Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
1999
352(497.12 Ptuj)
6005691,10
LETOV - ŠTEVILKA 10
GLASILO MESTNE OBČINE PTUJ
22. NOVEMBER / LISTOPAD 1999
Fotografija: VIKTORIJA DABIČ, "Občudovanja vredna platana pri bolnici. Takšno sem videla jaz.
UGLEDNO MEDNARODNO PRIZNANJE PTUJSKI PORODNIŠNICI
¿^tujska bolnišnica je ena izmed centralnih ustanov regijskega pomena in ne le bolnišnica na robu mesta. Želja Ptujčanov, da dobijo sodobno porodnišnico, je bila izkazana tudi v praksi. S svojim prispevkom so omogočili izgradnjo sodobnih prostorov in postavitev sodobne opreme. Ginekologi, porodničarji in drugi uslužbenci porodnega oddelka se trudijo, da postaja porodnišnica novorojencem in materam vedno bolj prijazna in se bo odslej kot četrta slovenska porodnišnica ponašala tudi z častnim nazivom UNICEFA »NOVOROjENCEM PRIJAZNA PORODNIŠNICA«. Ta naziv nosi že 8000 porodnišnic v svetu. Med njimi v Sloveniji tudi ljubljanska, celjska in mariborska. Od petka, S. novembra 1999, naprej, ko je bila pred vhodom v porodnišnico slavnostna podelitev častnega naziva, pa tudi ptujska.
S tem, ko je materi in novorojencu v ptujski porodnišnici omogočen neposreden in stalen stik, se oba počutita varneje, saj ju po rojstvu še vedno veže sicer očem nevidna, vendar močna vez, ki obstaja edino med materjo in njenim pravkar rojenim otrokom. To vez lahko hitro prekinemo, če ju po rojstvu ločimo.
Zadnji dve leti so dojenčki ves čas bivanja v porodnišnici ob mamicah, s čimer se tudi vzpodbuja najbolj naraven in preprost način hranjenja dojenčkov - dojenje. Vrnitev na ta spontan način hranjenja dojenčkov prinaša številne prednosti, predvsem zdravstvene.
Materino mleko dojenčkov občutljiv in nežen organizem najbolje ščiti pred nevarnostmi bolezni. Izredno pomemben je psihosocialni stik med materjo in njenim otrokom, ki je najtesnejši prav med dojenjem. S spodbujanjem dojenja, pri čemer pa mora biti materi dopuščena prostovoljna izbira načina hranjenja otroka, si v naši družbi prizadevamo za zdravje otrok in ljudi nasploh.
Doječa mati za uspešno materinstvo potrebuje podporo celotne družbe. Le skupaj lahko zagotovimo čim lažji začetek nove življenjske poti našim potomcem in jim ponudimo več topline ter varnosti v/ svetu, v katerega so rojeni odvisni od skrbi njihovih roditeljev, skrbnikov in vzgojiteljev.
Na slovesni podelitvi naziva so se delavcem ptujske porodnišnice zahvalili in jim ob podelitvi visokega mednarodnega priznanja čestitali janez Zajec, dr. med., državni sekretar v ministrstvu za zdravstvo, v imenu UNICEFA mag. Borut Bratanič, dr. med., in v imenu MO Ptuj župan Miroslav Luci, dr. med. Ploščo na ptujski porodnišnici sta svečano odkrili Dunja Obersnel, članica Unicefa, in vodja ginekološko porodnega oddelka Tončka Neubauer Potočnik, dr. med.
V imenu ptujske bolnice je na slovesnosti govoril direktor Lojze Arko, dr. stom., in v imenu ginekološko-porodnega oddelka Tončka Neubauer Potočnik, dr. med.
Milena Turk
"Občudovanja vredna platana pri ptujski bolnici. Takšno sem videla jaz." Fotograflja/besedllo: Viktorija Dabič

itolksOn g® ®§@ @®
/ ponedeljek, 8.11.1999, je v mariborski bolnišnici tik pred 101. rojstnim dnevom zaradi težav s srcem umrl Leon Štukelj. Doajen slovenskega in svetovnega olimpizma.
Leon Štukelj je bil najstarejši živeči olimpijski zmagovalec na svetu sploh, človek, ki je s svojimi olimpijskimi nastopi v Parizu 1924, Amsterdamu 1928 in Berlinu 1936 začetnik zlate antologije slovenskega olimpijskega športa. Zagotovo je živel tudi s svojimi spomini na zlati olimpijski kolajni v mnogoboju za posameznike in na drogu v Parizu 1924, zlato kolajno na krogih, bronasto kolajno v mnogoboju za posameznike in bronasto kolajno v ekipnem mnogoboju v Amsterdamu 1928, pa tudi na srebrno odličje na krogih v Berlinu 1936, kjer je v svojem osemintridesetem letu zaključil olimpijsko kariero. Iz nerazumljivih razlogov je bil prikrajšan za nastop v Antvverpnu 1920, medtem ko je bil jugoslovanski olimpijski komite krivec, da ni potoval na olimpijske igre v Los Angeles 1932 (slovenski izseljenci so bili pripravljeni pokriti stroške nastopa slovenske gimnastične reprezentance).
Dejstvo je, da je bil Leon Štukelj olimpijec svetovnega formata, ki bi lahko nastopil na petih olimpijskih igrah v razponu šestnajst let gimnas-
Prvo, kar človek v svojem življenju odkrije,
za čemer človek steguje roko, najdragocenejše, kar v življenju ima, pa čeprav se tega ne zaveda, je družinsko življenje.
Kopling
tične kariere neverjetnega asketa, za katerega je bil šport še v častljivi starosti predmet živega zanimanja. Njegova knjiga Sedem svetovnih tekmovanj je delo antologijske vrednosti. Ne samo za Slovence, temveč za svetovno gimnastiko nasploh, veliko vrednost pa ima tudi za športne novinarje, posebno tiste, ki preučujejo olimpijske igre. Leon Štukelj je bil predan novim raziskavam o svetovni gimnastiki, ki je bila zanj več kot tekmovanje v velikih športnih arenah, v katerih je zbral sedemnajst kolajn z velikih tekmovanj. Želel je raziskovati naprej, vznemirjen ob misli, kakšne rezultate so dosegli najboljši slovenski telovadci na mednarodnih tekmah na začetku dvajsetega stoletja, saj je Slovenija kot samostojna reprezentanca nastopala na svetovnih prvenstvih v Pragi 1907, Luksemburgu 1909, Torinu 1911 in Parizu 1913, kar je še kako pomembno. Kot je govoril starosta slovenske gimnastike, smo že takrat tudi na športnem področju dokazali Avstro-Ogrski, da smo narodno zavedni, sposobni tvornih dejanj in velikih uspehov tudi v svetovnem merilu. Vedno je spremljal dosežke še na drugih področjih in si med sprehodi ali doma zapisoval na majhne lističe misli o svetu današnjih dni.
Človek, ki je bil star kot olimpijske igre moderne dobe, je bil kot nalašč za propagando olimpizma. Če ne bi bilo drobnega Novomeščana, bi si ga morali izmisliti: človeka, ki je pred skoraj davnimi osmimi desetletji doživljal svoje prve zvezdne trenutke kot olimpijski telovadni zmagovalec in nekaj dni pozneje, ko so ga v Novem mestu nesli na ramah z železniške
postaje v Kandiji v dva kilometra oddaljeno mestno središče, kjer mu je župan vzkliknil: »Ave triumphator.« To se ni zgodilo ne prej ne pozneje.
Leon Štukelj je raziskoval, zakaj slovenski telovadci niso nastopali na 01 v Antvverpnu 1920, ko so bili že med najboljšimi v svetu, pa tudi k Stockholmu 1912.
MISLI ODGOVORNE UREDNICE
f y enim in upoštevam nasvete, pripombe in dobronamerna opozorila bralcev Ptujčana, predvsem tistih, ki naš časopis bogatijo s svojimi fotografijami, članki, oglasi in drugimi prispevki. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujem za smisel za to dejavnost in prostovoljni trud, saj delajo brez plačila.
Na neotesanosti, kot so zajedljiva vprašanja, zakaj smo nekaj ali nekoga v našem glasilu omenili, drugega pa ne, zakaj smo nekemu dogodku namenili več prostora in besed kot drugemu in kdo o tem odloča, se v uredništvu ne bomo ozirali in ne upoštevali. Morda je kdo zaradi tega prizadet, užaljen ali celo jezen, vendar mora vedeti, da ga je užalil in prizadel ali celo razjezil le njegov lastni jaz. Po kodeksu novinarske etike in po zakonskih predpisih s področja izdajanja javnih glasil in novinarstva nima namreč prav nihče pravice od avtorja prispevka zahtevati ali kakor koli nanj pritiskati, da bi nekoga ali nekaj v svojem pisanju omenil, in to celo na njemu všečen način. To je namreč grob poseg v avtonomnost in neodvisnost javnega obveščanja, ki sta pogoj za objektivno obveščenost občanov. Vsak, ki piše v občinsko glasilo, ima pravico, da se suvereno odloča o tem, čemu ali komu bo v lastnem avtorskem izdelku namenil več besed, čemu ali komu dal prednost pred drugim oziroma ali bo o nečem ali nekom sploh kaj napisal.
Edino uredništvo Ptujčana, ki ga za štiriletno obdobje imenuje občinski mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je pristojno in pooblaščeno ter sme odločati o tem, kako bo vsebina, po obsegu omejenega glasila, prostorsko razdeljena in čemu bo namenjenega manj, čemu pa več prostora. Ima pa po Odloku o izdajateljstvu javnega glasila MO Ptuj Ptujčan tudi pravico, da zavrne objavo prispevka, za katerega meni, da ne spoštuje kodeksa novinarske etike in ni v skladu s programsko zasnovo glasi-
la. To pravico si uredništvo Ptujčana redko vzame.
Programska zasnova javnega glasila Ptujčan je sicer precej široka. V njem lahko objavljamo informacije in komentarje s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini, pisma bralcev, oglase, ostala sporočila itd., predvsem pa moramo javnost obveščati - s tem namenom je bil Ptujčan tudi ustanovljen - o delu občinskih organov, mestnega sveta kot najvišjega organa odločanja, župana, o delu občinske uprave, svetov mestnih in primestnih četrti, o predlogih, pobudah, mnenjih in delovanju političnih strank. Viri financiranja Ptujčana komaj zadostujejo za takšen obseg mesečnih številk, kot izhajajo zdaj, in žal ne dopuščajo, da bi lahko pisali širše in vas obveščali še o čem, denimo o delovanju društev; ki jih je v občini veliko in so zelo dejavna, več o zdravstvu in socialnem skrbstvu ter zaposlovanju oz. problemu brezposelnosti, da bi lahko uvedli stalne rubrike, na primer RAZVEDRILO, NAGRADNA KRIŽANKA ali PREPOZNAJTE SE ..., kot nam mnogi predlagate.
Ptujčan ne zdrži primerjave npr. z revijo Mariborčan, kot to marsikdo rad počne. Mariborčan že po vsebini sodeč nima take specifične programske zasnove, kot jo imajo občinskega glasila, pa tudi po finančni plati z ozirom na obseg in razkošnost oblikovne izvedbe ni primerljiv s Ptujčanom. Vsi, ki pišejo v naše glasilo, počnejo to prostovoljno ali pa po službeni dolžnosti, vendar brez dodatnega plačila.
Tiste, ki menijo, da je naše glasilo dobrodošlo In ga vsak mesec pričakujejo, vabim, da v uredništvo poleg ostalih prispevkov pošljejo tudi fotografije neuglednih, zanemarjenih kotičkov, ki v mestu in okolici bodejo v oči in bi se jih morda dalo z malo volje, truda in skrbnosti primerno urediti. Posnetki naj bodo opremljeni z naslovom, kratkim komentarjem, imenom avtorja fotografije in imenom avtorja prispevka.
V uredništvu Ptujčana želimo uvesti novo rubriko z naslovom »NEUGLEDNO«, ki bi ji namenili eno četrtino strani in tako opozorili prebivalce naše občine, da moramo za urejenost bivalnega okolja skrbeti vsi in ga videti kot celoto, ne le kot seštevek lastniških parcel.
^ KAZALO 1

Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400 - 630 - 20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 771-651, 772-731, telefaks: 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si.
Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Liljana VOGRINEC, telefon: 040 23-99-11, telefaks: 773-078. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230, e-maikgrafis@siol.net Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Boris GORNIK -ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS, Ignac VRHOVŠEK - DS. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.

MESTNI SVET
IPpSippdi^Bilsns MfMmm F/jiM
SPREJELI SPREMEMBE LETOŠNJEGA PRORAČUNA IN OSNUTEK PRAVILNIKA O DELOVANJU SVETNIKOV
Na 10. seji, ki je bila 28. oktobra, so mestni svetniki med drugim obravnavali predlog sprememb Odloka o proračunu MO Ptuj. Sprejeli so ga po hitrem postopku z upoštevanjem nekaterih amandmajev, ki vplivajo le na notranjo prerazporeditev finančnih sredstev. Na seji so na dnevni red uvrstili še točko z ugotovitvenim sklepom o prenehanju mandata svetniku Tomažu Neudauerju zaradi nezdružljivosti funkcije člana sveta s sodniško
funkcijo. Mandat mu je prenehal 13. oktobra letos. Preostanek mandatne dobe bo svetniško funkcijo opravljal naslednji kandidat na listi kandidatov Socialdemokratske
stranke Slovenije za volitve članov Mestnega sveta MO Ptuj v volilni enoti 1 (območje obsega mestni četrti Breg in Center), to je samostojni podjetnik Stanislav jurenec.
ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU
MO PTUJ ZA TO LETO
Nadzorni odbor Mestne občine Ptuj je 29.10. '99 na 5. seji za novega predsednika odbora izvolil Miroslava Korošca, stanujočega na Ptuju, in za podpredsednika odbora Simona Starčka, prav tako s Ptuja.
Odlok je objavljen tudi v priloženem Uradnem vestniku, kjer si lahko podrobneje ogledate razporeditev prihodkov in odhodkov po posameznih postavkah.
Prihodki letošnjega proračuna znašajo 2.762.109.067 SIT in so zaradi prenosa presežka nižji za 251.851.373 SIT, odhodki pa 2,961.660.440 SIT. Upoštevano je bilo dopolnilo Milana Petka k I. členu odloka o spremembah odloka o proračunu. Predlagal je, da se bilanca prihodkov in odhodkov poveča za 4.500.000,00 SIT; kar je potrebno zato, ker je javnim zavodom dodana nova postavka Dominikanski samostan - kulturni tolar v omenjenem znesku.
Obravnavali so tudi osnutek PRAVILNIKA O ZAGOTAVLJANJU POGOJEV ZA DELOVANJE SVETNIKOV OZIROMA SVETNIŠKIH SKUPIN,
s katerim se podrobneje razčlenjuje določba poslovnika mestnega sveta, ki govori o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov. Finančna sredstva za njihovo delovanje bodo zagotovljena iz občinskega proračuna, vodila pa se bodo za vsakega svetnika oz. svetniško skupino posamezno po stroškovnih mestih. Posameznemu svetniku bi pripadalo po uveljavitvi tega pravilnika 21.000,00 SIT mesečno. MO Ptuj bi po tem pravilniku svetnikom pokrivala stroške za pisarniški material, poštne storitve, fotokopiranje, naročnine na Uradni list in strokovno literaturo, izobraževanje
OBVESTILO
11. seja mestnega sveta bo v ponedeljek,
29. novembra 1999, ob 13. uri.
in strokovno pomoč, ki jo nudijo organizacije ali posamezniki. Osnova za plačilo bo račun, ki bo naslovljen na Mestno občino Ptuj s pripisom "za svetnika oz. svetniško skupino«.
Odbor za splošne zadeve je predlagal, da se pri pripravi pravilnika upošteva še stroške za telekomunikacijske storitve in plačila najemnine za uporabo prostorov.
Predložena in upoštevana so bila še naslednja dopolnila: dve dopolnili predlagatelja (župana) za spremembe v bilanci prihodkov in bilanci odhodkov. Na postavki transferni prihodki se prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije v višini 298,969.161,00 SIT z rebalansom povečajo za 4,5 milijone SIT, v bilanci odhodkov pa se v postavki investicijski transferji javnim zavodom doda nova proračunska postavka pod naslovom Dominikanski samostan -kulturni tolar v višini 4,5 milijone SIT. V postavki turizem so črtali podpostavki za prireditvi Otroški žur in Aronove viteške igre, ker ne bodo izvedene, znižala se je postavka za druge manjše prireditve in so sred-
nakažejo politični stranki, prikrita in nedovoljena oblika financiranja. Zato bo s tem pravilnikom omogočeno, da se iz občinskega proračuna plačujejo računi svetnikov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je izpostavila, da svetnikom največ težav povzroča zagotavljanje ustreznega prostora in pokrivanje stroškov za njegovo uporabo. V zvezi s tem je bilo danih največ predlogov.
Pri pripravi osnutka je bilo upoštevano stališče Računskega sodišča RS, po katerem je financiranje stroškov svetniških skupin tako, da se finančna sredstva kot prenosni izdatek
Sprejeli 50 SPREMEMBE ODLOKA O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU (SPVCP).
Poslej bo šest članov In predsednika sveta za 4-letno obdobje imenoval Mestni svet MO Ptuj, kar je bilo doslej v pristojnosti župana. Tako bo SPVCP postal organ mestnega sveta. Novost pa je tudi to, da bosta dva člana SPVCP imenovana izmed svetnikov mestnega sveta. Razen njiju so člani sveta za preventivo še: predstavnik osnovnih šol, predstavnik Policijske postaje Ptuj, predstavnik upravljalca cest in predstavnika mestnih in primestnih četrti.
stva v višini 600.000,00 SIT prerazporejena na postavko Božično novoletne prireditve. Dodali so še novo postavko v višini 250.000,00 SIT za ustanovitev Lokalne turistične organizacije.
Odbor za okolje in prostor je dal dopolnila za prerazporeditev sredstev na odhodkovni strani odloka.
Iz postavke za cestno dejavnost so 5 milijonov SIT prenesli na postavko komunalna dejavnost; kar bo porabljeno za primarno in sekundarno fekalno kanalizacijo ob Ormoški cesti in Ribiški poti.
Lista KS mesta Ptuja je z amandmajema predlagala: o povečanje proračunskih sredstev na postavki akcija za ostarele občane s 660,00 SIT na 1.000,00 SIT po občanu in o planirana sredstva za karto mestne občine naj ostanejo v višini 2,5 milijonov SIT in naj se ne ukinjajo, saj je karta nujna za prostorsko planiranje in turistično promocijo kraja. Po obrazložitvi Staneta Napasta, da za izdelavo karte MO Ptuj ni potrebno sredstev posebej predvideti, saj je karta že v izdelavi in so sredstva predvidena v postavki drugi operativni odhodki za strokovne podlage, je Lista KS ta amandma umaknila.
Emil Mesarič je dal dopolnilo za prerazporeditev in povečanje sredstev za Božično novoletne prireditve, in sicer so zmanjšali postavko stroški za proslave in pokroviteljstvo prireditev za 600.000,00 SIT in v enaki višini povečali sredstva za Božično novoletne prireditve.
Odgovori na vprašanja svetnikov
Vprašanje in pobuda Miroslava Letonje:
1.	Vprašanje v zvezi z izvajanjem javnih del.
Odgovor: Odbor za izbor javnih del je na svoji 85. seji v Ljubljani odločil, da je za izvajanje programov javnih del INFORMATOR-VARNOSTNIK potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za šolstvo in šport. Centralna služba Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje je za vse programe pod tem naslovom, ki se izvajajo v Sloveniji, že zaprosila za mnenje. Ministrstvo še ni pisno odgovorilo o nadaljevanju teh programov, zato so se vsi programi, ki se izvajajo na šolah, prenehali izvajati 30.8.1999. Mestna občina Ptuj je od 1.1. do 30.6.1999 kot naročnik sklepala pogodbe o izvajanju javnih del za tri mesece, saj je število prijavljenih programov presegalo naše finančne možnosti, javnim delavcem, ki bodo ob morebitni prekinitvi programov javnih del ostali brez zaposlitve, bomo v sodelovanju z Uradom za delo Ptuj iskali nove zaposlitve v okviru programov javnih del, ki so že odobreni oziroma bodo odobreni.
Opomba avtorice:
V času priprave tega odgovora za Mestni svet MO Ptuj je ministrstvo za šolstvo in šport že izdalo soglasje za izvajanje programa javnih del INFORMATOR. Na osnovnih šolah se program že izvaja.
Pripravila: Maja Erjavec
2.	Na lokaciji Sp. Velovlek naj se od hišne številke 38 do hišne številke 84 - Kicar uredi javna razsvetljava dolžine približno 800 m.
Odgovor: Pobudo bomo obravnavali in v okviru možnosti upoštevali v planu 2000.
sOs	s0/
/gv ✓{jv
Pobuda Marije Strelec:
Komisija za izdajanje dovoljenj za postavitev reklamnih tabel na podlagi Odloka o izveskih na Ptuju naj na naslednji seji sveta poroča o svojem delu.
Odgovor:
Poročilo bo podano na eni od naslednjih sej.
Pripravil: Tone Purg

V)o sZ orp
Odgovor: Če kdo želi, je možno na Komunalnem podjetju Ptuj naročiti prenosno ozvočenje, vendar za dodatno plačilo.
0 5$ 0
Pobude Konrada Rižnerja:
1.	Slovenske železnice je potrebno nujno opozoriti, naj ograjo ob progi zaključijo do mostu čez Dravo.
Odgovor: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je to problematiko že obravnaval in zaključil, da je glede na strmo brežino nasipa močno zmanjšanja možnost prečkanja proge na tem delu in ograja ni nujna.
2.	Služba občinske uprave naj poskrbi, da na pločniku na Žnidaričevem nabrežju ne bodo vedno parkirani avtomobili (predvsem so to avtomobili delavcev Komunalnega podjetja Ptuj).
Odgovor: Nepravilno parkiranje na pločniku ob Žnidaričevem nabrežju je zelo pogosto. Komunalnemu podjetju Ptuj je bilo naloženo, da postavi ustrezne prometne znake, ki bodo omogočili učinkovite ukrepe mestne redarske službe.
3.	Naj se že enkrat prepreči, da bi občani odpadke odlagali na divje odlagališče v Čajke.
Naj se o tem objavi prispevek v Ptujčanu.
Odgovor: Komunalna inšpekcija je pozorno proučila vse anonimne prijave (prijavljenih je bilo 7 povzročiteljev). Vsi povzročitelji, ki jim je bilo možno dokazati nepravilno odlaganje odpadkov v zapuščeni jami Čajke, so bili prijavljeni sodniku za prekrške. Prav tako je inšpekcija poslala opozorilo lastnikom opuščene gramoznice (fizične osebe in Sklad kmetijskih zemljišč RS), da so dolžni varovati svojo nepremičnino (opuščeno gramoznico) pred onesnaževalci. Komunalna inšpekcija poziva vse občane, da z dokazili (reg. št. tovornjaka itd.) prijavijo nove onesnaževalce. Policija je obveščena. Pridobljen je predračun za odstranitev odpadkov in predvideni ukrepi po sanaciji.
Pripravil: Herbert Glavič
\Q/	\J)/
'm 7$
Pobude Vladimirja Aracki:
1.	Odgovori naj se na vlogo medobčinskega društva za pomoč prizadetim »Sožitje«, ki je zaprosilo za pomoč MO Ptuj pri iskanju ustreznih prostorov za delovanje društva.
Odgovor: Vloga je bila dana MČ Breg, ki jo bo obravnavala in dala svoje mnenje.
2.	Pod gradom naj se uredi parkirišče za avtobuse.
Odgovor: Parkirišče za avtobuse pod gradom je že urejeno, le vozniki osebnih vozil ga pogosto zasedejo. Na to je bila opozorjena mestna redarska služba.
3.	Kdo nadzira pročelja starih stavb v starem mestnem jedru, na katerih se pojavlja vedno več reklamnih sporočil (Prešernova 8, Slovenski trg 1)?
Kdaj in kako bodo v zvezi s tem ukrepale pristojne službe?
Odgovor: Komunalna inšpektorica je že opozorila uporabnike poslovnih prostorov v teh stavbah, da odstranijo reklamna sporočila, ki so v nasprotju z odlokom.
m % %
Pobuda Janeza Svržnjaka:
Na starem Rogozniškem pokopališču naj se uredi brezžično ozvočenje. Pogrebna služba Komunalnega podjetja Ptuj naj bi stroške ozvočenja vračunala v stroške pogrebnega obreda.
4.	Osnovna šola Mladika zahteva postavitev ustreznih prometnih znakov na naslednjih lokacijah:
semaforizirano križišče na Minoritskem trgu, začetek Čučkove ceste,
Ormoška cesta - Lužnik,
Ormoška cesta - avtobusno postajališče Kuhar,
Avtobusno postajališče Spuhlja I in II.
Odgovor: Komisija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu si je
20.10.1999	ogledala vsa avtobusna postajališča in križišča ter ugotovila, da so avtobusna postajališča opremljena v skladu z zakonom (znak III-49, rumena prekinjena črta, napis BUS).
Avtobusna postajališča, znaki ob magistralni cesti in križišče pri Minoritskem trgu so v lasti DDC-ja. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo pozval republiškega inšpektorja za ceste, da si ogleda te problematične točke, poda mnenje in ustrezno ukrepa.
Pripravila: Zdenka Matjašič
\D/ \il/ M/
m m m
Vprašanje Milana Križeta: Kdaj se bodo začela dela na odvodnjavanju hudournika v Štukih?
Odgovor: Pridobljene so odstopne izjave lastnikov, izvajanje že poteka. Upravljalec ceste ima naročilo za popravilo in asfaltiranje poškodovane ceste na ovinku.
Pripravil: Herbert Glavič

f/^eosi
\iy	\d/
m
Pobudi Janeza Rožmarina:
1.	Uredijo naj se prehodi za pešce vsaj na kritičnih točkah: Rogaška cesta-Poljska cesta, Zagrebška cesta-pri Suhi veji in Mariborska cesta. Odgovor: Označitev prehodov za pešce se izvaja, razen Mariborske ceste, ki je trenutno v rekonstrukciji. Po opravljeni rekonstrukciji bo izvedena talna signalizacija.
2.	Pristojne državne institucije je potrebno opozoriti na nujno sanacijo mostu čez Studenčnico, ker je dotrajan. Most na G-2 Ptuj-Studenčnica. Odgovor: Objekte na državnih cestah nadzira Direkcija RS za ceste Ljubljana, ki po stanju objekta predlaga sanacijo.
¿te
Pobuda in vprašanje Franca Štrucla:
7.	Na Osojnikovi cesti, kjer velja nov prometni režim, križišče ni dobro urejeno; zaradi zavijanja tovornjakov pri Raju desno naj se zoži prometni pas na Osojnikovi cesti za vožnjo naravnost.
Odgovor: Priključek na Osojnikovo cesto (Rt 229 Ptuj-Lenart) je izveden po tehnični dokumentaciji, ki jo je potrdila upravljalka ceste Direkcije RS za ceste Ljubljana.
2. Kaj je z dopisi in vlogami Mestne četrti Breg za območje Turnišč za rešitev oz. pridobitev ceste, ki je
nekoč že bila odobrena z odlokom (Sagadinova, Draženska in Pohorskega bataljona)?
Odgovor: Podaljšek Sagadinove ulice na Dražensko cesto oz. Pohorskega bataljona ni opravljen, ker ni urejeno lastništvo zemljišč.
Vprašanji in pobuda Rajka Brgleza:
7.	Kaj se dela na cesti proti Grajeni, t. j. takoj za ovinki, po sanaciji Grajene?
Odgovor: Na odseku ob Grajeni trenutno dela ne potekajo, potrebno pa je urediti brežine na tem odseku oz. je zahtevek za sanacijo posredovan na Direkcijo RS za ceste.
2. Kdaj bo saniran del ceste od Grajene proti Vurbergu, in sicer tisti del, ko prideš iz Grajene in cesta zavije proti gostišču Damjak do odcepa za Sluga?
Odgovor: Zahtevek je posredovan na Direkcijo RS za ceste za preplastitev navedenega odseka.
3.	V križišču ceste od bencinske črpalke na Potrčevi do Osojnikove ceste naj bi zgradili rondo.
Odgovor: Ureditev krožišča (rondo) bomo strokovno proučili in pripravili mnenje o vaši pobudi.
Pripravil: Milan Pavlica
PROMETNA UREDITEV
UREJANJE JAVNIH PARKIRIŠČ IN ODVOZ NEPRAVILNO PARKIRANIH VOZIL
Pred letom dni (oktobra 1998) smo v Mestni občini Ptuj začeli izvajati gospodarsko javno službo urejanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil. Koncesijo za izvedbo je dobilo Komunalno podjetje Ptuj za dobo dveh let.
Izdane so bile različne nalepke za stanovalce v peš coni (219), za dostavo (189) in intervencijske službe (88).
Celoten sistem deluje brez večjih motenj na potopnem valju in parkmetrih. Po začetnem nezaupanju, pa tudi odporu, celotni sistem urejanja prometa vedno bolje deluje, kar kažejo naslednji kazalci.
Parkiranje vozil na organiziranih parkiriščih (plačljivih in neplačljivih) narašča.
ODVOZ VOZIL V OBDOBJU OD NOVEMBRA DO OKTORBA 99
V	modri coni in na organiziranih parkiriščih se vedno najde mesto za parkiranje.
Vozniki vedno bolj upoštevajo prometno ureditev, saj zelo hitro upadajo prisilni ukrepi (odvoz in kleščenje vozil) -glej grafikone.
V	bodoče bo potrebno zgraditi še parkirišča pri bolnišnici ob Potrčevi cesti in povečati parkirišče ob zdravstvenem domu, prav tako pa povečati obstoječa parkirišča. Bolje je potrebno urediti parkirišča za turistične avtobuse in izboljšati prometno signalizacijo.
Leta 2000 bo redarska služba dobila v celotni Sloveniji enotne uniforme.
Stanislav NAPAST
OBVESTILA
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
NA PTUJU NOV KEGLJAŠKI KLUB
Lansko jesen je bilo na Ptuju odprto novo štiristezno kegljišče nemške znamke FUNK. Postavljeno je v prostorih, kjer je pred približno 25 leti že delovalo, to je v prizidku hotela Petovio na Trstenjakovi ulici 13 na Ptuju. Zdaj je v lasti samostojne podjetnice Violete Rotvejn in njenega moža Darjana, ki pa sta pred kratkim ustanovila tudi nov kegljaški klub »ELITE«. V klub se lahko včlanijo tisti Ptujčani in Ptujčanke, ki imajo veselje do kegljanja, prav tako mladina in tisti, ki bi se želeli naučiti kegljati, pa do sedaj te možnosti niso imeli. Namen kluba je rekreacijsko kegljanje, ki pa lahko kasneje ob doseženih zelo dobrih rezultatih vstopi tudi v tekmovalno ligo. Naj za informacijo dodamo, da je na kegljišču živahno, saj je lansko zimo takoj po odprtju potekal del tekmovanja v 1. območni ligi OKZ MARIBOR, letos pa od 6. do 13. junija I. odprti turnir v kegljanju za posameznike, na katerem je tekmovalo 228 kegljačev in kegljače iz vse Slovenije, med njimi tudi Hary Steržaj, ki je postavil rekord kegljišča.
Za vpis in vse dodatne informacije se lahko oglasite na kegljišču »ELITE« ali v »KECLBAN« baru in pri g. Darjanu, kjer potrdite članstvo, prav tako pa lahko oddate rezervacijo za čas kegljanja. (Tel. štev. 778-123 ali 041 640-088.)
Violeta ROTVEJN (za kegljaški klub Elite)
iPtU/
MEDNARODNA RAZSTAVA MALIH ŽIVAU
Pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj organizira Društvo gojiteljev malih živali Ptuj četrto mednarodno razstavo malih živali (kunci, golobi, perutnina, okrasna perutnina in še druge živali), ki bo od 10. do 12. decembra 1999 v športni dvorani Mladika na Ptuju. Razstavljenih bo okrog 600 živali.
Prisrčno vabljeni!
Ivan Brlek (za razstavni odbor)
SPOROČILO OBČANOM
Iz občinske uprave Mestne občine Ptuj Vas obveščamo, da smo z mesecem oktobrom preselil pisarno za delo mestnih četrti iz jadranske 6 v mestno hišo na Mestni trg 1, v pritličje (vhod skozi dvorišče).
Občani lahko na novi lokaciji koristijo storitve mestnih četrti Mestne občine Ptuj.
OBVESTILO O JAVNI DRAŽBI
Mestna občina Ptuj kot upnica obvešča zainteresirane osebe, da bo v sredo, 24.11.1999, ob 10. uri druga javna dražba mešanega trgovskega blaga (tekstil in obutev) na naslovu Natašina pot 1, Ptuj, kjer je blago v hrambi. Informacije in dogovor o ogledu po telefonu 771-146, g. Franc Vreže.
Lizika VIDOVIČ, univ. dipl. ekon. direktorica občinske uprave Mestne občine Ptuj
tPtrSsjp&^IkS s^trmmfk s® m® BskümBaiß^>B
IZ ZLSD PTUJ
Pri pregledu dela obeh občinskih svetnikov so člani predsedstva enotno podprli stališče, da za uvedbo brezplačne pravne pomoči za tiste občane, ki sicer ne bi mogli uveljavljati svojih pravic, ni potrebno čakati zakona, kot menijo v županovem uradu. Če se vodstvo občine zaveda, da v današnjih razmerah nimajo več vsi ljudje možnosti, da uresničujejo svoje temeljne pravice, mora zagotoviti tako možnost sama, s svojimi službami. Zato smo v ZLSD pripravili osnutek pravilnika o taki pomoči, o tem kdo in pod kakimi pogoji je upravičen do brezplačne pravne pomoči in v katerih zadevah in ga vložili v proceduro za obravnavo na občinskem svetu.
K živahnemu dogajanju v stranki bistveno prispevajo člani Mladega foruma, ki so se udeležili bilateralne izmenjave z mladimi socialdemokrati iz Nemčije v času od 24/10 do 31 /10 v Berlinu, z osrednjo temo: Prihodnost Evropske unije. Dva člana MF sta se udeležila mednarodnega srečanja socialdemokratskih podmladkov srednje Evrope.
V soboto, 6/11 so organizirali okroglo mizo na temo ekologije, okolje v našem mestu, ki se je je udeležilo 30 mladih iz štajerske regije. Sporočilo mladih je: očistiti ptujsko jezero, pospešiti gradnjo čistilne naprave v Mariboru, uvesti ekološki dan na ptujskih osnovnih in srednjih šolah, uvesti predmet o ekologiji v šole. Enkrat tedensko imamo dve uri za rekreacijo mladih.
Ana Ostrman
I.
Mestni svet Mestne občine Ptuj bo podelil veliko oljenko: za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki predstavlja Mestno občino Ptuj v širšem kulturnem prostoru.
Župan Mestne občine Ptuj bo podelil oljenko: za uspehe, dosežene na kulturnem področju.
II.
Predlogi in priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupnosti, podjetju, organu in društvu ter natančen opis posebnih in izrednih uspehov, doseženih na področju kutlurne dejavnosti.
III.
Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj najkasneje do 27. decembra 1999. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo podjetja, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki.
IV.
Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika.
Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj
IZ MESTNE HIŠE
Možnosti pospeševanja skladnega regionalnega razvoja
Podravje. Ta območja bi posamično pripravljala razvojne programe in jih potem združevala na regionalni ravni. V nadaljevanju je minister predstavil financiranje regionalnega razvoja. Tako bo vlada v letu 2000 za spodbujanje regionalnega razvoja namenila 0,5 BDP, v prihodnjih letih pa ne manj kot 1 %. Sekretarja Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj sta predstavila organizacijske in pravne okvire za učinkovito podporo regionalnega razvoja ter
Minister Marjan Senjur in direktor Bistre Štefan Čelan ob prihodu v mestno hišo, Foto KOSI
delovanje agencije za regionalni razvoj. Delovanje sklada za regionalni razvoj in finančne spodbude za demografsko ogrožena območja je predstavil direktor sklada.
Župani občin Spodnjega Podravja so v razpravi potrdili že izražen skupen razvojni interes na tem območju.
Minja Vučinic
Mestna občina Ptuj in Znanstveno raziskovalno središče Bistra sta 26.10.1999 v prostorih Mestne občine Ptuj pripravila delovno srečanje, na katerem so sodelovali minister Marjan Senjur s sodelavci, sekretarja Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Rado Klančar in Ivo Piry, direktor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Bojan Dejak in župani oz. podžupani občin Spodnjega Podravja.
turni dediščini in ob nekaj večjih poslovnih sistemih, na malem gospodarstvu, turizmu in trgovini. Na podlagi Zakona o skladnem regionalnem razvoju bodo skupne razvojne programe občin vodile REGIONALNE RAZVOJNE AGENCIJE in eno želimo imeti tudi na našem območju.
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur je v nadaljevanju srečanja predstavil vlogo ministrstva pri pospeševanju skladnega regionalnega razvoja.
Povedal je, da statistične regije, upoštevane v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, predstavljajo le zasilno rešitev, povezovanje občin pa mora temeljiti na prostovoljnem združevanju. Zato vidi eno od možnosti v oblikovanju nekaj večjih slovenskih regij, v njihovem okviru pa glede na interes občin oblikovanje »podregij«. Po njegovem mnenju bi bilo primerno v Podravju veliko statistično regijo razdeliti na Zgornje, Osrednje in Spodnje
Uvodoma je župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci predstavil problematiko lokalnih skupnosti in povedal, da se je s sprejetjem Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja tudi v našem okolju odprla možnost za vzpostavitev regionalne ekonomije, ki se bo vzdrževala sama. Uporaba starih ozemeljskih razdelitev, ki zgolj birokratsko združujejo in statistično preštevajo razvojne možnosti, za občine na tem območju ni sprejemljiva. Vse dosedanje analize so pokazale, da je prejšnja vizija in strategija razvoja, ki je odgovornost za razvoj prepuščala velikim centrom, napačna. Ptuj z okolico gradi razvoj na naravni in kul-
Na delovnem srečanju v sejni sobi, 26. novembra 1999, Foto KOSI
USTANAVLJANJE LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE
V ponedeljek, 25. oktobra, so se v mestni hiši na Ptuju sestali župani in predstavniki občin Dornava, Sv. Andraž, Majšperk, Videm, Zavrč, Hajdina, Markovci, Trnovska vas, Ptuj in Branko Brumen iz GIZ Poetovio Vivat ter Peter Vesenjak iz Hostinga, d. o. o., kjer so se dogovorili o ustanovitvi LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE (v nadaljevanju LTO) oz. preoblikovanju Gospodarskega interesnega združenja Poetovio Vivat v LTO ter razjasnili odprta vprašanja.
Srečanje sta vodila ptujski župan Miroslav Luci in podžupan Ervin H oj ker. Preoblikovanje GIZ-a v LTO sta predstavila Peter Vesenjak, zadolžen za pripravo projekta, in Branko Brumen, zadolžen za izpeljavo projekta. Ptujski župan je v uvodu poudaril pomen pridobitve statusa tu-
rističnega območja, kajti to je možnost za pridobitev bistveno višjih državnih sredstev za projekte pri pospeševanju razvoja turizma, predvsem pa celovitejšo turistično ponudbo in večjo učinkovitost turistične dejavnosti (npr. boljše informiranje turistov, cenejše oglaševanje turistične ponudbe, večjo ekonomičnost, boljšo koordinacijo med prireditvami...)
Sprejeti so bili naslednji zaključki:
o do konca tega koledarskega leta naj čim več občin na območju nekdanje ptujske občine ustanovi LTO in pridobi STATUS TURISTIČNEGA OBMOČJA, ki ga podeljuje Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, kar pomeni sprejem odloka o ustanovitvi in podpis pogodbe;
o pripravi naj se natančnejši finančni načrt;
o predloženo gradivo o preoblikovanju GIZ-a v LTO naj se dopolni z razdelitvijo stroškov na
stalni in gibljivi del, namenjen za konkretne programe;
o potrebna je natančnejša organizacijska razdelitev bodočega LTO-ja na več enot (Haloze, Slovenske gorice, Ptujsko in Dravsko polje) in opredelitev števila zaposlenih.
Predstavniki iz posameznih občin so izpostavili zahtevo, da se finančna sredstva, zbrana na območju določene občine za konkretne programe - gibljivi del, vračajo temu območju.
Zanimalo jih je, zakaj ni na sestanku predstavnikov tistih ustanov, ki v nekaterih občinah že sedaj delujejo na področju turizma in bi lahko bili koordinatorji za svoja območja kot pogodbeni izvajalci LTO-ja npr. podjetje HALO iz Haloz.
Milena Turk
^0[a)0§ft(§[f
©feosfeOD (ñXa)
Minister za kulturo Jožef Školč je bil v začetku meseca na povabilo župana Miroslava Lucija na delovnem srečanju v mestni hiši, kjer se je s predstavniki občine in direktorji treh kulturnih zavodov regijskega značaja - ravnateljico Pokrajinskega muzeja Ptuj dr.
Marjeto Ciglanečki, ravnateljico Knjižnice Ivana Potrča Lidijo Majnik in ravnateljem Gledališča Ptuj Samom M. Strelcem - pogovarjal o problematiki soustanoviteljstva in sofinanciranja kulturnih zavodov. Pozorno in natančno si je ogledal tudi nove prostore knjižnice. Njegove besede so bile pohvalne, bil je navdušen in je menil, da je ptujska knjižnica najlepše urejena knjižnica v Sloveniji.
Osrednje teme so se vrtele okrog vprašanj, kako uskladiti imenovanje članov sveta zavoda (potrebno je soglasje vseh 15 občin), kako pridobiti tudi ostale občine-soustanoviteijice za financiranje zavodov, npr. knjižnice, ki je letos dobivala sredstva le od MO Ptuj. Ptujska občina je doslej vložila v nove prostore za potrebe knjižnice (obnova Malega gradu)
500 milijonov SIT, 258 milijonov SIT pa znaša prispevek Ministrstva za kulturo RS. Knjižnica potrebuje še sredstva za opremo, o čemer je ministra povprašal vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič. Jožef Školč je menil, da je o tem še prezgodaj govoriti in ne more reči nič natančnega, je pa zagotovil, da je del sredstev za ta namen predviden v naslednjem letu, seveda pa najprej potrebuje strokovne kazalce.
Po zakonodaji o lokalni samoupravi so občine tiste, ki morajo zagotavljati pogoje za kulturo.
Z namenom financiranja kulturnih zavodov iz državnega proračuna je bilo v občinske proračune preneseno 5% več dohodnine in ni pravne podlage, da bi jih financirala država, čeprav je, kljub temu da so bili kulturni zavodi že skrb občin, eno leto to še počela. S tovrstnimi težavami se srečujejo vse občine po Sloveniji. Običajno pa je, da za prostore kulturnih zavodov poskrbi občina, v kateri je sedež zavoda. Tudi zakon o zavodih nalaga ustanoviteljicam, da pripravijo in zagotavljajo pogoje za svoje ustanovljence, je še povedal minister in dodal, da ne vidi poti, da bi ti zavo-
di postali državni. Če bi pa bilo tako, bi poslovanje zelo poenostavili, a to bi že pomenilo služenje drugim, ne lokalnim interesom. Če bi Ministrstvo za kulturo RS dobilo namenski denar, ki ga zdaj dobivajo občine, bi pokrilo vse potrebe zavodov, je prepričan minister.
Ni pa Ministrstvo za kulturo RS doslej nič prispevalo za delovanje Gledališča Ptuj, razen nekaterih projektov.
1993 je bila ptujska občina dovolj pogumna, da si je celotno delovanje gledališča naložila na svoja pleča in ga tudi zgledno financirala. Ministrstvo je že v letu 2000 pripravljeno ptujsko gledališče spustiti v krog slovenskih gledališč, ki jim redno financira stroške programa. Vendar pa ministra najprej zanima, koliko je občina pripravljena vložiti vanj v vseh pogledih, kakšni so njeni nameni, ali so infrastrukturni pogoji zadovoljivi za podpis programske pogodbe, ali je ptujsko gledališče s fleksibilno strukturo igralcev tako usposobljeno, da zagotavlja približno takšno ponudbo, kot
ga imajo drugi stalni ansambli; za primer je navedel kranjsko gledališče.
"Sem velik optimist in si štejem v čast, da sem vodja tega gledališča, ki ga je pet let podpirala Mestna občina Ptuj. Nismo le mladi "pubeci", kot o nas morda kdo misli, ampak pri nas nastopajo priznani umetniki. Obisk ministra razumem tudi kot priznanje oz. ugodno mnenje o gledališču in menim, da ima Mestna občina Ptuj pravico povedati, da imamo dvojne namene: da bi program gledališča financirala država in da že delamo na načrtih za obnovo gledališke stavbe," je odgovoril direktor gledališča Samo M. Strelec.
Župan je potrdil njegove besede in dodal, da v tem gledališču s skromnimi sredstvi resnično delajo čudeže - in najpomembnejše, imajo publiko.
Milena Turk
Na delovnem srečanju v uradu župana.
Od leve proti desni: ptujski župan, direktorji kulturnih zavodov, predstavnika MO Ptuj, predstavnica za stike z javnostnmi iz ministrstva za kulturo in minister za kulturo.
OKOLJE
ČIŠČENJE JARKOV IN POTOKOV
Poplave predstavljajo naravno nesrečo, proti kateri se človek bori že več stoletij, vendar popolne poplavne varnosti ni možno zagotoviti.
Naj poudarimo, da ljudje s posegi v prostor še dodatno poslabšamo odtočne razmere (utrjevanje površin, asfaltiranje in tlakovanje okolice hiše, nestrokovno usmerjanje odvodnih jarkov in njihovo zasipavanje, nevzdrževanje obstoječih odvodnih jarkov, premajhni propusti v odprtih jarkih, itd.). Odlok o čiščenju jarkov In potokov (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/77) opre-
deljuje, da se za potoke in jarke po tem odloku v občini Ptuj štejejo vsi potoki in jarki, razen reke Drave in Pesnice.
Lastniki, upravljala oz. uporabniki obrežnih zemljišč ob potokih in jarkih so dolžni redno čistiti strugo ali poskrbeti za čiščenje skozi vse leto, odstranjevati neprimerno zarast in naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil, ter gojiti ob bregovih za varstvo bregov primerno zarast.
Posekano drevje in grmičevje morajo lastniki, upravljala oz. uporabniki odstraniti takoj po poseku.
Tudi Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81,29/86, Uradni list RS, št. 15/91) opredeljuje, da lastniki zemljišč oz. imetniki pravice uporabe ne smejo v škodo sosednjih zemljišč spreminjati smeri padca vode in količin, ki naravno tečejo čez njihova zemljišča.
Nadzor nad tem opravljajo ustrezne inšpekcijske službe na ravni države in lokalne skupnosti ter rečno nadzorstvena služba.
Herbert Glavič

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
PTUJSKA GIMNAZIJA OB ZAČETKU GRADNJE
Ob 130-letnid delovanja ptujsko gimnazijo obiskuje 707 dijakov in dijakinj v 24 oddelkih, njihov izobraževalni razvoj vodi 47 učiteljev, ki imajo poleg visokošolske izobrazbe veliko dodatne strokovne in pedagoške razgledanosti in širine. En magister znanosti, dva študenta magistrskega študija, 1 svetnik, 18 svetovalcev in 16 mentorjev spremlja dijake ptujske gimnazije na njihovi poti do mature in do široke izbire univerzitetnega študija.
Ptujski gimnazijci na Sorboni v Parizu
Osebna izkaznica
Ptujska gimnazija je šola, ki si prizadeva uresničiti cilje, želje in ustvarjalni potencial posameznika in šole kot skupnosti posameznikov.
Ugled šole temelji na visokem učnem uspehu v razredih in na maturi. Dijaki naše šole na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih dosegajo visoke in najvišje uvrstitve, hkrati sodelujemo k raznovrstnih šolskih in izvenšolskih, državnih in mednarodnih projektih. Na visoke rezultate na maturi in na tekmovanjih v znanju smo ponosni, ker se zavedamo, da so dosežena priznanja plod poglobljenega in raziskovalnega pristopa k delu, ki ne temelji na tekmovalnosti, temveč na prepričanju o vrednosti lastnega znanja, ki je sestavni del nacionalne zakladnice znanja.
Posebnost ptujske gimnazije je tudi fleksibilen predmetnik, ki nas loči ne le od drugih šol, temveč tudi od gimnazij v Sloveniji. Naši dijaki v izbirnem delu predmetnika lahko izbirajo med vsemi izbirnimi maturitetnimi predmeti splošnega gimnazijskega programa. Odprta izbira in povsem svobodna kombinacija jim omogoča, da sledijo lastnim interesom in potrebam po znanju in uskladijo študijsko in poklicno usmerjenost s šolskim programom. Tako individualiziran predmetnik dijakom omogoča vpis na vse univerzitetne študijske programe in zagotavlja uspešnejši študij.
Življenje in delo na šoli je organizirano tako, da
znavam Francijo. Naši dijaki so bili septembra na desetdnevnem potovanju po Franciji, med drugim tudi v Svetu Evrope, pretekli teden pa so nam francoski gimnazijci vrnili obisk. Spletle so se nepozabne prijateljske vezi, ki bodo osnova za nadaljevanje projekta. Ptujska gimnazija je povezana z gimnazijami v Avstriji, Nemčiji,
Veliki Britaniji, na Portugalskem, Slovaškem in Islandiji.
Najvidnejši dosežki dijakov v preteklem šolskem letu:
#	Vladka Ploh - zlato Cankarjevo priznanje
#	Matej Horvat - zlato Cankarjevo priznanje <$> Davorin Lešnik- 1. mesto na državnem
tekmovanju iz kemije ■%> Damir Najvirt- 3. mesto na državnem tekmovanju iz fizike Marko Toplak- 3. mesto na državnem tekmovanju iz programiranja
#	Karmen Teskač- 7. mesto na državnem tekmovanju iz kemije
Sara Bauman- bronasto priznanje na državnem tekmovanju iz angleškega jezika
#	Tina Cvetko, Maja Klemenčič -
zlato priznanje na regijskem srečanju mladih raziskovalcev za nalogo Svinec v okolju
Proslava ob 130-letnid ptujske gimnazije,
Foto LANGERHOLC
# Marko Hanželič, Damir Najvirt, Bojan Potrč -zlato priznanje na regijskem srečanju mladih raziskovalcev za nalogo Vpliv dejavnikov na razpad vitamina C
» Nuša Urbančič, Tanja Kmetec, Maja llec -srebrno priznanje na regijskem srečanju mladih raziskovalcev za nalogo Umska borelioza.
Kljub prostorski stiski in dvoizmenskemu pouku smo dosegli vidne dosežke v slovenskem prostoru, veselimo pa se preselitve v nove šolske prostore v prihodnjem šolskem letu, ker smo prepričani, da bomo le z rešitvijo prostorske stiske povečali svoj ustvarjalni potencial.
Melani Centrih, Darja Rokavec
učitelji in učenci skupaj iščejo nova znanja, hkrati v partnerskih odnosih nastajajo učinkovite povezave za raziskovalne, kulturno-umetniške, družboslovne, naravoslovne in športne dejavnosti na šoli. V času, ki ga dijaki preživijo na naši šoli, želimo spodbujati njihovo radovednost, širino in smisel za napredek, hkrati si prizadevamo oblikovati njihov svetovni nazor za naslednje tisočletje, ki temelji na strpnosti, sprejemanju drugačnosti in odgovornosti do sočloveka v državnem in svetovnem merilu.
Starši
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da starši v partnerskem odnosu sodelujejo v vseh dejavnostih šole, jih podpirajo in s prispevki v Razvojni sklad šole prevzemajo odgovornost za njeno delovanje in razvoj. Njihovi prispevki omogočajo nadstandardne dejavnosti in bogatijo materialno osnovo šole.
Mednarodne izmenjave
Posebno pozornost posvečamo izmenjavam z drugimi šolami - v Sloveniji in po svetu. Pravkar se je končal projekt Učim se francosko - spo-
Projekti in dejavnosti
Na šoli potekajo različne dejavnosti, ki se ne odvijajo v učilnicah, vendar so v
neposredni povezavi z doseganjem ciljev učnovzgoj-nega procesa.
Dijaki lahko znanje iz tujih jezikov, družboslovja, naravoslovja, književnosti in športnih spretnosti izpopolnijo na petdnevnih taborih. Šola je vključena v projekte ASP mreža UNESCO šol, EKO šola kot način življenja, Odprta šola, ALPE ADRIA, ŠKL, hkrati na šoli poteka veliko manjših, razrednih projektov. V tem šolskem letu dvajset gimnazijcev pripravlja projekt Mladi -vrednote in prosti čas.
Prostovoljno socialno delo, ki vključuje humanitarno dejavnost in delo v različnih ustanovah, bogati svet mladostnikov in jih pripravlja na zrelo življenjsko obdobje. Na šoli smo ponosni na ustvarjalno literarno skupino, ki pripravlja literarne večere in je izdala zbornik literarnih del ob 13 0-letnici ptujske gimnazije. Mladi lahko ustvarjajo pri izdaji šolskega časopisa in na šolskem radiu, kulture dialoga in moči argumenta se učijo v debatnem klubu.
EVROPSKO ZDRUŽENJE ZGODOVINSKIH MEST IN POKRAJIN
Na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu je bita oktobra v okviru Kongresa krajevnih in pokrajinskih uradov Evrope ustanovitvena konferenca Evropskega združenja zgodovinskih mest in pokrajin. Sedež združenja bo v Norvvichu, srednjeveškem mestu vzhodne Anglije. Ustanovne konference se je udeležila tudi predstavnica Skupnosti starih mest v Republiki Sloveniji Mateja Hafner Dolenc iz Škofje Loke. Stara slovenska mesta se želijo vključiti v Evropsko združenje zgodovinskih mest in tako vzpostaviti mednarodno sodelovanje na področju ohranitve mest in varovanja kulturne dediščine. Zato so županja Pirana Vojka Štular in župana Ptuja Miroslav Luci ter Škofje Loke Igor Draksler, združeni v Skupnosti starih mest, izrazili namero o ustanovitvi slovenskega nacionalnega združenja starih mest.
Predstavniki Skupnosti starih mest, županja Pirana, župan Škofje Loke in ptujski podžupan Ervin Hojker, so se v sredo, 27.10.1999, sestali v Škofji Loki in določili načrt dela. K sodelovanju vabijo vsa slovenska mesta, ki so uspela ohraniti stara mestna jedra. Glavni namen delovanja združenja je sodelovanje pri organizaciji in izvajanju procesa prenove in oživljanja starih mestnih jeder.
Milena Turk
NEGA IN OSKRBA TRTE -POPOTNICA GENERACIJAM
Kdo te nalil je ^ ča&e se iskreče, kdo dal ti moč, ti biserni napoj, da vir si volje Židane in sreče vsakomur, ki poljubi se s teboj?
Rodile so me haloške gorice pomladni vetrc božal je moj cvet, poletno sonce me je žgalo v lice in žar jesenski spremljal me je v klet.
Alojz Remec
Naše mesto je že od svojih začetkov tesno povezano z vinogradništvom. Z njim je gospodarsko in kulturno raslo. Danes nam o soodvisnosti mesta in njegovega tudi vinogradniško bogatega kmetijskega zaledja na simbolni ravni priča prav mestni vinograd. Z lego pod gradom nas spominja na velik gospodarski pomen vinogradništva za mesto, po drugi strani pa na bolj ali manj opazno skrb mesta za to dejavnost.
Pred tremi leti je Mestna občina Ptuj oskrbo vinograda zaupala Poklicni in tehniški kmetijski šoli. Potek del In pomen te naloge za šolo so predstavili učiteljica praktičnega pouka vinogradništva In vinarstva Ana Vindiš, ki ji je bilo zaupano strokovno vodenje oskrbe, ravnatelj mag. Vladimir Korošec ter dijak Peter Kekec.
Ana Vindiš, dipl. Inž., pravi, da je bila letos končana gojitev vinograda. To pomeni, da ta prav sedaj prihaja v polno rodnost. Leta 1 996 je bilo na površini 20 arov zasajenih 400 trsov renskega rizlinga. V mladem vinogradu so se dijaki Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj lahko izkazali pri vzgoji trte do rodnega lesa. Ves čas so skrbeli za ustrezno zaščito.
Do sedaj je sodelovalo okrog 20 dijakov, nekateri dve leti zapored. Oblikovali smo skupino, ki vse leto spremlja dogajanje v vinogradu. Pravzaprav je mestni vinograd vzorčni primer, je učilnica k naravi: njegova lega je ]Z, tipična vinogradniška, pa tudi mikroklima, na katero vpliva grajsko obzidje, je nadvse ugodna. Nagnjenost terena in z njo pogojena košnja sta bili možnost, da so se dijaki lahko izkazali. Mestni vinograd je tak, da ga je mogoče obdelovati izključno ročno, kar ni več v navadi. Lokacijski dejavniki ne dopuščajo dela s traktorjem in drugimi stroji.
Letos je bil vinograd prvič v polni rodnosti. Kakovost in količina pridelka sta bili izjemni kljub izredno zahtevnim vremenskim razmeram, saj sta nasade na vsem vinorodnem območju skorajda ves čas ogrožali pepelasta plesen In peronospora. Veliko pove podatek, da je bil zaradi nepravočasne ali neprimerne oskrbe pridelek grozdja na našem območju ponekod tudi za 40 odstotkov manjši. Zdravstveno stanje trte in kasneje grozdja v mestnem vinogradu pa je bilo ugodno. Zaradi strokovnega In pravočasnega izvajanja vseh zelenih del In zaščite pred boleznimi je bila kakovost pridelka na ustrezno visoki ravni. Ob trgatvi 18. oktobra je bila sladkorna stopnja 92 Oekslerjevih stopinj.
In po trgatvi? Manjšo količino grozdja so simbolično stisnili pred mestno hišo, nadaljnja skrb za pridelek pa je bila zaupana izkušenim kletarjem v kleti Kmetijskega kombinata Slovenske gorice -Haloze. Delo v mestnem vinogradu je dokaz, da kmetijska šola ni opazovalka kmetijskega dogajanja v okolju, temveč je vanj vključena na več ravneh. Vinograd pod gradom poudarja vinogradniško obarvanost mestnega okolja, in Ptuj res postaja vse bolj mesto grozdja In vina.
Mag. Vladimir Korošec, ravnatelj ptujske kmetijske šole, vidi v tem, da je bila šoli zaupana oskrba promocijskega vinograda, priznanje šoli za njeno strokovno delo na vseh področjih. Delovanje šole, njeni izobraževalni programi in dejavnosti, za katere izobražujejo tudi odrasle, so široko poznani, saj šola sodeluje na skorajda vseh prireditvah, povezanih s kmetijstvom. V mestnem vinogradu so dijaki širšemu okolju lahko vnovič pokazali praktična znanja, ki so jih pridobili v vinogradu na šolskem posestvu na Grajenščaku. Tam po pridobitvi najbolj sodobno opremljene kuhinje raste vzorčni primer turistične kmetije.
Sicer pa so razvojna prizadevanja šole usmerjena predvsem k poglabljanju zastavljenih izobraževalnih ciljev. Tako je naše delo najprej izobraževanje, nato pa navajanje na delo ter (pre)obllkovanje odnosa današnjih mladih do podeželja in kmetijske tradicije. Čim več znanj bi radi prenesli v prakso, zato je naš cilj oblikovati enovito šolsko posestvo v Turnišču pri Ptuju, s katerim bo vez šole s kmetijstvom bolj vidna in trdnejša.
Dijak Peter Kekec je za mestni vinograd skrbel lani in letos, tudi med počitnicami. Spominja se, da so dijake pri delu z zanimanjem spremljali sosedi in poizvedovali o tem, kaj delajo. Delali pa so vse: rezali,
škropili, kosili, vršičkali...
Dijakinji sta na trgatvi ponudili pristne slovenske jedi in pijače, ki so jih dijaki kmetijske šole pripravili sami.
Vinograd sredi mesta ni nekaj vsakdanjega. Za meščane je najverjetneje spomin na preteklost, za občino pa možnost za samo-predstavitev. Skrbno in kritično kmetovo oko pa bi lahko opazilo, da bi se v širši okolici vinograda dalo postoriti še marsikaj.
Trgatev in martinovanje sta po Petrovem mnenju dogodka, kjer se občinski svetniki približajo javnosti in se družabno srečujejo vinogradniški in vinarski strokovnjaki. Nasploh je v naših krajih vinogradništvo tradicija. Toda mnogi to tradicijo napačno ohranjajo. Namesto kulturnega uživanja vina se opijajo ter tako bežijo pred resničnostjo in spopadom z njo In s samim seboj.
Marija Holc, prof.
PISMA BRALCEV
DAVID BEDRAČ USPESEN NA 27. SREČANJU MLADIH PESNIKOV IN PISATELJEV
David Bedrač je mlad pesnik, ki je veliko objavljal tudi na straneh Ptujčana. Mnogi ga poznajo kot avtorja pesniške zbirke Neskončnost, ki je naletela na dobre odzive tako pri občinstvu kot tudi pri novinarjih in kritikih. David jo je uspešno predstavil na literarnih večerih po vsej Sloveniji. Poleg Ptuja se je predstavil še v Mariboru, Novem mestu, Šentilju, Kranju. V oktobru se bo predstavil tudi v Ljubljani, Celju, Izoli in Velenju. Ljudje so nad njim povsod navdušeni, saj s svojo besedo občinstvo vselej pritegne. Literarna predstavitev Neskončnosti pa je nekaj posebnega tudi zato, ker poezijo spremlja še izjemna glasba. Tako David uspešno predstavlja
sebe in svojo poezijo, hkrati pa tudi mesto Ptuj, o katerem je spisal veliko pesmi, objavljenih v pesniški zbirki Neskončnost. Konec septembra nas je razveselila tudi vest, da je uspešno sodeloval na 27. srečanju mladih pesnikov in pisateljev, kjer je bil izbran med več kot 200 udeleženci. Državno srečanje bo v Slovenj Gradcu konec oktobra. Pesmi, ki jih je izbrala komisija, bodo objavljene k novi številki revije Mentor, mesečniku za vprašanja literature in mentorstva. Davidu lahko za ta dosežek samo čestitamo in mu zaželimo še veliko uspehov.
Tatjana Kodrič
FENOMEN SLOVENSKEGA IN SVETOVNEGA ŠPORTA
»Veste, saj pravzaprav sam ne vem, zakaj Slovenci nismo nastopili v Antwerpnu. Sploh se ne spominjam, da bi v tistem času kaj prebral o olimpijskih igrah. Za Antwerpen sploh nisem vedel. Športnih novinarjev takrat v Sloveniji še ni bilo, športnih prilog tudi ne. V časopisih so bile o športu in gimnastiki le kratke vesti, v glavnem iz Prage. Raziskujem tudi že prej omenjena štiri svetovna prvenstva, da bi lahko dodal svoji knjigi enako podrobne rezultate z vseh orodij, kot sem jih s sedmih svetovnih tekmovanj, na katerih sem sam nastopil.«
Slava Leona Štuklja, sodobnika johnyja Welsmullerja in jeseja Owensa, je sicer šele v zadnjem desetletju dobila svetovne razsežnosti, a zato ni nič manj upravičena. Ne samo zaradi poosebljanja zdravega duha v zdravem telesu, pač pa tudi zaradi njegove morale in življenjske filozofije. Ta se je oblikovala v času, ki je precej drugačen od današnjega, a je tudi v zdajšnjih razmerah ostal svetel vzor. Neprecenljiv je njegov delež pri uveljavitvi slovenskega športa in Slovenije po njeni osamosvojitvi. Spominjal se je prelomnic - dveh odlikovanj kralja Aleksandra (obakrat red Sv. Save), častnega članstva v predvojnem jugoslovanskem olimpijskem komiteju, častnega občanstva Novega mesta (3. december 1968), olimpijskega reda (L'Ordre Olympique), s katerim ga je odlikoval juan Antonio Samaranch leta 1987 na uni-verziadi v Zagrebu za visoke zasluge v svetovnem športu in zvestobi olimpijskim načelom Pierra de Coubertaina, Bloudkove nagrade (1997) za življenjsko delo o športu ...
Štukelj je bil leta 1996 v Atlanti na 26. olimpijskih igrah ob stoletnici 01 moderne dobe, kjer je na povabilo Mednarodnega olimpijskega komiteja sodeloval na slovesni otvoritvi, na 01 pa je ostal do zaključka gimnastičnih tekmovanj. Bil je zvezdnik otvoritvene slovesnosti, na kateri so mu gostje na čelu z ameriškim predsednikom Billom Clintonom navdušeno
ploskali. S svojim mladostnim vedenjem je gospod v pozni starosti naj lepše demonstriral pozitivne vrednote športa.
Leon Štukelj je 25. junija 1997 obiskal Los Angeles, ki je leta 1 932 in 7 984 na olimpijskih igrah gostil najboljše športnike sveta. Sam se 01 leta 7 932 v Los Angelesu ni udeležil.
»Leto prej sem zmagal na mednarodni tekmi v Parizu ob 50. obletnici mednarodne gimnastične zveze. Bil sem še vedno v veliki formi.
In vendar se nisem preveč jezil, ker nismo šli v Los Angeles. Bil sem preskromen, da bi razmišljal o kakšni zaroti. In še nekaj: notranje zadovoljstvo mi je dajala telovadba, ne samo velike tekme. Bil sem srečen človek.
Kalifornijski izseljenci so bili pripravljeni plačati stroške potovanja v Los Angeles zame in za josipa Primožiča, ki je prišel v Maribor pred olimpijskimi igrami v Amsterdamu 1928, toda vodstvo Sokola v Beogradu ni dovolilo najinega nastopa.«
Olimpijski stadion
Coloseum v Los Angelesu iz leta 1932 je še vedno v uporabi. Na njem je Štukelj zbrani
množici prikazal nekaj gimnastičnih elementov in navzoče navdušil z izjemno vitalnostjo in svežino. Štukljeve oči so se zasijale v nostalgičnem spominu na nesojeni nastop leta 7 932, ko bi v Los Angelesu branil zlato na krogih.
Leon Štukelj je bil prepričan, da je šport zdaj veliko težji, kot je bil v njegovih časih, hkrati pa mu ni bila všeč tako poudarjena tržna plat športa.
»S tem se nikakor ne strinjam, toda denar je sveta vladar. Dandanes je šport čisti profesionalizem,« je dejal na slovesnosti v Oklahoma Cityu, kjer so njegovo ime vpisali v Gimnastični hram slavnih (Hall of Farne).
V zadnjem času ni hodil več tako hitro, še vedno pa se je vsak dan odločal za aerobno vadbo in umsko treniranje. Leon Štukelj je eden redkih, ki se je odločil za nov slog življenja, upoštevaje spoznanje, da »delo upočasni procese staranja«. Leon Štukelj, hvaležni smo vam za vaš zgled!
Leon Štukelj za vse čase!
Ivo Kornik
Portret Leona Štuklja
Najuspešnejši slovenski športnik in najstarejši dobitnik zlatega olimpijskega odličja:
• rojen: 12. novembra 1898, Novo mesto 0 največji uspehi;
-	olimpijske igre:
1924 Pariz: zlata kolajna v mnogoboju, zlata kolajna na drogu;
1928 Amsterdam: prvo mesto na drogu, tretje mesto v mnogoboju in tretje mesto ekipno (jUG);
1936 Berlin: drugo mesto na krogih
-	mednarodna tekmovanja (SP):
Ljubljana 1922: 1. mesto na bradlji, drogu in krogih, 2. mesto na konju z ročaji in plavanju ter 3. mesto k skoku v višino;
Lyon 1926: 1. mesto na drogu in krogih ter 3. mesto na bradlji, 2. mesto posameznikov na štirih orodjih (drog, krogi, bradlja, konj z ročaji);
Luxemburg 1930: 3. mesto na drogu; Pariz 1931: 50 - letnica Mednarodne telovadne zveze: 2. mesto na bradlji in krogih ter 3. mesto na konju z ročaji, 7. mesto v končni uvrstitvi na petih orodjih in prostih vajah.
0 umrl: 8. novembra 1999, Maribor
Lekarna Ptuj,
Trstenjakova 9, PTUj tel.: (062) 771-600
je odprta:
od ponedeljka do petka • v soboto od
od 7.00 do 20.00 od 7.00 do 19.00
DEŽURSTVO:
NOVEMBER: od 8. do konca meseca DECEMBER: od 1. do 5. in od 13. do 31. decembra
Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in ob praznikih (25., 26. 12.) pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne.
Javni zavod Lekarne Ptuj
Trstenjakova 9
LEKARNA TOP-lek
Lekarna TOP-lek,
Potrčeva 23, PTUj je odprta:
•	od ponedeljka do petka
•	v soboto
DEŽURSTVO:
tel.: (062) 7878-490 (1) fax: (062) 7878-492
od 8.00 do 17.00 od 8.00 do 12.00
DECEMBER -
poned.	(6.	december):	20.-7.	ure
torek	( 7.	december):	20.-7.	ure
sreda	(8.	december):	20.-7.	ure
četrtek	(9.	december):	20.-7.	ure
petek	(10.	december):	20.-7.	ure
sobota	(11.	december):
nedelja (12. december):
14.-7. ure celi dan
Dežurstvo končamo 13. decembra ob 7. uri.
L E K A R
Potrčeva 23, PTUJ
N
1234
TOM telefon za otroke in mladostnike v stiski (od 12. do 20. ure).
Klic je zastonj.__________
SOS TELEFON
za ženske in otroke -žrtve nasilja
Telefon:
061/441-993. 061/97- 82 Naslov:
Društvo SOS telefon P.p. 2726 lOOl Ljubljana
Kakšno pomoč nudimo?
telefonsko svetovanje
vsak dan od 18.00-23.00, skupino za samopomoč /enkrat tedensko/, zatočišče.
DELOVNE SOBOTE V NOVEMBRU IN DECEMBRU
Andreja Šteharnik-Toplak 27.11. Verica Šučur	4.12.
Tatjana Tantegel	11.12.
Irena Tenčič	18.12.
Delovni čas: od 7. do 12. ure
Rajšpova 16, Ptuj Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj jZ ZD Ptuj jZ ZD Ptuj
99
pi ara
NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Ozara je združenje, ki skrbi za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami po njihovem zdravljenju v psihiatričnih ustanovah in ljudi v duševni stiski.
Dnevni center je odprt od 8.00 do 16.00.
Kje nas najdete?
Ozara - enota Ptuj,
Viktorina Ptujskega 3, 2250 Ptuj, tel./faks: 062/787-76-10, e-mail: pt@ozara.org
VABIMO VAS, DA Sl OGLEDATE,
KAJ POČNEMOl
VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI!
13
GLEDALIŠČE-PRIREDITVE-RAZSTAVE-ZA OTROKE
Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Telefon, faks: (062) 785 900 e-mail:
Gledalisce.Ptuj@guesLarnes.sl http://www2. arnes. si/~mbgptuj
Za nami je nekaj dobro obiskanih gostujočih predstav, ki ste si jih lahko ogledali v našem gledališču: zagrebški ART, ljubljanski PlG-MALION in tržaška drama VSI MOjl SINOVI. Pri vseh treh predstavah smo imeli možnost videti kakovostne igralce, večje zasedbe in klasične avtorje. Prav to -spopad z »velikimi«, zahtevnimi dramskimi besedili je tisto, kar vzpostavlja ali ruši ugled nekega gledališča. In na tem področju imamo v Gledališču Ptuj še veliko dela ...
Sredi decembra s posebnim nemirom pričakujemo našo drugo premiero, ki je tokrat namenjena odraslim (otrokom do 15. leta ogleda predstave ne priporočamo)
- igro Milana jesiha TRIKO. Avtor ji je dal podnaslov Ena dejanska burka, uprizorjena pa bo kot erotična komedija.
Štirje protagonisti se pojavljajo v najrazličnejših vlogah in se zaple-

MESTNA OBČINA PTUJ
V razstavišču mestne hiše
bo v petek, 3.12.1999, ob 12. uri otvoritev razstave fotografij »GOZD IN ČEBELE«, ki jo pripravlja Zavod za gozdove Slovenije,
Območna enota Maribor VABLJENI
tajo v različne ljubezenske večkotnike. Ljubezenske dogodivščine jih vodijo v komične situacije, ki bi se lahko precej nesrečno končale. Pa vendar se vsak od njih vedno znova spretno izogne nevarnim posledicam ljubezenskih pustolovščin, jesih je izjemen pesnik, prevajalec, pa tudi dramatik. Čeprav brez pregledne zgodbe, njegove drame navdušujejo z jezikovno bravuroznostjo. Tudi osebe v TRIKO-ju se izražajo slikovito, prefinjeno, pa spet grobo kvantaško. Vendar zmeraj jezikovno »nabito«, učinkovito in presenetljivo. Za pokušino samo delček iz Jesihove jezikovne mojstrovine:
PRIPOROČAMO
narečno obarvanem OVINKU (lahko ga dobite tudi na video kaseti). Vse vidnejšima ptujskima igralcema se bosta
tokrat priključili še mladenki, študentiki lil. letnika dramske igre: Mojca Fatur prihaja iz Izole; videli ste jo v slovenskem filmu z največ nagradami V LERU. Še posebej pa me veseli, da se nam bo prvič priključila Ptujčanka, bodoča igralka, talentirana Iva Kranjc. Prepričan sem, da ekipa OVINKA tudi tokrat ne bo ovinkarila in boste ob TRIKO-ju resnično uživali.
nesIVUSEL MESECA
Moške /e treba jemati taktne kakršni so, ženske pa taksne, hi rade bile. Frank
Lej, končno sva sama, preljubi Janez,
ne tvoja žena ne moj tečni mož nič več v napoto nista najini strasti:
odgrne naj se postelj, brez sramu
predajva se nasiadnosti meseni! Milan Jesih: TRIKO
Režiser: Matjaž Latin Igralci: Mojca Fatur, Iva Kranjc, Nenad Tokalič-Nešo Tadej Toš Premiera: 15. december 1999
Uprizoritve se loteva ekipa ustvarjalcev, ki jo poznate že iz uspešnice OVINEK. Režiser je Matjaž Latin, v ekipo pa je povabil igralca Tadeja Toša, ki je to sezono postal stalni član
Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, in Nenada Tokaliča, ki igralsko pot nadaljuje v mariborski Drami. Na Borštnikovem srečanju je Tokalič uspešno nastopil v naslovni vlogi
nagrajene predstave Makbet. Oba sta bila nepozabna Tona in Ruda v
Z erotično komedijo TRIKO v tretje tisočletje!
Direktor Gledališča Ptuj Samo M.
Strelec
Vstopnice lahko kupite vsak delavnik med 9. ¡n 13. uro v sjni gledailšča. Rezervirane‘ vstopnice je treba dvigniti najkasneje dan pred predstavi h °Pmce'ki Ph do tega dne r boste dvignili, bomo na dan Predstave dali v prosto proda,
SDrperVaCiina dan predstave L Prejemamo. Večerna blagajna
zadnja novica - zadnja novica - zadnja novica
Minister za kulturo RS jožef Školč je 8. novembra obiskal Ptuj. Med drugim je povedal, da bo ministrstvo Gledališče Ptuj zaradi doseženih rezultatov odslej programsko financiralo podobno kot druga poklicna gledališča.
Delavci Gledališča Ptuj se zahvaljujemo županu Miroslavu Luciju in vodji oddelka za družbene dejavnosti Ivanu Vidoviču, da sta povabila ministra na Ptuj in mu nazorno ter učinkovito predstavila problematiko, pa tudi razvojne priložnosti našega zavoda.
zadnja novica - zadnja novica - zadnja novica
MLADINSKI ODDELEK KNJIŽNICE IVANA KNJIŽNICI POTRČA PTUJ I^NkPOTRGj MALIGRAD,
Prešernova 33
Hladni in krajši dnevi so kakor naročeni za branje. Zadnji meseci v letu običajno prinašajo večjo knjižno bero in tudi na police mladinskega oddelka ptujske knjižnice prihaja novo čtivo. V mesecu novembru se odvija SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM v Cankarjevem domu in zaključuje BIENALE SLOVENSKE ILUSTRACIJE v Ljubljani. Slednjemu smo v knjižnici namenili RAZSTAVO knjig sodobnih slovenskih ilustratorjev, ki so bili s svojimi deli zastopani tudi na SVETOVNEM BIENALU ILUSTRACIJ za otroke v Bratislavi. Po sodobnih ilustratorjih sprašuje tudi literarna uganka, ki jo mesečno pripravljamo za knjigoljube.
KNJIŽNE NOVITETE V MLADINSKEM ODDELKU:
Knjige za najmiajše Mick Inkpen: Žiga Jean-Baptiste Baronian: Dobrodošli! In Vaja dela mojstra Visoko v gorah, globoko v vodah: velikani, vile in povodni možje
Knjige za najstnike Marina Cask: Najlepši par Janja Vidmar: Debeluška Jacqueline Wilson: Poredne punce Katherine Paterson: Most v Terabitijo
Fran Plckerning: Živali v naravi, mitologiji in človeškem duhu
V mladinskem oddelku si lahko izposodite sicer razprodani roman Modri e slovenskega avtorja Matjaža Pikala, ki je bil pred kratkim prav zaradi tega romana obsojen (tožbo je dobil policist, ki se je prepoznal v literarnem liku). Mladinski oddelek je odprt vsak dan od osme do devetnajste ure, ob sobotah pa do dvanajstih. Članarine in vpisnine ni, stroški knjižne izposoje nastanejo le, če je prekoračen izposojevalni rok -mesec dni za knjižno gradivo.
Vsak prvi in drugi četrtek v mesecu pripravljamo PRAVLJIČNE URE, ki se začenjajo ob sedemnajsti uri (vstopnine ni, zaželeni so copati). Prijazno vabljeni!
Liljana Klemenčič vodja mladinskega oddelka
DOGODEK MINULEGA MESECA
o
PREPOZNAJTE SE
Na
MARTINOVO, ko je imeniten mošt postal še imenitnejše vino, je bila pred mestno hišo kulturno zabavna prireditev, ki jo je organiziral CIZ POETOVIO VIVAT. Med množico na MARTINOVANjU ‘99 smo nekoga naključno izbrali in ga obkrožili na sliki.
RADIO CITY MARIBOR
REKREACIJSKO
vsak dan 10, do 24. uro
Ptuj, Trstenjakova 13 tel.: 062 778 123 GSM 041 640 088
Če se prepoznate, se oglasite v uredništvu Ptujčana, na Mestnem trgu 1, na Ptuju in prejeli boste nagrado v vrednosti 5.000 SIT.
Nagrado vam podarja:
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE Slovenski trg 9, Ptuj, tel.:(062) 778-356
DEKORATIVNO OPREMLJANJE
-	priporočamo se z zlatim ter srebrnim nakitom
-	vršimo popravilo zlatega nakita
-	prediramo ušesa
-	izdelujemo zlate izdelke po naročilu

V
Murkova 6 2250 Ptuj tel. 062/ 7Z9-233
Del. čas: 9.- 17. ure sobota: 9 - 12. ure
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
V jesenskem roku vpisujemo v naslednje izobraževalne oblike:
TEČAJI TUJIH JEZIKOV - NEMŠČINA, ANGLEŠČINA TEČAJI RAČUNALNIŠTVA - WORD FOR WINDOWS, SPOZNAJMO INTERNET, OBLIKOVANjE POSLOVNIH DOPISOV, EXCEL, SLEPO DESETPRSTNO TIPKANJE NA RAČUNALNIKU
VPIS V SREDNJE ŠOLE: • TRGOVEC (po OŠ), 0 KUHAR IN NATAKAR (po OŠ), 0 EKONOMSKI TEHNIK (dif.), 0 STROJNI TEHNIK (dif.), 0 PREKVALIFIKACIJA V TRGOVCA
USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJE UPRAVLJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE
VOZNIK VILIČARJEV TEČAJI VPD IN VPP
Brezplačno vam ponujamo:
• SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE 0 OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE 0 PROGRAME ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE (predavanja, umetnost, telovadba, učenje tujih jezikov,
računalništvo, izleti.)
0 ŠTUDIJSKE KROŽKE (tedenska srečanja)
Informacije: LU PTUj, Mestni trg2, tel.: 786-010, 771-539 E-mail:LUptuj@s-net.net
ercator
Mercator SVS, d.d. Ptuj
obvešča cenjene kupce, da so ob SOBOTAH odprte dežurne prodajalne od 7.30 do 19.00 po
naslednjem razporedu:
• v soboto, 27.11., PC BREG v soboto, 4.12., 18.12., M RIMSKA PEČ »vsoboto, 11.12. SP BLAGOVNICA
Ob NEDELJAH so od 8.00 do 12.00 odprte:
eSPCMD	$ SP PANORAMA
$ SP ŽIVILA	0 M ROGOZNICA
Mercator najboljši sosed
Miran Kušar s.p.
DOMINO, Trstenjakova ul. 5, Ptuj tel. 062 778 424
IZBIRATE LAHKO MED SVETOVNO ZNANIMI ŠPORTNIMI ZNAMKAMI
ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS
Nova vas pri Ptuju 53 2250 PTUJ
Telefon: (062) 745-628
SC Ul	.KCIJA
0M-B
EU
tvaR°lA



d.o.o.
TRGOVINA NA VELIKO IN MALO
IZDELAVA ZAVES:
'S V ETO V AN j E NA doMU 'izMERE NA doMU
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE	-ildElAVA ZAVE«
Slovenski trg 9, Ptuj, tel.:(062) 778-356	,	J
DEKORflTfVnO OPREMLJANJE
V meseca decembru:
- praznično dekorativno blago novoletni darilni program - praznični namizni prti božične jelke
In še nekaj iz naše redne ponudbe
Namizni prti. Posteljnina, Kuhinjske krpe. Brisače na kg. Zavese na kg. Blago na kg,...
UGLEDI EVROPSKE ZNAMKE mmza
Ztme. tifetšAi	Marafine suese, tayete, Hifi a prte. _ ne t eulra mna
i.o.o.
trgovina - barve - laki
Jadranska 4, PTUJ, tel./ fax: (062) 772-707
Ustvarite sami božično-novoletno darilo z našimi barvami za: svilo Ji* steklo keramiko tekstil.
Pri nas dobite tudi oljne in akrilne barve za platna, fimomase, zračnosušeče mase za vlivanje in najboljši nasvet za vaše delo!
Delovni čas: od 7. do 17. ure in v soboto od 8. do 12. ure.
040 23-99-11