DOLENJSK I NDVICE ]JoleiijHke Novice izlrnjnjo vsiiU feirteU; ako : : je ta dan praznik, dan jřoprej. : : Cena jim je za celo leto (od aprila do aprila) -i K, za jtoi leta 1-'jO K. Naroi'inina m Netiiťijo, Bosno in dru^e evropske države znaša 3-50 K, 7,a Ameriko -t-áO K. List ill oglasi s« pliičiijejo naprej. : Vse iloipise, tiiiiočniiio in oziiuiiilii : sprejeniii tiskarna J, Krajce nasi. Ob slovesu 3Z. letniha Dolenlshih Novic. „Dolenjske Novice" iiastoiiijo s iin-iiodiijo štťvillío 33. letnik svojega obstiirika. To bi bilo zelo fíashio zíi skromen dotiiać list, lío l»t lie izkazal ol) koncu svojega letnika prevelikega primanjkljaja. Imamo le malo tako stai'ili slovenskih listov in tako 1'cvnili. Da pa ne bode list v ijodoČe toliko trpel gmotne škode, je treba pred vsem Vaše poinoii, cc^ijc'ni narořiiikt, kajti I'azvoj lista jo v prvi vrsti odviscti od naročnikov. Vabimo torej danes s prisrčno prošnjo vse zavedne go.'^irodarje iti gospodinje, moške in ženske, posebno na Dolenjskem, kakor tudi vse dosedanje častite nai'0("!nikc Nedolenjcc, da ae z vso vnemo zavzemajo za najživali-nejšo agitacijo za „Dol. Novice" in z nc-iitrudljivim priporoííanjcm pri svojih sosedili, prijateljih in znancih ter, da nam v prvi vrsti ostanejo sami zvesti. NasproUio pa tudi založništvo in uredništvo zagotavljata, da nočeta štediti ne z žrtvami in ne s tindom, da sc prepotrebni list šc fiadalje ohrani in da ostanejo „Dol. Novice" vsikdar zvest domař i>rijatelj, doljer učitelj in zabaven družabnik na versko-inoralni in iiarudm ť^^tiliiB'- 7j veseljem so sprejeli posebno Dolenjci leta 1909 vest, da postanejo „Dol. Novice" tednik. Toda v lesnici sc jih je le primeroma malo odzvalo iiašenui povabilu z novimi naročili. Založništvo „Doi. Novic" se jc t.cdaj le z hojaznostjo lotilo dane obljube in začelo izdajati (cdnîk, a vendar le pod tem pogojem, da se bode nabralo v par mesecih vsaj imjpoti-ebnejše število na, rořiiikov — a nabialo se jih je boie malo. In kakor takrat, tako trpimo še danes na pomanjkanju naročnikov. Zato prosimo kar le mogoče srčno, naj bode vsaj od zilaj nadalje vsacega cenjencga naročnika rodoljubna prorojen, bom smrtni) pesem pel še boV glasnú. V tej strašni smrtni poami bom odbijal sovražnike srčnó od naših mej. StrašAn kot silni grom bom glas razvijal, moreči ogeiy bom bi) uval odslej. V tem smrtonosnem spevu ni veselja, a važnejši je zdaj kot spev iz lin. Braniti dom se vnela mi je že^ja, domovju mir, aovražiiikn pogin!" Tedaj pa, mili zvon, le srčno bodi! Naj spremlja to nebeški bla^^oslov! Zinagalec zdaj v prestraSni vojski bodi, da mir prinese novih nam zvonov. Fr. Gorvazij. Spomin na vojne zvonove. IV. župnija Šmarjeta. Na svočnico so se zbrali potrjeni zvonovi pred farno cerkvijo in so jo odrinili tiho in žalostno iz štnarješke fare, kjer so delili radost in žalost z našimi ljudmi. Župna cerkev sv. Marjete je dala dva zvona. Pj'vi je bil okinčan s podobami sv. Jožefa, sv. Ane in KriŽanega in je zagledal luč sveta 1853. leta kot 988. delo Antona Samasse in je tehtal 420 kg. Drugi Jienjaminček", je komaj spolnil šesto leto; rojen je'bil 1911. leta in ga- je kupil rajni Č. g. Župnik Andrej Zaman, v spomin novetnii zvoniku. To nam je zvon sam povedal, rekoČ: „Zvoniku novemu v spomin, pi-esv. Srcu v čast donim." Itnel je podobe Srca Jezusovega, Marije in sv. Jožefa. Imel je pa pri vsej syoji iidadosli kg. Sv. Jakol) na Cerovcu se je moral zadovoljiti z ubitim, nad iiOO let starini revežem; krejikega, 222 kg težkega, leta 1878. rojenega, pa je moi'al poslati med bojni grom, v žalost podružniške soseske, ker je imel lep glas, kot bi bil s srebrom mešan. Kot last sv. Jakoba je nosil njegovo podobo in kot božja last, podobo KriŽanega z Marijo in Janezom. Tndi sv. Lenart na Ko gle m je dal velikega, ;i20 kg težkega, okrašenega z Vnebovzeto, s .sv. Jiirjem na konju in Križanim. Od leia 1 80S. je pel v blagoslov nad šmarješkimi vinogi'adi in klical k Bogu ob hudi ui'i, ko so pridili črni oblaki od Velikega viha. Ni pač mislil ob uri svojega rojstva, da bo moral poseči tudi v Človeški grotii. V gra'du Klevevž sta visela pod streho dva zvončka, kot dva bi'uta-dvojčka, ki sla se oglasila ob žegnanju, kot bi pela dva otroka. Tudi tja je posegla dolga roka vojske in je enega snela. Ni bil velik in kdaj je na svetlobo prišel, ne vetu, ker ni imel nič rojstnega lista s seboj; bil je pač mlad in ga je nemara po poti izgubil. Tndi ni sironiaček vedel, koliko tehta, ali sedem, ali šest kil. Pa iti je moral, kot morajo iti begunski otroci, in zdaj bo njegov bralec jokal ob žegnanjih, ker bo samemu dolg eas v lini. Mati božja v Slapili [la je obdržala vse tri, ker so pač možje že prestai'i in so že dovolj bridkega jioskiisili ; saj so vsi iz prejšnjih nemodernih stoletji. Sv. Ř t e Í a n n a T o p 1 i c a h je moral oba oddati. Starejši iz leta 1S29. je imel 228 kg in je bil okrašen s jiodobami Ki'iŽa-nega. Brezmadežne in s podobo gospodarja Štefana-muČenca. Mlajši iz I. 1882. je nosil podobo KriŽanega z Marijo in Janezom in bahati napis zvonarja Alberta Samasse in je tehtal 115 kg. S v. Ur b v Žalo vČah je dal manjša dva; enega iz 1. 1808., driizega iz 1. 1885, Tehtala: eden 84, drugi 59 kg. Večji pa je ostal, da samotni tihi vasi naznani, kdaj je treba moliti angelovo češčenje in da gmpodinje vejo, kdaj je treba postaviti skledo na mizo. S v. iM a r t i n n a V i n i C i je kot vojak brž spoznal težki položaj in dal kar oba zvona; večji iz I. 182G. je tehtal 227 kg, manjši iz leta 1847. 78 kg. Tako je zdaj stolp pi'azcn ; škoda, da ni v mestu, bi se laliko os[nd v ietrtelc 15. inarcu dopoldni; z vlakom v Novo tnesto ter obiskal c. kr. vladnega svel.nika g. bai'ona Ueclihaelia. t\>lK)ldnc oh pol dveii )>a je počastil grof Attems hišo „Stembnrjevo" v spreinstvii g. okrajnega glavarja barona Recbbacha iti niilostljivoga g. prošta dr. Seb. Elberta ter obiskal žiipana in deželnega poslanca gosp, Jos. Ziirca v njegovem stanovanju. Gosjjod poslanec moi'a namreč še vedno ostati v sobi zaradi bolezid. Gospod dež, predsednik se je Ijiibeznjivo i'azgovarjal z bolnikom ter mn želel boljšega zdravja. Visoki gost jia je počastil tudi županovo g. soprogo z vljudnimi besedami. Od tukaj se je odpeljal grof Attems v omenjetieni iastnem spremstvu v Toplice, kjei' so ga na trgu sprejeli z navdušenim pozdravom prcblagorodni gospod gozdarski svetnik pl. Zliuber, vojaški višji zdravnik in po-veljtiik tamošnjih vojaških iKilnlstiic gos]). (!]■. Koriwalinka, pieč. g. župnik, g. župan s šestimi odborniki, šolska mladina s svojim iiČiteljsl.vom in drugo občinstvo. Deželni predsednik si je ogledal zdravilišče, kopališče, vojaške bolnišnice, župno cerkev in šolo. Na to se je zopet vi'nil z večernim vlakotn v Ljubljano, Topličanjem se je visoki gost zeló prikupil s svojo izredno Ijllbeznjivostjo in prijaznostjo. Zopet smo imeli priliko, spoznati svojega deželnega pi-edsednika, kot moža, ki zasluži naše globoko spoštovanje, iidanost ÍM hvaležnost. 8 ponosom se lahko smatramo kot otroci predolu'egii, skrbnega očeta, ki ga je poslala božja Previdnost svojemu ljudstvu. Laskavo si čestitamo tudi Dolenjci, da imamo na ki'milii moža, ki so zanima tudi za naše dolenjske potrebe in pomaga takoj, kjer je treba. Ko je došel 8. maja leta 191G grof Attems v Ljubljano lei' prevzel predsedništvo kranjske dežele, smo ga tudi Dolenjci prisrčno pozdravljali ter stavili v njega vse nade in vse zaupanje, popolnoma uti'jeni, da se bode z očetovsko naklonjenostjo in skrhjo oziral tudi na naše dolenjske razmere v blagor lepi Dolenjski in v splošno korist njenemu ljudstvu, ki je vsikdar globoko udano cesarju in njtigovim deželnim namest.nikom-In naše takratno pričakovanje se je blagodejno udejstvilo. Grof Attems je v resnici idemenit deželni predsednik, pravičen, Ijiido-mil in najboljši naš deželni oče. Naj ga Vsemogočni olirani mnogo let ljudstvu, ki gii Ijiibi in mu je zvesto udano! DomaČe in tuje novice. Odlikovanje. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, je v svoji seji dne 12, t. m. imenoval družbenega ravnatelja Gustava Pirca za družbenega generalnega ravnatelja v priznanje njegovih zaslug za kranjsko kmetijstvo vobče, in prav posebej za njegove zasluge v piocvit in gmotni jirospeh c. kr. kmetijske družbe kranjske. Istočasno je glavni odbor uredil službeno razniei'je generalnega ravnatelja Gust.ava rirca pri c. kr. kmetijski drtižbi kranjski po načinu, ki velja za državne uradnike IV. Činovnega razreda. Poročil se je v Novem mestu, dne 17. t, tn., g. dr. Alojzij G icgorin, c. kr. oki', komisar v Novem mestu, z gospodično Eleonoi'0 Smola, doma iz ugledne n0 K, katerim je jiriložil založnik iz lastnega še 50 K, je prejela „1'osred. za goriške begunce" v Ljubljani. Da založništvo ustreže vedno novim na-i'očbam, je kljub izrednim razmeram izdalo drugi natisk še v lepši obliki, kot prvi in })rc-jU'ičani smo, da najde Resovo delo ljubezni in odmeva v nasi domovini, ki ga zasluži. Dopisi. Iz Gradišča pri Šl. Jerneju. Malokdaj pride kak dopis iz naše vasi. Čeravno se vrsti tudi pri nas veselje z žalostjo. Žalt-bog, zmaguje pa le bolj slabo, kakor dobro. Žgubili smo že veliko mož in čvrstih mla-deničev na bojnem polju. Darovali so svoje življenje za cesarja in domovino do sedaj: Franc Piletič, Jožef Piletič, Franc Kritin, Franc Hudoklin, Fi'anc JakŠe, Alojz Saje, Miha Kosmač, Jernej Frkolj in Anton Frkolj. Za njimi žahije vsa vas. Drugi so zopet 1'anjeni in se zdravijo po liol-nišiiicali in veliko jih je, ki še pričakujejo na bojišču slavne zmage in ljubega mirti. Pa še druga bridkost nas je zadela. Našo podružnico sv. Kozma in Damijana' so zapustili tudi zvottovi, kt so bili potrjeni za vojno službo. 5! zeló žalostnim srcem smo se od njih poslovili. Zadnjikrat so nam zapeli 17. januarja. Marsikdo se je zjokal. Zgodovinske podatke za spomin o naših dveh oddanih zvonovih bodo „Dol. Novice" gotovo tudi prinesle na drugem mestu, kakor o vseh drugih zvonovih naše velike žujinije Št. Jernejske. Dal Bog, da bi naša zvonova veliko pripomogla do zmage in toliko zaželjenega miru. Bog jih naj blagoslovi! Vaščanje pa želimo inprosinio sv. Kozma in sv. Damijana, dabl skoraj dobili nove zvonove in da bi prav kmalu pn|dul na zemljo angel miru in sprave. Iz Semiča. Roparji v Semiču? Pretekli teden se je po Semiču bliskovito širila novica, da so imeli pri ti'govcu Štefanu Drgancu ponoči od sobote, 10, marca, na nedeljo izreden obisk. Nič hudega sluteč in upajoč na najslajši mir so se zveČei' domači podali k počitku. Saj so največji» doraščajoči razgi'ajači, naš cvet, ravno I)rejšnji dan odrinili v cesai'sko službo. — Naenkrat pa ponoči zažvenkecejo šipe v oknu in Že plane v sobo neljub gost, ki ga v temi ni bilo mogoče spoznati. Očividno jo bilo, da gre za drzen vlom. Zato domaČi y vsej naglici zbežé iz sohe in čakajo, kaj da pride. Slednjič se eden izmed njili osokoli in gre oborožen podit vlomilca. Ob svitu sveče ga precej razki'inka: bila je srna, ki si je ranjena in preganjana od psov hotela rešiti življenje. Pa prišla je z dežja pod kap. Zakaj svoj nenapovedan obisk ob tako nepriliČnem času in strali, ki ga je z njim povzročila, |e jdačala z življenjem. Marsikdo pa, ki je to čul, si je na tihem želel v tej draginji enakega obiska. Iz ruskega vjetništva so tlospele te dni po večmesečnem presledku od nadpo-roČnika g. Pavla G o 1 i a na njegove domače tri karte, zadnja celo od 27. januarja 1917, iz Caricina na Volgi jn rešile domače velikih skrbij. Nadporočnik g. Golia i)iše, da je zdrav in da je v veliki brigi za svojce; upa, da dobe iioročila in izreka edino željo, da bi se v kratkem videli zdravi in veseli v domovini. Te vrátice naj bodo tudi v uteho onim, ki so že več mescev brez poročil o svojih dragih, vjetih t'a Ruskem, Iz laške fronte piše domačin izmed drugih stvari tudi te; . . . Naznanjam vsem znancem Dolenjcem, da setii še pri življenju, ker je januarja neka lažnjiva oseba razbobnala v novomeški okolici, da sem že zmrznil. Toda do sedaj sem bil še nteil živimi, četudi je zares litida zima in grozno veliko snega. Odkar se zavedam svojih 41 let, ni bilo na Dolenjskem nikoli toliko snega v enem letu, kakor ga tukaj ^lade. Marsikaterega vojaka je zasul snežni plaz in je mogel pod snegom stol iti smrt. Tinli nieiift i[i 5o osem tuojili tovarišev je i tlecciiiljra /.usnlo, a veiKlar smo se rešili. Na povrSju snogn \n\ elovek iie /mr/iie taUo liitio, kakoi' ziela jabolka. Činiímo se, (lil yjaitioi'cmo io toliko prestati mraza in Irjjljciija. Človek je zares bolj Irden, kot železo ..." — Na to [liše o iiedo-voljeiieni dojjusUi, o strogi službi itd. ter sklene: „ • . . Dan se daljša, vojna se nadaljnje, topovi grniijo, strojnico vedno bolj drdrajo, menda bodenio izgotovilt saj v tem letn, če jie že v pav tiieseih. Bog nas že enkrat reši!... Srčne pozdrave pašiljani vsem Dolenjeeni Še živi Franť Taboi'sky." Gospodarstvo. „Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine" opozai ja, da so bili z ukazom C. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 4. marca 1917, št. 750.") prepovedani (loniafii zakoli goveje živijie. liavno tako jia tudi domači zakoli telet. Nihče izmed živinorejcev torej ne sme klati niti goveje Živine, niti telet, tudi ne za lastno upoi'abo, še manj, da bi prodajali meso. Le izjemoma, ako se živina ponesreči tei' je nujno potrebno, da se živina zakolje, ker bi sicer ■poginila (zakol v sili), stiie lastnik pobiti, lastno govedo, ozitoma tele. Vendar pa se morajo tndi taki v sili izvršeni zakoli potoni županstev takoj naznaniti pristojnemu okrajtiemu glavarstvu. Kdor na nedovoljen način zakolje domače govedo, oziroma teh, ali pa ne naznani zakola v sili, bo kaznovan po politični oblasti prve instance z denarno globo do 5000 kron, oziroma z zaporom do šest mçsecev. Ta ukaz C. kr. dež. predsednika za Kranjsko bil je nujno potreben, da se domaio živino po možnosti ohrani. Vojaške zahteve po živini boilo čiindalje večje. Živina je po večini ndada in zato je dolžnost vsakega pametnega gosjiodarja, da skrbi po vseh svojih iifoČeb dejansko, alt pa z podukom, da se domača ki'anjska Živinoreja vsaj kolikor toliko ohrani. Povdaijati je, da ima „Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine" izključno pravico nakupa ne-le klavne živine, nego tudi plctiienske .živine na Kranjskem in tozadevno rekvi-zicijsko pravico z izjemo, da sniejo živinorejci 9 potrdilom domaČega županstva plemensko živino za domačo potrebo kupiti. V.'iaka kupčija s pletiiensko živino pa je kažnjiva, povihpa domači živinoreji splošno kvai'110 je tudi izvažanje živine iz dežele ter se opozarja jirebivalce obmejnih občin, naj vendar ne bodo toliko nespametni, dá bi prodajali mešetarjem iz drugih dežel živino, čeprav za nekaj kron dražje, ko bo morala Kraryska vojaštvu in civilnemu l)rebivalstvu brezpogojno dati predpisano Število ter bo vsak po-sameznik moral dati tudi živino, ki jo nujno rabi, ako druge živine ne bo na razpolago. Razvedrilo. Siiharobar in bolha, „De si kruota sitnu, tu že zdavnaj vajm; ampak, de si taku čiidini, tejga ne razvimim. Če si zdravu, zekaj silis u pojstlo, če si pa bounu, zekaj skačesV" Učinek pomladnega dežja. 2ena prodajalcu: „Glejte, kako so se hlače skrčile,^ ki sem jili zadnjič kupila za mojega Tepčka. Enkrat samkrat je btl v njih na dežju in sedaj so tako ki'atke!" — Prodajalec: „Ja, saj pravitii, pomladni dež res čudeže dela,— le enkrat je namočil vašega fantka, pa se je iako iwtegnil!" Med „škrjančki". Ani: „Kaj je lažje: vrček vode ali vrček iiiva':"'' — Vali: „Vi'ček jiiva; zato, kei' ni nikdar do vrha natočen." Časnikarska novica. „Včeraj o polnoči je kolesai- Prepeluh ponesrečil, ko- je z nekim avtomobilom skupaj trčil. Kolo je šlo v kosce, kolesar pa v Šestindvajseto leto." „Rdeč nos je ita res nekaj dobrega. Kamoi' i)i'idctii, mi daiió dobrega vina!*' • Nepremišljeno. I^Iaii bčei'i: „Kakor kaže, tvoj /akini ni posLd)!io srečen," — Hči: „říakaj iteV" — Ahiti: „Sosedje pravijo, da se že celi teden kregata!'' -Hči: „To je grilo obiekovanje. Saj že štirinaj.st dni nič ne govoi'iva!" Prošnja za milodare za po potresu oškodovanim krajem v krškem okraju. Dne 29. jan. 1.1. je jioškodoval .strašen potres na Čatežu, v Kiškivasi in v okolici nad 500 hi.š in gospodarskih poslopij, dalje tudi župni cerkvi in šolski poslopji na Čatežu in v Cei'kijah in dve podružnici. Škode je nad 3 milijone kron iii beda nepopisna, ker je večina stanovališč le za silo porabna, Zdatna pomoč zj^te bedne stanovalce je nujno potrebna, ker jim bo šele potem možno sezidati oziroma popraviti si svoja j)Oslopja. Da se olajša po potresu oškodovanim, se je konstituiral pomožni odbor, ki ])ros! za milodare za otie, ki jih je obiskal ta strašni potres. Alilodari naj se blagovolijo poslati kar i!ai'av]iost na naslov c. kr. okr. glavarstva v Krškem, ki vodi potresno akcijo. Pomožni odbor za po potresu oškodovane kraje v političnem okraju Krško, dne ii, marca 1917. Predsednik: Svctec Pavel, vodja okrajnega glavarstva v Krškem. Odborniki: Ajster Jožeť, žujian ; Gal)rie Anton, žiijmik v Cork^ali ; Koniočar Martin, iufiait; Zorko Franc, žujniik na Čatež«; Schwûigcr Franc, dcknii vLeskovcu; Golob Ivan, posestnik; Gregorič Frane, posestnik; Kurent Alojzij, župnik; dr. Pfeifer Viljem, C. kr. vladni koncipist; (ir..pQ(:k.o Jurij, C, kr. notar in Stiasny Ljudevit, e, kr. okr, šol. . nadzornik v Krskem. Kakšne letine smo imeli v adleški župniji v zadnjih 30. letih. J. Šašulj. (Ddjo.) L. 1911. Letina je bila srednja. Strni BO obrodile prav dobro, posebno Še šenica. Tudi prve ki'me je bilo prav veliko. Ravno tako je obrodil dobro nizki tižol, ki je ušel Inidi suši, ki je potetn nastopila. Jesenski pridelki pa so bili vsled silno suše večinoma prav slabi, le krompir je obrodil prav dobro. Otave ni bilo skoraj nič, a sadja srednje veliko. Fižola nakolenca je bilo prav malo, ravno tako rejie in zelja. Nekatei'i pa niso imeli tudi niČ ne zelja, ne repe. Ravno tako je bilo prav malo korenja in pese,, ker vsled silne suše Ijuilje niso mogli tie opleti, ne okopati teh sadežev. Tudi vinska letina je bila bolj slaba. Grozdje je bilo sicer prav lepo, zdravo iir zrelo vsled hude vročine in snšc, le malo ga je bilo, ko so bile jagode le bolj drobne in pa, ker je bilo več trt popolnoma praznih, ker ,so v spotiiladi goscnice na nekatej'ih trtah uničile vsa oka. NÍíkaj pa je bila kriva siabenni pridelku tudi lanska preslaba letina in bolezen, vsled česar je trtje opešalo. Ljudje so nati'gali sicer dosti več, kakor 1, 1910, ali veliko manj od I, 1909. Vino pa jc bilo dobro in so ga prodajali na debelo liter po 50 do 5ti h. L, lyiíí. Letina je bila dobi'a, za nekatere pridelke celo pi'av dobra, razun vinstva in pa razun sadja, ki ga ni bilo skoraj nič, ker je v spomladi jtozeblo Še v cvetju. Lepe so bile strni, le da so precej polegle in bile nekatei'c tudi močno snetljive. Obilo je obrodil ližol, kakor ni že več let. Prav posebno pa je obrodil krompir, kakor žc veliko let im in katerega so iiobiil ljudje prav veliko. Bil je tudi 'nenavadno debid, kakršnega niso ponniili stari ljudje, pa no samo pri nas, ampak tudi drugod, kakor so pisali časopisi. Tako je pisal „Slovenec", da jo tehtal eden krompir v lîanji Loki I kg 10 dkg, v Št. Vidu nad Ljubljano pa celo 1 Va kg. Močno so obrodile tudi bučo. Tudi krjne so dobili ljudje obilo. Slabo pa je obi'odilo večinoma zelje in lepa, kaitoi' tudi ]»osn in turšiea. ^ri'ga-. ti!V pa je bila v tem letu piav žalostna, ki!)' jo bil vîjiski piideiek pi'av slab, Ijjudje so natrgali prav malo, pa še to grozdje ni bilo nc zdiavo, no ziíilo. Tudi v tem Iclu pa s(i najiadle viiiograile prav tiiočno siiiipena i'osa in grozdna plesrioba, pa ne samo [U'i nas in po vsi lítali Krajini, ampak l.udi podj'ugib avsti'ijskih kroniívinali, kakoi' so [Msali časopisi, liazuu teli bolezni pa je bilo že v mcsecu septetnbru, toi'aj pred trgatvijo, pi'av neugodno vreme, prav mok 10, nenavadno hladno in skoraj ves mesec oblačno, da grozdje ni moglo zoreti. Nekatei'i so pri nas prav maio natrgali, drugi skoraj nič. Najlepše grozdje pa je imel pisec tega spisa v svojem vinogradu na I'j'eložniku. Urozdjo jo bilo po večini lepo in zdravi), ker je o pravem Času škropil in zadostno, in to štirikrat, a drugi pa le po (sn- do dvakrat, in Žvepljal dva-do trikrat, a drugi le po enkrat, ali no-benkrát. V tem letu se je pi'av posebno pokazalo, koliko koristi pravočastm in zadostno škropljenje ne samo listja, amjiak posebno Še grozdja, kakor t-uili večkratno žvepljanje. L. 1913. Letina jc bila za večino pridelkov vsled prav obilne moče — četudi smo mislili včasih, da bo vsled preobilnega dežja in močo v tem letu vse segnilo — prav dobra, kakršne pač ni nikdo pričakoval, da ljudje skoraj niso pomnili tako dobre letine glede |)oljskih l)ridelkov. Slabo je obrodilaV pi'va krma, ker je bila zima ju'av sulia, ravno tako tudi spondad večinoma suha in nu'zla, Tudi rž, ječmen in proso so bolj slabo obrodili. Prav dobro pa je obrodila šenica, turšiea, posebno tudi še krompir, kakor tndi korenje, pesa, koleraba, buČe in zelje, slabeje iia reiia in liŽol, Izmed sadja pa je bilo vkljub pozebi še precej jabolk, tudi nekaj hrušek, dosti posebno tepek. Ljudje so napi'cšali iz jabolk in hrušek precej veliko jabolčnika in hruškovca. Ker so imeli Ijiidje obilo korenja, pese in repe, da niso mogli porabiti Vse samo za prasce, i'ezali so te pridelke in davali tudi goveji živini. Tudi otave in ajde je bilo obilo. Kako dobro so obrodili nekateri pridelki, kaže nam to-le: Dobila se je koleraba, ki je tehtaht 5 Vi kg, pesa po 3 kg in korenje po 1 Vi kg. Nekateri posestniki so pridelali v tem lelu več, kakor prej maršikaterikrat v dveh letil) .skupaj. Tudi vinska letina je bila vkljub budi j)ozebi dne lH. aprila še jirecej dobia. Trgati smo začeli okoli iiO.septembra, ker smo se bali, da bo začelo grozdje vsled obilnega deževja pokati in gniti. Ljudje so natrgali sploli več, kakor prejšnje leto, nekatei'i celo še enkrat toliko ali še več, ker so v tem letu veliko bolj pazili na vinograde, kakor ))red letom, in so zadostno škropili in žvepljali. Zato so bili toliko bidj veseli vinskega pridelka, četudi je bilo vino bolj slabo, ker so mislili, da vsled hude pozebe trta morda sploh ali ne bo odganjala, ali pa ne rodila. Sploh se je videl v tem letu po silin' nesreči, ki nas je zadela vsled hudega mraza 13, aprila, l'es blagoslov božjj na vsi letini, kakršne se nismo niktlar nadejali. (tíonoc Bledi.) Brez posebnega obvestila. Pridobivajte nam novih naročnikov na „Dol. Novice"! Loterijske Številke. Gradec, 14. marca 40 G1 (w 7ii :í7 Listnica urediiišiva: 'i'crip. IÍ. II. S. .1. K. F. K. .M. K. N, : N'craiiuii)-tjivû, tíiij niini )iiScte. — Zuiiui sjiorui'aïuo: Kdor no ]>oiijií5o svojega itopiaii, gn nikEikov 110 objavimo, riizvon, dft /u Joiiistiilir» iHiKnfnim in [lisave. VABILO 12H-2-2 na XX. redni občni zliop „Hranilnice in Posojilnice^' za Kandijo in okolico rog. Kadruje z iieoiticjcno khvczo ki se vrĚi v ponedeljek, due marca l!Hî oli t. liri |Mi|Mi1dne v [lisai'iii zadriii:;)^ s sledečim dnevni 111 redo nt : 1. 1'oročilo tiačelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje letnih računov. 3. Razdelitev čistoga dobička. 4. Nadomestna volitev fimkcijoimrjev, 5. Slučajnosti. NB, Ako bi ta zbor ob 1. uri ne bil sklepčen, skliče se ob 2. uri druiji občni zbor, ki sklepa Težavno, ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. Niičelsl vo. v najem se dado - zemljišča - v Novem mestu, in sicer njiva (bivSa last gosp. Kasteliea) za okrajtiim glavarstvom (Kapiteljske lijive) v izmeri 0053 nr'^n travniki v TírSlinu za kolodvorom v izmeri 14,22(j m^. Odda se v najem ločeno ali skupaj. — Ponudbe je poslati Zadružni zvezi v Ljubljani. tsi-s-i Hiša na prodaj v Novem mestu st. 100, Več so izve ravnotam v prviiin 109-0-1 Kupi se posestvo z gozdom ali tudi som gozd z odraslim ali srednje odraslim drevjem. Posestva z gozdom in vinogradom, ležeča ob eesti in ob vodi, imajo prednost. — Pismene ponudbe z navedbo kraja, obsega in cene, kakor tudi pri kakšnem najbližjem kolodvoru se nahajajo, naj se pošijejo s znamko 15 vin. na npravnistvo ,Dol. Novic/. Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom in xuatioom tužno vest, da je naSa Ijnl)« mati, gospa • * " Ivana Pajnic vdova po C. kr. višjem komisarju finančne ííraže (iniictí (lotioldne v 85, loia nvojc h-tarosti, po eprcjoimi svetofnjstov za iitiiirajofc, iidano v iiiiirla, l'ofrret) vríil so bodo v ponedeljek 19. mňr('t^ IHI i olj 4, uri pojwldtio od liiSo žiilosti, Sodna ulica Ět. 13, na potioimlisčo Sv. Križa. V LlUJiLJANt, duff 17. maíca 1H17. Aiilonîja PajniC, ziiHeljuícu, li5Í. — Dr. Edvard Pajniř, o. kr. dmvni pravdnik, siu. — r,iiia Pajiiií roj PleSlíO, sitialia, — Marko Pajniť iii Pavel Pajnič, vniika. 11111215