedni opozoril predsednik vsedržavnega združenja bivših deportirancev ANED Gianfranco Maris, ki je v pismu predsedniku republike in krajevnim ustanovam omenjal možnost zaprtja spomenika. Adriano Dugulin, ravnatelj Mestnih muzejev za umetnost in zgodovino, v okvir katerih sodi tudi Muzej Rižarna, je nato izjavil, da se že dolgo poteguje za obnovitvena dela. Za dnevnik Il Piccolo je 19. oktobra dejal, da bi korenit poseg stal približno 1,2 milijona evrov. Različno je mnenje odbornika Bandel-lija. Popravila in vsi stranski stroški bodo po oceni inženirjev in tehnikov znašali 250 tisoč evrov, vsoto pa bodo vključili v variacijo proračuna za konec novembra. »Pomembno bo dokončati delo pred 27. januarjem 2008, ko bo tu potekala slovesnost ob dnevu spomina na holokavst« je pojasnil Bandelli. Na potezi je spomeniško varstvo, ki mora privoliti načrtu, zadnji korak pa bo glasovanje v občinskem svetu, po katerem naj bi takoj stekla dela. V zvezi z Dugulinovimi navedbami, da bi delo stalo 1,2 milijona evrov, je Bandelli dejal, da direktorjeva ocena ni temeljila na strokovni študiji. Načrt predvideva sprva očiščenje celotne zgradbe z uporabo hidrantov s toplo vodo. Krušljive stene iz opeke bodo nato utrdili s silikonskim materialom in drugo opremo. Podobno delo bodo opravili tudi na zunanji steni, ki gleda na Ul. Rio Primario, kjer so se nekatere opeke okrušile. Stolp Rižarne, od koder je padal omet (prostor pred stolpom je iz varnostnih razlogov ograjen), bodo prav tako obnovili: z betonskim robnikom bodo utrdili vrh strukture, vključno z ograjo. Največja novost pa bosta zasilna izhoda, ki ju bodo vgradili v velik betonski zid na dvorišču Rižarne, nasproti stolpa. Izhoda bosta še kako dobrodošla ob pomembnih svečanostih, ko se na dvorišču naberejo množice. Svetnik Roberto Sasco (UD C) je zagotovil, da bo imel poseg dolgoročne rezultate, kar je Bandelli potrdil. Odbornik za kulturo Massimo Greco je pohvalil »hiter odziv odbornika in kakovost načrta«. Direktorja občinskih muzejev Adriana Dugulina včeraj ni bilo. Popoldne smo ga hoteli vprašati, kaj misli o načrtu, ki stane v bistvu petkrat manj, kot je sam predvideval. Dugulin nam je dejal le, da zaradi navodil pristojnega odbornika ne sme dajati nikakršnih izjav. Vprašanje smo zato obrnili svetniku in članu 5. komisije Iztoku Furlaniču (SKP), ki je tako komentiral: »Dugulin ni inženir, zato se je za svoje ocene najbrž pri kom pozanimal. Vsekakor bi za tako visoko vsoto morali čakati veliko časa in Rižarni bi zaradi tega morda pretilo celo daljše zaprtje. Odbornik se je odločil za hitro rešitev, korenitejši poseg pa bo prišel na vrsto kdaj drugič«. Furlanič je med včerajšnjim obiskom opozoril župana Dipiazzo, da so za Rižarno spet postavljeni cirkuški šotori, ki ne bi smeli soditi v ta kraj. Župan se z njim strinja, a pravi, da zaenkrat ni rešitve: »Po zakonu jim moramo zagotoviti nek prostor in v Trstu trenutno ni drugih možnosti«. (af) odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 I priseljevanje Egipčana dolžijo smrti 10 oseb V četrtek zvečer so na open-ski železniški postaji prijeli 43-let-nega Ahmeda Gamala Elbasatini-ja. Egipčana je mejna policija presenetila na vlaku, ki pelje iz Ljubljane v Benetke. Moški naj bi bil organiziral več ilegalnih plovb z nezakonitimi priseljenci, improvizirane ladje so potovale iz Egipta v Italijo. Elbasatini je baje organiziral tudi plovbo ladje, ki se je 27. oktobra potopila pred obalo Roccelle Jonice v Kalabriji. Na krovu je bilo 137 pribežnikov, utonilo jih je deset. Preiskavo o dogodku vodijo karabinjerji iz kala-brij ske ga mes ta Loc ri, ki so ugo -tovili, da so bili pribežniki v Egiptu prisiljeni stopiti na ladjo. Ko so videli staro leseno ribiško plovilo, so se premislili, kriminalci pa so jih po ri ni li na krov in od vsa ke ga zahtevali po pet tisoč evrov. Pred italijansko obalo se je ladja zlomila na tri dele, deset ljudi pa j e umrlo. Preiskovalci so v žepih nekaterih priseljencev našli neke telefonske številke iz Milana, kjer ima stalno bivališče Elbasatini. Karabinjerji iz Locrija so zahtevali njegovo prijetje, do katerega je prišlo v četrtek na Opčinah. Dolžijo ga umora, izkoriščanja nezakonitega priseljevanja in nenamerne povzročitve brodoloma. Tržačan tepel bivšo partnerko Policija z Rocola in Melare je v sredo odvedla v zapor 59-let-nega Maria Ulcigraia. Tržačan, ki je v preteklosti večkrat kršil zakon, je obtožen večkratnega izvajanja nasilja nad svojo bivšo partnerko (s katero je pred časom stanoval), povzročitve hudih telesnih poškodb in ugrabitve. Ukradla plašč in denarnico V četrtek je policija aretirala 62-letno Tržačanko Anno Mario Cau, ker je v krožku Calegari (v Ul. Carducci 35) ukradla plašč in denarnico. Žensko pri policiji že poznajo, prijeli pa so jo po pričevanjih prisotnih in nekajurnem iskanju. Okrog 18. ure je priznala svoje dejanje, vrnila ukradeno in odšla v koronejski zapor. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 10. novembra 2007 7 vzhodni in zahodni kras - Gradbena vročica Tam, kjer je stala stara vila, bo zraslo novo stanovanjsko naselje Vzhodnokraški rajonski svet obravnaval letos že 97 gradbenih dovoljenj Na Vzhodnem in Zahodnem Krasu se na prelomu tretjega tisočletja lahko zgodi tudi sledeča gradbena zgodba. Svetovno znan tržaški podjetnik ima vilo z lepim vrtom na Opčinah. Po svoje je ljubitelj morja, pa se mu zahoče nov dom s pogledom na Tržaški zaliv. Prav v tem času tržaški občinski svet odobri nov regulacijski načrt, ki spremeni kar čez noč dotlej nezazidljivo območje nad Grljanom v zazidljivo. Podjetnik ne bi bil podjetnik, če ne bi mahoma izkoristil ponujene priložnosti. Tako je v nekaj letih na strmem flišas-tem pobočju nad železniško progo zrasla vrsta lepo urejenih vil (zanj in za skupinico prijateljev, seveda, da ne bi tam, pod zadnjimi proseškimi paštni, preveč sameval...) s prekrasnim razgledom na Miramarski grad in morje pred njim. Vila na Opčinah mu je postala odveč. Zato jo je prodal, in mastno zaslužil. Tu pa se začenja druga zgod ba, po dob na zgod bam še ne ka te rih sta rih openskih vil, ki so jih lastniki zadnja leta pro da li. Zemljišča z vilami na Opčinah sodijo v gradbeno kategorijo B5. To pre-pro sto po me ni, da je mo go če za vsak kvadratni meter zemljišča zgraditi po en ku bič ni me ter zgrad be. Sta re vi le z vrtom obsegajo po dva, tri, pet tisoč kvadratnih metrov terena. Zgodovinska dvo- ali kvečjemu trinadstropna poslopja niso izkoriščala vse možne kubatu-re. Bila so družinska rezidenca, z eno, kvečjemu dvema družinama (očetovo in sinovo...). S svojimi nevpadljivimi podobami in vrtovi, polnimi urejenih dreves in drugega zelenja, so se vključevala v prostor in ustvarjala usklajeno arhitekturo vasi. Po prodaji se je ta desetletja trajajoča krajinska usklajenost podrla. Tam, kjer j e stala stara vila, bo v kratkem dokončana skupina vrstnih hiš. Zgrajenih do zadnjega zakonsko možnega kubika. Na prostoru, na katerem je živela ena družina (ali kvečjemu dve...), jih bo po novem stanovalo po deset, dvanajst, morda še več. Kajti moderna stanovanja so znatno manjša od nekdanjih, saj so današnje družine (večinoma z enim otrokom, ali celo brez otrok) tudi številčno manjše od nekdanjih. Stanovanje s 70-80 kvadratnimi metri je za take družine že dovolj veliko. Tako bo zgodba o stari vili na Opčinah dvojno učinkovala na tamkajšnje okolje. Prvič: krajinsko; drugič: demografsko. Spremenila bo prostor in demografsko strukturo prebivalstva. Pa se zastavlja vprašanje: ali je smotrno na Krasu uporabljati gradbene parametre, ki so primerni za gradbene posege v mestu? »Politikom težavna razsodba«, bi lahko odgovorili z Manzonijem. Kam taka politika vodi, je na dlani. Na Vzhod nem in Za hod nem Kra su rastejo nove gradnje kot gobe po dežju in spreminjajo podobo vasi. Primer iz Padrič je zelo zgovoren. Konec preteklega stoletja se je po vasi in okrog vasi razpasla gradbena vročica. Rezultat? Konec leta 1997 so štele Padriče 638 prebivalcev; konec oktobra letos l ih l e bilo 778. Kar 140 (ali 22 odstotkov) več. V obdobju, ko se je število prebivalcev v tržaški občini zmanjšalo za 11.142 ljudi, so se Padriče (demografsko) povečale za več kot petino! Opčinam se v bližnji bodočnosti obeta nekaj podobnega. Območje ob Najnovejši primer tipične »kraške arhitekture« na Proseku nekdanji Trbiški cesti od krožišča proti Banom postaja na obeh straneh asfalta vse bolj posejano z novimi hišami. Če se bo to cementno sejanje nadaljevalo s sedanjo vnemo, se bosta vasi v kakem desetletju stanovanjsko združili. Podobno se dogaja tudi ob Bazoviški ulici, vedno v smeri proti Banom. Na Mandriji, na Opčinah, so prav v začetku oktobra predali namenu novo skupino ljudskih stanovanj podjetja Ater. V pravo novo malo naselje se bo v kratkem vselilo 54 družin. Opčine bodo na en mah pridobile kakih 150 prebivalcev, smo takrat zapisali. Na Zahodnem Krasu se ponavlja ista gradbena pesem. Rajonski svet je bil dejansko »primoran« požegnati nov samostan redovnic na območju nekdanjega kmetijskega središča Ersa na Proseku, kajti »bolje je imeti v vasi dvajset nun, kot dvajset novih stanovanj,« kot se je takrat izrekel eden od krajevnih političnih predstavnikov. Vedno na Proseku je sredi vasi na- stala nova, luksuzna vila, s čisto majhno napakico: manjka ji kraški pedigree. Ko bi jo zgradili v Apuliji ali na Sardiniji, bi se ujemala v okolje, tako pa... Tako pa pogled nanjo pogreje marsikaterega domačina. Predvsem tiste, ki jim občinske oblasti niso dovolile za nekaj centimetrov razširiti majhna okna, da bi v stanovanje posijalo malce več svetlobe, ker je treba pač »zaščititi« kraško arhitekturo... Tudi na Zahodnem Krasu se gradbena vnema širi. V Naselju S. Nazari-o, tam, kjer so nekoč v toplih gredah cvetele rožice, se bo kmalu začela gradnja večjega števila stanovanj. Podob no bo pod Kri žem, na strmem po -bočju med Obalno cesto in obalo: nekdanje paštne bo zamenjalo sedem stanovanjskih gradenj. Vsak nov gradbeni poseg na Vzhod nem in Za hod nem Kra su mo ra nujno »prestati« oceno posameznih rajonskih svetov. Obravnava gradbenih dovoljenj je postala tačas ena od najbolj pogostih zaposlitev rajonskih svetnikov. Na Vzhod nem Kra su so v sep tem bru letos na treh sejah razpravljali kar o 33 gradbenih dovoljenjih (11 na seji 4. septembra; 10 na seji 11. septembra; 12 na seji 18. septembra). Številna so zadevala prenovo že obstoječih poslopij, mnogo pa je bilo novogradenj. Rajonski svet je letos, do konca oktobra, izdal že 97 mnenj o gradbenih dovoljenjih. Letno povprečje zadnjih let znaša 110 mnenj. Mnogo mnenj je bilo negativnih. Rajonski svetniki so svoje nasprotovanje po sa mez nim grad njam po drob no pojasnili. V večini primerov je šlo za gradbene posege, ki niso bili v sozvočju s krajinsko arhitekturo. Te, v oči bode če zgrad be pa so vsee no zra sle, saj je znano, da so mnenja rajonskih svetov obvezna, a ne obvezujoča. Tako se dogaja, da domačini dejansko nimajo besede pri načrtovanju bodočnosti svojega ozemlja. Ki se tako spreminja, in postaja vse manj »njihovo«. Marjan Kemperle 8 Sobota, 10. novembra 2007 TRST / hotel jolly - Srečanje o genetsko modificiranih organizmih Protest proti nenaravnemu manipuliranju s hrano V teku je referendum proti genetsko spremenjenim rastlinam - Zaščita tipičnih proizvodov Genetsko modificirani organizmi postajajo danes sestavni del vse večjega števila proizvodov, vključno s hrano in pre-hranskimi dodatki, pijačami ali zdravili. V sklopu referenduma, ki ga je spodbudila organizacija »Italia - Europa Liberi da OGM« je včeraj v tržaškem hotelu Jolly potekalo srečanje proti genetsko spremenjeni hrani. Udeležili so se ga državni pod-tajnik kmetijskih politik Stefano Bocco, predstavnik Zelenih Alessandro Metz, deželni predsednik zveze Coldiretti Dimitrij Žbogar, goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič ter predstavnika deželne konfederacije kmetov (CIA) in bioloških proizvajalcev. Kot nam je povedal predsednik Coldiretti Žbogar je namen referenduma, za katerega so začeli zbirati podpise 15. septembra, ta, da se pozove italijansko vlado, naj ne dovoli, da se na teritoriju goji genetsko spremenjene rastline. Organizatorji želijo do 15. novembra zbrati tri milijone podpisov, ki bi jih nato predstavili italijanski vladi oziroma predstavnikom v Bruslju in tako dokazali, da ljudje nasprotujejo tovrstni manipulaciji in hkrati da je gojenje teh modificiranih organizmov nesmiselno, saj je brez kateregakoli ekonomskega temelja; po drugi strani pa tako še dodatno poudarili izredni pomen zaščite svojih tradicionalnih oziroma tipičnih italijanskih živil, kar zagotavlja visoko kakovost. »Poraja se namreč vse več vprašanj o škodljivosti oziroma o potencialnih stranskih učinkih teh genetsko modificiranih organizmov na človekovo zdravje in okolje nasploh,« je opozoril Žbogar, »izsledki nekaterih raziskav kažejo celo, da so posledice na živalih in okolju včasih katastrofalne in pravzaprav lahko smrtne.« Poudaril je, da je stvar naglo prerasla, dosegla globalno industrijo in je sedaj v močnih rokah lobijev multinacionalk. Vsak udeleženec je na srečanju izpostavil svoj pogled in uokvirila se je seveda skupna vizija, ki jasno poudarja nasprotovanje nenaravnemu manipuliranju hrane. Goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič je prisotnim orisal čezmejni Interreg projekt Valo-pt, katerega nosite-lja sta goriška pokrajina in Zavod za kmetijstvo in gozdarstvo v Novi Gorici. Namen tega projekta je valorizacija tipičnih kmečkih proizvodov oziroma promocija kvalitetnega, tipičnega, biološkega (vendar ne izključno biološkega) kmetijstva. V bistvu se tudi ta projekt vključuje v to vizijo kampanje proti genetsko modificiranim organizmom. Rezultate projekta, ki se počasi izteka, bodo 20. in 21. novembra predstavili v Bruslju. (sas) Udeleženci včerajšnjega srečanja v tržaškem hotelu Jolly kroma Javna skupščina SKP »90, ampak jih ne kaže: razmišljanje in kolektivni intervju o aktualnosti Oktobrske revolucije« - to je naslov srečanja, ki ga danes ob 18. uri prireja pokrajinska Stranke komunistične prenove. Na skupščini, ki bo potekal v prostorih stranke v Ul. Tarabochia, 3 - 1. nadstropje, bo uvodoma spregovoril pokrajinski tajnik SKP Igor Kocijančič, predvidena pa sta posega Biance Bracci Torsi, članica vsedržavnega političnega komiteja SKP in Giacoma Scottija, znanega pisatelja. Skupščina je javna in odprta članom, aktivistom in simpatizerjem. Odkrivanje tradicij Dežela Furlanija Julijska krajina, Komisija za enake možnosti in Občina Zgonik v sodelovanju z Združenjem slovenskih kmečkih in podeželskih žena in Kulturnim društvom Rdeča zvezda vabijo na zaključno srečanje projekta Odkrivanje tradicij s predstavitvijo brošure Okus posušenega jabolka prof. Maure Arh v ponedeljek, 12.novembra, ob 20.00 v Občinski knjižnici v Saležu. Prisotna bo deželna svetnica Tamara Blažina. gregorčičeva dvorana - Srečajmo se popoldne Začel se je letošnji niz V četrtek popoldne so si udeleženke ogledale film Nasvidenje v naslednji vojni Živojina Pavlovica S partizanskim filmom Nasvidenje v naslednji vojni se je začel letošnji niz Srečajmo se popoldne, ki ga v so de lo va nju z Zve zo slo ven skih kul tur nih društev prirejata krožek Krut in Slovenski klub. V Gregorčičevi dvorani se je tudi tokrat zbrala lepa skupina gledalcev, ali bolje rečeno gledalk, saj je bila publika izključno ženska. Uvodni pozdrav je prinesel de žel ni pred sed nik Zve ze slo ven skih kul tur nih druš -tev Marino Marsič in izrazil zadovoljstvo, da je Gregorčičeva dvorana kraj, v katerem se filmska umetnost pre ple ta z de bat ni mi ve če ri, pred sta vit va mi knjig in drugimi dejavnostmi. Pierina Furlan je občinstvu predstavila najnovejše Krutove pobude (od joge do organizirane vadbe v bazenu in enodnevnega tečaja Hrana in barva, ki bo na sporedu 17. ali 18. novembra), Poljanka Dolhar pa posredovala nekaj podatkov o filmu, ki ga je leta 1980 posnel srbski režiser Živojin Pavlovic. Podlaga za filmski scenarij je bil ro man Vi to mi la Zu pa na Me nu et za ki ta ro, v glav -ni vlogi Berka pa nastopa Metod Pevec. Kot zanimivost naj povemo, da ima v njem manjšo vlogo tudi član Slovenskega stalnega gledališča Vladimir Jurc. Po ogledu dveurnega, mestoma krutega filma so se gospe zaustavile ob skodelici čaja in sladici. Prihodnje srečanje bo na sporedu v četrtek, 13. decembra. Prvo popoldansko srečanje je bilo prijetno kroma sissa - Srečanje med vodstvom visoke šole in tržaško Assindustrio Raziskovalci in podjetniki za inovacijo Cilj je ustanovitev mreže med raziskovalno in podjetniško dejavnostjo - Za ravnatelja Sisse Fantonija mora biti znanstvenik tudi podjetnik Srečanje v prostorih Sisse kroma Spodbujati sodelovanje med podjetniškim in znanstveno-raziskovalnim svetom s ciljem vnesti inovacije v tržaška podjetja je namen številnih srečanj, ki jih tržaška zveza industrijcev prireja s tržaškimi znanstvenimi ustanovami. Komisija za inovacijo tržaške Assindustrie se bo v ta namen sestala z vodstvom univerze, raziskovalnega centra AREA, pa tudi z zdravstvenim podjetjem. Glavni izziv industrijcev je v tem smi slu usta no vi tev mre že ozi ro ma sis te ma med raziskovalno in podjetniško dejavnostjo, ki bo lahko v prihodnosti privedel do razvijanja inovacijskih modelov. V tem okviru je bilo včeraj popoldne srečanje v prostorih Mednarodne visoke šole za višje študije Sissa, ki so se ga udeležili nekateri podjetniki in raziskovalci, ki so predstavili lastno delovanje in tudi predočili nekaj zamisli. Sicer je šo lo in nje no de lo va nje uvo do ma pred -stavil ravnatelj Sisse Stefano Fantoni, medtem ko je o ciljih komisije za inovacijo govoril pod-pred sed nik lo kal ne As sin du strie Ni co la Pang -her. Sissa se v tem obdobju še zlasti ukvarja z biotehnologijo, informacijsko tehnologijo (Itc), novimi materiali in založništvom, je povedal Fantoni in poudaril, da namerava šola v prihod- nosti uvesti lasten inovacijski model, se pravi prenašanje novih idej neposredno na trg. V ta namen namerava Sissa dejansko vzgajati znan-stvenike-podjetnike, ker mora pač biti znanstvenik - tako Fantoni - tudi podjetnik. To velja tako za teoretično kot za uporabno raziskovanje, meni Fantoni, ker je v resnici poglavitna razis-kovalčeva miselnost. Pri komisiji za inovacijo Assindustrie sodelujejo vsa podjetja, ki jih zanimajo raziskovanje, razvoj in inovacija, tako glede produktivnega procesa kot storitev. Področja, ki jih nameravajo poglabljati, so bio-medicinski, ladje-delniško-navtični in kavni sektor ter storitve za občane, ki se starajo. Cilj niza srečanj je vsekakor razumeti, kako zagotoviti inovacijo podjetij v najkrajšem času, je naglasil Pangher. Toda inovacija ni zgolj pojem. Za tem so vedno ljudje, ki se morajo zato med seboj spoznati in sodelovati. Raziskovalci in podjetniki, ki se udeležujejo teh srečanj, pa imajo nekaj skupnega, pravi Pangher: za preživetje potrebujejo na obeh straneh kaj novega. Zato je zdaj izziv spraviti skupaj obe področji in delovati v sistemu, ker je skrajni čas za opustitev že obče znanih »vrti čkov«. ( A. G.) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 10. novembra 2007 9 prosek - Sinoči v Društveni gostilni predstavili pobudo Kmečke zveze Ni pravega sv. Martina brez kmečke ponudbe in vina Osem kmetovalcev bo danes in jutri na »kržadi« ponujalo svoje domače proizvode Praznovanje svetega Martina na Proseku bo letos pestrejše in bogatejše. Za to bodo poskrbeli kmetje, ki so včlanjeni v Kmečko zvezo, stanovska organizacija pa se je, letos drugič zapored, odločila aktivno sodelovati pri pripravi praznika. Danes in jutri bo namreč osem kmetijskih podjetij ponujalo svoje domače proizvode na proseški »kržadi«. Pobudo so predstavili sinoči v prostorih Zadružne gostilne ne Proseku. Pred kratkim jo je prevzel v upravljanje Claudio Černjava, ki je kot gostitelj predstavitev tudi pozdravil. O pobudi je spregovoril predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis, kije poudaril željo stanovske organizacije, da bi bil tradicionalni vaški praznik, tako kot je bilo včasih, dobra priložnost tudi za kmetovalce. Nekoč je bil namreč na Proseku daleč naokrog znan Martinov semenj, ki je zmogel pritegniti kmete tudi iz bolj oddaljenih krajev. Potem je za to upadel interes, stojnice so se polagoma spreminjale v nekakšen bazar, domače kmetijske ponudbe pa je bilo, razen v osmicah, vse manj. Prav zato se je Kmečka zveza odločila za pobudo, ki so jo številni obiskovalci marti-novanja cenili že lani, letos pa se je število zainteresiranih kmetov pomnožilo. Podobno kot Debelis se je za ovrednotenje proseškega praznika zavzel predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel, saj je tudi konzulta za to priložnost ponudila razstavo umetne obrti. Rupel je izrazil prepričanje, da je treba ob priliki proseškega martinovanja ustvariti raznoliko domačo ponudbo, še zlasti ob ugotovitvi, da imajo naši ljudje na različnih področjih marsikaj konkretnega in kakovostnega pokazati. Sodelujoče kmetijske podjetnike je predstavil tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec, rekoč, da je to še ena priložnost za promocijo teritorija in njegovih značilnosti. Tako bo v kioskih na kržadi danes in jutri mogoče najti olje kmetije Komar iz Loga, prigrizke in vino bo ponujal Marko Šuber z Opčin, domačin s Kon-tovela Andrej Prašelj pa bo točil svoje vino. Domačin je tudi Franco Regent ki bo prisoten z domačimi mesnimi izdelki, medeni proizvodi pa bodo na razpolago po zaslugi kmetij Kraški čebelar iz Ga-brovca in Ziani-Settimi iz Trebč. Prvič bo prisotna tudi Benečija z Bepom Speco-gno in njegovimi jabolkami ter jabolčnimi soki, za sir pa bo poskrbel Lenard Vi-dali iz Bazovice. Skupaj s ponudbo domačih osmic bo torej res na dobri ravni zadoščeno vsem okusom, okusom svetega Martina, seveda. stavka Med nagovorom Alojza Debelisa (drugi z leve) na sinočnji predstavitvi v Društveni gostilni na Proseku kroma miela - Festival latinskoameriškega filma Razglasitev zmagovalca Režiserju Miguelu Littinu nagrada Salvador Allende - Festival se bo zaključil jutri Po enotedenskem poglabljanju v južnoameriško stvarnost skozi res številne filme, dokumentarce, kratkomet-ražne filme, ki jih ponuja Festival latinskoameriškega filma, je najbrž marsikdo vzljubil svet onkraj oceana, svet južnoameriškega človeka, njegovo kulturo in ustvarjalnost oziroma so mu ti sedaj prav gotovo bližji. Festival pa se žal izteka in kdor se še ni podal v gle -dališče Miela ima na razpolago samo še današnji in jutrišnji dan. Spored je bržkone pester, saj ponuja v dopoldanskem delu raznorazne videoposnetke v dvorani Birri, popoldne pa več filmov »Epido alcade« Jorgeja Alí Triana, »Mi querido Tom Mix« Carlosa Garcíe Agraza in »Todavia cantamos«; kinod-vorana pa bo gostila serijo kratkomet-ražnih filmov v poklon Joaquimu Pedru de Andradeju (ob 15. uri), film »Un Pogrom en Buenos Aires« iz sklopa Shalom (ob 17.30) in predvajanje filma »La última luna« režiserja Miguela Littina. Ravno slednji bo glavni protago- nist današnjega večera, saj mu bodo podelili prestižno nagrado poimenovano po prvem socialističnem predsedniku Čileja Salvadorju Allendeju, ki so ga ubili med državnim udarom leta 1973. Petinšestdesetletni čilski režiser je med tistimi ustvarjalci, ki si prizadevajo, da bi koherentno in pošteno prikazali južnoameriški svet v vseh svojih odtenkih in obrisih, tako pozitivnih kot tudi negativnih. Miguel Littin je v svoji dolgi filmski karieri posnel 15 dolgo-metražnih filmov s pretežno zgodovinskim prizvokom oziroma s socialno vsebino, ki ponujajo gledalcu pogled na glavne pretekle dogodke, ki so pretresli življenje južnih narodov onkraj oceana. Littinovi filmski prvenci so si izborili že pomembno mesto v latinsko-ameriški produkciji. Med najbolj poznanimi so prav gotovo »El chacal de Naqueltoro« iz leta 1969 (napad na sodno oblast), »La tierra prometida« iz le ta 1973 ( o krvavem kmečkem upo ru na začetku prejšnjega stoletja) in pa »Actas de Marusia« iz leta 1976 (o stavki minerjev leta 1907). Za časa socialistične vlade Unidad popular je Littin posnel »Compañero Presidente«, intervju, ki ga je pisatelj Regis Debray opravil s predsednikom Allendejem s serijo prizorov, ki jih intervjuvanec omenja med pogovorom. Po državnem udaru leta 1973 se je Littin zatekel na Kubo in nato v Mehiko, v Čile pa se je vrnil šele leta 1985, ko je skrivaj posnel dokumentarec »Acta General de Chile«, s katerim je želel orisati dogajanje v državi med Pinochetovo diktaturo. Med zadnjimi produkcijami naj omenimo predvsem »Sandino« (1989), »Tierra del fuego« v sodelovanju z Lu-isom Sepúlvedo (2000), dokumentarec »Los caminos de la ira: cronicas palestinas« (2002) in »La ultima luna« (2005). Danes bo poseb na žirija ( ki ji predseduje sam Littin) ob 20.30 tudi razglasila zmagovalca, jutri pa se bo festival zakljičil. nataleventi Pestro praznično dogajanje v mestu Mesto Trst se bo v decembrskem, predbožičnem času odelo v pisano, živahno in povsem praznično ogrinjalo. Zanj bo poskrbela Občina Trst s pobudo »NatalEventi« (od 29. novembra do 6. januarja) in z nezane-marljivim prispevkom Fundacije CRTrieste. Vse bo uperjeno v dobro počutje meščanov, za katere so poskrbljeno za pravo presenečenje: koncert znamenitega pevca Zucchera v dvorani Palat-rieate (5. decembra). Drugače pa ponuja pobuda celo vrsto dogodkov v središču mesta, za katere bodo poskrbela domača združenja. Dogajanje bo na mestnih ulicah in trgih dokaj bogato: prižgale se bodo lučke na božičnih drevescih in na Trgu Verdi bo spet postavljeno drsališče (30. novembra), veliko zanimanja pa vlada tudi za božični maraton (16. decembra). Predviden je mimohod kočij s konji po Velikem trgu (1. decembra) in organiziran ogled podzemnih prostorov cerkve sv. Marije Velike (29. decembra). Seveda ne bo izostala glasba s t. i. Rock live poklonu Bat-tistiju v športni dvorani Palachiarbola (6. decembra), z nastopom godbenega društva Arcobaleno in gospel pet'em (8. decembra) in pa z zimzelenim Umber-tom Lupijem (20. decembra). Med sodelujočimi so tudi člani Študijskega centra Melanie Klein, ki so si skupaj z deželno zbornico kliničnih pedagogov (Anpec) in z dobrodelnim društvom Tutela zamislili sklop srečanj z otroki, na katerih bodo zbirali sredstva za pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo, točneje za oddelek za zdravljenje novorojenčkov. V petek, 30. novembra, soboto, 1. in nedeljo, 2. decembra, bodo na Trgu sv. Antona skrbeli za naše najmlajše: vsako jutro, od 10. do 12. ure, bo posvečeno božičnim delavnicam oziroma otroškemu ustvarjanju; v petek bodo na svoj račun prišli šolski učenci, v soboto in nedeljo pa bodo protagonisti otroci oziroma njihovi starši. Člani društev bodo v popoldanskih urah (od 15.30 do 16.30) poskrbeli za dramatizacijo in svojevrstno animacijo pravljic, tako da se malim udeležencem obeta kar nekaj prijetnih uric. Omeniti je tudi treba, da bo v sklopu pobude otroke obdaroval sam Miklavž, študijski center Melanie Clein pa prireja tudi sejem rabljenih igrač in smučarske opreme; kdor bi rad sodeloval, naj se zglasi Francesci na številki 328/4559414. (sas) opčine - Smučarski klub Brdina Protestv Tradicionalno in koristno neuspesen Splošna stavka, ki so jo včeraj sklicali bazni sindikati na vsedržavni ravni, v deželi FJK ni bila preveč uspešna. Protest proti finančnemu zakonu in julijskemu do go vo ru o soci al ni in pokoj nin ski poli ti ki je bil v ostalih mes tih de že le sko raj da ne opa -zen, v Trstu pa se je stavka neko li ko pozna la na področju mestnih prevozov, ki so bili delno okr nje ni. Po podatkih podjetja pre-vo zov Tri este Traspor ti naj bi včeraj prekrižalo roke 40 odstotkov usluž ben cev, sin di kat RDB pa je udeležbo ocenil pri 48 od-stot kih. Delo vanje sko raj vseh šol in javnih storitev je bilo ne-spre me nje no. Niz ka ude lež ba in slabo vreme sta negativno vplivala na manifestacijo, katere se je po mnenju sindikatov udeležilo dvesto ljudi, po navedbah kvesture pa manj kot sto. V domu Brdina so tudi letos pripravili Sejem rabljene smučarske opreme, ki jevselej dobro obiskan V četrtek se je začel tradicionalni Sejem rabljene smučarske opreme, ki ga že 19. leto zapored prireja Smučarski klub Brdina. Sejem, ki kot običajno poteka v prostorih doma Brdina na Opčinah, se bo zaključil jutri, v nedeljo 11. novembra. Prvi dan sejma je bil namenjen zbiranju opreme, ostali pa prodaji smučarskih rabljenih artiklov, predvsem otroških. Na sejmu si interesenti lahko po zelo ugodni ceni zagotovijo rabljeno smu čar sko opre mo. Raz stavlje ni so najrazličnejši artikli: smuči, deske za sneg, smu čar ske pali ce, smu čar ski čevlji, gojzerji, smučarske jakne, hlače, kombinezoni in druga smučarska oblačila ter čelade in rokavice. Prednost take vrst e sejma pa j e prav v ugodnosti cen, kot je v krajšem pogovoru poudaril predsednik Smučarskega kluba Brdina Rado Suber. Izbira pa je še posebej pestra za otroke. Otroci namreč hitro rastejo, kot je nadaljeval Suber, in take vrste sejmi lahko nudijo istočasno dvojno ideal- no rešitev, in sicer vsakoletno prodajo pre ras le opre me in sko raj da ne izo -giben nakup »nove« oziroma večje smučarske rabljene opreme. Podatki četrtkovega zbiranja rabljene opreme potrjujejo priljubljenost tradicionalne ga sejma na Opči nah. Zbra nih je bilo od 500 do 600 rabljenih smučarskih artiklov, med katerimi 120 parov smučarskih čevljev, 115 parov smučk in 50 čelad. Največjo in najlepšo izbiro pa, kot je zaključil Suber, predstavljajo prav otroški smučarski čevlji. Sejem rabljene smučarske opreme bo danes deloval od 16. do 21. ure, jutri pa od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Na sejmu bodo predstavniki Smučarskega društva Brdina nudili informacije o izkaznicah FISI, o zi-movanju v kraju Forni di Sopra in o smučarskih tečajih. Za podrobnejše informacije sta na razpolago telefonska številka 347 5292058 in spletna stran www.skbrdina.org. Jasmina Strekelj Sejem vselej privabi precej radovednežev in kupcev kroma 10 Sobota, 1G. novembra 2GG7 TRST Včeraj danes Danes, SOBOTA, 10. novembra 2007 ANDREJ Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 9.43. Luna vzide ob 7.39 in zatone ob 16.25. Jutri, NEDELJA, 11. novembra 2007 MARTIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,3 stopinje C, zračni tlak 1020,6 mb pada, veter 9 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 48-odstot-na, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,5 stopinje C. nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 5. , do sobote, 10. novembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001)- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz- ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »La giusta distanza«. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Lo spaccacuori«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »II passato«. CINECITY - 15.20, 16.00, 17.40, 18.30, 20.00, 21.30 »Ratatouille«; 14.45, 17.20, 22.05 »Die hard - vivere o morire«; 19.50 »Elisabeth - The golden age«; 15.05, 17.20, 19.45, 22.00 »Lo spaccacuori«; 22.15 »La terza madre«; 15.15, 17.30, 19.50, 22.05 »The bourne ultimatum - il ritorno del-lo sciacallo«; 14.50, 17.15, 19.40, 22.05 »I vicerè«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.00 »Co-me tu mi vuoi«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Elisabeth - The golden age«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.45, 21.15 »Giorni e nuvole«. FELLINI - 15.15 »Bentornato Pinocchio«; 16.45, 22.15 »Molto incinta«; 18.45, 20.30 »Seta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »I vicerè«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Il caso Thomas Crawford«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 17.00, 18.00 »3D manija«; 19.00, 21.10, 23.20 »Zlo vstaja«; 16.30, 18.40, 20.50, 23.00 »Va-ruškin dnevnik«; 16.50, 19.10, 21.30, 23.50 »1408«. POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« Zadružna 9 CA kraška banka 20359 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje /UU240 Banca di Cividale A/\AO£./\ Kmečka banka 4U4o0U Antonveneta m «tA^Af (agencija 8 - Ul. Filzi) 129/ US NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come tu mi vuoi«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »The bourne ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«; Dvorana 4: 16.30 »Hairspray«; 18.30, 20.15 »La terza ma-dre«; 22.15 »Michael Clayton«. SUPER - 15.45, 22.15 »Die hard - Vivere o morire«; 18.00, 20.10 »Mr. Brooks«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.10, 22.15 »Lo spaccacuori«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.20 »The Bourne Ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Il caso Thomas Crawford«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Giorni e nuvole«; Dvorana 5: 17.30 »Ratatouille«; 20.00, 22.15 »Elisabeth - The golden age«. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO liceja »France Prešeren« sporoča staršem dijakov, da bodo v nedeljo, 11. novembra 2007, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 12. novembra 2007 od 8. do 13.30 na šoli volitve za obnovo zavodskega sveta. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev polnoštevil-no udeležijo. RAVNATELJSTVO poklicnega zavoda »Jožef Štefan« obvešča, da bodo v nedeljo, 11. novembra 2007, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 12. novembra 2007, od 8. do 13.30 na šoli volitve za predstavnike staršev, dijakov, učnega in neučnega osebja v »Zavodski svet«. Vabljeni, da se polnoštevilno udeležite volitev. RAVNATELJSTVO liceja »France Prešeren« sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v sredo, 14. novembra 2007, od 18. do 20.ure za bienij in klasično smer; v četrtek, 15. novembra 2007, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je Ministrstvo za Univerzo in raziskovanje z odlokom št. 137/28. septembra 2007 ter nato z okrožnico z dne 24. oktobra 2007 izdalo nova navodila za dosego habilitacije za natečajne razrede A031 in A032 (glasbena vzgoja na nižji in višji srednji šoli) ter A077 (glasbeni inštrument na nižji srednji šoli). Nadaljnje informacije na spletni strani www.miur.it. Obenem obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo z okrožnico z dne 2. novembra 2007 določilo, da morajo kandidati, ki so vsaj 360 dni učili na na-tečajnem razredu A077 (glasbeni inštrument na nižji srednji šoli), od katerih vsaj 180 dni med 6. junijem 2004 in 17. oktobrom 2007, in ki želijo pridobiti habilitacijo iz tega predmeta, prošnjo vložiti na Deželni šolski urad (ul. S. Anastasio 12 - TRST) do 20. novembra 2007. Tozadevni obrazci so na razpolago na posameznih šolah ali na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. 0 Prireditve RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 17. novembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA), na sporedu predstava Gledališkega vrtiljaka »Sapramiška« v izvedbi Mak Deskle. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na zborovsko revijo PESEM JESENI 2007, ki bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu v nedeljo, 18. novembra 2007, ob 16. uri. éR Tenu K-Ilm mm'jwsjtinnw BiH (WüWflUHm.w PRIŠEL JE, PRIŠEL SVETI MARTIN, Kmečka zveza prireja 10. in 11. novembra na Kržadi na Proseku P0KUŠNJ0 IN PRODAJO A TIPIČNIH KMETIJSKIH PR0IZU0D0U Sodelujejo kmetije: Komar - Log Speccogna Pepi - Podbonesc (UD) Kraški Čebelar - Gabrovee Suber Marko - Opčine Prašelj Andrej - Kontovel Vidali Lenard - Bazovica Regent Franco - Devinščina Ziani Settimi Maria - Trebče_ S Poslovni oglasi AVTOMEHANIČNA DELAVNICA IŠČE izkušenega avtokle-parja z vsaj dvoletno delovno izkušnjo. Klicati na št. 040-228264 ali 335-7129924. TURISTIČNA KMETIJA DUJ-ČEVA DOMAČIJA, Škoflje 33 (3 km od Škocjanskih jam) vabi na veselo Martinovanje v nedeljo, 11. novembra. Obveščamo tudi, da odpiramo svoja vrata vsako soboto in nedeljo, za zaključene skupine pa tudi ostale dneve v tednu. Nudimo domače jedi in možnost prenočevanja. Za informacije pokličite na 0038641597988 ali 00386-31786125. Nikolaj Erdman komedija SAMOMORILEC Priredba Žanina Miroevska Režiser EDUARD MILER danes, v soboto, 10. novembra UVELJAVLJENO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE išče izkušenega knjigovodjo-knjigo-vodkinjo s polnim urnikom in za nedoločen čas. Zaželjeno poznavanje sistemov excel in word. Prošnje poslati na e-mail in-fo@pahor.it ali po faxu na št. 0481-40570. H Mali oglasi AGRITURIZEM pri Bogdanu in Mar-lenki v Gabrovcu bo odprt v novembru in decembru ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. na št.: 040-2296068. GOSPA išče delo za oskrbo starejšim osebam. Tel. na št.: 3283617053. IMATE PROBLEME z likanjem ali z oskrbo starejših oseb? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na št. 3288161372. KMEČKI TURIZEM Svara je odprt v Trnovci ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel.: 040-200898. NUDIM POMOČ v gospodinjstvu. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040575145. PRODAJAMO mercedes C200 kompressor Classc letnik '98, redno vzdrževan, v odličnem stanju. Tel. na št.: 349-4439769 v popoldanskih urah. PRODAM keramično peč na drva, rabljeno samo dva meseca. Tel. na št.: 349-4342293. PRODAM knjižno polico, rabljeno, v orehovem lesu 210x45 višina 200 cm, s premičnimi policami. Tel. na št.: 040-575145 ali 348-28801144. PRODAM kosilnico ferrari 510, zaradi neuporabe, s petkonjskim bencinskim motorjem in sabljo dolžine 1 m, razstava LAURA UTMAR Z obrazom svojega časa PARKIRIŠČE: v Ulici Contl 9/1 bo odprto parkirišče CONTI __________(do 24.ure). B33EE3H l^a casa letnik 2002, cena 800,00 evrov. Tel. na št.: 349-8830292. PRODAM mulčer kladivar star dve leti. Tel. na št.: 333-7264018 ob urah kosila. PRODAM udobno stanovanje, v lepi, elegantni stavbi, v bližini svetilnika. Tel.: 335-5319333. SESALNIK ZA LISTJE rabljen dvakrat, prodam za 40,00 evrov. Tel. na št.: 335-8045700. SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. H1 Osmice SLOV I K IEDC Sola z vizijo GODBENO DRUŠTVO PROSEK ima odprto osmico, ob priliki Martino-vanja v soščevi hiši na Proseku. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. OSMICO je odprl Boris Pernarčič. Medjavas 7, tel. št.: 040-208375. V KUTU na Proseku sta odprla osmi- co Vesna in Žarko. VINARJI IN OLJKARJI PAROVEL so odprli osmico v Boljuncu, do nedelje 11. novembra. Točijo belo in črno vino s hladnim prigrizkom. Tel na št.: 340-1835972. JE LIDER V VAS SAMIH? NAJDITE GA! Prof. Donald Nightingale zaslužni profesor Queen's poslovna šola Kanada in profesor na lEDC-Poslovni šoli Bled Ponedeljek, 12. novembra 2007 ■ ob 17. uri Kulturni dom Gorica (ul. Brass, 20) Predavanje bo potekalo v angleščini s prevodom v slovenščino. G R U P P O ly^ y SKUPINA e CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA CREDITO COOPERATIVO DI DOBERDÔ E SAVOGNA ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE / TRST Sobota, 10. novembra 2007 1 1 MLADINSKI KROŽEK DOLINA uo&i «ta ¡T f jcttni, tt. wwwt&ia 19.30 Poslušali bomo AAoPZ V. Vodnik. Za zabavo bo poskrbel harmonikaš Marko Manin Toplo mabueki! Sv. maša bo jutri, 11. novembra ob 10.30 v cerkvi Sv. Martina. Ü3 Obvestila Slovensko kulturno društvo PRIMORSKO iz Mačkolj vljudno vabi na srečanje s Tajisijo Cesar, ki bo predvajala DIAPOZITIVE 8 POTOVANJA PO SEV. AMERIKI. Srečanje bo danes, 10.11. ob 20.30 uri v Srenjski hiši v Mačkoljah KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tečaj o »Bachovih cvetovih«, ki se bo vršil danes, 10. novembra, od 16. do 20. ure, v nedeljo, 11. novembra, od 9.30 do 19. ure, v soboto, 24. novembra od 16. do 20.ure ter v nedeljo, 25. novembra, od 9.30 do 19. ure. Tečaj bo vodila dr. Lucia Loren-zi, priznana psihologinja in psihote-rapevtka. Vse potrebne informacije na tel. št. 347/4437922. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGOD-NIK IN REPENTABOR - Socialno skrbstvo ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, prirejajo danes, 10. novembra 2007, ob 15.30 v veliki društveni dvorani v Briščikih »Tekmovanje v risanju« ter predvajanje (ob 16.30) risanke »Little chicken«. Vstop prost za vse otroke vrtcev in osnovnih šol navedenih občin. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi danes, 10. novembra, ob 18. uri na sedež pokrajinske federacije v Ul. Tarabochia 3, na javno skupščino, na temo »90, ampak jih ne kaže: razmišljanje in kolektivni intervju o aktualnosti Oktobrske revolucije«. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: danes, 10. novembra 2007, od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007, od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, prireja Martinovanje z večerjo v nedeljo, 11. novembra, s pričetkom ob 19. uri. Družbo bosta zabavala Ingrid Werk-Vanka in harmonikar Egon Tavčar. Rezervacije sprejema Ma-riuča od 13. od 14. ure na tel. št.: 040384226. OBČINA DOLINA - odborništvo za Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49, Katinara -Ul. Forlanini SHELL Zavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst produktivne dejavnosti sklicuje v ponedeljek, 12. novembra 2007, ob 20.30 na županstvu sejo »osmičar-jev« občine Dolina. Na dnevnem redu bo določitev koledarja osmic, cene vina, razno. PD SLOVENEC vabi v nedeljo, 11. novembra, od 18. ure dalje v kletne prostore parka Hribenca v Zabrežcu na veselo Martinovanje. Za dobro razpoloženje bosta poskrbela Giorgio in Luciano. Na voljo bodo tipične jedi in pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. PLANINCI SPDTs sodelovanjem Mladinskega odseka prirejajo tradicionalno Martinovanje v nedeljo, 11. novembra 2007. Ob 9. uri se bomo dobili pri bivšem ljudskem domu v Križu (picerija Al Parco). Predviden je daljši ali krajši pohod, kosilo in družabnost s peko kostanja. Vabljeni vsi mlajši in starejši člani ter prijatelji. Vse potrebne informacije dobite na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj latinsko ameriških plesov za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maj. Za morebitne informacije tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu vabi vse slovenske vernike iz mesta na pastirski obisk s sledečim programom: danes, 10. novembra, obisk katoliških organizacij s sedežem v Ul. Donizetti, 3. V nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri v stolnici sv. Justa bo slovesni zaključek z vsakoletno Hvaležnico. Toplo vabljeni vsi! ZBIRANJE PODPISOV za novo kraško občino bo tudi na Proseku, ob prazniku sv. Martina v soboto, 10. in nedeljo, 12. novembra v osmici »U kutu«, Prosek 82, in ob priliki sv. Maše v nedeljo zjutraj pred proseško cerkvijo. (www. kraškaobčina.com) DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. novembra, ob 20.30, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na pogovor o koprski luki in njenih odnosih s tržaškim pristaniščem ob izidu knjige Milana Gregoriča »Koper : Trst - Večna tekmeca ali Veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti«. OBČINA ZGONIK IN DEŽELA FJK v sodelovanju z Združenjem slovenskih kmečkih in podeželskih žena in KD Rdeča zvezda vabita v ponedeljek, 12. novembra 2007, ob 20.00, v občinsko knjižnico v Saležu na zaključno srečanje projekta »Odkrivanje tradicij« s predstavitvijo brošure »Okus posušenega jabolka« prof. Maure Arh. Prisotna bo deželna svetnica Tamara Blažina. TEČAJ ZA DOJENČKE v organizaciji Zbornice kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein se bo zaradi velikega povpraševanja spet začel 12. novembra. Za prijave in informacije tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Pravljico »Ura je ...« bo pripovedovala Martina Humar v torek, 13. novembra 2007, ob 16.30 v otroškem kotičku knjižnice. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi predstavnike skupin, ki se bodo udeležile 41.Kraškega pusta na sestanek, ki bo v torek, 13. novembra, ob 20.30 v prostorih doma Brdina, na Proseški ulici 109. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 13. novembra, ob 20.45 redna pevska vaja. V soboto, 17. novembra, ob 16.30, odhod avtobusa iz Padrič, za nastop v Fiumicellu. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20. uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Zaželjena telefonska rezervacija na tel. št.. 040-226167. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se redni tečaji vadbe pilates nadaljujejo ob torkih in petkih z urnikom 18.19., 19.-20. in 20.-21. ter ob sobotah od 9. do 10. ure. Novi uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v torek, 13. novembra in /ali v petek, 16. novembra, od 17. do 18. ure, v društvenih prostorih. Info in vpis na tel. št.: 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA prireja od 10. do 14. decembra izlet v Strasbourg. Vse informacije dobite na tel. št.: 040-291498 (Daria) ali 040-200173 (Flavia). Iz organizacijskih razlogov vabimo zainteresirane, da se javijo do 14. novembra. JUS MEDJAVAS obvešča člane, da sprejema prošnje za sečnjo drvi za lastno uporabo do 15. novembra. Prošnje so na razpolago v gostilni v Medjevasi in Štivanu. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repenta-bor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. SKD VIGRED vabi v četrtek, 15. novembra, ob 20.30, v Štalco v Šempo-laju na ogled komedije »Kdor išče najde« (Polojac - Tance), v izvedbi gledališke skupine slovenskega kulturnega kluba Trst. Režija Lučka Susič. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu prireja v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri v dvorani Marijinega doma, Ul. Risorta 3, svetopisemsko predavanje na temo »Romanje skozi dogodke Nove zaveze«. Govoril bo p. Peter Lavrih. Vljudno vabljeni. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6), s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete ter s sodelovanjem Zgodovinsko železniškim muzejem iz Trsta, vabi v petek, 16. novembra 2007, ob 20.30 na otvoritev razstave vlakov, dioram in plovil »Modelarstvo kakor hobby«. Glasbeni utrinek: C. Venier in A. Cergol. ZBIRANJE PODPISOV za referendum za novo kraško občino: NAROD-NA/DUNAJASKA c.: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalin-ghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Sal-vatore, trgovina s kolesi A. Simič, bar pri Kanarinu in Prosvetni dom; PROSEŠKA ul: trgovina s copatami (ob pekarni Sossi) in fotogr. Loredana, DRŽ.CESTA 202: benc. črpalka ESSO; Ul. S. PELLEGRINO: dro-gerija Prodet; Trg ex-KINO BELVEDERE: bar Istria. www.kraskaobci-na.com. KRUT NATURA - prireja, 17. ali 18. novembra, enodnevni tečaj »Hrana in barve«, ki ga vodi Evelyn Gay (v italijanskem jeziku). Na srečanju bomo spoznali mnoge barvite recepte in veliko informacij o zdravi hrani. Informacije na sedežu, tel.: 0403720062. ZDRUŽENJE GRUPPO NCONTRO bo v soboto, 17. novembra 2007, ob 20.30 v evangeličansko luteranski cerkvi - Largo Panfi, predstavilo Koncert treh ansamblov: Capella Vocale »Antonio Salieri« iz Reana del Rojale (Dirigent Andrea Ciciliot), Oktet »Rožmarin« iz Temnice na Krasu - Slovenija (dirigent Saša Prinčič) ter Complesso Vocale e Sru-mentale »Gruppo Incontro« (dirigent Rita Susovsky). Na sporedu bo cerkvena, ljudska in lahka glasba. Prost vstop. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE odvisnosti od alkohola ASTRA (Asso-ciazione Trattamento Alcoldipen- denze) obvešča spremembo urnika slovenske posvetovalnice v na-brežinskem zdravstvenem okraju, prvo nadstropje, in sicer od četrtka, 15. novembra, bo delovala redno vsak četrtek od 11. do 12. ure. Poleg tega ima slovenska skupina Pegaso tedenske sestanke vsak ponedeljek ob 18.30 v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu, slovenska skupina Vega pa vsak ponedeljek ob 19. uri v na-brežinskem zdravstvenem okraju. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina- Nabrežina 102 (tel.: 0402017371). UPRAVA OBČINE DEVIN NA-BREŽINA bo v mesecu decembru nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so v sezoni 2006/2007 dosegli pomembne uspehe na deželni, državni, evropski in mednarodni ravni. Ob tej priliki bodo nagradili tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate. Društva naj sporočijo imena športnikov Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040-201307, najkasneje do 20. novembra letos. OBČINA DEVIN - NABREŽINA sestavlja seznam kmetijskih podjetij, ki so usposobljena opravljati javna dela v zvezi z vzdrževanjem javnih površin, cest ipd. v smislu zak. odloka št. 228 / 2001. Kmečka zveza vabi zainteresirane kmetije, da se za vpis v omenjeni seznam prijavijo v njenih uradih. REVIJA MLADIKA sporoča, da je samo še ta mesec čas za sodelovanje na 36. nagradnem literarnem natečaju za prozo in poezijo. Natečaj, ki je odprt vsem, ne glede na starost in bivališče, predvideva po tri nagrade za prozo in poezijo ter objavo v prihodnjem letniku revije. Rok zapade nepreklicno 1. decembra 2007. Prispevke je treba poslati, kot je objavljeno v razpisu, v zaprti kuverti na naslov: MLADIKA - za literarni natečaj, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst (Italija). AŠD SK BRDINA organizira zimo-vanje v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni. @ Izleti ZIMOVANJE NA POHORJU prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Predvpis do 16. novembra, v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; e-mail info@sddsk.org). Prispevki V spomin na dragega Franca Crisma-nija daruje gradbeno podjetje Cri-smani David 100,00 evrov za AŠD Zarja in 50,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na dragega očeta Franca Crismanija daruje sin David z ženo Natašo 50,00 evrov za šempolajsko društvo Vigred, 50,00 evrov za bazoviško cerkev in 50,00 evrov za bazoviški cerkveni pevski zbor. V spomin na dragega Franca Crisma-nija daruje Ada Peric 30,00 evrov za bazoviško cerkev. Namesto cvetja na grob Zofke Zahar daruje Mitja Križmančič z družino 20,00 evrov za ŠD Zarja in 20,00 evrov za ŠZ Sloga. V spomin na drago učiteljico Viktorijo Skok darujeta Nadja Lupinc in Lenčka Oberdan 45,00 evrov za cvetje v šempolajski cerkvi. V spomin na Ivana Lesizzo daruje skupina »Gruppo rose d'inverno« 380,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Mariota Puriča darujejo Hedvika, Lili, Angela in Stana 40,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Ob 15. obletnici smrti moža in očeta Milana Puriča daruje družina 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Člani sekcije VZPI - ANPI Repentabor darujejo 300,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Gigita Candottija darujeta Livio in Ljuba 50,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na Gigkota Candottija darujeta Vojka in Ervin z družino 30,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na Ginota Verginello darujeta Vojka in Ervin z družino 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na pokojno Zofijo Gregori daruje Pavla Stopar 10,00 evrov za cerkev v Bazovici. Namesto cvetja na grob Zorke Mužina darujeta sošolki Olga iz Repna in Albina iz Gropade 30,00 evrov za KD Skala iz Gropade. Pepka Sosič prispeva 10,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Oskarja Boleta daruje žena Anica 50,00 evrov za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na dragega Maria Magajno daruje Lidia Čok 20,00 evrov za Krožek Krut. V spomin na dragega Maria Magajno daruje Bianka Čok 20,00 evrov za Krožek Krut. V spomin na dragega prijatelja Maria Magajno darujeta Dragica in Ramiro Blaževič 50,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. V spomin na drago mamo Marijo Orel Jerina daruje Dragica 50,00 evrov za Krut. V spomin na Maria Puriča darujeta družini Rebula in Regent 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Maria Puriča daruje družina Valentino 20,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Ivana Lesizzo darujeta Vojka in Ervin z družino 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Vida Babič daruje 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim na Kontovelu. V spomin na dragega Gigija Candot-tija darujejo soletniki 115,00 evrov za SKD Vesna iz Križa. Anica Cijak daruje 20,00 evrov za cvetje na spomenik padlim na Kontove-lu. Ob 35. obletnici smrti dragega očeta daruje Anica Daneu 40,00 evrov za MoPZ Tabor; 40,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši; 40,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlih v NOB na Opčinah; 40,00 evrov za ŠD Polet in 40,00 evrov za open-ski cerkveni pevski zbor. t V visoki starosti nas je v sredo zapustila draga mama in nona Nada Okroglič Škrap Zalostno vest sporočajo sin Miran z ženo Barbaro in sinom Benjaminom. Dragi Nadi hvaležen zadnji pozdrav Marjana in Ado ter Maja, Zorko, Veronika in Andrej. Trst, 10. novembra 2007 Od drage sestre in tete Nade se z žalostjo v srcu poslavljajo sestra Wilma ter nečaka Danira in Gerko z družinama Za drago Nado žalujejo Igor, Tatjana in Rok ter Robi, Aljaž, Roza in Mišek z družinami 10.11.2006 10.11.2007 Žarko Vecchiet Z ljubeznijo si vedno v naših srcih in mislih. Žena Severina, Tanja in Dimitri z družinama Trst, 10. novembra 2007 12 Sobota, 10. novembra 2007 KULTURA / TOMIZZOV DUH »Ameriška« evro-levica Milan Rakovac Izbrisati Oktober in izbrisati Francosko revolucijo; samo še to ostaja novi evro-desnici, ki kljukasti križ sedaj prikriva s keltskim križem, nove Jude pa vidi v extra-komunitar-cih. Subverzivna desnica nove Evrope se je v prvovrstni mimikriji prelevila v demokratske stranke, hkrati pa se, obdana s kriminalci vseh barv, ki zanjo opravljajo umazan posel, vse bolj očitno spogleduje s starimi, že videne mi sce na riji. In evro-levica? A ma?!... A bo?!... Na uvih kunfini, pero', ljudi znaju poznati ki je ča i ki je ki. Generična naša baza, filozofska vec nego ideološka, trdo stoji na antifašiz-mu, na convivenzi, na fratellanzi i ni-kad se na našoj strani svita ni maša mahalo z nacionalnin bandiran. I tako se svako lito najdu Hrvati, Slovenci i Talijani u Kucibregu, i to ne samo stari partizani, nego sve vec mladih ljudi. Internacionalizam te manifestacije, kao i pretežucih osje-caja vecine ljudi s granice, danas se iskazuje sve očitije i jasnije; i ne samo u obrani nacionalnog interesa. Se canta Bandiera Rossa, Naj juriš, Iz Trsta je krenula mašina-šina, kraj Bu-zeta čekala je mina-mina... Europska pak krajnja desnica, kameleonski prebojana »korektnim« bojama, osjetila je svoj moment, i njen veliki legalistički come back u parlament nije joj više dovoljan; danas je ona gotovo stekla i novi legi-timizam, pothranjivan napose strahom Europljana od useljenika s eu-ropskog istoka, iz Azije i Afrike. Europa se sve opet više dijeli, dolazi do nove proliferacije tradicijskih podjela: nacionalizam i huma-nizam, liberal-populizam i rekonstrukcija socijalizma. Lucidni Giorgio Bocca gotovo uzvišeno, ekstatič-no je pozdravio »američki socijali-zam«, a ovi navodnici uz moju do-sjetku su, naravno, ironični, jer ne znam koliko ce socijalizma donijeti Veltroni i njegov Partito democratico. »Questa Italia antifascista e tornata con i suoi tre milioni e mezzo di voti per una ragione semplice: perché il ritorno del fascismo e un pericolo reale... I tre milioni e mezzo che hanno votato per il Partito democratico sono la nostra assicurazi-one sulla vita e sulla liberta. Ci difen-dono dalla pigrizia e dalla rassegna-zione, dalla cattiva tentazione dell' antipolitica, tako piše Bocca, vječni dinamični mladic talijanskog žurna-lizma. I antifašizma. Bocca, rekao bih generički i do-sljedni ljevičar, zanosi se punih usta hvale ovom novom strankom i politikom u Italiji, iako bi se moglo oče- kivati od njega osobito, i neka kritična riječ. Jer, Walter Veltroni, »L' Americano«, ne skriva svoju strast za bipo-larizmom all' americana. Videči dalj-nju stagnaciju talijanskog i europskog partizma, on se žestoko okomio (kao i Berlusconi prije desetak godina!), na retrogradno ottocenteskno talijansko stranaštvo u prvom redu. Y esto a nos otros no gusta! Politički spleen, fanfaronade i parade zaštitni su znak europske demokracije, tamo još od Cromwella pa sve do buržoaske revolucije 1848. i trijumfalnog uzleta Zapadnjaštva poslije pada Berlinskog zida. Nju, Za-padnjačku demokraciju, ne može poremetiti ni Euro, ni Schengen - ni Srebrenica... Dakako, Veltroni je ujedinitelj talijanske ljevice, i vjerojatno njen preporoditelj, napose zato što če ta-lijanska ljevica kroz PD zapravo prvi put od velikog uspona »forzista« i »post-fašis ta«, i kra ha de mo krščan -sko-komunističke partnerske strukture, steči jednu snažnu stranku. I otud je razumljivo oduševljenje jed-nog Giorgia Bocce, ali snažan je i ot-por dijelova iste ljevice novoj stran-ci, a pritom ne mislim na Cosa Rossa, nego napose na ljevičarske sindi-kalističke i intelektualističke rezerve. Ali, unatoč očitoj propasti Blai-rovog »trečeg pu ta«, i to ne samo u Britaniji, taj se »put« očito opet javlja kao alternativa klasičnoj ljevici. »Treči put« kao da nema alternative, njega slijede zapravo svi europski »ozbiljni« socijalisti i reformirani komunisti; i njemački, i francuski, i španjolski. Možda je Zapatero jedini ozbiljan reformator, re-programator te neke nejasne nove europske ljevice, koja se mnogima či ni »ame rikano id nom« - jer mož -da danas više drukčija ljevica, recimo »lijeva ljevica« više niti nema odgovore na povijesne izazove. Na tem mestu moram javno priznati, da bom očitno moral razmisliti tudi o lastnih pogledih in stališčih, preprosto zato, ker je Giorgio Bocca že leta med mojimi najljubšimi avtorji, človek granitne integritete in morale, človek, ki mu brez rezerve - verjamem. Če ta Giorgio Bocca brezzrezervno kuje v nebo plebi-scitarni triumf te, vsem nam drage Italije, mi ne preostane nič drugega kot da se z njim - strinjam. Sam gigantski odziv treh in pol milijonov Italijanov je za Veltronija in novo levico velik kredit, za vse nas ostale pa nemara skrajni resen signal, kakršnega je pred tridesetimi (!) leti kot geslo v glavi časopisa zapisal beograjski satirični »Jež«: »Proletarci vseh dežel, zresnite se!« trst - Gledališče Rossetti Milva glavna interpretka priredbe Maurensigove Lüneburske variante Danes in jutri bo glasbena fabula »Luneburška varianta« gostovala v gledališču Rossetti v Trstu. Razvrednotenje človeškega življenja v času nacističnega režima v simbolični, kruti igri na šahovnici, je tema predstave, kije nastala po romanu Paola Maurensiga. Glasbo je napisal Valter Sivilotti. Pri prvih ponovitvah predstave, ki je doživela premiero lani v Gorici, sodelujejo člani zbora in orkestra glasbene delavnice Ars Atelier pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Ob pripovedni vlogi Walterja Mramorja nastopa slavna pevka in angažirana interpretka Mil-va, katere karizmatična prisotnost izrazito zaznamuje to produkcijo. Kako ste se soočali s tem projektom in kaj vas je prepričalo, da sprejmete vabilo k sodelovanju? Tema šoaha, katerega grozljivost so mnoge knjige in filmi prikazali na pretresljiv način, je od nekdaj vzbujala moje zanimanje. Ko so mi predlagali ta projekt, sem večkrat prebrala Maurensigovo knjigo in menim, da gre za eno od najboljših na to temo. Všeč so mi vsebine in način povezovanja s fascinantno idejo dvoboja na šahovnici. Roman je doživel veliko prevodov in je deležen pozornosti tudi v šolskem okviru, zato sem posebno zadovoljna, da lahko z odrsko govorico prispevam k širitvi tega teksta. Sivilotti mi je napisal glasbo na kožo, za moje barve; najprej sem poslušala skladbe v izvedbi njegove žene France, ki je tudi solistka v zboru, nakar sem se odločila, da sodelujem, ker verjamem v ta projekt in si želim, da bi vsebine ob vsaki ponovitvi pretresle publiko. Uporaba songov in Sprechgesan-ga je vaše najbolj naravno glasbeno okolje, saj sta recitacija in petje skoraj neločljiva v vaši pevski govorici. To je rezultat moje formacije, izbire, študija in večdesetletnega poglabljanja na deskah milanskega Piccola Teatra, kjer sem lahko delovala z največjim režiserjem Sprechgesanga v Italiji. Giorgio Strehler je bil ponosen nad mojim izvajanjem in mi je po smrti v določenem smislu zaupal to umetniško dediščino. Osvojila sem to govorico in se osredotočila na določeno literaturo. Menim, da je ta specializacija nujna in neizogibna pri avtorjih, kot je Bertolt Brecht. V zvezi s pevskim izrazom te predstave pa vabim publiko, da prisluhne predstavi in sama presodi njeno učinkovitost. Predstavo sooblikujejo predstavniki furlanske in slovenske narodnostne skupnosti. Je bilo to vaše prvo srečanje z večkulturno stvarnostjo naše dežele? Pred leti sem imela že priliko spoznati na globlji način tukajšnjo stvarnost , ko so me povabili, da bi nasledila Sergiu Endrigu pri umetniškem vodstvu pevskega festivala. Takrat nisem sprejela, ker nisem imela dovolj časa za to dejavnost, w Vi M Milva že zdavnaj ni več samo pevka zato se zdaj prvič soočim s tem zanimivim prostorom. Čutim neko sorodnost med svojim rodnim krajem, Gorom, in Gorico, ki sta si podobna tudi v samem imenu. Znani ste kot imenitna interpret-ka songov Kurta Weilla, a tudi skladb Astorja Piazzolle, vašo kariero so zaznamovali velikani italijanske umetnosti, kot sta Luciano Berio in Giorgio Strehler. S kakšno odgovornostjo do publike in do same sebe stopate na oder? Z izkušnjo in zavestjo tega, kar delam in izbiram. Nekoč sem sprejemala ponudbe po drugačnih, obvezujočih logikah, zdaj lahko upoštevam bolj osebna načela. Vsekakor, kljub temu, da imam za seboj tako dolgo kariero, je trema prisotna pred vsakim nastopom, kot da bi šlo za debi. Za vsako publiko nastopaš prvič. Z izkušnjo pa spoznaš svoj glas, ga bolje obvladaš in lahko iščeš nove prijeme. Kakšen je bil odziv publike na prve ponovitve predstave? Po lanski premieri v Gorici se je pričela v teh dneh turneja predstave in Trst bo prvo veliko mesto, kjer bomo nastopili, zato pričakujem na poseben način odziv tržaške publike. V naslednjih ponovitvah bomo nastopili z velikim orkestrom ali v komorni priredbi, odvisno od dvorane, zbor pa bomo angažirali v kraju nastopa. Prisegla sem, da se ne bom več zapletla v naporne turneje, ampak v tem primeru gre bolj za napetost sporočila kot za napor izvajanja in predvsem želim, da bi posredovala te vsebine čim širši publiki. V mislih imam zgodbo pisatelja Levija, ki je napisal poglavitne tekste o holokavstu, ki ga je sam preizkusil na lastni koži. Bil je moj sosed, ko si je vzel življenje, ker ni prenašal bremena tako težkega spomina. Tudi umetnik se mora v svoji karieri pomerjati dan za dnem na šahovnici. Umetnik mora biti v določenem smislu igralec. Moj oče je bil šahist; loteval se je dolgih partij, predvsem ko je prenehal trgovati z ribami. Za tako igro potrebuješ inteligenco, zbranost in talent, kot v umetniškem poklicu. Rossana Paliaga revija za otroke in mladino - Oktobrska številka Jesenska melodija veje s strani Galeba Veliko pripovedk, zgodbic in iskrivih pesmi za vse starosti in za dobro voljo v sivih in deževnih jesenskih popoldnevih Tudi v hladnem oktobru nam je mladinska revija s svojo pestro vsebino delala res dobro družbo. Pravljice, zgodbice in prijetne pesmice, kijih malčkom iz meseca v mesec ponuja Galeb, so bralcem obogatile in popestrile marsikateri jesenski popoldan, ki so ga zaradi mraza in dežja preživeli doma. Poglejmo skupaj, kaj je vsega skrivala oktobrska številka Galeba (na sliki). Tokrat smo se najprej lotili pesmi, v katerih veje že jesenska melodija in se pojavljajo tople, rdeče-rumene barve; nekatere od njih so se posvečale otrokom, druge pa njihovim učiteljem. Če pa smo pokukali pravljice, smo srečali najprej prijateljico Gajo, ki se je z dedkom šla detektiva, saj je vohala za svojevrstnimi tatovi sira... za miškami. Končno smo lah- ko tudi izvedeli zakaj je črnemu kužku ime Rokec: na koncu repa mu je namreč zrasla majhna rokica, ki gaje naposled rešila nadležnih ježevih bodic v smrčku. Bralci so se z malo Kajo veselili najdbe skoraj dvesto let starega kovanca francoskega vojaka Žana, s palčki Enci pa so preživeli tipičen dan ob marsikateri dogodivščini; spoznali so kapitana Marka in njegovo gusarsko posadko, se pravi zadnje gusarje na svetu, ki so prava atrakcija za ljudi, in pa domačo muco Brino, z Dob-ričevo družino pa so lahko izbirali ime za novega družinskega člana. V oktobru se je Simonov dedek Albert, svetovni prvak v pripovedovanju zgodb, lotil pripovedi o prijateljstvu med lastovkami, ki s svojim neutrudljivim letanjem in ščebeta-njem lepšajo tople dni. Težko je sicer ocenjevati posamezne pravljice, saj so vse prikupne, privlačne in izredno poučne, prav posebno simpatična pa je bila tokrat na straneh Galeba pripoved o sedemletni Vidi s sindromom Down, najbrž zaradi preprostega načina predstavljanja te razširjene bolezni. Izredno berljivo je bilo tudi nadaljevanje pripovedi o Martinu Krpanu, oprostite, Pesjanu, ki ga cesar pokliče na Dunaj, da bi narod odrešil hudobnega Gr-davša. Sklop pravljic je bralcem postregel z marsikatero simpatično zgodbico na račun soli in pa z izredno številnimi res koristnimi informacijami: od pripovedi o norih Butalcih, ki so sadili sol, mimo tiste o čarobnem mlinčku in nikoli sitem kapitanu, zaradi katerih je morje slano, pa vse do dogodivščin piranskih solinarjev, ki so se odpravljali na delo v soline. Več prostora je namenjenega tudi Sečovelj-skim solinam s svojim znamenitim muzejem solinarstva in svojimi rastlinskimi vrstami oziroma ptiči. Na zadnjih straneh so na svoj račun prišli najmlajši, ki so se kot po navadi ukvarjali z reševanjem besednih igric in križanke. Ob izpolnjevanju belih polj v Galebovem kvizu pa so otroci v likovni delavnici izvedeli za prvotne postopke animacije in z izdelovanjem optičnih igračk uresničili risanko. V rubriki za starše in šolnike pa so lahko prebrali analizo psihologinje o odnosu med mamo in otrokom. Na koncu pa, kot vedno, še vpogled na umetnine naših šolarjev iz osnovnih šol Josip Jurčič, Fran Milčinski in Ivan Grbec. (sas) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 10. novembra 2007 13 pakistan - Vse večja napetost po sobotni razglasitvi izrednih razmer Butova ves dan v hišnem priporu, da ne bi nastopila na protestnem shodu Policija aretirala 5 tisoč njenih privržencev - Minister Mukam preživel samomorilski atentat ISLAMABAD - Pakistanske oblasti so sinoči preklicale hišni pripor za nekdanjo premierko Benazir Buto, ki so ga odredili zjutraj, da bi ji preprečili vodenje protestnih shodov proti uvedbi izrednih razmer, ki jih je v soboto uvedel predsednik Pervez Muša-raf. K preklicu hišnega pripora so Pakistan pozvali tudi iz ZDA. Pakistanska policija je sicer včeraj aretirala 5000 privržencev Butove, da bi onemogočila napovedane množične proteste. Kot je povedal predstavnik njene Pakistanske ljudske stranke (PPP) Mahdum Amin Fahim, je policija obkolila hišo Butove in nikomur ni dovolila vstopa ali izstopa iz hiše. Pred hišo nekdanje pakistanske premierke so tudi aretirali najmanj 30 članov PPP in jih odpeljali s policijskim vo zi lom. Butova je kasneje sporočila, da še vedno poskuša oditi na protestni shod. "Še vedno poskušam zapustiti hišo, da bi vodila protestni shod. Sem v avtu, moje sodelavke pa poskušajo z golimi rokami odstraniti bodečo žico," je dejala Butova in dodala: "Ne bojim se teh taktik. Moj boj je za pakistansko ljudstvo, za njihove pravice in za končanje diktature." Pojasnila je še, da je že uspela mimo prve barikade in pozvala policijo, naj jo pustijo, a je policija names ti la be ton ske blo ke. Nekdanje pakistanska premierka je zanikala uradno novico, da naj bi bila v hiš nem za po ru, do da la pa, da je policija "blokirala vse strani okoli njenega doma". "Policija je množično prisotna," je še dejala. Pakistanske oblasti so sicer pred-tem sporočile, da še vedno velja prepoved javnega zbiranja, zato napovedanega zborovanja v Ravalpindiju ne bo. Župan mesta je ob tem ponovil, da obstajajo "zanesljiva poročila", da je v mes tu šest ali se dem sa mo mo ril skih napadalcev, ki naj bi pripravljali napad v času zborovanja. In dejansko je včeraj prišlo do atentata v mestu Pešavar na severozahodu Pakistana V hiši ministra za po- litične zadeve Amirja Mukama, ki je obenem lokalni vodja vladajoče stranke pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa, se je razstrelil samomorilski napadalec in pri tem ubil štiri ljudi, je sporočila policija. " Ni me strah. V pre te klos ti sem preživel že dva napada," je zatrdil Mukam, ki je tudi v tokratnem napadu ostal ne po ško do van. V na pa du naj bi bi -la sicer ranjena njegov bratranec in nek nekdanji uslužbenec tamkajšnje province. Vodja policije v Pešavarju Abdul Madžid Marvat je pojasnil, da je samomorilskemu napadalcu uspelo priti v rezidenco ministra in se tam razstreliti. Mukam, tesen sodelavec Mušarafa, je bil tesno vpleten v pogajanja za končanje talibanskega nasilja v dolini Svat na se ve ro za ho du Pa ki sta na. Včerajšnji je sicer prvi napad na civilno tarčo v Pakistanu, odkar je predsednik v soboto po vsej državi razglasil izredne razmere, domnevno zaradi naraščajočega nasilja islamskih skrajnežev. (STA) Privrženci Butove demonstrirajo proti predsedniku Mušarafu ansa evropska komisija - Jesenska napoved Gospodarska rast EU • I v» • • in območja evra se umirja BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v svoji jesenski gospodarski napovedi Evropski uniji za letošnje leto napovedala gospodarsko rast v višini 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), območju evra pa 2,6 odstotka, kar j e povsem enako majski spomladanski gospodarski napovedi. Ob tem pa je Bruselj opozoril na umirjanje rasti v prihodnjem letu, ko naj bi se rast v EU in območju z evrom znižala za 0,3 odstotne točke. Glavni razlog so nedavni nemiri na finančnih trgih. Komisija je septembra v vmesni gospodarski napovedi za desetinko odstotka navzdol popravila majsko spomladansko napoved rasti, sedaj pa jo je zvišala za prav toliko in jo ocenila podobno kot spomladi. Za prihodnje leto pa je svojo spomladansko napoved precej popravila: gospodarstvo EU naj bi leta 2008 raslo za 2,4 odstotka BDP, območje evra pa za 2,2 odstotka BDP. Leta 2009 bo rast EU ostala na enaki ravni, v državah z evrom pa se bo zni- žala še za desetinko odstotka. V Bruslju so poudarili, daje glavni razlog za upočasnjeno rast v prihodnjih dveh letih nemir na finančnih trgih. Težave so se pojavile v ZDA, ko je prišlo do krize na hipotekarnem trgu, zaradi preoblikovanja dolgov v vrednostne papirje in prodaje mednarodnim investitorjem pa je krizo čutila tudi EU. Posledica so strožji pogoji financiranja in večja negotovost. Gospodarski temelji EU sicer ostajajo zdravi, je včeraj poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Glavno gonilo rasti pa bo ostala zasebna potrošnja zaradi ugodnih obetov na trgih dela, vladna potrošnja bo ostala na približno enaki ravni, znižale pa se bodo investicije v osnovna sredstva. Bruselj poleg umirjanja rasti v prihodnjih mesecih napoveduje tudi tudi nekoliko višjo inflacijo. Raven cen naj bi se sredi leta 2008 ponovno umirila in se ustavila okoli dveh odstotkov. poljska - Voditelj Državljanske platforme Tusck prejel mandat za sestavo vlade VARŠAVA - Poljski predsednik Lech Kaczynski je včeraj vodji zmagovalke predčasnih parlamentarnih volitev, liberalne Državljanske platforme (PO), Donaldu Tusku uradno podelil mandat za sestavo vlade. Po kratki slovesnosti v predsedniški palači v Varšavi, ki ni trajala niti 30 sekund, ne Tusk ne Kaczynski nista dajala izjav. Preden bo Tusk postal premier, ga mora na ta položaj potrditi še spodnji dom parlamenta, pri čemer naj ne bi prišlo do težav. Tusk je pred uradno podelitvijo mandatarstva napovedal, da bo vlado oblikoval prihodnji teden, njen program pa bo znan teden dni kasneje. Tusk je tudi izrazil pričakovanje, da bo njegova vlada pred predsednikom prisegla do konca prihodnjega tedna, teden dni zatem pa naj bi o zaupnici glasovali v parlamentu. PO, kije zmagal na predčasnih parlamentarnih volitvah 21. oktobra, ima skupaj s svojo bodočo koalicijsko partnerko Poljsko kmečko stranko (PSL) v460-član-skem spodnjem domu parlamenta, sejmu, skupaj 240 poslancev - PO jih ima 209, PSL 31. Dosedanji konservativni premier Jaros- Donald Tusck law Kaczynski je svojo vlado uradno razpustil 5. novembra, ko je tudi potekalo ustanovno zasedanje novega sklica parlamenta. V novi vladi naj bi bil namestnik premiera in minister za gospodarstvo skorajda zagotovo vodja PSL Waldemar Pawlak, pri izbiri zunanjega ministra pa se zapleta, saj predsednik Kaczynski nasprotuje imenovanju Radoslawa Sikorskega. Sikor-ski je bil v vladi Jaroslawa Kaczynskega obrambni minister, dokler ni zaradi nesporazumov s premierom po letu in pol februarja letos odstopil s položaja. (STA) vreme - Največ težav v Veliki Britaniji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Švedski in Noveški Vremenske ujme prizadele severno Evropo Hude nevihte in poplave hromijo pristanišča LONDON - Sever Evrope se je spet znašel v primežu vremenskih ujm. Opozorila pred poplavami so izdali v Veliki Britaniji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemskem, na Norveškem in na Švedskem. Nemčijo je prizadel orkan z vetrovi, ki so pihali s hitrostjo prek 130 kilometrov na uro, na Norveškem so zaradi neviht zapirali naftne ploščadi, v roterrdamskem pristanišču pa so morali aktivirati protivalovno zaščito.V Veliki Britaniji so včeraj izdali opozorilo pred poplavami, ker je na vzhodni obali višina morske gladine presegla kritično vrednost, vendar so ga kasneje umaknili, saj se je gladina kljub divjanju neviht drugod po Evropi znižala. Tako se je lahko na svoje domove vrnilo stotine ljudi, ki so jih pred tem zaradi nevarnosti pred poplavami oblasti evakuirali. Visoka raven morske gladine pa še vedno ogroža Nizozemsko, Belgijo, Nemčijo, Norveško in Švedsko. V nizozemskem Rotterdamu so bili primorani prvič po prenovi pristanišča leta 1990 zapreti protivalovno pregrado. Na severu države so pospešeno obnavljali nasipe, saj tretjina države leži na območju, nižjem od morske gladine. Kljub temu so nasipi v nekaterih delih popustili. V sosednji Belgiji deset ladij poskuša zapustiti ali pripluti vantwerpensko pristanišče, vendar jim je to zaradi močnih vetrov na severnem morju onemogočeno. Na Norveškem so morali zaradi hudih neviht ustaviti obratovanje nekaterih naftnih ploščadi, vendar se razmere že normalizirajo. V Nemčiji so vzdolž obale Severnega morja, med Bremnom in dansko mejo, pihali vetrovi s hitrostjo do 130 kilometrov na uro. Opozorilo so izdali tudi na Švedskem. (STA) Poplavljeno parkirišče v nemškem pristanišču Emden ansa Gruzijski parlament podprl uvedbo izrednih razmer TBILISI - Gruzijski parlament je za 15 dni podprl uvedbo izrednih razmer, ki jih je v sredo uvedel predsednik Mihail Sakašvili. Potrditev odločitve pomeni tudi prepoved oddajanja neodvisnih televizijskih postaj za omenjeno obdobje. Iz urada Sa-kašvilija so medtem sporočili, da bodo izredne razmere odpravili bistveno prej kot 22. novembra. Poslanci so uvedbo izrednih razmer podprli s 149 glasovi za in nobenim proti. Merklova s soprogom v Bushevem ranču AUSTIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj skupaj s soprogom Joachimom Sauerjem prispela v Bu-shev ranč v Crawfordu. Približno 20-urni obisk pa ni pikanten le zaradi teksaškega žara, ki se obeta, ampak tudi zaradi političnega konteksta. S povabilom na svoj zasebni ranč namreč Bush ni le izkazal velikega spoštovanja Merklovi, ampak gre tudi za simbolično spravo in sklenitev vrst med Nemčijo in ZDA. GS ZN: 15. september bo dan demokracije NEW YORK - Generalna skupščina Združenih narodov je v četrtek brez glasovanja s konsenzom razglasila 15. december za mednarodni dan demokracije, ki naj bi ga ustrezno obeležili vsako leto po vsem svetu. Resolucijo je predlagala Nemčija, da pa je bila sprejeta s konsenzom so morali upoštevati zahtevo nekaterih držav, da ne obstaja enoten model demokracije za vse države po svetu.Re-solucija je bila sprejeta tudi za označitev 20. obletnice prve mednarodne konference o novih ali obnovljenih demokracijah, ki bo leta 2008. San Suu Kyi se pogovarja s hunto YANGON - Voditeljica mjanmarske opozicije in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi se je včeraj sestala s predstavnikom mjanmarske vladajoče hunte Aung Kyijem, kar je drugo tovrstno srečanje, odkar so Aung Kyija imenovali za predstavnike hunte za pogovore z Aung Sam Suu Kyi. Slednja se je po več kot treh letih sestala tudi s predstavniki svoje stranke, Narodne lige za demokracijo. (STA) 1 4 Sobota, 10. novembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Prefektura prejela vzorce dokumentov z italijansko-slovenskimi napisi Iz rimske kovnice prispele dvojezične elektronske izkaznice Občinski urad jih bo dobil prihodnji teden, ljudem pa bodo na voljo še pred koncem meseca prefektura - Delovno srečanje Dvojezične izkaznice tudi po občinah Goriška prefektura želi priskočiti na pomoč trem slovenskim občinam, ki bodo v kratkem opremljene, da se lotijo izdajanja dvojezičnih papirnatih osebnih izkaznic. Zato je vodja prefektove-ga kabineta Pietro Giulio Scarabino sklical srečanje, ki se ga bodo ob njem in funkcionarjih prefekture udeležili predstavniki občin Doberdob, Števerjan in Sovodnje ter pokrajine. Slovensko-ita-lijanske osebne izkaznice pa bodo naknadno na voljo tudi živečim v drugih občinah goriške pokrajine, ki so imenovane v seznamu po zaščitnem zakonu 38. »Ob dvojezičnih elektronskih osebnih izkaznicah za Gorico je prefektura prejela tudi kontingent dvojezičnih papirnatih izkaznic, ki jih bo v kratkem posredovala občinam Doberdob, Sovodnje in Števerjan,« je včeraj povedal viceprefekt Scarabino in dodal: »Ker gre za majhne občine z omejenim osebjem in zmogljivostmi, jim želimo pomagati pri premagovanju morebitnih težav, v katerih bi se lahko znašle pri izdajanju dvojezičnih osebnih izkaznic. Zato smo se odločili, da bomo organizirali sestanek z goriško pokrajino ter preverili možnost pomoči trem upravam.« Srečanje bo potekalo prihodnji četrtek na sedežu goriške prefekture. Na njem so napovedani župani treh slovenskih občin Paolo Vizintin iz Doberdoba, Igor Petejan iz Sovodenj in Hadrijan Corsi iz Števerjana ter pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Do izdajanja slovensko-italijanskih papirnatih izkaznic, na področju katerih je občina Gorica opravila pionirsko delo, bi bilo moralo v Sovodnjah, Doberdobu in Števerjanu priti že julija. Meseca maja je bivši goriški odbornik Silvan Primosig uradno predal trem občinam papirnate vzorce obrazcev in vso potrebno dokumentacijo. Kot smo že večkrat poročali na straneh našega bumbaca dnevnika, so postopek najprej ovirali zapleti tehnične narave. Le-te naj bi družba INSIEL, ki razpolaga s potrebno računalniško programsko opremo, rešila že pred meseci. Nato se je zataknilo pri birokraciji. Slovenske občine so že zdavnaj opravile vse potrebne korake, zato sedaj upajo, da bodo končno le prišle do pričakovanih slovensko-itali-janskih osebnih dokumentov. (Ale) Dvojezične elektronske osebne izkaznice so končno prispele v Gorico. V četrtek so kontingent plastičnih vzorcev - bilo naj bi jih tisoč -, na katerih so natisnjeni dvojezični nazivi »Repubblica italiana - Republika Italija«, »Carta d'identita - Osebna izkaznica« in »Comune di - Občina«, izročili goriški prefekturi, ki jih bo posredovala pristojnemu občinskemu uradu v Gorici. Na matičnem uradu še ne vedo, koliko dni bo preteklo do začetka izdajanja elektronskih osebnih dokumentov, ocenili pa so, da bodo na voljo občanom še pred koncem tekočega meseca. Na prefekturi so z elektronskimi dokumenti dobili tudi kontingent dvojezičnih papirnatih izkaznic, ki so namenjene slovenskim občinam goriške pokrajine. »Iz kovnice v Rimu smo prejeli kontingent dvojezičnih elektronskih izkaznic, ki so namenjene goriški občini, in kontingent dvojezičnih papirnatih izkaznic, ki jih bomo oddali občinam Doberdob, Sovodnje in Števerjan,« je včeraj povedal šef prefektove-ga kabineta Pietro Giulio Scarabino in dodal: »Prihodnji teden bomo elektronske osebne izkaznice izročili goriški občini. Nato bo od občine odvisno, koliko časa bo preteklo do začetka njihovega izdajanja.« Funkcionar matičnega urada Giorgio Della Ve-dova je potrdil, da bo občina odkupila dokumente v nekaj dneh. »Menim, da bodo dvojezične elektronske izkaznice občanom na razpolago že pred koncem meseca,« je ocenil Della Vedova. Ministrski dekret o izdajanju elektron- tržič - Povzročil nesrečo in zbežal, ne da bi nudil pomoči Policija prijela pobeglega Mladenič iz kraja San Giovanni al Natisone je vozil brez vozniškega dovoljenja in zavarovanja tržič - Ineos Minister zagotovil tržič - Kombi in avtomobil V nesreči voznika ■ v • • lažje ranjena Včeraj zjutraj je v Tržiču prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bili lažje ranjeni dve osebi. Ob 7.30 sta na križišču med ulicama Pucino in Carducci trčila kombi zadruge Arcobaleno, ki je bil zadolžen za odvažanje vreč z odpadki, in avtomobil. Vzrok nezgode je bila po vsej verjetnosti izsiljena prednost. Kombi je iz ulice Pucino zavil v ulico Carducci ravno v trenutku, ko je mimo privozil avto. Trčenje je bilo silovito: avtomobil se je prevrnil in obtičal na strehi, 59-letni voznik Giorgio Cian iz Foljana pa k sreči ni utrpel hujših poškodb. Lažje sije poškodoval koleno in prsni koš, medtem ko je voznik kombija Leonardo Gaza iz Tržiča dobil udarec v komolec. Prvi bo okreval v petih dneh, drugi v desetih, oba pa so že po nekaj urah izpustili iz tržiške bolnišnice San Polo. Na kraju je poleg gasilcev in rešilne službe posredovala tudi tržiška prometna policija, ki bo preučila dinamiko nesreče. Goriška prometna policija je v prejšnjih dneh izsledila povzročitelja nesreče, do katere je prišlo 27. oktobra v tržiškem mestnem središču in v katero so bili vpleteni štirje avtomobili. Gre za 19-letnega moškega iz kraja San Giovanni al Natisone, ki je po trčenju, v katerem so nekateri vozniki ostalih avtomobilov utrpeli tudi telesne poškodbe, takoj zbežal, ne da bi nudil pomoči in počakal na prihod sil javnega reda. »Na podlagi pričevanj in indicev, ki jih je zbrala na kraju nesreče, je patrulja prometne policije nekaj ur kasneje našla mlade-ničev avtomobil v kraju "Isola Morosini" na območju občine Škoc-jan. Avtomobil je bil parkiran na samotni njivi, kjer ni bilo razsvetljave,« so sporočili iz goriškega poveljstva prometne policije in pristavili: »Čeprav je voznik snel registrski tablici, so policisti na podlagi znamke in škode na karoseriji ugotovili, da gre za pravi avtomobil. Lastnik, 19-letni mladenič iz kraja San Giovanni al Natisone, se je ob prihodu policistov na dom najprej skušal braniti, nato pa je priznal.« Voznik je policistom povedal, da je po nesreči zbežal, ker se je bal posledic. Za volan se je namreč usedel brez vozniškega dovoljenja, ki so mu ga odvzeli pred nekaj meseci, avtomobil pa ni imel niti obveznega zavarovanja. Zato je po trčenju zbežal. Nekaj časa je iskal skrivališče, nato pa je zapustil vozilo na samotnem kraju in odšel k prijatelju, da bi ga le-ta odpeljal domov. Prometna policija je od začetka leta zasledila že veliko tovrstnih dogodkov. V 23 primerih so vozniki pred begom povzročili nesrečo, v kateri so druge osebe utrpele telesne poškodbe. Deset izmed teh je policija izsledila in prijavila. (Ale) Italijanski minister za delo Cesare Damiano je podpisal dodelitev izredne dopolnilne blagajne za 152 delavcev tržiške tovarne Ineos Films. Z odobritvijo dokumenta se je zaključil postopek, ki je s podporo goriške pokrajine in dežele Furlanije-Julijske krajine pred nekaj meseci omogočil sindikatom, da so od vodstva angleškega obrata dosegli dopolnilno blagajno in mobilnost za odpuščene delavce. Minister Damiano je dokument podpisal v torek, dopolnilna blagajna za delavce Ineosa pa je že startala 20. avgusta; trajala bo eno leto, nato pa bodo delavci še eno leto na mobilnosti. Socialni blažilci pa žal ne zagotavljajo, da bo medtem prišlo do odkupa obrata v ulici Timavo in ponovne zaposlitve odpuščenih delavcev, opozarjajo sindikati. V polnem teku je navezovanje stikov z italijanskimi podjetji, gotovosti pa še ni. gorica - DS »Stranka, ki si jo želimo« skih osebnih izkaznic je bil odobren 19. julija leta 2000, vseboval pa je tudi navodila za dvojezične izkaznice z besedili v slovenščini, nemščini in francoščini. Preden so stopile elektronske izkaznice v veljavo, je bilo potrebno testirati računalniški program, ki so ga v Gorici preizkusili v začetku leta 2003. Leta 2003je tedanji občinski odbornik Mau-rizio Di Matteo poslal v Rim dopis z zahtevo, da naj se v Gorici izdajajo tudi dvojezične elektronske izkaznic. Goriška občina in notranje ministrstvo sta zatem podpisala konvencijo, po kateri je Gorica prevzela nalogo, da izdela programsko opremo za vpisovanje črk, ki jih italijanska abeceda ne pozna. Izdelava progama se je zaključila novembra 2005, zatem pa so začeli izdajati elektronske izkaznice, na katerih so se strešice držale slovenskih imen. Naslednji korak v smeri dvojezičnih osebnih izkaznic je bil opravljen v Rimu, kjer so preverili uporabo softverja za tiskanje plastičnih vzorcev. Ko se je usklajevanje računalniškega programa s centralno podatkovno bazo zaključilo, so v Rimu začeli tiskati plastične dvojezične vzorce. Med preizkusnim izdajanjem je bilo v Gorici mogoče dobiti elektronske izkaznice brezplačno, sedaj pa bo treba zanje - za enojezične, kot tudi za dvojezične - plačati dvajset evrov. Predhodna prijava na pristojnem okencu ni potrebna, postopek pa naj bi trajal od deset do dvajset minut; na dolžino postopka vpliva nasičenost internetne povezave. (Ale) Franco Monaco arhiv Graditi prihodnost Demokratske stranke in zavračati dotrajane strankarske logike. To je cilj novoustanovljenega združenja »Progetto democratico« (Demokratski projekt), ki namerava v prihodnjih mesecih spremljati nastajanje Demokratske stranke z vrsto pobud. Prvo srečanje bodo priredili že v ponedeljek, 12. novembra. Ob 17. uri bo namreč Kulturni center Lojze Bratuž obiskal poslanec iz vrst Oljke in vnet zagovornik Demokratske stranke Franco Monaco. Njegovo predavanje, ki nosi naslov »Demokratska stranka, ki si jo želimo«, je po besedah organizatorjev namenjena vsem občanom, predvsem pa tistim, ki so se udeležili primarnih volitev 14. oktobra. »Nova stranka se tudi v Gorici ne sme omejiti le na uspeh primarnih volitev, zato se bo združenje s prirejanjem kulturnih in političnih pobud zavzemalo za njen razvoj v znamenju odprtosti, pluralnosti in transpa-rentnosti. Metode in organizacija stranke morajo namreč ostati demokratske tudi v dejanjih. DS ne sme služiti ohranjanju političnih in osebnih privilegijev,« menijo ustanovitelji združenja Demokratski projekt. Zaenkrat so k združenju pristopili Pi-ero Aita, Ivan Bratina, Majda Bratina, Pie - r Paolo Bulfon, Roberto Busolini, Roberto Calligaris, Liviana Cechet, Giuseppina Ci-bej, Giuseppe Cingolani, Luciano Comis-so, Luca Corolli, Bruno Crocetti, Enzo Dall'Osto, Stefano de Fabris, Rosaria Di Dato, Francesco Donolato, Oliviero Furlan, Emilio Gondolo, Marinella Grazzina, Walter Klainscek, Ugo Luterotti, Franco Mic-coli, David Peterin, Alessandro Porcarelli, Federico Portelli, Maria Angiola Restaino, Marco Rossi, Fabrizio Valencic, Federico Vi-dic in Daniele Orzan, pridruži pa se lahko vsakdo; podrobnejše informacije so dosegljive na spletni strani ilpartitodemocrati-cochevogliamo.blogspot.com. (Ale) tržič - Kapetanija Zalotili divja ribiča Uspelo jima je uloviti kar 50 kilogramov rib, ob koncu pa jima je ostala le globa. Tržiška obalna straža je včeraj ponoči zalotila moška, ki sta ribarila v kanalu Lacovaz na malem plovilu. S svojo mrežo jima je uspelo ujeti veliko količino rib, ki sta jih nameravala prodati, a so jima med nočno kontrolo prišle na sled sile javnega reda in zasegle njun nezakoniti plen. Malo plovilo z moškima je opazila luška kapetanija. Za njim je poslala obalno stražo, ki je kmalu ugotovila, da ribarita brez potrebnih dovoljenj. Ribičema je z mrežo, ki je merila približno 200 metrov, uspelo pred tem uloviti kar 50 kilogramov raznovrstnih rib, ki sta jih nameravala prodati. Sile javnega reda so na licu mesta zasegle mrežo in ribe, kršitelja pa so kaznovale z globo v višini 2.000 evrov. Ob koncu postopka je luška kapetanija podarila zasežene ribe tržiškemu domu za starejše občane. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 10. novembra 2007 15 nova gorica - Erjavčeva-Škabrijelova, glavna povezovalna ulica med mestoma Potrebna bo pravočasna ureditev signalizacije Računajo, da bodo že minuto čez polnoč mejo lahko prečkali tudi avtomobili Na maloobmejnem prehodu Erjavče-va-Škabrijelova, ki je glavna povezovalna ulica obeh Goric, bo že minuto čez polnoč v petek, 21. decembra, moč mejo prečkati tudi z avtomobilom. Prehod, ki je nastal v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bilo doslej mogoče prečkati le peš ali s kolesom, tod pa je tudi vozil čezmejni avtobus; izjema so bile nedelje, ko je bila meja tu enostavno zaprta. Direktor novogoriš-ke policijske uprave Alojz Mohar, pojasnjuje, kaj bo pred tem še potrebno urediti iz prometnega vidika. »Glede na to, da gre za lokalne ceste, ki so v pristojnosti občin, bo morala občina urediti prometno infrastrukturo. To pa predvsem pomeni, da bo treba urediti talno in vertikalno signalizacijo. S tal bo potrebno odstraniti napise "stop" ter odstraniti tudi prometni znak, ki opozarja na mejni prehod,« razlaga Mohar. Iz drugih vidikov tako ne bo nikakršnih ovir, da na Erjavčevi ne bi 21. decembra, minuto čez polnoč, stekel tudi motorni promet. »Tistega dne bomo na vseh mejnih prehodih dvignili zapornice in promet bo lahko normalno stekel,« dodaja Mejni prehod na Erjavčevi-Škabrijelovi in Alojz Mohar bumbaca, k.m. Mohar. Meje pa ne bo moč prečkati le na sedanjih mejnih prehodih, temveč praktično povsod: na poljih, travnikih, na skupnem trgu obeh Goric in kjer koli si bodo ljudje zaželeli. Dosedanji mejni režim ne bo več veljal, na kar se bomo morali šele navaditi. Ker je torej sprostitev prehoda na Er-javčevi-Škabrijelovi tudi za motorni promet odvisna predvsem od občin, smo novogo-riškega župana Mirka Brulca vprašali, kako nameravajo pristopiti k odstranjevanju dotrajane signalizacije. Župan zagotavlja, da bo občina poskrbela, da bo odvečna prometna signalizacija pravočasno odstranjena: »Na občini imamo poseben odlok, ki ureja postavljanje prometnih znakov. Na sedanjem mejnem prehodu Erjavčeva moramo postaviti prometni znak, ki bo prepovedoval promet tovornim vozilom. S tem je naše delo opravljeno. Upam, da bo sosednja Gorica storila enak korak pravočasno in v skladu z italijanskimi predpisi.« Brulc tako pričakuje, da se bo 21. decembra ob polnoči tudi z avtomobilom moč prepeljati čez Erjavčevo v Gorico (in nasprotno, seveda). (km) nova gorica - Kampanja proti odvisnosti Molče, a zgovorno ležali pred razbitino Novogoriška akcija v spomin in opomin V središču Nove Gorice se je ena-inštirideset mladih molče uleglo pred razbit atomobil. Sledila je minuta molka v spomin na prav toliko žrtev prometnih nesreč, ki so se zgodile zaradi vožnje pod vplivom alkohola na območju policijske uprave Nova Gorica med letoma 2000 in 2006. Dogodek v spomin in opomin je včeraj sočasno potekal v Novi Gorici, v Postojni in v Kopru in je del kampanje Potegni črto čez odvisnost. Med tremi kraji po številu smrtnih žrtev med letoma od 2000 do 2006 prednjači ravno Nova Gorica. Na območju policijske uprave Koper so tovrstnih smrtnih žrtev v omenjenem obdobju zabeležili 23, na območju policijske uprave Postojna pa 15. Snovalci kampanje Potegni črto čez odvisnost, ki v teh dneh poteka po vsej Primorski, so z akcijo želeli na nazoren način prikazati, koliko človeških življenj je ugasnilo v prometnih nesrečah, ki jim je botroval alkohol. »Jutri je med temi žrtvami lahko eden izmed nas, zato moramo na to fotok. m. problematiko gledati z odgovornostjo,« je mlade nagovoril Brulc. »S takšnimi akcijami kot je današnja, želimo opozoriti voznike naj ne uživajo alkohola in prepovedanih drog, saj je to eden od vzrokov predvsem za tiste najhujše prometne nesreče. Številka, na katero danes opozarjamo, in sicer, da je na našem območju v šestih letih zaradi alkohola v prometu umrlo 41 ljudi, je grozljiva,« je še dodal direktor policijske uprave Nova Gorica, Alojz Mohar. Ker se bliža Martinov vikend, pa Mohar vsem voznikom polaga na srce nasvet, da si tisti, ki bodo uživali alkohol, uredijo varen prevoz domov ali pa prespijo v kraju, kjer bodo martinovali. Policija bo na cestah v teh dneh izvajala tudi poostren nadzor prometa. Petkova akcija je del kampanje Potegni črto čez odvisnost, ki v oktobru in novembru poteka v 23 primorskih občinah, njen cilj pa je ozaveščanje mladih in njihovih staršev pred odvisnostmi od alkohola, drog, interneta in tobaka. (km) nova gorica - Po petih letih se je v središče mesta vrnilo osrednje martinovanje Veselo, kot se spodobi Župan Mirko Brulc kar sam poprijel za furmanovo harmoniko in na njej zaigral, s pesmijo pa so mu pritegnili tudi prisotni Po petih letih se je v središče Nove Gorice vrnilo osrednje martinovanje v občini. Vzdušje je bilo veselo, kot se za ta praznik spodobi. Vino v sodih je pripeljala konjska vprega - furenga. Sprejel jo je župan Mirko Brulc s predsednikom Krajevne skupnosti Nova Gorica Otonom Mozetičem in predstavniki turističnega društva ter množica občanov, ki se je zbrala na Bevkovem trgu. Tam je namreč potekal osrednji dogodek. Daje bilo ob sprejemanju furmanov tudi veliko smeha, je poskrbela priljubljena Župan-harmonikar z Ano Lizo in Mozetičem (levo), prihod furenge na Bevkov trg (desno) foto k.m. Ana Liza, ki se je tokrat odela v slovensko narodno nošo. Furenga je na pot krenila iz Šempasa, se vmes ustavila na nekaj postojankah, med drugim tudi na Trgu Evrope, in pot zaključila v Novi Gorici. Prihod furenge na Bevkov trg je slovesno pospremil Goriški pihalni orkester, nato pa se je po kratkem nagovoru župana in Ane Lize začela pokušina vina. Župan je pohvalil letošnjo kapljico, ob vsesplošnem veselem vzdušju pa je kar sam poprijel za furmanovo harmoniko in na njej zaigral, s pes- mijo pa so mu pritegnili tudi prisotni. Tudi kulturni program je pritegnil veliko obiskovalcev. Videti je bilo moč starodavno polnilnico vina in se tudi preizkusiti v polnjenju in etiketiranju steklenic, na stojnicah so žene ponujale domače pecivo, kupiti je bilo moč še domač sir, okušati polento iz Ozeljana in marone iz Vitovelj. Na tradicionalnem brjarju - lesenem podestu pa so se kasneje zavrteli še plesalci iz folklorne skupine Gartrož ob zvokih ansambla Hram. (km) gorica - Polemika »Romoli zapravil priložnost« »Romoli je zapravil Gorici priložnost, da gosti uradno praznovanje ob schengenski širitvi,« pravi občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič, ki so se mu s podobnimi političnimi poudarki pridružili še drugi trije opozicijski sopotniki. »Politično - navaja Marinčič - jo je Romoli polomil iz dveh razlogov. Prvič, ker se je odpovedal trgu Evrope - Transalpini, in to banalno samo zaradi tega, ker je tam prirejal svoje praznike njegov predhodnik Vitto-rio Brancati. Ni razumel, da, kar imata Gorica in Nova Gorica enkratnega, je ravno ta skupni trg. Na svojih delovnih potovanjih po Evropi se mi pogosto dogaja, da tuji sogovorniki prepoznajo Goriško prav po tem kraju, kjer smo odstranili mejni zidek in ograjo. To je bil edini adut, ki sta ga Gorici imeli, zato da bi lahko zahtevali osrednji praznik. Čim se je Romoli odpovedal tej posebnosti, je lokacijo praznika postavil v igro in odprl pot drugim lobijem, ki so močnejši od obeh Goric - na italijanski strani je to Trst, na slovenski pa Koper - in so zahtevali praznovanje zase. Drugič jo je Romoli polomil, ker je hotel biti on edini protagonist in seje šel pogovarjat s Frattinijem po strankarski liniji. Tega ni storil po institucionalni poti, temveč mimo evropske komisije, portugalskega predsedstva EU ter rimske in ljubljanske vlade, to pa samo zato, da bi blestela njegova zvezda. Tako j e sam padel v blato.« Marinčičeve besede je podkrepil Andrea Bellavite, načelnik svetniške skupine Foruma: »Ko sta med 30. aprilom in 1. majem 2004 župana Brulc in Brancati sredi prazničnega razpoloženja in splošne začudenosti odstranila ograjo pred severno postajo, so k nam prišli predsednik evropske komisije Prodi in drugi visoki gostje, vse je potekalo pred očmi evropske javnosti, še pred tem pa sta znamenji na pročeljih občin odštevali dneve, mesti so krasili večjezični letaki, pozivali so k prazniku ter opozarjali, da ima goriško so-bivanje narodov tisočletne korenine. Na poziv so se odzvali sindikati, cerkvene institucije, številne kulturne sredine, z njihovim doprinosom pa je trg Transalpina privabljal na tisoče ljudi, ki so prišli spoznat Gorici in našo preteklost. Že tedaj smo se zvedavo spraševali, kako pa bo ob vstopu Slovenije v Schengen. Nič se ni zgodilo: časniki so se razpisovali o tem, kje naj bo praznik, na Škabri-jelovi, Transalpini ali Rdeči hiši. Kljub krhkim zagotovilom Frattinija pa je zmagal Trst. Medtem se v Gorici ni nič zgodilo, nikjer dvojezičnih napisov, županje celo zahteval, naj v četrti Svetogorska Placuta ne bo vidne dvojezičnosti, v zameno pa je skušal zavarovati privilegije proste cone in naredil korak nazaj v sožitju, ko ni hotel z Brulcem stopiti k lapidariju in na Trnovo. Vse to razodeva, koliko daje na Evropo nova mestna uprava.« »Župan zaman zavrača krivdo na EU ali na slovensko vlado,« trdi Giulio Mosetti, ki je v občinski svet prišel z Oljko: »Dokaj čudno je, da sedaj obžaluje dejstvo, da bo uradno praznovanje ob vstopu Slovenije v Schengen druge, saj je njegova sedanja politična stran svojčas na vse možne načine napadala goriško levo sredino, ki si je želela osrednjo prireditev ob širitvi EU leta 2004 in jo tudi dosegla. Populizem desnosredinskih odborov očitno dopušča tudi koristoljubne preobrate v mišljenju.« »Odločitev, kje naj bo osrednji praznik ob širitvi schengenskega območja - meni Aleš Waltritsch iz Foruma za Gorico -, po moji oceni še ni dokončna. Sprejeli sta jo slovenska in italijanska vlada, izreči pa se morata še portugalsko predsedstvo EU in evropska komisija. Torej ni še rečena zadnja beseda. Nujno potrebno je zato, da Gorica in Nova Gorica skupaj z vsemi obmejnimi občinami Goriške pripravita poziv, ki ga bosta naslovili na Portugalsko in bruseljsko komisijo. V njem morata navesti dejstvo, da samo na Goriškem teče meja skozi mestne četrti in ne čez neobljudene obronke. Edino tu bo jasno zaznaven pomen schengenske širitve, saj naši ljudje skupaj živijo, meja pa jim ni dopuščala prostega premikanja. Če pa za prizorišče uradne prireditve ne bosta izbrani Gorica in Nova Gorica - zaključuje Waltritsch -, naj bo na meji med našima mestoma osrednji praznik ljudi, kar je tudi edini pravi smisel decembrske širitve.« 16 Sobota, 10. novembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Na pobudo SDGZ-ja Okusi Krasa tudi v goriški restavraciji Rosenbar Kraška zemlja je skopa, vendar je to, kar malega da, poslastica Ob gostiteljih so svoje proizvode predstavili Edi Kante, pekarna Cotič, Dario Zidarič in Rado Kocjančič Kras se spušča v morje in dosega tudi Goriško, prava zmes simfonij kraških okusov pa domuje ob spominskem parku v Gorici, v tamkajšnji restavraciji Rosenbar. Raziskovalna žilica in radovednost vodita Michelo Fabbro in Piera Loviščka v ponudbo morskih dobrot, nikoli pa ne pozabita na dobrote domače zemlje. Domišljija in želja po prepletanju okusov sta v njuni kuhinji zakon ter rojevata nepoznane kombinacije med morskimi jedmi in kraškimi pridelki, od sira, olja in izbranih zelišč tja do vina. Ravno zaradi predanosti krajevnim okusom je v sredo potekal tudi v goriškem Rosenbaru večer v okviru pobude SDGZ-ja Okusi Krasa. »Okus morja in vonj Krasa: Rosenbar in Kante« je bil naslov sproščenega srečanja, na katerem so ob gostiteljih predstavili svoje proizvode tudi Edi Kante, ki se je večera udeležil in čigar vina so spremljala vse zanimive hode, dalje pekarna Cotič iz Sovodenj, predsednik konzorcija MojSir in pridelovalec odličnih sirov Dario Zidarič ter oljar in vinar iz Kro- gelj Rado Kocjančič. Poudarek tako v besedah kot na krožnikih in v čašah je bil na ekskluzivnosti kraških izdelkov. Zemlja je omejena in skopa, s požrtvovalnostjo in vztrajnostjo ljudi pa je to, kar malega da, dobro in naravno. Že uvod z Zidaričevo svežo skutico in Kantetovo penino je začel cediti sline. Fi-leji surove oradice, tako gojene kot divje, so bili idealni partner pri degustaciji Koc-jančičevega čistega olja sorte belica. Ali lahko tudi obratno, saj je za uspeh kuhinje in prave gurmanske užitke zelo pomembno ravnovesje okusov in sestavin, naj bodo te neposredno v hrani ali priložene za skupno degustiranje. Kraško avtohtono vino Vi-tovska letine 2005 je blaženo spremljala skutino župco, v kateri je poleg zelišč kraljeval file okusne trlje, po okusu močnejši sir jamar pa je bil naravni sopotnik širokih testenin sorte »paccheri«, polnjenih z goriško blitvico. Skutino ležišče je lepo spremljalo okusno sveže rake (»mazzancol-le«), kapljice malvazije pa so dopolnjevale prefinjeni okus v ustih. V mleku stopljeni Kuhinja goriškega Rosenbara med kraškim večerom bumbaca sir jamar s piškoti je klical nevsiljivi teran, ki je potem dopolnil hrustljavo polenovko. Dobrot in posebnosti je bilo torej veliko, kot tudi muškat 2003 iz Piščancev, kije spremljal sladico, tortico iz makovih semen, kisle smetane in hrušk v kuhanem vinu. Veliko omenjenih in podobnih jedi sodi v redno ponudbo Rosenbara, ki vestno skrbi za ovrednotenje dobrot teritorija. Kot je na večeru poudaril predstavnik SDGZ-ja Davorin Devetak, so tudi takšne pobude pomembne za rast in razvoj območja. Okuse Krasa, ki so se na Goriškem zaključili sinoči v gostilni Devetak na Vrhu, so sooblikovali še drugi goriški sodelavci, in sicer trgovina jestvin Mosetti, tiskarna Grafica Goriziana in grafični oblikovalec Walter Grudina. Uspeh te in drugih sorodnih pobud ter novoustanovljeni pokrajinski odbor SDGZ-ja, v katerem so številčno prisotne mlade sile, sta dobri popotnici za uveljavitev in rast slovenske stanovske gospodarske organizacije tudi na Goriškem. Aleš Waltritsch gorica - V palači Attems Petzenstein nov razstavni podvig Pokrajinskih muzejev Oživili sijaj stoletja Razstava, ki so jo sinoči odprli v palači Attems Petzenstein, objema gledalca s sugestijami osemnajstega stoletja. Najprej je sinoči potekala otvoritvena svečanost ob udeležbi predsednika pokrajine Enrica Gherghette, župana Ettoreja Romolija, deželnega svetnika Franca Brusse, ki je zastopal deželo FJK, pokrajinskih odbornikov ter Franca Obizzija in Giuseppeja Bragaglie v imenu Fundacije Goriške hranilnice; nagovorili so jih Brussa, podpredsednica pokrajine Roberta Demartin in ravnateljica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin, ki ima zasluge za novi razstavni podvig Pokrajinskih muzejev. Sledil je prost obisk bogato opremljenih soban, pri čemer je plemenita palača na Kornu praznično oživela. »Gorica se ponovno vključuje v srednjeevropski prostor, saj imamo številne prijatelje, ki nam pomagajo pri uresničevanju načrtov,« je ob odprtju razstave z naslovom Prebivati osemnajsto stoletje poudarila De-martinova, medtem ko je Brussa dodal:» S to razstavo stopa Gorica z obrobja v ospredje vsedržavne muzejske ponudbe, kar je deželi FJK v ponos.« Besedam je odmevala glasba, ki jo je na kitaro in lutnjo izvajal Claudio Pio Liviero. »Pobudo za razstavo so ponudile freske, ki smo jih pred nekaj leti odkrili v palači. Naslikal jih je Francesco Chiarottini, umetnik iz osemnajstega stoletja, ki je nekaj časa živel v Gorici,« je povedala Sgubi-nova. Ravno palača Attems, ki so jo zgradili v osemnajstem stoletju, je bila torej izho- Na levi restavrirane Chiarottinijeve freske, ki se spajajo z razstavljeno opremo, na desni občinstvo ob sinočnjem odprtju bumbaca dišče za dodatno poglobitev v arhitekturo, družbo in kulturo tedanjega časa. Pri tem so se naslonili na zasebne izposojevalce, predvsem pa na prestižne muzejske ustanove iz Benetk, Rima in Firenc, dalje iz Avstrije (MAK in Liechtenstein Museum na Dunaju), Slovenije (Pokrajinski muzej Ptuj, Narodni muzej in Narodna galerija iz Ljubljane) in Hrvaške (Gradski muzej Varaždin). Z njihovo pomočjo ter z doprinosom izvedencev Andreine dAgliano in Christiana WittDörringa so po načrtu Chiare Lomonarca vrnili goriški palači sijaj preteklega časa in plemstva, ki je sooblikovalo vsakdan stoletja prosvetljenstva. V pritličju je prikazano nekdanje življenje palače Attems; rekonstruirali so kuhinjo z bakrenimi pripomočki, s predmeti za prosti čas in čajni obred, »stanovalce« pa ponazarjajo dragoceni portreti iz ljubljanske Narodne galerije. V pritličnih prostorih izstopa tudi sedem sijajnih ženskih portretov. V gornjem nadstropju obiskovalca pritegnejo rekonstrukcija postelje kneza Evgena Savoj-skega, ki prihaja iz dunajskega muzeja uporabnih umetnosti (MAK), dalje dragocena oprema iz sobe, namenjene prostemu času, mize z žlahtnim priborom, ki so ga izdelovali v Bassanu in na Dunaju, pa še dvorni portreti ter razkošna moška in ženska oblačila. Naj še omenimo izjemno lepi čajni servis iz leta 1732, ki je bil last papeža Benedikta XIV. in ga krasijo domišljijske živali in rastline. Ločen je med zbirkama na Dunaju in v Trstu, v Gorici pa so ga spet združili. (VaS) martinovanja - Marsikje veselo Nazdravljali bodo z novim vinom Ob Martinu bo marsikje veselo. Danes bo Martinova furenga v organizaciji Rumitrskega jusa in turističnega društva Šempeter-Vrtojba; vozovi, ki bodo prevažali novo vino, bodo ob 12.30 prečkali državno mejo v Štandrežu, ob 13. uri pa bodo na Jeremitišču, kjer bo v sklopu praznovanja Babjega leta2007 družabnost. Sledil bo odhod na trg v Štandrežu s postankom ob 14.15 pred gostilno Tur-ri, ob 15.15 pri gostilni Majda v ulici Du-ca dAosta v Gorici in okrog 15.45 pri gostilni Lovišček na trgu sv. Antona. Skozi Rožno dolino bodo vozovi nadaljevali pot do trga v Šempetru, kjer bo zaključna prireditev; ob postankih bodo ljudje ob glasbi in prigrizku nazdravljali z novim vinom. KD Sovodnje prireja danes tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Dopoldne bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah; kdor želi prinesti domač kruh za blagoslov in pokušnjo, naj se z njim zglasi jutri pred 10. uro pri kultur- nem domu v Sovodnjah. Danes bo tudi grajsko martinovanje v Vipolžah; ob 19. uri bodo v starem gradu odprtje degus-tacije vin vinarjev z obeh strani Brd ter nastop mažoretk z Dobrovega, pihalnega orkestra Salonit Anhovo in pevskega zbora Nonet Brda, ob 21.15 pa še nastopa skupine Happy day z Igorjem Mala-lanom in ob 1. uri benda The Maff. Mejna prehoda Vipolže-Števerjan in Neblo-Venco bosta neprekinjeno odprta. Društvi Tržič in Jadro iz Ronk prirejata martinovanje jutri v Štanjelu pri Komnu; poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in družabnost s kosilom, prijave pa sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-474191 ali tel. 0481-483136). KD Briški grič iz Števerjana prireja večerjo ob sv. Martinu v gostilni Dvor v sredo, 14. novembra, ob 20. uri; prijave zbira še do torka Andreja na tel. 388-8400814. KD Kras Dol-Poljane in KD Danica z Vrha pa pripravljata veselo martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 20. uri v restavraciji Siliade v Doberdobu z glasbo v živo. Ziberna zahteva trikoloro Goriška Lega nazionale in pokrajinski odbor združenja Associazione Nazio-nale Venezia Giulia e Dalmazia sta ponudila brigadi Pozzuolo denarni prispevek za ponovni prižig svetil z italijansko trikoloro na Sabotinu. V ta namen so pripravljeni sprožiti tudi na-birko denarja med ljudmi in javnimi ustanovami. Predsednik zgoraj omenjenih društev Rodolfo Ziberna še dodaja, da ne želi verjeti govoricam, da se za ugasnitvijo skriva politična izbira. »Katera italijanska institucija bi lahko samo pomislila, da ugasne trobojnico? Katera oseba italijanskih čustev bi lahko storila tako žaljivo dejanje?... Drugo - dodaja Ziberna - so provokacije. Nanašam, se na napis Tito na slovenski strani hriba (sicer ni ga več, op.ur.). Zaman je opozarjati, kaj to ime pomeni Goričanom, ne samo svojcem depor-tirancev. Cenili pa bi, če bi se namesto Tita pojavila slovenska zastava. Vendar ne bi me presenečalo, če bi župan Nove Gorice hotel ohraniti tamkajšnjo himno Titu in umakniti italijansko tri-koloro,« zaključuje Ziberna svoje podtikanje in vse manj razumljivo podžiganje nacionalistične sprtosti. Kakovost Minerve nagrajena Goriška zadruga Minerva, ki med drugim upravlja center za priseljence pri Gradišču, je včeraj prejela v Rimu »Golden Service Award« za leto 2007; gre za priznanje, ki ga podeljujejo čistilnim podjetjem za kakovost storitev. Mozetič predstavlja Passion V knjigarni Equilibri v Semeniški ulici v Gorici bo danes ob 18. uri slovenski pisatelj Brane Mozetič predstavil svoj zadnji roman z naslovom Passion, ki je izšel pri založbi Zoe; literarno srečanje bo vodil pesnik Miha Obit. Zahvalna nedelja v Dolenju Pokrajinska zahvalna nedelja na Goriškem, v priredbi zveze Coldiretti, bo jutri z začetkom ob 10. uri v Dolenju; krajevna sekcija neposrednih pridelovalcev bo za to priložnost namestila šotor na ploščadi pred kmetijsko zadrugo Tiare di Vin v zaselku Lože (Lon-zano), le kilometer pred Dolenjem. Ob 10. uri bo prihod traktorjev, ob 10.30 nastop čedajske godbe, ob 11. uri maša, ki jo bo daroval goriški nadškof; sledili bodo vsakoletna podelitev priznanj, predstavitev vrtca in osnovne šole iz Prapotna, godba, blagoslov kmečkih vozil ter kosilo s pridelovalci in predstavniki oblasti. Predsednik Coldiretti Antonio Bressan bo potegnil obračun letine in navedel težave, s katerimi se pridelovalci spopadajo. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 10. novembra 2007 17 gorica - V Kulturnem domu Prvovrstni kitarist Vlatko Stefanovski bo nastopil v triu V Gorico prihaja Vlatko Stefanovski, makedonski kitarist svetovnega slovesa. V četrtek, 15. novembra, ob 20.30 bo nastopil v goriškem Kulturnem domu, prvič v Gorici in hkrati tudi v Furlaniji-Julijski krajini, kar bo prava poslastica za ljubitelje vrhunske kitarske glasbe. Njegov koncert sodi v okvir glasbenega festivala Across the border 2007, v Gorici pa se bo predstavil v »triu« s kitaristom Dejanom Mi-loslavjevicem in z bobnarjem Djokom Maksimovskim. Stefanovski velja za enega največjih svetovnih kitaristov. Kitaro je začel igrati pri trinajstih letih, že v mladostniških letih pa je osnoval legendarno zasedbo Leb i sol, kije polnila jugoslovanske stadione. Igrali so posebno glasbo, mešanico makedonskih tradicionalnih in manj običajnih ritmov ter rocka. Kasneje se je lotil uspešne samostojne kariere, ki ga je popeljala v svet. Doslej je izdal kar 24 albumov; v zadnjem obdobju se posebej posveča filmski, gle- arhiv dališki in baletni glasbi. Nastopal je tudi v Franciji s skupino Koreni, ki jo je ustanovil klaviaturist Bojan Zulfikarpa-šic, član pa je tudi skupine Balkan Horses Band, skupaj z glasbeniki iz sedmih balkanskih držav. Stefanovski neguje stike s številnimi umetniki, glasbeniki in kitaristi po vsem sve tu, med katerimi izstopajo Allan Holdsworth, John McLaughlin, Manu Katche, Pino Paladino in Toni Levin. V Gorici bo nastopil z zasedbo Vlatko Stefanovski Trio, ki igra po klubih in stadionih v Makedoniji, Združenih državah, Kanadi, Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Sloveniji in Italiji. Glasbeni dogodek v Gorici prirejata kulturna zadruga Maja in Kulturni dom v sodelovanju z novogoriškim Kulturnim domom ter pod pokroviteljstvom dežele FJK in podjetja Temmes - Chemicals & Minerals iz Gorice. Predprodaja vstopnic poteka v uradu goriškega Kulturnega doma (tel. 048133288, info@kulturnidom.it). Kam po bencin [I] Lekarne Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Lo spaccacuori«. Dvorana 2: 17.30 »Ratatouille«; 20.00 - 22.10 »Elizabeth - The Golden Age«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.15 »I vi-cere«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Come tu mi vuoi«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Giorni e nuvole«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »The Bourne Ultimatum«. TRZIC KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.10 -22.15 »Lo spaccacuori«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.20 »The Bourne Ultimatum - II ritorno dello sciacallo«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il caso Thomas Crawford«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Giorni e nuvole«. Dvorana 5: 17.30 »Ratatouille«; 20.00 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«. NOVA GORICA: 19.00 »Gasilca pred oltarjem«; 21.00 »Zadnji poljub«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je ministrstvo za univerzo in raziskovanje z odlokom st. 137/28. septembra 2007 ter nato z okrožnico z dne 24. oktobra 2007 izdalo nova navodila za dosego habilitacije za na-tečajne razrede A031 in A032 (glasbena vzgoja na nižji in višji srednji šoli) ter A077 (glasbeni instrument na nižji srednji šoli); informacije na spletni strani www.miur.it. Obenem obvešča, da je ministrstvo za šolstvo z okrožnico z dne 2. novembra 2007 določilo, da morajo kandidati, ki so vsaj 360 dni učili na natečajnem razredu A077 (glasbeni instrument na nižji srednji šoli), od katerih vsaj 180 dni med 6. junijem 2004 in 17. oktobrom 2007 in, ki želijo pridobiti habilitacijo iz tega predmeta, prošnjo vložiti na deželni šolski urad (ul. S. Anastasio 12 - Trst) do 20. novembra 2007; obrazci so na razpolago na posameznih šolah ali na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. M Izleti KD SOVODNJE organizira 15. in 16. decembra izlet v Munchen na Bavarskem. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 6. uri. Postanek v Oberndorfu za ogled cerkve, kjer je bila prvič zaigrana svetovno znana božična pesem »Stille nacht«. Prihod v Munchen in kosilo prosto, ogled mesta in tržnic. Skupna večerja v sloviti pivnici HB v centru mesta. V nedeljo zjutraj ogled mestnega središča z vodičem, kosilo prosto in ogled tržnic. Povratek v So-vodnje v večernih urah; informacije in vpisovanje na tel. 349-3666161 (Erik v popoldanskih in večernih urah) do 25. novembra. H Čestitke V torek, 6. novembra, je na Vi-demski univerzi na fakulteti za tuje jezike in književnosti - v strogi tajnosti - diplomiral iz kulturnega posredništva srednje in vzhodnoevropskih jezikov MITJA ČERNIC z Vrha sv. Mihaela. Simpatičnemu van-drovcu ob »mitičnempodvigu« iskreno čestitamo vsi Markotinovi. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesni tečaj za otroke od 6. do 12. leta starosti. Prvo srečanje bo v sredo, 14. novembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO organizirata 11. novembra martinovanje v Štanjelu pri Komnu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in družabnost s kosilom. Na razpolago je še nekaj mest, prijave sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-474191 ali tel. 0481-483136). JUS MEDJA VAS obvešča člane, da sprejema prošnje za sečnjo drvi za lastno uporabo do 15. novembra. Prošnje so na razpolago v gostilni v Medjivasi in Štivanu. KD BRIŠKI GRIČ vabi na večerjo ob sv. Martinu v gostilni Dvor v Števerjanu v sredo, 14. novembra, ob 20. uri; informacije in prijave do 13. novembra na tel. 388-8400814 (Andreja). KD KRAS Dol-Poljane in KD Danica z Vrha vabita na veselo martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 20. uri v restavraciji Siliade v Doberdobu z glasbo v živo; informacije in vpisovanje do 15. novembra na tel. 388-8408834 (Cristian), 0481-78267 (Zvonko) in 339-7484533 (Dolores). KD SOVODNJE obvešča vse občane, da bo danes, 10. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina v Sovodnjah; tjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, naj ga prinese v nedeljo pred kulturni dom v Sovodnjah pred 10. uro. KOPRSKI ŠKOF bo v nedeljo, 11. novembra, ob 11. uri v Grgarju nad Novo Gorico posvetil popolnoma obnovljeno cerkev sv. Martina, ki je bila leta 1945 bombardirana in porušena in leta 1962 začasno obnovljena. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 12. novembra, knjižnica zaprta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinska uprava razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za mesto vodilnega uslužbenca na področju računovodstva (kat. D E.P. D1) za nedoločen čas in s polnim urnikom namenjenega kandidatom, ki imajo fakultetno diplomo iz ekonomije ali specialistično diplomo, ki ustreza razredom CLS-64/S ali CLS-84/S in poznajo slovenski jezik (pisno in ustno). Rok za predložitev prošenj zapade 7. decembra ob 12. uri; informacije na tel. 0481-78108. PEČANI so danes, 10. oktobra, vabljeni, da se po zahvalni maši ob 19. uri udeležijo družabnosti v domačem »ronku«. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v ponedeljek, 19. novembra, ob 18. uri na predavanje o trekingu v Ladakhu in o alpinistični odpravi na Satopanth (7075 m) v prostorih Goriške knjižnice F. Bevka v Novi Gorici. Vtise bosta predstavila Vanja Nastran in Mitja Gleščič; vstop prost. IS Prireditve AŠKD KREMENJAK iz Jamelj priredi v nedeljo, 11. novembra, od 17. ure dalje v večnamenskem centru v Jamljah martinovanje in predstavitev društvenega koledarja za leto 2008 z naslovom Gostilne nekoč in danes; sledila bo zabava s tombolo in plesom. DRUŠTVO ARS - GORICA v sodelovanju z Zgodovinskim društvom za Severno Primorsko vabita v prostore Ars na Travniku v torek, 13. novembra, ob 18. uri na predstavitev časopisa za slovensko krajevno zgodovino Kronike, ki je tokrat v celoti posvečena preteklosti Goriške z naslovom Iz zgodovine Goriške. Kroniko bodo predstavili Miha Preinfalk, Renato Podberšič in Saša Quinzi. »ALL FRONTIERS«, niz mednarodnih glasbenih koncertov v dvorani Bergamas v Gradišču: danes, 10. novembra, ob 21. uri Waine Horvitz & Gravitas Ensemble, Margareth Kammerer - Daniela Cattivelli in Marc Ribot; v nedeljo, 11. novembra, Clive Bell, Giancarlo Schiaffini - W. Prati - S. Sciavoni, Keiji Haino, Keiji Haino -Peter Brotzmann in Midaircondo; vstop prost. GORIŠKI KULTURNI CENTER MO-STOVNA v Solkanu prireja danes, 10. novembra, ob 21. uri DJ večer; informacije na tel. 0038631-338204. GORIŠKI MUZEJ IN ZALOŽBA ANNALES vabita na predstavitev knjige »Operacija julijska krajina - Severovzhodna meja Italije in zavezniške obveščevalne službe (1943-1945)« zgodovinarja Gorazda Bajca v torek, 13. novembra, ob 20. uri v prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk. GRAJSKO MARTINOVANJE V VI-POLŽAH bo danes, 10. novembra, v vipolškem starem gradu: ob 19. uri degustacije vin vinarjev z obeh strani Brd, nastop mažoretne skupine OŠ Dobrovo, pihalnega orkestra Salonit Anhovo in pevskega zbora Nonet Brda; ob 21.15 nastop glasbene skupine »Happy day« z Igorjem Malala-nom; ob 01. uri nastop glasbene skupine »The Maff«. Mejna prehoda Vi-polže-Števerjan in Neblo-Venco bosta neprekinjeno odprta (24 ur). KD BRIŠKI GRIČ iz Števerjana prireja vsako soboto od 15.30 do 17. ure otroške urice z Danielo Štekar. Namenjene so predvsem otrokom iz vrtca in osnovne šole, ki radi rišejo, ustvarjajo in prisluhnijo pravljicam. Obogatili jih bodo s plesom, otroškimi pesmicami in igricami; informacije in vpisovanja na tel. 320-1817897 (Daniela, ob večernih urah). KD BRIŠKI GRIČ vabi na predstavitev knjige Zdenka Vogriča Drobtinice iz goriških šeg in navad na društvenem sedežu na Bukovju v Števerjanu v četrtek, 15. novembra, ob 20.30; pel bo moški pevski zbor Skala iz Gabrij. OBČINA TRŽIČ v sodelovanju s fakulteto političnih ved Tržaške univerze prireja 12. novembra, ob 20.30 v konferenčni dvorani občinske knjižnice v Tržiču okroglo mizo na temo Evrope in manjšinske zaščite. OBMEJNA GLASBENA SREČANJA 2007 se bodo začela v nedeljo, 11. novembra, ob 17.30 v občinski dvorani v Fari. Nastopila bosta violinist Helfried Fister in kitarist Fabio Cascioli; vstop prost. PRAZNIK KULTURE DIS_ORIENTI bo v Gorici med 15. in 18. novembrom v organizaciji združenja Ex Border. V četrtek, 15. novembra, ob 11. uri odprtje praznika v palači goriške pokrajine z uvodnim govorom Giusep-peja O. Longa; informacije na spletnem naslovu »www.disorienti.it«. RAZSTAVA JESENSKE BARVE umetnika Feliceja Cirullija bo na ogled v gostilni Koršič v Števerjanu do 15. novembra. S PESMIJO NAŠO 2007 je naslov 3. dobrodelnega koncerta, ki ga prireja društvo Tržič v sodelovanju z občino Tržič. V petek, 16. novembra, ob 20.30 bodo v župnijski dvorani cerkve sv. Nikolaja v Tržiču (na vogalu med ulicama I Maggio in San Nicolo) nastopili kvintet Veseljaki, Alfi Nipič in Zoran Lupinc trio; informacije in rezervacije do zasedbe razpoložljivih mest na tel. 339-2933142. Izkupiček večera bodo namenili poplavljencem in bolnici Franja. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava slik Nica Di Stasia; do 2. decembra vsak dan, razen ponedeljkov, med 16. in 19. uro. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 12. novembra, ob 20.15 koncert Godalnega kvarteta Paizo z Danske. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) bo 15. novembra, ob 16.30 predavanje Lucie Pillon o zbirkah Coronini Cronberg iz niza »Visto e non visto: conversazioni sui beni Coronini esposti o non esposti«; informacije na tel. 0481-533485. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri in ob 17.30 brezplačen vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). Ogled bodo vodili Marina Bressan, Marino De Grassi in Alessandro Puhali. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v Deželnem avditoriju v Gorici ob 20.45: 19. novembra »Il Giocatore« Luigija Che-rubinija in »L'Orso - The Bear« Vil-liama Waltona v izvedbi vokalne skupine in orkestra »Opera Giocosa« FJK; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZAKLJUČNI KONCERT iz niza »Il Friu-li sacro tra '800 e '900« bo danes, 10. novembra, ob 20.30 v stolnici sv. Adalberta v Krminu. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja niz koncertov pod naslovom »Gorizia classica 2007-2008«: danes, 10. novembra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »In-contro di due mani in cerca di stelle nella notte... « kitarista Pier Luigia Corone. Vstop prost. V KNJIGARNI EQUILIBRI v ul. Seminario v Gorici bo danes, 10. novembra, ob 18. uri pisatelj Brane Mozetič predstavil svoj zadnji roman z naslovom »Passion«. Srečanje bo vodil pesnik Michele Obit. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Mario Sirtori iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 11.30, Donato Mele v kapeli splošne bolnišnice in na glavno pokopališče. DANES V KOPRIVNEM: 10.30, Samuel Del Greco iz bolnišnice v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 14.30, Amalia Pe-rissin v cerkvi in na pokopališču. 1 233 Sobota, 10. novembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it odbojka - Selektor Anastasi izbral 16 igralcev za tekmo zvezd v Forliju Dva Slovenca v dresu italijanske vrste! Poleg Mateja Černica dokončno izbran tudi Loris Mania' kot edini libero »azzurrov« 29-letni Matej Černic iz Gabrj je za Italijo odigral že 163 tekem 28-letni Loris Mania' iz Števerjana debitant v dresu »azzurrov« FORLI - Števerjanec Loris Manias član prvoligaša Montichiari, bo na prireditvi TIM All Star Volley v Forliju debitiral v dresu državne odbojkarske reprezentance. Novi selektor »azzurrov« Andrea Anastasi je namreč včeraj objavil seznam šestnajstih igralcev za jutrišnji nastop proti ekipama zvezd A1 in A2-lige v Forliju, v tem seznamu pa je Mania' edini libero, saj je njegov konkurent Andrea Bari, sicer član Trenta, izpadel iz seznama. Za Maniaja, ki bo jutri igral z majico številka štiri, je to izredna priložnost, da z dobrimi nastopi dokončno pridobi mesto libera v reprezentanci, potem ko sta se veterana Corsano in Farina odrekla igranju za Italijo. Statistični podatki prvih krogov letošnje A1-lige pa kažejo, da sta po učinkovitosti boljša od Maniaja za zdaj le veteran Pippi in Brazilec Sergio. V Anastasijevem izboru je kajpak tudi Matej Černic, ki je kljub težavam s poškodbami zdaj zagotovo nezamenljiv člen italijanske reprezentance. Lahko celo ugibamo, da bo skupaj z nekdanjim soigralcem pri OK Val Ma-niajem (Loris je svojo pot sicer začel pri Olympii, Černic pa pri Soči) sestavljal novo »sprejemalno os« italijanske reprezentance. Odveč je, če zapišemo, daje to za našo zamejsko stvarnost nekaj, o čemer bi še pred ne kaj me seci lahko le sanjali. Italija morda res ni več v samem vrhu kot v preteklih dveh de- setletjih, še vedno pa je odbojkarska velesila. Poleg obeh Slovencev so prvo selekcijo prestali še Luigi Mastrangelo, Manuel Coscione, Dragan Travica, Marco Meoni, Alessandro Paparoni, Alberto Cisolla, Cristian Savani, Luca Tencati, Hristo Zlatanov, Matteo Mar- tino, Lorenzo Perazzolo, Alessandro Fei, Vigor Bovolenta in Andrea Sala. Med temi igralci je poleg Maniaja edini pravi debitant še mladi Dragan Travica. Poleg libera Barija je reprezentančni zbor včeraj zapustil tudi Mauro Gavotto. Pro gram All star sa predvide va ob 17. uri najprej tekmo med Italijo in zvezdami A2 lige, nato pa še tekmo med Italijo in zvezdami A1 lige. Igrali bodo na dva dobljena seta, celotna prireditev pa bo tudi po TV postaji SKY sport 2. Še veliko bolj pomemben nastop čaka Italijo od 28. novembra do 2. de-cem bra, ko bodo v Catanii predhod -ne kvalifikacije za OI 2008. (ak) odbojka »Azzurre« premagale tudi Poljsko TOKIO - Na svetovnem pokalu na Japonskem, ki šteje tudi kot kvalifikacija za nastop na olim pij skih igrah v Pekin gu, je italijanske ženska odbojkarska repre zen tan ca pre ma gala še eno oviro. Z gladkim 3:0 (25:15, 25:15, 25:18) je povsem nadigrala Poljsko in se ji s tem oddolžila za poraz letos poleti na Grand prixu. Italijo čaka danes lažji nastop proti Keniji, jutri pa bo igrala še proti Peruju. »Azzurre« so na dobri poti, da osvojijo enega od prvih treh mest, ki vodijo v Peking. Ostali izidi: Kenija - Srbija 0:3, Japonska - Peru 3:1, Brazilija - Tajska 3:0, Dominikanska republika - ZDA 1:3, Kuba - Južna Koreja 3:2. Vrstni red: Italija in ZDA 12, Brazilija in Srbija 10, Kuba in Japonska 8, Poljska in Južna Koreja 4, Peru in Dominikanska republika 2, Tajska in Kenija 0. KRIM - Rokometašice Krima Mercatorja so v 3. krogu lige prvakinj v gosteh izgubile proti ruski Zvezdi iz Zvenigoroda z 31:36 (7:22). Krimovke bodo v nedeljo, 18. novembra, v četrtem krogu gostovale pri nemškem Nurnbergu. SMUČANJE - V Reiteralmu v Avstriji bo danes (9.55 po Slo2 in 12.30 po TV Koper) na sporedu ženski slalom za svetovni smučarski pokal. Jutri bodo na vrsti še moški. nogomet - A liga Udinese jutri v Firencah Nocoj Rejev Napoli v Palermu nogomet - Triestina doma proti Grossetu Odločilna tekma za trenerja Marana FIRENCE - Številke potrjujejo, da je Fiorentina v zelo dobri formi. Drugo mesto v prvenstvu, šest zadetkov proti Elfsborgu v pokalu Uefa in še bi lahko naštevali. Videmski Udinese, ki bo jutri gostoval prav v Firencah, torej ne bo imel lahke naloge. Trener Cesare Prandelli, ki prav proti črno-belim naskakuje 50. zmago na »vijoličasti« klopi v A-ligi - za letošnjo sezono ne napoveduje nobenih podvigov. » Smo ze lo mla da eki pa in za na slov se bomo lah ko borili šele v pri hod nji sezo ni,« me ni Pran del li. Srednja starost Fiorentine, ki je ne-premagana že 21 krogov, je 24 let. Napadalec »vijoličastih« Christian Vieri lovi 200. gol na uradnih tekmah z raznimi italijanskimi klubi (Torino, Pisa, Ravenna, Venezia, Atalanta, Juventus, Lazio, Inter, Milan in Fiorentina). Tudi Udinese brani svojevrstni rekord. Ekipa videmskega kluba je zadnjič prejela gol v gosteh na uradnih tekmah 26. septembra (takrat je Genoa slavila s 3:2). Pri Udineseju ne bo igral poško do vani Mes to. Goriški trener Edy Reja bo nocoj (20.30) v Palermu »odsedel« 700. prvenstveno tekmo. »Ciljamo na zmago, pa čeprav si naši navijači ne bodo ogledali tekme, ker je tako odločil palermski prefekt,« meni Reja, ki bo nocoj računal tudi na Lavezzi-ja. Ob 18.30 se bosta v Genovi pome rila Sampdo ria in Em poli. Tre ner Cagni napoveduje napadalno igro: »V Genovi bi rad iztrgal vsaj točko, tako da bi se serija naših pozitivnih rez-ul tatov še podalj ša la. Zaus tavili smo moč no Ro mo, zakaj ne bi tudi Samp-dorie?« Sampdoria bo v napadu začela s tremi napadalci: Montella, Ca-racciolo in Bellucci. Cassano pa je poškodovan in bo tekmi sledil s tribu- »naša napoved« - Fabio Sambo Mancini mu ne gre, Ranieri je dober Ronaldo postaja vse večji problem Udinese bo s težavo iztrgal točko Trener doberdobske Mladosti Fabio Sambo iz Sovodenj je strasten navijač milanskega Interja, čeprav mu trener Mancini »res ne gre«. Zakaj ne? »Ker je aroganten in z nogometaši, ki jih ima, bi moral stalno zmagovati bodisi v Italiji kot v Evropi.« Katera ekipa te je doslej najbolj razočarala v A ligi? »Nedvomno Sampdoria, ki pa ima zelo mlado ekipo. Vseeno sem si čakal nekaj več. Tudi Roma je izgubila precej točk po poti.« Katera ekipa pa lahko stopi na prste vodilnemu Interju? »Stavim na Juventus, ki ima odličnega trenerja. Claudio Ranieri je pravi gospod. Nima pravih zvezdnikov v moštvu, vseeno pa od vsakega posameznika iztrže največ kar more. Tudi Pran-dellijeva Fiorentina se lahko vključi v boj za naslov. Milan pa je dejansko že odrezan. Ancellottijevi varovanci se bodo najbrž koncentrirali zgolj na ligo prvakov.« Udinese tudi letos preseneča. Jutri pa čaka Videmčane težka naloga v Firencah... »Udinese ima odlične lovce na talente, ki iščejo mlade nogometaše po celem svetu. Vsakič zadenejo v polno in tudi letos se bo lahko Udinese boril za uvrstitev v pokal Uefa. Proti Fiorentini pa jim bo res trda predla. Ne vem, če jim bo uspelo iztržiti točko.« Bo Milan zmagal v Bergamu? »Trda bo. Bencin na ogenj je ta te- Fabio Sambo den polil Ronaldo, ki postaja vse večji problem za trenerja in društvo. Najboljše bi bilo da bi ga poslali.« S katerim nogometašem bi Mladost brez večjih težav napredovala v 2. AL? »Z dvema. To sta Kaka in Ibrahi-movič. Ostalih devet igralcev bi postavil v obrambo.« (jng) Fabiova napoved: Atalanta - Milan X (1:1) Fiorentina - Udinese 1 (2:0) Inter - Lazio 1 (2:0) Palermo - Napoli 2 (1:2) Parma - Juventus 2 (0:1) Reggina - Genoa X (0:0) Roma - Cagliari X (0:0) Sampdoria - Empoli 2 (0:1) Siena - Livorno 1 (2:0) Triestina - Grosseto 1 (2:1) Prejšnji teden: Nikolaj Bukavec je pravilno napovedal eno tekmo in dva rezultata. Zbral je sedem točk (vsaka pravilna napoved 1 točka, pravilen izid 3 točke). Vrstni red: B. Kemperle 15, N. Bukavec 7, D. Švab 4, R. Kalc 0. Za ne ko ga bi lah ko bi la da naš -nja tekma Triestine skorajda prelomna. To velja zlasti za trenerja Rolan-da Marana, ki bi si ob ponovnem neuspešnem nastopu v bistvu sam »skopal grob«. Zanj gre v bistvu za zadnjo pri lož nost, saj mu je predsed nik Fantinel sicer izrazil zaupanje, vendar ob ponovnem spodrsljaju bi bila od-slovitev neizbežna. Šlo bi za skrajen posus, da bi se igralce postavilo pred svoje odgovornosti. Odslovitev bi morali nekako interpretirati kot spro-čilo igralcem s strani društva, ki bi se lahko tako glasilo: »Odslovili smo trenerja. Če se bodo neuspešni nastopi nadaljevali, potem pa nosite glavno krivdo!« Zelo verjetno je, da bodo svoje povedali tudi ultrasi, ki so že napovedali proteste v primeru novega ne us peha. Res je, da Tri e sti na ni ma izvrst -nih posa mez ni kov, kljub temu lah ko mirno trdimo, da je vsaj osem drugo-li gaš kih klu bov, ki so na slabšem. Ka -kovostni skok v primerjavi z najbolj -ši mi klu bi v li gi pa v no benem pri me -ru ne opravičuje porazov s tremi ali celo štirimi goli razlike. Probleme ima Triestina zlasti v obrambi, ki je postala po petardi v Bergamu najslabša obrambna vrsta lige z neverjetno statistiko dveh prejetih golov na tekmo. Seveda, če se stanja ne izboljša, sploh ni realno govoriti o obstanku v ligi. Gre vsekakor za eksplozivno zmes taktičnih napak (zgrešena postavitev, zgrešeno izvajanje ofsajd zan ke, zgrešeno prevze ma nje na -sprot ni ko vih na padal cev itd.), na pak posameznikov in pravih padcev koncentracije. Objektivno Triestina nima vrhun skih bra nil cev, ven dar vsaj polo vica zadet kov, ki so jih Tržačani prejeli, niso sprejemljivi niti za povprečnega C-ligaškega branilca. Trener Maran ni še ugotovil, katera naj bi bi la naj bolj - do vo li te nam si cer uporabiti izraz, ki je trenutno res neprimeren - neprepustna obrambna vrsta. Negativna novica pa prihaja iz ambulante. Poškodba vratarja Rossi-ja je hujša kot je sprva kazalo. Standardni vra tar bo okreval šele čez me -sec in pol. Na igrišče naj bi zno va sto -pil šele po božično-novoletni pavzi. Nasprotnik pa doživlja obdobje popolnega preporoda. Po zamenjavi na klopi (Rosellijevo mesto je prevzel Pi o li) je na mreč Grosseto na ni zal serijo sedmih nastopov brez poraza in se povzpel do zlate sredine (po treh kro gih ni imel ni ti točke!). Verjetna postava Triestine: Dei; Milani, Kyriazis, Lima, Peana; Antonelli, Piangerelli, Allegretti, Sgri-gna; Šedivec, Granoche. (I.F.) Televizijske pravice: pravičneje razdeljena finančna sredstva RIM - Ministrski svet je včeraj odobril vladni odlokom o televizijskih pravicah, ki bo prišel v veljavo z letom 2010. Ministrica za šport Gio-vanna Melandri je poudarila, »da bodo tako finančna sredstva razdeljena bolj pravično in vsi klubi bodo bolj konkurenčni.« Štirideset odstotkov (od 900 milijonov evrov) bo e enaki meri pripadalo vsem klubom, trideset odstotkov bodo razdelili glede na športne uspehe ekip in preostalih trideset po številu navijačev. B ligaši, katerim bi pripadalo od 6 do 15 odstotkov finančnih sredstev, so nezadovoljni in že napovedujejo proteste. ROKOMET - Tržaški A2-ligaš Pallamano Trieste, ki je še neprema-gan, bo danes ob 21. uri gostoval v Meranu. / ŠPORT Sobota, 10. novembra 2007 1 9 umetnostno kotalkanje - Tanja Romano je na SP v Avstraliji osvojila dve zlati medalji »Tako dobro ni na svetu kotalkala še nobena druga« Po prostem programu izredno visoke ocene za tehniko in umetniški vtis - Odlično 4. mesto Francesce Roncelli Nepremagljiva Tanja Romano je tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Avstraliji, že peto leto zapored, pometla z vso konkurenco in svoji bogati zbirki naslovov dodala še dva: desetega in enajstega. V dvorani Carrera Stadium na Zlati obali pri Bris-baneu je namreč včeraj s svojim doslej najboljšim nastopom sploh premočno, že petič osvojila zlato medaljo v prostem programu, kar ji je po solidnem 11. mestu v obveznih likih v sredo, navrglo tudi šesto zaporedno kombinacijsko zlato medaljo. »Česa takega v umetnostnem kotalkanju še nismo videli,« so odmevali komentarji v dvorani. Lahko bi zapisali, daje nastop v Avstraliji pomenil za Tanjo pravi vrhunec kariere, če ne bi sama izjavila, da tekmovalne arene še ne misli opustiti. »Tanji je uspel neverjeten, fantastičen nastop, v katerem je izvedla prav vse elemente, prvič pa tudi vseh pet trojnih skokov, ki jih ima na programu,« je bil presrečen Tanjin trener Mojmir Kokorovec. Prvo mesto je Tanji dodelilo vseh sedem članov žirije, ocene za nastop pa so bili malo da ne osupljive: za umetniški vtis je prejela kar pet desetic in dva oceni 9,9, za tehnično izvedbo pa so bile vse ocene med 9,7 in 9,9. »Še sama ne morem verjeti, da mi je uspel tako dober nastop, bodisi v kratkem kot v dolgem programu,« je bilo bolj ali manj vse, kar nam je lahko povedala 24-letna Tanja po večernem nastopu v Brisbaneju. Vedeti je treba, da so jo zadnje dni pred odhodom v Avstralijo in ves čas med prvenstvom, pa tudi včeraj zjutraj na zadnjem treningu, spet mučile bolečine v golenici desne noge. Četrt ure pred včerajšnjim finalom ji je zdravnik reprezentance dal injekcijo proti bolečinam, sicer morda sploh ne bi mogla tekmovati. ODLIČNA RONCELLI J EVA - Slovenska kotalkarica tržaškega društva Gio-ni Francesca Roncelli se je s tretjim najboljšim nastopom v dolgem programu z osmega mesta po »shortu« povzpela tik pod zmagovalne stopničke. V svojem prvem nastopu na svetovni ravni sploh je namreč zasedla nenadejano četrto mesto. »Tega rezultata se zelo veselim, saj sem si tu v Avstraliji za cilj postavila kvečjemu uvrstitev med prvih deset. Uspel mi je letos najboljši nastop, še boljši kot na državnem prvenstvu. Ta uvrstitev mi daje moč, da se skušam v prihodnji sezoni z novim programom in težjimi skoki povzpeti še višje,« je povedala 22-letna Francesca po nastopu, ki je bil tehnično manj zahteven, a ga je izvedla brez napak. SREČNE IN ŽALOSTNE - Med srečne tekmovalke je včeraj sodila tudi dobitnica srebrne medalje Laura Sanchez. Tanja Romano in njen trener Mojmir Kokrovec (fotografija je s prizorišča SP v Brisbaneu) sodelujeta že celih osem let Španki vsi priznavajo, da je po Tanji najboljša, na prejšnjih SP pa ji je že večkrat povsem spodrsnilo, da ni osvojila niti medalje. Tokrat je izvedla zelo lep in zahteven nastop in vsi sodniki so jo uvrstili na 2. mesto, a daleč za Tanjo. Med njo in ostalimi je vsekakor zevala precejšnja razlika. Tretje mesto je osvojila »azzurra« Ilenia Bal-disser, ki je bila po kratkem programu četrta. Na zmagovalni oder ni stopila evropska prvakinja, Slovenka Lucija Mli-narič, ki jo je izdala živčnost, bila je slaba in je s 3. zdrknila na 5. mesto, veselila pa se je lahko kombinacijskega srebra pred bronasto Nemko Sandro Woyciechowski. Slednja, zmagovalka obveznih likov, je bila v prostem programu šele 24., kar pa je bilo dovolj za 3. mesto v kombinaciji. Praznih rok - bila je četrta, je ostala Portugalka Liliana Andrade, ki je pred prvenstvom veljala za glavno Tanjino tekmico za kom-binacijski naslov. A. Koren Izidi SP v Brisbaneu Vrstni red prostega programa 1. Tanja Romano (Ita) 551,001 točke; 2. Laura Sanchez Garcia (Špa) 524,600; 3. Ilenia Baldisser (Ita) 505,100; 4. Francesca Roncelli (Ita) 503.400; 5. Lucija Mlinarič (Slo) 505,100; 6. Noemi Coronel (Arg) 499,300; 7. Amanda Bryant (Avs) 492,499; 8. Leila Vanzuli (Arg) 488,100; 9. Danna Distefano (Arg) 469,200; 10. SarahJane Jones (Nzl) 466,100; 11. Liliana Andrade (Por) 462,100; 12. Aubrey Orcutt (ZDA) 458,500; 13. Monika Lis (Nem) 455,000; 14. Lindsay Mann (ZDA) 454,100; 15. Hsiao-Chu Wang (Tpe) 450,900; 16. Inga Knorr (Nem) 437,800; 17. Nika Arčon (Slo) 438,500. Skupno je nastopilo 33 tekmovalk. Vrstni red kombinacije 1. Tanja Romano (Ita) 977,600 točke; 2. Lucija Mlinarič (Slo) 925,300; 3. Sandra Woyciechowski (Nem) 901,900; 4. Liliana Andrade (Por) 902,100; 5. Inga Knorr (Nem) 892,600; 6. Sarah-Jane Jones (Nzl) 887,500; 7. Nika Arčon (Slo) 855,900. Skupno je nastopilo 12 tekmovalk. zlata knjiga Prva tudi na lestvici vseh časov Z no vi ma zla ti ma me da -ljama je Tanja Romano na večni les tvi ci vseh ča sov pre hi te -la rekorderko po številu osvojenih zlatih medalj Italijanko Raffaello del Vinaccio. Ta je od leta 1988 do leta 1992 nepre-tr go ma zma ga la ta ko v pro -stem pro gra mu kot v kom bi -naciji, skupno je torej osvojila deset zlatih medalj. Tanja je z včerajšnjim uspehom v Avstraliji svojo bero povečala na enajst naslovov prvakinje. V kombinaciji je prvič zmagala le ta 2002, v pro stem pro gra mu pa leto kasneje, to je leta 2003. Od tlej je ne pre ma ga na. »Nastope Del Vinaccio sem si ogle da la na in ter ne tu. Ona je bi la res iz red na tek mo -valka, primerjave pa so nemogoče, saj na primer izvajam jaz zdaj skoke, ki so jih takrat premogli samo moški,« je že pred odhodom v Avstralijo povedala Romanova. Po številu osvojenih medalj pride za poletov-ko in del Vi nac ci o še ena »az -zur ra«, to je Chi a ra Sar to ri, ki je v obeh zvrsteh zmagovala od leta 1985 do leta 1987, skup no ima to rej v svo ji vit ri -ni šest naslovov. Tri zmage v pro stem pro gra mu, a ne za po -red ne, je na pre lo mu med prejšnjim in sedanjim desetletjem osvojila Američanka He-a ther Mul key, v ena kem ob -dobju pa je (samo) v kombinaciji trikrat zapored zmagala Italijanka Elisa Facciotti. Treba j e reči, da so od leta 1947 do leta 1980 medalje podeljevali samo v kombinaciji, to je seš te vek pro ste ga pro gra ma in obveznih likov. Romanovo bo na »all time« les tvi ci v pri hod njih le tih tež ko pre hi te ti. Tu di za to, ker je sa ma po ve da la, da ne mis li še od ne ha ti... košarka - Moška C2 in D liga Bor Radenska za 3. zmago zapored Jadran Mark pa za ubranitev 2. mesta Jadranovci so minuli teden doživeli v Žavljah šele prvi letošnji poraz kroma Po dveh zaporednih zmagah se bo Bor Radenska drevi v osmem krogu državnega prvenstva C lige ob 20.30 (sodnika Ravagnan in Brocca iz Benetk) na Stadionu 1. maja pomeril s Codroipom, ki ima tako kot belo-zeleni štiri točke. Furlani pa so bržkone ekipa za višje položaje na lestvici, in so to tudi dokazali v zadnjem kolu, ko so doma premagali dotlej prvo uvrščeni San Daniele. Stebri ekipe so play-maker, Miljčan Riaviz, branilca Bonin in Cristofoli ter krilna centra Manzon in Rovere. Slednji je brez dvoma prva violina Codroipa, košarkar z višjeligaškim stažem. Na klopi je nekaj talentiranih mladih (Faggiani, Adami, Bullara), za šesto člansko mesto pa se potegujeta Margarit in Malfante. Košarkarji Radenske bodo skušali ponoviti dobro igro iz zadnjih tednov in nanizati še tretjo zaporedno zmago. Naloga prav gotovo ne bo lahka, vendar Codroipo sodi med nasprotnike, ki jih je treba na domačem parketu premagati. Varovanci trenerja Mure bodo predvidoma igrali v popolni postavi, na igri- šču bi moral biti tudi kapetan Niko Što-kelj, ki ga mučijo bolečine v hrbtnih mišicah, zdravniški pregled pa je pokazal, da bi poškodba vendarle ne smela biti hujša (vsaj ne gre za diskalno hernijo). V deželni C2 ligi se tudi Jadran Mark po porazu v Žavljah v sedmem krogu vrača na domače igrišče. Jutri ob 18. uri se bo pri Briščikih (sodnika So-ranzo in Rosati z Goriškega) spoprijel z videmsko ekipo CBU, s katero deli drugo mesto za še neporaženim Santosom. Tudi Videmčani so doslej izgubili le enkrat in imajo solidno moštvo. Kot že vrsto let se naslanjajo na skupino starejših mož (play Micalich, branilec Cabai, kril- na centra Mondolo in Della Rovere), veliko pa zaupajo tudi mladim (Gozzi, Marchettini, Rosso), ki so jih sami vzgojili (CBU ima odličen uspešen mla-din ski sek tor). Skratka, vsega spoštovanja vreden nasprotnik, ki pa so ga jadranovci, še posebej doma, nedvomno zmožni ugnati. Med tednom je sicer delo trenerja Po-poviča motila viroza, ki je zajela Petra Franca in Saška Ferfoglio. Kljub vsemu bi lahko stebra peterke jutri stopila n igrišče, vsi ostali igralci pa so zdravi. Več košarkarjev obeh naših ekip si je v sredo v Ljubljani ogledalo tekmo ev-rolige med Olimpijo in moskovskim CSKA. Upajmo, da so jih zmaji navdihnili! Moška D-liga Včerajšnja izida: NAB Tržič -Breg 72:94, Don Bosco - Kontovel Sokol 76:69. Promocijska liga: Cicibona - Skyscrapers 68:62. hokej in line Poletovci okrnjeni v Turinu ZKB Kwins bo v drugem krogu A1-lige gostoval v Turinu in skušal požeti pr vo pr ven stve no zma go. Ekipo iz Torina sestavljajo tu di mla di ho ke jis ti, ki so zrasli v domačem društvu, tako da bo današnja tekma prav go to vo ze lo ize na če na. V prejš njem ko lu so to rin -ski »zmaji« visoko izgubili proti Empoliju (11:4). ZKB bo na gostovanju nastopil v okrnjeni postavi, saj bo ne kaj igral cev od sot -nih za ra di služ be nih ob -veznosti. Kwinse skrbi tudi plo šča, ki je ne ko li ko manj -ša. Po raz prejš nje ga kro ga proti moštvu Milano 24 so v klubu že pozabili. Glavni vzrok je bila najbrž utrujenost, saj so Kwinsi odigrali v treh dneh dve tekmi. 20 Sobota, 10. novembra 2007 ŠPORT / nogomet - Danes ob 14.30 v ospredju V Dolini Breg - Zarja Gaja Primorje na gostovanju v Medeji Vzhodnokraška ekipa še ni premagala Brežanov - Premiki: Matej Bagon h Krasu, Kristjan Cotič k Mladosti Danes v ospredju... 2. amaterska liga Breg (11 točk) - Zarja Gaja (11) Brežani in nogometaši z vzhodnega Krasa so se doslej srečali šestkrat. Tehtnica v medsebojnih obračunih pa visi odločno na stran »plavih«, ki so štirikrat zmagali, dvakrat pa ste se moštvi razšli pri neodločenem izidu. Kako pa bo danes (14.30 v Dolini)? V obeh taborih napovedujejo izenačeno tekmo. Pri Bregu so precej previdni, saj je spisek poškodovanih še vedno dolg. Bolj optimisti pa so pri Zarji Gaji in bodo odločno »jurišali« na prvo zmago proti Bregu. Obe moštvi zasedata položaje v zgornjem delu lestvice. Bregov spremljevalec Lorenzo Zupin nam je zaupal, da bo trener Davor Vitu-lič igral brez Gargiuola (bo vseeno na klopi), Degrassija, Medde, Sestana in Spe-ranze (vsi poškodovani). Predsednik Zarje Gaje Robert Kalc, ki resnično upa, da bo vzhodno-kraška ekipa končno prebila led v Dolini, je povedal, da trener Moreno Nonis ne bo imel na razpolago poškodovanega Salierna in diskvalificira-nega Mihelčiča (Aron, ki je iz Boljunca, je svojo nogometno poz začel prav pri Bregu). Znova bo na razpolago napadalec Fratnik (ni pa gotovo, da bo začel v začetni enajsterici). V obrambni vrsti bo vlogo »libera« najbrž prevzel Vitomir Križmančič. Sodnik: Bianchi iz Trsta. Danes še... 1. amaterska liga Medea (7) - Primorje Interland (4) Primorjaši bodo danes gostovali v Medeji. Trener Stefano Mauri bo znova imel na razpolago Scrapo in Ravalica, ki sta bila v prejšnjem krogu diskvalificirana. Še dve tekmi pa bo zaradi kazni miroval Colasuonno. Na današnji tekmi je pod vprašajem tudi nastop Edvina Braj-nika, ki se je poškodoval na sredini prijateljski tekmi proti Domiu (6:4 za ekipo iz dolinske občine). Sodnik: Pravisani iz Vidma. OSTALI - Elitna liga: Palmanova -Sevegliano; promocijska liga: Capriva -San Lorenzo; 1. AL: San Canzian - Pieris, S. Sergio - S. Giovanni; 2. AL: Domio -Zaule, Ronchi - Piedimonte. Jutri Elitna liga Vesna (8) - Tolmezzo (5) »Tolmezzo je bil doslej v krizi in upamo, da bo tudi v nedeljo (jutri op. ur.). Tokrat moramo zmagati,« meni športni vodja kriškega društva Paolo Vi-doni. »Karnijska ekipa ima solidnega napadalca (Damiani), na katerega moramo biti zelo pazljivi.« Pozitivna novica Nekdanji slovenski reprezentant Vili Bečaj (Zarja Gaja) bo danes v Dolini deležen posebne pozornosti s strani branilcev Brega kroma je, da sta ta teden začela trenirati Vel-ner in Ervigi, ki pa bosta jutri le sedela na klopi. Vratar Donno je še poškodovan, pod vprašajem pa je tudi nastop pomožnega Maganje. Najbrž bo v vratih znova igral trener vratarjev Max Samsa. Poškodovan je tudi Candotti. Sodnik: Iseppi iz Majana. Casarsa (6) - Juventina (7) Pomembno bo, da se ekipa štan-dreškega društva vrne domov iz Casarse najmanj s točko. »Tako je. V soboto smo proti Vesni pokazali napredek, tokrat pa se moramo potrditi in še enkrat igrati dobro,« je mnenja predsednik Marko Ker-pan. Trener Dante Portelli jutri ne bo imel na razpolago diskvalificiranih Giarrussa in Kovica. Zbolel pa je Gordini. V napadu bo torej najbrž od prve minute igral Manuel Peteani. Od Juventine se je ta teden poslovil mladi nogometaš Matej Ba-gon, ki bo odslej igral za repenski Kras v promocijski ligi. Sodnik: Sabbadini iz Vidma. Promocijska liga Staranzano (10) - Kras Koimpex (12) Varovance beloruskega trenerja Ser-geja Alejnikova čaka jutri nelahko gostovanje v Štarancanu. Alessandro Giorgi zaradi bolečin v hrbtu ni treniral cel teden, tako da ga jutri zanesljivo ne bo v začetni postavi. V Repnu je nekaj novosti tudi glede premikov nogometašev. H Krasu se je preselil mladi nogometaš Juventine Matej Bagon (letnik 1987, ex državni na-raščajniki Udineseja in Triestine ter lani pri Itali iz Gradišča), iz Repna pa odhaja Michele Desco (vrača se k Domiu). Sodnik: Bertoli iz Latisane. 1. amaterska liga Primorec (5) - Ruda (7) Primorec bo skušal jutri zmagati in znova utiriti trebenski vlak na pravo pot. Ruda je povsem v dometu Sorrentinovih varovancev. Pri »belo-rdečih« bosta še vedno odsotna »Ciccio« Cadel (še najmanj mesec in pol) ter napadalec Parisi. Sodnik: Pirozzi iz Gorice. Villesse (10) - Sovodnje (10) Pri Sovodnjah se soočajo s številnimi manjšimi poškodbami. »Nekaj težav imajo Kogoj, Reščič, Portelli in Trampus, tako da bo trener odločil šele jutri, kdo bo sploh stopil na igrišče,« je povedal predsednik Zdravko Kuštrin. Ta teden je znova začel trenirati Calligaris. Iz Sovo-denj je odšel pomožni vratar Zucca, zamenjal pa ga je Giuliano Spessot, ki je pred leti igral tudi v višjih ligah. Sodnik: Ma-sarotti iz Krmina. 3. amaterska liga S. Andrea San Vito (13) - Mladost (8) Doberdobska Mladost bo jutri nastopila v standardni postavi. Zaradi službenih obveznosti bosta odsotna le La-vrenčič in Jarc. V napadu bo jutri že igral Kristjan Cotič, ki je doslej branil barve So-vodenj v 2. AL. PRIHODNJO SOBOTO - Promocijska liga: Kras - San Luigi; 1. AL: Pri-morje - S. Sergio; 2. AL: Zarja Gaja - Mu-glia. SELEKCIJA NAJMLAJŠIH - 21. t.m. sta bila povabljena na trening deželne reprezentance najmlajših (v Martignaccu ob 14.00) tudi nogometaša Pomladi Luca Carli in Thomas Zuppin. (jng) Domači šport Danes , sobota, 10. 11. 2007 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 20.30 na Stadionu prvega maja: Bor Radenska - Codroipese NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Medeji: Medea -Primorje Interland 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg - Zarja Gaja MLADINCI - 15.30 v Štandrežu: Juventina -Staranzano ZAČETNIKI 7:7 - 15.30 v Bazovici: Pomlad B - San Luigi B; 16.00 v Ronkah: Ronchi - Juventina ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnje: Soča ZB Doberdob Sovodnje - CUS Trieste, 20.30 na Opčinah: Sloga Tabor Televita - Vini Valpanera UD ŽENSKA C-LIGA - 20.00 v Rivignanu: Edilclass Teor - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 17.30 na Opčinah: Sloga - Pav UD, 20.00 v Trstu, Ul. della Valle: Rigutti - Olympia TMedia. ŽENSKA D-LIGA - 17.30 na Stadionu prvega maja: Bor Breg Kmečka Banka - Kontovel, 20.30 v Slovenskem športnem centru: Govolley Kmečka banka - Sporting club UD 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Moraru: Morarese - Val Dom HOKEJ IN LINE A1-LIGA - 18.00 v Turinu: Draghi Torino - ZKB Kwins NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 18.00 v Eppanu: nastopa tudi Kras ZKB MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras GS Market - Sarmeola Jutri, I, nedelja, 11. 11. 2007 KOŠARKA MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark - CBU DRŽAVNI MLADINCI U17 - 11.00 v S. Giorgiu di Nogaro: Ardita - Jadran ZKB DEŽELNI MLADICI U17 - 17.30 v Gradež: Nuova pallacanestro Gorizia - Bor ZKB ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - OMA A NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Tolmezzo; 14.30 v Casarsi: Casarsa - Juventina PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štarancanu: Staranzano - Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Ruda; 14.30 v Vilešu: Villesse - Sovodnje 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea S. Vito - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Manzanu: Manzanese - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Pomlad -Tolmezzo ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 Ervatti na Proseku: Pomlad A - San Giovanni A NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 10.30 v Eppanu: nastopa tudi Kras ZKB MOŠKA C2-LIGA - 10.30 v Zgoniku: Kras - CUS Udine B MOŠKA D1-LIGA - 10.30 v Zgoniku: Kras -Fiumicello B Pojutrišnjem, ponedeljek, 12. 11. 2007 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI U21 - 21.00 pri Briščikih: Kontovel Sokol - Nuova Pallacanestro Gorizia NOGOMET MLADINCI - 19.30 v Seveglianu: Sevegliano -Vesna odbojka - V deželnih ligah priložnost za prve ali nove zmage Na 1. maju prvi derbi ženske D-lige Bor Breg bo gostil Kontovel - Govolley gosti vodilnega - Moška C liga; najtežje za Val Imso - Slogašice za drugo zmago Danes bo v odbojkarskih deželnih ligah na sporedu kar nekaj zanimivih tekem, marsikateri naši ekipi pa se obeta možnost za novo ali prvo zmago. Največ zanimanja gotovo vlada za slovenski derbi v D ligi med združeno ekipo Bora in Brega ter Kontovelom. Obe ekipi sta doslej zmagali le enkrat, obe pa sta premagali istega nasprotnika, to je Manzano. Zato je srečanje tudi v boju za obstanek zelo pomembno. Trener domačink Marko Kalc upa, da bo njegova ekipa igrala zelo borbeno: »Glede na to, da igramo na domačih tleh, moramo absolutno ciljati na zmago. Tekma ne bo lahka, tako da moramo igrati zagrizeno, umirjeno in čim bolj še. Na žalost bom zaradi odsotnosti Marie Della Mea spet prisiljen zamenjati postavo.« Kontovelke pa bodo predvidoma nastopile v popolni postavi, čeprav je imela Alenka Verša med tednom težave zaradi lažje poškodbe. »Verša bi morala biti na svojem mestu. Med tednom smo dobro trenirali, dekleta so zelo motivirana in se hočejo na derbiju izkazati. Igralci Soče Zadružne banke Doberdob Sovodnje bodo danes v Sovodnjah gostili tržaški CUS bumbaca Upam le, da ne bodo zaradi tega preveč napeta. Igrati moramo umirjeno,« je povedala trenerka Kontovela Tanja Černe. V isti ligi bo Govolley gostil novinca Cervignano, ki je trenutno še nepre- magan, čeprav ne zgleda na isti ravni kot Cordenons in ostale boljše ekipe v ligi. Igralke so sicer zelo borbene, na mreži pa vendarle niso tako nevarne. Petejanove varovanke bi lahko tako poskrbele za nov podvig in tako še enkrat premagale nasprotnika z zgornje polovice lestvice. V moški C ligi čaka najtežja naloga Val Imso, ki bo gostil S. Giovanni. Nasprotniki so sicer prvenstvo začeli slabo, treba pa je priznati, da v prvih dveh krogih niso imeli sreče s koledarjem. Valovci so se s S. Giovan-nijem pomerili tudi v Deželnem pokalu in obakrat izgubili, dokazali pa so, da se lahko enakovredno kosajo tudi z njimi, če igrajo maksimalno. Še vedno za Val ne bo igral Lo-jacono (zadeva z izpisnico naj bi se rešila prihodnji teden), bo pa debitiral center Francesco Masi. Na domačih tleh bosta tokrat igrala tudi Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje in Sloga Tabor Televita. Sočani bodo gostili tržaški Cus, ki ga Battistijevi varovanci nikakor ne smejo podcenjevati, saj je že na tekmi s Slogo dokazal, da je lahko nevaren. Simon Černic in soigralci morajo čim prej pozabiti na bled nastop na derbiju s Slogo in zaigrati kot znajo. Zmaga je gotovo v njihovem dometu. Lažjo nalogo pa bi morali imeti varovanci trenerja Bosicha, ki bodo gostili Vivil, ki bi moral biti letos med slabšimi v ligi. Kljub temu pa ga Riolino in soi- gralci ne smejo podcenjevati. Z odločno igro lahko gotovo dosežejo nove tri točke. V ženski C ligi bodo skušale Maver-jeve varovanke doseči drugo zaporedno zmago. Uspeh proti nevarnemu Libertasu jim je gotovo vlil dodatne samozavesti, z borbeno igro pa se da premagati kateregakoli nasprotnika. Če bodo omejile število napak in igrale dovolj odločno, je zato tudi danes zmaga v njihovem dometu. V moški D ligi bi lahko danes slavili obe naši ekipi. Nepremagani slogaši bodo na domačih tleh igrali proti Cervignanu, ki bi moral biti med slabšimi v ligi. Varovanci trenerja Straina bi se lahko tako danes veselili že tretje zaporedne zmage. Igrati pa morajo seveda s pravim pristopom, saj bi jih lahko podcenjevanje nasprotnikov drago stalo. Olympia Tmedia pa bo skušala prebiti led v Trstu, kjer se bo pomerila z drugo ekipo Riguttija in Volley Cluba (prva je glavni kandidat za napredovanje). Nasprotniki bi morali biti med šibkejšimi v ligi, tako da je zmaga na taki tekmi v bistvu imperativ. Goričani pa morajo igrati umirjeno in skušati čim manj grešiti. (T.G.) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 10. novembra 2007 21 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 10. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red B. Jutri, 11. novembra, ob 16.00 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red C z varstvom otrok. V torek, 13. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red F. V sredo, 14. novembra, ob 11.00 Jure Iva-nušič »Od tišine do glasbe« za prvi bienij. V četrtek, 15. novembra, ob 10.00 Jure Ivanušič »Od tišine do glasbe« za srednje šole. V soboto, 17. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red T z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti a.ArtistiAssociati: »La variante di Lünenburg« / povzeto iz romana Paola Maurensiga; nastopajo Milva, Walter Mramor, orkester in zbor Združenja ARS Atelier, uglasbil dirigent: Valter Si-vilotti, v produkciji a.ArtistiAssociati. Danes, 10. novembra, ob 20.30 in jutri, 11. novembra, ob 16. uri. Carlo Goldoni »I due gemelli vene-ziani« igra Massimo Dapporto. Urnik: v torek, 13. novembra, ob 20.30, v sredo, 14. novembra, ob 16.00, od četrtka, 15., do sobote, 17. novembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 18. novembra ob 16.00. Dvorana Bartoli Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »In-demoniate«. / Nastopata: Teatro Club Udine in Stalno gledališče FJK. Režija: Massimo Somaglino. Urnik: danes, 10. novembra, ob 21.00 ter jutri, 11. novembra ob 17.00. La contrada Jutri, 11. novembra, ob 16.30 / Teatro ragazzi: »Rdeča kapica«. Od toreka, 13., do sobote, 17. novembra, ob 20.30 / A. Schnitzler »Il sot-totenente Gustl«, igra Marco Sbrosso, režija F. Macedonio. Teatro Silvio Pellico - Gledališče v narečju (Ul. Ananian) Danes, 10. novembra, ob 20.30 ter jutri, 11. novembra, ob 16.30 »Fasole-ti e matavilz« v izvedbi dramske skupine Quei de Scala santa. VIDEM Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: do 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Teatro Nuovo Giovanni da Udine Povzeto po Eugeneju Ionescu »Una terribile passione« v režiji Caudia de Meglia, igra Civica Accademia D'Arte Drammatica Nico Pepe. V soboto, 17. novembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče V sredo, 14. in četrtek, 15. novembra, ob 20.00 J. B. P. Molière »Namišljeni bolnik« gostovanje SSG iz Trsta. KOBARID Kulturni dom Jutri, 11. novembra, ob 19.00 gostovanje dramske skupine PD Štandrež s komedijo »Boeing boeing«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 10. novembra - 19.30 / Tadeusz Slobodzianek »Profet Ilja«. V ponedeljek, 12. novembra, ob 19.30 / Dane Zajc »Jagababa«. V torek, 13. novembra, ob 18.00 in v petek, 16. novembra ob 19.30 / Te-nessee Williams »Orfej se spušča«. V sredo, 14. novembra, ob 19.30 / Henrik Ibsen »Strahovi«. V četrtek, 15. novembra, ob 17.00 / Ivan Cankar »Romantične duše«. V soboto, 17. novembra, ob 19.30 / Ivo Svetina »Ojdip v Korintu«. Mala drama Danes, 10. novembra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney »Okus po medu«. V sredo, 14. novembra, ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev »Ahasver. V četrtek, 15. novembra, ob 17.00 / Ya-smina Reza »Art«. V petek, 16. novembra, ob 20.00 / Fern ando Pessoa »Mornar«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 10. novembra, ob 19.30, / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har- nick »Goslač na strehi«. V torek, 13. novembra, ob 19.30 / Richard Bean »Evrofilija«, gostuje SLG Celje. V sredo, 14., četrtek, 15., in v petek, 16. novembra, ob 19.30 / Peter NIchols »En dan sv smrti Jožce Rožce«. V soboto, 17. novembra, ob 19.30, / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick »Goslač na strehi«. Mala scena V torek, 13., in v sredo, 14. novembra, ob 20.00 / Kim Komlanec »Kura nima jajc«. V četrtek, 15., in v petek, 14. novembra, ob 20.00 / Sergi Belbel »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 11., v soboto, 17., v ponedeljek, 19. , v sredo, 21. in v petek, 23. novembra, ob 19.30 / Carlo Goldoni »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka Martin Škof. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) V ponedeljek, 12. novembra, ob 20.30 koncert CEI Youth Orchestra, dirigent Igor Kuret. GORICA Kulturni dom V četrtek, 15. novembra ob 20.30 / Nastop kitarista Vlatka Stefanovskega, spremljala ga bosta Dejan Milosavljevič - kitara in Djoka Maksimovski - bobni. TRŽIČ Župnijska dvorana sv. Nikolaja (Aris - San Polo) V petek, 16. novembra, ob 20.30 / Dobrodelni koncert za poplavljence in bolnico Franjo »S pesmijo našo 2007 - 3. izvedba«. Nastopali bodo: Alfi Nipič, Zoran Lupinc Trio in Kvintet Veseljaki. VIDEM Teatro Palamostre Danes, 10. novembra, ob 21.00 / »Bat-tesimi dell'acqua e del coraggio«, baletna predstava. Nastopajo: Balletto Civile, CSS Teatro stabile di innovazione del FVG in Artificio 23. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL Danes, 10. novembra ob 20.30, Rovinj, cerkev sv. Jurija in Eufemije / Manuel Staropoli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo. Jutri, 11. novembra ob 17.30, samostan sv. Ciprijana / Manuel Staropoli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo. _SLOVENIJA_ KOPER Dvorana Pokrajinskega muzeja Danes, 10. novembra, ob 20.00 koncert Branimira Slokarja - pozavna in Katharine Kegler - klavir. KOMEN Cerkev sv. Jurija Danes, 10. novembra, ob 20.00 / koncert Komornega zbora Ave, zborovodja Andraž Hauptman, orgle Polona Gantar. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 12. novembra, ob 20.15 / Godalni kvartet Paizo, Danska. V petek, 16. novembra, ob 20.15 / Blues koncert R. J. Mischo ZDA/Italija. TOLMIN Kinogledališče Danes, 10. novembra, ob 18.00 / Državno srečanje ljudskih pevcev in godcev. LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 12. novembra, ob 16. in 18. uri Gallusova dvorana / »Glasbena torto« sodelujejo: Trobilni ansambel Slovenske filharmonije, Godalni kvartet Fiasco, Slovenski tolkalni projekt StoP, Big Band SGBŠ Ljubljana in Boštjan Gorenc. V torek, 13. novembra, ob 19.30 Mala dvorana / »Mladi mladim« nastopajo: Eva Nina Kozmus - flavta, Mateja Urbanč - kavir ter klavirski duo Marjan Peternel in Tjaša Šketako. V torek, 13. novembra, ob 20. uri »75 let Antona Nanuta« igra simfonični orkester RTV Slovenija in solistka Irena Grafenauer (flavta). V četrtek, 15., in v petek, 16. novembra, ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. koper - Otroška predstava v Gledališču Koper Črkolandija Maje in Gregorja Premiera avtorskega projekta bo na sporedu danes ob 17. uri Gledališče Koper, ki radodarno in ustvarjalno skrbi za najmlajše gledalce, bo spet gostilo otroško igrico. Tokratni avtorski projekt, naslovljen Črkolandija, podpisuje Maja Gal Štromar in Gregor Geč, ki v igrici tudi nastopata (na sliki). Maja in Gregor sta poskrbela za tekst, kostume, sceno in režijo, Gregor pa je izdelal tudi lutke. Kot so zapisali v gledališkem listu (oblikovala gaje Betty Starc), gre zahvala za navdih Andreju Rozmanu - Rozi, Lutkarni-ci za prostor in Gledališču Koper za izpeljavo premiere, ki bo na sporedu danes ob 17. uri, seveda v prostorih Gledališča Koper, predstavo pa je finančno podprla Zadružna kraška banka. Kot izdaja naslov, imajo glavno vlogo črke oz. njihova dežela Črkolandija, v kateri se dogaja vse mogoče in nemogoče... ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Galerija Lipanje Puntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE Dvorana SKD Barkovlje (Ul. Bonafa- ta 6): v petek, 16. novembra, ob 20.30 odprtje razstave vlakov, dioram in plovil »Modelarstvo kakor hobby«. Urnik: 17. in 18. 11. od 10.00 do 13.00; 19., 20. in 21. 11. od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30; 22. in 23. 11. od 15.30 do 18.30; 23. in 24. 11. od 10.00 do 13.00. OPČINE Bambičeva galerija: do 24. novembra je na ogled razstava Deziderija Švare pod naslovom »Poklon Milku Bam-biču«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. NABREŽINA V kavarni Gruden je na ogled razstava »Vezenine« Bogomile Doljak. Odprto po urniku kavarne, ob sredah zaprto. V dvorani Iga Grudna »Igriva pripoved podob« - razstavljajo Živa Pahor, Štefan Turk in skupina Vile&Vampi. Urnik: ob petih in sobotah od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. GORICA Kulturni dom do 21. novembra bo na ogled razstava tržaškega slikarja Jožeta Cesarja ob 100-letnici rojstva (19071980). Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. V državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. KD za umetnost KONS in KC L. Bra-tuž vabita na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L. Bratuž, Drevored 20. septembra 85 do petka, 16. novembra, od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. LESTANS Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18. novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripovedi«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Krom-berk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedel- ja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Mestna galerija: razstava slikarja Dušana Kirbiša z naslovom »Snov in sanje« bo na ogled do 30. novembra po urniku: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. Poslovni center Hit - Paviljon: do 30. novembra je na ogled razstava z naslovom Naslikati prihodnost v okviru mednarodnega humanitarnega projekta Paint the future. Slikarji iz različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. Galerija Artes (Gradnikove brigade 6) razstava Žarka Vrezca bo na ogled do 30. novembra vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 003865-3959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. Dom Andreja Manfreda: do konca novembra je na ogled razstava fotografij iz natečaja Občine Kobarid »Tu je moj dom«. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center v četrtek, 15. novembra, ob 20. uri odprtje razstave Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Razstava bo na ogled do 13. januarja z urnikom: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: do 30. novembra je na ogled razstava ljudskih glasbil in glasbenih izročil v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem. 22 Sobota, 10. novembra 2007 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Tako je Edinost poročala o shodih vse bolj uveljavljene Narodne delavske organizacije: »Ravnokar minuli prazniki so bili zares tudi prazniki Narodne delavske organizacije. Svoje delovanje je ista dosedaj omejevala le na mesto in tu nanizala uspeh ob uspeh; še le sedaj - ko se je kon-solidirala v mestu - lotila se je intenzivnega delovanja v okolici. Sodeč po vzpehih prirejenih shodov postane Narodna delavska organizacija v okolici isti važen naroden in ekonomičen faktor, ka-koršen je ona v mestu. To pomenja intenzifika-cijo - narodne borbe v okolici. Narodna delavska organizacija seveda ne bode spala na dosedanjih lavorikah, priredi še druge shode po vsej okolici, od agitacije kmalu preide na resno delovanje - in s tem bodo uresničene sanje marsikaterih rodoljubov, ki so hrepeneli po stalnem, nepretrganem vzgojevanju naše okolice (posebno zgornjega dela iste) v političnem, kulturnem in gospodarskem smislu. Narodna delavska organizacija bo tako pravi blagoslov za tržaško Slovenstvo. V teh praznikih prirejeni shodi so pokazali, kak hvaležen teren je našla Narodna delavska organizacija v okolici. Vseh shodov skupaj se je udeležilo nad 2000 delavcev, ki so navdušeno pozdravili njen nastop v okolici. Narodna delavska organizacija v dobrem premišljanju, da se je treba najprej lotiti težjega dela, je svoj prvi shod priredila v Sv. Križu, v tako zvani socialistični trdnjavi. Shod je dokazal, da socialistična trdnjava je bila le - Potem-kinova vas in danes vihra nad Križem zastava Narodne delavske organizacije. Shoda v Sv. Ivanu in Škednju sta bila izmed najlepših shodov, ki smo jih kdaj vide li v oko li ci. Sv. Ivan ske mu sho du je dal ne ko pri mes pi kantnos ti nas top go spo da kaplana Čoka, ki je provociral izjavo glede verskega vprašanja. Škedenjski shod je pomemben radi tega, ker v takem industrialnem revirju socialisti se niso upali niti nastopiti.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti V tem tednu je Primorski dnevnik poročal o razno raznih svečanosti v spomin na padle: »1. november. Dan padlih. Minilo je leto in zopet smo se izbrali na grobovih talcev, da počastimo spomin onih, ki so za boljše življenje, za svobodo, žrtvovali najdražje, svoje življenje. Ni groba, ni spomenika, ki danes ne bi bil okrašen z jesenskim cvetjem, ni groba in spomenika, kjer se ne bi ljudje oddolžili spominu onih, ki so darovali svoje življenje za boljšo bodočnost svojega naroda. Kot vsako leto je bila tudi letos glavna svečanost na dvorišču Rižarne, kjer stoji skromen spomenik padlim antifašistom Trsta in okolice. Mimo temnih celic, ki še danes pričajo o trpljenju in mučenju padlih žrtev, so se včeraj dopoldne pomikali predstavniki Neodvisne socialistične zveze, Zveze partizanov, ANPI, UP, KPI in vojnih invalidov, da se z ven- cem k spomeniku in enominutnim molkom oddolžijo spominu mučencev. Tiha svečanost, ali toliko bolj občutena v srcih onih, ki vedo, koliko žrtev je bilo treba, da smo po tolikem trpljenju spet zadihali v svetu svobode in demokracije. Podobna svečanost je bila nato na pokopališču pri Sv. Ani, kjer so predstavniki že omenjenih organizacij položili vence in cvetje na grobove padlih partizanov in talcev.Skoraj ob isti uri je bila svečanost na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani, kjer je generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak z osebjem konzulata položil venec k spomeniku padlim borcem jugoslovanske armade. Predstavniki jugoslovanske vlade so še pred tem položili lovorjeve vence z jugoslovansko zastavo še na vse ostale spomenike v tržaškem predmestju in okolici in na grobove, kjer počivajo neznani borci jugoslovanske armade.« FILMI PO TV Nedelja, 11. novembra, La7, ob 16.55 Anatomia di un omicidio Režija: Otto Preminger Igrajo: James Stewart, Lee Remick in Ben Gazza-ra Da je bil Otto Preminger podcenjen režiser, dokazuje tudi njegov film iz leta 1959: prava poslastica za ljubitelje detektivskih zagonetk. Izrednemu Jimmyju Stewartu je zaupal vlogo malega a pomembnega moža, podeželskega odvetnika, čigar naloga je ta, da brani človeka, ki je umoril ženinega posiljevalca. Film je predvsem izviren esej o formalni in stvarni vlogi pravice, ki kljub odmaknjenosti v času zveni še kako aktualno. Sodnik, ki v filmu odloča o usodi krivca, ni igralec ampak pravnik. Nedelja, 11. novembra, Italia 1, ob 21.30 Le spie Režija: Betty Thomas Igrajo: Eddie Murphy, Owen Wilson In Malcolm McDowell Posebni agent Alex Scott in svetovni boksarski prvak v srednje težki kategoriji Kelly Robinson združita moči, da bi našla Switchblade, najsodobnejše ameriško letalo. Do prototipa vohunskega letala se je dokopal zloglasni preprodajalec orožja Arnold Gundars, ki ga namerava prodati najboljšemu ponudniku - teroristu z dostopom do jedrskega orožja. Ko ameriški vladi po običajnih skrivnih kanalih ne uspe dobiti nazaj letala, predsednik prosi Robinsona, naj postane civilna krinka za agenta Scotta, ki naj bi našel letalo, še preden bi ga teroristi spremenili v sistem za »dostavo« orožja masovnega uničenja. Dodana vrednost dokaj banalne komedije je zanimiv pogled na Budimpešto, kjer je režiserka posnela film. Torek, 13. novembra, Italia 1, ob 21.10 Hultimo boyscout Režija: Tony Scott Igrata: Bruce Willis, Damon Wayans Bruce Willis je nekdanji tajni agent, ki se preživlja kot zasebni detektiv. Najamejo ga za varovanje striptizete, ki jo že nekaj časa ustrahujejo z grožnjami. Ko jo resnično napadejo, Willis spozna njenega fanta Damona Wayansa in skupaj postaneta dokaj nenavadna partnerja. Sledi ju vodi- jo v pokvarjeno igro mafije, ki si hoče prisvojiti dobičke od nogometnih stav. Willis ima mimogrede še zakonske težave in ko mu ugrabijo trinajstletno hčerko, postane neukrotljiv. ^//Juvw Četrtek, 15. novembra, Rete 4, Ob 21.10 Amici miei Režija: Mario Monicelli Igrajo: Ugo Tognazzi, Philippe Noiret, Gastone Moschin, Duilio Del Prete in Milena Vukotič. Supina štirih petdesetletnih prijateljev si krajša čas s tem, da se vsevprek posveča zabavi. Monicelli-jev celovečerec je eden zadnjih velikih italijanskih ljudskih filmov. Novinar Giorgio Perozzi, arhitekt Rambaldo Melandri, natakar Guido Necchi in propadli baron Mascetti se po srečanju z Abrahamom nočejo sprijazniti z dejstvom, da je njihova mladost že mimo. Film, prežet z vpijočim občutkom smrti, sodi med najlepša Monicellijeva dela, v katerem je med drugim nastopil tudi izredni Philippe Noiret. Četrtek, 15. novembra, Rete 4, ob 23.50 llerba di Grace Režija: Nigel Cole Igrajo: Bill Bailey, Brenda Blethyn, Clive Merrison, Craig Ferguson in Jamie Foreman Grace Trevethan je simpatiča gospodinja in strastna, ljubiteljska vrtnarka. Živi v angleškem podeželskem mestecu Cornwall. Nenadoma izve, da je njen mož umrl v letalski nesreči in za seboj pustil izropano družinsko premoženje. Zaradi tega ji grozi, da bo izgubila posestvo. Na robu obupa išče pomoč pri svojem čudaškem, škotskem vrtnarju Matthewju, ki ji predlaga, da bi v rastlinjake na posestvu posadila marihuano. Grace se pusti prepričati in kmalu postane njeno posestvo največja plantaža marihuane v Cornwallu. Toda spremembe na posestvu opazijo tudi prebivalci mesteca, med katerimi je simpatični vikar anglikanske cerkve, ki je med drugim ljubitelj marihuane. Film je prejel številne nominacije in dobil nagrado občinstva na mednarodnem filmskem festivalu Sundance. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV ZADNJA STRAN SEKIRE, NOŽA, HRBET SESTAVIL LAKO BOJNI PLEN INDIJANCEV U2ITNA GOBA, BREZOV GOBAN NEKDANJI IT. KOŠARKARSKI REPREZEN-TANT COSTA POJAVLJANJE RDEČICE NA OBRAZU NEIL SEDAKA PRVOTNI PREBIVALEC APENINSK. POLOTOKA BIVALIŠČE UMRLIH V SLOVANSKI MITOLOGIJI ZNESEK, KI SE PLAČA ZA NAJEM TAKSIJA GORSKA POKRAJINA V JUGOZAHODNI AZIJI URANOV SATELIT IZMERLJIVA PRAZNINA OBER SLOVENSKI OUMPIONIK ŠTUKELJ REKA V ITALIJI PRIMO LEVI STARI DEL MARIBORA PRAVILNO MIŠLJENJE PRIMO2 KOZAK OKRAŠENA SVETILKA JU2NA AFRIKA BRAZILSKO VELEMESTO AZIJSKA DR2AVA BERI PRIMORSKI DNEVNIK KOCKA (LAT.) ITAL. PEVEC ADAMO VRSTA UMETNIŠKE RISBE JUDOVSKI KRALJ ANION AŠKERC VELIKA OS JUŽNOAMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL JE LAHKO PUSTNI AH POGREBNI EGIP. BOG MESTO V TEKSASU, NA MEJI Z MEHIKO ELDA NANUT OBLASTA BAKTERIJA AM. PEVEC KING COLE AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER ZNANA JEČA V TEHERANU KANAL FOTO BORIS PRINČIČ ENOTA JEZIKOVNEGA SPOROČILA GENUS V SLOVNICI FR. LETALSKI PIONIR MILANOV BRAZILSKI NOGOMETAŠ ČASOPIS LD SLOV. FILMSKI ANIMATOR LJUBEZEN DO BLI2NJEGA KDOR KAJ RINE VOJAŠKO PRISTANIŠČE V JU2NI ITALIJI REKA V VENEZUELI PIJAČA STARIH SLOVANOV NEKDANJA DENARNA ENOTA V ROMUNIJI NEPRIJETEN VONJ JO2E PIRJEVEC PREBIVALKE AZIJSKE DRŽAVE RAZČLENJEVANJE STAVKA V SLOVNICI NAŠ HARMONIKAR (DENIS) SL. NOGOMET. (ALEKSANDER) OČRT ZNAMKA FINSKIH MOBILNIH TELEFONOV VISOKA IGRALNA KARTA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK SLAVNI ČEŠKI DOL-GOPROGAŠ ZATOPEK STIK DVEH PLOSKEV KOPICE, MNO2ICE PRETEP, SPOPAD MED 2IVALMI DESETNIK ALEŠ DOKTORIČ DRUGA DIMENZIJA ZAKLJUČEK MOLITVE ERNA MUSER POROK V BANČNIŠTVU HITER TEK POMNILNIK RAČUNALNIKA TR2IŠKI ŠPORTNI KLUB MOZO-LJAVOST SREDIŠČE VRTENJA KONICA, VRH IN TAKO DALJE KISLA POLIVKA, OMAKA NAŠ ODVETNIK IN POLITIK IVO ANDRIfi NATHALIE DELON SOVJETSKI ADMIRAL IN VOJNI PISATELJ (IVAN) ITALIJANSKI POUHK (LUCIANO) GRŠKI GRADITELJ IN ARHITEKT MESTO V FRANCIJI VERSKA USTANOVA, V KATERI 2IVIJO REDOVNIKI NAŠ ... CIVIDALE SLOVARČEK - ADER=francoski letalski pionir • ARIO=italijanski košarkar Costa * ASA=judovski kralj • COH=slovenski filmski animator (Zvonko) • EVIN=ječa v Teheranu • IKTIN=grški arhitekt • ISAKOV=sovjetski admiral / RADIO IN TV SPORED Sobota, 10. novembra 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Mala Cecilijanka 2006: OPZ Romjan 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.10 6.30 9.35 10.05 10.25 10.40 10.45 11.30 12.00 13.30 14.00 14.30 16.15 17.00 17.15 17.45 18.50 20.00 20.30 20.35 21.30 0.05 0.10 0.40 Nad.: Sottocasa Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... Sedem dni v parlamentu Dnevi Evrope Variete: ApriRai Vremenska napoved Nan.: Lady Cop Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcellino Ma-riucci) Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Ravenna (vodi Donatella Bianchi) Dreams Road 2007 Dnevnik in vremenska napoved Verska odd.: A Sua immagine Dok.: Passaggio a Nord-Ovest (vodi Alberto Angela) Kviz: L' eredita' Dnevnik Rai Tg šport Kviz: Affari tuoi Variete: Il treno dei desideri (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Aplavzi Nočni dnevnik, vremenska napoved, 0.55 Izžrebanje lota V" Rai Due 6.15 6.45 10.00 10.30 11.40 11.50 13.00 13.25 14.05 15.40 17.10 18.00 18.10 19.00 19.55 20.25 20.30 21.05 22.40 23.30 0.15 0.25 Tg2 Potovanja Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi), vmes dnevnik Dnevnik Dok.: Na poti v Damask, 11.00 Euro-zone, 11.10 TSP Dežele Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Rai šport Dribbling Aktualno: Sobotna Italija na 2. TV film: T-Witches-Dvojčice čarovnice (kom., ZDA, '05, i. Tia in Tamera Mowry) Aktualno: Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Nepremagljivi angeli Reality show: Otok slavnih, tedenska obnova, 19.20 V živo Risanke Disney Izžrebanje lota Dnevnik Nan.: Cold Case - Nerazčiščeni umori (i. Kathryn Morris, Danny Pino, J. Ratchford) Nan.: The Practice Šport: Sobotni sprint Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje ^ Rai Tre 7.00 Variete za najmlajše 9.00 Aktualno: TV Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Tgr naš denar, 11.15 Tgr Vzhod/Zahod, 11.45 Tgr Kmetijstvo 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.25 Tgr Tednik, 12.55 Bellitalia, 13.20 Tgr Sredozemlje 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Okolje Italija 15.50 Sobotni šport: IP v vaterpolu, umetnostno drsanje 18.10 Šport: 90. minuta 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vreme 20.00 Variete: Blob "Vota Antonio" 20.10 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-bio Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Orožje skozi čas (vodi Alberto Angela) 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.40 Aktualno: Kriminalna ljubezen -Primer Monica Ravizza 0.35 Tg3 nočni dnevnik, vreme 0.45 Tg3 Zapisnik sveta, 1.00 Sobotna noč, 1.25 Fuori orario u Rete 4 6.10 Pregled tiska 6.25 Nan.: Življenje čarovnice, 7.30 Robinson 7.50 TV nan.: Advokat Porta (It., '99, r. Franco Giraldi, i. Gigi Proietti) 9.50 Aktualna odd.: Za boljše življenje (vodita prof. Fabrizio Trecca in Emanuela Talenti) 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Poirot - Umor na nebu (VB, '90, i. David Suchet, Shaun Scott) 17.00 Včeraj in danes na TV 17.50 Planet morje 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Dok.: Srečanje z zgodovino 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Law & Order (i. Christopher Meloni, Estella Warren) 23.10 Aktualna odd.: Tempi moderni (vodi Ilaria Cavo) 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet, vreme 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 9.00 Glasbena odd. o liriki: Loggione (vodi Vittorio Testa) 9.30 Aktualno: Prijateljice knjige (vodi Aldo Busi) 10.05 Film: Scelta d' amore - Zgodba Hilary in Victorja (dram., ZDA, '91, r. Joel Schumacher, i. Julia Roberts, Vincent D' Onofrio) 11.55 Tg com/Meteo5 13.00 Dnevnik TG 5/Meteo 5 13.40 Nan.: Il mammo - Noč čudežev (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) 14.10 Reality Show: Prijatelji 16.00 Aktualno kornika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) 18.00 Tg com/Meteo5 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: C' e' posta per te (vodi Maria De Filippi) V Italia 1 6.10 6.20 6.55 10.15 11.15 11.50 12.25 13.00 13.55 15.00 15.50 16.50 17.35 18.30 19.00 19.20 20.00 21.00 23.00 Odprti studio Nan.: I-Taliani Variete za najmlajše Nan.: Power Rangers Lost Galaxy, 10.45 Raven (i. Raven-Symone') Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, Trevor Lissauer) Nan.: Tata Odprti studio, vreme Variete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe- ranza Film: Austin Powers e la spia che ci provava (kom., ZDA, '99) Tg com/Meteo Film: Il maestro Cambiafaccia - The master of disguise (kom., ZDA, '02, i. Dana Carvey) Tg com/Meteo Nan.: Selvaggi Odprti studio, vreme Nan.: Mr. Bean TV film: Lle dodici fatiche di Ate-riix (ris., Fr., '76) Tg com/Meteo Film: Missione tata - The Pacifier (kom., ZDA-Kan., '04, i. Vin Diesel, Tate Donovan) Reality show: Rtv 23.30 Športna odd.: Vodič nogometnega prvenstva 0.30 Šport studio ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.30 Dobro jutro: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.50 Pisma Don Mazziju 9.40 Družinski talk show 10.35 Nad.: Marina 12.45 Sanjski avtomobili 13.05 6 minut z deželnim zborom 13.55 Košarka Snaidero Udine 15.20 Dok. o naravi 16.10 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne novice 20.05 Oddaja o kmetijstvu 21.00 Film: Abbraccio finale (thriller) 22.55 Aktualna oddaja 23.35 Komedija v narečju: L' ultima casa de Scala Santa La 7 LA^ 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 7.00 Aktualno: Omnibus weekend 9.20 Aktualno: Intervju 10.30 Film: I figli del capitano Grant (pust., ZDA, '61, i. M. Chevalier) 12.30 Šport 7 13.00 Aktualna odd.: Tetris 14.00 Film: La bandera (pust., VB, '77, i. Terence Hill) 16.00 Film: College (kom., It., '84) 18.00 Film: Detective Extralarge - Črna magija (krim., ZDA-It.-Nem., '90) 20.30 Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Jason Hughes) 22.30 Nan.: Dirt 23.30 Variete: Decameron (vodi Daniele Luttazzi) (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.30 7.40 8.25 8.50 10.45 12.00 13.00 13.15 13.40 14.05 15.00 15.55 16.10 16.25 17.00 17.15 17.20 17.35 17.55 18.05 18.40 18.55 19.25 19.40 19.55 21.10 21.50 22.20 23.25 0.20 Kultura, 6.15 Odmevi Zgodbe iz školjke Risanka Kviz: Male sive celice Dok.: V dotiku z vodo Kino Kekec - Film: TKKG in skrivnostni miselni stroj Polnočni klub Tednik Poročila, vreme, šport Izobraž. dok. nan.: Slovenski vodni krog: Pivka Poljudnoznanstvena serija: Skrivnosti divjine (Jap.) Dok.: (G)rajski ljudje Nad.: Pesem ptic trnovk Karaoke O živalih in ljudeh Labirint Poročila, šport, vreme Ozare Kraji in ljudje Na vrtu Popolna družina Z Damijanom Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki Kviz: Ljubljana prestolnica EU Hum. nad.: Odkar si odšla (VB, '07, r. Tony Dow, i. Nicholas Lyndhurst, Celia Imrie, Dani Harmer) Poročila, šport, vreme Hri-bar Nad.: Telesa - epilog Dok. film: Nikjer doma - Bob Dylan (ZDA) (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.20 13.45 TV prodaja 8.50 Skozi čas 9.00 Primorski mozaik 9.30 Študentska 9.55 SP v smučanju: slalom (Ž), 1. tek, 12.55 2. tek (prenos) 11.10 Debatna odd.: Tekma 12.00 Dok.: Zadnji dnevi slavnih 14.15 Z glavo na zabavo 14.40 Posnetek predstave SLG Celje: Kar hočete (W. Shakespeare) 16.45 Dok.: Čugava je pesem 17.55 Športni dok. film: RAAM 2007 18.45 Koncert: Kristina Oberžan in Trio Grooveyard 20.00 Nad.: Foylova vojna 21.35 Alpe-Donava-Jadran 22.05 Dok. serija: City folk - ljudje evropskih mest: Amsterdam 22.35 Sobotno popoldne 0.45 Nad.: Dvajset tisoč ulic pod nebom (VB, 2. del) Koper 12.30 14.00 14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.35 22.05 22.20 23.05 23.35 0.05 10.30 11.00 16.00 18.00 18.40 18.45 18.50 19.15 19.25 19.30 20.00 20.15 20.30 21.00 22.00 22.10 23.30 SP v smučanju: Slalom (Ž), 1. tek, 13.00 2. tek (prenos) Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka NLB Magazin Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Program v slovenskem jeziku: Brez meje Vreme Primorska kronika Vsedanes, šport Jutri je nedelja Vzhod - Zhaod Košarka: Jadranska liga NLB Alter eco Vsedanes - TV dnevnik Rudi Kambiament United Strongman 2006 Vsedanes aktualnost Vsedanes - TV dnevnik, 0.20 Čez- mejna TV - TV dnevnik i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Dobrodelni koncert Če me spomin ne vara Avto za vas EPP Med Sočo in Nadižo Ne prezrite Kulturni utrinek Settimana Friuli Duhovna misel Tedenski pregled Vesolje zabave Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj Ne prezrite Odbojka: Marchiol Prvačina - Salonit Anhovo Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovendik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Trobentač Mauro Maur in organistka Francoise Gadbois; 12.00 Ta ro-zajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Igra: Kamenje bi zagorelo (Rudi Šeligo, r. M. Peterlin, 1. del); 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.0012.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za izlet; 11.00 Osebnost meseca oktobra; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 SMS - glasbena lestvica RK in oglašanja z nogometnih tekem; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cin-dričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Ob- vestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladko-sled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert: Prizma optimizma; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.15 Rokomet; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Tenorist Luciano Pavarotti; 18.00 V pod-večer; 20.00 U. Giordano: Andrea Chenier; 0.15 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 10. novembra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika TOLMEČ O -2/12 VIDEM O -1/14 O PORDENON 0/13 TRBIŽ < -4/7 O GRADEC 0/10 CELOVEC O -2/8 O -4/7 KRANJSKA G. o-2/8 S. GRADEC O TRŽIČ -2/8 O KRANJ A CELJE -2/9 O MARIBOR o-1/10 PTUJ O M. SOBOTA O 0/9 ČEDAD O 0/13 ¿25-, O k LJUBLJANA GORICA n ° N. GORICA 1/8 N. MESTO -1/10 GOR|CA O ,,,, POSTOJNA ,-a O O -4/7 ^ t"--- „ KOČEVJE > TRST fiS.1? ^ O ,—a ZAGREB 0/10-/- o 1/1-5 ^NAPOVED ZA DANES Zmerno oblačno bo ali prehodno spremenljivo zaradi visokih koprenastih oblakov. Jutro bo razmeroma mrzlo. Na najvišjih alpskih vrhovih se bo zadrževalo več oblačnosti. V popoldanskih urah bo v nižinah in ob morju zapihal zmeren jugozahodni veter. Sprva bo pretežno jasno. Čez dan se bo oblačnost prehodno povečala. Najmanj jo bo na Primorskem, največ v vzhodnih krajih. Pihal bo zahodni do severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 14 stopinj C. Proti nam pritekajo močni severni tokovi, ki bodo občasno Nad severno in vzhodno Evropo je območje nizkega vlažni in hladni. Naše kraje bo delno zaščitil alpski greben. zračnega pritiska. Z močnimi severozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje občasno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.40 Dolžina dneva 9.43. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.39 in zatone ob 16.25. BIOPROGNOZA V soboto bodo vremensko občutljivi ljudje občasno imeli z vremenom povezane težave, ki bodo pogostejše v drugi polovici dneva. MORJE Morje mirno, temperatura morja 14,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.09 najnižje -22 cm, ob 9.14 najvišje 46 cm, ob 16.01 najnižje -57 cm, ob 22.22 najvišje 31 cm. Jutri: ob 3.37 najnižje -17 cm, ob 9.33 najvišje 43 cm, ob 16.26 najnižje -54 cm, ob 22.53 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 7 2000 m...........-4 1000 m ........... 4 2500 m ...........-6 1500 m ...........-1 2864 m...........-8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. TOLMEČ O -1/11 O GRADEC 0/8 TRBIŽ O -4/6 O -5/6 KRANJSKA G. VIDEM O 0/13 O PORDENON 1/12 ČEDAD O 1/12 CELOVEC O -3/7 TRŽIČ -3/9 O KRANJ & O-3/6 S. GRADEC CELJE -2/8 O MARIBOR O-1/8 PTUJ O M. SOBOTA O-1/7 GORICA O 3/13 O N. GORICA 1/11 T, o - LJUBLJANA -1/9 i-, N. MESTO -1/9 POSTOJNA O O -3/8 KOČEVJE ZAGREB -1/9 it A (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Zmerno oblačno bo do spremenljivo. Ob morju bo v popoldanskih urah zapihal zmeren jugozahodni veter. Jutri bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Pihal bo zahodnik. Zvečer in v noči na ponedeljek bo ponekod prehodno rahlo deževalo. V ponedeljek bo sončno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. z D a - Predstavl jajo 25% brezdomcev Velik del vojaških veteranov živi na cesti NEW YORK - Študija ameriškega Raziskovalnega inštituta za brezdomce ugotavlja, da je kar 25 odstotkov vseh brezdomcev v ZDA vojaških veteranov, čeprav veterani predstavljajo le 11 odstotkov vsega ameriškega prebivalstva. Tako vsako noč na ulicah ali v zavetiščih prespi okoli 196.000 veteranov, ki imajo sicer v ZDA zagotovljene številne ugodnosti. Študija ugotavlja, da so podatki presenetljivi, glede na to, da so veterani na splošno bolj izobraženi in imajo večje možnosti, da dobijo službo kot ostali Američani. Nacionalno združenje za odpravo brezdomstva poziva kongres in Belo hišo, naj sprejmeta ukrepe za zmanjšanje števila brezdomcev, še preden se bodo v velikem številu vrnili domov vojaki iz Iraka in Afganistana. Veterani sicer nemudoma po vrnitvi še niso v težavah, ampak do teh pride šele čez leta. Veliko se jih po vojni tež- ko prilagodi na civilno življenje, nekateri trpijo za stresom, drugi nimajo primernih veščin za civilna dela, tretjim pa ne ustreza sprejemati ukazov od mulcev, ki so bolje izobraženi, vendar zeleni pod nosom. Največ brezdomnih veteranov je v ZDA v Louisiani, Kaliforniji, Mis-souriju in prestolnici Washington. Okoli 50.000 veteranov je klasifi-ciranih kot kronični brezdomci, okoli 486.000 pa jih ima resne težave s stroški stanovanj in so na meji tega, da se preselijo na cesto. Plačujejo namreč več kot polovico dohodka za stanovanje, kar je za nes ljiv re cept za pot v brez -domstvo. Če pa v ZDA nimaš stanovanja, je tudi skoraj nemogoče dobiti službe in zadeva se vrti v začaranem krogu. Zagovorniki pravic veteranov zahtevajo, da kongres nameni denar za gradnjo 25.000 novih subvencioniranih stanovanj za veterane in poveča finančno pomoč. (STA) islam Mobilniki ne smejo zvoniti po Koranu RIJAD - Savdska organizacija muslimanskih klerikov je po šestdnevnem srečanju v svetem mestu Meka prepovedala uporabo verzov iz Korana kot melodij za zvonjenje mobilnih telefonov. Prav tako naj bi bilo prepovedano oglaševanje za verze iz Korana, ki jih je mogoče naložiti z internetnih strani. Srečanja v Meki, ki mu je predsedoval savdski veliki mufti Šejk Ab-delaziz al Šejk, seje udeležilo približno 70 muslimanskih klerikov. Savdski dnevnik Al Hajat še poroča, da se je na srečanju razvila zelo razgibana razprava prav o melodijah za mobilne telefone. "Uporaba verzov iz Korana kot melodij za mobilne telefone je prepovedana, saj bi nepravilno in nasilno prekinjanje psalmov ali njihova uporaba na neprimernih mestih lahko škodovala Koranu," je pravni svet zapisal v razglasu. Lovca zamenjal za lisico in ga ustrelil BUKAREŠTA - Italijana, ki se je udeležil lovske odprave v Romuniji, je prijatelj zamenjal za lisico in ga ustrelil, je sporočila romunska policija. Nesrečni 43-letnik je zaradi strela v glavo na kraju nesreče umrl. Nesreča se je zgodila v ponedeljek blizu mesta Arad na zahodu Romunije. Nesreča se je zgodila, potem ko je italijanski lovec zapustil območje za lovce in ga je lovski kolega po nesreči zamenjal za lisico. Pred tem se je nesrečni lovec od 1. novembra dalje vsak dan s kolegi udeleževal skupnih lovov v Romuniji. (STA) singapur - Pri 7 letih je že pravi kemik gm | v • | v ■ «v v Čudežni deček išče primerno univerzo SINGAPUR - Ainan Celeste Cawley je star sedem let in je sin 38-letnega Valentina Cawleya, ki je v otroštvu tudi sam ve ljal za ču dež ne ga otro ka. Ve li ki um se je očitno prenesel tudi na potomca, saj sedemletni Ainan že išče primerno univerzo, kar pa ni enostavno opravilo, saj v nobenem izmed univerzitetnih laboratorijev niso navdušeni, da bi sprejeli kratko-hlačnika. Ainan je namreč čudežni deček na področju kemije. »Obeta, da bo postal eden izmed največjih mislecev našega časa,« je prepričan njegov oče. Ainan, ki je irsko-singapurske-ga rodu, je v začetku leta že uspešno opravil sprejemni izpit za kemijo za 16-letnike. »Nekega dne je v roke vzel literaturo za izpit in do naslednjega jutra je že prebral vseh 460 strani, ob strani pa si je tudi naredil zapiske. Medtem ko je deček primoran, da se v obvezni osnovni šoli uči abecede, se v prostem času uči za maturitetni izpit iz kemije, ki ga namerava opraviti še letos. Zgodba o čudežnem dečku Ainanu se je začela 23. novembra 1999, natančneje dva tedna kasneje, ko je prvič izgovoril besedo voda, ki jo je začel uporabljati, kadar je bil žejen, razkriva oče. Ko je bil star dva meseca je že pogledoval na uro in znal preračunati, kdaj se bo domov vrnila njegova mama, 29-letna Sijahidah Osman. Plaziti se je začel pri štirih mesecih, s šestimi meseci pa teči. Pri treh letih je že risal tridimenzionalne slike, s šestimi leti je komponiral na klavir, sedaj pa se ukvarja s strukturami molekul. Tim White je vodja Inštituta za materijo singapurske univerze in je v svojem laboratoriju že večkrat gostil Ainana. »Lahko, da bo imel pred sabo izredno svetlečo kariero na področju kemije,« ocenjuje White, ki v dečku vidi izredne sposobnosti. Največja težava pa je varnost v laboratoriju. »Spremljati ga v laboratoriju in ga usmerjati bi lahko bila celodnevna polna zaposlitev,« je dejal White. (STA)