r pro-cze^^d Z bogato serijsko opremo že za 11.753 EUR EURO^j^CAP NOVA GORICA: Prodajno - servisni center KMAG d.d., F KROMBERK, Ul. Vinka Vodopivca 8, ©05/ 333-03-031 ' 7 lei/JftOOOM za rtftr in imjalri, 5 'r Gmltad ramtktaii n ffenni faaroi fDM.fflfartiie«zia sona«fcv^^ teraik oartra zas jeiSCihlO.BI/lOObnEosiiaTOcdlStblSijktoiiaemKfiera^AHijjei/piaMzanetainotžMinpre.ti #*Darilo v obliki popusta za gorivo je izračunano na osnovi porabe goriva izven naselja ter cene goriva 1.157 EUR/l za neosvinčen bencin Eurosuper 95 in 1.259 EUR/I za Primadiesel na dan 20.0572008. Toplo, vroče, pregreto T etos se je poletje skoraj natan-.1—/ko ujelo z njegovim koledarskim začetkom. Pa nas sončno vzdušje vendarle ni ogrelo in prepričalo za glasovanje na »namišljenem« referendumu, kjer naj bi po komandi političnih elit, »demokratično« glasovali za svojo (ponovno) svetlo prihodnost, ujeto v predpisane meje bodočih pokrajin. Manj kot 11% se nas je odločalo za vse! To kar malo pogreje normalno razmišljajočega. Kot tudi ugotovitev okravatenih, da smo Primorci za dvodelno ožjo domovino in ne enodelno, kar se vidi od daleč, tam gori izpod očaka Triglava. Od kod ta dvojna optika uganite sami, prepričan sem, da ne boste imeli težav. Med počitnicami in na dopustu ne nasedajte prebrisanim izdelovalcem in trgovcem z vsemi mažami in pomadami, ko vas strašijo, da se nikar nezaščiteni ne izpostavljajte soncu. Komu pa? Politikom? Sonce je vir življenja, tudi mojega in vašega, drage bralke in bralci, zato brezskrbno uživajte pod njegovimi žarki. Več škode vam prinašajo moderni kožoš-čitci in šoldežeri. Pregrevali in obolevali boste zaradi septembrskih volitev, saj poletje ne bo vroče le zaradi časa, ki mu pripada, pregreti in bolni bomo zaradi vseh nesmislov in manipulacij, ki se že nakazujejo in ki nas čakajo vse tja do volilnega 21. septembra. Upam, da kimavec ne nosi namenoma tega kimajočega imena, zato se takrat odločajte po svoji kritični in uporni pameti, prej pa se brezskrbno grejte na poletnih plažah ali ob potokih, kakor vam je ljubše. Jeseni bo sonca manj in potem vam bo žal. Uživajte, če le morete! Ivan Mermolja je zgornjevipavski časnik Ajdovščina • Junij 2008 • številka 68 • 7900 izvodov • cena 0,00 € Poletje osvobaja. uživajte in v tej pasji vročini pazite nase in na svoje bližnje. Sklicana ustanovna skupščina lokalne akcijske skupine zgornje vipavske doline in komenskega krasa V četrtek 19.6.2008 je v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina potekala ustanovna skupščine Lokalne akcijske skupine Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa - LAS. K podpisu Pogodbe o ustanovitvi LASA je pristopilo 57 partnerjev. LAS bo delovala kot partnerstvo enakopravnih partnerjev, vlogo upravljanja v strokovnem in administrativnem smislu pa je prevzela Razvojna agencija ROD. Z letom 2007 se je pričelo novo programsko in finančno obdobje EU, ki je odprlo nove priložnosti tudi na področju razvoja podeželja. Ena izmed novosti v Sloveniji je izvajanje pristopa LEADER. Ta pristop v središče postavlja ljudi in njihove potrebe, vendar ne ljudi kot posameznike temveč povezane v skupnost, ki je sposobna delovati za skupno dobro. Tako je tudi odločanje o razvoju določenega podeželskega območja in o porabi finančnih sredstev iz osi LEADER preneseno na lokalno raven, v roke lokalne akcijske skupine - LAS. Sestava Lokalne akcijske skupine Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa ustreza osnovnemu pogoju evropske uredbe, ki predpisuje tripartitno sestavo, kar pomeni, da morajo biti v partnerstvo LAS vključeni predstavniki treh sektorjev: javnih institucij, gospodarstva in civilne družbe. Na ustanovni skupščini so člani LAS izvolili devet članski upravni odbor, ki je organ odločanja in izvršilni organ LAS. Sestavljajo ga trije predstavniki javnega sektorja: Janez Furlan, Marjan Mržek, Zorka Stegovec Vidmar, trije predstavniki zasebnega sektorja: Aleš Čehovin, Alojzija Bratina in Goran Živec ter trije predstavniki ekonomskega sektorja: Peter Velikonja, Vid Sorta in Franc Premrn. V tri članski nadzorni odbor so bili kot predstavniki posameznega sektorja izvoljeni: Janette Ilovična, Igor Živec in Marko Rondič. ff Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T, 36 53 600 E: ra rod@siQi.net, W: www.ra>rod.6i » Storitve podjetniškega centra VEM Ajdovščina » Vavčerski sistem svetovanja »Informacijo o domačih in tujih javnih razpisih • Informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter finančnih spodbudah • Status regionalne razvojno agencije Sevamo Primorsko (Goriške statistične regije) Za predsednika LAS, ki bo poslej zastopal in predstavljal LAS, je bil izvoljen Janez Furlan, za njegovega namestnika pa Goran Živec. Skupno območje treh občin: Ajdovščine, Komna in Vipave je tako vzpostavilo tudi formalne pogoje za pridobitev možnosti do črpanja sredstev LEADER, saj so do teh sredstev upravičene izključno lokalne akcijske skupine, ki potem s sredstvi upravljajo na podlagi lastnih meril in kriterijev. Dodatne informacije so vsem zainteresiranim na voljo na telefonski številki: 365 36 00, oziroma preko e-pošte: ra.rod@siol.net. Kontaktna oseba: Suzana Ž. Ferjančič Anton Suši - čebelar a začetku in kar naravnost - zakaj posta-ne človek čebelar ? Čebelar mora imeti v sebi spoštovanje in ljubezen do čebel. Ali je to prirojeno ali privzgojeno, ne vem. Z leti se odnos do čebel še poglobi - so namreč lepe, pridne, radodarne, če paziš na njih, so zelo zanesljive. Sam pravim, da so na pol domače živali. Po drugi strani gre pri čebelah za neverjetno komunikacijo in organizacijo družine, vsaka čebela ima svojo nalogo - matica, čistilka, krmilka, gradilka, stražarka, delavka, kakor tudi čebelji samci - troti. Čeprav jih čez zimo izženejo iz panja. Delo s čebelami človeka pomirja, saj je v nenehnem stiku z naravo, od le-te je dosti odvisno, tudi pridelek, kije najbrž tudi eden od razlogov zakaj človek postane čebelar. Čebele nam dajo kopico nenadomestljivih pridelkov, ki prinašajo človeku zdravje pa tudi postranski zaslužek. Anton Suši ( 58 ) živi v Vipavi že 34 let, skupaj z ženo Božo in sinovoma Miroslavom in Borisom. Po upokojitvi (leta 90) se je odločil še resneje zagristi v delo s čebelami. Danes ima 82 panjev, oziroma štiri do pet miljonov čebel ( konec junija), je član in blagajnik Društva čebelarjev Ajdovščina ( 142 članov), v normalnih letih pridela okrog dve toni medu. Pred leti je v Sežani končal tudi 150 urno šolanje za čebelarja. Svoje čebele prezimlja v dolini reke Branice in pod Slapom, sicer pa jih s tovornjakom prevaža na Bistriško, na Nanos ter tudi na Tolminsko. Anton, od česa je odvisna medena letina ? Ja, kar nekaj dejavnikov vpliva na kvaliteto medu in donos. Najprej je pomembno, da je če- bela dobro prezimila, da ji ni manjkalo hrane in vode, da je bila na pretežno suhem zraku. Konec februarja lahko razvoju čebelje družine zelo pomagamo z dodatnim hranjenjem z medeno pogačo. Zatem je dosti odvisno od narave - cvetlične, regratove paše, kakor tudi cvetenje akacije, lipe, kostanja določa vreme. Če nevihte in dež spirajo cvetni prah, je paše manj, če topli vetrovi posušijo nektar v cvetu, se čebela z prinašanjem v panj zamudi, saj mora najprej z vodo razredčiti posušeni nektar v cvetu. Letina je tudi odvisna od kondicije čebel. Razni škodljivci, predvsem tisti iz drugih kontinentov, na katere se naše čebele še niso adaptirale, so dostikrat pogubni za cele čebelje družine. Tak primer je indijska zajedalka varoza. Tak čebelji klop se hrani s čebeljo limfo - telesno tekočino čebele. Le-ta potem hira, opravi manj poletov in namesto 55 dni živi samo 10 ali 15. Žalost, ti povem. Potem je treba družino zdraviti itd. Letina je tako odvisna tudi od skrbnosti in zavzetosti čebelarja samega. Pazljiv mora biti prav pri vseh postopkih, tudi pri točenju in konzerviranju medu. V zadnjem času je precej govora o poginih in izginotjih čebel zaradi agresivne, kmetijske pridelave oz. zaradi različnih pesticidov. Kako je s tem pri nas ? Ja, mi na Vipavskem imamo pri tem še srečo -takih poginov je manj kot v predelih, kjer kmetovalci pridelujejo oljno repico ali koruzo. Predvsem semenska koruza je dokaj preparirana s čebeli škodljivimi strupi. Nadalje imamo manj zelo intenzivnih sadovnjakov kot npr. na Štajerskem. Veste, če ni čebel, nobeno sadno drevje ne rodi. Zato moramo biti pri uporabi zaščitnih sredstev zelo pazljivi! Čebeljo letino zaključi prodaja pridelka. Kako - ali med gre v prodajo ? Najprej naj razčistimo naslednje; čebelji pridelki so med, cvetni prah, matični mleček, pro-polis, vosek in čebelji strup. Medeni izdelki pa so medeni liker, medica in medeno žganje. Vsi vemo da so čebelji pridelki in medeni izdelki polni vitaminov, mineralov, raznih encimov, osnovnih sladkorjev ter da so vsi po vrsti izredno zdravilni. Sam prodam največ medu in medenih izdelkov. Jeseni in pozimi sem en dan v tednu v Kopru, kjer imam svojo prodajno stojnico, en dan v Izoli, en dan pa v Piranu. Imam tudi prodajo na domu, v Vipavi, na Gradnikovi 18. Sicer pa me lahko kupci kadarkoli pokličejo na telefon 041 613 595 - nihče ne bo ostal brez medu, čeprav moram reči, da sem s prodajo zadovoljen ter da prodam skoraj vse sproti. Je morda k dobri prodaji pripomogla tudi predlanska šampionska nagrada za medico ? Morda, ne vem. Vem pa da mi je uspela - medica je raztopljen med, ki se mu dodajo kvasovke, da fermentira kot mošt. Ko dozori postane medeno vino, ima 9 do 14 promilov alkohola. Medica je staroslovanska pijača. Med selitvami so najbrž ZANIMIVOSTI: naleteli na kakšen naraven panj in na med, ga ra-stopili in nekaj časa pustili. Gotovo jim je medica popestrila kakšen zimski, hladen večer. Če bi medico še naprej destilirali, bi dobili medeno žganje. Liker pa je mešanica medu in žganja samega npr. sadjevca iz jabolk. Kakorkoli že, vaše medeno vino je bilo leta 2006 najboljše v Sloveniji! Ja, na tekmovanju 60ih vzorcev medic je moja zmagala, ampak kaj hočemo - tista medica je že šla. Medičar Anton - srečno roko pri pripravi letošnje medice.... Hvala lepa in ... čakaj, ti bom dal malo medu. Foto in tekst Mitja Tripkovič Hranilna vrednost 1 kg medu je enaka hranilni vrednosti: 3 kg sveže govedine, 50 jajcem, 5 1 mleka, 3 kg rib, 1 kg šunke, 6 kg pomaranč, 3 kg banan Zdravilni učinki čebeljega strupa Splošno znane ugotovitve iz ljudskega zdravilstva, pa tudi izkušnje številnih zdravnikov kažejo, da ima čebelji strup določene zdravilne lastnosti. Način delovanja še ni dovolj dobro raziskan, potrjeno pa je, da čebelji strup v določenih primerih zmanjšuje in odstranjuje bolečine, znižuje krvni tlak, zmanjšuje količino holesterola v krvi, povišuje splošno napetost mišičnega tkiva in povišuje delovno sposobnost organizma. Medeni kruh 500 g prekuhanega in ohlajenega medu, 200 g sladkorja, 3/8 1 mleka, cimet, klinčki, limonina lupina, 500 g moke, 120 g narezanih orehov, pecilni prašek, 2 jajci, 2 žlici ruma. Zmešamo moko, med, mleko, sladkor in dišave. Pustimo, da testo počiva 12 ur. Nato dodamo jajci, rum, orehe in pecilni prašek. Testo vlijemo v pomazan pekač in pečemo 45 minut pri 170 °C. Ohlajen kruh razrežemo in rezine še popečemo. Vsebnost mineralov v medu element Povprečje v svetlem medu (ppm) Povprečje v temnem medu (ppm) Kalij 205 1676 Žveplo 58 100 Klor 52 113 Natrij 18 76 Kalcij 49 51 Fosfor 35 47 Magnezij 19 35 Železo 2,4 9,4 Mangan 0,3 4,1 Baker 0,6 0,6 a • I V' v>» • Ajdovščina v maju Organizator zabavne prireditve »Ajdovščina v maju« se zahvaljuje generalnemu sponzorju, vsem sponzorjem in prijateljem prireditve, se vidimo naslednje leto. A, r?.. autocommerce Vipava ^.Nova KBM« OBČINA VIPAVA Podmij* Nova Gorka W ^tri9,av ^1 Vs a ime. OPREMUfNI 2 IZKUŠNJAMI. '3 VZAJEMNA J^BanRa ^ Jaz zate, ti zame. IK£3>§>€iŽ'* m, ^ * ZZl.£iait JKO ercator i I Fonzi „ & Ličen Catering Kjerkoli kadarkoli za vsako priložnost! Boljše ponudbe ni! i bi Porjaveti hitro in varno - je mogoče! Ob vsakem letnem času, z najsodobnejšimi I napravami Ergoline, enostavno, udobno in hitro. Pri nas je sončno vsak dan, od ponedeljka do sobote, od 9.00 - 21.00 Posebna ponudba v juniju: BREZPLAČNO SONČENJE!* B/SU/Vsolarij, Ajdovščina, Goriška cesta 66 (v poslovni stavbi Instalacije d.d.) Pipistrel ^ N.GORICA AJDOVŠČINA ■ Petrič s i Instalacije BISUN z avtoceste N.G - U Grivška pot 12a, Ajdovščina * prinašalec tega oglasa prejme 8 minut brezplačnega sončenja na aparaturi OPEN SUN med 11,00 in 15,00 uro. Akcija traja do 20, junija 2008. tel: 040 437 904 Nagovor župana Občine Ajdovščina Marjana Poljšaka na osrednji proslavi na Predmeji 25. junija 2008. Ob dnevu državnosti Občanke in občani ajdovske občine ter vsi ostali prisotni, čestitam vam za dan državnosti in želim, da ob tem danes ter vedno znova kritično razmišljamo o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, da bi tako v prihodnosti našli boljše rešitve za obstoj slovenskega naroda, kar je bil tudi glavni cilj ter vrednota Narodno osvobodilne borbe in revolucije ter je tudi naš cilj in vrednota za prihodnost. Lado Ambrožič mlajši, slavnostni govornik komemorativne slovesnosti pred grobnico na Predmeji, Božo Novak, predsednik domače borčevske organizacije in župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak T~> orke in borci 9. korpusa in prekomorskih _Dbrigad, ob priliki 65. obletnice ustanovitve vaših enot se vam zahvaljujem za vaš boj in doprinos za interese slovenskega naroda ter za vaš zgled, ki nas spodbuja danes in nas bo spodbujal v prihodnje. V kulturnem programu slovesnosti so sodelovali člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav iz Kamnika s prikazom partizanskih uniform, orožja, činov,... Z namenom zbuditi kritično razmišljanje želim podati nekaj svojih kritičnih misli,, s katerimi se nekateri tudi ne strinjajo. Pojasnjujem, da sem moje sedanje razumevanje političnih dogajanj in njihovih ozadij kot neprofesionalec v politiki dograjeval leta in leta, tako na primer sem leta 1990 verjel propagandi osamosvojiteljev, danes pa o dogajanju menim drugače. Glavna načela mojega razumevanja stvari so: stvari je potrebno primerjati vsebinsko in ne po videzu, jih ocenjevati po rezultatih. Ozadja je treba prikazati na prvem mestu, ne pa skrivati. Zato je potrebno vedno znova povedati, da večino vojn, posebno velikih, sprožijo agenture mednarodnega kapitala, povzročajo spopade med narodi in znotraj narodov, po znanem rimskem načelu: deli in vladaj, jih tako oslabijo ter jih v čim večji meri na tak ali drugačen način okupirajo ter izkoriščajo. Tako so vzpon fašizma in nacizma na skrito podprle agenture angloameriškega kapitala z namenom ustaviti prodor komunizma in socializma ter sprožiti vojno med evropskimi narodi, jih s tem oslabiti in posledično nad njimi vzpostaviti čim večjo dominacijo, kar seje tudi zgodilo leta 1945 do »železne zavese«, kjer jih je ustavila Sovjetska zveza in komunizem. Po padcu komunizma leta 1991 pa angloameriški vpliv preko raznih oranžnih revolucij na razne prikrite načine prodira naprej proti Rusiji in si s pomočjo domačih sodelavcev podreja interese vzhodnoevropskih narodov in držav. Okupacija se dogaja tudi preko inštrumentov parlamentarne demokracije, kapitalistične zakonodaje v duhu načela: prost pretok kapitala, idej, ljudi in storitev, preko korupcije in propagande, daje država je slab gospodar. Vse naj bi privatizirali, čim več prodali tujcem, kar naj bi bilo nekaj boljšega. Vse to v duhu kapitalističnih vrednot, dobiček in denar je njihov bog, kar vsiljujejo tudi nam s potrošniško kulturo, z omogočanjem pogojev za razvoj kriminala in zasvojenosti, z raznimi delitvami in drugimi poneumljanji. Okupacije fašizma in nacizma so se naši očetje in dedje rešili, naše vprašanje pa je, kako se bomo mi in naši otroci ter vnuki rešili okupacije svetovnega kapitalizma. Tako so te iste agenture za namen sesutja socializma v Jugoslaviji in Sloveniji - to je bil najbolj uspešen socializem na svetu - na skrito podprle vzpon nerazumne politike in politikov v Srbiji, ki je služila za razvoj nasprotij in spo- ka družin in s tem do obstoja slovenskega naroda, kot kapitalizem. Socializem je bolj skrbel za službe, stanovanja in kredite za gradnjo. Poleg boja za obstoj slovenske lastnine nad nepremičninami in kapitalom je za nas najpomembnejši boj za višjo rodnost slovenskega naroda. Postavimo interese skupnosti pred koristoljubje posameznika. Po mojem mnenju je pri nas trenutno najbolj potreben politični boj proti prodoru tujega kapi- Osrednja slovesnost pod šotorom v Tihi dolini na Predmeji se je pričela s prihodom praporašev. padov med jugoslovanskimi narodi. Drugod in v Sloveniji so se uveljavili ih še vedno imajo največjo moč tisti politiki, ki so se prilagodili interesom ter političnim igram svetovnega ka- Slavnostni govornik akademik, dr. Matjaž Kmecl pitala in z njim sodelujejo. Preprosto povedano v Sloveniji imamo mehko obliko okupacije angloameriškega kapitala ob podpori domačih sodelavcev. Podobnost z začetkom druge svetovne vojne je očitna! Priznati si moramo, daje v Sloveniji zmagala kontrarevolucija. Socializem je potisnjen daleč v ozadje in dnevno po njem pljuvajo. Že dolgo so zatrte vrednote NOB -delu čast in oblast, tovarne delavcem in zemljo kmetom, ki jo obdelujejo. Par besed o socializmu. Socializem je sistem, ko se z ukrepi državne oblasti rešujejo razni problemi, predvsem socialni in gospodarski ter se s tem zmanjšujejo nasprotja in razlike med ljudmi. Poglejmo, kako danes pri nezadovoljstvu ob raznih težavah zahtevamo ukrepanje države! S tem zahtevamo socializem oziroma zahtevamo omejevanje negativnih posledic kapitalizma s socialističnimi ukrepi. Ugotavljamo, da je bil socializem neprimerno bolj prijazen do nastan- tala. Tudi prej vladajoči so bili naklonjeni prodoru tujega kapitala, sedaj vladajoči pa so mu očitno še bolj naklonjeni. Iz volilnih namenov so sprožili tako imenovano propagandno vojno proti tajkunom, kar vsebuje tudi prikriti namen oslabiti novo nastale slovenske lastnike kapitala in s tem omogočiti nadaljnji prodor multinacionalk. Namreč moč določenih slovenskih politikov je vezana na moč tujega kapitala pri nas. Slovenski kapitalizem ni moja izbira, jaz bi najraje imel slovenski socializem ali delavsko delničarstvo. Vendar v sedanjem trenutku, ko je socializem na tleh, podpiram slovenske kapitaliste, ker so boljša izbira kot oblast tujega kapitala. Na primer: Lek je posredno kupil ameriški kapital, pa bi bilo za slovenski narod bolje, če bi ga kupila na primer Krka. Ne pride v poštev, da bi Hit prodali ameriškemu kapitalu, za to smo se že postavili proti in vsaj začasno uspeli. Določena slovenska propaganda, gotovo ob podpori tujega kapitala iz ozadja, pa pljuva po nacionalnem interesu. Celo prepričujejo nas, da je tuj kapital nekaj še boljšega in naj tujcem vendarle čim prej prodamo vsa naša najboljša podjetja. Mi pa se s tem ne strinjamo, slovenskega hlapčevstva tujcem je bilo že dovolj, to poznamo iz naše preteklosti in žal tudi sedanjosti. V praksi je zatrta in se naprej zatira vrednota iz NOB, ki je tudi vrednota iz še starejše slovenske zgodovine - na svoji zemlji svoj gospod. Vladajoči pa nam za zavajanje ponujajo blišč parad in sladke besede proslav namesto uveljavljanja nacionalnega interesa. Zato ker so vrednote NOB, ki so vrednote za obstoj slovenskega naroda zatrte, pozivam k političnemu uporu proti sedaj vladajočim vrednotam, k uporu proti pri nas in v državah evropske unije vladajočemu sistemu svetovnega kapitalizma. Letos imamo krasno priliko, da naš upor izkažemo v volilni kampanji in na volitvah v Državni zbor. Naj živi boj za vrednote Narodno osvobodilne borbe, naj živi boj za obstoj evropskih narodov in bratstvo s slovanskimi narodi, naj živi slovenski nacionalni interes, naj živi boj za obstoj slovenskega naroda, naj živi Slovenski narod. Župan Marjan Poljšak 5 ajdovski odmevi Stotnija najboljših na sprejemu pri županu Na enega zgdnjih šolskih dni je župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak priredil sprejem za šolarje vseh ajdovskih šol, ki so v letošnjem letu dosegali še posebne uspehe. Stotnija najboljših v spremstvu učiteljev, mentorjev, staršev in ravnateljev, se je zbrala v Dvorani prve slovenske vlade, prisluhnila županovim besedam, s ploskanjem pospremila prisrčen program, ki so ga letos pripravljali novinci - šturski šolarji ter ponosno, pa hkrati malo v zadregi sprejemala voščila in nagrade. T)rav vse naše šole: OŠ Danila r Lokarja Ajdovščina, OŠ Šturje, OŠ Col, OŠ Otlica, OŠ Dobravlje, SŠ Veno Pilon in Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina, se lahko pohvalijo z uspešnimi učenci. Še posebej navdušujoče je, da so ti, dodatni šolski uspehi, iz tako pisanih področij - od matematike do spretnosti postavljanja spletnih strani, od športa do umetnosti, tehnike, naravoslovja in družboslovja,... . Letos je bila v ospredju OŠ Šturje, saj je za njo prvo leto, prva preizkušnja. Odlično so se vklopili v življenje našega mesta, znotraj šole pa - tako se je izkazalo tudi na sprejemu - zelo aktivno poteka živahno dogajanje. Ravnateljica šturske šole se je ob koncu sprejema zahvalila v imenu vseh učiteljev in učencev ter vsem tudi privoščila ene lepe in dolge počitnice. Za košček dobrega razvedrila bo poskrbela tudi letošnja nagrada najboljšim, županjim je namreč poklonil knjigo Bojevnikova skrivnost, knjižni prvenec mlade Barbare Čibej. Vesele počitnice! Sanda Na Cesti slovesno Letos so krajani Ceste svoj praznik, ki ga sicer praznujejo 2. junija, (na dan, ko je nemški okupator vas požgal do tal in je življenje izgubilo pet vaščank in vaščanov, pa še dva partizana, iz Skrilj doma in so vaščane odpeljali med begunce v Šempeter, mlade moške in ženske pa v koncentarcijski taborišči Dachau in Auschvvitz), letos prenesli na nedeljo, 9. junija. Dobra odločitev, saj so dočakali lepo vreme, sicer je značilno, da je dež dokaj reden spremljevalec cestnarske slovesnosti. Kot bi dopovedoval in se opravičeval, da mu je žal, da ni svojih moči razkazoval že tistega tragičnega junijskega dne 1944. leta. TJraporaši, pevci domačega zbora JT Vrnivec, otroci kriške podružnične šole - doma s Ceste - mladi recitatorji in harmonikaši, so množici Cestnarjev in obiskovalcem iz sosednjih vasi, pripravili lep in bogat popoldan. Ob nagovoru predsednika KS Egona Stoparja, je slovesne besede pripravil ajdovski župan Marjan Poljšak, eden od poudarkov njegovega govora pa je bil tale: »... naši predniki so se borili za svoj obstoj in razvoj z vztrajnim delom in delavnostjo ter z medsebojno pomočjo in sodelovanjem v raznih skupnostih. Tudi vaščani Ceste so bili in ste še taki. V grozotah požiga, begunstva in pri obnovi vasi so in ste izkazali življenjsko moč ter pretrpeli vse težave in obnovili vas. Gorje vas je celq še bolj utrdilo v vztrajnosti in volji do življenja. Tudi danes razumemo, daje delo in trud edini pravi način kvalitetnega življenja ter pravega trajnega uspeha in zavračamo nove kapitalistične vrednote, ki zavajajo ljudi, da je lov za dobičkom in izkoriščanje sočloveka edina pametna stvar. Še vedno nam je všeč sporočilo in načelo iz časov Narodno osvobodilne borbe, katere del je tudi požig vasi Cesta in sporočilo socialističnega družbenega reda: delu čast in oblast in prav radi bi videli, da bi se to načelo ponovno uveljavilo«. Župan je za te in druge misli ter besede dobil aplavz na »odprti sceni«, kot se po gledališko reče. Nadaljevanje v večer je bilo tradicionalno veselo in družabno, tokrat sicer na dvorišču pri teti Marici, nasproti spomenika žrtvam in hudim dogodkom na Cesti. Ivan Mermolja Muzejska noč v Ajdovščini Na prvi poletni dan je sonce na Ajdovskem hudo žgalo in v hladno senco poskrilo vse, kar je še prejšnje dni živega migetalo naokoli... Zato tudi ne gre čuditi, da smo se prvi obiskovalci POLETNE MUZEJSKE NOČI V AJDOVŠČINI poskrili v hladno zavetje velikih muzejskih soban ter kar lep čas čakali tiste, ki so si sprehod skozi romanco našega mesta privoščili v prijetnem hladu zgodnjega večera - saj za to pa gre, da muzej približamo vam in to takrat, kadar si vi želite! na prijetnem dvorišču razživelo. Arheološke zgodbe Ajdovščine je pripovedovala arheologinja Vesna Tratnik, po zbirki fosilov pa je obiskovalce popeljal kar njen avtor, gospod Stane Bačar. Mnogi so si po ogledu obeh zbirk vzeli še čas za ustvarjanje - delavnice z Lično hišo so z veseljem ob otrocih sprejemale tudi nekoliko starejše otroke ... Prva Poletna muzejska noč v Ajdovščini je uspešno za nami, orga- nizacijo sta imela v rokah Goriški muzej in Občina Ajdovščina (TIC Ajdovščina). Vabimo vas, da si naši zbirki ogledate kadarkoli, odprti sta vsako soboto in nedeljo popoldan, za vnaprej napovedane skupine pa po predhodnem dogovoru na TIC Ajdovščina kadarkoli. Lahko pa vas čas prehiti, naslednja Poletna muzejska noč bo - tudi v Muzeju v Ajdovščini - potekala na prvo poletno noč v letu 2009. Sanda Zdravstvena vzgoja - drugače Ena od pomembnih osnovnih nalog slehernega Zdravstvenega doma je tudi preventiva. Preventivne dejavnosti izvajajo ponavadi Službe zdravstvene vzgoje. V Ajdovščini se lahko pohvalimo z izredno aktivno tovrstno službo, ki preventivno vnaša že v vrtce, se veliko pogovarja s šolarji, pripravlja skupne akcije za »prijetno zaobljene«, nas odvrača od kajenja in nezdravih življenjskih navad, nam meri maščobo, holesterol, pritisk,... ne nazadnje pa dekleta na našem območju aktivno uvajajo novo in odlično rekreacijsko, pa tudi zdravstveno-preventivno disciplino - nordijsko hojo. strokovnemu izobraževanju, izmenjavi medsebojnih izkušenj, pa tudi (ali pa predvsem) druženju. V strokovnem delu so naša dekleta predstavila zdravstveno vzgojne programe za predšolske otroke, kasneje pa so se vsi udeleženci prepustili še predstavitvi zdravljenja s planetarnim gongom. Vmes pa je bilo časa tudi za sprehod mimo najzanimivejših kotičkov Ajdovščine, okoli obzidja Castre do Ajdovske tržnice, ki smo jo v izvedbi Dramske skupine ŽAR in v skrajšani varianti doživeli v prvinskem in najimenitnejšem ambientu, kar sredi ajdovskih gas. Okušanje Vipavske doline seje nadaljevalo na kmetiji Majerija na Slapu in verjemite - odzivi udeležencev so odlični! Sanda Služba za splošno zdravstveno in zobozdravstveno vzgojo Zdravstvenega doma Ajdovščina se za pomoč pri izvedbi srečanja zahvaljuje Zdravstvenemu domu Ajdovščina, društvu Most - Univerzi za 3. življenjsko obdobje ter Dramski skupini ŽAR, Društvu medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic Nova Gorica, podjetju Mlinotest iz Ajdovščine, podjetju Incom iz Ajdovščine, podjetju Agroind iz Vipave ter Občini Ajdovščina. Z velikim veseljem se spominjamo sredinih utrinkov, mislim, da smo dosegle naš cilj... nas zbližati, razveseliti, strokovno in duhovno obogatiti ter po domače razvajati srčne in ustne brbončice... Tamara in Alenka TV' adarpajim časa ostaja, v goste po- prvič, prav Ajdovščina je bila namreč J^-vabijo svoje kolege iz drugih pri- na vrsti za organizacijo vsakoletnega morskih in slovenskih zdravstvenih do- srečanja zdravstveno vzgojnih delav-mov. Pravzaprav so sredi junija to storile cev. Srečanje je namenjeno dodatnemu Povzetki junijske seje ajdovskih občinskih svetnikov Dan po prazniku, dnevu državnosti, so ajdovski svetniki še zadnjič pred počitnicami zasedali na svoji 20. redni seji. Obsežen dnevni red je napovedoval dolgo sejo, kljub temu so vse načrtovane zadeve opravljene. Rebalans proračuna so svetniki podprli. Nekaj vprašanj znotraj razprave se je nanašalo na menjavo, oziroma prodajo stavbe na Gregorčičevi (sodišče) z Ministrstvom za pravosodje, ter v zvezi s upravičenostjo odkupa stavbe bivšega KOTO, ki se ga namerava odkupiti zaradi zaokrožitve šolskega okoliša. Pogovori še potekajo, natančna dejstva bodo znana jeseni, obe zadevi pa ostajata v proračunu. Ajdovščina ima novo ulico! Svetniki so se namreč soglasno in brez pripomb odločili da eno od novih ulic v Ajdovščini (pod Bevkovo) poimenujejo po Milanu Klemenčiču, prvemu slovenskemu lutkarju, ki je svojo prvo predstavo uprizoril v Šturjah. Pobudo za to je dal investitor, ki na tistem območju gradi nova stanovanja. Precej obširna razprava je nastala ob točki, ki je zadevala Pravilnik o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Ajdovščina. Pravilnik naj bi bil v pomoč krajevnim skupnostim, ki v postopku nastopajo kot upravičenci do vračila vlaganj. Pravilnik so svetniki sprejemali v drugem branju, torej so bile vanj že vnesene pripombe s prejšnjega obravnavanja, župan pa je že ob začetku seje vložil amandma, ki med drugim določa, da se vložki posameznikov ovrednotijo na podlagi cen, določenih v državnem pravilniku, ki med drugim določa Amandmaje vložila tudi ena od svetniških skupin, ob zaključku točke pa je bil izglasovan županov amandma. Naslednja točka - Pravilnik o pogojih, merilih in načinu dodelitve statusa perspektivnega podjetja za občino Ajdovščina - je bila prekinjena, razprava pa premaknjena na jesen. Svetniki so namreč skozi pogovor ugotovili, da je pravilnik tako pomemben, da velja o vsebini zelo natančno premisliti. Veliko besed pa je bilo izrečenih pri obravnavi Strategije nadaljnega razvoja dejavnosti ravnanja z odpadki za obdobje 2009 - 2015. Prvi korak bo podpis pisma o nameri za vzpostavitev severnoprimorskega sistema ravnanja z odpadki in za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki v Stari Gori. V Ajdovščini strategija predvideva subregijski center za predelavo bioraz-gradljivih frakcij odpadkov iz območja regije: kompostarna, bioplinarna... V razpravi je sodeloval tudi strokovnjak na področju ravnanja z odpadki iz KSD Ajdovščina, Igor Madon. Dileme so povečini razjasnjene, strategija ravnanja z odpadki na Ajdovskem pa sprejeta. Svetniki so soglašali z novim statutom RA Rod, podprli so tudi sklep o dispoziciji pozidave za območje stanovanjske gradnje v Slejkotih ter se strinjali z novimi normativi za oblikovanje oddelkov v Otroškem vrtcu Ajdovščina. Strinjali so se tudi z delovno uspešnostjo javnih zavodov - tako direktorji, kot delavci so dobili soglasje k izplačilu tovrstnih nagrad. V Vipavi se ustanavlja bivalna enota Varstveno delovnega centra Ajdovščina - Vipava. Svetniki so pozdravili tovrstni način reševanja težav varovancev, ki so že starejši in starši ne morejo več skrbeti za njih. Tovrstne bivalne enote se bodo še ustanavljale. Ajdovski občinski svet je pričel tudi postopek za sofinanciranje cepljenja deklic proti raku materničnega vratu. Od potrebnih 3 doz bo občina našim dekletom v starosti med 11 in 15 letom, ki se bodo prostovoljno odločile za cepljenje, sofinancirala del stroškov cepljenja. V nadaljevanju je bilo podano soglasje k imenovanju novega-starega direktorja GRC Ajdovščina. Do konca seje je sledilo še nekaj premoženjsko pravnih zadev in točka vprašanja in pobude svetnikov. Naslednja seja bo potekala po počitnicah, predvidoma sredi septembra. sh Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004) Občina Ajdovščina objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo neprofitnega stanovanj v najem 1. PREDMET RAZPISA: l.lObčina Ajdovščina razpisuje oddajo v najem neprofitnega stanovanja prilagojenega invalidom trajno vezanim na invalidski voziček, v Ajdovščini. 1.2 Stanovanje bo upravičencu dodeljeno na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki bo izdelan po določilih tega razpisa, vseljivo pa predvidoma do konca leta 2008. 1.3 Stanovanje je predvideno za oddajo v najem prosilcu, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Uradni list RS, št. 14/04, v nadaljevanju pravilnik) niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine. 2. VIŠINA NAJEMNINE: Za povprečno veliko enosobno stanovanje v izmeri 45 m2, znaša najemnina v mesecu maju 2008, 150€t, izračunana na podlagi veljavnih predpisov. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja je določena na podlagi Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 23/00, 96/01, 29/ 03), Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03). V primeru spremenjenih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja bo Občina Ajdovščina skladno z 90. členom Stanovanjskega zakona vsakih pet let od najemnikov neprofitnih stanovanj zahtevala, dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom. 3. RAZPISNI POGOJI: 3.1 Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Občini Ajdovščina. ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na območju Občine Ajdovščina invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, če imajo v Občini Ajdovščina možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve 3.2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2007 ne presegajo določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v ob- dobju zadnjih 12 mesecev (april 2007 - marec 2008) znašala 921,51€. Velikost gospodinjstva Dohodek ne sme presegati naslednjih % od povprečne neto plače v državi Meja dohodka v evrih 1 - člansko 200% do 1.843,02 2 - člansko 250% do 2.303,78 3 - člansko 315% do 2.902,76 4 - člansko 370% do 3.409,59 5 - člansko 425% do 3.916,42 6 - člansko 470% do 4.331,10 Za vsakega nadaljnjega člana gospo- dinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 25 odstotnih točk. 3.3. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu 2007 ne presegajo gornje meje določene v točki 3.2 da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja. 3.4 Na razpisu ne morejo sodelovati: tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. 3.5 Občina Ajdovščina določa v skladu s 4. členom pravilnika poleg splošnih pogojev še dodaten pogoj stalnosti bivanja v Občini Ajdovščina, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja in sicer: stalno bivanje v Občini Ajdovščina nad 10 do 20 let........20 točk nad 20 do 35 let........60 točk nad 35 let............. 110 točk Doba stalnega bivanja se točkuje od vključno leta 1961 dalje, ker za obdobje pred tem letom ni mogoče dobiti potrdila o stalnem prebivanju na območju Občine Ajdovščina. Upošteva se število let dopolnjenih v letu razpisa. 4. POVRŠINSKI NORMATIVI: Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine 1 - člansko od 20 m2 do 30 m2 2 - člansko nad 30 m2 do 45 m2 3 - člansko nad 45 m2 do 55 m2 4 - člansko nad 55 m2 do 65 m2 5 - člansko nad 65 m2 do 75 m2 6 - člansko nad 75 m2 do 85 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2. Pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se lahko preseže površinske normative z upoštevanjem dodatnega dnevnega ali spalnega prostora, če to zahtevajo družinske ali socialno zdravstvene razmere kot na primer, če gre za tri generacije v družini, težjo invalidnost, težjo bolezen, ki terja trajno nego in podobno. 5. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV: 5.1 Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost invalidi trajno vezani na invalidski voziček in državljani z daljšo delavno dobo trajno vezani na invalidski voziček, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 4.2. 5.2 Prednostne kategorije opredeljene v točki 5.1 se za listo prosilcev točkujejo z naslednjo višino točk: Prednostne kategorije Število točk Invalidi in družine 2 invalidnim članom 150 Državljani z daljšo delavno dobo v občini Ajdovščina, (13 oz. 12 let DD) 50 Zaposleni na območju Občine Ajdovščina 50 5.3 V primeru enakega števila točk imajo prednost prosilci, z daljšo dobo stalnega bivanja v občini Ajdovščina. 6. RAZPISNI POSTOPEK: 6.1 Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge v informacijski pisarni občine Ajdovščina, ponedeljek, torek, četrtek od 8.00 do 15.00, sreda od 8.00 do 16.00, petek od 8.00 od 12.00. 6.2 Prosilci oddajo vloge osebno v informacijski pisarni Občine Ajdovščina ali priporočeno po pošti na naslov Občina Ajdovščina Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina. Rok za oddajo vlog je 21.07.2008. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge, ki v roku ne bodo do- polnjene, in vloge oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 3,55€, ki se plača v upravnih kolekih. 6.3 K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine: - izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno - zdravstvenih razmer - izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov - izjavo o površini stanovanja, v katerem biva, in v primeru neprimernega stanovanja izjavo o neprimernosti le tega - odločbo o odmeri dohodnine za leto 2006 - potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2007, od aprila 2007 do marca 2008; (osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela prek Študentskega servisa, invalidnina,...) potrdilo Zavoda za zaposlovanje za nezaposlene polnoletne družinske člane (razen za dijake in študente) veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu; overjeno najemno ali podnaj-emno pogodbo, oziroma izjavo, da stanuje v samskem domu, pri starših ali sorodnikih ali pa daje brez stanovanja; lastniki dokazilo o lastništvu: izpisek iz zemljiške knjige dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije,...) in eventu-elna utesnjenost z opisom posameznih prostorov in navedbe površin potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let zdravniško potrdilo o nosečnosti odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere) dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, daje preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada v primeru invalidnosti ustrezno dokazilo pristojne komisije , zdravniško potrdilo o trajni uporabi invalidskega vozička izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s katerim se dokazuje trajna obolenja prosilca ali družinskih članov. pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. 7. SPLOŠNE DOLOČBE: 7.1 Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Komisija, kijih imenuje razpisnik, bo preučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. Po preučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 3 mesecev po zaključku razpisa. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni upravičenec ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči župan v roku 30 dni. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na neupravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. OBČINA AJDOVŠČINA Javna obravnava predloga novega naselja Strane na Planini Sredi junija so občinske službe v avli občinske stavbe pripravile »javno razgrnitev« občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje zaselka Strane na Planini. V času javne razgrnitve je v sredo, 18. junija, ob 17. uri v sejni sobi občine Ajdovščina potekala javna obravnava osnutka, na kateri so bili prisotni tudi številni krajani Planine. T V ispozicija pozidave za zaselek LJ Strane pri Planini je bila nekaj sej nazaj že v odločanju Občinskega sveta Občine Ajdovščina. Zaradi nasprotovanja krajanov je prevladala odločitev za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje, gre za daljši predpisan postopek, ki obvezno vključuje tudi zainteresirano javnost. Investitor in pobudnik projekta je podjetje Planina Progres d.o.o. iz Ajdovščine, načrte za novo pozidavo je izdelalo podjetje Slamič V. d.o.o., pripravljavec prostorskega načrta pa je Občina Ajdovščina. Bistvene pripombe krajanov so bile, da se naselje gradi za tujce, da bo kvarilo videz krajine, da bo preveč obremenjevalo lokalno infrastrukturo in podobno. Uvodni del obravnave je bil namenjen predvsem predstavitvi spremembe projekta, ki zmanjšuje velikost objektov in s tem tudi število stanovanj glede na prvotno zasnovo pozidave območja, in izvedbi komunalne infrastrukture z navezavo na širši prostor Planine. Tako je v novem predlogu predvidenih 8 sklopov objektov na 19.509 m2, kjer je urejeno 74 stanovanj in pripadajoči spremljevalni prostori. Večina objektov je tri-etažnih (K+P+M: klet, pritličje, nadstropje in mansarda), razen enega, ki je predviden kot dominanta (K+P+3+M). Nasprotovanje krajanov in CIP (civilna iniciativa Planina) predlagani gradnji kljub zmanjševanju gostote ostaja, kar je bilo na javni obravnavi tudi izraženo kot neodobravanje »satelitskega naselja« sredi zelenja, kije nesorazmerno z obsegom obstoječega naselja, ker bi predstavljalo preveliko obremenitev za okolje (prometno in komunalno), ... Župan je zagotovil prisotnim krajanom, da bodo argumentirane pripombe tudi upoštevane. Osnutek bo javno razgrnjen v avli občine Ajdovščina, na Cesti 5. maja 6a ter v Domu krajanov, Planina 58 še do ponedeljka 14. julija 2008. Dotlej je mogoče podati tudi pripombe in predloge - kot zapis v knjigo pripomb na mestu javne razgrnitve ali v pismu na naslov Občine Ajdovščina. Ogled v avli občine je možen v času uradnih ur in sicer ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 12. ure. V Domu krajanov Planina je ogled možen po dogovoru s KS Planina. Osnutek načrta je v času javne razgrnitve dostopen tudi na spletni strani občine Ajdovščina www. ajdovscina.si. Občinska uprava bo preučila pripombe in predloge javnosti, do njih zavzela stališče in jih objavila na spletni strani občine Ajdovščina www.ajdovscina.si. SH ZLD Gorica Društvo Gora Spričevala lovskim pripravnikom Veliko razlogov za zadovoljstvo Močna popoldanska nevihta in grom sta najavila pestro dogajanje in razburljiv večer v lovski koči LD ČAVEN-GOJAČE. skupina iz Dolenjske v sestavi škofa, sv.Martina in škofa Hubertusa, na žalost ni bilo boginje Diane, je pa bil patriarh.Padale so pikre pripombe na vsakdanjo politiko in seveda novodobnega lovstva. Ob podelitvi spričeval je član izpitne komisije ŠULER izpostavil dobro znanje lovcev, pri tem pa pripomnil, da samo znanje ni porok za dobrega lovca. Le lovska etika in lovčevo srce dvigujeta kvaliteto tako v lovstvu kot tudi v lovišču. Pobudnik celotnega projekta je bil novo potrjeni lovec Erik URŠIČ (LD Vipava), ki je skupaj z strokovnim sekretarjem ZLD Gorica in ostalimi člani dokazal, daje ta generacija lovcev organizacijsko zelo sposobna, kar je za lovca in delovanju svoje lovske družine hvalevredno. Člani upravnega odbora ZLD GORICA, ki so bili prisotni na podelitvi spričeval, se zahvaljujemo za povabilo, postrežbo in lep večer ter želimo vsem novim članom zelene bratovščine obilo uspehov v svojih družinah ter veliko lovskih užitkov. Boris BIRSA O edemnajst lovskih pripravnikov Oje pred tričlansko komisijo v sestavi Goran ŠULER, Iztok KENDA in Domen ŠEBENIK opravilo teoretični del izpita. Znanje kandidatov je bilo dobro, brez negativne ocene kar pomeni, da je za 13 kandidatov ZLD Gorica, 3 kandidati Obalno kraške zveze in enim kandidatom Postojnsko -bistriške ZLD, na pripravništvo ostal le spomin.Po nekaj letih je uspešno opravila izpit predstavnica ženskega spola Jana KOROŠEC, da pa sta sedela v šolskih klopeh oče in sin je tudi zelo poredko.Pa še ena zanimivost, Drago GRAVNAR je pri 58 letih uspešno premagal vse zahteve in postal loveči Podelitev spričeval je potekala nekoliko drugače kot v preteklih letih, predvsem bolj šaljivo in z lepim programom. Glavno besedo je imela rT~'ako je potekal Živžav z veliko X smeha in dobre volje, ponovno smo se srečali, se razgibali in pozdravili poletje, kije pred nami. Zlatoporočenca Pred kratkim sta praznovala zlato poroko Ivanka in Andrej Krapež. Oba sta Gorjana z Otlice. Topel dom pa sta si že pred veliko leti ustvarila na Livadi v Ajdovščini. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Najbolj pa sta ponosna in uživata v družbi petih vnukov. Še dosti zadovoljnih skupnih let in prijaznih nasmehov jima želimo. Uredništvo. Mati Rosa Če boste v Podnanosu povprašali po materi Rosa, vas bodo napotili v Poreče k Mariji Rosa, vrli, energični, iskrivi in polni življenja. Devetdesetletnici, ki bo 7. julija obrnila 91. stran v življenju. Marija je rojena 1917., pod Avstrijo, rada doda, v Podbregu pri Podnanosu, 14. avgusta leta 1951 seje omožila in pot jo je pripeljala v Poreče, kjer še dandanes s sosedi rada pokramlja o kakšni zadevi, malce le pogreša pokojnega moža. Počasi jo na cedilu puščajo noge, vendar s svojim »mercedesom«, kot v šali pravi pripomočku za hojo kar gre. Ji pa zato toliko bolje služijo zelo spretne roke, s katerimi pridno kvačka prtičke, prte in prijemalke za posodo. Toliko o radoživi in na trenutke otroško navihani materi Mariji, če pa vas pot morebiti kdaj zanese tam mimo, pa se oglasite, vesela vas bo, pa še na mnoga leta Vam želimo. Foto in tekst: Ksimeroni Zaključna Migetalnica Za nami je prva sezona vadbe Plavanja dojenčkov in Migetalnice, ki jo je obiskalo blizu sto otrok in njihovih staršev. Za zvesto udeležbo na športnih uricah smo jih nagradili z zaključkom, ki smo ga s pomočjo ZŠ Ajdovščina priredili na SRC Police, pri igralih. Zanje smo ob svežem prigrizku in dobri glasbi priredili urico sprostitve za starše in njihove malčke, pod budnim očesom vseh treh vaditeljev, Marka, Melite in Mojce. Za dobro počutje vseh nas v Migetalnici in vadbi Plavanja dojenčkov, se zahvaljujemo staršem otrok, vodstvu in osebju vrtca Ajdovščina ter ŠRC Polic, Plavalni Zvezi Slovenije, in vodilnim članom Smučarskega društva Ajdovščina za zaupanje, podporo in pomoč! Že sedaj pa vas vabimo k naši vadbi jeseni, ko spet odpiramo vrata našim najmlajšim nadobudnežem v razširjeni obliki. Migetalnico bomo namreč razširili še s programom plavanja malčkov od l.do 6. leta in smučarskimi tečaji za najmlajše. Plavanje dojenčkov pa ostaja tako kot smo že vajeni, ob dopoldanskem terminu. Veliko miganja in čofotanja v poletnih dneh vam želimo Marko, Melita in Mojca. V Društvu GORA smo imeli v zadnjem času več razlogov za zadovoljstvo. V aprilu smo v društvenih prostorih na Rupi odprli popolnoma prenovljeno kuhinjo, kjer lahko zdaj oskrbimo približno tisoč ljudi. Dela je bilo veliko, saj smo zamenjali in obnovili vso inštalacijo, tlake, talne ploščice, okna in vrata, stene smo izolirali in jih oblekli z gipsom in zamenjali vso kuhinjsko opremo, ki je sodobna in današnjim časom primerna. ske zveze. Pridobil si je tudi licenco mednarodnega sodnika za skoke. Z domačimi zagnanci in priznanimi strokovnjaki si je prizadeval za razvoj skakalnega centra v Tihi dolini. V več kot dvajsetih letih aktivnega dela v smučarskem športu na Predmeji je bil najzaslužnejši za neponovljive dosežke domačih tekmovalcev. Med najboljšimi so bili Darinko Blaško, Franc Blaško, Renato Blaško, Marjan Polanc, Radovan Velikonja, Jožko Krapež, Jože Žonta, Igor Polanc, Dušan Prem, Boštjan Likar, Leo Blaško, Primož Likar, Darko Krapež, Matjaž Polanc, Danilo Pudgar in seveda Stanko Velikonja, ki je marca 1979. na letalnici v Obersdorfu dosegel daljavo 154 metrov in se uvrstil na četrto mesto. Čeprav so minila že skoraj tri desetletja, je dosežek še vedno primorski rekord. Stanko Velikonja je bil pet let član državne reprezentance, uspešno skakalno kariero pa je zaradi poškodbe in drugih obveznosti leta 1980 zaključil. Ravno tako so se v tem obdobju s svojimi rezultati izkazali tudi predmejski smučarski tekači, Goran Likar, Rajko Velikonja, Branko Velikonja, Roman Blaško, Peter Likar, Elza Žonta, Laura Žonta in Andreja Velikonja. S tem pa naših praznovanj še ni konec. V nedeljo, 13. julija, pripravljamo v Športnem parku Tiha dolina na Predmeji letošnjo osrednjo družabno prireditev Dnevi Gore 2008. Zabava se bo pričela ob 14. uri, s prihodom starodobnih avtomobilov, najmlajše bosta zabavala Bedanc in teta Pehta, ob 15. uri bo sledil nastop košarkarske akrobatske skupine, ob 16. uri prikaz veščin konjeniške šole jahanja Šemberger, od 17. ure dalje pa nas bosta zabavala Ansambel Lojzeta Slaka in Nuša Derenda. Prireditev bomo pospremili z bogatim srečelovom. Obisk bo brezplačen, prireditev pa bo ob vsakem vremenu, zato vas vse prav lepo vabim na Goro. Branko Krapež Branko Krapež, predsednik Društva GORA izroča priznanje Petru Česniku, legendipredmejskega smučanja r~7 a tako veliko naložbo smo zbra-/ j\\ precej lastnega denarja, v veliki meri pa so nam pomagali tudi naši sponzorji in donatorji. Največji sponzor pri tem projektu je bil Valter Polanc, ki je v večji meri prispeval k opremi kuhinje in pomagal pri organizaciji del. Zahvaliti pa se moramo tudi ostalim sponzorjem in seveda članom društva, ki so opravili vsa dela in se trudili, da je objekt tak, kakršen je. Posebno pozornost smo v društvu letos namenili osebnemu jubileju našega častnega člana Petra Česnika, legende predmejskega smučanja. Peter Česnik je letos dopolnil 90 let, ob tej priložnosti pa smo na Rupi v Tihi dolini v začetku junija pripravili srečanje nekdanjih smučarskih tekačev in skakalcev, ki so ponesli ime Predmeje po nekdanji skupni državi in Evropi ter predstavnikov drugih smučarskih klubov in Smučarske zveze Slovenije. Na srečanje smo povabili tudi nekdanje sotekmovalce Stanka Velikonje in člane državne reprezentance. Po prijateljskem snidenju številnih nekdanjih smučarskih prijateljev, skakalcev in tekačev, ki so zaznamovali zgodovino predmejskega smučanja, se je začel kulturni program, ki ga je povezoval Slavko Vidic. Za prijetno vzdušje so poskrbele članice pevske skupine DPŽ Predmeja pod vodstvom Filipa Vidmarja. Za presenečenje pa je poskrbel dramski igralec Sergej Ferrari, kije Česniku poklonil »Skodelico kave«. Predsednik Društva Gora, Branko Krapež, je ob tej priložnosti jubilantu izročil spominsko priznanje. Ob slovesnosti smo v društvenih prostorih odprli tudi spominski kotiček prezgodaj preminulega vrhunskega skakalca Stanka Velikonja. Poleg fotografij in drugih predmetov so na ogled tudi Velikonjeve skakalne smuči. V spominski zbirki so na ogled tudi številna priznanja iz zlatega obdobja predmejskega smučanja ter pokali in priznanja, ki jih je v zadnjem desetletju zbrala de-monstratorska skupina smučanja po starem, poimenovana po nadučitelju Edmundu Čibeju, ki deluje v okviru društva GORA. In kdoje Peter Česnik? »Peter Česnik je bil že v času med obema vojnama uspešen tekmovalec v smučarskih tekih. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bil dolgoletni predsednik SK Predmeja, ki je prav v tistem obdobju sodil med najboljše v republiki. Bil pa je tudi aktivni član slovenske, bosanske ter jugoslovanske smučar- Društvo Gora vabi v nedeljo, 13. iuliia 2008 ob 14,00 uri v Športni park Tiha dolina na Predmeji, na zaključno zabavno prireditev - dnevi GORE 2008 Program prireditve: - 14.00 - prihod in mimovoz starodobnih avtomobilov - 14.30 - nastop Bedanca in tete Pehte - 15.00 - nastop košarkarske akrobatske skupine - 16.00 - prikaz veščin konjeniške šole jahanja Šemberger - 17.00 - glasbeni program z ansamblom Lojzeta Slaka in Nušo Derendo! Bogat srečelov! Vstopnine ni. Prireditev bo ob vsakem vremenu - šotor VABLJENI! Bojan Bizjak - pisatelj in pesnik Rojen sem bil baje v lep februarski dan, leta 1959, no, baje sredi noči, v domači hiši na Predmeji, kjer sem glasno kričal, dokler me ni utišal oslovski kašelj, pa ne vem, zakaj ravno oslovski. Menili so, da me bo pobralo, ja, tako so naklepali strokovnjaki medicine, pa je usodnost hotela drugače. In sem rasel, se rad skrival, bolj slabo smučal, na doma narejenih smučeh, se kepal, se cmeril, se prehlajal. Potem, potem so me vpisali v šolo. O, novo čudo. Nič več ni bilo iger, nič več jesenske paše in polaganja krompirja v žerjavico in kraja repe, ki je tako pekla v ustih, ko si zagrizel v olupek. Namesto tega je bila velika tabla, stroga učiteljica in goba in krede in začetki pisanja. Najprej črke, tiste velike, pa nisem vseh videl. Kadar nisem česa videl, sem po svoje nakracal, pa sem bil deležen kritik. Učiteljica je uvidela, da nekaj ni v redu z menoj, da sem morda ... pa so me dali na testiranje v Vrhpolje, v nekakšno enoto za..., kaj jaz vem za kakšne, vem le to, da je bila to takrat huda stigma za vse, ki so jih tja namenjali. In je bil hec. Nek psiholog, ki je prišel iz Ljubljane je predme polagal nekakšne teste in uganke, pa sem prav hitro opravil s tistimi igricami. Nasmehnil se je in rekel, da bi bilo potrebno testirati tistega, ki me je tja poslal... Kasneje so le dognali, da precej slabo vidim in so me zato odpeljali v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Ja, to je bila trda šola, zavod, disciplina, kaznovanja, pobalinstvo ... Pred obroki smo morali stati v vrsti, pa pregled rok ... In zjutraj je bila obvezna telovadba zunaj, tudi pozimi, potem umivanje, postiljanje, pa spet vrsta, pa pouk, pa obvezne učne ure, pa organizirani sprehodi, skratka popolna vojaška organizacija. Najhuje je bilo, kadar so me kaznovali z odvzemom obroka, ponavadi takrat, kadar si naredil kakšno povsem banalno napako: porinil in prekobalil kakšnega gojenca, jezikal vzgojiteljici ali vzgojitelju. Preprosto so te izločili iz vrste in nisi smel na kosilo, redkokdaj so kaznovali z večerjo. In enkrat je vzgojiteljica pri popoldanski malici delila čokoladni puding, hotela ga je izboljšati s čimerkoli, pa se je spomnila, da sem jaz pred kratkim prejel od doma skromen paket, notri pa tudi pol litra domačega malinovca. Tega bi lahko pil, kadar bi zato vprašal vzgojiteljico, tak je bil red. No, pa je vzela tisto steklenico, nalila vsem gojencem malinovec na puding, mene pa je namenoma preskočila ... Takrat sem prvič začutil, da bi lahko tudi ubijal, če bi bilo treba, resno! Pobalinstva so se nizala, prve cigarete, pobegi v mesto, tihotapljenje alkohola in cigaret čez zavodski zid, pa so uvideli, da niso kos moji iznajdljivosti, zato so me prešolali nazaj na goro, na Otlico. In tam sem jih spet nekoliko špičil, le toliko, da sem elegantno ponavljal sedmi razred. Ampak zanimivo, pisal sem pesmice že v zavodu, prepesnil vse pesmi v berilo in dobival dobre ocene za spise, celo neko nagrado, kaj že ... pozabil sem. Na Otlici sem potem končal osnovno šolo in šel v Maribor. V Maribor, torej štajerska izkušnja? Uf, tam je bilo spet veselo.' Vpisal sem se na srednjo kmetijsko šolo. Samo prvo leto sem zdržal v dijaškem domu, preveč neumnosti sem organiziral, da bi smel ostati. Pameten vzgojitelj mi je svetoval, da se sam izpišem iz doma, da bi se lahko kasneje še vrnil v tisti dijaški dom. In sem se res. Našel sem si privatno sobico, kar veliko selitev je bilo. Zanimive podnajemniške najstniške izkušnje. Za vse sem poskrbel sam, brez staršev, ki so zato šele kasneje izvedeli. No, v četrtem letniku sem prišel nazaj v dijaški dom, bolj zrel in odločen, da šolo končam. In sem jo, kajpak so bili popravni izpiti tik pred maturo, in to iz strokovnih predmetov, ker me profesor preprosto ni trpel, zaradi dolgih las in še daljšega jezika bržkone. Pa sem ga razočaral in pred komisijo odlično opravil iz njegovih dveh predmetov, kmetijskega strojništva in poljedelstva. In še moj razrednik je bil. Na maturantskem izletu pa sva postala taprava frenda. O, koliko-sva ga spila na poti po takratni Jugoslaviji. Pravzaprav si od malega kazal nekakšen inovativno - uporniški duh in naravo, drzni iskalec? Sledila je pot, ponovno v Ljubljano. Ljubljana vdrugo me je klesala na drugačen način. Tam sem se najprej vpisal na agronomijo, končal višješolski študij, brez zagovora, pa se prepisal, na filozofijo in primerjalno knjiživnost, bolj vpisal kot pa resno študiral. Imel sem odlično pozicijo. Dobil sem delo na Farmacevtski fakulteti, ki je v bližini filozofske, ta-korekoč čez cesto, in sem skakal na predavanja. No, ne vedno, včasih sem obtičal v majhnem bifeju, spil kakšno pivce preveč in zaspal v udobni samokolnici polni jesenskega listja, zadaj za farmacevtsko fakulteto. In tam, v tisti majhni vratarski čajbi, sem prebiral na kupe knjig, pa po malem pisal, gledal lepe farmacevtke, se zaljubljal, žural, bil ljubljen, pa spet pozabljen in začela seje literatura. Tam in takrat se je začelo »zares«? Rekel bi, da da! Spoznaval sem pišoče ljudi, spoznaval literate vseh vrst, zapite, obrite, na pol nore, resne, hja, prav poseben kozmos debat je to bil. Mislim, da meje na realna tla postavil Branko Gradišnik, ki mi je lepo povedal, da je pisanje kot igranje tenisa: veliko loparjev moraš zlomiti, veliko znoja je potrebnega, preden zares obvladaš pisanje kot tako. Nekaj stvari mi je dobesedno raztrgal, nekaj pa podčrtal kot obetavno. In potem sem začel s pošiljanji v resnejše literarne revije. Prva stvar je bila objavljena v Kmečkem glasu, nekaj pesmi, potem prozica, pa revija Mentor, nek Mariborski študentski list, nič poseb- nega. Obrobni literarni poskusi. Ko sem se preselil recimo temu domov, sem najprej samotaril na Predmeji, potem pa sem začel z delom v takratnem begunskem centru, kjer sem pomagal postavljati osnovno šolo za begunce. No, tam sem začel s poučevanjem matematike in fizike, da se ne bo kdo smejal, literat pa fizika in matematika. Tako je pač naneslo, ker sem se že prej nekoliko ukvarja z inštruiranjem teh predmetov in snovi. No, tisti begunski center, posebna zgodba. Morda bom na to temo kdaj napisal roman, v načrtu je. Koliko zgodb, koliko človeške stiske na kupu ... No, še prej sem eno leto učil na večerni šoli kemijo in biologijo. Tam je nastala prav posebna anekdota. Prideta dva možakarja, že v letih, no nekaj čez štirideset, ali tam okrog. V redovalnici sta bila vpisana, k pouku pa nista hodila. Bila sta pač prisiljena narediti osnovno šolo. In sta prišla samo na zaključni izpit, z dobrim vinom, s kuverto ... Kuverte nisem vzel, vino pa. In sta mencala in mencala. Pogajali smo se za ocene, pa sem jima vpisal tiste trojkice. Pa sta spet mencala in seje eden le ojunačil in rekel: ma drugi so ns tud kej vprašeli. Pa sem ju vprašal od kje da sta ... S tem smo z izpiti končali. Bojan kam gre tvoja prva prava izdaja, prava knjiga? Ja, leta so prinesla prvo knjigo v samozaložbi, Skrivnost 1993, sledila je Tihoba 1999, takoj po tistem je začel izhajati roman kot podlistek v časopisu Kmečki glas, roman, z naslovom Hruška. Leta 2001, je izšla zbirka kratkih prozic, Besedovanja. Leta 2002, pa še pesniška zbirka Jutrice. No, letos pa roman Skala. Prav ta roman je nekakšen koncentrat mojih literarnih prizadevanj, saj sem v njem neizmerno užival, ko so se mi zapisovale nove in nove besede. Že v prvih tekstih se pojavljajo nove besede, v Skali pa jih je ogromno, zdi se, da imaš v glavi pravo kovačnico na novo »toniranih« pomenskih nians? Prav to ustvarjanje novih besed, to je užitek, za katerim pa je mnogo premišljevanja o besedišču, o jeziku, o pisanju samem. Pisanje je nekakšen intimen šepet s seboj in bralci, se mi zdi. Pa dajva na kratko predstaviti Skalo, na njej boš sezidal...? Skala ima osem poglavji, ki simbolizirajo neko zaključeno enoto, nek cikel od januarja pa do septembra, ko se narava zopet začne umirjati. Skala je v bistvu nek razširjen arzenal mojih razmišljanj in mojih krakih zapisov, je pa tudi nek poskus pogledovanja v bodočnost, ki bo tako ali tako usodno povezana s preteklostjo. Pisanje je zame nek potrpežljiv pogovor, neko izpovedovanje, v katerem najdem svet, ki se mi odkriva in me vabi. Ne sprašujem se, zakaj pišem. Pisal bom, dokler bom v tem užival, dokler bom imel kaj pripovedovati. V kratki pozi sem bolj eruptiven, v poeziji pa poglobljen v čutno čustven svet, ki pušča odrgnine na trdem disku. Latniške kolumne pa so nekaj drugega, drug pristop? Pisanje kolumn je spet svojevrsten izziv. Včasih so tako hitro napisane, da je že kar banalno, včasih pa po cel teden premišljujem, le kaj bi napisal, le kaj. Pa vendar, ko sedem za tipkovnico, se mi odpre, ne vedno, a se. Trudim se, da bi držal miselni tempo, pa čeprav me včasih ima, da bi se spustil v povsem poulični jezik, enkrat sem se, pa ... pa se je slabo končalo. Vlečejo te tudi druge »umetnosti«, žilica ti ne da miru? Rad se preizkusim tudi v fotografskem svetu, ki mi je še toliko večji izziv, ker slabo vidim. Če mi uspe dobra fotka, me osreči. Se moram pač znajti na svoj način, da ujamem stvari, ki jih slabo vidim. Pred leti sem tudi več slikal s čopiči, risal s svinčniki, zdaj ne več, len sem. Umetnost nasploh je večni motiv mojega življenja. To strastno hotenje po ubranosti in lepoti ... In Ajdovščina je dovolj majhna, da sem lahko udomačen, čeprav pogrešam nekoliko več izbranega kulturniškega življenja, saj ga je vedno več, pa vendar. Ustvarjalci, taki ali drugačni, so pogosto »izprašani«, kaj stoji za njihovo ustvarjalnostjo, kaj jo gene-rira, eni pravijo, da jih »nekaj sili«, drugi, da je to garanje, tretji so morebiti nastopači (grda beseda), kaj tebe »žene«? Meni je izziv predvsem ustvarja- nje samo, kreiranje, iskanje, duhovna telovadba. Že zgodaj sem se naučil, da je umetnost najprej silna radost nad življenjem, in taka mora biti tudi umetniška produkcija, pa čeprav ji je včasih primešana melanholija in blaga otožnjava. Sem človek, ki ne prenese ukazovanja, zato v pisanju ne čutim neke prisile. Ne znam si zamisliti, kako bi bilo, če bi moral res nekaj na- Bojan, več kot »kar nekaj« in zdi se, da se ti bo še marsikaj zapisalo, srečno z založniki, z bralci bo gotovo lažje. Roman Skala je izšel pri takoi-menovani internetni založbi Kvatr. Ljubljansko hišo zastopa Saša Istenič. In kako pridete do dela, če ga želite kupiti: httn://\vww.katr.si/?p=67 Pod latnikom je klepetal Ivan Mermolja pisati. Vse mora biti porejeno iz neke radosti, smešno, celo težke in otožne stvari, moraš napisati iz neke vedre hotenosti. Zame je umetnikovanje čista radost bivanja, to je moj kisik, to sem jaz - brez tega me ni. Pisateljevanje je resno delo, ki zahteva disciplino in prav tako nek delovni urnik. Lenobo si si pripisal verjetno iz tvojega tudi malce komedijantskega karakterja. Kako izgle-da tvoj delavnik? Ja ja, komedijantstvo. Rad imam smeh, pa čeprav tudi na svoj račun. Smeh je vendar odlična začimba v mineštri življenja. No, kadar pišem, pišem cel, sem ves jaz v napisanem. Vsak dan začenjam okrog osmih, z nekim ritualom kave, še prej pa zajtrk. Kava iz posebne džezvice, prinesene iz Sarajeva ... Potem se začne snovanje. Koncentrirano pišem približno dve uri, to je največ dve strani na dan, kar je več, postane vodeno in preveč rutinsko napisano. Vmes še malce po-korigiram in kakšen odstavek napišem na novo, če mi ne deluje ravno harmonično z ostalim tekstom. Tekst ponavadi natisnem, sprintam, bi rekli ... Korekcije in poprave opravim v večernih urah, včasih tudi že nočnih, odvisno od zahtevnosti napisanega. Kajpak je vmes treba še na kosilo, pa veliko prebiranja, lektoriranja raznih stvari, pa rekreacija, vožnja s kolesom med zrela žita ... Je pa res, kadar pišem roman, sem kar v nekakšni avtozapori, potrebna je silna koncentracija, da obdržiš tok pripovedi in moraš biti resnično discipliniran, med tem ko pesmi nastajajo spontano, pri kratki prozi je spet drugače, je hiter zapis neke zgod-bovne parabole. V računalniku je pet romanov, zbirka kratke proze, pesniška zbirka ... Skratka, dokazov za resno in disciplinirano delo, kar nekaj, kajne. Skala Bojana Bizjaka ''L TTorek, 24. junija je bila v Pilonovi V galeriji predstavitev novega romana Bojana Bizjaka - Zakavvskega: Skala, ki je izšel pri založbi KATR. Govora je o spletni založbi, kar pomeni, da si na www.katr.si/?page_id=18 knjigo najprej na kratko »ogledate« in jo potem po želji naročite. Dogajanje je postavljeno v osem mesečno trajanje, med januarjem in septembrom 2035. Pa mislim, da nas je Bojan Bizjak, kar je njegova legitimna pravica, malce naplahtal. Fantastičnost prihodnosti je le skleda, v katero pisatelj polni, predvsem skozi razmisleke in zamisleke glavnega pripovedovalca Jona, svoje ocene, svoja videnja, tuhtnjave, bi rekel sam, o zagatah današnjega sveta, išče njegove še ne izgubljene in čvrste platforme, pa tudi stran poti v svoji mladostni izkušnji in nam pripoveduje o rečeh, ki nam ne sunejo, žal bi rekel, da nam že, uiti iz rok: humanost, narava in njeni šepeti, ki jih počasi ne razumemo več, pa tudi opozorila, seveda ne pridigarska in moralizirajoča, ki jih pozoren bralec ne bo le zaznal, ampak preprosto skozi 220 strani vzel za svoje in spoštovanja ter upoštevanja vredne. Prijazne in večne poti zemelj-skosti nam obuja in ponuja Bizjakov roman. Biografskih, ali kar avtobiografskih prvin v tem delu ne manjka. Ob tem bodo Gorjani v delu Bojana Bizjaka našli marsikaj, kar jim je morebiti že ušlo iz spomina, pa tudi Dolinci bodo uživali v dobro tekoči in beroči se zgodbi. Ivan Mermolja naše sredine Zaključno srečanje za prostovoljce Center za usposabljanje invalidnih otrok »Janka Premrla Vojka« Vipava je v sredo, 11.junija v Gasilskem domu v Vipavi pripravil zaključno srečanje za prostovoljce. Srečanje je bilo namenjeno vsem tistim mladim, ki so v letošnjem šolskem letu aktivno sodelovali v projektu prostovoljnega socialnega dela »Postani moj prijatelj«. T ^projektu, ki ga Center »JPV« v V sodelovanju s Škofijsko gimnazijo Vipava izvaja že 14 leto, je bilo letos vključenih 75 mladih, predvsem dijakov srednjih šol, študentka ter upokojenka. Letos prvič je v projektu sodelovalo tudi šest učenk iz OŠ Vipava. Skupno so opravili preko tisoč ur prostovoljnega dela. Prostovoljci so prihajali v Center tedensko po eno uro ali več na obisk k določenemu otroku. Delovali so na različnih področjih, v največji meri pa v obliki individualnih druženj s posameznim varovancem. Sodelovanje je vključevalo druženje, spremljanje, sprehode, pomoč pri vsakodnevnih ak- tivnostih in prijateljevanje. Na ta način so se tekom leta ustvarila marsikatera prijateljstva in prav zaradi tega je delo prostovoljcev pomembno, saj dviguje kvaliteto bivanja otrok in mladostnikov. Nekaj prostovoljcev pa se je odločilo sodelovati v interesnih in drugih dejavnosti Centra. Vsako leto prostovoljcem ponudimo možnost sodelovanja v ustvarjalno-komunikacijskih delavnicah, plesni delavnici, likovno-ustvar-jalni delavnici ali pri pripovedovanju pravljic. Prostovoljno socialno delo predstavlja pomemben vidik dela z mladimi, saj jim omogoča vsestransko dozore- vanje in s tem priprave na življenje. Mladi skozi pristen človeški odnos spoznavajo, dojemajo ter tudi doživljajo smisel življenja. Preko prostovoljnega dela uresničujejo osnovne človeške vrednote, kot je ljubezen do sočloveka, samospoštovanje in spoštovanje drugih, zaupanje vase in v druge, zanesljivost, sprejemanje sebe in drugih, ... Prostovoljno delo ima velik pomen in pozitivne učinke tako na mlade prostovoljce, kot tudi na naše varovance, zato si tudi v naslednjem šolskem letu si želimo čim več mladih prostovoljcev, ki bodo s svojimi dobrimi deli prinašali sonce v srca naših otrok. Tina Kodelja Ajdovščina Razglednica 2007/08 Ljudska univerza Javni zavod Ljudska univerza Ajdovščina se nahaja v prostorih Športnega centra Police. Bližamo se 50. obletnici, saj za izobraževanje odraslih na območju občin Ajdovščina in Vipava skrbimo že od leta 1959. Naša vizija in poslanstvo je spodbujanje odraslih k učenju, pestra ponudba programov in izvajanje kakovostnih izobraževalnih oblik. Smo člani Zveze ljudskih univerz Slovenije. Izobražujemo se na Andragoškem centru Slovenije, ki skrbi za raziskave, razvoj, izobraževanja, svetovanje in promocijo izobraževanja odraslih. Redno sledimo novostim in jih vpeljujemo v svoje delo. Pri načrtovanju in izvedbi programov se povezujemo v partnerstva s številnimi organizacijami (Zavod RS za zaposlovanje, razvojne agencije, knjižnice, podjetja, društva, šole ...) in delujemo tudi v širši regiji. Imamo več kot 50 strokovno usposobljenih zunanjih sodelavcev z izkušnjami pri poučevanju odraslih. V šolskem letu 2007/08 so se različnih izobraževalnih dogodkov in programov udeleževali ljudje v vseh življenjskih obdobjih in v različnih vlogah. To so otroci, mladi, ki še iščejo svojo poklicno pot, starši, zaposleni, brezposelni, tujci, osebe s posebnimi potrebami ... Naši udeleženci prihajajo iz lokalnega, goriškega, tolminskega in idrijskega okolja. Kaj smo delali v šolskem letu 2007/08? Program OSNOVNE ŠOLE je potekal vsak delovni dan popoldan. Skupina udeležencev srednjih let se je zelo lepo ujela in vsi so uspešno zaključili šolanje. Letos smo izvajali POKLICNE PROGRAME administrator, trgovec, kuhar, natakar in SREDNJEŠOLSKE PROGRAME ekonomski, gostinski in strojni tehnik. Kot vsako leto smo trikrat izpeljali zaključne izpite in poklicno maturo. Za uspehom vsakega posameznika se skriva ogromno svetovalnega in organizacijskega dela, saj se trudimo udeležencem pomagati pri izbiri programa, načrtovanju šolanja, učenju in še marsičem. Učni uspeh marsikaterega udeleženca lahko pripišemo mentorjem UČNE POMOČI, ki so letos opravili več kot 320 ur učne pomoči. Za šolsko leto 2008/09 že zbiramo informativne prijave, posebej vas vabimo v VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ STROJNIŠTVA. Veseli smo, ker smo v maju 2008 uspešno zaključili javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja in omogočili, da so udeleženci poklicnih in srednješolskih programov prejeli sredstva za šolanje. Program PROJEKTNO UČENJE ZA MLADE, ki poteka v Hiši mladih v Ajdovščini, so obiskovali mladi od 15. do 25. leta. S pomočjo mentoric so se učili in ponovno vključili v prekinjeno izobraževanje oz. si poiskali zaposlitev. Letos so z raznimi delavnicami aktivno sodelovali tudi na Miklavževem sejmu in v Tednu vseživljenjskega učenja. Na ljudski univerzi so se udeleženci SREDIŠČA ZA SAMOSTOJNO UČENJE brezplačno učili računalništva, tujih jezikov, iskali so informacije na spletu ah si na računalnikih pripravili seminarsko nalogo. Izpeljali smo več TEČAJEV in izpitov slovenščine za tujce, tečajev računalništva, digitalne fotografije, masaže, orientalskega plesa, računalništva za Društvo Most. Izvedli smo delavnico Finančni manage-ment projektov EU. Potekali so ŠTUDIJSKI KROŽKI, kjer so se udeleženci učili klekla-nja, oblikovanja gline, tehnik sprostitve. V Lokavcu je krožek »Obudimo kulturno življenje na vasi« organiziral veliko zanimivih dogodkov in zares »prebudil domačo vas«. Za brezposelne smo v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje izvedli programe Druga možnost v Tolminu in Novi Gorici. V Ajdovščini pa smo organizirali tečaje angleščine, italijanščine, slovenščine za tujce in tečaj za voznika viličarja. Potekali so tudi programi USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST, ki so javno veljavni programi, namenjeni zviševanju ravni pismenosti odraslih. Pod sloganom DOBIMO SE NA LUA se je odvijal cikel predavanj oz. diskusij na razne teme (Ne pozabi nase, Kako sprejeti spremembe v svojem življenju, Vseživljenjsko učenje ljubezni...). CENTER VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA VITA (Vipava, Idrija, Tolmin, Ajdovščina) je tudi letos širil središča za samostojno učenje in uveljavljal kulturo vseživljenjskega učenja. E GRADIVA, ki so brezplačno na voljo na naslovu www.cvzu-vita.si, je od nastan: ka portala do sedaj uporabljalo že 215 uporabnikov. INFORMACIJSKO SVETOVALNO SREDIŠČE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ISIO nudi informacije o možnostih neformalnega in formalnega izobraževanja v Sloveniji. Ob Dnevu svetovalnih središč Slovenije smo postavili tudi svojo stojnico znanja v Ajdovščini in Novi Gorici. Redno skrbimo za PROMOCIJO v javnih medijih. Izpeljali smo več predstavitev programov. Na prenovljeni spletni strani www. lu-aidovscina-si ie predstavljena vsa naša ponudba. Velika vseslovenska promocija učenja in izobraževanja je festival Teden vseživljenjskega učenja. Letos je potekal dvakrat, v Oktobru 2007 in v maju 2008. Povezah smo preko 20 partnerjev in izpeljali več kot 30 izobraževalnih dogodkov s področja medkulturnega dialoga, računalništva, zdravja, glasbe, tujih jezikov, likovnega ustvarjanja, poklicnih možnosti, zaposlovanja ... Tudi na področju KAKOVOSTI DELA je bilo pestro. V septembru 2007 smo zaključili izobraževanje v projektu Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje, v okviru katerega smo se naučili veliko o presoji lastnega dela. Od takrat svoje delo še bolj spremljamo in vanj vnašamo izboljšave. Zadovoljni smo, ker lahko rečemo, da smo uspešno zaključili še eno šolsko leto in omogočili udeležencem pridobiti kvalitetna znanja na različnih področjih. Ponosni smo na: - uspehe naših udeležencev, ki dokazujejo, daje učenje možno v vseh življenjskih obdobjih in da se tam, kjer je volja, vedno najde pot, - maturante poklicne mature, med katerimi so tudi zlati maturanti in - preverjeno zadovoljstvo udeležencev, ki pomeni naj večje priznanje za naše delo. VSEM BRALCEM LATN1KA, UDELEŽENCEM IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV, ZUNANJIM SODELAVCEM IN PARTNERJEM LJUDSKE UNIVERZE AJDOVŠČINA ŽELIMO PRIJETEN POLETNI ODDIH. Naberite si svežih moči in pridite po novo znanje. Pokličite nas na 36 6 4 750 ali 041 437 785. Bodite na tekočem z dogajanji in se na spletni strani www.lu-aidovscina.si. v rubriki NOVICE/NAROČANJE, naročite na naše novice. Helena Furlan Zahvala za hišico V okviru mreže učečih se vrtcev smo v lanskem letu načrtovali ureditev okolice vrtca v Selu. Na jesenskem srečanju smo se skupaj s starši pogovarjali o prioritetnih nalogah in njihovi izvedbi (ograditev igrišča, ureditev zelenic, zasaditev rož, čiščenje in urejanje peskovnikov...). K sodelovanju smo povabili starše in KS Selo. TJokazala se je potreba po kabinetu _L oziroma prostoru, v katerega bi lahko pospravili igrače, skiroje... Naši želji je prisluhnil Danjel Klančič, oče fantka, ki obiskuje oddelek vrtca v Selu in LESIMPEKS, ki nam je podaril leseno vrtno hišico (200 cm X 180cm) za naše igrišče. Otroci in vzgojiteljici vrtca smo je bili zelo veseli. Prav pravljična je! Še bolj pa nas je razveselilo sodelovanje in pripravljenost KS Selo, ki nam je s sosedi in krajani zavzeto priskočila na pomoč pri njeni postavitvi na ustrezne temelje in postavitvi ograje okrog igrišča. Iskreno se zahvaljujemo staršem naših varovančkov, ki so nam pomagali. Za novo pridobitev se zahvaljujemo tudi Lesimpeksu in Živeksu za donacijo. Še posebej pa Danjelu Klančiču za požrtvovalno organizacijo in izvedbo del. Hvala KS Selo in Branku Žigonu za izkazano nesebično pomoč. Otroci in vzgojiteljici iz vrtca Selo Modelarski Olimp OS Dobravlje je v soboto, 7. junija organizirala XXXII Olimpijado modelarstva osnovnih šol Slovenije. rn'ekmovanje je imelo razpisanih de- X vet tekmovalnih disciplin, ki so bile razporejene na štiri tekmovalna prizorišča: akumulacijsko jezero Vogršček, bazen Ajdovščina, OŠ Dobravlje ter staro letališče v Vipavi. Na vseh lokacijah je bil pričetek tekmovanja ob 10.00. Tekmovalni del prireditve je trajal približno do 14.00. Ob 15.15 se je začela slavnostna podelitev priznanj, ki stajo vodila vodja projektov na ZOTK-i Mia Kordež in ravnatelj OŠ Dobravlje Anton Žagar, ob pomoči župana občine Ajdovščina Marjan Poljšaka. Učenci in mentorji OŠ Dobravlje so imeli veliko razloga za veselje, saj so tekmovali v dveh disciplinah Lov na lisico, kjer je Žiga Batič pod mentorstvom Stanka Čuferja osvojil L mesto ter v tekmovanju prostoletečih modelov, kjer je Luka Plahuta pod mentorstvom Marka Lemuta, zasedel tretje mesto na državnem prvenstvu. S tem sta visoko uvrščena tekmovalca odlično zaokrožila prireditev, kije lahko Dobravcem v ponos. Zahvale ob zaključku prireditve gredo vsem članom modelarskega društva Ventus ter kluba goriških Mladih tehnikov ter vsem ljudem dobre volje, ki so bili pripravljeni pomagati pri organizaciji tako velikega tekmovanja. S takimi akcijami krepimo tehnično kulturo, ki je zelo pomembna za razvoj mladih tehnično nadarjenih osnovnošolcev. Ravno tako gre zahvala Aeroklubu Josip Križaj Ajdovščina, kije popeljalo prve tri uvrščene prosto-leteče modelarje na panoramski polet nad Ajdovščino Podrobnejše informacije in več slik si lahko ogledate tudi na spletni strani OŠ Dobravlje in Zveze za tehnično kulturo Slovenije. www.zotks.si/portal/default.asp www2.arnes.si/~odobravljeng/aktiv-nosti/izvensolske/modelarski/index. html www2.arnes.si/~odobravljeng/aktiv- nosti/izvensolske/arg/vstopite.htm Marko Lemut Zakaj si ne bi (pri)voščili tudi po praznikih? Podaljšana petletna garancija - BREZ OMEJITVE KILOMETROV -je najlepša popotnica za novo leto. Micra in Note nameravata v času tega mandata izpolniti vse svoje obljube. Zveni že skoraj kot poročna ponudba, kajne? . Micra je z ndvimi barvami notranjosti (črno-rdeča ali bež) še bolj predana modi, pri tej pa ne gre brez dodatkov*: senzorji za parkiranje, mp3 priključek in omejevalnik hitrosti. Tudi Note je od znotraj prenovljen (črno-rdeče ali srebrno oblazinjenje*), z mp3 priključkom* in bluetoothom* pa bo v njem le še bolj barvito. Micra že za 8.590 , Note že zal 11.999 levrov. Ponudba velja do 28. februarja 2008. 'Glede na nivo opreme. Poriudb« velja (io 28. februarja m modele M:čra, Micra. C-t-C iri Nota. Poraba goriva; Note: kombinirano (;/t00 km) 5,i-?-Emisija C05:136-166 g/km. Micra: kombinirano (i/IGO km) 5.9-6,6. Emisija CG,: 143-161 g/km. Slika je simbolna. iun*v»V!» Garancija proi?.va;aica velja 3 leta o?.. 100.000 km. Komercialna ponudba '5 !ei garancije* zajema 2-lelno podaljilaho gararieljo. k: nastopi v trenutku, ko nastop! prvi od. omenjenih kriterijev. ligo ABC www.trgoabc.s PE Koper tel. 05 663 61 10 PE Ajdovščina tel. 05 364 33 04 PE Nova Gorica tel. 05 335 44 11 PE Tolmin tel. 388 47 00 PE Postojna tel. 05 721 28 28 Sedežne garniture so privlačnih in modernih oblik, ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije, Izdelava sedežnih garnitur po merah strank, TAPETNIŠTVO ŽELE ...... Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05 757 15 32. tel/fax: 05 757 31 74 Salon: Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 & tel.: 05 757 06 43, tel/fax: 05 757 16 44 e-mail: tapetnistvozele@siol.com, www.tapetnistvo-zeie.com Opravičilo! Zveza združenj borcev za vrednote NOV Ajdovščina - Vipava, Občina Ajdovščina, borčevska organizacija ter krajevna skupnost Predmeja in domicilnima odbora prekomorcev in 9. korpusa so bili organizatorji vseh slovesnosti na dan državnosti, 25. junija, na Predmeji, Na osrednji slovesnosti je ob pozdravljanju vseh pomembnih gostov in organizacij pomotoma izpadel posebni pozdrav Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina - Vipava in Društvu veteranov Sever Severnoprimorske. V imenu Zveze združenj borcev za vrednote NOV Ajdovščina - Vipava obžalujemo, da se je to zgodilo ter se obema organizacijama opravičujemo. Božo Novak, predsednik ZB NOB Ajdovščina - Vipava * *?*¥*♦’ Vetnšče Bojan Bizjak ZakaujskL) No, pa smo skoraj že v Braziliji -nogometna evforija je prisotna, dežja in vlage pa tudi ne manjka, le da so temperature nekoliko bolj jesenske. Ah, ti večni pogovori o vremenu. Ja, pa obstajajo celo študije o psihologiji pogovarjanja o vremenu; pa kaj bi s tem, saj imamo vendar tudi druge teme, včasih kar malce zanemarjene. Naposlušal sem se natolcevanj o medkulturnem dialogu, o prepotreb-nosti le tega v sodobni Evropi, ki, po mojem mnenju, nikoli ne bo kulturno poenotena, ne bo nek talilni lonec za takšno pestrost civilizacijskih kultur, ki so se od nekdaj bojevale med seboj. Tvorci Evrope sicer poznajo zgodovino teh kulturnih prerivanj, pa se vendar naslanjajo na neko težnjo poeno-tenosti, kar je seveda sila iluzorno, če vemo in se zavemo, stalnega prerivanja in bojevanja na geografskih prostorih’današnje Evrope. Multikulturnost današnje Evrope je sicer sila pestra, a le na ravni folklorno komercialnih promocij. Bistvo Evrope je še vedno v strukturi, ki se je nasnovala iz političnih tvorb nekdanjih fevdalnih razdeljevanj vplivnih področji, ki se jim je pridružila verska označitev le teh. Sprva so bila bojevanja zgolj in samo za prostor in lovišča, kasneje, so se začela bojevanja za versko vplivnost, kar seje odrazilo v neki mešanici posvetnih hierarhij s cerkvenimi in iz takšnih zavez so se zasnovale oblasti, ki so obvladovale velik del sedanje Evrope. Verska osnova mnogih evropskih držav je še danes prisotna, saj se civilna ureditev modernih demokracij napaja iz zakonodaj, ki so bile na nek način zasnovane še v časih, ko je imela cerkvena oblast dosti večji državotvorni vpliv. In danes, ko so sodobne ustave sicer kreirane tako, da so cerkvene oblasti podrejene hkrati civilni in verski zakonodaji, se dogaja, da se krepi vpliv cerkvenega aparata v javnem življenju, kar seveda v luči demokratizacije družbe ni nič narobe, le zakonodaja mora biti dovolj prožno obnovljena in komponirana tako, da ne privilegira prav nobene vplivne socialno politične strukture. In tu se začnejo kulturne izmenjave. V Evropi ne moremo govoriti o kulturi brez verske inercije kulturnih prizadevanj. Če pogledamo samo slikarstvo, koliko energije in talenta je bilo namenjenega za sestavo celotnega arzenala verskih obeležij, verskih vsebin, ki so danes temeljna zakladnica vizualne umetnosti Evrope. Teologi bi bržkone to utemeljevali s tem, daje hrepenenje po lepem, v bistvo hrepenenje po Bogu, po nečem presežnem, kar je v človeku, a ne najde prave poti, da bi se dokončno udejanjilo. Mnoge kulture pa so svoj obstoj oznanjevale tudi na drug način, ne le z vizualnimi umetnostmi. Premnoge skupine so premogle ustno izročilo in glasbo za posredovanje svojih tradicij in svojih civilizacijskih oblik. Vse oblasti so se zavedale, daje umetnost pripravno propagandno sredstvo za nek družbeni povezovalni cement. In prav zato se toliko govori in piše o medkulturnem dialogu, o dialogu, ki naj bi ljudi navajal na strpnost do drugačnih. Vendarle me tu skrbi osnovno sociološko dejstvo, daje Evropa od nekdaj ljubila svojskost osamelost in rasno definiranost. Evropski šovinizem se je raznesel po celem svetu. V Ameriki so zanj imeli priseljenci proste roke, prenekatere kolonije so imele priložnost okusiti evropsko šovinistično razsvetljenstvo in kulturo, da o tem, kako okrutno je znala Evropa kaznovati verska odpadništva niti ne pišem: recimo, ko je Filip II poslal vojvodo Albo nad močno protestantsko pokrajino v bogata severna mesta takratne Nizozemske, ki so se leta 1579 rešile te nadvlade. To je potem botrova- lo hudim spopadom med Španci in Angleži. Če je slikarstvo dalo močan pečat kulturnemu doživljanju Evrope, pa seje besedna umetnost začela razvijati deloma tudi zaradi luteranstva, zaradi Lutra samega, ki je prevedel Biblijo v nekakšen poenoten nemški jezik, saj so prej uporabljali Bavarci svoje narečje, Sasi svoje, Prusi pa tudi. Luter je torej nekakšen začetnik sodobne nemščine, prav kakor naš Trubar naše ljube slovenščine. Pa smo spet pri fenomenu, da se neka kultura najprej začne napajati z versko inercijo. Kajpak je protestantizem povzročil versko rivalstvo s takratno krščansko oligarhijo. Evropa je potem zabredla v tridesetletno vojno, ki je srednjo Evropo spremenila v pogorišče. Zgodovinski podatki govorijo, da je takrat bil upad prebivalstva v nekateri srednjeevropskih prostorih, še posebej v nemških pokrajinah, skoraj za polovico. Boj med krščanstvom in protestantizmom je dobil včasih kar nepojmljive oblike: 24 avgusta, v šentjernejski noči, leta 1572, je takratna francoska kraljica povabila tudi Hugenote, protestantske plemiče, na zabavo in jih dala pomoriti v razvratni noči. In v takšni Evropi, ko so eni in drugi pobijali samo za verski prav, kar seje kasneje razvilo v že omenjeno tridesetletno vojno, (povod naj bil, ko so na Praškem gradu, poleti 1618, nezadovoljni protestanti vrgli skozi okno tri cesarjeve odposlance, ki so padli na gnoj, tako, da sta dva padec preživela), se je vendarle razmahnilo tiskarstvo in nov način besedne sporočilnosti; rojevale so se knjige. Naš Trubarje leta 1550 natisnil abecednik in katekizem. V manj kot petdesetih letih so protestanti natisnili petdeset naslovov knjig v Slovenskem jeziku, kar je bilo za takratne evropske razmere velik kulturni podvig, ki nas je uvrstil v pišoče narode takratne Evrope. Trubarje pravzaprav prižgal luč v tunelu, skozi katerega smo se peljali v evropski kulturni prostor, ki danes tako obupno išče svojo identiteto. Medkulturni dialog je zgolj siljenje ljudi, da bi tolerirali prepotrebno tujo delovno silo, ki vzdržuje gospodarsko relativno uspešnost Evrope. Danes je v Evropi blodnjak kultur le navzven, navznoter pa je tradicionalizem vedno močnejši; in prav ta tradicionalizem dnevna politka spregleduje in ga skuša s kapitalskimi povezavami izničiti - deloma ji to uspeva, ker so nove potrošniške generacije brezbrižne do lastnih kulturnih vznikov in privzemajo neko splošno globalno civilizacijsko kulturo, ki ima en sam namen, biti in imeti! Mislim pa, daje v Evropi vse bolj očitno prizadevanje, da bi se uresničilo geslo: Cuis regio, eius religio! Prav gotovo vam bo poletje navrglo nekaj odpočitka in morebiti boste sanjali tudi s pomočjo knjig. Kjerkoli že boste, si prizadevajte, da bi okusili kulinariko drugačnih kultur in prisluhnili drugačnim od sebe, da boste bogatejši, da boste ugotavljali, da so povsod ljudje, le da drugače govorijo in imajo drugačno strategijo življenja. Dovolite drugim, da vas spoštujejo, in naučite se spoštovati druge, da boste zmogli ohraniti lastno identiteto. center farna vipava 18 let Trgovsko podjetje Farna - Vipava je praznovalo 18. rojstni dan. §■ ':ii..,.:^ ■. '. ■I i;rjtw>ii^|--_|>-- Svojo "polnoletnost" so praznovali v HIH Svojo "polnoletnost" Centru Farna v Vipavi. V praznično torto “velikanko” sta prva za-rezala direktor podjetja Aleksander Lemut in y vipavski župan Ivan Princes. Prvo rezino pa je ^i*™*^-* preizkusil Miranu Božiču, komercialni direktor ajdovskega Mlinotesta, katerega slaščičarski mojstri so slastno torto tudi spekli. Famini "polnoletnosti" so za kamnito mizo v Centru Farna nazdravili: vipavski župan Ivan Princes, Ivan Pavlic z ajdovske UE, Aleksander Lemut direktor Farne, tajnik občine Vipava Jože Papež, Jožko Clekovic direktor Trg-a, Miran Božic komercialni direktor Mlinotesta in vipavski podžupan Bogoslav Trošt (z leve). K Mercator ■ : W%k- i r: ~ 1 m agroopre Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 Goriškcrčesta 13, VIPAVA ‘M* p1 iii zAfpiipiAWb1I^I flRKULARii, CKMiei^minnilip MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO ZA BRESKRBEN jr ^ 1 DOPUSI od 7.00 do 17.00 i VIPAVA , i TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI \ sobota od 7.00 do 12.00 \v- / , > ’//4 \M@^36 Tl 199, 36 71 192 HOMOLOGACIJE VOZIL OB PONEDELJKIH PO PREDHODNI NAJAVI BS* SlURIS Avto Seleči Toyota Auris. Več prostora za življenje. Izkoristite izjemno financiranje! Plačajte p«! zdaj ir» pol po vaM izbfri. Zdaj na voljo tudi v privlačni različici ftlu« Slyle z rriddfd notranjostjo, litimi platišči in vgrajenim izmenjevalcem za 6 zgoščenk. Sodelujte v nagradni igri na www.toyota.si Ponudba vetja ?.a finančni teasinu 50'č takoj, SCf': čez 1 teto (stroški odobritve znašajo •. v /- 'j DDV) or! maioprodajns cene vozila EOM '“a dan #.6$^ fteančni leasing 50:; takoj 25'e čez eno leto in ;n ’ čez dve teti (stroški odobritve znašajo l.oV (z DDV* od rrratr-orodafne r ene rr.-z-te, r-a -teč' čo fjodrobnosti o {inančnt ponudbi s® pozanimajte pri vašem najbtajsm rx>ob:ašfc®nerr! trnovrto tovofa. Industrijska cesta 9, Kromberk, SODO Nova Gorica, io’ '»V t *.0 od /o * p»8¥e# mirnih Mati m tommlt# pešitpi b*9pp®¥§eji*/f§@j * •/ iwep»fR 8dštm-3 na ‘mfmlev * gamšm&m * OHfiflskd sklatrrf&s »tpAp -- M?gntg' io i**« htifi jisipt p« &/f sfj POSEBEJ ŠFEČfALIŽIflANI: ŠPANIJA FRANCIJA ITALIJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJA | AlsITOMI d.o.o. Ajdovščina Vipavska c. 6 A, 5270 Ajdovščina,SLOVENIJA Tel.: 00 386 (O) 5 36 58 500, antoni@siol.net Za brezplačen katalog pokličite 05 364 36 62! Oblikovanje in proizvodnja kovinskih izdelkov Goriška cesta 53 5270 Ajdovščina www.metaldesign.si :a zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdr; a) 1 (:!)ardonuay ' i Ventus CHARDONNAV 2006 Vins du Monde Pariz 2008 srebrna medalja VIPAVA www. Vipava 1894.$! NCDVA HEZINA P RUTA® El« A REZINA ZA ZAJTRK Paleto okusov rezin bo v mesecu juniju popestrila nova rezina BRUSNICA. Bogata s koruznimi kosmiči/ ki ji dajejo hrustljavost, z atraktivnimi ameriškimi brusnicami, ki zaokrožijo njen poln okus. Rezina vsebuje malo dodanega sladkorja in je manj sladka, v okusu se čutijo žita, brusnice, lešniki in pomaranča. Ima dodane funkcionalne sestavine - vlaknine: oligofruktozni sirup in inulin - združene pod imenom BENEO. Ta znak je garancija, da izdelek vsebuje zadostno količino vlaknin, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje - te trditve so znanstveno dokazane. Učinki BENEA so isti kot jih imajo vlaknine: pomaga ohranjati zdrav prebavni sistem selektivno stimulira koristne bakterije - prebiotični učinek pozitivno deluje na telo v smislu preprečevanja in zdravljenja Brusnice rezini dajejo še dodatne prednosti zaradi svojih pozitivnih vplivov na imunsko odpornost organizma , kar je posledica visoke vsebnosti vitaminov, zlasti vitamina C. Že naši predniki so jih uporabljali za zdravljenje skorbuta, bolezni dlesni, vnetij, okužbi sečnih poti,‘čiščenju krvi... lesninal Lesnina Nova Gorica, Rožna Dolina in Kromberk (poleg Mercatorja). Delovni čas: pon.- pet. 900 - 2000, sobota 900 - 1700 za zaključene družbe po predhodni najavi možnost pogoetitve tudi v dopoldanskem času. Nudimo prostor za sestanke, seminarje, delavna srečanja. Urnik: sreda, četrtek zaprto, ponedeljek, torek od 12. do 16. ure petek, sobota, nedelja od 12. do 20. ure URNIK: od ponedeljka do petka od 8h do 19h v soboto od 8h do 13h Brezplačen katalog lahko naročite na telefonski številki: 05/307 72 00 DOBER NAMIG za prijatelje » Zaupajte vašim prijateljem, da bodo prijatelji zaupali nam.« V dobri družbi je vedno dovolj prostora za sveže obraze. Povabite jih v svojo banko in priporočite storitve, ki jim zaupate. Splačalo se vam bo. Akcija traja do 12. julija. Če pripeljete svoje prijatelje, vas nagradimo. Paket zvestobe za vas in Paket dobrodošlice za vaše prijatelje. J BREZPLAČNA ŠTEVILKA @ 080 17 50 www.nkbm.si ^.Nova KBM zvonov^ razno Ob zaključku pastoralnega leta Zahvalna maša na Gačah V župnijski cerkvi sv. Andreja na Gačah je bila v soboto, 14. junija zahvalna sveta maša dekanijske zakonske skupine, ki deluje v okviru vseslovenskega društva Družina in življenje. Pridružili smo se še člani družinske skupine in Kluba krščanskih izobražencev iz Ajdovščine. T /"skupinah se med šolskim letom zbi-V ramo enkrat mesečno z namenom, da si medsebojno izmenjujemo izkušnje pri delu, ki ga v družinah in tudi v drugih krogih opravljamo. Ob knjigi vseh knjig, Svetem pismu, poskušamo reševati vsakodnevne težave za katere ugotavljamo, da so podobne za vse udeležence srečanj. Sveto mašo je daroval župnik iz Goč, gospod Bogdan Saksida, ob somaševanju gospoda Alojza Milharčiča, ki je odgovoren za zakonsko pastoralo v dekaniji. Zanimivo je bilo pričevanje mladih zakoncev Stantič iz Komna. Martina in Mitja, ki sta poročena 10 let in imata tri otroke, sodelujeta kot voditeljski par v zakonski skupini v Novi Gorici. Ob spoznanju, da je težave v življenju potreb- no izročati Bogu se je njuno življenje popolnoma spremenilo, kajti Bog lahko začne delovati, ko se človek odloči, da mu preda svoje življenje in skupaj z Njim stopa po poti vsakodnevnega življenja. Po maši je sledilo še druženje ob dobrotah, ki sojih pripravile udeleženke srečanja. Odločeni, da bomo naše delo tudi v prihodnjem pastoralnem letu nadaljevali, ga tudi razširili na še eno zakonsko skupino, ki jo za področje vipavske dekanije ustanavljamo v Ajdovščini, smo si zaželeli vesele dopustniške dni. Niko Ličen Romanje družin V vipavski župniji se nedeljo za nedeljo srečuje ob oltarni mizi veliko število družin, tudi prav mladih. Letošnje pastoralno leto družine je bilo spodbuda za pripravo romanja družin iz župnije, v neokrnjeno naravo Kanjega dola nad Colom. 3- 'V Tedeljsko jutro, 15. junija, se je po 1 i daljšem obdobju deževnega vremena kopalo v soncu. Družine iz župnije, pa tudi tiste, ki ne živijo tu, a se z njo čutijo povezane, so se zbrale pri kratki jutranji molitvi v župnijski cerkvi. Skupaj z župnikom msgr. Francem Pivkom so se priporočili Bogu za blagoslov tega dne. V Kanji dol je poromala tudi podoba Svete družine, ki jo je vipavska župnija prejela na Slovenskem pastoralnem dnevu v Celju. Staršem je bil namenjen uvodni del dogajanja v Kanjem dolu. Na temo »Ustvarjanje življenju naklonjenih razmer« jim je spregovoril dr. Lojze Gosar. Demografsko stanje slovenske družbe je vredno pozornosti in razmisleka. Kristjan s svojim mišljenjem pogosto pride navzkriž z javnim mnenjem. In tuje pomembna vloga župnijske skupnosti, ki povezuje ljudi z enakimi ali podobnimi vrednota- mi in pogledom na svet. Tu lahko kristjan najde oporo, pogum in potrditev za vrednote, kijih zagovarja in živi. V času programa za starše so prizadevni mladi iz župnije poskrbeli za dejavnosti otrok: likovno seje ustvarjalo, igralo, pelo, vsem pa je dobro del tudi sprehod v čudovitem dopoldnevu. Sledila je skupna sveta maša v naravi, ki jo je daroval gospod Stanko Fajdiga, ob somaševanju misijonarja in vipavskega rojaka Sandija Škapina. Z mladostnim žarom je prepeval otroški pevski zbor pod vodstvom Katje Poljšak, s sodelovanjem se je ustvarilo pristno vzdušje za doživetje Kristusove daritve, ki je združila skoraj sto trideset ljudi na tem lepem kraju. Po maši in skupnem obroku za vse sta sončno vreme in krasna narava nudila številne možnosti za družabne igre, sprehod do Javornika ali za sproščen klepet. V slednjem so se izmenjavala stališča, mnenja, tudi o tem, da bi se bilo prijetno še tako srečati... Barbara K. Tomažič 150 let šolstva v Podkraju V petek, 23. maja, je v Podkraju odmevala osrednja prireditev ob 150-letnici šolstva v tej vasi. Za tako majhno vasico, skrito med hribi na stičišču planot Trnovskega gozda. Nanosa in Hrušice, je to pomemben jubilej, zato smo praznovanje razširili kar na celo šolsko leto. T) razno vali smo skupaj z učenci, J7 starši in drugimi krajani tako, da smo skozi celo leto organizirali različne ustvarjalne delavnice, kiparski tabor, srečanje s starimi starši, posebno prireditev ob kulturnem prazniku in pohod po okoliških hribih. Obiskali smo tudi Šolski muzej v Ljubljani, kjer smo sodelovali pri uri lepopisja iz leta 1930. Pri pouku pa so se nam pridružili tudi domačini iz Podkraja in okolice, ki so s svojem poklicem poznani tako doma kot po svetu. Praznovanje smo zaključili z osrednjo prireditvijo, na kateri so peli šolski in krajevna zbora, učenci so program popestrili s šolskimi prigodami iz preteklosti. Prireditev pa so z obiskom počastili tudi ajdovski župan Marjan Poljšak, kije v svojem govoru izpostavil problematiko vzgoje danes, poslanka državnega zbora Eva Irgl je poudarila, kako pomembno je ohranjati podeželske šole. Slavnostni govornik, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, pa je učencem in krajanom čestital, obenem pa je dejal, kako zahteven in pomemben je danes poklic učitelja v slovenskem šolskem prostoru. Prireditev se je zaključilo s povabilom obiskovalcev na vrsto razstav, ki smo jih pripravili učenci in učiteljice. V avli šolske stavbe so si lahko ogledali razstavo likovnih del učencev primorskih šol, ki so nastala na likovnem natečaju z naslovom »Šola nekoč in danes«, razstavi čipk ter knjižnih del domačinov iz Podkraja in okolice, ob tem pa tudi razstavo starih šolskih potrebščin, učbenikov in spričeval. Ob omenjenem prazniku smo izdali tudi zbornik z naslovom SLEDI MED BUKVAMI, v katerem sta sistematično prikazana razvoj šolstva v Podkraju ter spomini nekdanjih učiteljev in učencev. Izšla pa je tudi zgoščenka, na kateri so posneti vsi šolski doživljaji in spomini domačinov. Veronika Tihelj Bajc Romanje bolnikov in invalidov Na Brezje 21. junija je bilo že 40. romanje ostarelih, bolnikov in invalidov na Brezje. Romanje organizira Ognjišče, pri njegovi izvedbi pa pomagajo številni prostovoljci. Vsako leta se ga udeleži do 5000 ljudi. Tako smo pri Karitas začeli z zbiranjem prijav že v maju in iz župnij v Vipavski dekaniji se je romanja udeležilo 200 ostarelih in bolnih ljudi. Da je vse potekalo tako, kot je bilo v načrtu, smo jih spremljali sodelavci župnijskih Karitas in tudi nekateri duhovniki. 'V Ta Brezje smo šli z avtobusi, kjer _LN smo najprej dobili vsak svoj prostor, kjer smo se posedli in najprej pozdravili kip Fatimske Marije, nato pa prisostvovali maši, ki jo je vodil nadškof Alojz Uran. Čudovito petje in prijazni prostovoljci, predvsem mladi skavti, ki so znali poskrbeti za hladno pijačo in primeren prostor za vsakega so pripomogli, da je bilo vsem prijetno, pa še sončen dan je napravil svoje. Po slovesnosti smo se odpravili na kosilo v gostilno Avsenik v Begunje, kjer so nas gostoljubno sprejeli in postregli. In na koncu smo si vsi rekli: prihodnje leto spet. Jožica Ličen Peljimo jih na morje Med nami živi vse več družin z otroki, ki s svojimi prihodki komaj shajajo iz meseca v mesec. Prav zaradi svojega socialnega položaja so ti otroci in mladostniki odrinjeni na rob družbe in si ne morejo privoščiti počitnic na morju. Na domačem pragu pa živi tudi veliko starejših iz socialno šibkih okolij, ki bi tudi potrebovali blagodejne in zdravilne učinke morskih počitnic. T~'\a bi tako otrokom in starejšim omogočili počitnice na morju, je Rdeči križ Slovenije v začetku junija pričel z vseslovensko akcijo Peljimo jih na morje!, ki bo trajala do septembra. Cilj akcije je zbrati sredstva za počitnikovanje vsaj 500 otrok in 100 starejših iz socialno šibkih okolij v letoviščih Rdečega križa Debeli rtič in Punat na Krku. Nacionalno akcijo RKS je podprla tudi Barbara Miklič Turk, soproga predsednika RS. Na akcijo so se ljudje že v prvih dneh dobro odzvali, zato so že 15. junija na letovanje odšli prvi starostniki, ki bodo poleg popolne oskrbe imeli zagotovljen še zdravstveni program s pregledom pri zdravniku, program fizioterapije ter družabni program. Takoj po koncu šole pa odhaja na letovanje tudi prva skupina otrok, otroška radost pa bo v zdravilišču odmevala kar celo poletje. Da bi veselje in srečo ob morju doživelo čimveč otrok in starejših lahko pomagate tudi vi./ Svoj prispevek lahko nakažete na poseben TRR št.: 03100-12345678-91 preko položnice, ki ste jo dobili na dom (na voljo so še na Območnem združenju Rk Ajdovščina) ali pa preko SMS sporočila z besedo MORJE na številko 1919. Hvala za vašo dobrosrčnost in zaupanje! Območno združenje RK Ajdovščina Pe/jrMojO, Na prvem srečanju starodobnih kolesarjev Društvo Rovtarji iz Škofje Loke je 31. maja organiziralo 1. mednarodno srečanje starodobnih kolesarjev iz Slovenije in Hrvaške. Sprejem in sprevod po 1000 let starem mestu sta bila nepozabna in veličastna. Seveda na tej prireditvi nismo manjkali niti člani Društva za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine GORA. r7’bralo se je 72 udeležencev, vsi smo daje bilo med njimi tudi kolo na kardan-Ajpripeljali s seboj primerke starih in ski pogon, z letnico 1904, njegova ponos- celo zelo starih »biciklov«. Naj omenim, na lastnica pa je Lidija Žorž iz Kamnika. Kolo je seveda pritegnilo veliko pozornosti občudovalcev in novinarjev. Sam sem pred časom iz zabojnika potegnil kolo z letnico 1939, znamke Romur iz Padove, kakršne so uporabljali italijanski kurirji. Po obnovi, razen zračnic in plaščev ima kolo še vse originalne dele, sem ga usposobil, a se z njim ne vozim. Po pozdravnem nagovoru župana Škofje Loke smo se kolesarji odpeljali na približno pet kilometrov dolgo progo, do sotočja Poljanske in Selške Sore, prek znanega Hudičevega mosta do 600 let stare Lojzove hiše in na-piknik prostor na Puštalovo senožet. Glasba, pesem in dobra volja so nas spremljali do trdne teme, tudi prijatelji s Hrvaške so obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo. Franc Vidmar Češnje in ustvarjalnost Društvo animatorjev NORMA7 je po marčevskem literarno- glasbenem recitalu poezije pesnice Neže Maurer v nekdanji šoli na Brjah začelo s pripravami na normaFEST - ustvarjalne govorice članov invalidskih društev in organizacij Slovenije »JAZ SEM TA BISER NAŠEL KAR V SEBI«, Brje-Ajdovščina-Pacug 2008. TJrojekt vsebuje posamezne kultur-_L ne prireditve in dogodke, ki tekom leta javnosti prikazujejo umetniško in ljubiteljsko govorico invalidnih oseb Slovenije. V Pilonovi galeriji se je v torek, 10. junija pričelo letošnje, že enajsto festivalsko dogajanje z večerom poezije in petja »Zrak, poln vonjav«. Recital poezije, kije zajel pregled pesmi treh pesniških zbirk mlade literarne ustvarjalke Nuše Ilovar iz Žalca, članice Društva distrofikov Slovenije, so predstavili Peter Bajnoci, Majda Birsa in Dagmar Čehovin. »Nuša je bila odlična učenka, vztrajna in trmasta, že kot otrok je kazala željo po ustvarjalnosti«, je v svojem pozdravu poudarila gospa Lilijana Tomažič, socialna delavka in predstavnica Centra za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka, v katerem je Nuša Ilovar preživela svoja šolska leta. Pesniško pripoved je obogatilo petje pevca in glasbenega ustvarjalce Aleša Hadalina. Nastopajoče in goste večera so številni obiskovalci navdušeno sprejeli. Prireditev je pozdravil tudi podžupan občine Ajdovščina mag. Borut Koloini. Naslednja dneva, 11. in 12. junija, so potekala srečanja s člani Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske in prvikrat tudi s člani Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine. Druženje v prostorih nekdanje šole na Brjah, ob razstavi slik slikarke Cvetke Kravos s Ceste, je kar klicalo po ustvarjalnosti. Poleg načrtovane Delavnice spretnih rok in Literarne delavnice so mlajše članice, ki sicer delujejo v posebni sekciji svojega društva, spregovorile o svojih, zlasti osebnih izkušnjah povezanih z invalidnostjo. Obiskovalce so pričakale češnje prijazne domačije Brede in Braneta Cigoj. Posebno navdušenje in zadovoljstvo pa je brejskim gostom prinesel obisk v nasadu češnjevih dreves. i.k. Vipavski upokojenci na športnih igrah Za organizacijo letošnjih športnih iger upokojencev iz našega severnega konca je bil izbran Solkan in njihovo Društvo upokojencev. Tekmovali smo v sedmih panogah: balinanju, kegljanju, streljanju, pikadu, šahu, v reševanju križank in športnem ribolovu. Iger se je udeležilo tudi DU Vipava. '17/' je smo zmagovali: v kegljanju je J^kJcoz posameznik zmagal Bojan Turk, prvi pa smo bili tudi med ekipami. Marija Beltram je kot posameznica zmagala v reševanju križank, Gvido Pičulin pa kot posameznik v športnem ribolovu. Druga mesta pa so pripadla ženski ekipi v balinanju in Silvi Uršič v pikadu. V športnem ribolovu pa je bila naša ekipa tretje. Še četrta, peta in...mesta pa so nas kot društvo v skupnem seštevku uvrstila na 2. mesto, za DU Solkan in pred DU Tolmin. Dokaz več, da so vipavski upokojenci aktivni, vztrajni in zato uspešni tudi na tekmovanjih. Sonja Marc Društvo invalidov Ajdovščina - Vipava Državne prvakinje Začelo se je pravzaprav na Pivki, v sobot, 24. maja, ko so ajdovsko - vipavske balinarke, na tekmovanju 10. primorskih ekip bile nepremagljive in so se kot predstavnice Primorske uvrstile na državno prvenstvo. To je bilo T)omerilo se je šest ekip iz cele X Slovenije, dogajalo seje v nedeljo, 15. junija. Poleg »naših«, so sodelovale še ekipe: Krn (Tolmin), Radovljica, Žalec, Postojna in Velenje. v Postojni. Na zaključnem tekmovanju so premagale Tolminke 7:6, Radovljičanke 8:7 in Postojno z 9:5. Veliki finale so ponovno obrnile v svojo korist in tesno s 6:5 ugnale močno ekipo Velenja iz Šaleške doline. Zmagovati in biti prvi je lepo, pravijo tekmovalke Milica Jejčič, Marica Bratina, Ana Velagič, Anuška Lavrenčič, Sonja Marc in Nives Ferjančič, še pomembnejše pa je veselje ob tekmovanju, druženje in volja, ki »naj pelje k naslednjim tekmam«, dodajajo. Neizmerno vesel je bil tudi Benjamin Valič, predsednik Društva: »Za tak uspeh, jih moram izdatno pogostiti«, je pribil in besedo držal. Še naj igrajo, se veselijo in zmagujejo. Tako naj bo! imi Fosili naša naravna dediščina - 66 TJlaninska breča je izraz za »Kamenje« _L iz katerega so sestavljeni Vipavski griči. Ne sicer v celoti, saj je na posameznih krajih fliš - sovdan tisti, ki sega skoraj do vrha. Ta, planinska breča, predstavlja kar precejšnje preglavice predvsem pri pripra- vi novih vinogradov, saj je med kamenjem razmeroma malo zemlje, pa še ta je ponavadi močno ilovnata. Nastanek breče sodi v spodnji eocen, ko so zemeljski plazovi in reke prinašali na obalo in v plitvine morja zelo velike količine zdrobljenega materiala. Podmorski plaz je material odnesel v morje, tam se je premešal z morskimi sedimenti in - nastala je breča. Zaradi gorotvornih gibanj seje morsko dno dvignilo in tako imamo na Planini okamenelo morsko življenje praktično v vsakem kamnu, ki ga vzamemo v roke. Leta 2004 sem posebej raziskoval območje med Slapom in Dolnjim mlinom. 1. aprila 2004 je prišel na pomoč prof. Dr. Rajko Pavlovec, ker sem na obravnavanem območju našel nekaj nadvse zanimivih primerkov. Prinesel mi je zelo lepo ohranjen, zanimiv primerek foraminifere - praživali. Pred nekaj leti gaje našel ob gradbeni jami za novo hišo Alojza Božiča. Ker sem bil že pred tem opozorjen na to najdišče sem tudi sam tam našel nekaj primerkov, med njimi lepega morskega ježka. Zanimiveje, da so vsi fosili v kar trdem in trdnem apnencu. Včasih postanejo vidni na prerezani in zbrušeni površini, še najlepši pa so na odlomkih kamna. Primerek je numulit - Nummulites spi-rectypus - ohranjen v preseku, cel in nepoškodovan. Premer numulita je 2 cm. Razkrita Barbarina Bojevnikova skrivnost 2. junija je v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini potekala predstavitev knjižnega prvenca Barbare Čibej z naslovom Bojevnikova skrivnost. Avtorica ravnokar zaključuje 9. razred na Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini. Da bo pisateljica, ji je bilo očitno zapisano v zvezdah, ki so ob dobri podpori staršev ter odlični strokovni pomoči in vsestranski podpori njene profesorice slovenščine, Petre Kodre, že zasijale. r7’godbo moramo še prebrati, pre-/ ■'Hpn bomo lahko zares govorili o njej, glede na povedano, pa bo še posebej všeč mladini - dogaja se v deželi Ninj, govori o mladih prijateljih, ki se odpravijo na skrivnostno potovanje, na skrivaj jim sledijo njihovi sovražniki ... Program predstavitve so z zanimivimi vprašanji in skozi odlomke iz knjige odpeljale Barbarine sošolke, nastopil je Mladinski pevski zbor ajdovske šole pod vodstvom gospe Marinke Šuštar, prikazani pa so bili tudi kratki filmčki o veselju Barbarinih sošolcev ob njenem knjižnem prvencu - tudi Barbaro so »obesili« ob bok ostalim pomembnim literatom na steni svoje učilnice. Barbara je zelo zgovorno in razgledano dekle, ki takoj prepriča s svojim suverenim nastopom. Bojevnikova skrivnost ni njena prva zgodba, je pa prva natisnjena, v nastajanju pa je že nova, mnogo obširnejša - Barbara seje pošalila, daje tudi obseg strani svojevrsten dokaz o tem, da raste kot pisateljica. Ob tem, da je tudi sama naredila ilustracijo za naslovnico knjige in da poleg pisanja knjig v življenju počne še marsikaj ... Od rokopisa do tiskane izdaje pa je zapletena pot, prezapletena za osnovnošolko. Zato je bil prvi korak na poti k nastajanju prave knjige tenkočutni posluh Barbarine učiteljice slovenščine, Petre Kodre, kije tipkopis prebirala in prebirala ter popravljala vse tiste drobne napakice, kijih avtorji v lovljenju rdeče niti zgodbe ponavadi spregledajo... Na Barbaro je ponosna vsa šola, ravnatelj Vladimir Bačič pa je na predstavitvi še posebej poudaril pomen vsebine zgodbe, ki je drugačna od običajnih zgodb mladih današnjega časa. Poleg Osnovne šole Danila Lokarja se je k projektu kasneje vključila še Medobčinska zveza prijateljev mladine Ajdovščina, pomagalo pa je tudi veliko donatorjev. Predstavitev knjige mlade pisatelji- ce v Lavričevi knjižnici je odlikovalo tudi nekaj med vrstice povedanega skritih dejstev: prijetno je presenetila angažiranost Barbarinih sošolcev, njihovo veselje ob njenem uspehu ter moč prijateljstva in skupnosti, ki je izžarevala iz posnetkov in nastopov; ganljiva je bila zahvala Barbarine mame, ki je bila predvsem zaslužen ponos in veselje ob uspehu hčerke, zelo prijetna in morebiti premalokrat izražena resnica je, da imamo v naši sredini vrsto uspešnih in ustvarjalnih mladih ljudi, ki si zaslužijo vso našo pozornost. Za konec pa si bom dovolila še tole napoved: Bojevnikova skrivnost bo najbolj brana knjiga, hit tega poletja (v knjižnici se boste morali postaviti v čakalno vrsto!); Barbara bo do naslednjega poletja dokončala drugo, ki jo bodo prevajali v vse mogoče jezike, nato pa bo nastopila v eni od glavnih vlog filma, posnetega po scenariju, ki ga bo seveda sama po svoji zgodbi napisala sama.... Sanda Vid kova srajčica V sklopu praznovanja 60-letnice ajdovske glasbene šole smo 6. junija na oder dvorane 1. slovenske vlade postavili glasbeno pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico. Besedilo zanjo je po zgodbi Frana Levstika napisal Boris A. Novak, glasba pa je delo našega "hišnega" pedagoga in komponista Miroslava Paškvana. T)ravljica v 3. dejanjih pripoveduje naraščalo pričakovanje, cmok v grlu _L o Vidku, ki mu živali iz hvaležno- pa je zamenjala zbranost in ponos, da sti,kerje bil prijazen do njih, naredijo smo lahko del te lepe zgodbe. In še novo srajčko. Kljub temu, daje zgod- enkrat znova se je potrdilo: če gre na ba nastala že v 19. stoletju, prinaša generalki več stvari narobe kot prav, presenetljivo aktualen nauk: narava bo premiera gotovo uspešna, nam bo vračala z enako mero, kot ji Veseli smo bili polne dvorane, toplih bomo dajali. V dobrem in v slabem. aplavzov in pohval. Zato naj se na tem Z delom je najprej začel pevski mestu tudi mi zahvalimo vsem, ki ste zborček, ki so ga sestavljali učenci na kakršenkoli način pripomogli k 2.b in 3.a razreda nauka o glasbi pod realizaciji tega večera. Najprej vsem vodstvom pedagoginje Mojce Sirk. staršem za podporo, potrpljenje in Glavne vloge so zaigrali Maj Peter odlično opravljeno “taksi službo«. Pahor (Videk), Nina Tratnik (mama), Brez vas bi Videk še danes obiskoval Brina Koloini (Majda/ovčka), Marko svoje živali v stari srajčki! Najlepša Leben (Fran/grm), Sanja Čermelj hvala gospe Julijani Leben za izde- (Anica/rak), Anej Babič (Jure/pajek), lavo kostumov in odrskih rekvizitov Nika Kobol (Katka/ptička) in Matej ter Matiji Kete za izdelavo scene. Za Pregeljc (Tomaž). Orkester je vodila pomoč se zahvaljujemo tudi občini Sanja Kaluderovič. Vaje so potekale Ajdovščina in vsem drugim donator- ves mesec maj,od 30.5. do 1.6. pa je jem. šola organizirala intenzivne vaje v ta- Letošnje šolsko leto tako zaključuje-borniškem domu na Kovku. mo zadovoljni, da smo uspešno izpol- Glasbeni vikend je bil poln vese- nili zastavljene cilje, se ogromno na-Ija, smeha, iger in druženja, pa tudi učili drug od drugega in z našo glasbo dela, učenja in piljenja not, glasov in širili veselje do življenja v svet okrog gibov. nas. Lepe počitnice vsem! Na dan premiere je skupaj s tremo Sonja Kodrič Blizu Rima, še bližje Viterbu je znameniti Park pošasti, imenujejo ga tudi Sveti bomarški (Bomarzo) gozd. Renesančni mogočnež ga je oblikoval za svojo ljubljeno ženo, v samoti, daleč od velemestnega hrupa. Ogromni kipi, pošasti, mimo katerih mora človek iti, strah, ki ga mora preživeti, groza, ki jo mora doživeti, ga končno pripeljejo do uzretja končne lepote: pravo zemeljsko potovanje skozi Dantejev Pekel. Filozofijo parka in njegovo simboliko mi je razložila simpatična mlada dama, njegovo podobe sem pregledala na spletu in si rekla, nekoč bom šla tja, saj je prav blizu, komaj na oni strani nemeje. Grem v naše velemesto. Vozim počasi, po predpisih, še počasneje in vidim svet, ki ga med vožnjo ne bi smela videti. V Potočah se odpre pogled na srednjeveško mesto, posekano drevo pred cerkvijo ne zastira več pogleda na mogočni zvonik, ki je simbol vedute. Kam so šle ptice? Komu mar za ptice! In spomnim se Ludvika Mrzela ter njegove davne pravljice Bog v Trbovljah. Svet je lep in cesar ima nova oblačila Kam sede zvečer Bog, če hoče uživati v lepoti pokrajine in poslušati dihanje, srečo in nesrečo ljudi pod seboj? Zgodaj spomladi, ko se grmičevje še ni olistalo, je na Cesti zrla vame prava bomarška pošast, o kateri se nismo mogli zediniti, ali spada med opice ali med ljudi. Tanka, zmuzljiva črta sporočila. Varuhinja hiše. Najbolj grozna groza je obstala pred njo in si ni upala stopiti v hišo. Varuhinja hiše, pravi urok. Takoj na Cesti se v majskem zgodnjem jutru odpre pogled na Javornik, ki je v poletni vročini samo pol zelena gmota, a v prebujajočem se jutru se razkrivajo njegove skrivnosti, plasti vrhov, ki določajo njegovo globino in vabijo v svoje grape, doline in pobočja ter obetajo popotovanje duši do najglobljih in najvišjih skrivnosti. Ko se vračaš, pogled ošvig-ne park, ki nastaja pred Dobravljami. Sredi mogočnih hrastov je ukročeni breg, nasajeni grmički, potke, stopnice, sanjski prostor, morda zasajen za ljubljeno ali ženo ali kaj drugega. Od daleč zaslutiš kostanje orjake, v sebi nosiš njihovo cvetje in čakaš blagodejno poletno senco, urok pred soncem, ki poleti mora žgati. Nekega dne polopicapolčlovek naCesti izgine in izza ograje izstopi Minotaver, pol bik pol človek. Iztegnjene roke te vabijo v svoj objem, čutiš sapo, ki jo diha vate skozi skoraj živi nosnici, trdno stoji na tleh in njegov falos sega do sredine pločnika, v prvotni obliki skoraj do roba ceste, a moralistični mimohod-nik ga polovico odlomi in shrani med drva za zimo. Zdaj so na obdelana polja že prišli kombajni (kako bi jim rekli z lepšo besedo?) in zlatasta polja bodo kmalu strnišča. In če bi se človek ustavil, če bi stopil s ceste na samotno pot, kaj vse bi videl? Cerkev sredi polja, njivo, ki se spreminja v park, samotno jaso med Malovšami in Črničami, sedel bi pod skalami osamelci, ki so se kdove kdaj odtrgale od pogorja, stopal bi po stezicah, ki sojih ljudje shodili že zdavnaj, nosili po njih bremena, zdaj na njih srečaš v napor, ki je menda sproščenost, ujete jutranje tekače... Ta svet je lep in lep je človek v njem! V knjigi Modrosti Indijancev sem prebrala: »Ali veš, da drevesa govorijo? Pogovarjajo se med seboj. Tebi govorijo, če jim prisluhneš...Mene samega so drevesa veliko naučila: včasih kaj o vremenu, včasih kaj o živalih, včasih kaj o Veliki skrivnosti.« Od vedno sem čutila drugačnost tega sveta, posebno povezanost človeka z naravo, spoštljiv odnos do nje, zavedanje, da je človek samo kresnica, in kakšna sreča je to, sredi travnika, ki še je in ki še živi. Skoraj omalovaževana romantičnost! A svet je lep in človek, če zna prisluhniti njegovim glasovom, je v njem ena od trav, eno od dreves, ki govori drugim drevesom in tretji, sedeč pod njim, posluša o Veliki skrivnosti, kije ena sama, a njenih razlag in čutenj je mnogo. Vipavski človek: veliki brbljavec, je rekel Župančič, bitje, ki zna uživati s prijatelji in peti pozno v noč. Toda vedno je govora o moškem. Kaj delajo ženske? Tekajo sem in tja, varuhinje ognjišča, in strežejo »pred in zad«, se reče v naši vasi? Ali tudi one sedijo s prijateljicami, tudi one brbljajo? Sveta, ki je bil nekoč, ni več, spiralno se dviga v nov svet in nove svetove, a temelj ostaja in iz njega rastejo zgodbe o dneh, ki so bili. In spet padem v literaturo, ker zgodba o neukem kmetu, ki ima najdebelejši krompir, očitno velja le eno leto in je pridelek odvisen od mnogih reči, predvsem od znanja, izkušnje, od videnja luninih men, od vode, kije mora biti ravno prav, od rahljanja zemlje od..., vsega tistega, kar obvladata moj sosed ali soseda, jaz, izkoreninjeno bitje, pa tega ne znam več. (Kdaj sem prenehala poslušati drevesa? Ali je videnje lepote že poslušanje ali samo estetiziranje novodobnega človeka?) Svet, ki je bil v razmišljanjih Jurija Paljka, svet, kije bil v drobnih zapisih mnogih gospa, ki so v »mojem krožku«. Svet in človek tega sveta, duhovit, globok, sprejemajoč mnoge ljudi in mnoge stvari, ne da bi sebe postavljal v središče sveta. Zgodba o ledenih rožah na zimskih oknih. Rože, ki bodo ohranjene v prebranem spominu in na grafiki Tince Stegovec. Kalejdoskop bivanja, mavrični svet. Listnik in v njem listje za živali v hlevu. Upognjeni otroški hrbti in tekmovanje čez drn in strn, kdo bo prinesel več in kdo bo deležen pohvale. Svet duše in svet uma. Priimki: Bizjak, Čuk, Novak, Čermelj, Žvanut, Curk, Batič, Furlan, Mermolja, Žorž, Troha in mnogi drugi, kijih okrog sebe zbira Norma. In mnogi drugi, ki rastejo sami in se naenkrat razcvetejo v čudežni cvet. Ta svet je lep in človek neizmerno1 ustvarjalen: meni neznani oblikovalec cestnarskega Minotavra, ki sporoča silno misel: sem živ, tu sem, skrivnosten in lep: jaz, človek. Drugi, ki kleše v jutro in odkriva skrivno govorico kamna: še ko jo ujame in hoče spremeniti v svojo, kamen govori svojo lastno in se ne da do konca ukrotiti. Ljudje besede, ki odkrivajo same sebe in njihov svet postaja svet drugih. Svet je lep in ne vem, kaj so nova cesarska oblačila v naslovu. Cesar je vedno nag in ljudje to vemo, ne samo nedolžni otrok. Le govoriti ni treba o tem, ker cesar ne sliši in je njegovo telo sramotno betežno in ne seže Minotavru s Ceste niti do gležnjev. Prav na Cesti sem ustavila fantu, kije hotel domov. Opravičevala sem se, da avto nima klime. »Nič hudega«, je rekel, »tudi zunaj je ni!« In sva bila uravnotežena, ujeta v smeh poletne vročine, poslušajoča drevo in njegovo govorico. V teh poletnih dneh je treba reči: Svet je lep in jaz sem njegov del! Druga nas ne briga. Ivana Slamič Obračun na pravi dan -petek, 13. Najbrž je res bil pravi dan, saj se je Dvorec Zemono priložnosti primerno odel v belino, v notranjosti pa z neobičajno razporejenimi stoli krog in krog dajal občutek čudežnosti in pravljičnosti. V desnem krilu dvorca je bil narejen prostor za nastopajoče in seveda velika baročna zofa za gostiteljico večera - Tino Kodre. oman Obračun nam je po uvodni -LVPuccinijevi ariji O mio babbino caro, ki jo je zapela sopranistka Lejla Irgl ob klavirski spremljavi Irene Zajc in po avtoričinem pozdravu številnemu poslušalstvu in povabljenim, skozi recenzijo predstavila Alenka Skupek, ki je celotno dogajanje tudi povezala v literarni šopek - tudi z nekaj svojimi soneti. Sledil je nastop dramske skupine pod mentorstvom Jožice Mozetič s prizorom Spomladanske zdrahe, ki je nekako uvedel v osrednji dogodek - intervju z avtorico romana, saj se je iz prikazanega jasno pokazalo, da se tudi roman poleg skrivnostnega dogajanja, povezanega z zgodovino Podnanosa, pri čemer zelo težko razbereš, kaj je res in kaj je avtoričina domišljija, ukvarja z večno slovensko tematiko, foušijo in malomeščanskostjo. Vmes je Lejla zapela slovensko ljudsko Kaj bi jaz tebi dal v priredbi Marjana Lipovška, nakar je sledila še koroška Sonfr pojd’ v priredbi Matije Tomca. Podnanoški igralci so v režiji Bojana Podgorška odigrali prizor iz sodnih dvoran z naslovom Martin Povožen, s čimer so razkrili pisateljičin poklic. Študira namreč pravo, trenutno pa je zaposlena kot novinarka Primorskih novic, zadolžena za pisanje o kazen- skih dejanjih. Z Odpuščanjem Ide Semenič, sokra-janke, in avtoričinim sklepnim oz. bolj zahvalnim govorom se je formalni del dogodka zaključil. Povezovalka večera se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli doprinesli in omogočili izvedbo večera, kot presenečenje, ki sta ga Tini v čast pripravili sopranistka Lejla Irgl in Alenka Skupek, pa je zazvenela Robežnikova Poletna noč, ena najljubših pisateljičinih skladb. Druženje ob dobrotah in zlati kapljici se je zavleklo pozno v noč. Knjigo je založila vipavska Občina, izkupiček pa avtorica namenja bolni deklici, ki nujno potrebuje operacijo. Knjigo je po ceni 10,00 EUR mogoče kupiti v TIC-u, TRG Vipava. mli Lokavski kulturni dnevi Od 10. do 14.junija so v Lokavcu potekali Lokavski kulturni dnevi. Prireditve, katerih namen je bil ovrednotiti pomen Lokavčana Edmunda Čibeja za razvoj domačega kraja in krajev na Gori, so se sklenile s slavnostnim poimenovanjem večnamenske dvorane v Lokavcu v Dvorano Edmunda Čibeja in odkritjem njegovega doprsnega kipa. TV'' o v Enciklopediji Slovenije poiš-J^k-čemo Lokavec v Vipavski dolini, nas besedilo seznani zgolj z enim pomembnim Lokavčanom, Edmundom Čibejem. Njegovega pomena pa se ne zaveda zgolj strokovna javnost, ampak je njegovo ime živo tudi med domačini. Zato seveda ni naključje, da je ob pobudi sveta krajevne skupnosti Lokavec za poimenovanje nove večnamenske dvorane, ki so jo pred dvema letoma uspeli zgraditi tudi s samoprispevkom, večina krajanov izbrala prav njegovo ime. In stekle so priprave za slovesno poimenovanje dvorane. Ker je želel svet krajevne skupnosti tudi s prireditvami pokazati širino Čibejevega duha, so si bili člani enotni, da je zgolj slovesnost s poimenovanjem premalo. Zato so pripravili niz, kljub deževnemu vremenu lepo obiskanih, športnih in kulturnih prireditev. Začelo se je s pohodom na Otliško okno, ki je simbolno povezal Lokavec, kot Čibejev rojstni kraj, in Goro, ki mu je kar trideset let nudila zavetje. Čeprav je Lokavec popoldne zajela prava poletna nevihta, se je, potem ko je Vipavsko dolino zopet prežarilo sonce, vseeno uspelo zbrati devetnajst pohodnikov. Želja pobudnikov in vseh, ki so se pohoda udeležili, je, da bi v prihodnjih letih postal tradicionalni del športnega dogajanja v Lokavcu. Enako velja tudi za nogometni turnir, ki bi se moral odvijati v četrtek, vendar je zaradi deževnega vremena odpadel. Drugi del prireditev pa je bil namenjen kulturi. V petek so se najprej predstavili učenci četrtih razredov osnovne šole Danila Lokarja z igrico Majhna sem bila, piške sem pasla. Igrica je nastala ob projektu zbiranja izštevank, pesmic, igric in navad, ki so zaznamovale življenje otrok nekoč. Poleg tega, da sO otroci zelo doživeto odigrali svoje vloge, pa je potrebno poudariti in pohvaliti predvsem to, da v igrici nastopa vseh 72 učencev matične in podružnične šole. V petek zvečer se je odvijal koncert dvehglasbenihsestavov.Tamburaškega orkestra Danica iz Dobravelj in Fantov s’pod velba, medse pa so Lokavčani povabili tudi domačina, opernega pevca Zdravka Pergerja. Predstavili pa sta se tudi dve mladi Lokavčanki, Barbara Čibej in Ksenija Batič Yoder, ki sta pred kratkim izdali svoja prva romana. Lepo obiskana prireditev je pokazala, da Lokavčanke in Lokavčani še kako pogrešajo take vrste dogajanja v doma- čem kraju. In veliko se jih je odzvalo povabilu na sobotno slavnostno poimenovanje dvorane v Dvorano Edmunda Čibeja in odkritje njegovega doprsnega kipa. Slovesnost so sooblikovali otroci in mladi iz Lokavca (njihov dvajsetminutni nastop zelo ubranega petja in doživeto deklamiranih optimističnih pesmic ni nikogar pustil ravnodušnega), zgodovinar Borut Koloini, koordinator projekta Zbrani spisi Edmunda Čibeja, Stanislav Mikuž ter Pevski zbor Društva Gora. Slavnostni govor je v imenu Evgena Bavčarja prebrala Hanca Blažko. Slovesnosti so se udeležili tudi Čibejevi sorodniki iz Avstrije, ki so v soboto dopoldan in popoldan, zelo gostoljubno sprejeli vsakega obiskovalca Čibejeve rojstne hiše pri Slokarjih. Krajevna skupnost Lokavec, v imenu katere je na prireditvi spregovoril tudi njen predsednik Oton Marc, je podelila tudi prvo zlato priznanje Edmunda Čibeja. Za posebne zasluge pri dolgoletnem vodenju krajevne skupnosti Lokavec in pri izgradnji dvorane je priznanje prejel Dušan Kompara. Po slovesnosti so si prisotni v prostorih male dvorane lahko ogledali tudi razstavo z naslovom Občina Lokavec v času županovanja Edmunda Čibeja. Zanimive dokumente iz zares bogate zapuščine tega časa je zbral in pripravil zgodovinar Boris Blažko. Pestro štiridnevno dogajanja se je sklenilo s plesom in druženjem krajank in krajanov, ki so svoje misli strnili v ugotovitev, da je dvorana v dveh letih svojega delovanja že postala športno središče vasi. Kulturne prireditve pa so pokazale, daje ustrezno opremljena z zavesami tudi zelo akustična in torej primerna, da bo Lokavec v prihodnje gostil tudi odmevnejše kulturne dogodke. Vsem, ki so s svojimi prispevki omogočili izvedbo prireditev ob Lokavških kulturnih dnevih, se KS Lokavec najlepše zahvaljuje. Bojana Kompara Srčna kraljica Moji srčni kraljici je naslov serije slik (akril in kolaž na platnu) Rudija Skočirja, s katero se je avtor predstavil v petek, 20. junija v Pilonovi galeriji. Tokratna razstava je zadnja v nizu - njen itinerarij je bil začrtan onstran meje, začenši svojo pot v marcu v Gorici, nadaljujoč z obiskom Trsta v aprilu ter Spetra in Čedada v maju. T) azstava je rezultat projekta X\J)ruštva beneških umetnikov, ki so za reprezentativen dogodek med slovenskimi umetniki izbrali prav Rudija Skočirja, obenem pa je plod čezmejnega sodelovanja. Potujočo razstavo, ki se bo malce spremenjena in z novo publikacijo v jeseni selila tudi na sever, h koroškim Slovencem, spremlja dvojezičen katalog s predstavitvenima besediloma Irene Mislej ter Luciana Perissinotta Umetnikovemu opusu je moč slediti skozi figuro, prevladujoč in osrednji motiv v njegovem slikarstvu, vse od podob idrijskih rudarjev do rojenic in sojenic. Svojo »neobremenjenost s trendov-skimi umetnostnimi smermi« je slikar, sicer rojen v Kamnem pri Kobaridu, opisal z besedami, da mu vedno in povsod sledi njegov notranji jaz, notranji svet, ki se vselej »prezrcali na sliko, risbo, grafiko ali malo plastiko.«. Zanj bi bilo namreč sprejemanje vseh novosti brez filtriranja ter njih uporaba izključno le zaradi njih samih »napačno in nemoralno do sebe« saj ustvarjalcu ob tem kljub uspehu, popularnosti ter denarju, kijih tak način lahko prinese, grozi izguba »samobitnosti in ravnotežja«. Sleherni posameznik namreč »nosi v sebi svojo lastno ustvarjalno melodijo in jo prek svojih del ponuja tudi drugim.«. Skočirjeva umetnost po mnenju Perissinottija »nikakor ni pasivno podrejena kaki specifično umetniški govorici. Ravno nasprotno: kaže se kot radoživ izraz naziranja, ki je zraslo iz /'"Ndprtju razstave slik Rudija Skočirja, ki je bila ena od številnih »prigod« na petkovi likovni paleti v Ajdovščini in njeni okolici, je sledil tradicionalni epilog polletne razstavne sezone Pilonove galerije na Križajevem vrtu, dogodek, ki ga je tokrat oplemenitila posebna in izvirno zasnovana razstava. Primož Brecelj je na ogled postavil sedem fotografij iz svoje serije Spomini vrtov, posnete znotraj »zaporniškega vrta«. Postavljene in situ, posredujejo nove pripovedi znotraj trenutka. Brecelj je prizorišča »človeškega včeraj« posve- osebnih življenjskih izkušenj.«. V umetnosti ustvarjalca, ki je s svojim likovnim izražanjem izrazito prepoznaven tako na slovenskih tleh kot tudi onstran zahodne meje, je ženska podoba nekako neizbežna - v njej po besedah Mislejeve avtor »združuje asociacije iz likovne zgodovine z lastnimi sanjskimi ali stvarnimi reminiscencami«. Njegove figure, skoraj brez izjeme zazrte naravnost v gledalca ali v izrazitem profilu, »ploskovite kot karte ali secesijsko oblikovane sintetične dame«, se ozirajo iz sanjskih dimenzij svojih svetov. Vrhunec teh gradacij fantazijskih podob predstavljajo njegove sojenice in rojenice, za katere avtor pravi, da kljub njihovi prisotnosti v prispodobi »lepega ženskega bitja, pred katerim leži nebogljeno pravkar rojeno človeško bitje« ne želi gledalcu ponujati odgovorov. In kot pravi Mislejeva nas Skočirjeva umetnost »prisili k iskanju odgovorov, prav v tem je njegova globlja vsebina, ki presega sicer nekoliko všečne figure«, saj se Skočir »poglablja, ne da bi se odpovedal lepoti, v dimenzije duše, ki imajo več opravka z resnico kot le z vidno lepoto.«. Slikar se je že predstavljal Pilonovi galeriji - skupaj z Azadom Karimom, kije napetkov večer v Lavričevi knjižnici nastopil s svojo monografijo v knjigi - sta si leta 1997, po skupnem študijskem bivanju v Parizu, z razstavo delila njene prostore. Podobe kraljice slikarjevega srca in umetnosti bodo nagovarjale obiskovalce Pilonove domačije do 18. julija ... til v prostore, v katera so projicirane žive sledi iz »nekoč«, iz njih sočasnosti pa je izluščil rahlo nostalgično razpoloženje, lahno ubranost stekanja časa. Cikel, kije obiskal »slovensko pomlad« v Melunu, zaznamuje avtorjeva rahločutna estetika, skozi njeno lirično noto pa se sledi spominov iskreno in intimno uglašujejo v »tihožitja živega«. Brecljevi vrtovi in njih fantazije v svoji prežetosti z dejavno tišino (pojtiho izgovarjajo zgodbe, ki so zapisane v spominu njihovih kotičkov in gredic. TC, Foto: Primož Brecelj Likovno fotografska delavnica Obrazi in podobe V sredo, 11. junija se je z odprtjem razstave v avli Dvorane prve slovenske vlade sklenila likovno fotografska delavnica, ki se je v sklopu izbirnih vsebin pri pouku likovnega snovanja ter v okviru pedagoškega programa Pilonove galerije odvijala že peto leto zapovrstjo. T) azstava je bila sklepni del do-.LVgajanja, ki seje začelo odvijati v lanskem decembru, se razpletalo skozi januar ter se spet obudilo v maju in juniju. Prolog tokratni likovno fotografski delavnici je bila namreč razstava del slikarja, fotografa in lutkarja Milana Klemenčiča v Pilonovi galeri- ji. Odtod tudi izbrana tema tokratne delavnice, pod katero seje »podpisala« portretna fotografija. Pod mentorstvom profesoric likovne umetnosti Damjane Plešnar in Elizabete Bratina ter avtorice pričujočega besedila se je 42 dijakinj in dijakov delavnice seznanjalo s fotografsko tehniko, z zgodovino medija ter s portretom v likovni umetnosti nasploh in v fotografiji, z likovno kompozicijo ter z ostalimi elementi likovne teorije. Nadaljevanje dogajanja se je odvrtelo med razstavo del, nastalih na 5. mednarodnem fotografskem srečanju »Castrumfoto 07 -hommage a Pilon« ter z izletom v Benetke, kjer so se začenjali dnevi karnevala. Celoto tam posnetih fotografij smo si v obliki projekcije med pustnim tednom že lahko ogledovali v šolski avli, nekaj portretnih utrinkov pa je bilo zajetih tudi v tokratno predstavitev. Portretirance so dijakinje in dijaki izbirali in izbrali individualno: med sošolci, prijatelji ali domačimi, na ulici, v soseščini ali v določenem okolju - v vrtcu, v lokalu, trgovskem centru ipd. Med več kot 1000 posnetki, ki so rezultat skupnega dela - sodelujoči namreč niso le fotografirali, temveč nemalokrat drug drugemu služili kot »model« - jih je bilo za tokratno razstavo odbranih okrog 60. Skozi brskanje po tako zajetni beri fotografij je k končnemu izboru vodilo predvsem to, v kolikšni meri ter na kakšen način so se posamične fotografije dotaknile zastavljene naloge. Izbrano in predstavljeno, ki se je dijakinjam in dijakom ujelo v objektiv, je tako hkrati odraz razumevanja portreta kot motiva, obenem pa odseva različnosti in odtenke pristopov v približevanju izbrani tematiki. Odprtje je pospremil izid šolskega glasila Izvir, na ogled postavljeni obrazi in podobe pa se poslavljajo v zadnjih dneh meseca ... Tanja Cigoj Domači knjižni bum Letošnje leto je v jadra literature domačih avtorjev prineslo veliko svežega vetra. Da bo izbira lažja in vse na enem mestu, smo vam pripravili krajši pregled te bogate knjižne produkcije. r7’a najmlajše je Polona Kunaver / ./Pičen pripravila avtorsko slikanico Skrivnost starca Bertolda. Slikanica je dobila prvo nagrado IV.mednarodnega natečaja otroške in mladinske knjižne besede leta 2006 v Avstriji in je bila prevedena v nemški, italijanski in španski jezik. Naši najstniki, najmlajša zapušča osnovnošolske, najstarejša pa srednješolske klopi, so pripravili napete fantazijske pripovedi. Barbara Čibej nas v zgodbi Bojevnikova skrivnost popelje v skrivnostni svet nindž, v svet dobrega in zla, kjer pa dobro tudi s pomočjo nadnaravnih sil, vedno zmaga. Darilo Dominika Šurca je pretresljiva zgodba o prijateljstvu, Ivana Kobal pa v knjigi Rt nade prinaša skrivnostno zgodbo v pismih, polnih upanja. Stella Kos nam v Laži o lepoti prinaša zgodbo o preveliki ceni sanj o manekenski karieri. Že tretjo napeto knjigo je pripravila Danila Žorž. Primer letečega kovčka je tak primerek zelo aktivnega branja, kjer bodo lahko brusili možgančke v razvozlavanju detektivskega problema mladi in odrasli. Za napeto zgodbo, ki nas sili, da knjige ne moremo kar tako odložiti (in ostane nepomita posoda v koritu, metla pa prislonjena), sta poskrbeli Ksenija Yoder Batič z družinsko kriminalko Prekletstvo družine LeRoy in Tina Kodre z romanom Obračun, kjer bralec pričakuje nadaljevanje, saj je še veliko nepojasnjenega in nerazvozlanega, za nameček pa se še vse dogaja v sodobnem času v naših krajih. Prav poseben roman pa je pripravil Bojan Bizjak, ki je v romanu Skala zbral osem med seboj povezanih in prepletajočih zgodb, ki jih odlikuje izbrušen jezik in pretanjen občutek za pripoved. Svojevrstno izpoved nam ponuja Miran Rustja: Kako biti in ostati bolan. Vsi tisti, ki se v vsakdanji naglici umirite z odlomki raznih razmišljanj, boste radi posegli po pridigah Joška Tomažiča Na pragu tišine in razmišljanjih ob nedeljskih evangelijih Lojzeta Bratine Besede bližine. Izšel je tudi razširjen ponatis spominov Vena Pilona Na robu, ki ga lahko priporočamo kot obvezno čtivo vsakega Ajdovca. Iz umetniških logov prihaja tudi likovna monografija (ali tudi umetniška biografija) Azada Karima. Spomine pa boste lahko obujali v zborniku Sledi med bukvami: zbornik ob 150 letnici šolstva v Podkraju. Vsi tisti, ki uživate v poeziji, lahko posežete po pesniških zbirkah Milke Curk - Svet iz malih stvari ali Vande Žvanut - Pride dan, ko kostanj zacveti, ki je njena že druga pesniška zbirka. Prav posebno darilo ob okrogli obletnici pa si je pripravil Bogdan Troha - Vrata: dan za jutri. Najnovejše pa so pesmi Alojzije Bratina - Na Gori je moje zavetje. V letošnjem poletju vam torej priporočamo, da v najbližji knjigarni kupite knjigo vašega najljubšega domačega avtorja, ali pa si katero od novosti sposodite v naši knjižnici in tako spoznate naše domače literarne ustvarjalce. Zdenka Žigon Poletje v knjižnici Vroči in dolgi poletni dnevi so kot nalašč, da si privoščite vse tisto, za kar vam je med letom zmanjkovalo časa. Prav gotovo boste nekaj svojih želja lahko potešili tudi z našo pomočjo. T TTavričevi knjižnici smo za vas V pripravili stojnici s poletnim branjem. Odraslim in mladini ponujamo knjige, ki vam jih za poletno branje priporočajo knjižničarji ali pa naši zvesti bralci. Lahko se boste odločili, da vsaj kakšno poglavje preberete tudi v prijetni in hladni senci naše letne čitalnice na letnem vrtu. V senco letne čitalnice vabimo tudi vse, ki z užitkom redno prebirate časopise in revije. Vaši najmlajši pa se bodo z veseljem poigrali na prijetnih igralih. Tudi letos smo se dogovorili za sodelovanje z Zavodom za šport Ajdovščina. Kolekcija knjig in revij bo z vami tudi na letnem kopališču Police. Tako bo sončenje ali pa poležavanje v senci še prijetnejše. Poletje je najprimernejši čas, da se vključite v projekt Primorci beremo 2008 in osvojite bralno značko za odrasle. Letos vam je na voljo kar 37 proznih del in šest pesniških zbirk izbranih slovenskih avtorjev. Prepričani smo, da boste z veseljem prebrali vsaj šest romanov in eno pesniško zbirko in tako prejeli zasluženo priznanje. Naj bo vaše poletje 2008 v družbi Lavričeve knjižnice Ajdovščina še bolj vedro, kratkočasno in zanimivo! Zdenka Žigon Castrumfoto 08 V nedeljo, 22. junija je 6. mednarodno fotografsko srečanje, podnaslovljeno Potajenost vid(e)nega doživelo svojo uverturo. Deset udeleženk in udeležencev, ki se je odzvalo povabilu organizatorja Primoža Breclja ter Pilonove galerije kot krovne ustanove dogodka, se bo z deli, nastalimi na srečanju, predstavilo v novembru. T7otografinji Jasna Klančišar in .T Nika Zupančič, fotografi Primož Brecelj, Andrej Perko, Roberto Kusterle, Martin Prosen, Fabio Giacuzzo in Boštjan Pucelj ter dijakinji Umetniške gimnazije v Novi Gorici Karin Pudgar in Polona Ipavec so bili med tridnevnim dogajanjem nastanjeni na domačiji Andreja Perka v Vipavskem Križu. Tokratna zastavljena naloga je bila razkrivanje Ajdovščine, njenih kotič- kov in vogalov, ki so skozi vsakdan in njegovo rutino v svoji samoumevnosti domačinom postali »nevidni«. Izziv fotografskemu očesu je bilo odkrivanje neopaženega, »posvetitev« skritega za obleko vsakdanjosti. Fotografinje in fotografi so bili vabljeni na odstiranje pritajenega in prikritega, ki mu je bila s prezrtostjo vzeta vid(e)nost. Temu »mikrosvetu« stvari in objektov zmore namreč ujetje njihove pojavnosti v fotografski objektiv oživeti bistvo in bit, z njih odgrniti kopreno neopaznosti in jih ponovno priklicati v sočasnost. Razstavo stvaritev tokratnega srečanja, ki se bo odvijala v Pilonovi galeriji, bo spremljal tudi katalog. TC Foto: Primož Brecelj Razstavljala sta Od 13. maja je bila v Galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani na ogled razstava akrilov na platnu - najnovejših slikarskih del avtorjev Polone Kunaver Ličen in Davida Lična. /'_'Vb razstavi je likovna kritičar-V^/ka Polona Škodič med drugim zapisala: »Likovna govorica Polone Kunaver Ličen je zgovorna in polna živahnih presenečenj, razpeta med človekom in ljudmi, hišami in mesti, med potmi in cestami, med resničnim in pravljičnim svetom. Zavestno ohranja svoj prepoznavni slog, ob tem pa z vsem zanosom odkriva vedno nove izzive in ustvarjalne možnosti. Figuralika in čiste barve se povezujejo v razigrane forme, geometrijske oblike uporablja spontano, kar kaže, da z neverjetno lahkoto obvladuje slikarski maginarij. Njene slike so svo- jevrstno doživetje polno jasnih barv in pripovedi, kjer vsakdo lahko poišče in najde tudi sebe. David Ličen je slikar domišljijskih figuralnih kompozicij in tankočuten mojster risbe. Od samih slikarskih začetkov gaje zanimala narava oziroma krajina in snovnost majhnega sveta. Prepletanje impresionistično občutenih, nežnih risarskih prvin in značilnih barv je združena s pomenljivimi nadrobnostmi. Poleg barvne zgovornosti nam postreže tudi z zanimivo figuraliko, kjer se prepletajo mnogi figurativni elementi. To je živopisni svet nenavadnih tihožitnih kompozicij, v katerih prepoznamo tonsko učinkovite kombinacije ploskev in polj, simbolov, znakov in znamenj, rastlin in predmetov. Ustvarjalnost Davida Lična je tudi tokrat zazvenela v polnem sozvočju in duhu sodobnega likovnega izraza.« Razstava, ki je bila izredno dobro obiskana, je bila deležna številnih pohval in ugodnih kritik. nilic Medkulturni dialog Evropski parlament je leto 2008 razglasil za leto medkulturnega dialoga. Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina se je prijavilo na javni razpis za sofinanciranje informativno-komu-nikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih organizacij o evropskih zadevah. 'VTamen projekta je razvijati vred-note strpnosti, sožitja, dialoga, prijateljstva skozi čim več družbenih vidikov in na ta način zmanjševati socialne razlike ter spodbujati medkulturni dialog. Pod imenom „spodbujajmo različnosti" razumemo delovanje v slogu „vsi drugačni - vsi enakopravni" in opozarjamo na bogastvo naše in drugih kultur. Tako je eden izmed namenov projekta tudi informiranje osnovnošolcev, dijakov ter druge mladine iz lokalne skupnosti Ajdovščina in Vipava o kulturnem in etničnem bogastvu držav Evropske Unije. Del projekta je tudi vnovična vključitev v projekt Evropska prostovoljna služba. Tokrat se za opravljanje pros- tovoljnega dela dogovarjamo s prostovoljko Sabrino iz Francije. V sodelovanju z osnovnimi šolami v občinah Ajdovščina in Vipava, lokalnimi društvi in prostovoljci bo projekt preko raznovrstnih aktivnosti usmerjen k uresničevanju naslednjih ciljev: spodbujanje pozitivnih družbenih vrednot, izboljšanje poznavanja kultur članic EU med otroki in mladimi, spoznati prostovoljko iz EU in kulturo države, iz katere prihaja, zmanjševati socialno izključenost v lokalni skupnosti. Med poletnimi počitnicami pripravljamo nove teme. Vabimo vas k spremljanju spletne strani http:// www.mdpm-ajdovscina.si Barbara Tomšič Evropsko prvenstvo v jadranju 2008 Ankaran 26. - 31. julija 2008 Pet, štiri, ena - start... tako se v jadranju začenja startna procedura preden jadrnice vstopijo v jadralno polje. Tako na tekmovanju, v zakulisju pa malo drugače. Že pred mnogimi meseci smo organizatorji vklopili uro, ki pa sedaj prehaja v zadnjo minuto, do pričetka odprtega evropskega prvenstva v jadranju za jadrnice razreda FJ , ki ga organizira društvo WADA in JK Ankaran, nas loči le še slab mesec. Zastavljeni projekt predstavlja za peščico ljubiteljev jadranja kar velik zalogaj. T)a kaj! Že veliko realiziranih pro-JT jektov je za nami pa ni vrag, da se ne lotimo tudi največjega. Vsakdanjik je res samo vsakdanjik, če ne bi človek imel tiste večne želje po nečem novem, zanimivem, po nečem kar daje življenju globlji smisel. Tako je bilo naše vodilo v letu 2000, ko se je iz običajnega klepeta rodilo novo društvo, rodi se KŠD WADA, kar seveda pomeni vodo, tisto vodo, ki prečiščuje, osvetljuje in daje življenje - ga osmisli.Društvo, ki, poleg športne, goji tudi kulturno in druge dejavnosti. Znane so akcije z ekološko vsebino, kdo ne pozna večernih glasbenih Drevoredov, fotografskih in likovnih delavnic, kdo ne pozna Gregorja Humarja in še in še. O organizaciji evropskega prvenstva takrat še nihče ni razmišljal. Naj se dogodek, ki je pred nami zapiše v zgodovino kraja kot prvi, da je tako majhnemu društvu, ki sicer združuje srčne ljudi, uspelo tak projekt realizirati in tako opravičiti zaupanje Slovenske jadralne zveze, Internacionalne zveze razreda FJ pred tekmovalci evropskih držav, Japonske in ZDA, in tako dokazati, da smo kolektiv, ki z lastnimi močmi in močmi vseh tistih, ki nam želijo pomagat more in zmore tudi nemogoče.. Zgodovina razreda v društvu Mednarodni razred FJ se je razvil na Nizozemskem pred 51 leti. Pri nas pa se je začelo spontano, tako kot se začenjajo seveda vse dejavnosti, ki kasneje prerastejo v navdušenje vseh, ki se veselijo uspehov in želijo postati udeleženci gibanja. V ustanovitveni »floti« društva ŠKD Wada je bila tudi Elanova jadrnica razreda FJ. Jadrnica je navdušila novega člana tako, da se je le-ta takoj odločil za nakup rabljene barke znamke Alpa. Glej ga vraga, možnosti za tekmovanje je tu. Društvo ima že dve jadrnici istega razreda. Ni minilo veliko časa in padel je predlog, da se v društvu ustanovi sekcija FJ. To je v društvo pripeljala tudi novega člana, ki pa je prišel že izven ajdovskih občinskih meja, z njim pa tudi nova jadrnica istega tipa.. .bile so že tri. Vzporedno z večanjem flote so nastajale tudi povezave z sosedi. Že v prvem letu je bila vzpostavljena povezava z italijansko F Lacqua, kasneje pa tudi Hrvaško (z B. Stančičem), takoj zatem pa tudi prvi nastop našega tekmovalca na EP na hrvaški Kostreni. Tekmovalca je pospremilo tudi nekaj funkcionarjev, z nalogo navezave stikov z Internacionalno zvezo Flying junior. Po nekaj letnem aktivnem sodelovanju na regatah doma in v tujini je d rUš t V O bil na INFJ-u sprejet sklep, da poleg Nizozemske, Belgije, Nemčije, Italije, ZDA, Japonske, Luxemburga, Hrvaške, z letom 2004 postane tudi Slovenija polnopravni član druščine FJ. Kot informacija le še to: v dobi največjega razcveta razreda FJ v Sloveniji (takrat Jugoslaviji) se ni mogel formirati nacionalni razred, danes 50 let po tem, pa je to uspelo celincem, ki imajo sicer veliko močnega vetra, morja in primerne vode pa skorajda nič. Omeniti pa le velja še dve osebi. To je naš član Volk Roka, ki je gonilna sila sekcije FJ v društvu, obenem pa najbolj aktivni tekmovalec in udeleženec mnogih mednarodnih regat. V mednarodnih krogih pa velja najbolj izpostaviti sekretarja Nemške zveze Norberta Riffelerja, ki nam nudi moralno in strokovno pomoč. Marjan Batagelj JADRALNI w S Generalni in medijski sponzor Finance FAMA d.o.o. VIPAVA RADIO N VA \.AjiXiVSČniA,.-^ 106,9 MHz [WE A D D V A L U E ] ? Adria Ankaran one Gospodarska vozila Leone) (^PAMTAL DVORNI BAR JUr Banka wineb« koper gjpSSliii IH HANSAf FLEX SdlŠl^OJIlt K ma-ko \ , Na sliki so. Blaž Vodopivec, Matjaž Rudolf, Matija Šen, Jan Nusdorfer, Jan Bajc, Luka Štor, Izak Sulkič, Davor Pejakič, Tine Bajec, Žan Remškar, Izak Gruden in Hari Bat U-10-tretji Tk Tladi nogometaši Primorja so lVJ.7.junija, na mednarodnem turnirju U-10 v Kidričevem, zasedli S.mesto.V predtekmovanju so premagali drugo ekipo Aluminija in madžarske predstavnike z rezultatom 3-0. Premagali so še vrstnike iz Celja (2:1) in remizirali z Slovensko Bistrico. Bilo je 0:0. V polfinalu so izgubili z domačini 2:0. Za tretje mesto pa so premagali hrvaški Varteks. Po rednem delu je bilo 1:1, po kazenskih strelih pa so slavili 4:3. Čestitamo! uredništvo V znamenju bratov Pergar Gostovali v Brezi Tradicionalno gostovanje ŠD VETERANI NK Primorja pri NK RUDAR iz Breze je kot vedno zaznamovala dolga, deseturna vožnja do Bosne, izredno gostoljubje domačinov, ogled razpadajočih olimpijskih skakalnic na Igmanu, oddih na urejenem smučišču na Bjelašnici, čevapčiči in kefir na sarajevski Baščaršiji, s slivovko podkrepljen medkulturni dialog ter kajpak prijateljska, veteranska nogometna tekma. ki je priletela v primorski kazenski prostor ter Franko, ki je par minut pred koncem tekme rezultat izenačil na 1 : 1. Prosti strel, ki ga je sprožil z 32 metrske razdalje, je bil tisti, kot pravimo - topovski, tako da je nasprotni vratar v počepu z pripravljenima rokama ostal kar ukopan na mestu - verjetno še danes ne ve, kaj se mu je zgodilo. Žoga se je namreč pred njim na mokrem igrišču odbila od tal ter nenaravno zavila v gol, ki je zaokrožil prijateljski izzid. Kakor so prijateljska vsa dosedanja srečanja Brežanov in Ajdovcev. Foto in tekst mt O portni dvoboj pa sta zaznamovanj la brata Pergar iz Lokavca; Aleš, ki je, kot se zdi, končno odkril svojo pravo igralno pozicijo, saj je kot zadnji libero odločno vodil obrambno vrsto ter pobral vse, razen ene žoge, »Ura resnice« V soboto, 21. junija 2008 je na Petrovem Brdu v Baški Grapi potekal že 7. gorski maratona štirih občin, ki po težavnosti zagotovo sodi med najtežje v Sloveniji, saj je na 35 km dolgi trasi potrebno premagati 5100m vzponov in spustov. S tem izzivom se je spoprijelo 260 tekačev, od tega 46 žensk.Vreme je bilo lepo, jasno in kar pretoplo, zato se je že na štartu na glas razmišljalo, da z novim rekordom proge najbrž ne bo nič. Ob osmih so tekači krenili na pot. je za progo potreboval 5 ur in 48 minut in je tekmo končal na 111. mestu. Ivo Kete iz Ajdovščine je s časom 6 ur 38 minut zasedel 167. mesto. Edina predstavnica žensk Valentina Čufer je za celotno traso potrebovala 6 ur in 52 minut in v cilj pritekla kot 37. med damami. ( Z Božič Pudgar Sonjo, ki se je te preizkušnje udeležila lani, sta zaenkrat edini ženski predstavnici iz naših krajev, ki sta se udeležili tega 'T'e gorske preizkušnje pa se je maratona) X udeležilo tudi sedem tekačev in Tekme se je udeležil tudi Jožef Bizjak ena predstavnica nežnega spola iz iz Gradišča pri Vipavi, a ga je poškod-Vipavske doline. ba gležnja na vzponu proti Črni Prsti na Slejko Mitja iz Lokavca je s progo žalost prisilila k odstopu, opravil najhitreje od njih inje s 4 urami Zmagovalec je postal Marjan in 34 minutami v cilj prišel kot 24. Zupančič ( KGT Papež Kamnik), pri S časom 4 ure in 56 min sta tekmo na damah pa je svojo prvo zmago slavila 52. oziroma 53. mestu končala Bizjak Danica Kovačič ( ŠD Gams). Boštjan iz Gradišča pri Vipavi in Semič Težka preizkušnja, na koncu katere David iz Ajdovščine. gre skozi cilj vsak s svojo zgodbo, ki 5 ur in 5 minut je za končno 67. mesto ostane nepozabna in ne glede na čas -potreboval Čufer Damijan iz Vipave. za vsakega posameznika: zmagovalna! Prav tako Vipavec Benjamin Kodele Tindi Planinci - dobri X Tnedeljo, 15. junija so na Planini V organizirali finale v hitrostnem in natančnem izbijanju za mladince za leto 2008. V natančnem izbijanju je državni prvak postal Andraž Peteh, član Dragomerja, Sašo Renar, član Planine Petrič, paje zasedel 7.mesto. Nastopalo je 24 mladincev iz vse države. V hitrostnem izbijanju pa je odlično 2. mesto osvojil Nejc Furlan (Planina Petričj.V finalnem izbijanju je dosegel izvrstnih 30 točk, ravno tako kot Andraž Peteh, zato sta morala v dodatno razigravanje.Tokrat pa je bil Peteh boljši od Furlana in tako osvojil še drugi naslov, drugi je torej bil NEJC FURLAN(Planina Petrič), Sašo Renar pa je osvojil S.mesto. Patrik Faganel paje žal izpadel v kvalifikacijah. Ivo Petrič Upihovalci ajdovske sežigalnice 3xZ = Zaroka T J domu krajevne skupnosti v V Budanjah je bila 9. aprila predstavitev možnosti izgradnje sežigalnice na prostoru poleg sedanjega odlagališča pod vasjo Dolga poljana. Čeprav nisem domačin tega kraja sem se tega srečanja udeležil tudi sam. Že vnaprej sem slutil, da bo to predvsem primer politične šlamparije. Nisem se zmotil. Na eni strani so bili več ali manj vaščani, preprosti kmetje, verjetno volivci sedanjega župana, na drugi pa predstavniki občine in KSD, »oboroženi« z nedvomno izjemno strokovno sposobnim človekom Igorjem Madonom, (se opravičujem, ker ne vem njegovega strokovnega naziva). Vse skupaj je seveda izpadlo tako, kot če bi istočasno igrali šah in nogomet - na istem igrišču. Ni namreč mogoče, da bi katerikoli strokovnjak uporni množici preprostih ljudi dokazal karkoli, množica šolanemu ekspertu pa seveda še manj. Osebno sem namreč prav dobro razumel obe strani. Šahovska igra je menda stara že nekaj tisočletij in kdor pozna pravila te zanimive igre ve, da slabi igralci najprej žrtvujejo kmete. Žal je slabih igralcev v človeški zgodovini mnogo in preprosti ljudje z refleksom, pridobljenim skozi dolgo zgodovino svojega premnogokrat trpkega statusa, zavihtijo vile in kose v zrak. S tem orodjem „raja“ postavlja in odstavlja svoje vo- ditelje. Na tak način je pridobil „toč-ke“ za svoj politični vzpon tudi sedanji župan Marjan Poljšak. Kakšnih deset let nazaj je strumno vodil zmagoviti vipavski kmečki punt proti takratnim tajkunom (udbomafiji). Za nagrado si je današnji župan pridobil levji delež volivcev na občinskih volitvah in tako postal „grof na ajdovski občini11. Pred kratkim pa so se puntarji v Budanjah znašli na nasprotnem bregu in podobno se je zgodilo na Planini. Kdo bo naslednji? Sežigalnica. Predstavniki občine so nam predstavili nekaj primerov arhitektonsko ličnih sežigalnic kot je na primer na Dunaju. Sprašujem se: zakaj ne bi takšne lične in okolju prijazne stavbe vkomponirali v igralnico v Novi Gorici, ki je velik porabnik tople vode, bazeni, savne, električna energija? Ajdovščina: center je namreč premajhen odjemalec za tako velik projekt. In ali ni mesto že plinificirano? Občani so se priključili na plinsko omrežje z namenom da bodo kurili ceneje. Vprašajte njih »po koliko« se grejejo. Mi, ki stanujemo na obrobju Ajdovščine, nimamo te sreče. Pristojni organi na področju plinifikacije so nam odgovorili, daje na naši ulici premalo interesentov (6) in nam zato ne bodo napeljali plinovoda. Ajdovščina naj bi torej poleg plinovoda dobila še toplovod! Ali bo cenejši? Ne, ker ne more biti! Na koncu vedno namreč obveljajo ekonomske cene. Med drugim, ajdovske ulice se mi zdijo že bolj podobne njivam. Vsaj enkrat na leto se jih prekoplje. Enkrat za plin, nato za kanalizacijo, potem za razne kable itd... Njiva 5. maja, Gregorčičeva njiva, Štrancarjeva njiva... Ali na tak način urejajo infrastrukturo tudi na Dunaju? Gospod Madon v svojem komentarju na to temo v prejšnjem Latniku omenja ajdovsko sežigalnico v tovarni Lipa. Kolikor je meni znano je bila ta naprava namenjena in se tudi uporablja za sežig čistih lesnih odpadkov in nič 'drugega. Vgrajene ima tudi ustrezne filtracijske naprave in deluje po vseh pravilih. Stare peči, v katerih je izgorelo marsikaj (po takratnih ekoloških „nemerilih“), že nekaj desetletij ni več. Tovarna Lipa torej zelo ekološko ogreva svoje prostore, poleg tega pa tudi eno izmed bližnjih poslopij ajdovske občine. Nad nekdaj cvetočo Lipo se torej zbirajo gosti oblaki, ki pa niso posledica onesnaženja iz njenega dimnika, temveč drugih interesov. Seveda so to le moja ugibanja, toda vse kaže, da mislijo tovarno Lipa podreti in ta prostor pozidati s takšnimi ali drugačnimi objekti, med njimi tudi s sežigalnico. Z njo bi lahko ogrevali dobršen del mesta, menda tudi na biomaso. Biomasa pa ni nič drugega kot lesni ostanki iz katerih po segnitju nastane humus, ki zagotavlja, da se narava obnavlja. Če jih sežgemo, še na dodaten način uničujemo naravo. Ob pogledu na pobočje Gore nad Ajdovščino so jasno vidni goloseki (biomase) „do zadnje bilke11. Tam je rodovitne zemlje izjemno malo. Mahoma bodo tam gori med bornim grmičevjem kraljevale le še kače. Glede odlagališča v Stari Gori, tamkajšnjih mokrišč ter redkih neokrnjenih oaz nižinskega gozda, ima Madon izredno pretanjen posluh: „Poseg bi z ekološkega stališča bil sprejemljiv kvečjemu v primeru, da se bi s prostorom ravnalo skrajno racionalno11. Osebno gojim do znanj ter njihovih avtorjev vse potrebno strokovno in človeško spoštovanje. In s tem stavkom se mi, ..okoljski učenci11 kakor se je ta naš ..okoljski učitelj11 izrazil, globoko strinjamo. Za njega je torej projekt v Stari Gori ekološko sprejemljiv le pod določenimi pogoji, vendar v trajnostno vzdrževanje le-teh tudi on očitno močno dvomi. Mi tudi. V tiste starogorske in tiste pod Dolgo Poljano. Marijan Božič Zzpja in Zaresa Taj večja regionalna stranka Zveza 1 l za Primorsko - ZZP in parlamentarna stranka ZARES - nova politika sta 12. junija v Vipavi podpisali Sporazum o skupnem nastopu na jesenskih volitvah v Državni zbor. Kot pravijo, sta se stranki odločili za podpis sporazuma zaradi zelo sorodnega programa in podobnih stališč o decentralizaciji države in ustanovitve pokrajin, kjer oboji zagovarjajo ustanovitev manjšega števila večjih pokrajin in seveda enotne Primorske. Predsednik ZZP, kobariški župan Pavel Gregorčič, je po podpisu povda-ril: »Verjamem, da bomo s skupnimi napori jeseni uspešno nastopili na volitvah in nato Slovenijo popeljali v krog najrazvitejših držav v Evropski uniji in ob tem zagotavljali blagostanje in socialno varnost vsem njenim državljanom. Stranki bosta na volitvah nastopili skupaj a hkrati ohranili svojo identiteto in dolgoročno samostojnost.« Predsednik ZARESa Gregor Golobič pa je menil: »Zveza za Primorsko je izjemno trdoživa stranka, ki premore pokončne ljudi z argumenti in pravimi rešitvami. Zato je bila odločitev za so- delovanje logična in preprosta. ZZP ne izgublja svoje primorske identitete ali suverenosti. Skupaj sta stranki močnejši in bosta na državnih volitvah lažje uresničili svoja programa.« Glavni tajnik ZZP Aleksander Lemut pa je izpostavil: »V programskem delu Sporazuma so navedeni številni razvojni projekti, kijih bosta stranki po volitvah in pričakovani zamenjavi oblasti podprli. Med njimi je tudi projekt cestne povezave Adrialpika s predorom do Idrije, zagotovitev materialnih pogojev Univerzi v Novi Gorici s kampusom v Ajdovščini in številni drugi. Stranki bosta na Primorskem oblikovali enotno listo kandidatov, ki pa bodo izbrani na podlagi javnomnenske raziskave, saj želimo ponuditi najboljše kandidate. Take, ki imajo največ možnosti tudi za dejansko izvolitev v parlament. « Dodajmo, da so volitve v Državni zbor tako rekoč pred vrati. Predsednik države dr.Danilo Tiirk jih je razpisal že za 21. september 2008. Volilci bomo do tedaj tehtali, koga bomo volili ter na volitve tudi šli!?! Saj vemo - če na volitve ne gremo, namesto nas - odločajo drugi. tekst mt, foto gmh T)a smo jo le dočakali! In seveda dobili potrditev tistega, kar čivkajo že vrabci na strehi. To namreč ni izjava moje »malenkosti«. Izrekel jo je. Pravzaprav je »ušla« samemu ministru za zunanje zadeve dr.Di-mitriju Ruplu. V Lipici so namreč visoki vladni predstavniki razlagali in prepričevali »južne« Primorce, da sprejmejo predlagani model ustanovitve pokrajin. Dejstvo pa je, da so prav oni še manj naklonjeni razkosanju Primorske, od nas »severnjakov«. Mogoče tiči tudi v tem grmu zajec, da se je ministru zareklo. Da ga je grdo polomil in povedal, kar ne bi smel, »resnico«:! »Meje enotne Primorske bi se ujemale z nekimi zgodovinskimi mejami, kar bi bila neka simbolična nevarnost. Zato je delitev na dve po- Ena (Primorska) je krajini boljša rešitev iz zgodovinskih Sloveniji in Ljubljanski banki. Kdor razlogov«: je dobesedno izjavil naš zunanji minister. In seveda sprožil ugibanja. V glavah so se začeli »preigravati« razni scenariji. Je »nevarnost« zunanja ali notranja? Ve zunanji minister nekaj, kar ni poznano nam, navadnim »smrtnikom«. Zunanja nevarnost? Fizične oziroma vojne nevarnosti v tem trenutku objektivno ni! Dejstvo pa je, da sta se Italija in Avstrija že davno dogovorili o »ekonomski« razdelitvi Slovenije. Pravzaprav je to eno in isto. Scenarij se lepo »uresničuje« in vsak dan eni ali drugi sosedi pade v roke nov »vojni plen«. Pred kratkim recimo pomemben delež v Mercatorju. Če dodamo temu Lidl in Hofer ter malce špekuliramo, da je Tuš pravzaprav od avstrijske Bille, dobimo rezultat, da bodo kmalu že nadzorovali slovensko trgovino. V ta kontekst gre tudi nakup Ljubljanske borze prejšnji teden. Praktično to pomeni, da bodo vsa podjetja, ki kotirajo na borzi, pošiljala vse svoje bilance sedaj na Dunaj, kjer bodo tako imeli mikroskopski vpogled v vse paradne konje našega gospodarstva. Javna tajna je tudi, da so prav Avstrijci »zakuhali« spor z varčevalci ljubljanske banke na Hrvaškem. Medtem, ko se prepiramo za »oslovsko senco«, pa so prav oni pokupili največji del hrvaškega bančnega sistema, ki bi v nasprotnem primeru lahko padel v roke zna, pač zna! V tem kontekstu bi bila enotna Primorska prej ovira, kot pa »nevarnost«! Mar ne, g.zunanji minister? Notranja nevarnost? Je seveda »potencialno« možna! In tega se seveda v Ljubljani še kako zavedajo! Pogojena je seveda z novo nastalo situacijo in vlogo ter položajem Primorske v mladi slovenski državi. V Jugoslaviji je imela Primorska objektivno »privili-giran« položaj, bila je okno v svet in najbolj razvit del te države. V Sloveniji je sedaj naš položaj ravno obraten. Spremenili so nas v obroben in nepomemben del slovenske države, pahnili so nas v vlogo nepomembne periferije. Tako v političnem, kot ekonomskem smislu, Primorska ne pomeni nič! Vse pove že podatek, da Koper, še manj pa Nova Gorica ali Postojna nima svojega predstavnika oziroma ministra v vladi ali na kakšni drugi pomembni funkciji v državi. Neverjetno, a žal resnično. V Zvezi za Primorsko, kije poleg TIGR-a, ena od potencialno organiziranih »nevarnosti«, seveda nikoli nismo razmišljali o separatizmu ali avtonomiji. Smo pa pred kratkim sprejel deklaracijo: »Primorska - dežela s posebnim statusom v R. Sloveniji«, ki smo jo tudi že predstavili javnosti in jo je na naši spletni strani preučilo veliko število ljudi. Deklaracija pa ne ponuja radikalnih, temveč »mehke« lahko nevarna!? rešitve, kako uravnotežiti sedanje nesprejemljive razlike med centrom in »periferijo«. Ostaja seveda dejstvo, da smo Primorci mirni, preprosti, veseli, gostoljubni in še kaj »lepega« o nas bi se našlo. Vse to pa do trenutka, ko nam nekdo želi sleči še »spodnje gate«! Ali je to tista potencialna nevarnost? Da si ne bomo pustili sleči tudi »spodnjih gat«, da ne želimo biti za vedno »molzna krava«? »Simbolična nevarnost 'ii zgodovinskih razlogov« je zato prav mogoče spomin na upor Primorcev v nekih povsem drugačnih okoliščinah, ki pa so v svojih ekonomskih okvirih žal zelo podobne! Posvetovalni referendum? Rezultat je poznan! Katastrofalno nizka udeležba tudi! Izgubili smo vsi! Vlada, ker so ji volivci zabili zadnji žebelj v krsto njene vladavine. Demokracija, ker je bil grobo zlorabljen njen najbolj demokratični instrument. In seveda mi, davkoplačevalci, ker bomo morali to manipulacijo plačati. Da pokrajine potrebujemo, seveda ni sporno. Seveda ne takih, kot jih predlaga vlada! Te so objektivno »zmazek« interesov lokalnih političnih veljakov. Obstaja tudi realna možnost, da se bo sedanji državni centralizem prenesel na novega - pokrajinskega. Ljudje pa se ne pustijo več vleči »za nos«, raje so ostali doma in tako jasno pokazali, kaj si mislijo o vladnem predlogu.. Maloštevilna večina je izglasovala Severno-primorsko pokrajino. V Novi Gorici pa si tako neverjetno želijo imeti pokrajino, da so večinsko izglasovali kar oba predlagana imena. Ni več važno, kako se imenuje, samo da je »naša«. In prav tuje bistvo problema. Vlada bi prenesla na bodočo pokrajino 250 delovnih mest in 72 milijonov €. Kje bodo locirana ta delovna mesta in kje se bo delil ta denar? In to je to! Potrebno se je jasno in nedvoumno dogovoriti! Še pred samo ustanovitvijo pokrajine! V Ajdovščini in Vipavi zahtevamo 50 delovnih mest in vsaj 15 milijonov €. Pri nas morata biti locirana dva pokrajinska upravna organa in prav toliko novih pokrajinskih javnih zavodov ali javnih služb! Ker zagovarjamo uravnotežen model decentralizacije v državi in usklajen model razvoja naselbinske mreže, kjer moramo z novimi pokrajinami pridobiti vsi in ne samo center bodoče pokrajine. Državnega centralizmane sme v nobenem primeru zamenjati bodoči pokrajinski. To so naše minimalne zahteve od katerih obe občini ne bi smeli odstopiti. Še posebno če vemo, da je letošnji proračun Občine Ajdovščine, za primerjavo, prav tako »težak« okoli 17 milijonov €. Pa naj dobimo enotno in »nevarno« Primorsko ali dve razkosani in »manj nevarni« primorski pokrajini. Številke so za nas, pravzaprav zelo podobne! Aleksander Lemut koledar KOLEDAR PRIREDITEV ZA JULIJ IN AVGUST: RAZSTAVE: PILONOVA GALERIJA AJDOVŠČINA Do 18. julija - Rudi Skočir, SLIKE. Vabljeni tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Info: 05/368 91 77, pilonova. galerija@siol.net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Zbirka fosilov Staneta Bačarja in razstava Fluvio Frigido - Castra - Flovius - Ajdovščina, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Vitrina meseca: VSAKA PED ZEMLJE JE PREŽETA S PRETEKLOSTJO Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik. Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Do 12. julija - na ogled razstava Mali formati, udeležencev Mednarodne likovne delavnice Slovenija odprta za umetnost V avgustu predstavitev unikatne keramika Jona Hatfulla. V Lični hiši so naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com DOM KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ Do konca avgusta: na ogled razstava slik Marka Andloviča - MALENKOSTI Za ogled pokličite Ivo iz TD Vipavski Križ 031 481 187 SIMON GREGORČIČ IN BREJCI Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031 468 462 (MajdaJ ali 041 666 544 (Kazimir) KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17JOO ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, Ajdovščina. PRIREDITVE: NOČNI POHOD OB SAGRI SV. CIRILA IN METODA NA BRJAH Sobota, 5. julij Ob 19.30 - sveta maša v cerkvi Sv. Cirila in Metoda Ob 20.30 - NOČNI POHOD na Sv. Martin; zbiranje pri cerkvi Sv. Cirila in Metoda; postanek pri Sv. Martinu; domači kruh in vino Ob 22.30 - vrnitev v zaselek Martini; druženje pohodnikov in krajanov ob zabavi z glasbo in domačimi dobrotami. Org: KS Brje, 041 953 448 (Dagmar) SAG RA SV. PETRA V DOBRAVLJAH IN TRADICIONALNI 6. DOBRAVSKI TEK Nedelja, 6. julij - pred dvorano KS Dobravlje Tradicionalni6. Dobravski tek vsklopu projekta "Slovenija teče za zdravje" je uvrščen med Primorske teke 2008. Vsak udeleženec dobi toplo malico, napitek in praktično nagrado.' Organiziran je tudi rekreativni pohod na 7 km, v katerega je vključen ogled cerkve Sv. Petra in slik Antona Cebeja. Začetek prireditve ob 16.30 z najmlajši tekači. Odrasli tekači se bodo na progo pognali ob 18.30. Več o teku na www.filipides.com. Športna prireditev se bo nadaljevala s plesom. Zabavni del večera bo obogatil srečelov. Org: KS Dobravlje, Klavdij Slokar 051 603 280 ZAKLJUČNA ZABAVNA PRIREDITEV DNEVI GORE Nedelja, 13. julij od 14.00 dalje Športni park Tiha dolina na Predmeji Prihod in mimovoz starodobnih avtomobilov, nastop Bedanca in tete Pehte, nastop košarkarske akrobatske skupine, prikaz veščin konjeniške šole jahanja Šemberger, glasbeni program z ansamblom Lojzeta Slaka in Nušo Derendo! Bogat srečelov, vstopnine ni! Prireditev bo ob vsakem vremenu. Info: Društvo Gora, www.drustvo-gora.si 92. *n 93. BOLJŠJA TRŽNICA Sobota, 19. julij in sobota, 16. avgust dopoldan - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, slučajno mimoidoči. Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 5 eur. Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica 040 188 305 (Vladimir) ROCK BATUJE 2008 Petek,25.julijod20.00dalje,ŠportniparkBatuje Nastopili bodo: dj Riki, Leather, Red Orange, BIG FOOT MAMA, Fosgen. Med nastopi bo poskrbljeno za hrano, možno bo tudi brezplačno kampiranje. Letošnja posebnost: izdelovanje tattoo-jev v živo! Vstop prost! Info: 041 933 422 (Jan), info@rockbatuje. com, www.rockbatuje.com KRAJEVNI PRAZNIK NA USTJU Sobota, 9. avgust od 18.00 dalje -Turnir trojk v košarki na obnovljenem košarkaškem igrišču Nedelja, 10. avgust, popoldne- »na plošči« - poklon ob spominu na padle talce in žrtve ob požigu vasi, sledi zabava z ansamblom Gorski cvet, potekala bo tudi tradicionalna »briškuljada« ter bogat srečelov. Org: Društvo Numulitus in KS Ustje, 031 632 314 (Marko) 14. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA UMETNIK! ZA KARITAS Od 11. do 15. avgusta - Sinji vrh nad Ajdovščino Udeleženci: Zalka ARNŠEK, Bogdan ČOBAL, Jana DOLENC, Robert FAGANEL, Zmago JERAJ, Matej METLIKOVIČ4Marjan MIKLAVEC, Albina NASTRAN, Blaž SEME, Miha ŽORŽ. Častni gost kolonije: Stane JARM. Strokovni sodelavci: Jože Bartolj, Lucijan Bratuš, Primož Brecelj, Silva in Azad Karim, Mira Ličen Krmpotič, Tone Seifert. Četrtek, 14. avgust - DAN ODPRTIH VRAT, ki se bo zaključil ob 18.00 s kulturni program, predstavitvijo nastalih del in družabnim srečanjem. Geslo kolonije in prodajnih razstav: "Rad te imam, zaupam ti!" Izkupiček prodanih del bo namenjen pomoči mladim brezdomcem. KRAJEVNI PRAZNIK V VRTOVINU Petek, 15. avgust Ob 9.00 - sv. maša v cerkvi v Vrtovinu s procesijo Ob 19.00 - veselica z ansamblom Erazem iz Postojne, bogat srečelov, prodajna razstava peciva. Org: KS Vrtovin, 05/ 36 90 459 (Nevenka) KONJENIŠKI PRAZNIK V GOZDU Tradicionalno srečanje konjenikov in konjske dirke Sobota, 16 in 17. avgust - Gozd pri Colu Sobota - konjski biatlon, ob večeru sledi zabavno druženje ob glasbi Nedelja - tekmovanje v spretnostnem jezdenju. Po tekmovanju sledi družabni del s plesom in družabnimi igrami. Info: Smučarski klub Gozd, 041 312 807 (Janko) TRADICIONALNI PRIMORSKI MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL Operni večer s simfoničnim orkestrom ORCHESTRA FILARMONIA VENETA Sobota, 23. avgust ob 20.30 - Šturski plač Operni večer s simfoničnem orkestrom iz Trevisa z dirigentom Stefanom Romanijem in solisti: Katarino Perger, Olgo Gracelj, Mirom Solmanom in Zdravkom Pergerjem. V primeru sjabega vremena bo koncert Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu. Info: www.figaro.si JAZZ POLETNI VRT Sveti Martin, Brje na Vipavskem Sobota, 28. junij - Trio Stand-up Sobota, 5. julij - Geatano Valli Trio Sobota, 19. julij - Duo Vasgues - Piran Sobota, 2. avgust - Martina Feri kvartet Sobota, 16. avgust - BoMango Sobota, 30. avgust - JazzStation Ouartet V primeru slabega vremena prireditve odpadejo. Info: Turistično kulturno društvo Sveti Martin, 05/30 57 585,041 363 951 (Nenad) KAŠEV LETNI VRT 2008 Kašev letni vrt se nahaja pri KAŠ-evih prostorih ob Upravni stavbi (stara vojašnica v Ajdovščini, ob novi fakulteti), vsak vikend, ob petkih ob 21.00, ob sobotah in nedeljah pa ob 20.00. VSTOPNINE NI! Več informacij: http://letnivrt.kas.si/ IZVIR VODA IN GLAS SRCA V sklopu projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije potekajo v poletnem času v Vipavi in okolici prireditve pod skupnim naslovom IZVIR VODA IN GLAS SRCA. Sobota, 5. julij ob 21.00, Trg Pavla Rušta v Vipavi - Marko banda Sobota, 12. julij ob 21.00, Trg Pavla Rušta v Vipavi - Tamburaški orkester OŠ Draga Bajca Vipava z gosti Sobota, 19. julij ob 21.00 - Trg pred cerkvijo v Podnanosu - Aleš Valič: Al'en, aPdva (monodrama) Sobota, 26. julij ob 21.00, Trg Pavla Rušta v Vipavi - Big Band Orchestra Izola s solisti Na vse prireditve je vstop prost! ŠPORT: ORIENTEERING ONLINE CUP 2008 Mednarodno tekmovanje v orientaciji Od 23. do 27. julija Tekmovanje bo potekalo: 23. in 24. julija na Mali Lažni (Trnovski gozd) 25. julija na Školu pri Ajdovščini 26. in 27. julija pri Razdrtem Org: Orientacijski klub Ursus Ljubljana, 031 749 810 (Ivan), www.oocup.com ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA LETNO KOPALIŠČE POLICE Urnik: vsak dan od 10.00 do 19.00, nočno kopanje ob sredah od 20.00 do 23.00, cenik na www.zs-ajdovscjna.sj.; IGRIŠČE NA MIVKI - možnost rezervacije; ŠPORTNE POČITNICE (za otroke od 5 do 14 let) 1. termin: od 30. junija do 11. julija, 2. termin: od 11. do 22. avgusta PLAVALNI TEČAJ (25 ur) 60€; POLETNA ŠPORTNA ŠOLA (80 ur) 100€ Prevoz je za udeležence plavalnega tečaja in poletne športne šole brezplačen. AVTOKAMP POLICE Urnik recepcije od 10.00 do 19.00, 05/ 364 47 25, 051 442 553 Info: www.zs-ajdovscina.si ali 05/364 47 21, 05/364 47 22, 051 419 870 ob delovnikih od 8.00 do 16.00 PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Nedelja, 6. julij - Plešivec, lahko brezpotje mestoma zahtevna pot, vodi Blaž Kodelja Nedelja, 13. julij - Kanjavec, zahtevna pot, vodi: Tomaž Brecelj Nedelja, 17. avgust - Raduha, vzpon iz kmetije Bukovnik, sestop koča na Loki, vodita: Blaž Kodelja, V. Kovač Nedelja, 24. avgust - Veliki lemež, nezahtevna pot, vodi: GRS skupina Ajdovščina Nedelja, 31. avgust - 15. letni pohod na Čaven, 105 let PD Ajdovščina, UO Info: 031 818 936 (Alojz - PD Ajdovščina), www.pd-ajdovscina.si Planinsko društvo Ajdovščina organizira tabor za osnovnošolce v Koči na planini Razor od 5. do 10. julija, info: 031 437 972 (Blaž) ČLANARINO LAHKO PORAVNATE V TIC AJDOVŠČINA. PLANINSKO DRUŠTVO PODNANOS Nedelja, 13. julij - Krn (2244m), vodi Janez Božič Od 17. do 20. julija - Odprava na Mont Blanc (4807m), vodi Boštjan Nabergoj Od 26. julija do 2. avgusta - Tabor: Krnica Od 15. do 17. avgusta - Izlet vtujino: Karnijske Alpe (ltalija), vodi Boštjan Nabergoj Info: PD Podnanos 031 615 036 (Stojan) ŠPORTNO DRUŠTVO REKREATIVČEK Dva počitniška programa za otroke od 7 do 12 let: % 30. junij - 4. julij, od pon. do pet. med 9.00 in 16.00 - nogometno igrišče na Ustjah in Letno kopališču Police - NOGOMETNI KAMP - organiziran prevoz, cena 80 eur 7. julij - 11. julij, od pon. do pet. med 9.00 do 16.00 - Letno kopališče Police - AKTIVNE POČITNICE V VODI, organiziran prevoz, cena 70 eur Prijave: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128 (Tomaž), 031 632 314 (Marko), 040 626 468 (Andreja); še več informacij: http:// rekreativcek.gmajna.ue OBVESTILA: LAVRIČEVA KNJIŽNICA POLETI Ajdovščina: ponedeljek, torek od 10.00 do 18.00, sreda, četrtek, petek od 8.00 do 16.00, sobote: zaprto Vipava: ponedeljek od 9.00 do 12.00, sreda od 15.00 do 18.30, petek: zaprto Podnanos: sreda od 11.00 do 14.00 petek: zaprto Dobravlje: sobota od 9.00 do 11.30 PESTRA POLETNA KNJIŽNIČNA PONUDBA: Stojnica s poletnim branjem, čitalnica na letnem vrtu in igrala za otroke, knjige na Letnem kopališču Police, bralna značka za odrasle Primorci beremo 2008, poletna uganka meseca. Info: 05/3661 328, www.ajd.sik.si KLUB AJDOVSKIH ŠTUDENTOV Info-točka v prostorih KAŠ-a v Ajdovščini (Hiša mladih. Vipavska 11/a, Ajdovščina) je odprta vsak delovnik med 11.00 in 16.00, ob petkih in sobotah med 14.00 in 22.00. Na voljo so 3 računalniki z dostopom do interneta ter brezžično dostopna točka. Omogočeno je tudi tiskanje in fotokopiranje. Dogajanje v klubu BAZA na http://baza.kas.si. Info: 05/368 11 40, 051 654 002, www.kas.si TROTABOR 2008 Od 20. do 27. julija - Taborniški domena Kovku Za učence zaključnih razredov OŠ in srednješolce. Na voljo so: športni tabor, naravoslovno-raziskovalni tabor, začetni tečaj italijanskega jezika. Prijave in dodatne informacije: Mladinski svet Ajdovščina, info@msa.si, http://tabor.msa.si CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI AJDOVŠČINA Od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 - Hiša mladih na Ribniku Aktivno preživljanje prostega časa mladih (ustvarjalne delavnice, družabne in športne dejavnosti,...). Ostale dejavnosti: info točka z dostopom do računalnika in interneta -svetovanje pri vključitvi v program MEPI, svetovanje in pomoč v stiskah, učna pomoč in pomoč pri pisanju nalog, prostovoljno delo, izleti, poletni tabor,... Od 7. do 11. julija - Poletni tabor v Seči pri Portorožu Obisk bazena na Policah: uporabniki CMD -ja (od 7. razreda OŠ naprej) en krat tedensko, mlajši od 7. razreda le v spremstvu staršev ali polnoletne osebe. Vsi mladoletni morajo imeti podpisano dovoljenje staršev, ki je na voljo v CMD-ju. Ponedeljek, 25. avgust - Izlet v Agualandio: - prijavnice dobite julija v CMD - ju. Info: 05/368 93 83 in 041 945 392, cmd. ajdovscina@yahoo.com, www.cmd.si MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA 30. junij - 7. julij in 4. avgust - 11. avgust od 10.00 do 13.00-Športni center Police-Plavalni tečaj na letnem kopališču v Ajdovščini 2. julij - 6. julij - Angleščina skozi igro (10 ur) 27. ter 30. junij - 4. julij, 7. julij - 11. julij od 10.00 do 13.00 - sedež MDPM Ajdovščina -Ustvarjalne delavnice 30. junij -4. julij, 7. julij - 11. julij od 10.00 do 13.00 - OŠ Vipava - Ustvarjalne delavnice 4. avgust - 8. avgust - Tečaj tenisa (10 ur tedensko) 12. avg -15. avg-Tečaj rolanja (10 ur tedensko) LETOVANJA 2008 - ugodne počitnice za otroke na Debelem rtiču (16. - 23. julij), na otoku Krk (9.-19. julij), v Piranu (21. - 31. julij) Info: MDPM Ajdovščina, Goriška 17, 5270 Ajdovščina, 05 /368 91 40, 041 490 360, uradne ure pon-pet 9.00 do 15.00, zpm. ajdovscina@siol.net, www.zpm-ajdovscina.si OBVESTILA OO ZZB NOB Ajdovščina - Vipava Sobota, 12. julij ob 13.00 Rudno polje na Pokljuki - Sklepna prireditev ob 64. obletnici pohoda partizanov na Triglav - vsakoletno srečanje borcev in pohodnikov v spomin na to dejanje. Prijave z vplačili (do ponedeljka, 7. julija) in vse informacije o odhodih avtobusov dobite na sedežu zveze. Info: OO ZZB NOB Ajdovščina, Goriška cesta 17, tel: 05/36 61 071, uradne ure ob pon., sre. in pet. dopoldan. OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA Sobota, 12. julij - popoldansko kopanje v Izoli , odhod iz Ajdovščine ob 12.30 Sobota, 19. julij - enodnevni izlet v Trento, ob povratku postanek na Klužah na gledališki predstavi, odhod iz Ajdovščine ob 8.00 Sobota, 2. avgust - piknik na Predmeji, odhod iz Črnič ob 12.45 Sobota, 9. avgust - popoldansko kopanje v Izoli, odhod iz Ajdovščine ob 12.30 Sobota, 23. avgust - enodnevni izlet na Svete Višarje, postanek pri Belopeških jezerih, odhod iz Ajdovščine ob 6.00 MERJENJE KRVNEGA PRITISKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina. MERJENJE KRVNEGA PRITISKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina. MERJENJE KRVNEGA PRITISKA IN SLADKORJA v Batujah vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8.00. Če bi prostovoljno želeli pomagati starejšim, pokličite na sedež DU Ajdovščina, ki obratuje ob pon., sre. in pet. med 9.00 in 11.00, na Cesti IX. Korpusa 1, tel.: 05/ 36 61 383. ZDRAVSTVENI DOM AJDOVŠČINA SLUŽBA ZDRAVSTVENE VZGOJE V juliju in avgustu služba zdravstvene vzgoje miruje, z aktivnostmi pričnejo zopet v septembru. Info: ZD Ajdovščina; Služba zdravstvene vzgoje 05/ 369 31 23, 051 415 731, http://www.zd-ajdovscina.si/ VADBA ZA MAMICE Z DOJENČKI Vadba je primerna za vse mamice od 8. tedna po porodu pa do starosti otroka 1 leto, ki se želijo fizično in psihično okrepiti ter preživeti aktivno urico s svojim dojenčkom. Info in prijave: 040 886 313 (Tina) ali www. zavod-tamala.si OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA AJDOVŠČINA Pisarna: Gregorčičeva 20 (stavba stare občine), Ajdovščina, odprto vsak dan od 7.00-15.00, sreda do 16.00 Skladišče: Stritarjeva la, Ajdovščina - prevzem in oddaja oblačil, obutve in drugih podarjenih dobrin vsak prvi četrtek v mesecu od 9.00-12.00. Darovanje krvi - vsak torek od 8.00-12.00 in 14.00-16.00 ter vsak petek od 8.00-12.00 na oddelku za transfuziologijo v Bolnišnici Šempeter. Info: (05) 366 49 30, ajdovscina.ozrk@rks.si KARITAS Karitas Vipavske dekanije Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372, karitas.vip.dek@siol.net Uradne ure: pon. od 9.00 do 11.00, tor. in čet. od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru. Srečanje prostovoljcev: prvi pon. v mesecu ob 20.00 jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem Goriška cesta 17, Rizzatova vila - sre od 9.00 do 15.00, čet od 15.00 do 19.00, od 19.00 do 21.00 - srečanja skupine, info: Tanja Kaligarič 041 760 067, Oče Franc Prelc 041 795 051 Dom karitas na Cesti Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964, karitas. cesta@siol.net Materinski dom, info: Katarina Deotto, 041 331 639 Popoldan na Cesti, program za otroke, sre. in čet. od 15.00 do 17.00, info: Klementina Bajec, 041 762 029 Popoldan na Cesti, ILO, terapevtska delavnica, sobota od 15.00 do 18.00 Zavod karitas Samarijan Solkan, Skalniška 1, 05/ 33 00 234, karitas. samarijan@siol.net Materinski dom in Varna hiša Stalne prodajne razstave - Občina Ajdovščina, Nova KBM, Ajdovščina, Kapucinski samostan Vipavski Križ, Karitas vipavske dekanije KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20.00 v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani. Informacije: 031-600-770 Vinotoč Černigoj v Lokavcu - odprto vsak konec tedna, skupine po predhodni najavi pa so dobrodošle kadarkoli; Lokavec 76b, 5270 Ajdovščina, 05/364 21 92, 040 217 192 Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 24. v mesecu. INFO: 05/ 36 59 140, tic. ajdovscina@siol.net, www.tic-ajdovscina.si, TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8. FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA CEHTTER Mobitel Mobitel Pri nas lahko uredite VSAK DAN EXPRES •sklepanje novih naročnin-•podaljšanje naročnin- •največja izbira GSM telefonov- AJDOVŠČINA - MERCATOR CENTEft Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681580 NOGOMETNA ŠOLA OLYMP AJDOVŠČINA ORGANIZIRA NOGOMETNI KAMP ZA DEČKE IN DEKLICE OD 6 DO 13 LET Opis programa: Od 8.45 do 9.30 prevoz udeležencev od doma do igrišča (prevoz je vključen v ceno), ob 9.45 trening, ob 11.15 odhod na bazen, ob 12.00 kosilo, od 13.00 - 16.30 vodne aktivnosti, družabne igrice, po želji učenje plavanja in skokov pod strokovnim vodstvom, popoldanska malica. Ob 16.45 trening. Po treningu še enkrat v vodo. Prevoz na dom okrog 18.45. NOVOST: Enkrat v tednu izlet v vodno mesto Atlantis v Ljubljano. Treningi so prilagojeni starostni strukturi in predhodnemu znanju, učinkovito učenje tehnike omogoča vadba enega trenerja na 10 vadečih in enega trenerja na 4 ali 5 vadečih vsaj enkrat na dan. Primerni so tako za začetnike, kot za igralce z določenim predznanjem. Cena znaša 90 Evrov in vključuje še majico, hlačke in izlet v vodno mesto. Možno je plačilo na dva obroka. Aktivnosti potekajo od ponedeljka do petka v naslednjih terminih: 30.6. - 4.7., 7.7. - 11.7., 14.7. - 18.7. in 21.7. - 25.7. Dodatne informacije so vam na voljo na številkah: 031664375 (Uroš), 031533606 (Andi), 031308644 (Aleš) KULTURNI DOM NOVA GORICA Za prijetne glasbene poletne večere v juniju. Vljudno vabljeni! Torek. 3. junij 2008, ob 20. uri Anže Vrabec - klavir T 05 335 4013 F 05 335 40 19 E pr@kulturnidom-ng.si W www.kulturnidom-ng.si Julij v Kulturnem domu Nova Gorica bo v znamenju pestrih glasbenih dogodkov! 12. mednarodno srečanje saksofonistov v Sloveniji Festival Sreda. 2. julij 2008. ob 21.00 Domačija Klinec, Medana v Goriških Brdih Jure Pukl 'Free Tree' zasedba, poseben gost: Tony Malaby (ZDA) - saksofon Četrtek. 3. iulij 2008. ob 21.00 Viteška dvorana gradu Dobrovo v Goriških Brdih Miha Rogina - saksofon Sae Lee (Japonska) - klavir Lev Pu^is - saksofon Larisa Čanji - klavir Petek. 4. iulij 2008. ob 21.00 Atrij gradu Kromberk Orkester Slovenske policije Claude Delangle (Francija) - saksofon Matjaž Drevenšek - saksofon Jean-Denis Michat (Francija) - saksofon Zmagovalca avdicije 12. mednarodnega srečanja saksofonistov Milivoj Šurbek (Slovenija) - dirigent Sobota. 5. julij 2008, ob 17.00 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Zaključni koncert udeležencev poletne šole saksofona in Orkester Saksofonija Obisk koncertov je brezplačen. V primeru slabega vremena bosta koncerta z novogoriškega Bevkovega trga in atrija gradu Kromberk preseljena v Veliko dvorano Kulturnega doma Nova Gorica. Petek. 18. iulij 2008. ob 21.00 Amfiteater gradu kromberk Marko Hatlak - harmonika Koncert v sodelovanju z Imago Sloveniae Vstopnine ni! OSEBA IZ SCHILLER. DRAME WA LLENSTEIN NEKDANJI SL. SMUČ. SKAKALEC (JANEZ) SESTAVIL DRAGO BRECELJ SUROVINA ZA ČOKOLADO SPALNI VAGON AMERIŠKI PEVEC (FRANKIE) VDOVA JOHNA LENNONA (YOKO) MEHIŠKI REVOLU- CIONAR (EMILIANO) STAREJŠA VRSTA JAP. RAČUNALNIKOV LESNI SLADKOR FOTO OBJEKTIV, KI ODSTRANJ. MOTNJE GR.MUZA PESNIŠTVA DEL TENIŠKE IGRE GR.MITOL. REKA ANTON RUTAR LATNIK RADIO NOVA KROŽNI NAPADALEC PRI ROKOMETU VZOR, NEDOSE- GLJIV CILJ ŽENSKO IME ŽLAHTNI PLIN ARABSKA DRŽAVA (DOHA) METKA ALBREHT NOVAK LADO MORSKI RAK BREZ KLEŠČ EMILE ZOLA DVIGNJEN DEL V GLEDALIŠČU AF.GOZD. ŽIRAFA MORSKA RIBA IVAN KRAŠNA POBIČ, FANTIČ TANJIČ ALMIR VRSTA ŽAMETA AM.IGRAL. (DEMI) GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU SKANDIN. DROBIŽ RAZLIČNA SAMOGLAS GOROVJE V RUSIJI ČRNOGOR. PEVEC POPOVIČ (DŽULI) GLAVNO MESTO JAPON- SKE NESMISEL, NONSENS, NEUM- NOST POLOM, HUD PORAZ GERMAN. OREL LIKAR NIVES ITALIJAN. MESTO V POKRAJINI LAZIO VRSTA SKLADBE KRAJ NAD VIPAVO RAZUM, BISTRC ROBERT ALTMAN PASTIR OVNOV FR.SKLAD. (FRANCIS) OBLIKA, DIZAJN 4. IN 6. ČRKA ABECEDE GR.BOGIN PLODNOST HOLANSKI SLIKAR (PIETER VAN) SL.PISAT. KARLIN PIJAČA ST. SLOVANOV BITKA, BORBA TOČKA PRI ŠPORTU TOVARNA V CELJU KACJAN OLGA HEROINA KLAVORA PSIHIČNI PRETRES MESTO OB ČRNEM M. KAVČIČ DANILO 4. IN 2. SAMOGL. NEMŠKI KEMIK IN LEKARNAR (AUGUST) IZDELO- VALEC SIRA MESTO NA ČEŠKEM ZAH. OD PRAGE Ime in Priimek: Naslov: Rešitev pošljite v kuverti do 20. 8. 2008 na naslov: Nova Nova d.o.o.,Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili 3 flaškončke vina iz domače kleti. Nagrajenci križanke 1. Bizjak Nevenka, Višnje 23, 5273 Col 2. Simon Kovšca, Kovk 35, 5273 Col 3. Zvone Klančar, Tovarniška 3 a, 5270 Ajdovščina '“N ' ^ ^ ^ C OPTIKA IBIS; LA, ^ XI STANOVANJSKI KOMPLEKS C2 URNIK: pon. - pet.: 9 -12 in 13-18 sob.: 9-12 ned.: zaprto »X V\ ■ ' PREGLED VIDA IN OČESNEGA OZADJA PRODAJA KOREKCIJSKIH LEČ IN OČAL 'UGODNE CENE Goriška cesta 25,5270 Ajdovščina, tel.: 05/ 36 63 337, e-mail: optika.ibis.doo@siol.net 1894 VIPAVA Q vejtr v Idrijo Društvo motoristovin ljubiteljev motociklovOVEJTR iz Ajdovščine se je v soboto, 21.junija družno odpravilo na MOTO PIKNIK v Idrijo. Kolona 24. težkih motorjev se je ob 14.00 uri formirala na ajdovskem placu ter se v Črnem vrhu nad Idrijo pridružila panoramski vožnji več kot 200 motoristov do Spodnje Idrije. T^Vomači moto klub Merkurje so-JL/delujoče pogostil z žlikrofi ter zaseko in sladoledom v sami Idriji. Tudi pijače, kajpak brezalkoholne, ni manjkalo. Druščina se je ob večjem številu obcestnih gledalcev odpravila nazaj na štartno mesto v Črni vrh, kjer se je večina motoristov zadržala še cel večer. Najbolj vztrajni so po končanem več ali manj kovinskem rock koncertu prespali v šotorčkih ter se naslednje jutro odpravili vsak na svoj dom. Smisel takih srečanj se skriva v izmenjavi mnenj - motorjev in opreme je vedno več, tudi izkušenj. Večkratna srečanja prerastejo v znanstva in druženja, kamor se ljudje radi zatekamo. Motoristom samim pa pomeni nekaj tudi tudi hrup in bencinska moč ter kajpak breztelesna svoboda, ki v koloni podobno pogumnih pride še bolj do izraza. Zato bo takih potovanj še več. Foto in tekst mt Društvo DEŠK in Krajevna skupnost Žapuže vabita na nmii/u/* nm V nedeljo, 29.6.2008 pred Domom krajanov J* ° 8.00 - maraton skozi vse zaselke Zapuž (tek za frtalo) ^lO.OO - dvojice košarka & 18.00 - kulturni program in srečelov ^19.00 - finale košarke ^20.00 -ples ob glasbi ansambla Amor za finale EURO 2008 je poskrbljeno Vabljeni! Citroen dodaja nove dimenzije • Popusti na osebna vozila do 6.000 € • Popusti na tovorna vozila do 4.500 € •dodatni popusti za podetja •vse servisne storitve •karoserijska popravila •prodaja rezervnih delov in dodatne opreme http://www.citroen.si/slejko-potoce/ CTTROCN priporoča TOTA L Poraba goriva predstavljenega modela: 5,9 1/100 km Emisije C02 predstavljenega modela: 147 g/km. Ponudba velja do 31.07.2008. AVTO SLEJKO d.o.o. Potoče 2 5263 Dobravlje Tel: 05 36 44 100 avto.slejkoiasiol.net CITROEN NITI PREDSTAVLJATE Sl NE, KAJ VSE LAHKO CITROEN STORI ZA VAS a Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 NimB¥C~~ ZA VSO DRUŽINO. % Fotoaparat Panasonic Lumix DMC-TZ5 10x optifni zoom, 3.0" velik zaslon odlične ločljivosti, 60.000 točk, senzor z ločljivostjo 9.1 milijonov točk, snemanje video posnetkov v pravi HD ločljivosti 1.280 x 720 točk, HD izhod, v srebrni ali modri barvi ^ Izdelek je na voljo samo v M Centrih tehnike s tovrstno ponudbo. 379,99 EUR Ponudba velja do 2.7. 2008 oz. do prodaje zalog. Nakupi s kartico Mercator Pika in določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust. Zakaj je nogomet najpomembnejša postranska zadeva? Moški radi pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska zadeva v njihovem življenju. Ja, seveda - me, ženske, zelo dobro vemo, da to sploh ne drži. Za postranske zadeve sploh nimamo časa, če pa ga že najdemo, potem nedvomno ne bomo gledale 22 moških, ki se podijo za eno žogo in jo skušajo spraviti v nasprotnikov gol. No, razen če so ti moški res postavni. Zato sem se letos dobro pripravila, izdelala sem načrt priprav za letošnje nogometno prvenstvo, in sicer načrt za celotno družino. Ker vem, da imate tudi ve, drage moje, ob evropskem prvenstvu občutek, da se čas za dobre tri tedne popolnoma ustavi, sem se odločila, da vam priskočim na pomoč. Boste videle, tudi nogomet je lahko dobra stvar, samo če jo znate obrniti sebi v prid. Le česa bi si želela moja družina, za kaj bi bila pripravljena narediti veliko, če ne celo vse; kaj je zelo povezano z nogometom in spremljanjem vseh tekem? Seveda, nov LCD televizor. Obljubila sem jim najnovejši, najboljši in oh in sploh naj model, če bodo še pred začetkom EURA 2008 izpolnili vse obljube, ki jih poslušam že od začetka leta. Nad mojim predlogom so bili več kot navdušeni. Kar naenkrat sem postala superžena, supermami, poleg vseh ostalih superlativov, ki so mi jih namenjali. Ampak tukaj se zgodba šele začne. Tako smo se lepega dneva odpravili v Mercatorjevo tehnično prodajalno M Tehnika, kjer so znani po svoji kvalitetni in raznovrstni ponudbi akustike in zabavne elektronike. Z namenom, da kupimo nov LCD televizor. Še prej smo se ustavili v M Gradnji, kjer sem moža spomnila na njegove obljube o prenovi kopalnice. Ker je vedel, da se sedaj ne more izgovoriti, mi je pomagal pri nakupu ploščic, sanitarne keramike, kopalniškega pohištva in dodatkov. Pravzaprav ni samo pomagal, ampak je bil vidno navdušen, koliko izdelkov ponujajo na enem mestu. Ko pa je zašel v kotiček z orodjem, se je skoraj stopil. V svojem navdušenju pa ni ostal sam -pridružil se mu je tudi naš stari ata. Kot vsi upokojenci tudi on vestno in pridno ureja naš vrt ter skrbi za našo zelenico. Ko je videl izdelke vrtne galanterije in mehanizacije ter izdelke zalivalnega programa, ga nismo mogli več niti premakniti. Na koncu smo mu morali obljubiti, da ga v M Gradnjo ponovno peljemo zelo, zelo kmalu. Mislim, da ni treba posebej razlagati, da ženske lahko v vsaki trgovini najdemo nekaj zase. Ja, tudi v M Gradnji. Vas zanima, kaj sem našla? Bazen. Da se bom lahko malo razvajala tudi jaz. Naj vam zaupam, kaj še najdete v M Gradnji - da boste vedele, če se odločate za gradnjo ali prenovo doma. Preskrbljeni so z bogato in ugodno ponudbo osnovnih gradbenih materialov, kritin in fasad, izdelkov betonske galanterije, keramike, barv ter lakov, najrazličnejših orodij, električne opreme in še marsičesa. Ko smo zadovoljni zapustili center M Gradnja, smo se odpravili v M Tehniko. Glede na zelo dobro izkušnjo v prvi prodajalni, smo bili prepričani, da bo tudi druga zadovoljila vse naše potrebe in želje. Ko smo prispeli, se je najprej izgubil mož. Preučil je vse modele LCD televizorjev, njihove tehnične lastnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Čeprav se bolj malo spozna na te zadeve, mu je pomagal tudi stari ata. Medve s hčerjo sva se zapodili pogledat tipično žensko ponudbo. Nad videnim sva bili navdušeni. Vsi izdelki za na mizo, take izbire že dolgo nisem nikjer videla, najnovejši mali gospodinjski aparati, bela tehnika priznanih domačih in svetovnih proizvajalcev. Vse to na enem mestu.. 1 I Tudi naš sine, najstnik, je ostal brez besed - priznal je, da je presenečen nad ponudbo akustike, zabavne elektronike, računalniškega in foto materiala. Izjavil je, da mora o M Tehniki takoj obvestiti vse svoje sošolce in prijatelje. Tako je naša družina ponovno ugotovila, da bi bilo neumno hoditi v ostale trgovine, če lahko v M Tehniki in Gradnji najdemo vse, kar potrebujemo - in to vsi. Pa da ne boste mislili, da pretiravam - podobno se je zgodilo tudi moji mlajši sestri. Pred časom sta s fantom kupila novo stanovanje. Prijatelj jima je svetoval, naj obiščeta M Pohištvo, da bosta tam našla vse, kar potrebujeta, in res, kupila sta pohištvo za kuhinjo, jedilnico, otroško sobo, spalnico in dnevno sobo. Opremila sta svojo kopalnico, polepšala svoj dom z drobnim kosovnim pohištvom, fant pa si je uredil svoj delovni kotiček z bogato izbiro pisarniškega pohištva. Pri njih sta izbrala tudi talne obloge in vsa svetila. Na koncu vam povem samo še nekaj - z malo domišljije in s pomočjo M Tehnike, Gradnje in Pohištva je volk vedno sit in koza vedno cela. Torej, družina ima nov LCD televizor in kar nekaj drugih priročnih igrač, jaz bom imela nov bazen, urejen vrt in lepo teraso, da o prenovljeni kopalnici niti ne govorim. In ko bo prišel junij in z njim Evropsko nogometno prvenstvo, bomo vsi skupaj uživali v nogometnih veščinah največjih mojstrov. Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net