ISSN 0354 - 042 1 S L O V E N S K A P E D A G O Š K A R E V I J A 211 januar, februar 2021 (dvojna številka) Letnik XXXI I www.didakta.si Pouk na daljavo dr. Trančar | Uporaba različnih aplikacij za preverjanje znanja pri angleščini Podgoršek | Sodobna priprava hrane Filač | Šolsko gledališče Pavlovič Plevanč | Alpsko smučanje kot primer izkustvenega učenja Gradišnik Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo Milanković | Pravica do izražanja mnenj učencev v upravnih postopkih mag. Petelin Uvodnik Vsebina ŠOLA NA DALJAVO »Še več, mislim, da to sploh ni novo leto. Veš, Pouk na daljavo: nuja, izziv ali naša prihodnost? 4 kaj se mi zdi, Charlie Brown? Mislim, da so nam dr. Vesna Trančar podtaknili rabljenega!« Učenje matematike na daljavo Ana Radovčič 9 Lucy v Snoopy: Osamljeni beagle Uporaba različnih aplikacij za preverjanje znanja pri pouku angleščine v osnovni šoli 12 Katarina Podgoršek PODTAKNJENO LETO 2020 Pouk na daljavo na OŠ Franja Malgaja Šentjur Aleksandra Lampret Senčič 16 Pa je naposled le minilo koledar- PREHRANA V ŠOLI V vrtcu živimo zdravo: kako so otroci v vrtcu, sko leto 2020, ki bi za marsikoga 20 stari pet let, raziskovali zdrav način življenja izmed nas najraje romalo v po- Andreja Šmid zabo. Razlogov je več kot dovolj. Sodobna priprava hrane v povezavi z dnevom Kot bi celotno leto nekako slutila dejavnosti 24 Lucy van Pelt v stripu Arašidkov, ko Urška Filač je dobremu staremu Charlieju Brownu ŠOLSKA PRAKSA prišepnila, da so nam podtaknili rabljenega … Podjetniški krožek na OŠ Rodica 28 Saša Klemenc Kakorkoli že, zamenjali smo koledarje in želja Šolsko gledališče: priložnost za marsikaterega nas vseh je, da tokrat dobimo novo, normalnejše učenca 32 leto, tako, ki nas bo vse vrnilo v ustaljene tirnice, Barbara Pavlovič Plevanč predvsem pa vrnilo otroke v šolske klopi in med Domišljija ne pozna meja: delo z nadarjenimi svoje sovrstnike. pri slovenščini 35 Metka Sobočan Sarjaš Prav vsi vstopamo v leto 2021 z novimi izkušnja- Seminarska naloga kot medpredmetna povezava mi – tako z otožnimi, nekateri tudi s tragičnimi, strokovnega predmeta z jezikom 38 kot tudi s pozitivnimi – in z novimi spoznanji. Epi- Nives Kragelj Benedetič demija nam je hočeš nočeš pokazala in nam še MED TEORIJO IN PRAKSO vedno kaže, da ekstremne okoliščine v človeku Kako pri otroku razvijati pozitivno naravnanost 41 zberejo moči za spremembe, ki so se še kakšno na življenje? leto nazaj zdele nemogoče. Pokazalo se je, da se Ajda Bivic da šolanje vsaj na krajši rok organizirati tudi na Učenje s čim več čutili daljavo, da se marsikateri sestanek lahko izvede Suzana Rajgl Zidar 46 tudi virtualno, da na primer človeku ni potreb- ŠOLA V NARAVI no vsakodnevno potovati na delovno mesto in Alpsko smučanje kot primer izkustvenega učenja 50 s tem trošiti neobnovljive vire energije našega Zdenka Gradišnik planeta, ko pa lahko veliko poklicev vsaj deloma ZAVOD SE PREDSTAVI svoje naloge kvalitetno opravlja tudi od doma, Zavod Mala Zarja 54 da velika večina prebivalstva solidarno zmore Jasna Hostnik omejiti svoje življenje, da bi zaščitila zdravje in ŠOLSKA TEORIJA življenje najranljivejših skupin … Psihično nasilje nad otroki: prepoznava 60 in obravnava psihičnega nasilja nad otroki Če pod leto 2020 potegnemo črto, smo si lahko med strokovnimi delavci v vrtcu Taja Geč enotni. Naj gredo v pozabo vse težave in tegobe prilagajanja na življenje v času epidemije ter naj Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo se tudi po omejitvi širjenja virusa ohrani na novo in sopojavljanje specifičnih učnih težav 63 Tamara Milanković odkrita solidarnost ter naša prilagodljivost na iz- zive, ki jih pred nas postavlja prihodnost malega Raziskava o vlogi promocije zdravja v vzgojno- modrega planeta. -izobraževalnih institucijah v času epidemije 67 koronavirusa dddr. Joca Zurc in dr. Camilla Laaksonen Vsem skupaj želim srečno in tokrat zares pred- vsem zdravo leto 2021! POROČILO Mednarodna konferenca Drugačnost 71 urednik revije Didakta, na II. OŠ Žalec dr. Martin Uranič Katja Horvat ŠOLSTVO IN PRAVO Pravica do izražanja mnenj učencev v upravnih 76 postopkih s področja vzgoje in izobraževanja mag. Domen Petelin 3 Didakta ŠOLA NA DALJAVO Pouk na daljavo: nuja, izziv ali naša prihodnost? dr. Vesna Trančar, profesorica strokovno teoretičnih predmetov, ŠC Ptuj Ko je COVID-19 zaprl vrtce, šole in fakultete in zahteval učenje na daljavo, so stvari izgledale zapletene. Nenadoma so se bili učenci in učitelji primorani prilagoditi novim zmožnostim posredovanja in usvajanja novega znanja. Mnogi so se z učenjem na daljavo srečali prvič. Kljub začetnemu nelagodju koristi učenja na daljavo vsekakor obstajajo. V prispevku prikazujem najpogostejše oblike učenja na daljavo; ključna načela, na katera moramo biti pozorni, ko se lotevamo izobraževanja na daljavo; primerjam pouk na daljavo s klasičnim, tradicionalnim modelom učenja in izpostavljam prednosti, ki jih e-učenje ponuja. Uvod ta nenadna sprememba prinaša. Ena izmed posle- Pandemija COVID-19 je ostro zaznamovala način ži- dic takega ravnanja se danes kaže v veliki zaskrblje- vljenja in tudi način izobraževanja povsod po svetu. nosti učencev1, da bodo dolgotrajno prikrajšani za Ker so številne vlade zaradi eksponentnega širjenja znanja, ki bi jih sicer pridobili v razmerah klasičnega COVID-19 izobraževalnim institucijam naročile, naj pouka. Gre za tiste učence, ki prehajajo iz osnovne v prenehajo s klasičnim poučevanjem, so morale le- srednjo šolo ali iz srednje šole na fakulteto, oziroma -te skoraj čez noč preiti na virtualno poučevanje. za tiste, ki že vstopajo na trg dela. Takšen hitri in nujni poseg v izobraževalni sistem postavlja nove pragmatične smernice učiteljem, Učenje na daljavo ravnateljem in državnim uradnikom, ki morajo ob- S pojmom učenje na daljavo razumemo kakr- vladovati spremembe v izobraževalnem sistemu, šnokoli obliko izobraževanja na daljavo, pri kateri hkrati pa se tudi rojevajo neizbežne posledice, ki jih učenec fizično ni prisoten pri pouku (Vir 2, Vir 3). Pouk na daljavo 4 1 Pojem učenci v tem prispevku zaobjema tudi dijake in študente. Didakta Pouk v razredu Učenje na daljavo je lahko tudi delna oblika kom- • Asinhrono učenje je manj povezana oblika biniranega učenja, s pomočjo katerega uresniču- učenja na daljavo. Učenci namesto spletnega jemo učni načrt (Grant 2015). Tuji viri (Vir 2, Vir 3) pouka v živo dobijo spletne učne naloge z dolo- navajajo, da ima učenje na daljavo v primerjavi s čenim rokom za oddajo. Učenci se samostojno tradicionalnimi učnimi metodami številne pred- naučijo potrebno vsebino, če želijo, da bodo na- nosti. logo znali pravilno rešiti. Internet kot najpomembnejši oblikovalec pouka • Spletni tečaji z odprtim urnikom predstavljajo na daljavo zabriše mejo med tem, kar je blizu, in določeno vrsto asinhrone zaposlitve za učence. tem, kar je daleč. Zaradi tega pouk na daljavo po- Razlika je ta, da učitelj ne določi roka za oddajo dira sedanjo paradigmo izobraževanja (Vir 3). naloge. Učenci si sami organizirajo čas in samo- stojno določijo, kdaj in kako se bodo snov naučili. Medtem ko bodo učitelji še naprej sestavni del ži- vljenja vsakega učenca, bo sodobna tehnologija • Spletni tečaji z določenim urnikom se razli- premostila fizični prostor med učitelji in učenci. kujejo od prejšnje oblike po tem, da od učenca Učenje na daljavo je že kar nekaj let sestavni del zahtevajo, da ob točno določenem času obišče programov številnih izobraževalnih ustanov, ki določeno spletno mesto in se tečaja udeleži. izkoriščajo prednosti tovrstnega prenosa znanja. V času COVID-19 ta način učenja predstavlja re- • Računalniško podprto izobraževanje na dalja- šitev za vse izobraževalne institucije, od osnovnih vo je oblika poučevanja za določen čas in pote- in srednjih šol, pa vse do fakultet (Vir 3, Mupinga ka na računalnikih, pametnih telefonih, tablicah, 2010). V nadaljevanju si poglejmo najpogostejše običajno pa tudi v računalniškem laboratoriju. oblike učenja na daljavo: • Hibridno učenje je posebna vrsta kombinira- • Videokonference so pogosto orodje, kjer lah- nega učenja, pri katerem so učenci prisotni pri ko učenci in učitelji med seboj sodelujejo po- uri pouka na enem mestu, nekateri drugi učen- dobno kot v razredu. ci pa so fizično prisotni na drugem mestu. • Sinhrono učenje je oblika učenja na daljavo, V čem se učenje na daljavo razlikuje od tradici- pri kateri se vsi učenci učijo hkrati, pogosto onalnega učenja? celo na enem mestu, učitelj pa je na drugem Zagotovo je poučevanje v živo odlično. Stik iz oči mestu oziroma kraju. v oči med učiteljem in učencem predstavlja visoko 5 Didakta ŠOLA NA DALJAVO stopnjo obojestranskega sporazumevanja. Če- na daljavo. To je koristno ne le iz finančnih razlo- prav tega vedno ni mogoče izvesti, se zdi, da je gov, temveč tudi zaradi prihranka na času. Tako tovrstna »živa« povezava vseeno veliko lažja. Izo- učitelji kot učenci so lahko čas, ki bi ga izgubili z braževanje na daljavo se od tradicionalnega izo- vožnjo v šolo in domov, izkoristili za priprave in braževanja močno razlikuje. Toda, kaj točno to po- učenje (Vir 1). meni? Izobraževanje na daljavo omogoča večjo svobodo, tako za učence kot za učitelje, zahteva Učenje po individualnem urniku pa višjo stopnjo samodiscipline in konstruktivne- Ker je večina sistemov učenja na daljavo v tem ga načrtovanja (Vir 3). pogledu dokaj prilagodljivih, imajo učenci večjo svobodo pri oblikovanju lastnega urnika (Vir 1, Vir Časovni razpored 3, Aspillera 2010). Ker je večina sistemov učenja na daljavo dokaj prilagodljivih, je urnik video predavanj bolj pove- Manj stresno domače okolje zan z njegovo vsebino kot pa s samim sistemom. Čeprav učenci pogrešajo obšolske dejavnosti in Kljub temu je urnik pomemben dejavnik, ki ga je medsebojno druženje, so mnogi med njimi pod pri pouku na daljavo treba upoštevati (Vir 3). manjšim stresom. Učijo se lahko tam, kjer se po- čutijo udobno. Le z enim klikom se povežejo do Brez vožnje v šolo pouka, sošolcev in učiteljev. V času pouka na da- Med omenjeno pandemijo je večina ljudi ostala ljavo lahko učenci lažje izpolnjujejo potrebe po doma. Starši so delali od doma, učenci so se učili hobijih in drugih opravilih. 6 Didakta Upravljanje s časom ostanejo v stiku za medsebojno podporo, in orod- Učenje na daljavo učence pripravi do tega, da se na- ji, ki omogočajo dodatno izobraževanje o tehno- učijo upravljati s časom in pravilno organizirati šol- logijah učenja. ska opravila. Te veščini sta potrebni v vsakdanjem ži- vljenju, saj omogočata vzdrževanje ravnovesja med Različni učenci imajo različne potrebe poklicnim in zasebnim življenjem. Učenci, ki so sicer Zavedanje, da imajo različni učenci različne po- imeli natrpane urnike, imajo pri pouku na daljavo trebe, je izrednega pomena pri izvajanju pouka občutno več časa (Vir 3, Aspillera 2010). na daljavo. Pandemija COVID-19 je zmotila življe- nje vseh učencev, ne samo z vidika ravni in poteka Občutljiva področja pouka na daljavo izobraževanja, ampak tudi glede na nivo, ki so ga v izbranih izobraževalnih programih že dosegli. Iz- Spletne nevarnosti postaviti gre predvsem tiste, ki končujejo določe- Pouk na daljavo prinese tudi spletne nevarnosti. no fazo izobraževanja in prehajajo v drugo. S tem Učenci izvajajo dodatne spletne aktivnosti, ki se mislimo na tiste, ki prehajajo iz osnovne v srednjo jih pri tradicionalnem načinu pouka niso loteva- šolo ali iz srednjega izobraževalnega procesa v li. Omrežno okolje je namreč mesto, kjer se lahko terciarni. Prav slednji se soočajo s posebnimi izzi- pojavijo številna varnostna tveganja: zlonamerni vi, saj utečenega šolskega kurikula in ocenjevanja napadi, vdor hekerjev, prestrezanje informacij, ne morejo izpeljati na običajen način. onemogočanje storitev, spreminjanje podatkov in podobno. Omrežna varnost je ena izmed po- Poleg tega se pristopi k učenju na daljavo ne razli- membnih varnostnih vprašanj e-učenja (Kerti kujejo zgolj med primarnim, sekundarnim in terci- 2020). Zato je treba učence pri pouku na daljavo arnim izobraževanjem. Izpostavljeni so predvsem opozarjati na varno rabo interneta in ustrezno programi poklicnega in srednje strokovnega ter uporabo programske opreme. poklicno-tehniškega izobraževanja. Navsezadnje bodo maturanti prav teh izobraževalnih progra- Priprava učencev in učiteljev na pouk na daljavo mov imeli ključno vlogo pri oživljanju gospodar- V prvi vrsti mora šola zagotoviti, da učenci v času stva. Dijaki srednjih poklicnih in srednjih strokov- pouka v šoli prejmejo vso potrebno gradivo oz. li- nih šol namreč del svoje izobraževalne poti preži- teraturo. Učitelje je treba »opolnomočiti« s sple- vijo v podjetjih na t. i. praktičnem usposabljanju z tnimi orodji, ki omogočajo delitev dela med uči- delom, študenti višjih strokovnih šol pa se praktič- telji in oddelki, z mehanizmi, s katerimi učitelji no izobražujejo pri bodočih delodajalcih. Vsekakor 7 Didakta ŠOLA NA DALJAVO je praktično usposabljanje z delom ena izmed po- veliko neizkoriščenega potenciala. Med prednost- membnih sestavin omenjenih izobraževalnih pro- mi ne gre prezreti prilagodljivosti časa in prostora gramov, saj dajejo nepogrešljiva praktična znanja, za učenje, enostavnosti uporabe digitalnih sredstev, izkušnje in kompetence (Vir 3). samostojnosti pri določanju urnika, produktivne iz- koriščenosti časa, ki ga učenci izgubijo z vožnjo v in Pomiritev učencev in staršev iz šole, manj stresnega učnega okolja in podobno. Vodstvo šol se mora zavedati, da gre za »težke« čase, tako za učence kot tudi za učitelje in starše. Čeprav Vsekakor bo kriza COVID-19 pustila tudi na po- pristojne institucije na različne načine uvajajo spre- dročju izobraževanja trajno sled. Povsod smo jo membe na področju izobraževanja, bi morale v prvi doživljali kot »motečo« silo, ki ni vplivala samo na vrsti delovati pomirjujoče. zdravje in gospodarstvo, temveč je spremenila tudi način poučevanja, učenja in komuniciranja z Poleg omenjenega je treba poskrbeti tudi za tiste učenci. Navsezadnje se je spremenil način doje- učence, katerih starši ne nudijo zadostne material- manja pomena izobraževanja in sam odnos druž- ne podpore za učenje na daljavo ali pa je domače be do vzgojno-izobraževalnih institucij. okolje zaradi motečih razlogov za učenje nenaklo- njeno. Podobno velja za primere, kadar se sreču- Iluzorno bi bilo pričakovati, da nas v prihodnje ne jemo z učenci s posebnimi potrebami ali učenci z more več nič presenetiti. In tako, kot trdi Senetoč- nizko stopnjo motivacije (Vir 3, Daniel 2015). nik (2006), »prvi korak je učenje o socialnih silnicah našega življenja, ki določajo smeri vsakdanjih do- Učni načrti godkov, drugi je učenje o procesu učenja, nato pa Katere učne načrte naj bi učitelji uporabljali za uče- še o tem, kako nadgrajevati sposobnosti za učenje nje na daljavo med krizo COVID-19? Praksa v tujini pri sebi in drugih«, morata učenje in prilagajanje kaže, da se nekateri držijo predpisanega nacional- spremembam postati naš vsakdan. Zato lahko v nega učnega načrta, drugi pa dopuščajo učiteljem prihodnosti pričakujemo pospešeno preobrazbo široko diskrecijsko pravico pri izbiri učne vsebine tradicionalnega učenja v t. i. odprto učenje. De- (Daniel 2020). Za obogatitev učnega gradiva se lah- lovati bo potrebno v smeri optimizacije uporabe ko učitelji poslužujejo kakovostna gradiva, ki jih po- razpoložljivih spletnih aplikacij in sistema za upra- nujajo različna spletna mesta. vljanje učenja. Prehojena pot nam je dala zagon, da ustvarimo kulturo, ki podpira sprejemanje ino- Ključna načela pri učenju na daljavo vativnih praks, hkrati pa dviguje kakovost pouka. Pri poučevanju na daljavo se gradi novo znanje, pri- Z drugimi besedami, spremeniti je treba, kar je dobivajo se specifične kompetence, ki jih ni mogo- zastarelo, in ohraniti tisto, kar je bilo v času pouka če usvojiti s klasičnim poukom v razredu. Učenje na na daljavo izjemno. In prav to, kar je bilo izjemno, daljavo ima elemente družbene dejavnosti, kar po- mora postati praksa, smernica obvladovanja stre- meni, da tako učitelji kot naprednejši učenci pod- snih situacij in nenadnih sprememb. pirajo in motivirajo šibkejše učence. Ključnega po- mena so povratne informacije o usvojenem znanju. Viri in literatura Učenje na daljavo vključuje povratne informacije o Aspillera, M. (2010): What are the potential benefits of online lear- doseženih rezultatih. Podporo nudijo virtualne vaje, ning? Possible advantages of online learning. Dostopno na https:// www.worldwidelearn.com/education-articles/benefits-of-online- forumi, virtualne skupine, on-line podpore, on-line -learning.htm razprave in ocene (Taylor in drugi 2020). Daniel, J. (2020): Education and the COVID-19 pandemic. Prospec- ts.  Volume 39, Pages 91–96. Grant, J. (2015): Distance learning in medical education. The Art of Učitelj lahko v učne aktivnosti vključuje vse učence. Teaching Medical Students. 3rd Edition. New Delhi: Elsevier. Kerti, A. [et al.] (2020): E-Learning Security Risks and Countermea- Učence spodbuja, usmerja, podpira in jih ohranja sures. International Journal of Emerging Research and Solutions »aktivne« z najrazličnejšimi spletnimi orodji. Najlaž- in ICT. Dostopno na https://ersict.org/index.php Mupinga, D. M. (2010): Distance Education in High Schools: Bene- je učitelj to doseže tako, da zastavi jasne poti in cilje, fits, Challenges, and Suggestions. The Clearing House: A Journal ki jim učenci sledijo (Halbert et al. 2011). Učitelj pri of Educational Strategies, Issues and Ideas. Dostopno na https:// www.tandfonline.com/doi/abs/10.3200/TCHS.78.3.105-109 pouku na daljavo zagotavlja učinkovito pot učenja Senetočnik, S. (2006): Vpeljevanje sprememb v šole – izziv za spod- s tem, da učencem daje občutek za dosežek in na- bujevalce sprememb. V Vpeljevanje sprememb v šole − konceptu- alni vidiki. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana. predek (Taylor in drugi 2020). Taylor, D. [et al.] (2020): Transformation to learning from a distan- ce. Mededpublish.org. Dostopno na https://www.mededpublish. org/manuscripts/2999 Zaključek Vir 1: Learn Safe (2020): What Are the Benefits of Distance Lear- Pandemija COVID-19 predstavlja velik izziv za vse ning? Dostopno na https://learnsafe.com/what-are-the-benefits- -of-distance-learning/ deležnike izobraževanja. Ker je večino držav v izre- Vir 2: Skills for employment (2020): TVET Institutions. Dostopno na dno kratkem času dohitelo eksponentno širjenje https://www.skillsforemployment.org/KSP/en/Sources/TVETinsti- tutions/index.htm COVID-19, so imele izobraževalne institucije zelo Vir 3: View Sonic (2020): What Is Distance Learning? And Why Is malo časa za pripravo na pouk na daljavo. Učenje It So Important? Dostopno na https://www.viewsonic.com/library/ education/what-is-distance-learning-and-why-is-it-so-important/ na daljavo ima kar nekaj prednosti, hkrati pa ima še Vir 4: Slike: Dostopno na https://pixabay.com/ 8 Didakta Učenje matematike na daljavo Ana Radovčič, profesorica matematike, Srednja šola Izola Zaradi širjenja novega koronavirusa so 13. 3. 2020 zaprli vrtce in vse osnovne ter srednje šole. Poučevanje v šoli se je spremenilo v poučevanje na daljavo. Učitelje in profesorje ni nihče izobraževal za tak način dela, saj nihče česa takega ni pričakoval. Začetek dela na daljavo je bil zelo težak. Učitelji smo začeli sodelovati preko telefonskih klicev in kasneje preko videokon- ferenc. Razmišljali smo, kako bomo izpeljali prva dva tedna poučevanja na daljavo. Mislili smo si, da se bomo po dveh tednih najverjetneje vrnili v šolo. Bilo pa je ravno nasprotno, vrnili smo se šele po dveh mesecih. Ob vrnitvi v učilnice je bilo povsem drugače od tega, kar smo bili vajeni prej. Predstavila bom svoje delo, torej kako je pouk matematike potekal na daljavo. UVOD Vzorec Najprej smo doživeli preskok, kako bomo začeli z Izdelala sem anketo, ki jo je izpolnilo 80 od 110 di- delom na daljavo, potem je nastopilo razmišlja- jakinj. Od tega 19 dijakinj (od 30) 1.letnika, 28 dija- nje, kaj bi bilo najboljše za naše dijake. Na koncu kinj (od 31) 2. letnika, 14 dijakinj (od 20) 3. letnika pa smo ugotovili, da moramo poskusiti in sproti in 19 dijakinj (od 29) 4.letnika. Z odzivom sem bila ugotavljati, kaj bo najučinkovitejše. S kolegicami zadovoljna. v aktivu smo prišli do različnih informacij, kako so se dela lotili na osnovni in kako na srednji šoli. Začeli smo s preurejanjem priprav. Najprej sem 4. letnik (24 %) zapisala teorijo, na dolgo rešila in razložila nalo- 2. letnik (35 %) ge, dodala povezave do dodatne razlage in nato naloge za samostojno delo iz delovnega zvezka, 3. letnik (18 %) kjer so dijakinje imele tudi rešitve. Vse tisto, kar 1. letnik (24 %) bi dijakinjam povedala pri pouku, sem pri pripravi dopisala z drugo barvo, da je izgledalo, kot da zra- ven govorim. PISNA RAZLAGA NI BILA DOVOLJ Ugotovila sem, da dijakinje težko razumejo, če Graf 1: Delež dijakinj, ki so odgovorile na za- z njimi komuniciram le pisno, zato sem kasneje stavljeno anketo. uvedla še razlago preko videokonference. Pro- blem je nastal, ker se vse dijakinje niso udeležile konference in tako niso prejele moje razlage. Za MNENJE DIJAKINJ O DELU NA DALJAVO PRI tiste dijakinje, ki niso uspele ali niso želele poslu- MATEMATIKI šati razlago, sem bila na razpolago preko eAsi- 1. Ali imaš možnost dostopati do gradiva mate- stenta. Kar nekaj dijakinj se je odzvalo in me zače- matike preko eAsistenta komunikacije - kanal? lo spraševati, kako se določeno nalogo reši. Na ta način sem uspela pridobiti zanimanje dijakinj za NE (3 %) učenje matematike. Komunikacija je stekla in ve- dno več dijakinj se je oglasilo s težavami pri razu- mevanju snovi ali reševanju nalog. Naloge so mi pošiljale vsak konec tedna, vendar so imele same odgovornost, da si pregledajo rešitve v delovnem zvezku in me povprašajo le po tistem, česar ne ra- zumejo. DA (97 %) SAMOEVALVACIJA DELA Namen raziskave Po mesecu dela sem želela pridobiti povratno in- formacijo, če dijakinjam moj način dela ustreza, kaj jih je zmotilo in kaj bi želele izboljšati. Odločila sem se, da izdelam anketo in na ta način dobim Graf 2: Možnost dostopa do gradiva pri odgovore na svoja vprašanja. predmetu matematika. 9 Didakta ŠOLA NA DALJAVO Na vprašanje so odgovorile, da 78 dijakinj ima to Dijakinje so me presenetile z odgovorom, da je možnost in 2 dijakinji, da te možnosti nimata. Ko bilo nalog za samostojno delo pri matematiki v sem dobila odgovor, sem vsem dijakinjam posla- teh tednih ravno prav, saj se je 68 dijakinj s to trdi- la elektronsko sporočilo, v katerem sem jim spo- tvijo strinjalo. V šoli so mi velikokrat povedale, da ročila, da naj me tiste, ki ne uspejo dostopati do jim dajem preveč nalog. Zato sem tudi pazila, da eAsistenta ali imajo druge težave, o tem obvestijo, na daljavo ne bi imele preveč dela z matematiko, sama pa jim bom poslala gradivo preko drugega saj jih je čakalo delo tudi pri drugih predmetih. kanala, ki jim bolj ustreza. Javila se mi je ena dija- Želela sem, da snov osvojijo, da znajo rešiti nalo- kinja, s katero sva se dogovorili, da ji gradivo poši- ge, predvsem pa da začnejo z reševanjem lažjih ljam preko elektronske pošte. nalog, in ko to osvojijo, preidejo na reševanje tež- jih nalog. Zato sem jih tudi neprestano vzpodbu- 2. O nalogah, ki jih moram pri predmetu mate- jala in motivirala, da me ob nejasnostih vprašajo matike opraviti, sem dobro informiran/a? za nasvet, saj mi je ljubše usmeriti jih do pravilne rešitve, kot pa da nad nalogo obupajo. Nato sem jih vprašala, pri kateri snovi se jim je zdelo, da je snovi preveč, pa sem ugotovila, da so samo 3 dija- Delno drži kinje podale konkretno snov. (18 %) 4. Za učenje matematike na daljavo sem dnev- no porabil/a: Drži (81 %) Od 30 min Od 1 ure do 1 uro (46 %) do 2 ur (38 %) Graf 3: Informiranost o nalogah pri mate- matiki. Dobro informiranih dijakinj je 64, ostalih 16 dija- kinj je izbralo, da delno drži. Predvidevam, da so dijakinje, ki so izbrale delno drži, med tistimi, ki poredko oddajajo naloge. Te moram dodatno motivirati, da uspejo narediti vsaj naloge za mini- malni standard. Manj kot 30 min Več kot 2 uri 3. Nalog za samostojno delo pri matematiki je (6 %) (9 %) bilo v teh tednih: Preveč (10 %) Graf 5: Dnevna količina porabljenega časa za učenje matematike. Ravno prav (88 %) Iz grafa je razvidno, da je največ dijakinj odgovo- rilo, da za učenje porabijo pol ure do eno uro na dan. Kar pomeni, da v povprečju za matematiko porabijo štiri ure tedensko. Nekako podobno, kot če bi bile v šoli, oziroma še manj, saj morajo v nor- malnih okoliščinah poleg sledenja snovi in reše- Graf 4: Količina nalog za samostojno delo vanju nalog med poukom doma rešiti še naloge pri matematiki. za domačo nalogo. 10 Didakta 5. Kdaj opravljam naloge za samostojno delo 7. Kako si zadovoljen z organizacijo dela na da- pri matematiki? ljavo s strani profesorice matematike? Zvečer (8 %) Dopoldan, Po urniku Delno vendar ne po (8 %) zadovoljen/a 25 % urniku ... (41 %) Zelo zadovoljen/a 74 % Popoldan (42 %) Graf 6: Del dneva, ko opravljajo naloge za Graf 8: Zadovoljstvo z organizacijo mojega matematiko. dela. Želela sem ugotoviti, kdaj v dnevu se dijakinje lo- Za konec sem še želela preveriti, kako zadovoljne tijo reševanja nalog iz matematike. Odgovor, da so dijakinje z organizacijo mojega dela na daljavo. največ dijakinj svoje obveznosti opravlja popol- Nad odgovori sem bila pozitivno presenečena, saj dne, me ni presenetil, saj tudi meni pošiljajo svoje je bilo veliko dijakinj zelo zadovoljnih. naloge predvsem popoldan ali celo zvečer. 8. Zapiši možne predloge, izboljšave za delo na 6. Če naloge ne znam samostojno rešiti, si po- daljavo pri predmetu matematike! magam s/z: Dijakinje so podale naslednje odgovore: - Na začetku navodila niso bila vsem razumljiva. - Drugačen način reševanja pri profesorici in pre- ko spletnega mesta Astra.si. 100% - Bolj temeljita razlaga. 80% - Več videokonferenc z razlago snovi, saj je kar težko razumeti, ko samo vidiš in ne slišiš razlage. 60% - Meni je bilo vse super. 40% - Brez uporabe kamere pri vseh predmetih. 20% - Jih ni, saj vedno, ko kaj vprašam, dobim odgovor. 0% SKLEP Glede na to, da je novo šolsko leto ponovno prineslo delo na daljavo, sem se odločila za dodatna izobra- ževanja na to temo. Tako sem bolje pripravljena za delo na daljavo. Rada bi svojim dijakinjam dala naj- več, kar lahko od mene na daljavo dobijo. Kot je po- kazala anketa, so bile dijakinje zadovoljne z delom, nalog ni bilo preveč in po potrebi so pomoč poiska- le pri sošolki in kasneje še pri meni. Kot predloge so izpostavile, da bi želele bolj temeljito razlago, še več videokonferenc in, nenazadnje, da razlagam Graf 7: Pomoč pri reševanju nalog za ma- po postopku, kot ga najdejo na spletu. Sama sem tematiko. se odločila, da izboljšam svoje delo ne samo preko videokonferenc, temveč tudi preko snemanja razla- ge. Le na ta način si lahko dijakinje razlago ogledajo večkrat in tako lažje pridejo do zastavljenega cilja Tiste dijakinje, ki ne znajo samostojno rešiti nalo- – znanja. Učitelj mora vedno iskati nove cilje, nove ge, si pomagajo predvsem s sošolkami, nato pa poti, nove razlage, da se približa dijakom. Bistvo je, na drugem mestu pomoč poiščejo pri meni. Po- da si dijakinje dela na daljavo ne bodo zapomnile dale so še naslednje odgovore: pomoč pri reševa- po preobremenjenosti, ampak po vloženem delu, ki nju nalog si poiščem preko razlage na Youtube-u, se jim bo v prihodnosti obrestoval. Mislim, da smo v internetu, aplikaciji Photomath, dodatno razlago prvih dveh mesecih dela na daljavo vsi postali zre- poiščem v učbeniku in delovnem zvezku. lejši in spoznali, kaj na koncu najbolj šteje. 11 Sošolko/sošolcem Učiteljica Starši Brat/sestra Prijatelj/prijateljica Drugo Inštruktor Učiteljica strokovne ... Didakta ŠOLA NA DALJAVO Uporaba različnih aplikacij za preverjanje znanja pri pouku angleščine v osnovni šoli Katarina Podgoršek, prof. angleškega jezika in književnosti, Osnovna šola Marije Vere V izobraževanje na daljavo smo bili brez kakršnihkoli predpriprav in opozoril prisiljeni preklopiti vsi: učitelji, učenci in starši. Na prvi pogled je izgledalo, kot da to ne bo prevelik zalogaj za nobeno izmed vpletenih strani, kasneje pa se je izkazalo, da tudi izobraževanje na daljavo zahteva te- meljit premislek o tem, ali so učitelji in učenci ustrezno računalniško opremljeni ter kako in kje najti primerne metode poučevanja, saj »stare« metode, ki so bile učinkovite v učilnici, enostavno niso bile več uporabne. Uvod Preverjanje in ocenjevanje znanja 16. marca smo se učenci, starši in učitelji tako re- Preverjanje in ocenjevanje znanja ureja Pravilnik koč čez noč morali prilagoditi na nov način uče- o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredo- nja in poučevanja. Verjetno nas je nova realnost vanju učencev v osnovni šoli (2013). Pravilnik opre- vse presenetila. Po začetnih spodrsljajih, zmedi in deli proces preverjanja, določi, kako se preverjanje strahom pred neznanim pa smo lahko spoznali, razlikuje od ocenjevanja znanja, ter opredeli, kdaj da ima vsaka stvar dobre in slabe strani. V članku se ga mora uporabljati. V pravilniku je preverjanje se bom osredotočila na tiste dobre strani, ki so mi opredeljeno v 3. členu, in sicer takole: »S prever- v času poučevanja na daljavo pomagale preverja- janjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako ti znanje in napredek svojih učencev. učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov, in ni namenjeno ocenjevanju zna- Pri svojem delu se vedno skušam prilagoditi pred- nja. Doseganje ciljev oziroma standardov znanja znanju in potrebam svojih učencev, zato mi iska- iz učnih načrtov učitelj preverja pred, med in ob nje novih načinov podajanja snovi ni tuje. Vseeno koncu obravnave učnih vsebin.« S preverjanjem pa je bilo tokrat drugače, saj učencev nisem imela učitelj torej zbira informacije, kako učenci dose- pred seboj, ni bilo fizičnega stika in možnosti bra- gajo učne cilje, hkrati pa služi tudi kot povratna nja njihovih odzivov tudi s pomočjo neverbalne informacija učitelju, učencu in staršem, kaj bi se komunikacije. dalo še izboljšati. 12 Didakta Podrobnejša navodila za preverjanje znanja an- Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v gleščine pa učitelju ponuja Učni načrt za angle- osnovni šoli (2013). Spremenili so se le načini pre- ščino (Andrin in drugi 2016). V njem poleg stan- verjanja znanja. dardov znanja, ki so podlaga za preverjanje, naj- demo tudi smernice za kakovostno izvedbo pre- Spletna orodja za preverjanje znanja verjanja ter tudi različne oblike preverjanja. Morda smo učitelji tujih jezikov, predvsem angle- ščine, nekoliko v prednosti pri rabi aplikacij oz. Učni načrt za angleščino (Andrin in drugi 2016) nava- orodij za preverjanje in ocenjevanje znanja učen- ja naslednje primere preverjanja znanja: cev. Spletnih orodij je ogromno, težko pa je najti • samopreverjanje (zlasti raznih izdelkov) po sku- tisto, ki ustreza učencu glede na leta, znanje tu- pno dogovorjenih merilih; jega jezika, računalniško spretnost, pa tudi takoj- • skupinsko preverjanje rezultatov timskega dela šnjo povratno informacijo. oziroma sodelovalnega učenja; npr. pri projek- tnem delu lahko merila za preverjanja zajemajo Ponudnikov spletnih orodij za poučevanje na da- pripravo in zbiranje podatkov, sodelovanje pri ljavo je ogromno, v grobem pa jih lahko razdeli- pisanju in poročanju, tehnike predstavljanja, je- mo v tri vrste: zikovne zmožnosti oz. rabo jezika, uporabo virov, prispevek idej in predlogov, delež in kakovost so- 1. Izobraževalna programska orodja, ki uporabni- delovanja posameznika v posameznih fazah, ce- ku omogočajo interakcijo, deljenje gradiv, sporo- lostni vtis ipd.; čanje o dogodkih in domačih nalogah, sledenje • praktično preverjanje; ugotavljanje učenčeve datumov in pošiljanje obvestil (Vir 1). Primeri takih uporabe pridobljenega znanja pri opravljanju do- orodij so Moodle, Google Classroom in Edmodo. ločene praktične naloge po navodilih, npr. govor- na predstavitev; 2. Orodja za izdelavo spletnih in/ali interaktivnih • presoja kakovosti izdelkov, kot so zgibanke, sten- nalog. Sem sodijo predvsem Liveworsheets, Wizer, ski časopis, strip; Socrative, Quizlet, Nearpod in še mnogo drugih. • preverjanje po učnih postajah; učenci obiščejo vsako postajo z delovnim listom, individualno, 3. Orodja, ki omogočajo komunikacijo na daljavo. V v parih ali skupinah; delovne liste preverimo po času šole na daljavo smo učitelji največ uporabljali vi- vnaprej postavljenih merilih; deokonference preko orodij Skype, Zoom ter Teams. • učenčev razvojni/učni portfolio oz. listovnik (pa- pirna ali digitalna oblika); pri tem ne gre za zbirko Zgoraj našteta orodja so le vrh ledene gore, poleg izdelkov, temveč za spremljanje celotnega proce- sodi tudi morje ostalih »podpornih« orodij za sa- sa učenja. Iz listovnika je razvidno učenčevo pred- moučenje. Učitelji se tudi pri poučevanju v razre- znanje, načrtovanje ciljev in strategij za dosego du poslužujemo teh orodij. Največkrat uporabljen le-teh, oblikovanje meril uspešnosti in zbiranje je gotovo Youtube s kratkimi avdio-video vsebi- dokazil, izboljšanje učnih dosežkov ob povratnih nami, ki nam služijo kot opora pri razlagi snovi. V informacijah učitelja in vrstnikov. Učenec o svo- to kategorijo sodijo tudi British Council, Byju's in jem učenju razmišlja, ga vrednoti in postopno Duolingo. prevzema soodgovornost za lastno učenje. Pri izbiri ustreznega orodja za preverjanje in oce- Med izobraževanjem na daljavo pa je Ministrstvo za njevanje znanja je potrebno upoštevati nekaj zna- izobraževanje, znanost in šport pripravilo priporo- čilnosti. Spletna stran ProProfs navaja naslednje čila za preverjanje in ocenjevanje znanja, ki so upo- (Priyanshi 2020): števala izredne razmere. Konec marca je Zavod za • lahko razumljiva navodila za rabo: Navodila šolstvo izdal Usmeritve za preverjanje znanja (Lo- uporabnika seznanijo z osnovno vsebino sple- gaj in drugi 2020). Učitelji smo dobili navodilo, da tnega orodja preverjanja in ocenjevanja zna- se znanje v aprilu le preverja in ne tudi ocenjuje. nja. Tukaj uporabnik lahko najde vse odgovo- Namen oblikovanja smernic je bil »usmeriti aktiv- re, ki mu omogočajo odlično spletno izkušnjo. nosti učiteljev tako, da bodo v največji možni meri upoštevali dejavnike, ki vplivajo na celoten proces • dostopnost: Spletno orodje za preverjanje in učenja in na počutje učencev.« Vse učence je bilo ocenjevanje znanja z ustvarjanjem lastnega potrebno vključiti v proces izobraževanja na dalja- računa omogoča uporabniku varno rabo in za- vo ter jih seznaniti z novimi metodami preverjanja ščito vsebine ustvarjenih preverjanj in ocenje- (in morebitnega ocenjevanja) znanja. vanj znanja. Udeleženci pa se nato tudi sami prijavijo na spletu (bodisi s kodo ali registraci- Do večjih sprememb je prišlo pri ocenjevanju, jo), zato da rešijo naloge. Na ta način lahko do pri preverjanju znanja pa ni bilo drastičnih spre- spletnega preverjanja in ocenjevanja dostopa- memb, saj smo učitelji lahko sledili določilom iz jo le pooblaščene osebe. 13 Didakta ŠOLA NA DALJAVO • varna in enostavna prijava v sistem: Udele- Aplikacija je enostavna za uporabo, tako za učitelje ženci se prijavijo v spletno orodje s svojim upo- kot tudi za učence. Učitelj se mora prvo registrirati z rabniškim imenom in geslom. Orodje omo- geslom in uporabniškim imenom; učencu se ni po- goča tudi nastavitev omejitve časa reševanja trebno registrirati. Odgovori učenca so anonimni, preverjanja ali ocenjevanja znanja. kar pomeni, da njegovi sošolci ne vidijo, kako uspe- šni so ostali pri reševanju. • časovni opomnik: Ko se izteka čas reševanja, orodje samo obvesti udeleženca, da bo kmalu Aplikacija nato ponudi učitelju dve možnosti, lahko potekel čas reševanja. ustvari svoje naloge ali pa izbira med že narejeni- mi. Če se učitelj odloči narediti svoje naloge, izbere • spletna ali tiskana oblika: Pri izbiri ustrezne- možnost Create. S klikom na gumb Create aplika- ga spletnega orodja za preverjanje in ocenje- cija vodi uporabnika skozi celoten potek izdelave vanje je zelo pomembno tudi to, da izberemo nalog. V nadaljevanju učitelj izbere naslov svojih na- tako orodje, ki omogoča objavo preverjanja oz. log, v našem primeru je bil le-ta Buildings in town; ocenjevanja na spletu, delitev preko spletne lahko doda tudi krajši opis nalog. Nato sledi vnaša- pošte ter tiskanje na papir. Udeležencu naj bo nje besed: pri pouku angleščine sem prvo vnesla ponujen tudi dostop do preverjanja oz. ocenje- slovensko besedo, nato pa še angleško. Aplikacija vanja s katerekoli platforme, spletne ali mobil- omogoča tudi dodajanje slik, ki so v celoti dostopne ne. Povratna informacija naj bo individualna, že v sami aplikaciji in jih ni potrebno iskati iz dru- saj se le na ta način lahko kaj naučijo iz svojih gih virov. Na koncu učitelj s klikom na gumb Create napak. Uporabnik pa mora imeti možnost, da ustvari naloge. javno objavi rezultate ali pa jih hrani zasebno. Učitelj v aplikacijo tako vnese le besedišče, ki ga je • objava rezultatov: Najboljša spletna orodja potrebno utrditi oz. preveriti. Naloge pa ustvari apli- za preverjanje in ocenjevanje znanja so tista, kacija sama. Čas izdelave je za učitelja izredno kratek; ki uporabniku omogočajo izbiro časovnega sama sem porabila manj kot 5 minut časa za vnos okvirja za objavo rezultatov; lahko ponudijo besed za preverjanje besedišča zgradb v mestu. takojšnjo objavo ali pa uporabniku ponudijo Aplikacija ustvari 7 različnih nalog: t. i. Flashcards ali možnost, da sam nastavi časovni okvir objave. kartice za učenje, Learn ali učenje, Write ali pisanje, Npr. pri objektivnih vprašanjih se le-ta lahko Spell ali črkovanje, Test ter dve interaktivni igri. točkujejo samodejno; v tem primeru udele- ženci dobijo takojšnjo povratno informacijo. Če pa odgovori zahtevajo »ročno« popravlja- nje, je bolj smiselno uporabiti nastavljen ča- sovni okvir. • prilagoditve: Dobro orodje za preverjanje in ocenjevanje znanja uporabniku ponuja različ- ne možnosti prilagoditev: različne predloge, vrste vprašanj, teme ozadij, logotip ter več- predstavnostne elemente. Že na začetku poučevanja na daljavo sem ugoto- vila, da bo starost mojih učencev narekovala, ka- tero orodje bom lahko uporabila pri preverjanju znanja. V 5. razredu se je kot najuspešnejši način preverjanja znanja izkazala aplikacija Quizlet, v 9. razredu pa reševanje kvizov in nalog v aplikaciji Slika 1: Primer naloge v aplikaciji Quizlet Wizer. Primer preverjanja znanja v 5. razredu Na ta način pri pouku angleščine na daljavo lahko Za preverjanje znanja besedišča zgradb v mestu preverimo pisanje, deloma tudi slušno in bralno sem se odločila uporabiti aplikacijo Quizlet. Qui- razumevanje, ne morejo pa naloge takšnega tipa zlet je ameriška spletna aplikacija za učenje skozi nadomestiti preverjanja govora in sporazumevanja. različna orodja in igre. Aplikacijo je ustvaril Andrew Sutherland leta 2005, še kot dijak drugega letnika Primer preverjanja znanja v 9. razredu gimnazije. Danes jo mesečno uporablja več kot 30 V 9. razredu sem za preverjanje znanja učencev milijonov ljudi (Vir 2). uporabila spletno aplikacijo Wizer. Tudi ta apli- 14 Didakta kacija je enostavna za uporabo. Namenjena je iz- Ko se učitelj odloči preveriti znanje svojih učencev, delavi interaktivnih učnih listov za vse predmete. v aplikaciji ustvari posebno t. i. razredno kodo, ki jo Po uvodni registraciji učitelj lahko izbira med že posreduje učencem, lahko kar preko spletne učilni- ustvarjenimi učnimi listi ali pa izdela svojega. ce ali elektronske pošte. Učencu se ni potrebno regi- strirati, v aplikacijo mora vnesti le svoje ime in razre- Pri izdelavi učnega lista aplikacija sama vodi upo- dno kodo. V zavihku Answers se shranjujejo odgovo- rabnika po korakih do končnega izdelka. Apli- ri učencev, učitelj ima tako pregled nad doseženim kacija ponuja učitelju velik nabor različnih tipov številom točk posameznih učencev. Izdelek učenca vprašanj/nalog; večina je prosto dostopnih, nekaj se lahko tudi natisne in shrani v fizični obliki. pa jih je mogoče uporabljati le ob doplačilu. Apli- kacija ponuja učitelju tudi velik nabor večpred- Moteči dejavniki pri preverjanju znanja na daljavo stavnostnih elementov. V učni list lahko dodamo Preverjanje znanja preko spletnih aplikacij ima kar avdio in video posnetke, slike ali besedilo, pove- nekaj prednosti, npr. učitelju in učencu omogoča hi- zavo do druge spletne strani, naloge odprtega in tro ali celo takojšnjo povratno informacijo, v krajšem zaprtega tipa, tabele … času se lahko preveri znanje več učencev, ustvarja- nje nalog za preverjanje znanja je hitro in enostavno. Kljub temu pa so tudi slabe strani preverjanja zna- nja preko spletnih aplikacij. Pri takšnem preverjanju predvidevamo, da so vsi naši učenci računalniško pismeni in da imajo računalnik, kar pa seveda ne drži vedno. Podatki OECD pravijo, da ima 98 % so- cialno ogroženih učencev iz Avstrije, Švice in Norve- ške doma računalnike, v Kostariki pa le 38 % (OECD 2018). Odstotek socialno ogroženih učencev z dosto- pom do računalnika je v Sloveniji kar visok, vendar je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da ima veliko družin več šoloobveznih otrok, pri čemer en raču- nalnik težko zadosti potrebam vseh. Računalniška tehnologija ni vedno zanesljiva. Tudi če ima učenec na razpolago računalnik, mu jo lahko zagode slaba internetna povezava. Slika 2: Primer naloge v aplikaciji Wizer Zaključek Izobraževanje na daljavo ne more v celoti nadome- stiti klasičnega izobraževanja v učilnici, lahko pa mu služi kot podpora. Kljub temu da preverjanje znanja Naloge lahko oblikujemo tako, da jih aplikacija preko aplikacij omogoča enostaven in hiter vpogled samodejno popravi. V tem primeru mora učitelj v napredek učencev, ne smemo prezreti dejstva, da predno dodeli naloge učencem v aplikacijo vpi- spletna orodja za preverjanje znanja ne nudijo celo- sati pravilne odgovore. Lahko pa, ker se rešitve vitega uvida v znanje posameznika. učencev sprosti shranjujejo, učitelj sam preveri odgovore učencev in jim poda osebno povratno informacijo. V tem primeru odgovore izpusti, saj jih bo sam preveril naknadno. Viri Andrin, A., Eržen, V., Kogoj, B., Lesničar, B. (2016). Učni načrt. Program osnovna šola. Angleščina. Ljubljana: MIZŠ, Zavod RS za šolstvo. Logaj, V. in drugi (2020): Izvajanje izobraževanja na daljavo. Usme- ritve za preverjanje znanja in informacija o ocenjevanju znanja v osnovni šoli. Ljubljana: MIZŠ, Zavod RS za šolstvo. OECD (2018): New Technologies and 21st century children: Recent trends and outcomes, stran 31. OECD Publishing, Paris. Dostopno na https://one.oecd.org/document/EDU/WKP(2018)15/en/pdf, 30. 7. 2020. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013). Uradni list RS, št. 52/2013. Dostopno na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/113609, 28. 7. 2020. Priyanshi, M. (2020): A Guide to Using Online Assessment Tools. 2005 – 2020 ProProfs.com. Dostopno na https://www.proprofs. com/c/lms/what-is-assessment-tool/, 28. 7. 2020. Vir 1: Kaj je Moodle? Dostopno na https://sites.google.com/site/upo- moodle/home/moodle-v-sloveniji, 28. 7. 2020. Slika 3: Povratna informacija učenki Vir 2: Entrepreneur Europe: About Andrew Sutherland. 2020 Entre- preneur Media, Inc. Dostopno na https://www.entrepreneur.com/ author/andrew-sutherland, 30. 7. 2020. 15 Didakta ŠOLA NA DALJAVO Pouk na daljavo na OŠ Franja Malgaja Šentjur Aleksandra Lampret Senčič, mag., prof. def., OŠ Franja Malgaja Šentjur Članek govori o procesu načrtovanja in izvedbe medpredmetnega povezovanja. Skozi timsko delo, načrtovanje vsebin in gradiv spoznamo proces sodelovanja strokovnih delavcev. Organizacija medpredmetnega povezovanja zahteva od strokovnih delavcev veliko več, kot sami pričakujemo. (2011) v partnerstvu med šolo in lokalno skupnostjo daje pomen starševstvu, medsebojnemu komuni- ciranju, odločanju in sodelovanju šole s skupnostjo. Skladno s teorijo tudi mi skrbimo, da imajo otroci s posebnimi potrebami mrežo podpore, ki razvija spo- sobnosti otrok v najvišji možni meri. Danes imajo tudi majhni otroci po Arnšek (2018, 15) neomejen dostop do digitalnih tehnoloških naprav. Piše, da so mladostniki odrasli s tabličnimi računal- niki in pametnimi telefoni, pri čemer se ne spomi- njajo časa pred internetom, oprijelo se jih je poime- novanje »digitalni domorodci« (Crone in Konijn v Arnšek 2018, 10). Na šoli smo v odgovornosti do otrok in strokovnega dela glede na posredovane okrožnice Ministrstva za šolstvo in priporočil Zavoda za šolstvo glede izvajanja pouka na daljavo pripravili načrt, kako medpredme- tno sodelovati in pri tem ne izgubiti na kvaliteti stro- kovnega dela. Pred izvajanjem pouka na daljavo so na šoli tako potekale priprave na delo. Med jesenskim oddihom otrok je vodstvo šole pripravljalo vse potreb- no za zagon informacijskih poti, videokonferenc, in OŠ Franja Malgaja Šentjur je šola, ki s secesijsko ar- priskrbelo računalnike otrokom, ki so jih potrebovali. hitekturo opozarja nase in s častitljivo starostjo sto Z načrtovanjem smo se preko videokonferenc pove- dvajsetih let opominja rodove na pomembnost iz- zovali med tednom pred začetkom izvajanja pouka obraževanja. Šola je javni vzgojno-izobraževalni za- na daljavo. Z dvosmerno komunikacijo po službe- vod z izvajanjem javno veljavnega rednega osnov- nem mailu nas je ravnatelj obenem obveščal o novo- nošolskega izobraževalnega programa. Izvajamo stih in okrožnicah, ki so pritekale v ustanovo, poskrbel tri programe: program rednega osnovnošolskega je za lastno videopredstavitev načina poteka pouka in izobraževanja, program rednega izobraževanja s podal informacije o izvajanju pouka na daljavo. prilagojenim izobraževanjem in dodatno strokovno pomočjo in program prilagojenega izobraževalne- Rowan (v Arnšek 2018, 15) razmišlja, da je človek pred ga programa z nižjim izobrazbenim standardom. sto leti moral za preživetje uporabljati gibanje, danes Slednji je redkost v šolskem prostoru. Letos šolo obi- živimo v domnevi, da za preživetje potrebujemo teh- skuje 584 učencev, z njimi pa dela šestdeset stro- nologijo. Oviro vidi v tem, da tehnologija ubija tisto, kovnih delavcev. kar imamo najraje, povezanost s soljudmi. Meni, da je povezanost ključnega pomena za varen otrokov V skrbi za inkluzivno vključevanje otrok v izobraževal- razvoj. Zato na šoli skrbimo za kvalitetne medoseb- ni sistem si ravnatelj mag. Jure Radišek prizadeva, da ne odnose. V poslanstvu in viziji LDN šole (v Radišek bi v šolo prihajali učenci okoliških krajev in se enako- 2020, 10) je zapisano, da si želimo šolo, ki bo zaradi vredno vključevali v šolsko življenje in delo. Vključe- aktivnih oblik in metod dela, urejenosti in tehnolo- vanje otrok s posebnimi potrebami je na šoli uteče- ške opremljenosti učencem bolj zanimiva in bodo v na praksa, dobro sprejeta s strani ustanovitelja šole, šolo radi prihajali. S kratkoročnimi cilji zagotavljamo občine Šentjur, in sveta zavoda, sveta staršev. Epstein motivacijo otrok z ustreznimi modeli pouka, med- 16 Didakta predmetno povezovanje, projektno delo, praktični Toda kako? pouk. Pri spodbujanju socialnih in digitalnih kom- Spraševali smo se, kako dogodke, ki bodo povezani petenc otrok je pomembno, da učenci ne izgubijo s poukom na daljavo (občutki otrok, doživljanje pro- socialnega stika. cesa pouka na daljavo) usmeriti, da bodo otroci do- življali občutke zmožnosti, da bodo uspešni. Jeriček Stres in šola Klanšček (2015, 12) opozarja, da je največji stres pri Mikuš Kos (1991, 10) piše, da je šola socialen prostor, otrocih in mladostnikih pogosto povezan s šolo. katerega pomen in učinki so takoj za družinskimi po- meni in učinki. Majerle meni (1998, 28), da šola pov- Bili smo pozorni na otrokov individualiziran program. zroča stres. Po Mikuš Kos (1993) pa je učinek stresa Zavedali smo se, da je ekran lahko »živ predmet«, bili odvisen od preteklih izkušenj, osebnostnih lastnosti, smo usmerjeni na odnose, ki jih s takšnim načinom psihosocialnih vplivov, ki stres lahko povečajo, lahko dela povzročamo. Glede na raziskavo Zveze Svetov pa pripomorejo k obvladovanju šolskega stresa, če- staršev Slovenije (2020) smo se dogovorili, da otro- sar smo se na naši šoli zavedali. kom pouk olajšamo. Otroke smo spodbujali, jim po- šiljali motivacijske stavke, slike z empatično vsebino, Ohranjali smo ravnotežje med spretnostjo otrok z stavke z jaz izrazi. Velikokrat smo jim povedali, da jih računalniki in pretirano uporabo tehnologije. Razi- pogrešamo, jih imamo radi, v pouk vključevali lutke, skave so namreč pokazale, da imajo otroci, ki so bolj animacijo. Najbolj pomemben je bil direkten stik z spretni z računalnikom in drugo tehnologijo, boljšo učenci preko videopovezav. samopodobo in so bolj samozavestni od otrok, ki ra- čunalniških spretnosti nimajo dobro razvitih (Turkle Učitelj tehničnega pouka je poskrbel za osnovno v Arnšek 2018, 5). Hkrati pa lahko beremo o preko- računalniško opismenjevanje, navodila za sestavo merni rabi tehnologije, ko se mladostnik pretirano PowerPointa, pri TIT in RAO je z otroki veliko vadil. dobro počuti med virtualnimi, navideznimi prijatelji, Didaktično delo je otrokom pri pouku na daljavo ko- ko ni več zmožen regulirati časa, ki ga temu nameni. ristilo, da so bolj samozavestno pristopali k nalogam. Je nesrečen, ker ni v stalnem stiku z mobilnim telefo- nom, računalnikom, drugo tehnologijo. Mladostniki, V aktivu strokovnih delavk prilagojenega programa ki so odvisni od interneta, imajo večje težave s social- smo oblikovale protokol izvajanja pouka na daljavo, no kognicijo, saj živeč v virtualnem svetu ne zmorejo ki smo ga mrežno delile z učitelji, ki poučujejo v na- dojemati perspektive drugih ljudi (Yeoung-Rang idr. šem programu. Učitelji, ki poučujejo v oddelkih pri- v Arnšek 2018, 8). lagojenega programa, so poučevali tudi v oddelkih rednega izobraževalnega programa. Pri delu smo imeli stik z otroki, tudi med »podaljšani- mi počitnicami«. Otroci so pošiljali kratke odgovore, kar je bil smisel povezave med podaljšanimi poči- tnicami. Npr.: »Pozdravljeni, pošiljam vam povratne informacije. Ja, s prijatelji smo bili veliko zunaj in bilo je lepo.« Oblikovanje načrta sodelovanja učiteljev Buckley (2000) navaja, da so prednosti timskega dela učiteljev za učence, da tim učiteljev z različnimi pogledi na temo, z različnim glasom in ritmom go- vora, z različnim stilom poučevanja in osebnostnimi značilnostmi deluje na učence spodbudno, vzdržuje višjo raven pozornosti in preprečuje, da bi se dolgo- časili. Sodobna informacijska tehnologija omogoča timsko poučevanje na daljavo. Oblikovani cilji medpredmetnega povezovanja: • izvajati videorazlage pouka, snemanje video- vsebin, • ne posredovati papirnatih gradiv, • povezati življenjske izkušnje otrok, • spodbujati miselno aktivnost učencev, • spodbujati motivacijo otrok z lutko, igračo, po- govorom, skečem na daljavo, • izmenjevati ideje z otroki, • zmanjševati učni stres. 17 Didakta ŠOLA NA DALJAVO V prvem tednu pouka na daljavo smo se osredoto- Vsi učenci na šoli imajo na razpolago tablice za na čali na obravnavo snovi, utrjevanje snovi, ocenjevanja klop, ki jih uporabljajo pri pouku. Znajo uporabiti na- znanja v prvem tednu namensko nismo načrtovali. mizne računalnike, kjer s svojim šolskim geslom do- stopajo do spletnih učilnic. Učenci prilagojenega programa in IKT tehnologija Učenci naše šole se enakovredno vključujejo v pouk, Kaj pa starši? z vsemi sredstvi IKT tehnologije, ki je na šoli na voljo. Brez staršev v času izvajanja pouka na daljavo ne V današnji informacijski družbi in družbi znanja je po gre. Ne pomeni, da starši namesto otrok izvajajo poročilu evropske agencije razvidno, da so učenci s naloge, ampak priskočijo na pomoč, ko je treba po- posebnimi potrebami med skupinami, za katere je praviti računalnik, pripraviti vklop, urediti hišno po- najbolj verjetno, da bodo naleteli na ovire pri dosto- vezavo. Starši so navajeni komuniciranja s šolskim pu in uporabi IKT (Evropska agencija za razvoj in izo- e-naslovom, pri pouku na daljavo so sami presodili braževanje na področju posebnih potreb 2013). vključenost v proces. Starše smo z elektronsko po- što in s telefonom obveščali o tekočih informacijah. Ključni argument v Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov (UNCRPD 2006) v 9. členu po- Učenci so poiskali pomoč staršev, ko so pošiljali ziva podpisnice Konvencije k spodbujanju dostopa sliko izdelka, posnetek. Starši so preverili dostop invalidov do novih informacijskih in komunikacijskih pošte, bili so nekakšna kontrolna skupina pri poši- tehnologij, sistemov, vključno z internetom. Uporaba ljanju izdelkov. Pri izvajanju govornega nastopa so IKT ni sama sebi namen, saj je sredstvo za podporo bili poslušalci, blažilci treme. Vključevali so se v ra- otrokovih zmožnosti pri učenju. zredna srečanja z razrednikom. Pri izvajanju pouka na daljavo se je v učilnice vključeval ravnatelj šole, ki je izvajal hospitacije na daljavo. S čim pomagamo pri racionalizaciji pouka na daljavo? Izvajanje medpredmetnega povezovanja je eden izmed načinov, poti. Vsak učitelj je pri predmetu uredil povezavo z učenci v Google učilnicah pred poukom na daljavo. Učenci so za poskus pove- zanosti rešili kviz, poslali pozdrav in odgovorili na enostavno vprašanje. S tem smo sledili povezano- sti, preverili sposobnost otrok za rokovanje z raču- nalnikom, miško, sposobnost prijavljanja v sistem in pošiljanja sporočil. Sledili smo napotku, da se učenje veščin, ki jih potre- bujejo učenci pri pouku na daljavo, ne sme dogajati med procesom izvajanja pouka na daljavo, veščine in rokovanje z IKT opremo so namreč del šolskega kurikuluma, učiteljeve letne priprave na delo. Pred poukom na daljavo smo določili metode dela, vezane na razlago snovi z našimi posnetki. Opira- nje na splet z ogledovanjem posnetkov drugih strokovnih delavcev nam je koristilo pri sledenju snovi, pri konkretnem delu z otroki pa nam kopi- ranje posnetkov ni pomagalo. Ker sledimo toku razreda, posebnostim otrok, so bili posnetki avtor- ski. Delali smo s prikazi, miselnimi vzorci, slikovnim materialom, igro in izvajali poskuse preko videa. Pri učnih oblikah je prevladovalo delo z videopo- snetki, spodbujali smo komuniciranje in sodelo- vanje otrok v parih, tudi na daljavo. Povezovalni elementi učitelja in učencev so bili izbira skupne teme, dejavnosti pri pouku, sledenje pouku v Goo- gle učilnicah, pripravljenost učitelja na povratne informacije preko maila. 18 Didakta Projektni pristop, ki smo ga izbrali za medpred- metno sodelovanje, je omogočil tudi uporabo IKT orodja in spodbudil digitalno pismenost otrok. Odzivnost preko telefona in e-pošte se je obresto- vala, saj je lahko proces pouka na daljavo nemo- teno potekal. Govorni nastop na daljavo je otrokom, ki so srame- žljivi in si nastopanja pred razredom, »živo publiko«, ne želijo, prinesel mnogo olajšanja. Pri tem smo bili pozorni na tempo pripovedovanja, izbiro časa in na razporeditev časa za predstavitev. Preverjali smo, kako je otrok izbral naslov za predstavitev, kako je prilepil sličice v predstavitev in kako je znal postaviti prezentacijo v Google učilnico. Pri povratni informa- Viri Arnšek, N. (2018): Uporaba tehnologije in možgansko delovanje ciji smo sledili skici semaforja, s katero je otrok znal otrok in mladostnikov. Koper: Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP - zaključna naloga. oceniti izpolnjen cilj. Učenci so izrazili zadovoljstvo Buckley, S.J. (2000): Team teaching- what, why and how? London: in prejeli pisno pohvalo. Ob tem so občutili uspeh, Sage Publications. Epstein, J.L. (2011): School, family, and community partnerships.pre- učna tema pa se je prijetno zaključila. paring educators and improving schools.Philadelphia:Westview Press. Evropska agencija za razvoj in izobraževanja na področju posebnih Učenci, ki so izkazovali precejšnjo mero socialne ne- potreb (2013): Informacijska in komunikacijska tehnologija kot podpora inkluziji. rodnosti, so se pri stiku »skozi ekran« dobro počuti- Dostopno na: https://www.european-agency.org/sites/default/files/ ICT_for_Inclusion-SL.pdf li, saj jim ni bilo treba biti v konstantnem fizičnem Evropska agencija za razvoj in izobraževanja na področju posebnih kontaktu z osebami. Socialno bolj kompetentni potreb (2013): Informacijska in komunikacijska tehnologija kot pod- pora inkluziji – Razvoj in priložnosti za evropske države. učenci pa so pogrešali pristen stik, ton učitelja, ri- Jeriček Klanšček, H. (2015): Z zdravjem povezana vedenja v šolskem tem, osebnost, ki je skozi ekran bila »nedotakljiva«. obdobju med mladostniki v Sloveniji : izsledki mednarodne raziska- ve HBSC, 2014. Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje. To smo blažili z rednimi videokonferencami, sreče- Florjanič, L. (2017): Refleksija študentov razrednega pouka o usposo- bljenosti za medpredmetno povezovanje. Maribor: Pedagoška fakul- vanji. Otroci so se pri tem razgovorili, povedali so, kaj teta, UM - magistrsko delo. pogrešajo: »Meni pri pouku na daljavo manjka dru- Jeromel, V. (2016): Analiza dejavnikov stresa z vidika učencev in učite- ljev v osnovni šoli. Maribor: Ekonomska-poslovna fakulteta, UM - ma- ženje s sošolci, učitelji. Upam, da se kmalu vidimo v gistrsko delo. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov(UNCRPD). živo.« Učenci so tudi navajali, da pogrešajo osebnost (2006). Dostopno na: https://www.ohchr.org/EN/HRBodies/CRPD/Pa- učitelja, neposredno dogajanje v razredu. ges/ConventionRightsPersonsWithDisabilities.aspx#9 Majerle, V. (1998): Stres v šoli: študija primera. Didakta, let.8 (št.42/43) str. 27-30. Mikuš Kos, A. (1993): Šola in stres. Ljubljana: Svetovalni center za otro- Da bi pojav šolskega stresa omilili, smo uporabi- ke, mladostnike in starše. li tudi telefonske klice. V pogovoru z otrokom in Mikuš Kos, A.(1991): Šola in duševno zdravje. Murska Sobota: Pomur- ska založba. starši smo rešili marsikatero vprašanje, npr. kako Miller, K. (2000): Otrok v stiski: priročnik za vzgojitelje, učitelje, strokov- njake in starše, ki se srečujejo z otroki, ki doživljajo stiske, krize in stres. velika je fotografija za naslovnico, po drugi strani Ljubljana: Educy. pa si je otrok želel slišati glas učiteljice in se z njo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2020): Priporočila za- voda za šolstvo glede izvajanja pouka na daljavo Sklep o ukrepih za pogovoriti. Pouk na daljavo smo izkoristili tudi za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šo- različne igrice: povej ime predmeta, skrij predmet lah v šolskem letu 2019/2020. Dostopno na https://www.gov.si/drzav- ni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-sport/ v roko in ti povemo, v kateri roki je (veliko smo se Radišek, J. (2020): Letni delovni načrt OŠ Franja Malgaja Šen- tjur. Dostopno na:http://osfm-splet.splet.arnes.si/files/2020/10/ smejali zaradi zamenjave strani), izvedli smo vaje LDN2020_2021.pdf za sprostitev glave in vratu, si pošiljali sporočila na Rupnik Vec, T., Preskar, S., Slivar, B., Zupanc Grom, R., Kregar, S., Holcar Brunauer, A, Bevc, V., Mithans, M., Grmek, M., Musek Lešnik, K. (2020): samolepilnih lističih. Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije COVID-19 v Slo- veniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://www.zrss. si/digitalnaknjiznica/IzobrazevanjeNaDaljavo/. Zaključek Zavašnik Arčnik, M. in Erčulj, J. (2015): Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Ob vsem povedanem pa ne smemo pozabiti, da Zavod RS za šolstvo. Raziskava o obremenjenosti učenk in učencev. Dostopno na: https://www.zrss.si/objava/raziskava-o-obremenjenosti- moramo, če želimo imeti dobre odnose z učenci, -ucenk-in-ucencev med poukom na daljavo poiskati vzvode sodelova- Zavod RS za šolstvo. Izobraževanje na daljavo v posebnih razme- rah- priporočila za ocenjevanje znanja v osnovni šoli -Zavod republi- nja z učenci in starši, ki dopolnjujejo otrokovo zna- ke Slovenije za šolstvo, št.091-10/2020-1, dne 16.4.2020. Dostopno na: https://sio.si/wp-content/uploads/2020/04/Priporo%C4%8Dila_oce- nje. Ne smemo pozabiti na stresne situacije, ki so njevanje-O%C5%A0_16042020.pdf lahko povezane s šolo in so ekranu nevidne. Zavod RS za šolstvo. Okrožnica Zavoda RS za šolstvo v zvezi s podpo- ro pri izvajanju pouka na daljavo št. 091-23/2020-2 z dne 28. 10. 2020. Dostopno na:https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/2020-10- Strokovni delavci lahko v času šole na daljavo -30-okroznica_os_oktober_2020.pdf Zavod RS za šolstvo (2020): izobraževanje na daljavo v posebnih raz- učencem z medpredmetnim povezovanjem str- merah- priporočila za ocenjevanje znanja v osnovni šoli Zavod RS za šolstvo. Opomnik z vprašanji, ki usmerjajo strokovne nemo učne vsebine in poskrbimo, da učenci pri delavce pri pripravi na pouk na daljavo št. 091-23/2020-3 z dne pouku na daljavo doživijo uspeh, s tem pa dopri- 28. 10. 2020). Dostopno na: https://www.zrss.si/zrss/wp-content/ uploads/2020-10-30-opomnik-za-pripravo-nacrta-dela_os.pdf nesemo k skupnemu lažjemu premagovanju epi- Zveza aktivov svetov staršev Slovenije -ZASSS (2020): Izobraževa- nje na daljavo in pogled naprej. Dostopno na: http://www.zasss.si/ demioloških razmer. index.html. 19 Didakta PREHRANA V ŠOLI V vrtcu živimo zdravo: kako so otroci v vrtcu, stari pet let, raziskovali zdrav način življenja Andreja Šmid, dipl. vzg. predšolskih otrok, Vrtec Tržič Januar je mesec, v katerem se navadno srečujemo s povečanim številom obolenj. Razisk- ovalci že dolgo časa poudarjajo, da sta za ohranjanje zdravja zelo pomembna pravilna prehrana in gibanje. S projektom sem raziskovala, kako otroci, stari 4 do 5 let, razmišljajo in ali razumejo, kako pomembna je prehrana za naše zdravje. Skupaj z otroki smo raziskovali, kaj jemo v vrtcu in če je to, kar jemo, tudi zdravo. Poleg prehranjevanja pa smo poudarili tudi to, kako pomembno je gibanje, predvsem na prostem. Hrana je pomemben del našega življenja. Sama predelnico primerjali s piramido in ugotavljali, ali menim, da se otrokov odnos do hrane oblikuje prav smo se v teh dveh tednih prehranjevali zdravo ali od začetka njegovega življenja. Če se že zelo kmalu ne. Vse ostalo, kar je sledilo, nisem posebej načr- nauči odgovorno ravnati s hrano, bo tako ravnal vse tovala, saj sem želela, da otroci sami razmišljajo in življenje. V skupini imamo pravilo, da pridejo po jedi raziskujejo. raje večkrat po malo, kot da vzamejo veliko, nato pa hrano pustijo. Po naših obrokih v kuhinjo ne od- Cilji: peljemo skoraj nič, velikokrat pa čisto nič ostankov • Otroci ozaveščajo pomen raznolike hrane za hrane. Prav tako iz izkušenj vem, da otroci potrebu- zdravje. jejo kar nekaj časa, da se navadijo na določen okus. • Ločijo med zdravo in nezdravo hrano. Zato smo dogovorjeni, da lahko vzamejo samo za • Učijo se različnih načinov gibanja in sproščanja grižljaj hrane, ki je ne poznajo ali za katero menijo, ter pomena le-teh za zdravje. da jim ni všeč, in tisti grižljaj pojedo. Večkrat se zgo- di, da otroci pridejo še iskat, potem ko jed pokusijo. RAZISKOVANJE Sicer v naši skupini otroci zelo radi jedo in niso iz- birčni, razen dveh deklic, ki pa ju navadno ne pre- Prehranska piramida pričam niti za tisti grižljaj. Preden sem v igralnico prinesla plakat s prehransko piramido, sem otrokom zastavila nekaj vprašanj na V Sloveniji so strokovnjaki z Ministrstva za zdravje temo zdrave hrane, da bi dobila občutek, koliko o leta 2005 pripravili priročnik Smernice zdravega tem otroci že vedo. Prejela sem naslednje odgovore: prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustano- vah (Smernice), ki predstavlja predlog standarda za Kaj je zdrava hrana / zakaj jemo zdravo hrano? načrtovanje zdrave prehrane in lahko služi kot pri- - »Zato ker da ne umremo.« pomoček pri načrtovanju vrtčevskih in šolskih je- - »Ker je ful dobra.« dilnikov. V našem vrtcu vodja prehrane priročnik - »Ker so začimbe noter.« uporablja in sledi navedenim smernicam. - »Zato, da bomo imeli mišice.« - »Ker ima notri vitamine.« Za izhodišče oziroma motivacijo projekta - »Če sadje ni zrelo, ni zdravo, če je pa zrelo, pa sem izbrala prehransko piramido, v katero je.« sta poleg hrane vključena tudi tekočina, ki - »Če je jabolko gnilo, ga ne smeš pojest.« jo moramo zaužiti, in gibanje. Piramida je primerljiva s priporočili v Smernicah Kaj je zdravje? zdravega prehranjevanja v vzgojno- - »Da se lepo počutiš.« -izobraževalnih ustanovah (Tabela - »Vitamini.« 8: Priporočena pogostnost uživa- - »Da se lepo pomiriš.« nja živil iz posameznih skupin ži- - »To, da ni nobene bolezni.« vil, stran 34). Kaj lahko sami naredimo, da Zamislila sem si, da bomo smo zdravi? dva tedna v razpredelnico - »Skuhamo čaj, če smo bol- beležili, kaj jemo in koliko ni, pa tudi ko smo zdravi.« se gibljemo. Na koncu - »Jemo sadje.« pa bomo našo raz- - »Počivat moramo.« 20 DDiiddaakkttaa - »Umivamo se.« Dogovorili smo se tudi, da se bomo vsako jutro raz- - »Pijemo veliko vode.« gibali že pred zajtrkom, na igrišču pa bomo vsak dan - »Da telovadimo.« tekli vsaj dva kroga – en krog ob ograji vrtca znaša - »Da smo zunaj.« približno 100 m. - »Da smo na toplem.« Tako smo vsak dan beležili, kaj smo pojedli – nava- Iz odgovorov sklepam, da imajo otroci že precej dno smo to naredili v jutranjem krogu, tako da smo dobre predstave o tem, kaj je zdravje in kaj je za zabeležili, kaj smo jedli tisti dan za zajtrk in še prejšnji zdravje pomembno. dan za kosilo. Jaz sem beležila, otroci pa so povedali, v kateri okvirček moram kaj zapisati. Vsakič je bil na Na pano sem obesila piramido in pustila otroke, da vrsti drug otrok. Če otrok ni bil čisto prepričan, smo so si jo ogledali. Skupaj smo opredelili, kaj pomeni se pogovorili in se nato odločili. Včasih smo kakšno – otroci so takoj ugotovili, da moramo pojesti manj jed zabeležili v več okvirčkov, ker je vsebovala sestavi- tiste hrane, ki je na vrhu piramide, in veliko tiste, ki ne iz različnih skupin živil. je na dnu. Čisto na dnu pa je narisano to, da mora- mo veliko telovaditi in se gibati. Otroke sem vpra- Ko smo zapolnili razpredelnico, smo se pogovori- šala, če mislijo, da imamo v vrtcu zdravo hrano, li. Otroci so ugotovili, da je naša razpredelnica čisto na kar so odgovorili pritrdilno. Pogovor je potekal pravilno zapolnjena – na vrhu je zapisanih malo jedi, v smeri, kaj smo jedli prejšnji teden, pa se nismo potem pa v vsaki vrsti več. Se pravi, da v kuhinji dobro mogli spomniti vsega. skrbijo za naše zdravje. Spodbudila sem jih k razmišljanju, kako bi to lahko Škrat Brokolino opazovali in beležili. Eden od otrok je predlagal, da Ena prvih dejavnosti v tem projektu je bila zgodbica bi lahko zapisovali na velik list. Prinesla sem plakat Škrat Brokolino, ki sem jo našla v knjižnici. Otroci so in za osnovo narisala razpredelnico s toliko vrsti- zgodbico o škratu, ki se je nenadoma pojavil na Le- cami, kot jih je v piramidi. Otroci so takoj dodali, ninem krožniku ter njej in njenemu bratcu razložil, da lahko okvirčke pobarvamo kot v piramidi, zato zakaj je taka hrana, ki jo skuha njuna mama, zdrava, smo v prvem stolpcu prostorčke ustrezno pobar- poslušali zelo pozorno. Po prebrani zgodbici smo ob vali. Razpredelnico sem razdelila še na 10 stolpcev, pogovoru prišli do nekaterih vprašanj oziroma dilem, za dva tedna opazovanja. Ker je bil ta dan četrtek, ki smo jih raziskovali v nadaljevanju: Kje skuhajo hra- smo se dogovorili, da bomo z beleženjem pričeli v no, ki jo dobimo v našo igralnico? Katere okuse po- ponedeljek. znamo? Katera hrana je zdrava in katera ne? 21 Didakta PREHRANA V ŠOLI Res smo se čez nekaj dni odpravili peš v enoto, ki je oddaljena nekaj kilometrov in smo tudi s tem po- skrbeli za naše zdravje. V kuhinji so nas že pričako- vali, in ravno ko smo prišli, smo videli, kako hišnik nalaga kovčke s hrano v kombi. Tudi kovček z napi- som naše skupine je bil vmes! Glavni kuhar nam je razkazal kuhinjo – kje kuhajo juho, kje pražijo krom- pir in kje pečejo pecivo. Videli pa smo tudi, kje po- mivajo posodo. Nazadnje nam je pokazal še hladil- nik, v katerega lahko kar stopiš. Otroci so bili najbolj veseli, ker so jih kuharji postregli s čajem, vsak pa je dobil še košček »pohančka« za prigrizek. Poslo- vili smo se in pohiteli v naš vrtec na odlično kosilo. Naslednji dan pa smo jim v zahvalo poslali risbo, na katero je vsak otrok narisal, kaj rad je. Grenko, kislo, slano, sladko in kako nastane sol Sledila je dejavnost, pri kateri smo spoznavali in ugibali okuse: grenko, kislo, slano in sladko. Prinesla sem štiri lončke s tekočinami: ožeto grenivko, ožeto limono, raztopino soli in raztopino sladkorja. Poskus smo izvedli tako, da smo v raztopino namočili va- tirane palčke in jih nato dali v usta. Prej jim nisem povedala, kateri okus je na vrsti, zato da so to sami ugotovili. Najbolj so se seveda pačili pri grenivki – le Kje kuhajo hrano, ki jo dobimo v našo igralnico? dvema otrokoma je bil okus všeč. Pri limoni in soli je Ko so se otroci pričeli spraševati, kje dobimo hrano, bilo otrok, ki sta jim bila okusa všeč, približno polo- sem predlagala, da gremo vprašat v našo kuhinjo, vica, seveda pa je bila vsem všeč sladka raztopina. od koder vsak dan dežurni otroci sami pripeljejo vo- Pri tej nalogi je bilo zanimivo tudi to, da ko so otro- ziček s hrano v igralnico. Ne vedo pa, da se hrana ci pokusili slano raztopino, so takoj okus povezali z ne kuha tu, ker imamo v enoti le razdelilno kuhinjo. morjem – več otrok je reklo: »To je pa morje.« Zato V kuhinji nam je kuharica prijazno razložila, da ona smo lonček raztopine postavili na radiator in čez ne- pripravi le zajtrk, kosilo pa nam skuhajo v centralni kaj dni dobili rezultat – na dnu lončka je ostala sol. kuhinji v drugi enoti. Predlagala nam je, naj pokli- Otrokom sem pripravila kratek filmček o solinah, da čemo glavnega kuharja in se dogovorimo za obisk. so lahko videli, kako iz morja pridobivajo sol. 22 DDiiddaakkttaa Zdravo – nezdravo smo ugotovili, da imamo krasno tekaško stezo – Praktikantka, ki hodi v našo skupino vsak teden, je ob notranji strani ograje je ravno prav prostora za pripravila igro, kjer so otroci razvrščali zdravo – ne- tek. Tako skoraj vsak dan, ko pridemo na igrišče ali zdravo hrano. Dejavnost smo razširili tako, da smo preden gremo v igralnico, pretečemo nekaj krogov. na pano pritrdili velik list papirja, ga razdelili na pol Otrokom je to tako všeč, da večkrat, tudi med igro in vsak otrok je v reklamah iz različnih trgovin poi- v peskovniku, prosijo, če »gredo lahko en krog«. Če skal po en primer zdrave in nezdrave hrane, sliko je pada dež, gremo ven za krajši čas, sicer pa na pro- s škarjami izrezal in jo nalepil na ustrezno mesto. Za stem preživimo čim več časa. Imamo tudi telova- nekatera živila otroci niso bili prepričani, ali so zdra- dnico, kamor gremo, če želim izvesti določeno de- va ali ne, zato sem jih spodbudila, da so pogledali javnost s telovadnimi orodji, vendar je telovadnica na prehransko piramido. Za te primere (večinoma majhna, zato se moramo razdeliti v dve ali tri sku- meso) so se odločili, da jih nalepijo na sredino. Ko so pine. Smo pa ob tem projektu pričeli z izvajanjem vsi otroci opravili delo, smo skupaj naredili evalva- vsakodnevnega kratkega razgibavanja v igralnici. cijo. Prelepiti smo morali le dve slikici, za ostale pa Navadno se razgibamo pred zajtrkom, včasih pa smo se strinjali, da so na ustreznem mestu. tudi v jutranjem krogu. To so krajše razgibalne vaje za posamezne dele telesa ali pa kakšna gibalna igri- Voda – najbolj pomembno živilo v prehranski pi- ca, kot na primer dan – noč. Tudi tega so se otroci ramidi tako navadili, da me včasih, če sama pozabim, kar V skupini že od začetka šolskega leta za to, da bi sami spomnijo. otroci popili dovolj tekočine, uporabljamo bidone za vodo, ki jih otroci vsak dan ob prihodu v vrtec na- ZAKLJUČEK polnijo in imajo vodo ves čas na razpolago v igralni- Projekt, ki smo ga izvedli, se mi zdi uspešen, saj je ci. Sicer sva s sodelavko ugotovili, da nekateri otroci bil v skupini to prvi projekt, pri katerem sem imela vseeno premalo pijejo, zato sva jih ob tem projektu občutek, da so ga otroci res celostno doživljali in jim pričeli bolj načrtno spodbujati k pitju. Najprej sva si je bil pisan na kožo. Še vedno se skoraj ob vsakem zamislili, da bi tudi to nekako beležili, a nato tega obroku pogovarjamo o hrani, ki jo jemo – kako iz- nismo izpeljali, ker bi bilo nekoliko preveč zaplete- gleda, ali je zdrava, kakšnega okusa je … Pozitiven no za to starostno skupino otrok, pa tudi igralnica odziv sem dobila tudi od staršev, ki so na roditelj- je majhna, in način, ki sva si ga zamislili, ne bi bil iz- skem sestanku, ki smo ga imeli ravno proti koncu vedljiv. Zato smo ostali pri tem, da vsake toliko časa projekta, navdušeno govorili, da so jim otroci doma ena od naju preprosto otroke spomni, naj pijejo. pripovedovali o tem, kako so »pokušali okuse«, pa o obisku v kuhinji. Povedali so tudi, da sedaj otroci Vsak dan se razgibamo doma povedo, kaj je zdravo in kaj ni. Seveda pa nismo pozabili na najobširnejši del pre- hranske piramide – gibanje. Ker smo zelo omejeni Literatura: s prostorom, gremo prav vsak dan ven, kjer se lah- Gabrijelčič Blenkuš, M. idr. (2005): SMERNICE zdravega prehra- ko razgibamo. Otroci imajo zelo radi tek. Res ima- njevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Dostopno na mo zelo majhno igralnico, vendar pa imamo zato https://www.nijz.si/sl/publikacije/smernice-zdravega-prehranje- zelo veliko igrišče, kjer imamo ogromno možnosti vanja-v-vzgojno-izobrazevalnih-ustanovah, 9. 7. 2020. Volmert, J. (2004): Škrat Brokolino ali Pametne glave tako zdra- za različne dejavnosti. Že na začetku šolskega leta ve. Ljubljana: Kres 23 Didakta PREHRANA V ŠOLI Sodobna priprava hrane v povezavi z dnevom dejavnosti Urška Filač, profesorica biologije in gospodinjstva, Osnovna šola Koper Sodobna priprava hrane kot obvezni izbirni predmet v osnovni šoli je učencem dokaj zan- imiv predmet le takrat, kadar so pri delu aktivni in pripravljajo različne jedi. Če v načrtovanje dela pri predmetu vložimo dodaten trud, se nam ta obrestuje, saj na svojo stran pridobi- mo učence, ki so željni dodatnega znanja. V mesecu oktobru smo pri izbirnem predmetu obeležili svetovni dan hrane, zato sem za učence pripravila posebno kuharsko delavnico. Učenci so spoznali še eksotične vrste sadja in ga preizkusili. Pred pričetkom ure sem bila trdno prepričana, da učencem delavnica ne bo všeč zaradi izbire živil, ki jih sicer neradi uživajo, a so me pozitivno presenetili. Kot organizatorica šolske prehrane in učiteljica Najverjetneje se za predmet odločijo tisti učenci, ki gospodinjstva vsako leto poučujem tudi izbirni radi kuhajo in pečejo, seveda pa to ni merilo. Včasih predmet sodobna priprava hrane. Učenci imajo v poučujem skupino, v kateri so vsi začetniki in ima- 7., 8. in 9. razredu osnovne šole na voljo številne iz- jo tudi slabo predznanje – ne znajo pravilno držati birne predmete, sami pa se odločijo za tiste, ki so noža v roki in rezati zelenjave, kaj šele samostojno jim najbolj blizu. Izbirni predmet sodobna priprava pripraviti jed. K predmetu pa se vpišejo tudi učen- hrane obsega 32 ur letno za učence 9. in 35 ur le- ci, ki imajo smisel za kuhanje, in med letom njihovo tno za učence 7. in 8. razreda. Izbirni predmet je znanje nadgradimo. Vsako leto se trudim, da učenci praktične narave, zato se vedno izvaja po pouku, in pri izbirnem predmetu čim več kuhajo, in izpeljem sicer sedmo in osmo šolsko uro. Učenci se učijo o različne dejavnosti, ki bi jih dodatno motivirale za pomembnosti varne, varovalne in zdrave prehrane delo; v tem šolskem letu sem za to izbrala mesec ter o načinih priprave hrane. oktober, ko praznujemo svetovni dan hrane. 24 DDiiddaakkttaa Opis predmeta V začetku šolskega leta smo z učenci ponovili učni sklop hrana in prehrana. Pri tem sem presodila, ali imajo učenci dovolj teoretične podlage in so pri- pravljeni za kuhanje – šele ko spoznajo osnovne kuharske tehnike (npr. da vedo, kdaj zavre vode, koliko časa se kuha trdo jajce, kako zgostiti oma- ko), so pripravljeni za ustvarjanje. Delo poteka večinoma tako, da učenci doma sami poiščejo recepte in jih prinesejo v šolo. Sprva še ne znajo izbrati takšnih, da bi hrano po njih lahko pripravili v dveh šolskih urah (s tem smo časovno omeje- ni), a se kasneje tega naučijo. Prve vaje začnemo z enostavnimi recepti, kot so priprava različnih vrst namazov, popečenih kruhkov, smutijev, sadnih solat in palačink. Delo poteka po ustaljenem vrstnem redu. Učence najprej razdelim v štiri skupine in vsaka pripravlja določeno jed. Na razpolago imajo nekaj časa, da si v miru preberejo recept. Nato si umijejo roke in (če je potrebno) spnejo lase. Med pripravo jedi do- ločim, do kdaj mora biti pripravljena in dva učen- temo svetovnega dneva hrane in letošnja je bila ca, ki pripravita mizo in pogrinjke. Pri predmetu je »Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj.« Dan nam zelo pomembno, da med prehranjevanjem vzdr- ponuja priložnost, da se opozori na stisko več kot žujemo bonton za mizo in vse jedi tudi poskusimo. 820 milijonov kronično podhranjenih ljudi na sve- Če na koncu šolske ure ostane še kaj časa, učenci tu, od tega kar 151 milijonov otrok, mlajših od 5 let, rešijo ocenjevalni list z različnimi kriteriji, kot so iz- ki posledično ne bodo nikoli dosegli primernega gled in okus jedi, higiena, organizacija dela, pred- fizičnega in kognitivnega razvoja. Po drugi strani priprava pripomočkov, predstavitev jedi, spretnost pa se po podatkih FAO več kot četrtina svetovne- pri uporabi pripomočkov, delo, opravljeno v časov- ga prebivalstva (1,9 milijarde) sooča s problemom nem okviru, ravnanje v izredni situaciji, nadzor in prekomerne hranjenosti in debelosti. Na svetu se pripravljenost. Vsaka skupina ga izpolni zase, saj je proizvede dovolj hrane za vsakogar, vendar odpra- pomembno, da znajo oceniti jed, ki so jo pripravili, viti lakoto pomeni, da bo hrana prišla iz roke v usta saj le tako lahko govorimo o metodi izkustvenega vseh tistih, ki jo zares potrebujejo. To so predvsem učenja. Učence med kuhanjem zgolj opazujem in revni, različne izolirane skupine, žrtve vojne in na- usmerjam. Kuhajo sami, saj tako pridobijo znanje, ravnih nesreč. ki ga bodo zagotovo potrebovali v vsakdanjem ži- vljenju, obenem pa se naučijo, da je narediti napa- ko človeško in da je v tem primeru potrebno vajo ponoviti. Lep primer tega je prismojena omaka. Po končanem obedu vsaka skupina za seboj po- spravi in po končani uri dva ali trije učenci pospra- vijo do konca; za slednje ob začetku šolskega leta skupaj naredimo razpored. Svetovni dan hrane V petek, 16. 10. 2020, smo pri predmetu gospodinj- stvo v 6. razredu in izbirnem predmetu sodobna priprava hrane obeležili svetovni dan hrane. V 6. razredu so učenci izdelovali plakate, pri izbirnem predmetu pa sem pripravila kuharsko delavnico. Zakaj ravno 16. oktober? Tega dne je bila leta 1945 v okviru Združenih narodov ustanovljena Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization). Svetovna organizaci- ja za hrano in kmetijstvo FAO vsako leto določita 25 Didakta PREHRANA V ŠOLI V Sloveniji zaenkrat problema kronične lakote ni, se priprave zdrave hrane in predpriprave živil, kot so ku- pa strokovnjaki ukvarjajo s tem, kako odpraviti po- hanje na sopari, dušenje v lastnem soku in pečenje sledice nezdravega prehranjevanja in nezadostne brez dodatka maščobe. Na ta način smo ponovili telesne dejavnosti (Simčič 2020). Eno z drugim v učno snov iz gospodinjstva 6 in hkrati navezali znanje kasnejšem obdobju privede do povečanega tvega- še z drugima predmetnima področjema – z biologi- nja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot jo in s kemijo. K uri sem povabila tako vodjo šolske so bolezni srca in ožilja, debelost, sladkorna bolezen, kuhinje, ki je učencem pomagal pri pripravi različnih osteoporoza in karies. Po izračunih SZO naj bi bilo kar jedi in dekoracij. Učenci so tako še dodatno nadgra- 41 % vseh kroničnih nenalezljivih bolezni pomembno dili svoje kuharske veščine in spoznali, da iz sadja in povezanih s prehranskimi dejavniki tveganja, pri 38 % zelenjave lahko pripravimo vrsto okusnih jedi. pa naj bi prehrana imela ključno vlogo pri njihovem nastanku (Gregorič 2015). Prav je, da se zavedamo, da Razdelila sem jim recepte, jih razdelila v skupine in je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima organizi- podala navodila za delo. Za predjed so pripravili na- ran sistem prehrane otrok in mladostnikov. Naj po- maz iz buče hokaido z bučnicami in bučnim oljem, vem, da se kot organizatorica šolske prehrane vsako- za glavno jed fuže s pestom iz sveže bazilike, pinjol dnevno soočam z ugotovitvijo, da imajo naši učenci in parmezana, za sladico korenčkovo pecivo in za na- nezdrave prehranske navade. Zdrava živila v večini za- pitek borovničev frape. Različna trgovska podjetja, vračajo, kar spremljamo s količino zavrženih bioloških od katerih naročamo sadje in zelenjavo, so nam na odpadkov na mesečnem nivoju. Učenci so navajeni, da posegajo po belem kruhu in sladkem pekovskem pecivu, hamburgerjih, pizzi, sladkih kosmičih, sadnih jogurtih, sladkarijah ipd. Kot šola imamo pomemb- no vzgojno-izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in zdravega odnosa do sebe ter svojega zdravja. Glede na to, da približno deset let poučujem izbirni predmet sodobna priprava hrane, lahko iz izkušenj povem, da veliko pripravljenih jedi mnogi učenci niti ne poskusijo. Kuharska delavnica Ob svetovnem dnevu hrane sem želela učencem po- udariti pomen uživanja sadja in zelenjave v vsakdanji prehrani. Nekaj tednov pred izvedbo delavnice sem jim povedala, da nas bo obiskal poseben gost. Že v začetku šolskega leta smo obravnavali učne vsebine o pripravi zdrave hrane; učenci so spoznali postopke 26 DDiiddaakkttaa ta dan ponudila različne vrste eksotičnega sadja. Ker bi bila umestitev nekaterih vrst sadja v šolsko malico za šolo velik finančni zalogaj, sem naročila posebne vrste sadja (pasijonko in pitajo, ki sta na tržišču bistve- no dražji od ostalih vrst sadja) le za potrebe izbirne- ga predmeta. Pri šolski malici smo učencem ponu- dili zlati kivi, za katerega je značilen gladek, bronast olupek, ki je manj kosmat, tako da ga lahko pojemo. Meso je rumene barve, okus pa je bolj sladek in trop- ski. Učencem je bil sadež všeč ravno zaradi sladkega okusa. Na delavnici pa so imeli učenci priliko spozna- ti še pasijonko, pomelo, pitajo, kokosov oreh, letalski ananas in letalski avokado ter da prihaja zlati kivi iz Nove Zelandije, pomelo iz Kitajske, pasijonka iz Ko- lumbije, pitaja iz Vietnama, ananas iz Kostarike, ko- kos iz Slonokoščene obale in avokado iz Peruja. Najmanj jim je bila všeč pasijonka, saj je zaradi trde lupine nerodna za rezanje; plod smo le stežka prere- zali in spoznali, da lahko meso izdolbemo kar z žlico. Pomelo ima podoben okus kot grenivka (morda je še bolj grenak); obdaja ga debela lupina, ki je lahko ze- lena ali rumenkasta, v notranjosti pa bela. Učencem (okus, barva in vonj) in tudi vrstniki. Barva hrane oziro- pa je bila najbolj zanimiva pitaja. Že na pogled in po ma živila ima velik efekt na naše možgane ter posle- obliki so znali razbrati njeno drugo ime – zmajev sa- dično na apetit. Nevroni v hipotalamusu že ob pogle- dež. Pitaja je sicer plod kaktusa, ki ima rdeče rožnato du na določeno hrano sprožijo signale v ustno votlino, ali rumeno lupino, v sebi pa skriva sadno sočno meso. v kateri se aktivirajo žleze, ki začnejo proizvajati slino Tudi kokosov oreh so učenci prepoznali in vedeli, da in nas tako na nek način pripravi na hranjenje (Pavč- raste na palmi. Ananas in avokado so večinoma po- nik 2015). Poleg tega nam barva hrane signalizira, ka- znali, le da smo imeli pri pouku na razpolago letalski kšni vitamini in minerali se skrivajo v njej. Okus hrane ananas. Letalski ananas in letalski avokado se na po- se z leti spreminja, kar lahko tudi sama pritrdim. Okus gled (barva lupine, notranjost mesa) razlikujeta od se razvija, ko otroci odraščajo. Velik vpliv nanj imajo ananasa in avokada, ki jih po navadi kupimo na na- starši in okolje, v katerem živijo. Dobro je, da otrok ne ših trgovskih policah. Letalski ananas ima lupino, ki je silimo v novosti, ampak prepustimo, da sami preiz- bolj oranžne barve in ne rumene, ki smo je vajeni. Po kusijo določeno jed. Pomembno je, da postanemo okusu je bolj sladek. Enako velja za letalski avokado, zgled z zdravim načinom prehranjevanja. Ali bo otrok ki ima lupino temnejše barve kot tisti, ki smo ga va- določeno jed zavrnil ali sprejel, pa je odvisno tudi od jeni iz trgovine. Prednost takega sadeža je, da dozori vonja hrane. Na šolah pa so predvsem vrstniki tisti, ki na drevesu, nato ga oberejo in naslednji dan tran- imajo velik vpliv pri sprejemanju ali zavračanju jedi. sportirajo z letalom v Evropo. Sadež ima skrajšan čas Če učenec že v koloni za kosilo pove, da določene potovanja in ohrani svoj pristen okus, barvo in delež hrane ne bo jedel, ga marsikateri učenec v tem po- vitaminov. Tak ananas je naravno zorjen in se mora snema. Gre za prehranske kaprice, ki vplivajo na izbor porabiti najpozneje v desetih dneh. Pri drugih sade- živil med otroki. Veseli me, da je bila moja hipoteza z žih pa transport traja od 30 do 45 dni in ti dozorijo začetka delavnice, da otroci določene hrane ne bodo med transportom s pomočjo plinov. Učencem sem želeli poskusiti, napačna, saj je vsak izmed učencev najprej predstavila zanimivosti o posameznem sade- tudi poskusil jedi, ki so jih pripravili. Kako malo je po- žu, nato pa so ugibali, katerega držim v roki. trebno, da vzljubimo sadje in zelenjavo, kajne? Večina učencev posameznih jedi ne bo niti po- skusila Literatura: Lap Drozg, M. in drugi (2009): Učni načrt izbirni predmet. Pro- Zavestno sem za ta dan izbrala jedi iz sadja in zele- gram osnovnošolskega izobraževanja načini prehranjevanja, njave, saj iz izkušenj vem, da jih učenci ne bi izbrali. sodobna priprava hrane, str. 13–14. Ljubljana: Ministrstvo za šol- stvo in šport RS. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministr- Sprva sem se spraševala, ali je sploh smiselno, da pri- stva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/1-letni/ pravimo zeleno omako iz bazilike, korenčkovo peci- Sodobna_priprava_hrane_izbirni.pdf Simčič, I. (2020): Slovensko izobraževalno omrežje. Gospodinjstvo vo, za katerega vedo, da vsebuje korenje, ter oranžen in šolska prehrana. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: namaz iz hokaido buče. Pred izpeljavo delavnice sem https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=197 Gregorič, M. (2015): Prehranjevanje mladih v Sloveniji. Za zdravje bila skeptična, ali bodo učenci sploh poskusili določe- mladih. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno ne jedi; na to vpliva vrsta različnih dejavnikov: okolje, na: https://www.zdravjemladih.si/data-si/file/prehrana.pdf Pavčnik, U. (2015): Kako barva hrane vpliva na apetit? Oopsi. Do- družina, denar, mediji, zdravstveno stanje, vera, čutila stopno na: https://oopsi.si/kako-barva-hrane-vpliva-na-apetit/ 27 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Podjetniški krožek na OŠ Rodica Saša Klemenc, učiteljica razrednega pouka, OŠ Rodica Podjetniški krožek na naši šoli poteka že tretje šolsko leto. Namen krožka je, da mladim na zanimiv način približamo posamezne elemente podjetniškega načina razmišljanja oz. podjetniške filozofije. Kaj morajo znati učenci, ki obiskujejo podjetni- vilo vključenih učencev variira od šolskega leta do ški krožek? leta. Nikoli pa ne preseže 20 učencev. Ko učenci - Ustvarjalno razmišljati, stopijo skupaj in aktivno razmišljajo, nastanejo naj- - poroditi poslovno zamisel oz. idejo, boljše poslovne ideje. - oblikovati poslovno idejo, - oblikovati poslovni tim, ŠOLSKO LETO 2017/2018 - izdelati poslovni načrt, Med poletnimi počitnicami se mi je utrnila zamisel, - spopadati se z težavami in rešitvami pri svojem da bi na šoli lahko potekal podjetniški krožek, ki bi poslovnem načrtu. mlade spodbudil k elementom podjetništva. Sem učiteljica razrednega pouka, zato mi idej za poslovne Potek podjetniškega krožka izzive ni manjkalo. Zamislila sem si, da bi z mladimi Podjetniški krožek na OŠ Rodica poteka v okviru ustvarili nek izdelek, ki bi lahko služil kot promocija interesne dejavnosti. Z učenci se dobivamo v času za našo občino, v kateri prebivamo. Vzpostavila sem predur oz. po končanem pouku. Dobivali smo se kontakt s turistično informacijskim centrom občine dvakrat na teden. Na krožek so se prijavili tako Domžale in nad mojo zamislijo so bili navdušeni. mlajši kot starejši učenci (od 2. do 9. razreda). Šte- Učenci so pod mojim mentorstvom izdali otroški vo- dič Veverica raziskuje Domžale. Napisali so zgodbico o veverici, ki se je potepala po turističnih znameni- tostih Domžal. Na vsaki znamenitosti je spozna- la eno žival, ki jo je vodila skozi zgodbo. Zgodbo so učenci tudi ilustrirali, na pomoč pa so jim priskočili tudi sošolci, ki obiskujejo likovni krožek. Pri ustvar- janju otroškega vodiča so sodelovali učenci 5. in 9. razreda. Osnovna šola Rodica in turistično informa- cijski center sta otroški vodič v okviru projekta Spirit tudi izdala. Občini Domžale knjižica še vedno služi v promocijski namen. Na voljo je otrokom v knjižnici Domžale oz. na dogodkih, ki jih organizira občina. Otroški vodič Veverica raziskuje Domžale je na voljo tudi na spletu: http://www.visitdomzale.si/uploads/ files/VEVERICARAZISKUJEDOMzALE.pdf ŠOLSKO LETO 2018/2019 V šolskem letu 2018/2019 smo želeli vleči nit iz prej- šnjega šolskega leta. Tudi v tem letu smo sodelovali z občino Domžale in turistično informacijskim cen- trom. Zanimanje za podjetniški krožek Spirit je bilo v tem letu večje, saj so učenci lahko videli lanskoletni produkt oz. izdelek. Otroški vodič Veverica raziskuje Domžale je resnično produkt, na katerega so učenci lahko ponosni. Po pogovoru z gospo Miro Bečan, ki vodi turistično Otroški vodič Veverica raziskuje Domžale informacijski center v Domžalah, sem ugotovila, (sodelujoči učenci v podjetniškem krožku da bi učenci lahko narisali oz. naslikali Domžale, Spirit pod mentorstvom učiteljice Saše kot jih vidijo skozi otroške oči. Učenci so tako začeli Klemenc). z ustvarjanjem otroških razglednic. Na razgledni- 28 Didakta cah so upodabljali domžalske znamenitosti (Kul- Na podjetniškem krožku so bili vključeni učenci od turni dom Franca Bernika, Cerkev Sv. Mohorja in 2. do 8. razreda. Otroške razglednice je nato turi- Fortunata, Železno jamo, Grad Krumperk, Slamni- stično informacijski center natisnil. Razglednice karski muzej, Menačenkovo domačijo, knjižnico jim še danes služijo v promocijski namen občine Domžale, dimnik tovarne Univerzale, reko Kamni- Domžale. Učenci so bili s svojim končnim produk- ško Bistrico, nogometni stadion, hroščka Simona, tom zelo zadovoljni, saj je na vsaki razglednici nati- znamenite domžalske slamnike …). snjen tudi njen avtor. Knjižnica Domžale, star dimnik tovarne Uni- verzale (Zala Korošec, 6.c OŠ Rodica) Hrošček Simon (Ula Preskar, 2.d OŠ Rodica) Grad Krumperk Novoletna jelka v mestu Domžale (Taja Rebernik, 4.c OŠ Rodica) (Taja Rebernik, 4.c OŠ Rodice) 29 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Češminov park Dimnik tovarne Univerzale in Mercator (Brina Korošec, 6.c OŠ Rodica) Domžale (Anja Simončič, 4.c OŠ Rodica) Nogometni stadion (Lia Brojan in Eva Ga- Pedagoško raziskovalni center za konjerejo brovec, 6.c OŠ Rodica) Krumperk (Leila Kaše, 4.c OŠ Rodica) 30 Grad Krumperk in Pedagoško raziskoval- Menačenkova domačija (Eva Gabrovec in ni center za konjerejo Krumperk (Anja Si- Lia Brojan, 6.c OŠ Rodica) mončič, 6.c OŠ Rodica) Didakta na šolskih stojnicah tudi prodajali. Stojnice so bile postavljene trikrat v šolskem letu, in sicer v jesen- skem času, božičnem ter v mesecu maju. Za vse stojnice so bili starši učencev na šoli obveščeni, saj v nasprotnem primeru učenci ne bi mogli kupiti sladkih dobrot. Za vsako delavnico so potrebovali 30 € denarja, zaslužili pa so 300 €. Bili so več kot uspešni. V lanskem letu je na podjetniškem krožku sodelovalo 20 učencev od 3. do 9. razreda Osnovne šole Rodica. PODJETNIŠKI KROŽEK V ŠOLSKEM LETU 2020/2021 V šolskem letu 2020/2021 sem nameravala večji poudarek nameniti samemu pojmu podjetništvo, obrti in vzgoji potrošništva. K sodelovanju sem mi- slila povabiti KIK štarter iz Kamnika. Mentorji, ki tam delujejo, bi za učence pripravili kratek uvod v svet podjetništva, nato pa bi nam s svojimi po- slovnimi idejami pomagali še bolj dodelati našo izbrano poslovno idejo. Vključeni učenci bi preje- li poljubni znesek (5 eur), ki bi jih morali smiselno Grobeljski drevored (Zala in Brina Korošec, uporabiti pri uresničevanju svoje poslovne ideje. 6.c OŠ Rodica) Prejeti znesek bi morali povišati. V tem trenutku smo prisiljeni sodelovanje in dejavnosti speljati na ŠOLSKO LETO 2019/2020 daljavo, zato bomo dejavnosti zamaknili na pomla- Podjetniški krožek je bil v šolskem letu 2019/2020 dni čas. V dogovoru z njimi pripravljamo pestre posvečen kulinariki. Vključeni učenci so mora- vsebine, ki bodo otroke popeljali v svet poslovnih li pridno zbirati recepte za piškote, ki so jih nato idej, kreativnosti in poslovnega razmišljanja. Šolska božična stojnica: prodaja piškotov (Foto: Petra Šuštar) 31 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Šolsko gledališče: priložnost za marsi- katerega učenca Barbara Pavlovič Plevanč, učiteljica slovenščine, OŠ Otočec Skupine mladih igralcev, ki so pripravljeni s svojimi odrskimi izvedbami obogatiti prireditve, je vesela vsaka šola. Vodenje takšne gledališke skupinice je običajno položeno v roke učitelja, ki po svojih najboljših močeh in z (običajno amaterskim) znanjem razvija igralske sposobnosti učencev, prireja oz. piše primerne tekste ter išče rešitve v okviru materialnih in prostorskih omejitev, s katerimi se srečuje pri ustvarjanju odrskega nastopa na šoli. To umetniško področje je pri številnih otrocih zelo priljubljeno, saj jim omogoča izraznost s telesom in besedo, kar se je izkazalo kot posebej dragoceno za otroke z bralno-zapisoval- nimi težavami, koristno ali celo terapevtsko pa igranje vlog in pisanje krajših dramskih besedil učinkuje na učence nasploh. Uvod O šolskem gledališču S preoblikovanjem šolskega gledališkega krožka v Seveda je šolsko gledališče podrejeno temam in izbirni predmet gledališki klub (GLK) so bili posta- časovnim okvirjem ter nenazadnje prostorskim vljeni konkretnejši temelji za razvijanje tovrstne iz- in drugim materialnim omejitvam šolskih prire- raznosti pri učencih. Ta izbirni predmet poučujem, ditev, vendar prav to nekako primerno omejuje odkar je vstopil v program osnovne šole in v tem ustvarjalni svet otrok in mladostnikov, katerih ži- času sem se izoblikovala tudi kot mentorica ama- vljenje je še vedno uokvirjeno z domom, šolo in terski gledališki skupini mladih igralcev. Pri delu odnosi z vrstniki. se osredotočam predvsem na spodbujanje zani- manja učencev za dramatiko in gledališče ter na V vsakem šolskem letu ciklično poustvarjamo iste razvoj izraznih zmožnosti otrok ter pripravo šolskih teme: začetek šolskega leta, kulturna dediščina gledaliških predstav. okoli nas, samostojnost države Slovenije, božično- Utrinek s proslave ob zaključku bralne značke 32 Didakta -novoletno praznovanje, slovenski kulturni praznik, plike ter vpliv gledaliških elementov na občinstvo. knjige in branje, dan državnosti, konec šolskega Bralne vaje takim učencem ne pomenijo kaj do- leta in slovo od osnovne šole za devetošolce. Do- sti. Zgolj ob tekstu težko sledijo izmenjavi replik, datne priložnosti so še posebne obeležitvene slo- načeloma zamujajo z vstopi in zdi se, kot da si vesnosti v krajevni skupnosti ali na šoli. Kakor vsak niso zapomnili zaporedja dogodkov in besedila. mentor šolske gledališke skupine dobro ve, je v li- Ko pa se začne prava vaja z okvirno sceno, gestiko teraturi težko najti primerno dramsko besedilo, če in premiki, zacvetijo. ne zaradi drugega, že zaradi števila igralcev, saj že- limo vsakomur, ki je zbral pogum, da stopi na oder Svojo vlogo privzamejo celostno, intuitivno, uži- pred vrstnike, učitelje in krajane, omogočiti svojo vajo v nošenju kostuma, uporabi rekvizitov in v vlogo. Sama težavo rešim tako, da pišem avtorske igri. Ob sami izvedbi pred občinstvom praviloma tekste ali izvire priredbe znanih zgodb iz slovenske nimajo velike treme in komaj čakajo trenutek, ko književnosti, ki lahko posodobljene in osvežene bodo stopili na oder, kjer suvereno uporabljajo ponudijo nov pogled današnjemu gledalcu. prostor in vzpostavljajo stik z občinstvom. Sodim, da je opazno manjša podvrženost tremi pove- Kdo so mladi igralci? zana ravno z motnjo branja. Tak učenec se je že Vsako leto se k izbirnemu predmetu GLK prijavi zdavnaj poslovil od morebitnega perfekcionizma, vse več učencev, ki so od prvega razreda naprej saj so bile njegove izkušnje glasnega branja pred spremljali nastope starejših vrstnikov na šolskem razredom največkrat mučne, pogosto se je osra- odru in si želeli tudi sami dobiti priložnost odigra- motil zaradi napačno prebranih besed. Manjše ti vlogo pred malo širšim občinstvom ter požeti zadrege ga po nekaj letih sploh ne vznemirjajo aplavz. več, običajno se nasmeje samemu sebi in si po- maga z improvizacijo. Velik delež interesentov ima prirojene igralske sposobnosti ter se čutijo sposobne suvereno iz- Prebiti led vesti gledališko vlogo. Pogosto so ti učenci že v Redko (v moji praksi zgolj enkrat) se zgodi, da se nižjih razredih obiskovali gledališki krožek ali bili učenec prijavi k predmetu, nato pa po nekaj urah vsaj prepoznani kot sposobnejši in so jih razredne praktičnega dela spozna, da tovrstno izražanje ni učiteljice raje določale za nastope pred starši. zanj, in prosi za izpis. Razlog je običajno preveli- ka zadržanost, zaradi katere otrok ne prenese iz- Vsako leto pa so med udeleženci tudi za to podro- postavljenosti pred občinstvom, ki je pri igranju čje manj sposobni otroci, ki radi gledajo gledališke seveda neobhodna. Del stiske izhaja že iz dejstva, predstave, občudujejo igralce in si želijo tudi sami da k izbirnemu predmetu ne hodijo samo s sošol- znati česa podobnega. Moj izbirni predmet so tako ci, pač pa so vključeni otroci različnih oddelkov in že obiskovali učenci z govornimi napakami, social- tudi različne starosti. Ravno zato že za prvo učno nimi, motoričnimi in učnimi težavami. Prav vsi so uro pripravim kratko in preprosto vajo v gledali- po večkrat stopili na odrske deske in odigrali svojo škem izražanju, kjer otroci v paru ali manjši sku- vlogo ter sčasoma opazno izboljšali svoj nastop. pini stopijo pred razredno občinstvo in prikažejo kratek prizor. Ta vključuje tako gib kot besedo, Učenci z bralno-zapisovalnimi težavami na odru tako da lahko učenci prebijejo led in se izpostavijo V večletni praksi šolskega gledališča vidno izsto- v varnem okolju učilnice. Številni učenci so na pr- pa velik interes učencev s prepoznano dislektično vih nekaj vajah vidno napeti, preden izvedejo svoj motnjo oz. motnjami branja. Ti se nadvse radi ude- nastop, vendar praviloma prevlada motiviranost, ležujejo vsakršnih z odrskim nastopanjem poveza- želja po nastopanju, tako da prenesejo tremo in nih dejavnosti in so v povprečju bolj odrsko izrazni se jo postopoma naučijo obvladovati. in gibalno ustvarjalni od povprečnih učencev. Se- veda imajo zadrege in težave s tekstom, mnogo- Postopno razvijanje igralskih veščin krat potrebujejo pomoč domačih za učenje bese- Seveda je lažje tistim mladim igralcem, ki že zgo- dila. Kadar se učijo sami, se večkrat zgodi, da bese- daj v procesu izzovejo pozitiven odziv občinstva de narobe preberejo in se repliko naučijo napačno. – torej ostalih udeležencev izbirnega predmeta –, pri drugih pa s pazljivo odmerjenimi komentarji Vse to pa odtehta nadpovprečna kreativnost ta- ohranjam željo otroka in gradim njegov napredek. kih učencev, kadar je potrebno improvizirati ali Tudi pri še tako slabem nastopu na vaji, za katerim ustvariti lastno dramsko besedilo, saj so njihove se čuti trud, najdem kaj, kar vzbuja odobravanje in zamisli običajno izvirne, sveže, drugačne, tudi z nasveti pomagam pri postopnem izboljšanju. V nore. Zdi se, kot da je v njihovem umu zaradi od- praksi se je izkazalo kot pomembno, da vsakemu sotnosti fokusa na bralno-pisne vire ostal prostor komentarju po otrokovi izvedbi takoj sledi ponovni za nekakšno »miselno gledališče«, v katerem si poskus, pri katerem učenec upošteva dobljena na- znajo živo predstavljati like, njihova dejanja in re- vodila. Četudi mu namreč ne uspe posebno dobra 33 Didakta ŠOLSKA PRAKSA izvedba, je vsekakor boljša od prejšnje in vajo kon- cali doživljanje teh nenavadnih časov. Ponavljale ča s pozitivnimi občutki. Poleg tega je kinestetično so se teme: učenje znatno učinkovitejše od zgolj teoretičnega. - Izoliranost, utesnjenost med prisilnim bivanjem Nasveti, ki jih podam učencem v premislek in jih doma, ko je bil nabor možnih dejavnosti – pred- niso mogli takoj oz. kmalu praktično preizkusiti, vsem socialnih – močno zožen. največkrat ne obrodijo kaj dosti sadov, medtem ko - Trenja ob nenehnem stiku z družinskimi člani – pri praktičnem ponavljanju in preizkušanju dru- konflikt med naklonjenostjo in spori v družini. gačne rešitve opažam zelo dobre rezultate. - Spremenjeni odnosi v družini. - Stres učenca, staršev in tudi učitelja v novi obliki Velika preizkušnja mladega igralca je njegov prvi izobraževanja. nastop pred malo širšim občinstvom – npr. pred - Strah pred boleznijo in pred grožnjo izgube svojca. starši ali zbranimi učenci ter učitelji na šolski pri- - Dvom v realnost nevarnosti epidemije pod vpli- reditvi. Praviloma je zadnja vaja neposredno pred vom socialnih omrežij, zato razdvojenost med nastopom izredno slaba, saj se zaradi narašča- poslušnostjo in sarkastično naravnanostjo do za- jočega pritiska pri večini učencev takrat zdi, da povedanih omejitev. ne znajo besedila, igra je okorna, neprepričljiva, koncentracija razdrobljena. V tem strašljivem tre- Kakor je že znano, ima gledališko izražanje tudi zna- nutku tako za igralce kot za mentorja se moram tno terapevtsko vlogo, najbolj znana je igra vlog. Z vsakič posebej opomniti, da se je to zgodilo prav nalogo, ki sem jim jo zadala, so mladi dramatiki do- vsakič, sledil pa je dober ali celo odličen nastop. bili priložnost predelati travmatično oz. vsaj nevsak- danjo situacijo, v kateri so bili primorani preživeti Dodana vrednost dramatike in gledališča dva meseca in pol. Predvsem komičnost oz. ironija, Spomladi 2020 je epidemija virusa ustvarila izre- po kateri so najpogosteje posegli, ustvarja potuji- dne razmere, v katerih se je izkazala še ena po- tveni učinek, nekakšen miselni odmik od težave, zitivna lastnost šolskega gledališča, namreč kot ki nekoga pesti, da lahko o njej premisli z ustrezne medij za izražanje lastnega doživljanja. V tem ob- distance, opazuje lastne/tuje vzorce obnašanja v dobju so učenci izkusili način življenja in izobra- odnosih in obvlada svoje čustvene odzive. Preko ževanja, kakršnega še niso poznali, in jim je poleg dramskih likov, ki si jih mladi ustvarjalec zamisli in radovednosti povzročal tudi stisko. jih postavi v nek zahteven življenjski položaj, ustvar- ja variante možnih rešitev oz. reakcij, med katerimi Pri izbirnem predmetu sem jim zato dala zadol- se odloča, ter tako tudi zase osebno vadi reševanje žitev ustvarjanja krajšega dramskega besedila na problemov. V tem segmentu pa gledališko ustvar- temo Življenje v karanteni. Nastala so zelo razno- janje seže tudi dlje, kot smo mogoče načrtovali ali lika, največkrat komična dela, preko katerih se zr- kot se tega sproti sploh zavedamo. Izvedba posebej za praznik naše šole napisane igre z zgodovinsko tematiko 34 Didakta Domišljija ne pozna meja: delo z nadarjenimi pri slovenščini Metka Sobočan Sarjaš, prof. slov. in soc., OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Kljub hitremu razvoju različnih sodobnih tehnologij, ki pomembno vplivajo na naš vsak- danjik doma in v šoli, se mi kot učiteljici slovenščine zdi bistveno, da ohranim ravnovesje med aktualnim in običajnim. Da znam svoje učence pri delu z nadarjenimi pri slovenščini motivirati za različne izzive, ustvariti spodbudno učno okolje, v katerem so učenci soustvar- jalci učnega procesa. Le na tak način ostajata izziv tako poučevanje kot učenje. Z učenci smo se lotili izdelave tipanke, s katero smo se želeli približati tako slepim in slabovidnim učencem kot tudi učencem z disleksijo. In uspelo nam je. Razvoj sodobnih tehnologij, ki vplivajo na naš vsak- Spodbujam jih, da sami torej nek izdelek načrtuje- danjik doma in v šoli ter ponujajo uporabnikom jo, ga realizirajo in ovrednotijo. Moja vloga pri vsem hiter in množičen odziv, omogočajo višjo kakovost tem pa je, da jim pomagam z nasveti, jih usmer- življenja in dela, nas učitelje nemalokrat postavlja- jam in koordiniram njihovo delo. jo pred izziv, kako učencem približati učne vsebine, da bo sprejemanje in dojemanje le-teh učinkovito, S spodbujanem ustvarjalnosti pri učencih pridobi- znanje pa uporabno in trajno. vajo slednji na zavedni in nezavedni ravni, načrtno in naključno, saj spodbujam njihovo radovednost, Poučevanje vsekakor je in ostaja izziv, želim pa si, samozaupanje, zavedanje lastnih sposobnosti, pri- da bi učenci sprejeli učenje kot izziv. Da bi oboji stop k reševanju problemov, zanimanje za nekaj zmogli biti kos svojim izzivom, moramo upošte- novega in drugačnega, občutljivost za probleme ... vati več dejavnikov, med katerimi bi poudarila Sam učni proces poteka v sodelovanju tako učite- elemente vključujoče šole, ki daje velik poudarek lja kot učencev, ki ga s svojimi zamislimi, idejami, spodbudnemu učnemu okolju, v katerem naj bi željami in sposobnostmi popestrijo in obogatijo. se vsi počutili sprejete, kar je torej pomemben Tako postanejo učenci naši soustvarjalci, njihovi varovalni dejavnik pred socialno izključenostjo. rezultati pa pričakovani in nemalokrat odlični. Pomembno se mi zdi, da v veliki meri upoštevam sposobnosti učencev, njihove potrebe, interese in Izdelava tipanke primarne izkušnje. Pri delu z nadarjenimi učenci pri slovenščini se učenci radi spopadajo z različnimi izzivi, ki spodbu- Pri delu z nadarjenimi učenci pri slovenščini spod- jajo njihovo ustvarjalnost, sodelovanje, subtilnost, bujam svoje učence, da prevzamejo vlogo načr- empatijo, razvijanje ustvarjalnega pisanja ... Tako tovalca in raziskovalca lastnega učnega procesa. so se lotili izdelave tipanke. 35 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Idejo za izdelavo tipanke so učenci dobili ob za- posamezni del, hkrati pa smo morali predvideti, ključku šolske bralne značke, ko smo na šoli gosti- kako bomo to prikazali v obliki tipnih podob (ilu- li go. Aksinjo Kermauner, ki je med drugim pred- stracij). stavila svojo tipanko Žiga špaget gre v širni svet. Daša: Ko smo naredile skice za ilustracije, smo Da smo idejo lažje realizirali, smo se udeležili se lotile zbiranja različnih materialov za izdelavo predstavitve tipanke Jabolko članic Bralnega klu- tipanke. Izbrale smo barvno peno, filc, les, alu fo- ba Ljutomer, ki deluje pod okriljem Splošne knji- lijo, različne kose tkanine. Material smo prinesle žnice Ljutomer. Članice Bralnega kluba Ljutomer od doma, nekaj smo ga poiskale v šoli in kupile v so nam na prijazen način predstavile proces izde- trgovini. lave tipanke. Učenci so bili odločni, da bi tudi sami zmogli ustvariti izdelek, ki bi bil uporaben tako Samanta: Sama izdelava tipanke je trajala štiri za učence z disleksijo in slabovidne učence ma- mesece. Ker nam je ur, namenjenih nadarjenim tične šole (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer) kot tudi učencem, zmanjkovalo, smo se dobivali tudi po za učence naše podružnične šole Cvetka Golarja pouku. Naše delo se je zdelo zanimivo tudi sošol- (šole s prilagojenim programom). cem, zato so nekateri rade volje priskočili na po- moč. Na koncu smo bili nad izdelkom vsi navdu- Izdelave tipanke smo se lotile projektno. Najprej šeni, saj nam je bil zelo všeč. smo morali poiskati informacije o tem, kaj je ti- panka, komu naj bi bila namenjena, kako se jo iz- Sama sem jim pomagala z nasveti in koordinacijo dela, kateri materiali so priporočljivi (hladni mate- dela. V ospredju je bilo timsko načrtovanje, sode- riali, hladne barve) ipd. Tipanka ali tipna slikanica lovalno učenje, dogovarjanje in usklajevanje. omogoča razvoj več čutov – voha, zvoka in tipa. Bralec dojema sporočilo vsebine s tipom. Tako Ko je naša tipanka Čarobni kolaček skozi ilustra- smo izdelali načrt in se ga poskušali med ustvar- cije dobila svojo končno podobo, smo se povezali janjem držati. z go. Aksinjo Kermauner, ki nam je pomagala pri tisku v brajici. Gospa je besedilo naše zgodbe po- Naše avtorice in soavtorice so o tipanki povedale slala na Center IRIS, kjer so nam besedilo natisnili naslednje: v brajici. Ob nastanku tipanke smo mislili tudi na učence Zoja: Naša tipanka, ki nosi naslov Čarobni kola- z disleksijo, tako da smo prilagodili velikost in vr- ček, je tipna slikanica, ki je namenjena slepim in sto pisave, barvno podlago, primerno za učence slabovidnim, dislektikom in tudi vsem ostalim, ki z motnjo branja in pisanja. Pri tem nam je poma- so jim tipne slikanice všeč. gala specialna in rehabilitacijska pedagoginja ga. Mateja Ferenčak. Ana: Na začetku šolskega leta smo se lotili ustvar- jenega pisanja, napisali smo zgodbo, ki je imela Tipanka Čarobni kolaček je vpisana v sistem CO- sporočilno vrednost in je bila hkrati primerna za BISS. Avtorice so jo predstavile v Splošni knjižnici izdelavo tipnih ilustracij. Zgodbo smo morali raz- Ljutomer, na predstavitev le-te pa smo povabili deliti na več delov in določiti, na kateri strani bo tudi učence naše podružnične šole s prilagojenim 36 Didakta programom. Gostujoči učenci so med predstavi- Načrtovanje samega učnega procesa mora biti izziv tvijo uživali, spoznali so zgodbo in imeli možnost tako za nas učitelje kot tudi za učence. In prav tu je tipanko prelistati in potipati. razvidna ustvarjalnost nas učiteljev, ki je prav tako pomembna. Zato si moramo upati tvegati, se stro- V najširšem smislu je zaživela inkluzija, saj se mi kovno in osebnostno izpopolnjevati in znati prisluh- kot učiteljici zdi bistveno, da se vsi − tako mi učite- niti. Tudi mi se moramo preizkusiti v vlogi učencev. lji kot učenci zavedamo pozitivnega sprejemanja drugačnosti, ki nas vse bogati in osvobaja. Učečo se skupnost tvorimo vsi – učenci, učitelji in starši ter naša medsebojna komunikacija, poveza- Delo z nadarjenimi učenci pri slovenščini nost, pripravljenost in sodelovanje. Vse to vodi h kako- Pri delu z nadarjenimi učenci poskušam upošte- vosti in uspešnosti vzgojno-izobraževalnega procesa. vati temeljna načela, kot so razvijanje ustvarjalno- sti, spodbujanje samostojnosti in odgovornosti, Da skupnost lahko deluje in uresničuje svoje po- raziskovalno učenje, obenem pa moram skrbeti slanstvo, si moramo prizadevati vsi člani le-te. Delo za celosten razvoj nadarjenega učenca in upošte- si moramo porazdeliti glede na naše sposobnosti in vati njegova močna področja. interese, zato sta diferenciacija in individualizacija še kako pomembni. Tako lahko posamezniki razvijamo S sodelovanjem pridobivajo vsi – tako zelo uspe- svoje potenciale in rastemo na močnih področjih. šni učenci kot učenci z nižjimi sposobnostmi. V veliki meri se izboljšajo medsebojni odnosi med Vloga nas učiteljev se je skozi desetletja spreminjala učenci in njihova odgovornost. in se še spreminja. Učitelji vse bolj postajamo usmer- jevalci in koordinatorji učnega procesa, učenci pa Raznolikost in raznovrstnost dela z nadarjenimi soustvarjalci. učenci pri slovenščini bogati učni proces, krepi učenčevo ustvarjalnost, zanimanje, lastno anga- Domišljija učencev ne pozna meja. Če jih postavi- žiranost in prispeva k odličnim rezultatom. mo pred izziv, jim moramo dopustiti, da sami izbe- rejo pot do uresničitve cilja. Moramo jim zaupati, jih Moj cilj pri delu z nadarjenimi učenci pri sloven- usmerjati, nikakor pa jih pustiti same. ščini je, da nisem vezana zgolj na posamezni predmet, ampak da vsebine razširim in stremim Viri in literatura k vseživljenjskemu učenju, saj le tako lahko svoje Bezić T. (2012): Razvijanje ustvarjalnosti v šoli. V: Bezić Tanja et. al. (ur.) Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole: učence usmerim in vzgajam v samozavestne in priročnik, str. 81−94. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. odgovorne osebnosti, ki se bodo znašli v različnih Čačinovič Vogrinčič, G. (2008): Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogo- vor. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. življenjskih situacijah. Fotografije: Jasna Branka Staman 37 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Seminarska naloga kot medpred- metna povezava strokovnega pred- meta z jezikom Nives Kragelj Benedetič, učiteljica strokovno-teoretičnih predmetov, Gimnazija in zdravstvena šola Nova Gorica Članek opisuje primer dobre prakse medpredmetnega sodelovanja dveh predmetov: slovenščine in strokovnega predmeta zdravstvena nega otroka in mladostnika na srednji zdravstveni šoli Nova Gorica. Sodoben način poučevanja namreč teži tudi k izkustvenemu učenju, pri katerem informacije dijaki pridobivajo predvsem sami. Jih oblikujejo in pred- stavijo. Priprava, pisanje in predstavitev seminarske naloge je prav to, spretnost pri iskanju primerne literature skupaj s poznavanjem že usvojene učne snovi. Ob koncu sledi še go- vorni nastop, kjer dijak predstavi bistvo celotnega besedila. Pri povezavi sta sodelovala dva razreda istega letnika. Če ne veste, kam ste namenjeni, se ne čudite, če standardov znanja. Končni cilj medpredmetne pridete nekam čisto drugam. povezave je kvalitetno izdelana seminarska nalo- J.W. Seifert ga, ki jo praktično uporabijo pri opisovanju zdra- vstvene nege otroka in mladostnika pri različnih bolezenskih stanjih. Za vmesni cilj je pomembno, Sodoben način poučevanja zahteva vedno več da dijak izbrano tematiko tudi razume. povezovanja znotraj predmetnih vsebin in med samimi predmeti. Tak način kurikularnih pove- Izvedba zav imenujemo integrativni kurikul, ki praviloma Izvedba medpredmetnega sodelovanja je pote- ni določen vnaprej, ampak se v procesu načrto- kalo po naslednjih korakih: vanja novega šolskega leta spreminja. Povezane so predvsem posamezne vsebine predmetov. Tak 1. Spoznavanje pravil izdelave seminarske naloge. način poučevanja doda pouku dodatno vrednost, Končni izdelek mora namreč vsebovati vsebino, če je le možen kreativni dialog med učitelji. Na- razdeljeno na poglavja, ter ustrezna kazala in vire čin pridobljenega znanja, kjer so dijaki aktivni in literature. pridobivajo znanja vzporedno na večjih področjih, lahko imenujemo tudi vseživljenjsko znanje. 2. Izbor naslova seminarske naloge, ki je temeljil na posameznikovem zanimanju. Načrtovanje nalog Pomembno je že vnaprej načrtovati dejavnosti 3. Študij literature. Podana je bila strokovna litera- dijakov, da bodo aktivni pri pouku in izven njega. tura, iz katere je črpalo znanje večina dijakov. De- Medpredmetno povezovanje ni kratkotrajni pro- loma so literaturo iskali sami, glede na specifično ces, ampak zahteva vztrajnost. Pri načrtovanju tematiko. moramo dijakovo delo organizirati tako, da ima postavljene jasne vmesne in končni cilj, saj se le 4. Obdelava podatkov, ki so jih dijaki zapisali v tako izognemo neuspehu. Stopenj ne moremo obliki seminarske naloge. preskakovati, ampak sledimo točno določenemu, že vnaprej načrtovanem procesu. Cilji morajo biti 5. Govorni nastop. dosegljivi, smisel kurikularne povezave pa je tudi v tem, da ob upoštevanju dijakovega predznanja Pravila seminarske naloge so točno določena. le-ta prinese trajnostno znanje, lahko celo prenos Navodila za izdelavo izdelka so dijaki pri predme- znanja v prakso. tih dobili ločeno, pa vendar so bila pripravljena v skladu z obema. V uvodu so pri pouku slovenske- Pogoji za medpredmetno povezovanje so torej v ga jezika poslušali podrobna navodila za izdelavo našem primeru jasno zastavljeni cilji, poznavanje seminarske naloge, ki je samostojno delo, kjer ne predznanja dijakov, poznavanje učnih načrtov in preučujemo le teme, temveč skušamo pridobiti 38 Didakta nova znanja, ki jih lahko prenesemo tudi v klinič- Vsak izmed dijakov je izbral naslov, bolezen v ob- no okolje. Pri tem mora biti razvidno predvsem dobju otroštva in mladostništva, ki jo je preučil in samostojno delo dijaka, ne samo prepis literature. iz nje izpeljal zdravstveno nego, ki je bila eno iz- Seminarska naloga mora obsegati: med vodil povezave. Znanje o zdravstveni negi so vključili v seminarsko nalogo. Izbrano temo so v 1. kazalo, nalogi predstavili teoretično in o njej pisali objek- 2. glavno besedilo z uvodom, ki opisuje bolezen, tivno. 3. jedro z zdravstveno nego otroka pri bolezen- skem stanju, Dobili so tudi dodatna navodila z vključeno pri- 4. zaključek, ter poročeno literaturo. Poudarek je bil tudi na kritič- 5. kazalo literature. ni presoji izbire literature. Vsi viri, posebej inter- netni, niso primerni za vključevanje v seminarske Pri pouku zdravstvena nega otroka in mladostni- naloge. ka pri različnih bolezenskih stanjih smo najprej obravnavali učne vsebine s pomočjo razlage. Vsak Učne načrte smo pred začetkom šolskega leta sklop smo obširneje pregledali, dijaki pa so se sa- prilagodili časovnemu poteku izdelave naloge. mostojno poglobili v podrobnosti. Tako smo točno določili termine za oddajo dispo- zicije ali načrta naloge, rok za oddajo seminarske Ena ključnih informacij, ki so jih dijaki ob navo- naloge in ustne predstavitve. Za izdelavo so imeli dilih dobili, je bila tudi način ocenjevanja izdelka. dober mesec dni, saj so poleg rednega šolskega Ob oddanem izdelku je namreč pomembna tudi dela prebrali literaturo in jo ustrezno predelali. predstavitev le-tega. Ure predstavitve so bile strnjene. Dijak je imel na 39 Didakta ŠOLSKA PRAKSA - poznavanje, kjer so dijaki naštevali znake, opi- sovali definicije iz literature, - razumevanje, kjer so dijaki povzemali napisa- no, razlagali in utemeljevali učiteljicam in ra- zredu, večkrat navajali svoje primere, - uporaba znanja v konkretnih situacijah na kli- ničnih vajah, - sinteza, pri kateri so dele osvojenega znanja povezovali v celoten proces zdravstvene nege. Zaključek Končna ocena je bila določena številčno, za kva- litetno povratno informacijo pa smo uporabljali kriterije, ki so bili podani opisno. Pomembno je, da seminarska naloga sledi naslovu, dijak po- zna strokovne pojme, ki jih navaja, jih povezuje v celoto, natančno preuči zdravstveno nego in jo primerno predstavi. Nastop mora biti povezan, smiseln, znati pa mora odgovoriti na morebi- tna podvprašanja slušateljev. Pri ocenjevanju ne voljo pet minut, da razredu in učiteljicam razu- smemo zanemariti dejstva, da so bili vmesni po- mljivo predstavi predelano snov. Tako se je v času pravki upoštevani. predstavitev vloga učitelj – učenec zamenjala. Ne smemo prezreti dejstva, da lahko ustni nastop pri Evalvacija, ki smo jo ob koncu izpeljali pri dijakih, nekaterih učencih izzove tremo, zato smo skušali je bila presenetljivo dobra. Seminarske naloge so urediti čimbolj sproščeno okolje, kriteriji pa so bili bile izvedene strokovno, natančno, predstavitve že vnaprej opredeljeni. Le-te smo v razredu dolo- razumljive. Izdelke lahko dijaki ob koncu šolanja čili skupaj. Dijaki so k nalogi pristopili kritično in tako ponovno uporabijo pri pripravah na zaključ- podajali svoja mnenja vse do izoblikovanega do- ni izpit. kumenta. Preverjanje izdelka je bilo enkratno. In sicer v določenem časovnem roku oddan načrt izdel- ka. Oddali so preko elektronske pošte, v krajšem Viri in literatura časovnem roku so prejeli besedilo s popravki in Cencič M. (2009): Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Ljublja- usmeritvami na strokovnem področju. na: Zavod RS za šolstvo. Ocenjevanje pridobljenega znanja je bilo izvede- Medpredmetne in kurikularne povezave (2010). Priročnik za uči- telje, 1 izd. Ljubljana: zavod RS za šolstvo. no pri obeh predmetih. Doseženo znanje, opisa- Osvald, M. (2012): Opis naprave in postopka. V: Slovenščina v šoli no s pomočjo Bloomove taksonomske lestvice, je 3–4, str. 116–120. Žakelj A. in Borstner M. (2012): Razvijanje in vrednotenje znanja. bilo vrednoteno po naslednjih kriterijih: Ljubljana: zavod Republike Slovenije za šolstvo. 40 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Kako pri otroku razvijati pozitivno naravnanost na življenje? Ajda Bivic, vzgojiteljica za dodatno strokovno pomoč, Vrtec Črnuče Znašli smo se v negotovem času, ki prežema vse pore našega običajnega vsakdana. Naše življenje (no, vsaj nekaterih) je za določeno obdobje ustavljeno: prekinjeni so socialni stiki, izobraževanje in delo poteka preko računalniških zaslonov, omejeno je naše gibanje. Že dolgo časa, še posebej pa sedaj, moje zanimanje priteguje pozitivna psihologija. Zakaj? Kako so lahko nekateri ljudje kljub negotovosti v teh časih optimistični, z ravno držo in novimi cilji gledajo v nov dan? Zakaj nekatere že najmanjši spodrsljaj popolnoma zavije v temo, kjer ne najdejo izhoda? V članku sem se osredotočila na otroke, posebej na to, kako prepoznamo slog razmišljanja, s katerimi dejanji okrepiti optimizem pri njih. Nenazadnje, na mladih svet stoji in otroci so naše bogastvo. Ugotovila pa sem tudi, da če želimo spreminjati otroke, moramo vedno naprej začeti pri sebi. 1 OSNOVE POZITIVNE PSIHOLOGIJE Černetič (2016) opredeljuje čuječnost kot spre- »Vsak si mora sam ustvariti pogoje za radostno jemajoče zavedanje svojega doživljanja v seda- življenje, in ne zgolj slediti receptu drugih. Po- njem trenutku. Ko smo čuječi, smo v stiku s tem, membna so splošna načela, ki so podkrepljena s kar trenutno doživljamo in svoje doživljanje tudi konkretnimi primeri, kako so nekateri ljudje z upo- sprejemamo. Biti tukaj in zdaj je temeljno vodilo rabo teh načel svoja dolgočasna življenja spreme- čuječnosti. Na kratko lahko rečemo, da je čuječ- nili v življenja, polna zadovoljstva.« (Csikszentmi- nost sestavljena iz dveh komponent, ki nastopata halyi 2019, 11–12) hkrati: zavedanja svojega doživljanja v sedanjem trenutku, kar omogoča povečano prepoznavo no- »Psihologija se je predolgo in skoraj izključno osre- tranjega doživljanja, in zaznav iz zunanjega sveta, dotočala na temne sence človekove eksistence. Ko- ki se v posamezniku odvijajo v danem trenutku gnitivna psihologija je naredila preobrat. Razvila je – usmerjanja na doživljanje oz. nekritično spreje- učinkovito tehnologijo za spreminjane neprilagoje- manje tega doživljanja (z radovednostjo, odprto- nih navad mišljenja, v katere zapadejo številni lju- stjo, brez kritičnega ocenjevanja). Čuječnost po- dje, kadar doživljajo neuspeh« (Seligman 2011, 24). meni vzeti si čas zase, posvetiti se sebi in svojemu doživljanju v sedanjem trenutku, tukaj in zdaj s Pri pozitivni psihologiji »gre za sistematično razi- položaja nepristranskega opazovalca, ki svojega skovanje »pozitivnih« psiholoških vidikov človekove doživljanja ne poskuša spremeniti. To dvoje po- narave, vidikov optimalnega človekovega delovanja samezniku omogoča, da se zaveda subjektivnosti in doživljanja, torej za sklop psiholoških dejavnikov svojih misli in čustev ter dejstva, da so vsa občute- in sestavin psihičnega blagostanja in psihičnega nja v življenju prehodna in minejo. zdravja (zadovoljstvo z življenjem, optimizem, do- bro počutje, visok pozitivni in nizek negativni afekt, Žal naš izobraževalni sistem deluje tako, da bo sreča, življenjski smisel, upanje, zanos)« (Musek obravnavana snov služila naslednji in učencev ne 2007, 302). Že Aristotel je povedal, da tako moški in uči, kaj je pomembno v tem trenutku. Tako jih ne- ženske od vsega najbolj vedno iščejo srečo. Sreča je vede odslavlja od občutka tukaj in sedaj, torej od stanje, ki si ga mora vsakdo pripraviti, ga negovati in čuječnosti. osebno braniti. Ljudje, ki se naučijo nadzorovati svo- je notranje izkustvo, znajo oceniti kakovost svojega »V naši kulturi so bogastvo, status in oblast posta- življenja, to pa je najbližje stanju sreče, ki ga lahko li premočni simboli sreče. Ko gledamo bogate in izkusi vsak izmed nas (Csikszentmihalyi 2019, 18). slavne, si mislimo, da so srečni, a dokazi govorijo Sreče ne iščemo, ampak jo dobimo preko neposre- ravno nasprotno. Na koncu je pomembno samo, dne vpletenosti v vsako podrobnost našega življe- kako se počutimo v lastni koži in kaj si mislimo nja, pa naj bo ta dobra ali slaba. To dosežemo preko o tem, kar se nam dogaja. Če si želimo izboljšati tega, da imamo popoln nadzor nad dogajanjem. To življenje, moramo izboljšati kakovost svojih izku- je stanje zanosa, ki opisuje stanje, ko smo tako po- stev. Tudi raziskave so pokazale rahlo povezavo topljeni v neko dejavnost, da nam nič drugega ni med bogastvom in dobrim počutjem. Zadovolj- pomembno. Tej popolni zbranosti v sedanjem tre- stvo pa se krepi z gibanjem, občutkom novosti nutku rečemo čuječnost. in uresničitve.« (Csikszentmihalyi 2019, 80–81) To 41 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO nam pokažejo malčkovi obrazi, ko se vneto uči- Da um zaposlimo, je dovolj že, da se otroci na pa- jo in preizkušajo nove gibe in nove besede. Ko se met naučijo različne pesmi, rime ali deklamacije naučijo nove spretnosti, je zadovoljstvo pokaza- ter da se igrajo z besedami. Ustvarjalnost spodbuja telj otrokovega razvijajočega se občutka samega tudi pisanje, ki ga je v današnjih časih premalo in se sebe. otrokom tudi upira. Enako ugotavlja Seligman (2011, 22): »Dejanja, ki 2 DRUŽINA vzbujajo občutke obvladanja, so talilni lonec, v ka- Zgodnja varna čustvena navezanost in občutek terem nastaja predšolski optimizem. Naloga va- varnosti v družini je pogoj, da otrok razvije občutke šega otroka je, da mu preide v navado, da mora stanja zanosa. A hkrati je tudi zelo pomembno, da ob izzivu vztrajati in premagovati ovire. Pri dose- imajo starši določena pričakovanja do otrok in da ganju te naloge pa mu pomagate z vzgojo, ki te- bodo sledile specifične posledice, če otroci ne bodo melji na znanju.« Starši, otroku le pomagajte, da upoštevali navodil staršev (Csikszentmihalyi 2019, naredi sam. 273). Svojo starševsko avtoriteto vzpostavljajo preko sistema pohvale in graje (Apter 2020, 111). Najbolj naravna aktivnost oz. gibanje, ki nas iz- polnjuje, je po mnenju Csikszentmihalyi hoja. Po- Psihologi so si enotni (Seligman 2009; 2011 ;Apter membno je, da si pri hoji zastavimo cilje in pre- 2020; Csikszentmihalyi 2019), da ima vsaka družina vzamemo nadzor nad procesom. načine, kako uporablja negativne ali pozitivne be- sede. V nekaterih družinah se besede uporabljajo »Kadar pa nimamo česa početi in nismo psihično kot dokončne sodbe o drugem, spet druge besede aktivni, brez cilja, začne naš um slediti naključnim so lahko le napotki in opozorila ali pa so pozitivno vzorcem, občasno zastane in pomisli na kaj bole- usmerjene v prihodnost. čega ali skrb vzbujajočega. Če ne znamo urediti svojih misli, našo pozornost pritegne karkoli je v Pomembno je tudi vrednotenje čustev. V nekaterih danem trenutku najbolj problematično.« (Csi- družinah nekatera čustva veljajo za slaba, spet dru- kszentmihalyi 2019, 184–185) To tudi pojasnjuje, ga kličejo po razlagi in starši sprašujejo: »Zakaj tako zakaj toliko časa ljudje preživijo pred televizijo, saj čutiš?«. Ko otrok izraža nekatere stvari, ki jih starši televizija ne zahteva psihičnega napora kot npr. mučno poslušamo, se lahko hitro odzovemo z gra- branje knjige. jo. A prav čustva so tista, ki nas usidrajo v ta svet, nudijo nam oporne točke, kaj nam je všeč in česa Da si um lahko zaposlimo, je dovolj že, da sa- ne maramo (Apter 2020, 129). Starši so preveč po- njarimo, a žal tega ne usvojijo vsi otroci. Preko zorni na čustva in ne na vedenje ter tako svoja in vizualizacije in možnih potekov dogodka kom- otrokova čustva takoj podvržejo graji. Pri razvoju penziramo neprijetne dogodke tako, da si sami sistema vrednotenja pohvale in graje je izredno po- ustvarimo več možnih rešitev. Pri tem uporabimo memben zgodnji razvoj otroka, vse od rojstva dalje. našo domišljijo, izkušnje. Izberemo tudi najboljše A pomembno dejstvo je tudi, da ta sistem vredno- strategije za soočenje z različnimi situacijami ži- tenja lahko spreminjamo, saj se možgani razvijajo vljenju. celo življenje (Apter 2020, 135). 42 Didakta Pohval ni nikoli dovolj, s pohvalo otrok ne razvaja- Otroci, ki se oklepajo splošnega pojasnjevanja mo. Pomembno je, da so pohvale konkretne, ve- svojih neuspehov, doživijo neuspeh ne samo na zane na opis dejanja. Primer: Hvala, ker si danes enem področju, ampak dvignejo roke nad vsem. postiljal posteljo. Zelo si se potrudil, saj vidim, da Otroci, ki verjamejo specifičnemu pojasnjevanju, so rjuhe poravnane. Neprimeren način: Priden si. lahko postanejo nemočni samo na tistem podro- čju, vendar na drugih pogumno vztrajajo (Seli- Pri kritikah je zelo pomembno, da ne obsojamo gman 2011, 69). Otrokom, ki mislijo, da imajo dobri otrokove osebnosti in smo prav tako pozorni na dogodki splošnejše vzroke, gre na več področjih vedenje. Izhajamo iz sebe. Primer: Ni mi všeč, ker življenja bolje. si tako glasno kričal na brata. V naši hiši se pogo- varjamo tiho. Neprimeren način: Joj, spet nagaja- Osebno: notranje v primerjavi z zunanjim ta in kričita, dovolj vaju imam! Kadar se otrokom zgodijo slabe stvari, otroci za dogodke krivijo sebe (notranje) ali pa lahko krivijo 3 KAKO RAZVIJAMO OPTIMIZEM PRI OTROKU druge ljudi ali okoliščine (zunanje). Na samospo- Pri pojasnjevanju slabih dogodkov v otrokovem štovanje vpliva, koga krivite. Otroci, ki navadno življenju otrok dogodke pojasnjuje skozi tri vzro- krivijo sebe, kadar doživljajo neuspeh, imajo nizko ke: koliko časa bo trajal slab dogodke, kdo je kriv samospoštovanje. Otroci, ki krivijo druge ali okoli- in ali dogodek posplošuje na več stvari v svojem ščine, se počutijo bolje v svoji koži, kadar jih priza- življenju. denejo slabi dogodki. Taki otroci se bolje počutijo v svoji koži, a so tudi bolj jezni (Seligman 2011, 70). Trajnost Otroci, pri katerih obstaja največje tveganje za Zgornje trditve sta že davnega leta 1958 Haider depresijo, menijo, da so vzroki za slabe dogodke, (v Musek 2007) in leta 1967 Kelly (v Musek 2007) ki se jim zgodijo, trajni. Sklepajo, da se bodo slabi potrdila v skladu s teorijo atribucije. Pravita, da dogodki vedno ponavljali, ker bo vzrok trajal več- bomo boljše volje in bolj zadovoljni z življenjem, no. Nasprotno pa otroci, ki si opomorejo, ko nale- če bodo naše atribucije pozitivnih dogodkov glo- tijo na oviro, in so odporni na depresijo, menijo, balne, stabilne in internalne, in manj, če bodo glo- da so slabi dogodki začasni. Čeprav se nam zdi ta balne, stabilne in internalne naše atribucije nega- razlika komaj opazna, ima velik pomen na poču- tivnih dogodkov. Raziskave že dolgo kažejo, da se tje vašega otroka (Seligman 2011, 65). pri depresivnih osebah pogosteje pojavljajo glo- balne, stabilne in internalne atribucije negativnih Primer trajnega videnja dogodka: Korona bo tra- dogajanj. Depresivne osebe vidijo svet in življenje jala moje celo življenje, za večno. v bolj sivih in mračnih barvah in ga zato temu pri- merno tudi emocionalno negativneje doživljajo, Primer začasnega videnja dogodka: Korona bo primanjkuje jim zlasti pozitivnega afekta. Naše trajala le do iznajdbe cepiva. kognicije nam lahko ojačijo ali oslabijo emocio- nalno reagiranje: to, kako intenzivno bomo emo- Bodite pozorni na rabo besed kot: nihče, nikoli, cionalno reagirali, je odvisno od tega, kako misli- najbolj, največ, večno ipd. Otrok pri opisu dogod- mo o stvareh. Različne predstave, tolmačenja in kov uporablja superlative. Pomagajte svojim otro- mišljenja lahko spremenijo emocionalno doživlja- kom videnja dogodkov spreminjati. nje (prav tam). Stavek: »Nina me sovraži, nikoli več ne bom nje- 4 PERMA MODEL POZITIVNE PSIHOLOGIJE na prijateljica.« spremenite v »Nina je imela da- Martin Seligman, utemeljitelj pozitivne psiholo- nes slab dan, jezna je name. Danes ne želi biti z gije, meni, da psihološko blagostanje posame- menoj.«. znika temelji na petih ključnih področjih oziroma elementih. Teorija PERMA zajema naslednje ele- Splošno in specifično mente psihološkega blagostanja (Vir 1): Če menite, da je vzrok trajen, pričakujete, da bodo njegovi učinki dolgo trajali. Če menite, da je vzrok - prijetna čustva (P – pleasant emotions): Pozi- splošen, pričakujete, da bo njegov učinek vplival tiven pogled na življenje pomembno prispeva h na veliko različnih situacij v vašem življenju (Seli- kakovosti življenja, odnosov in dela, navdihuje k gman 2011, 66). večji ustvarjalnosti. Vsak človek doživlja v življe- nju vrhunce in padce. Osredotočanje na neprije- Primer splošnega pojasnjevanja dogodka: Učitelji tne dogodke povečuje tveganje za razvoj tesno- so vsi nepravični. be, depresije in drugih neprijetnih stanj. Osre- dotočanje na pozitivne plati življenja pa lahko Primer specifičnega pojasnjevanja dogodkov: pomaga lažje in hitreje prebroditi manj prijetna Gospa Novak je nepravična. obdobja; pozitivna perspektiva lahko pomaga 43 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO vztrajati in premagovati zahtevne izzive.  Raz- - smisel (M – meaning): Občutek smisla je te- iskave kažejo, da lahko optimizem in pozitiven melj našega razumevanja tega, kdo smo, kam odnos do življenja vplivata na boljše počutje in spadamo, kakšen je naš namen, kaj nam daje zdravje. Pogostejše doživljanje prijetnih čustev smisel. Ljudem, ki se počutijo izpolnjene in ak- pa ima pozitivne posledice na različnih podro- tivno počnejo stvari in aktivnosti, ki so jim po- čjih življenja, od šole do dela. Pomembno je, da membne, občutek smisla obenem vliva tudi otrokom omogočamo priložnosti za doživljanje upanje v prihodnost. Ljudje, ki čutijo občutek in izražanje prijetnih čustev in občutkov.   namena in smisla v življenju, so bolj srečni in zadovoljni. Občutek smisla je tudi pomemb- - angažiranost (E – engagement): Angažiranost no varovalo pred depresijo. Za razvoj občut- odraža aktiven pristop k življenju in zanimanje ter ka smisla je pomembno, da energijo in čas predanost stvarem, ki se jim posvečamo. V naj- posvečamo stvarem, opravilom, dejavnostim, bolj pristni obliki jo prepoznamo kot preplavlje- ki se nam zdijo smiselne in pomembne. Ena- nost (ne najbolj posrečen prevod za izraz »flow«, ko velja za otroke: bolj kot občutijo stvari, ki verjetno bi bil bolj primeren prevod tok) pri otro- jih počnejo, kot smiselne in pomembne, bolj cih med igro ali pri odraslih, ko je nekdo tako za- bodo te dejavnosti pozitivno vplivale na njiho- topljen v neko prijetno in vznemirljivo aktivnost, vo psihično blagostanje in na razvoj občutka da popolnoma izgubi občutek za sebe in čas. smisla. Vsak človek potrebuje dejavnosti, ki ga v celoti posrkajo vase, ko nas zunanji svet ne more zmo- - dosežki (A – achievement): Jasni cilji, četudi titi. Ko se zatopimo v te dejavnosti, nas preplavijo majhni, pomembno prispevajo k občutkom prijetni občutki. Za kakovost življenja in občutke psihičnega blagostanja, sreče in zadovoljstva zadovoljstva v življenju je izjemno pomembno, v življenju. Naši dosežki, uresničeni cilji, kre- da čim več časa preživimo v dejavnostih, ki nam pijo samovrednotenje in samozaupanje. Tudi omogočajo občutke angažiranosti. Še posebno majhni osebni dosežki so lahko pomembni in pomembno je, da omogočimo otrokom dejav- vztrajni gradniki, ki krepijo našo samoučinko- nosti, ki nudijo priložnosti za tovrstno angažira- vitost. Pomemben vir zadovoljstva je že napor, nost, saj lahko prav dejavnosti, ki sprožijo polno ki ga vlagamo v uresničevanje posameznega angažiranost, predstavljajo najboljše priložnosti cilja. Tudi če cilja ne dosežemo takoj, lahko že za razvoj njihovih kompetenc, veščin in čustvenih poskušanje vzbudi občutke zadovoljstva in zmožnosti. Za vzdrževanje angažiranosti potre- krepi pomembno lastnost, ki jo Carol Dweck bujemo dejavnosti, ki nam predstavljajo izziv in imenuje razvojna naravnanost (»growth min- so zahtevne (preprosta in rutinska opravila so na- dset«). Otroci, ki odraščajo med odraslimi, ki ravni sovražniki angažiranosti). Raziskave kažejo, si aktivno zastavljajo (in uresničujejo) cilje, da ljudje doživljajo preplavljenost in angažiranost razvijajo veščine, ki jim pozneje pomagajo za- na delovnem mestu kot energijo, predanost in stavljati in dosegati lastne cilje. Posebno zani- zatopljenost v trenutne naloge. Če želimo razvi- mivo je opazovati otroke in njihovo zadovolj- jati in krepiti angažiranost pri otrocih, za to potre- stvo pri doseganju ciljev, ki se odraslim lahko bujemo predvsem zanimive in zahtevne izzive. včasih zdijo banalni. Notranje zadovoljstvo v kombinaciji z zunanjim priznanjem krepi otro- - medosebni odnosi (R – relationships): Odnosi kovo samozavest in zaupanje v svoje zmožno- in povezave z ljudmi so eden od najpomemb- sti, to pa ga spodbuja k dodatnemu trudu in nejših vidikov življenja. Kot družabna bitja dosežkom. Takšno samozaupanje pomaga vzcvetimo v okolju, ki omogoča povezovanje graditi odpornost na izzive in krepi veščine, ki in močne čustvene in drugačne vezi z drugimi, jim bodo pomagale, da v prihodnosti ne bodo ljubezen, intimnost. Trdni in iskreni odnosi nam popustili ob morebitnih neuspehih, pač pa nudijo oporo v težavnih časih, krepijo zadovolj- vztrajno premagovali izzive v življenju. stvo z našim socialnim življenjem, povečujejo pa tudi vključenost in skrb ter podporo s stra- Po raziskavah Martina Seligmana so to ključni ni drugih. Zato ljudje v skupnostih s prevladu- elementi, ki lahko pomagajo ljudem doživljati jočimi pozitivnimi odnosi pogosteje občutijo in živeti srečno, zadovoljno, osmišljeno življenje. pozitivna čustva. Altruizem in nesebična skrb Obenem pa je PERMA model osnova za razvoj za druge, ki izvira iz takšnih odnosov, pa krepi pristopov in orodij, ki krepijo življenjske veščine in psihično blagostanje vseh vpletenih. Pomemb- vodijo do občutka zadovoljstva v življenju. no je, da otrokom omogočamo priložnosti za navezovanje in vzdrževanje zaupljivih, pristnih 4.1 KAKO KREPITI OPTIMIZEM PRI OTROCIH? in trdnih odnosov z drugimi ter razvoj socialnih Pri otroku kaj prehitro opazimo odklonsko, neza- veščin in kompetenc, ki jim bodo pomagale želeno vedenje in ga nevede z našo pozornostjo graditi in ohranjati takšne odnose v zrelih letih. tudi krepimo. Branka Jurišić in Jana Kodrič (2014) 44 Didakta predlagata naslednje strategije, ki jačajo pred- so del naše genske dediščine in predvideni so za vsem pozitivno vedenje pri otrocih, ki imajo teža- to, da se zlahka vživimo v čustva drugih. Lahko so ve pri vključevanju v oddelek, razred … tudi zaščita, če dojamejo hudo jezo nekoga in se zato pravočasno odmaknemo. Zrcalni nevroni do- Najbolj pomemben element vzgoje je vsekakor kazujejo, da smo ljudje povezani in da vplivamo pozitiven odnos, ki ga starši morajo vzpostaviti z drug na drugega. Zelo hitro se nalezemo razpo- otroki. V tem vzdušju otroci razvijejo pozitivno sa- loženja ljudi, ki nas obkrožajo. S tem se lahko po- mopodobo, zaupanje in občutke varnosti. To dej- jasni pomen vzgoje s pozitivnim zgledom. Pred- stvo je prinesla tudi pomembna raziskava. Granto- vsem imam tu v mislih pozitiven odnos do različ- va raziskava, najstarejša in najpomembnejša tovr- nih življenjskih situacij, s katerimi se soočamo, in stna študija, ki že več kot 75 let spremlja življenje naših rekcij nanje. Otroci nas vedno opazujejo in skupine 268 diplomantov Harvardske univerze, črpajo naša vedenja, odzive. je pokazala, kaj je najpomembnejši dejavnik za- dovoljstva v življenju – toplina odnosov z drugimi 5 ZAKLJUČEK ljudmi (Vir 1). Med brskanjem za literaturo o aktualni pozitivni psihologiji sem naletela tudi na knjigo z naslovom Pozitiven odnos morajo vzpostaviti tudi vsi po- Odloči se za srečo (Šinigoj 2015). Je knjiga, ki na membni drugi, s katerimi se otrok srečuje: vzgo- kratko obnovi zgornje sestavke, vseeno pa bi iz- jitelji, učitelji … Povzela bom le nekaj dejavnosti postavila naslednje elemente, ki vodijo do sreče: (Jurišić in Kodrič 2014): zanimamo se za igro in interese otroka, damo mu več pozornosti (npr. ko - V življenju moramo imeti cilj. se peljemo na tabor, sedimo zraven njega), poslu- šamo njegovo najljubšo glasbo, imamo skriven - Ozaveščanje vsakodnevnih aktivnosti, ki so pozdrav z otrokom, razstavimo njegove izdelke, postale preveč rutinske. poslušamo njegove zamisli … - Nehajte biti v vlogi žrtve in stalnega razočara- Dejavnosti, ki krepijo pozitivno vedenje pri vseh nja, prevzemite odgovornost za svoja dejanja. otrocih, so naslednje: - Spremenite svoje misli in spremenilo se bo - plakat s skupnimi pravili razreda, kjer so napi- vaše življenje. sana le pozitivna pravila (Hodimo po razredu. Smo prijazni drug do drugega.). Prepričana sem, da smo že mnogi izmed nas na- leteli na podobne dobronamerne misli in jih do- - Spodbujanje pričakovanega vedenja v vsaki bro poznamo. Ko to preberemo, si mislimo, pa saj rutini: to so slikovni/besedni opisi v vsaki rutini: ni tako težko. Spreminjanje sebe in svojih navad malica, umivanje, jutranji krog … je nekaj najtežjega in ne prinese rezultatov takoj. Ampak, če bomo začeli pri sebi, bomo te dobre la- - Podajanje usmerjenih, realnih, pozitivnih po- stnosti prenesli na svoje otroke in tako omogočili hval – na listek, v beležko (Danes si spoštljivo razvoj optimističnega pogleda trdi pri njih. poslušala in počakala do konca, da si prišla na vrsto pri pogovoru. Bravo!). In ne pozabite, edino, kar je resnično, je sedanjost! - Izvajanje joge med odmori. VIRI IN LITERATURA Apter, T. (2020). Moč pohvale in graje. Presojanje in obsojanje v - Kozarec dobrih misli/dnevnik dobrih misli za vsakdanjem življenju. Ljubljana: UMCO. posamezen dan: otroci vsak dan na list nariše- Csikszentmihalyi, M. (2019). Zanos. Psihologija optimalnega izku- stva. Ljubljana: UMCO. jo, zapišejo misel, kjer opišejo neko dejavnost, Černetič, M. (2016). Mehanizmi delovanja čuječnosti: Primer an- ki je bila za njih tisti dan pozitivna oz. za kar so ksioznosti. Kairos, 10(3–4), 55–82. Jurišić, B. in Kodrič, J. (2014). Spodbujanje želenega vedenja je bili hvaležni. zmanjševanje motečega. V (ur. Jurišić, B. in Kodrič, J.) Podpora pozitivnemu vedenju: 7. strokovni posvet. str. 57–71. Ljubljana: Društvo za downov sindrom Slovenije: Pedagoški inštutut: Cen- Na tem mestu bi omenila še to, da vzgoja nasta- ter Janeza Levca. ja z našim pozitivnim odnosom do življenja oz. z Musek, J. (2007). »Pozitivna psihologija.« V Anthropos, letnik 39. številka 1/2 , str. 281–323. zgledom, posebno vlogo pa tu odigrajo zrcalni Seligman, E. P. M. (2009). Naučimo se optimizma. Ljubljana: Mla- nevroni. Eva Škobalj (2017) pravi, da nas prav zr- dinska knjiga. Seligman, E. P. M. (2011). Optimističen otrok. Preizkušen program calni nevroni povezujejo v skupnost. Kadar samo za varovanje otrok pred depresijo in ustvarjanje odpornosti za opazujemo srečnega ali jeznega človeka, v naših vse življenje. Ljubljana: Modrijan. Šinigoj, A. (2015). Odloči se za srečo. Šempeter pri Gorici: Zema. možganih delujejo enaki predeli kot takrat, kadar Škobalj, E. (2017). Čuječnosti in vzgoja. Maribor: Ekološko-kultur- smo sami srečni ali jezni. Omogočajo nam, da se no društvo za boljši svet. Vir 1: Kaj je pozitivna psihologija. Pridobljeno 18. 11. 2020, https:// zlahka vživimo v misli drugega. Zrcalni nevroni www.abced.si/kaj-je-pozitivna-psihologija 45 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Učenje s čim več čutili Suzana Rajgl Zidar, učiteljica razrednega pouka, OŠ Frana Metelka Škocjan Menim, da smo učitelji prevečkrat preobremenjeni s cilji, katere moramo realizirati, preverjati in ocenjevati, s časovno stisko, ki jo na tem mestu doživljamo, s projekti, prednostnimi naloga- mi, natečaji, dežurstvi, nadomeščanji in ostalimi obveznostmi, ki so nam naložene. Vse manj pa nam ostane časa za temeljit razmislek o tem, kakšno pot učenci dejansko potrebujejo, da usvojijo in obdržijo določeno znanje. Prepričana sem, da bi lahko učitelji pri učno-vzgojnem procesu vključili čutila v večji meri, kot jih. Zato sem si v lanskem šolskem letu zadala nalogo, da bom pri svojem delu zavestno vključevala čim več čutil. Dejavnosti sem načrtovala tako, da sem učencem nudila čim več izkušenjskega učenja, spoznavali smo svoja čutila in njihov pomen, skozi učni proces sem skušala zavestno razvijati različne učne stile učencev. ČUTILA Čutilo za vid Ljudje svet okoli sebe spoznavamo s pomočjo Oči so za mnoge ljudi najpomembnejši organ. čutov. Čuti nam omogočajo, da vidimo, slišimo, Mennen (1998) navaja, da približno 60 % vseh in- vohamo, okušamo in tipamo. Čuti bogatijo naše formacij iz okolja prejmejo naši možgani preko oči. izkušnje in dajejo barvo našim življenjem (Musek Vendar pravi, da se mora otrok najprej oči naučiti Lešnik 2007). uporabljati, saj si mora svoj svet s pomočjo čutov šele ustvariti. Čutila so torej receptorji, ki sprejemajo informa- cije iz okolja. Že Aristotel je nekoč zapisal, da nič Čutilo za okus ni v možganih, kar ne bi bilo prej v čutilih. Zato je Z vonjem je tesno povezan tudi okus. Otroci so ču- uporaba čim več čutil pri učenju izrednega pome- tno zelo dojemljivi in telesne čute, kot sta vonj in na – tako v predšolskem kot v šolskem obdobju in okus, doživljajo še bolj prvinsko kot odrasli (Parker nasploh v življenju. V nadaljevanju so z namenom 2006). zavedanja pomena uporabe vseh čutil na kratko le-ta opisana. Zdi se mi pa tudi pomembno, da Čutilo za tip učitelji ozavestimo, da imajo učenci različne učne Koža je največji človeški organ in hkrati čutni recep- stile in da pri svojem poučevanju to tudi v čim večji tor. Koža vsebuje živčna vlakna, ki so občutljiva na meri upoštevamo. dotik. Nekatera od njih so dovzetna na rahle, druga na močnejše dotike, nekatera so občutljiva na mraz, Čutilo za voh vročino, bolečino in tresenje (Parker 2006). Voh je čutilo, katerega organ je nos. V zraku lebdijo delci vonjav, ki pri vsakem vdihu vstopijo v nosni AKTIVNOST UČENCEV PRI PRAKTIČNEM POUKU votlini. Možgani navadno ne dajejo posebnega Aktivnost je človeški specifični fenomen in je zelo pomena vsakdanjim vonjavam, nasprotno pa se zapletena in raznovrstna, kar nam kaže širok raz- osredotočijo na nove ali spreminjajoče se vonjave, pon marsikaterih človeških poklicev in dejavnosti. ki bi lahko za možgane bile pomembne (Parker Aktivnost je pravzaprav ime, ki je skupno za raz- 2006). lična področja in aktivnosti: senzorične, praktične, izrazne, intelektualne. Osebni razvoj učencev je Čutilo za sluh odvisen od uporabe vseh teh aktivnosti v njihovih Zvok potuje skozi vodo, zrak in predmete v obliki posameznostih. Kubale (1997) tako navaja, da je: valovanja. Zaznava pa ga organ sluha. Uho oblikuje • razvoj sposobnosti opazovanja odvisen od sen- uhelj, znotraj lobanje pa se razprostira še sluhovod, zorične aktivnosti, ki se zaključi z bobničem, od katerega se odbijajo • razvoj sposobnosti praktičnega dela odvisen zvočni valovi. V srednjem ušesu se nahajajo naj- od motorične aktivnosti, manjše kosti v telesu, ki ustvarjajo tresljaje kot po- • razvoj sposobnosti izražanja odvisen od izrazne sledico zaznanega valovanja. Tresljaji potujejo do aktivnosti, polža, kjer se ustvarijo živčni impulzi (Parker 2006). • razvoj miselne sposobnosti odvisen od miselne Ravno tako kot pri vidu se mora otrok naučiti izo- aktivnosti. lirati nepomembne slušne dražljaje, kar mu omo- goči večjo osredotočenost na njemu pomembne Poudarja tudi, da naj učenci nikoli ne bodo le pa- zvoke. Sluh je izjemno pomemben za razvoj govo- sivni gledalci, poslušalci in avtomati, ki z mislijo ra (Mennen 1998). niso pri delu. Uspešnega učenja ni brez miselne- 46 Didakta ga sodelovanja in truda, brez zavestne aktivnosti. ci s poudarjenim vidnim učnim stilom si najbolje Pri uvajanju praktičnih spretnosti in veščin pa prav zapomnijo, kar vidijo: slike, diagrame, grafe, filme tako ni uspeha brez dela in vaje (prav tam). in druge demonstracije podatkov. Če jim je nekaj povedano, bodo to najverjetneje pozabili (Felder UČNI STILI 2002). Chen (2014) je s soavtorji ugotovil, da se učenci med seboj razlikujejo. Posledica tega je, da imajo Avditivni ali slušni učni stil različne učne stile. Pomembno je tudi, da učitelj Posamezniki, ki jim bolj ustreza slušni učni stil, pri- ve, na kakšen način njegovi učenci pri pouku naj- dobivajo informacije tako, da poslušajo in slišano lažje sprejemajo novo znanje. Glede na to, da imajo interpretirajo s pripovedovanji, poudarki in hitro- učenci različne učne stile, je v začetku pomemb- stjo govora. Takšni posamezniki pridobivajo znanje no, da učitelj ve, pri katerih učencih prevladuje ka- z branjem na glas in morda ne razumejo najbolje teri učni stil. informacij, ki so podane v pisni obliki (Gilakjani 2012). Za učitelja je težko učno uro prilagoditi vsem učim stilom učencev, vendar je pomembno, da niso vse Učenci pri katerih prevladuje slušni učni tip, si za- učne ure prilagojene samo na primer vizualnemu pomnijo večino tega, kar slišijo in izrečejo. Najraje stilu učenja. Učitelj mora prilagajati učne ure tako, imajo diskusije, verbalne razlage k vizualnim pred- da bodo primerne za vse učne stile (Chen idr. 2014). stavitvam in se učinkovito učijo tako, da sami razla- Ginnis (2004) poudarja, da je bistvenega pomena, gajo vizualne prikaze drugim (Felder 2002). da učitelj najde ravnotežje med podporo in izzi- vom učencev ter njihovim učnim stilom. Če učitelj Kinestetični ali gibni stil učencem vedno omogoči, da delajo v svojem pre- Učenci, pri katerih prevladuje gibalni učni stil, so vladujočem stilu, bo njihovo gledanje ostalo ozko pri učenju fizično aktivni, radi sodelujejo v novih in ne bodo razvijali zmožnosti. Po drugi strani pa, izkušnjah in vse poizkusijo. Pogosto najprej reagi- če bodo morali prezgodaj in prepogosto delati na rajo in šele nato razmišljajo o posledicah (Rosewell način, ki jim ni blizu, ne bodo uspešni in jih lahko 2005). Prepoznamo jih tudi po tem, da se med po- to odvrne od učenja. slušanjem nenehno presedajo na stolu (Gordon in Jeannette 2001). Posamezniki, ki jih uvrščamo Raziskave so pokazale, da je: med gibalne tipe učencev, se najbolje učijo z aktiv- • 40 % gibalnih oziroma kinestetičnih učencev, nim pristopom. Najraje imajo interakcijo s fizično • 35 % vizualnih in aktivnostjo, saj imajo težave z negibnostjo in osre- • 25 % slušnih (Rose in Goll 1993). dotočenostjo in lahko kaj kmalu izgubijo koncen- tracijo (Gilakjani 2012). Vizualni ali vidni učni stil Učenci razmišljajo v slikah in se najbolje učijo iz PRAKTIČNI DEL vizualnih podob. Odvisni so od učiteljevih never- Kot sem že v povzetku omenila, je bila pri mojem balnih namigov, kot je govorica telesa. Mnogokrat delu v drugem razredu v preteklem šolskem letu taki učenci najraje sedijo v prvi vrsti. Pogosto si prednostna naloga vključiti čim več čutil in na ta delajo zapiske v opisni obliki (Gilakjani 2012). Učen- način upoštevati različne učne stile, ki jih imajo 47 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO učenci. Pri pouku sem uporabila različne metode s to lastnostjo (npr. ima rdeče copate), učenci mo- in oblike poučevanja, konkretni material sem pri- rajo ugotoviti, katera lastnost je skupna učencem skrbela sama ali pa so ga prinesli učenci, IKT sem v krogu. uporabljala z mislijo na različne učne stile učencev. V nadaljevanju je po predmetnih področjih zapi- Dejavnost 12: Na tleh naredimo dva kroga (daljša ko- sanih nekaj dejavnosti, ki smo jih izvajali v razredu. lebnica). V prvi krog gredo npr. učenci s svetlimi la- smi, v drugi krog gredo dekleta. Kam naj gredo sve- Matematika tlolasa dekleta? Učenci iščejo rešitve tega problema. Dejavnost 1: Prvi učenec napiše s prstom drugemu na hrbet neko število, drugi mora ugotoviti, za ka- Dejavnost 13: Na tla s kolebnicami oblikujemo dre- tero število gre. Vlogi zamenjata. vesni diagram. Na »križišča« postavimo piktogra- me (lastnost), na primer: je/ni deklica, ima/nima Dejavnost 2: Prvi učenec nastavi nekaj kock, dru- svetle lase. Učenci potujejo od »korenin« drevesa gi učenec jih prešteje in njihovo število pokaže z proti ustrezni krošnji. ustreznim kartončkom. Vlogi zamenjata. Dejavnost 14: Učenci opazujejo, tipajo, kotalijo telesa. Dejavnost 3: Po parih učenci izdelajo kartončke s V vrečo damo telo, učenec seže z roko v vrečo in ga števili do 20, nato jih premešata, uredita, nastavlja- opisuje. Ostali skušajo ugotoviti, katero telo je v vreči. ta zaporedja števil. Slovenščina Dejavnost 4: Ploskamo, udarjamo po bobnu, učen- Dejavnost 1: V vrečo/škatlo dam predmet, ki ga ci štejejo, kolikokrat smo plosknili, udarili. srečamo v pravljici (npr. piščal), učenci ga tipajo in opisujejo, kakšen je, kaj so zatipali. Na koncu ugo- Dejavnost lahko izvedemo tudi na drug način: po- tovimo, kateri predmet se je skrival v vreči. kažemo ali povemo število, učenci morajo toliko- krat ploskniti, narediti toliko počepov, poskokov … Dejavnost 2: Orientacija levo – desno; Učenci se giba- jo po navodilih. Npr.: dvigni levo roko, z desno roko se Dejavnost 5: Delo v paru ali skupini: prvi učenec si dotakni levega kolena, levo roko daj na hrbet … izmisli neko število do 20 in ga zapiše na list. Ostali morajo s pomočjo vprašanj ugotoviti, katero je to Dejavnost 3: Branje – potovanje s prstkom od črke število (npr.: Ali je to število večje od 8, je to število do črke, branje slikopisa. med številoma 15 in 20?). Dejavnost 4: Branje: z učenci skupaj oblikujemo Dejavnost 6: Učenci štejejo link kocke, iz njih na- kriterije uspešnosti branja. Nato učenci drug dru- redijo stolpiče, k vsakemu stolpiču priredijo ustre- gega pozorno poslušajo in po danih kriterijih ovre- zno število, med dve števili dajo ustrezni velikostni dnotijo svoje branje in branje sošolcev. znak (večje, manjše, je enako). Dejavnost 5: Učenje malih tiskanih črk: učencem Dejavnost 7: Z učenci se pogovarjamo o tem, kate- predstavimo poteznost pisanja črke. Pišejo jo po ro sadje imajo radi. Na tablo napišemo nekaj mo- zraku, po klopi, v zdrob, na dlan, na hrbet sošolca. žnosti. Učenci si vzamejo ustrezni kartonček in ga pritrdijo na tablo, da oblikujejo stolpce. Dejavnost 6: Uvodna motivacija pred poslušanjem in gledanjem posnetega besedila: učenci z gibi Dejavnost 8: Prvi učenec pokaže nekaj prstov/ prikažejo žival, sošolci skušajo ugotoviti, katero ži- vrže igralno kocko, drugi pa mora povedati, koliko val prikazuje, sledi pogovor o pomenu pozornega manjka do 10. Lahko tudi pokaže ustrezni karton- gledanja in poslušanja. ček z zapisom števil. Dejavnost 7: Predopismenjevalne vaje za pisane črke: Dejavnost 9: Imamo 8 barvic in 6 svinčnikov. Koliko vzorčke učencem napišem na velike pole, najprej po pisal imamo skupaj? Situacijo najprej predstavimo vzorčku potujejo s prstom, nato z voščenko/barvico, konkretno, nato jo narišemo na tablo, šele nato za- vzorčke rišejo v pesek, v zdrob, na hrbet sošolcev. pišemo s simboli. Dejavnost 8: Prepoznavanje črk s tipanjem (relief). Dejavnost 10: Delo po parih. Zapis računov odšte- vanja in seštevanja na hrbet. Drugi v paru izračuna. Spoznavanje okolja Vlogi večkrat zamenjata. Dejavnost 1: Igra Električni impulz: učenci se use- dejo v krog in se držijo za roke. Učitelj začne po- Dejavnost 11: Na tla položimo velik obroč. Učitelj si šiljati pozdrav s stiskom roke. Igra se konča, ko vsi zamisli določeno lastnost in pokliče v krog učence učenci s stiskom roke prejmejo in dajo pozdrav. 48 Didakta Dejavnost 2: Pripravim slikovno gradivo, učenci ga opazujejo in npr. povedo čim več razlik in podob- nosti med slikami. Dejavnost 3: Učenci delajo v parih. En učenec v paru ima čez oči prevezo, drugi ga vodi po prosto- ru z navodili (npr.: pojdi dva koraka naprej, nato tri v levo …). Dejavnost 4: Učenci odidejo na šolsko igrišče, opa- zujejo vreme, rastline, morebitne aktivnosti ljudi, živali. Učenci zaprejo oči, poslušajo zvoke, ki jih sli- šijo, ocenijo, od kje prihaja določen zvok. Dejavnost 5: Tipajo lubje drevesa, povedo, kaj so zatipali, list papirja položijo na lubje in po listu po- drgnejo z voščenko. Učenci med sabo primerjajo liste. Dejavnost 5: Učenci prinesejo jesenske pridelke in plodove, jih tipajo, opisujejo, vonjajo, nekatere tudi poizkusijo. Dejavnost 6: V vreči je nekaj jesenskih plodov, učenci drug za drugim sežejo v vrečo, si izberejo en plod, ga opisujejo glede na otipano. Ostali sku- šajo ugotoviti, kateri plod učenec opisuje. Dejavnost 7: Učitelj pripravi sličice oseb različnih življenjskih obdobij (dojenček, otrok, mladostnik, rih spoznavajo svet in si na tak način pridobivajo odrasel človek, starostnik). Učenci te fotografije znanje. Tudi sama skušam pri izvajanju svojega pe- razvrščajo in opisujejo. dagoškega procesa uporabljati različne čute, raz- lične metode in oblike dela, skušam priskrbeti čim Dejavnost 8: Učenci naredijo krog, izšteti učenec je več konkretnega materiala in uporabljati različne v sredini, da nič ne vidi, čez oči dobi prevezo. Učitelj pristope, s pomočjo katerih učenci dosežejo učne ga zavrti. Ta učenec odide do enega učenca in skuša cilje. Učencem je tak način dela všeč, radi imajo s tipanjem ugotoviti, kateri učenec je to. Igro lahko metodično in vsebinsko pester pouk, pouk, ki ne prilagodimo tudi tako, da učenci spremenijo glas, poteka samo z razlago, pouk, v katerem so učenci učenec v sredini pa mora ugotoviti, čigav glas sliši. aktivni, bogat z dejavnostmi, s pomočjo katerih si znanje izgradijo čim bolj samostojno. Učitelji pa jih Glasbena umetnost pri tem usmerjamo, jih spodbujamo in jim pripra- Pri glasbeni umetnosti se pri poučevanju nepre- vimo pogoje za delo. stano prepleta uporaba treh čutil – sluha (pozor- no poslušanje besedil, melodije, ritma, različnih LITERATURA zvokov – visoki, nizki, dolgi, kratki, zvoki različnih Chen, C. idr. (2014). Differences in Learning Styles. The CPA Journal, instrumentov), vida (sledenje slikovnemu zapisu 46–52. Felder, R. M. (2002). Learning and teaching styles. Engineering Edu- pesmi, besedila) in tipa (uporaba različnih Orffo- cation, 78 (7), 674–681. vih glasbil, ljudskih instrumentov, izdelava zvočil, Gilakjani, P. A. (2012). Visual, auditory, kinaesthetic learning styles and their impacts on English language teaching. Journal of stu- tolkal). Veliko časa smo namenili dejavnostim, ka- dies in education, 1, 104-113. Pridobljeno 1.5.2019, dostopno na: http:// terih namen je bil, da se učenci zavedajo, v čem www.macrothink.org/journal/index.php/jse/article/view/1007 Ginnis, P. (2004): Učitelj – sam svoj mojster: Kako vsakega učenca je pomen pozornega poslušanja in natančnega pripeljemo do uspeha. Ljubljana: Rokus. opazovanja v vsakdanjem življenju. S plesom, igro, Gordon, D., Jeannette, V. (2001). Revolucija učenja. Ljubljana: Educy. Kubale, V. (1997). Učna priprava za praktični pouk. Celje: samozalož- gibom in rajalnimi igrami smo razvijali tudi kine- ba; Maribor: Piko´s Print Shop. stetični učni stil. Mennen, P. (1998): Kako to lepo diši. Radovljica: Didakta. Musek, Lešnik, K. in P. (2007): Mi, čuti in čutila. Didaktična mapa za vrtec in 1. triletje osnovne šole. Ljubljana: IPSOS. ZAKLJUČEK Parker, S. (2003): Čutila. Ljubljana: Grlica. Rose, C. in Goll, L. (1993). Umetnost učenja. Ljubljana: Tangram. S svojim prispevkom sem želela osvetliti pomen Rosewell, J. (2005). Learning styles. The Open University, 1, 1–5. Pri- razvijanja različnih čutov ter pomen zavedanja, da dobljeno 20. 8. 2019, dostopno na: http://www.open.edu/openlearnworks/pluginfile. imajo učenci različne učne stile, s pomočjo kate- php/69355/mod_page/content/1/learning_styles.pdf 49 Didakta ŠOLA V NARAVI Alpsko smučanje kot primer izkustvenega učenja Zdenka Gradišnik, učiteljica razrednega pouka, OŠ Selnica ob Dravi Že vrsto let se udeležujem zimske šole v naravi, s poudarkom na alpskem smučanju z učenci 5. razredov, bodisi kot organizatorica ali zgolj samo kot spremljevalka. V članku zato predstavljam alpsko smučanje kot primer izkustvenega učenja, ki poteka v sklopu šole v naravi. Uvod Kaj torej je izkustveno učenje? To je povezava med Že od nekdaj so v šolstvu prevladovale različne teoretičnim in praktičnim delom. Pomen pojma oblike in metode dela, posledično pa tudi pouka. je že v preteklosti opisal kitajski pregovor, ki pra- Mednje sodi tudi izkustveno učenje, pri čemer je vi: »Povej mi in bom pozabil, pokaži mi in se bom teorija povezana s prakso. Pri tem učenci razvijajo spomnil, vključi me in bom razumel.« sposobnost opazovanja in logičnega razmišljanja, hkrati pa iščejo rešitve in preizkušajo svoje lastne Prav primer smučanja je tista oblika učenja, ki sposobnosti (primer izvajanja pouka v naravi, ki te- zajema teoretične in praktične standarde, kjer se melji na pridobivanju veščin alpskega smučanja). učenci vzporedno srečujejo in se povezujejo s te- orijo in prakso, katere rezultat je priznanje in naziv Učenci se soočajo s terenskim delom kot izzivom »postal sem smučar ali smučarka«, ki si ga pridobi za samostojno ravnanje s samim seboj in tako pre- brez izjeme sleherni učenec in ga koristno upora- izkušajo profesionalni osebnostni in socialni razvoj. blja v nadaljnjem življenju, bodisi s starši ali na zim- Z igro v naravi se učencem razblini svet zavedanja skih športnih dnevih. med notranjim in zunanjim svetom, tako v času kot prostoru. Kar učenec pridobi z izkušnjami, ni Učenci se učijo na temeljih, ki jih pridobijo z iz- mogoče pozabiti in zaustaviti. Prav zaradi tega je kušnjami to izredno dragocena izkušnja za učence že v nji- Ljudje se v življenju največ naučimo iz izkušenj. hovem osnovnošolskem izobraževanju. Določene razlage, interpretacije in teorije lahko sprejemamo pravilne, ali pa tudi ne. Prav je, da Kaj imata skupnega oz. kako sta med seboj pove- vanje verjamemo šele, ko mišljenje potrdimo z iz- zana izkustveno učenje in učenje v šoli v naravi kušnjo. Pomembno je, da znamo o situacijah in Izhajala bom iz dveh pojmov in njunih stičnih izho- dogodkih razmišljati ter razglabljati z lastno pa- dišč ter skupnih ciljev, ki temeljijo na nič kolikokrat metjo, vse to pa dokazati z rezultati. Dober primer omenjenem izkustvenem učenju. je zimska šola v naravi, temelječa na pridobivanju 50 Didakta znanja alpskega smučanja. Ta aktivnost nalaga Izkustveno učenje je predvsem povezovanje teori- učencu, da mora biti pri dani situaciji navzoč tako je in prakse. Je učenje, ki temelji na konkretnih iz- telesno kot miselno. Šele potem se lahko iz izku- kušnjah. Da iz izkušenj lahko dobimo nova znanja, šenj tudi uči. mora biti učenec prisoten tako čustveno kot fizič- no. Kar pomeni, da mora o izkušnji razmišljati med Izkustveno učenje ne sme biti zasnovano na kam- dejavnostjo in po njej. Jo znati razumeti in povezati panjskem učenju, ampak na načinu učenja, kjer z dosedanjim znanjem in pridobljenimi izkušnja- se povežeta teorija in praksa. Vselej pa je ključ do mi. Šele z razumevanjem obojega si lahko učenec uspeha osebna izkušnja, saj je za izkustveno uče- pridobi novo znanje. nje značilno, da se najbolje učimo, če nekaj nare- dimo sami. Izkustveno učenje se v vseh pogledih tesno pove- zuje in prepleta pri izvajanju različnih seminarjev, Pri izkustvenem učenju gre za neposredno sreča- predvsem pa pri izvajanju tečajev, obveznih za nje s pojavom in ukrepanjem v resnični situaciji, ne osnovnošolsko izobraževanje. Zato izhajam iz že več samo za razmišljanje o pojavu ali o možnosti, da ustaljene prakse zimske šole v naravi selniških pe- bi nekaj naredili v določeni situaciji. Učenec je lahko tošolcev, katere temeljni cilj je osvojiti znanje alp- v procesu učenja sam ali pa sodeluje s sošolci, drugi skega smučanja. pa si morajo osebno izkušnjo postopoma pridobiti, da lahko nato svoje znanje utrdijo. Znano pa je, da Prebuja se jutro s čudovitim sončnim vzhodom, je vsaka situacija za učenca povsem drugačna izku- kar je odličen navdih za pridobivanje smučar- šnja, zato jo tudi vsakdo drugače doživlja. skih veščin Najlepše, kar se ti lahko v življenju zgodi, je čudovit Izkustveno učenje pomaga pridobivati lastnosti, ki prizor vzhajajočega jutranjega sonca, ki te navdaja bodo učencem potrebne v prihodnosti. Med te la- z navdihom in pozitivno energijo za celoten delov- stnosti prištevamo svojo občutljivost, sposobnost ni dan. In v taka jutra smo se prebujali selniški pe- prilagajanja na nove okoliščine, sposobnost komu- tošolci s svojimi učitelji spremljevalci vseh pet dni, niciranja in sodelovanja ter zmožnost celovitega kolikor smo jih v šolskem letu 2019–2020 preživeli dojemanja. Učenci imajo možnost, da se znajdejo v CŠOD Planinka na Slivniškem Pohorju, od koder v nepredvidljivih situacijah, za katere ni v naprej smo se vozili na smučišče na Areh. opredeljenega odgovora oziroma rešitve. Smučanje kot del šole v naravi je posebna vzgoj- Prav tako se pri učencih povečujejo intelektualne no-izobraževalna oblika dela, med katero celoten sposobnosti, veča se notranja motivacija in želja po razred učencev za nekaj časa nabira določeno zna- učenju in odkrivanju novega. Da je učenec dobro nje v naravi. Šola v naravi (v nadaljevanju ŠVN) ure- motiviran, je nedvomno odvisno od učitelja in nje- sničuje program, katerega cilji, dejavnosti in vsebi- govih vplivov na sproščeno in prijetno vzdušje. S ne so vezani na drugačno izvedbo, kot so terensko tem pa v učencih vzbudi pozornost in občutek po delo in športne dejavnosti. Le te se medpredme- pridobivanju novih izzivov. tno povezujejo in prepletajo znanja iz različnih 51 Didakta ŠOLA V NARAVI predmetnih področij. Učenci so vpeti v naravni in ŠVN je najboljša priložnost za spodbujanje in kre- družbeni prostor, predvsem v okolje, kjer šola smu- pitev pozitivnih medsebojnih odnosov, tako med čanja poteka. učenci kakor njihovimi učitelji. Hkrati daje mo- žnost poglobljenega spoznavanja in drugačnega ŠVN poteka zunaj kraja stalnega bivališča učen- skupnega sodelovanja učiteljev ter učencev. cev. Lokacije se od generacije do generacije me- njavajo, tako smo že nekajkrat šolo smučanja Načini, kako pristopiti k pravilni tehniki smuča- preživeli v Kranjski gori in v Ribnici na Pohorju. V nja, in varnost na smučišču, kakor tudi lokacija za procesu ŠVN stopajo v ospredje vsebine športa, s izvajanje ŠVN bistveno vplivajo na njeno uspešno poudarkom na pridobivanju ali poglabljanju ve- izvedbo ščin alpskega smučanja, ter vsebine naravoslovja Tradicionalno že vrsto let v osnovni šoli Selnica ob in družboslovja. Dravi učenci 5. razredov preživijo teden dni v zim- 52 Didakta ski ŠVN na različnih lokacijah. Nekajkrat v CŠOD ali pa v priljubljenih apartmajih zimsko športnega centra v Ribnici na Pohorju, le ta je ena izmed naj- priljubljenejših destinacij naših učencev, kjer so bivalni pogoji, hrana in strokovno vodstvo smu- čarske šole Džana na nivoju. V času bivanja v ŠVN se učenci tudi seznanijo z ekološkimi vprašanji, z naravno in kulturno dediščino kraja ter progra- mom prve pomoči. Za izvajanje zimske ŠVN so potrebni smučarski centri z raznoliko ponudbo smučišč ter ustrezni- mi vlečnicami, tako za začetnike kot za tiste učen- ce, ki že obvladajo osnovne smučarske veščine. Pomembni so tudi ugodni klimatski dejavniki, dovolj snega, nastanitev čim bliže smučišča ter ustrezni pogoji za druge dejavnosti, kot so pouk, družabne igre in drugo. Izrednega pomena je tudi ustrezen prostor za shranjevanje opreme ter ogrevan prostor za smučarske čevlje. Z zadovoljstvom lahko trdim, da vsi, ki že vrsto let spremljamo to zvrst ŠVN, sledimo in poskrbi- mo, da so vsi navedeni standardi učencem zago- tovljeni. Vsako leto je na Osnovni šoli Selnica ob Dravi zimska ŠVN sestavni del letnega delovnega načrta, katerega vsebinski, organizacijski in stro- škovni del že na samem začetku šolskega leta, v mesecu septembru, predstavimo staršem. V času zimske ŠVN učencem pomagamo osvoji- ti in nadgraditi osnovne tehnike in metode alp- skega smučanja, kot so razklenjen položaj smuči, sledenje ramenski osi, nagib obeh kolen v zavoju, Po končanem programu Alpske šole smučanja položaj bokov nad smučmi, vbod palic (začetniki učenci pridobijo naziv »POSTAL SEM SMUČAR«, ki brez njih), vodenje smuči z oddrsavanjem ter kon- ga nato lahko s pridom uporabljajo s svojimi starši troliranje hitrosti po robnikih … na bližnjih in njim dostopnih smučiščih. 53 Didakta ZAVOD SE PREDSTAVI Zavod Mala Zarja Zavod za zgodnjo obravnavo otrok in kvalitetno preživljanje prostega časa Jasna Hostnik, mag. prof. inkl. ped., direktorica Zavoda Mala Zarja Zavod Mala Zarja je zasebni zavod, katerega področje je delo z otroki s posebnimi potrebami in spodbujanje kvalitetnega preživljanja prostega časa. Zavod je neprofitna organizacija in je bil ustanovljen z namenom nudenja pomoči otrokom in njihovim staršem. Glavna dejavnost zavoda je nudenje individualnih oz. skupinskih specialnopedagoških obravnav, logopedskih obravnav, v bodoče pa tudi psiholoških in fizioterapevtskih obravnav. Poleg izvajanja dodatne strokovne pomoči Zavod Mala Zarja organizira tabore, delavnice, posvetovalnice, srečanja in praznovanja rojstnih dni v gozdni igralnici. S svojo umestitvijo v neokrnjeno naravo nudi možnosti za delo v naravnem okolju, ki je edinstven pogoj za sproščujoče terapevtsko in strok- ovno specialnopedagoško delo, kar je tudi posebnost zavoda. predvsem pa osebnostne rasti. Slikovni simbol Za- voda Mala Zarja predstavlja majhno, veselo deklico Zarjo, ki steguje roke proti soncu s srcem, simbolom upanja in ljubezni, ki ga lahko prejema ali daje. Zavod Mala Zarja je produkt dolgoletnih izkušenj z delom z otroki in njihovimi starši. Skozi 15-letno prakso smo imeli priložnost spremljati problemati- ko odraščajočih otrok, pojavljanje posebnih potreb, primanjkljajev, stisk otrok, staršev in pedagoških de- Zakaj Zavod Mala Zarja? lavcev. Število otrok s posebnimi potrebami naglo Ime zavoda ima svojo zgodbo, ki temelji na njego- narašča. Obremenjeni otroci, obupani starši, zaskr- vem poslanstvu. Beseda zarja ima v SSKJ več pome- bljeni pedagogi in zdravniki. Takšne prihodnosti si nov. Izpostavljena sta dva: iti v nove boljše čase in pri- zagotovo ne želi nihče. Dolge čakalne dobe na dia- našanje obdobja znanja. Spominja nas na življenje. S gnosticiranje in kasnejše obravnave lahko vplivajo na svojim jutranjim vstajenjem ali večernim bledenjem zamujanje optimalnega področja razvoja pri otroku. ponazarja vzpone in padce, rojstvo in minljivost. S Ravno to pa so tudi razlogi za ustanovitev zavoda, svojo rdečkasto svetlobo na nebu vzbuja upanje, to- ki bi vsaj delno razbremenil prepolne čakalnice in plino, veselje. Prav to pa je tudi poslanstvo zavoda: dolge čakalne dobe. Zavod Mala Zarja deluje kot za- pomagati, vzpodbujati, krepiti, razvijati kompetence, sebna ustanova z multidisciplinarnim timom, ki ga potrebne za nadaljnje življenje. Beseda mala pona- sestavljajo inkluzivni pedagog, specialni pedagog, zarja otroka in naš občutek majhnosti ter fizične, logoped, likovnik, v bodoče pa načrtujemo tudi so- delovanje s psihologom, družinskim terapevtom in fizioterapevtom. Sodelovanje s takšnim spektrom strokovnjakov bo velika pridobitev, ki bo omogočala celostno obravnavo na enem mestu. Ob sprejetju Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP) se je pojavilo mnogo vprašanj. Vse od organizacije centrov za obravnavo otrok do začetka postopka in obravnav. Celotno zgodbo spremljamo tudi skozi lastne izkušnje. Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju obsega obravnave otroka in njegove družine v predšolskem obdobju z name- nom, da se zagotovi in spodbudi otrokov razvoj, okre- pi zmogljivost družine ter spodbudi socialna vključe- nost družine in otroka. Prej kot je družina vključena v sistem pomoči, večje so možnosti za boljši napredek. 54 Didakta Umetniško drevo Senzorika – igra s peskom in svetlobo Pomen zgodnje obravnave otrok Govorimo o t. i. odstopanjih v razvoju. Vsak otrok ima Razvoj možganov je najintenzivnejši v prvih letih ži- svojo individualno krivuljo razvoja, slediti pa moramo vljenja, ko se nevronska mreža razvija in oblikuje. Hi- tudi mejnikom razvoja, ki predstavljajo orientacijo. trost nastajanja in število nastalih povezav med ne- Ravno zaradi tega je zelo pomembno, da težave čim vroni je neprimerno večja do otrokovega sedmega prej prepoznamo in jih začnemo odpravljati, dokler v leta starosti kot kasneje. Dozorevanje možganov je otroku še ne povzročajo večjih stisk in občutka neu- dokončano do četrtega oziroma petega leta starosti, speha. Ko se določeni vzorci utrdijo, je njihovo odpra- ko se vzpostavi 50 %, do sedmega leta 75 % in do dva- vljanje dolgotrajnejše in težavnejše, zato jih moramo najstega leta 95 % povezav med živčnimi celicami v čim prej omejiti ali odpraviti. Kadar otrokove razvojne možganih. Neaktivni nevroni odmrejo, neaktivne težave na določenem področju niso ustrezno obrav- poti pa se izgubijo za vedno. Če ni stimulacij, je šte- navane, lahko ovirajo razvoj drugih področij in tako vilo nevronskih povezav manjše, kar povzroča red- vplivajo na pojav novih težav. kejšo nevronsko mrežo in zmanjšanje intelektualnih sposobnosti. Obdobje zgodnjega otroštva lahko poj- Cilji in dejavnosti Zavoda Mala Zarja mujemo kot kritično obdobje za razvoj velike večine Cilji Zavoda Mala Zarja so zasnovani na podlagi Zako- spretnosti, veščin in znanj, ki so ključne za življenje. na o celostni obravnavi predšolskih otrok s posebni- Otroški možgani imajo svoje kritično obdobje, ko je mi potrebami, ki v 2. členu kot cilje in načela določa: učenje najbolj intenzivno. Zamujeno učenje v času - zagotavljanje največje koristi otroka in pospe- kritičnega obdobja izredno težko nadomestimo, šitev razvoja otroka ter zmanjšanje možnosti zato je zelo pomembno, da je otrok čim prej dele- za razvoj trajnih posebnih potreb, žen premišljenih, kakovostnih in pestrih izkušenj. Ob - zagotavljanje vseh informacij za starše, rejni- dobrem opazovanju in uporabi strokovnega znanja ke oziroma zakonite zastopnike (v nadaljnjem hitro lahko opazimo, da z otrokom nekaj ni v redu. besedilu: starši), 55 Didakta ZAVOD SE PREDSTAVI Razvrščanje Praznovanje gozdnih rojstnih dni - zgodnje prepoznavanje otrok s posebnimi po- - praznovanja rojstnih dni v gozdni igralnici, trebami in otrok z rizičnimi dejavniki, - organiziranje in izvajanje strokovnih izletov s te- - zagotavljanje psihosocialne pomoči staršem ob matiko izobraževalne narave, rojstvu otroka, v zdravstvenih ustanovah, v vrtcih - organiziranje in izvajanje krajši sprehodov v nara- ter v predšolskih oddelkih v okviru zavodov za vo na določene teme, vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s - izvajanje gozdne pedagogike, posebnimi potrebami in socialnovarstvenih za- - poučevanje raznih spretnosti, inštruiranje in po- vodov, moč pri učenju, - zagotavljanje strokovne ocene otrokovih zmo- - organiziranje in izvajanje različnih delavnic za žnosti in posebnih potreb, otroke (gozdne igre, kmečke igre, kulinarične de- - individualizirani pristop pomoči otroku in dru- lavnice, likovne delavnice …), žini, - organiziranje in izvajanje delavnic za odrasle, - sodelovanje strokovnjakov in staršev pri izdelavi - organiziranje srečanj in razstav, individualnega načrta pomoči družini, - organiziranje znanstvenih in strokovnih srečanj, - zagotavljanje celovite zdravstvene oskrbe otroka, seminarjev in podobno, - zagotavljanje celovite in koordinirane pomoči - sodelovanje z drugimi subjekti, katerih dejavnost otroku in družini, je pomembna za uresničevanje poslanstva zavoda. - avtonomnost, strokovnost in odgovornost stro- kovnih delavcev, ki delajo z otrokom in družino; Dodatna strokovna pomoč in specialnopedago- - informiranost staršev o otrokovih obravnavah in ške obravnave napredku ter utrjevanje samozavesti staršev, so- Za mnoge starše lahko spoznanje, da so pri njego- oblikovanje njihove aktivne vloge, s tem pa pove- vem otroku opažena odstopanja v razvoju, primerja- čanje zmogljivosti družin pri skrbi za otroka, mo s potjo v neznano. Pojavijo se vprašanja in dile- - ozaveščanje strokovne in najširše javnosti o me: zakaj, kam in kako naprej. Pogosto se zgodi, da nujnosti celostne zgodnje obravnave predšol- se s temi vprašanji ukvarja starš sam, saj je pomoč skih otrok. prioritetno usmerjena v otroka. Starši tako ostane- jo nepomirjeni, v dvomih in predvsem s premalo Dejavnosti znanja, kako z otrokom in posledično s celo družino Glavni dejavnosti zavoda sta nudenje dodatne stro- funkcionirati. Dodatna strokovna pomoč v Zavodu kovne pomoči, v okviru katere se nudi specialnope- Mala Zarja vključuje uvodni razgovor, diagnosticira- dagoške obravnave in svetovanja, ter omogočanje nje, individualno pomoč, skupinsko pomoč, svetova- kvalitetnejšega preživljanja prostega časa družinam. nje, poročilo in pomoč pri pridobivanju mnenja oz. Druge dejavnosti zavoda so še: odločbe Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Po- - vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi po- moč je namenjena celi družini. trebami, - predšolska vzgoja in izobraževanje otrok, Specialnopedagoške obravnave v našem zavodu za- - svetovanje, jemajo različna področja dela: delo z otroki s spek- - dnevno varstvo otrok (tudi otrok s posebnimi trom avtističnih motenj, delo z otroki z govornimi in potrebami), jezikovnimi težavami, z gluhimi in naglušnimi, s sle- - organiziranje taborov v naravi, pimi in slabovidnimi, z otroki s čustveno vedenjskimi 56 Didakta Gozdni rojstni dan Notranja igralnica motnjami, z dolgotrajno bolnimi otroki, z nadarjeni- manjše kot v ustanovah, kjer poteka klasično vzgoj- mi in delo z nemirnimi in motečimi otroki. Pri svojem no-izobraževalno delo. Tudi v slovenskih vzgojno- delu vključujemo različne metode dela in elemente -izobraževalnih ustanovah se že opažajo razlike in različnih vej pedagogike kot npr. NTC metode, delo napredek, kar smo v praksi zaznali tudi preko lastnih po Bloomu in Gardnerju, gozdna pedagogika, doži- izkušenj z delom z otroki. Ravno zaradi teh dejstev vljajska pedagogika, multisenzorno zaznavanje, delo Zavod Mala Zarja podpira delo in aktivnosti v naravi z živalmi, pristopi Reggio Emilia, Montessori peda- in s pomočjo narave. Verjamemo v drugačne pristo- gogika. Poudarek vseh obravnav je na pridobivanju pe dela kot preventivo za upočasnitev naraščanja izkušenj in znanj, ki otroka opolnomočijo in mu po- števila otrok s posebnimi potrebami in soočanje z magajo do lastne motivacije pri premagovanju ovir. izzivi, ki jih doživljajo otroci in starši. Ker se zavedamo pomena bivanja v naravi, velik del dejavnosti izvaja- Delo in aktivnosti potekajo v gozdni igralnici in no- mo v naravnem okolju. tranji igralnici, ki sta opremljeni z naravnimi mate- riali. V večini so didaktični materiali in pripomočki izdelani iz naravnih materialov in najvišje kakovosti. Pri delu uporabljamo samo kvalitetna didaktična sredstva, certificirana kot dobra igrača, naravne ma- teriale, didaktične igre in igrače lastne izdelave, ki so prilagojene posamezniku, ter pripomočke, ki vzpod- bujajo lastno aktivnost, samostojnost, gibalne spo- sobnosti, ustvarjalnost, kreativnost, logično mišljenje in socialne spretnosti. Otroke vključujemo v vsako- dnevna opravila, spodbujamo skrb zase in za druge, krepimo močna področja in jih učimo predvsem za odgovorno, samostojno življenje. Podpiramo med- generacijsko povezovanje in sodelovanje, zato preko aktivnosti vključujemo različne starostne populacije. Dejavnosti v gozdni igralnici Kadar razmišljamo, kaj ponuditi svojemu otroku za najbolj optimalen razvoj vseh področij in potencia- lov, je to zagotovo naš čas in skupno bivanje v naravi. Dokazano je, da je narava kot pester in raznolik pro- stor najbolj spodbudno okolje za različna razvojna področja. Po analizi študij iz tujine (Švedska, Danska, Nizozem- ska, Velika Britanija), kjer se uveljavljajo vrtci in šole, ki delujejo na poudarku dela v naravi, je število otrok s posebnimi potrebami v teh ustanovah bistveno Čutna pot 57 Didakta ZAVOD SE PREDSTAVI Igra za spodbujanje govora in jezika Gozdni Domino Področja otrokovega razvoja se prepletajo, dopolnju- na, zelo razgibana in s svojimi kotički omogoča vse jejo, gradijo in povezujejo. Ravno zaradi tega tudi mi od učenja do sproščanja. Nič, razen otrokove do- povezujemo različna področja med seboj. V gozdu, mišljije, ni prepuščeno naključju. Otroci se v goz- na travniku ali s pomočjo živali se učimo matema- du popolnoma sprostijo, kar je pogoj za uspešno tiko, krepimo govorno-jezikovni razvoj, urimo fino nadaljnje delo in doseganje strokovno zastavljenih motoriko in grafomotoriko, izvajamo logopedske ciljev. Občutek pritiska, da otrok nekaj mora nare- vaje, prepoznavamo čustva, razvijamo grobo motori- diti, je tako minimalen, učinka lastne aktivnosti in ko, krepimo samopodobo, vzpostavljamo pozornost notranje motivacije pa se absolutno povečata. Ko in koncentracijo, pridobivamo splošno poučenost in dosežemo ravnovesje med sproščenostjo in lastno še mnogo drugega. motivacijo, je pot do zastavljenih ciljev veliko lažja. Za namen izvajanja pedagoškega dela smo v Zavo- Gozdna igralnica je tudi prostor, kjer otroci pra- du Mala Zarja opremili skrbno načrtovano gozdno znujejo rojstnodnevne zabave, se družijo s starši igralnico, ki smo jo poimenovali Gozdiček. Gozdna ob kostanjevih piknikih ali drugih priložnostnih igralnica otrokom omogoča razvoj na gibalnem zabavah ali pa v njem preživljajo poletne tabore. področju, področju spoznavnega razvoja, socialne- Taka zabava vključuje vse od svobode, učenja, po- ga in emocionalnega razvoja in področju jezika in vezovanja, sproščanja, uporabe veliko domišljije in govora. Opremljena je tako, da je za otroke privlač- kreativnosti in spodbujanja samostojnosti. Otroci sodelujejo pri pripravi ognja, pobiranju pridelkov, pečenju hrane na ognju, kmečkih opravilih, skrbi za živali itd. Na gozdnih igralih in bližnjem travniku obujamo stare igre in se vračamo v življenje, kjer so otroci plezali po drevesih, izdelovali loke, skakali po lužah in blatu, se kotalili po travniku in se do- mov vračali polni nepozabnih vtisov in raznobarv- nih odtisov. Podpiramo delo po sistemu manj je več in več je manj. Manj sredstev in vodenja, več ustvarjalnosti in samostojnosti. Več ustvarjalnosti in samostojnosti, manj dolgčasa in težav. Lokacija, kjer se nahajamo, nam omogoča, da se pogosto poslužujemo tudi dela z živalmi, spoznavamo če- belarje, lovce, gozdarje, kmete in jim pomagamo pri različnih opravilih. Gozdna igralnica Gozdiček je pravi raj v vseh letnih časih. Še poseben čar dobi v zimskem času, ko izza zasneženih dreves pokukajo pravljična bitja, obišče pa nas tudi Božiček na saneh. V načrtu je še izdelava Božičkove koče v Gozdičku, kjer bodo organizirane delavnice z izdelavo igrač. 58 Didakta Pincetni prijem Igra za slepe in slabovidne otroke Notranja igralnica nje zastavljenih ciljev in aktivnosti se bo povezoval z Notranja igralnica v Zavodu Mala Zarja je prostor, ki domačimi in mednarodnimi sorodnimi inštitucijami otroka kljub svoji enostavni opremljenosti spodbuja in strokovnjaki in si prizadeval za konstruktivno mre- k raziskovanju, sproščanju, ustvarjanju in konstruira- ženje različnih pomembnih deležnikov ter tako še nju. Velika večina materialov je naravnih, didaktični uspešnejšo pomoč otrokom in njihovim staršem. pripomočki so prineseni iz gozda, travnika, nabrani ob rekah. Igrače imajo znak dobra igrača oz. smo jih sami ocenili kot dobro igračo, ki vpliva na več podro- čij otrokovega razvoja in se je v praksi izkazala kot do- ber pripomoček za doseganje ciljev. Igralnica služi tudi kot terapevtski prostor. Ob zave- danju pomena senzorne integracije igralnica omo- goča pridobivanje vseh zgodnjih senzornih izkušenj. Otroci (in odrasli) obožujejo sproščanje ob glasbi na visečem stolu, na blazinah, ob soju prijetne svetlobe, risanje v pesku na svetlobni mizi, rokovanje z različni- mi materiali v raziskovalnih škatlah, igri z različnimi žogami, dejavnosti z vodo idr. Otroci lahko tako pri igri v senzorni igralnici uporabljajo vsa svoja čutila, se sprostijo od celodnevnih dražljajev, si poiščejo svoje zavetje ali pa aktivnost glede na svoj lastni interes in trenutni navdih. V igralnici izvajamo tudi terapije s pomočjo likovne umetnosti. Zaključek Zavod Mala Zarja je zavod, ustanovljen z namenom širšega delovanja na področju specialno pedagoške- ga in družbenega razvoja. Temeljno področje delo- vanja je pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim staršem, spodbujanje alternativnih in inovativnih pristopov v vzgoji in izobraževanju ter spodbujanje otrok in staršev h kvalitetnemu preživljanju proste- ga časa. Poslanstvo zavoda je inkluzivno delovanje do vseh šibkejših členov družbe, medsebojno pove- zovanje in spodbujanje dejavnosti v naravi, preven- tivno delovanje ter razbremenitev zdravstvenega sistema. Zavod si prizadeva za inovativne pristope, Viri uporabo sodobnih konceptov in metod pri delu ter Rajović, R. (2013): IQ otroka – skrb starša. Mensa Slovenija: Ljubljana. Vir 1: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01- za uresničevanje zastavljenih ciljev. Za uresničeva- 2065?sop=2017-01-2065 59 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Psihično nasilje nad otroki: prepoznava in obravnava psihičnega nasilja nad otroki med strokovnimi delavci v vrtcu Taja Geč, vzgojiteljica predšolskih otrok, Vrtec Dr. France Prešeren Kot družba 21. stoletja nenehno stremimo k napredku, razvijamo nove tehnologije in metode. Vse z namenom, da bi posamezniku in posledično celotni družbi omogočili čim višjo kakov- ost življenja oziroma delovanja. Med tem pa se zdi, da se kaj hitro izgubimo tam, kjer ležijo najpomembnejši faktorji osebnega zadovoljstva – pri osnovnem spoštovanju slehernika. Glav- ni cilj raziskave je, da bi vzgojitelji prepoznali psihično nasilje in z ničelno tolerance spremenili prakso delovanja. Spremeniti jo v takšno, ki sprejema vsakega točno takega, kot je, saj se zdi, da ni cilja, ki bi bil tako pomemben, kot je ta. Nasilje Društvo DNK čustveno zlorabo definira z izvaja- Društvo za nenasilno komunikacijo kvalitetno njem naslednjih dejanj: strne vse definicije vseh vrst nasilja: »Nasilje je - pripisovanje negativnih značilnosti, nenehno vse, kar ne spoštuje človekovih pravic in osebnih kritiziranje, sarkazem, sovražnost, zvračanje meja posameznikov in posameznic. Povzročitelj krivde na otroka; ali povzročiteljica tako posega v osebno integri- - pogojevanje naklonjenosti, nege in grožnja z teto in omejuje njen človeški potencial.« Tako lah- zapustitvijo; ko zasledimo, da se je pojmovanje nasilja bistveno - čustvena nerazpoložljivost, odtegovanje po- razširilo v primerjavi s starejšimi pojmovanji, kjer zornosti; so nasilje povezovali zgolj z uporabo fizične sile. - premalo zaščite ali pretirana zaščita otroka; - nedoslednost v odzivih, neprimernost izraže- Psihično nasilje nih zahtev; Pod psihično nasilje sodi vrsta pojmovanj, ki se - izpostavljanje nasilnih vsebin ali dejanj; lahko med seboj rahlo razlikujejo. Kljub temu pa - žalitve, zasmehovanje, manipuliranje, zastra- imajo skupno konotacijo, ki sloni na predpostavki, ševanje, sramotenje. da oseba, ki izvaja psihično nasilje, želi žrtev poni- žati, prestrašiti, uničiti in ji škodovati, pa naj bo to zavedno ali nezavedno. Pri raziskovanju definicij in odkrivanju nasilja v praksi se moramo zavedati, da je nasilno vedenje izbira in da zanj ni opravičila. Inštitut za medicino in Nacionalni raziskovalni svet (NRC) poudarjata, da sta zloraba otrok in zanemar- janje resna vprašanja javnega zdravja. Na podlagi ugotovitev raziskav v zadnjih 20 letih aktivno razvi- jajo sistematske pristope k odkrivanju zlorab otrok in poudarjajo pomen sprejetja kritične drže in ni- čelne tolerance. Z večjim ozaveščanjem beležijo pozitivni napredek pri zmanjševanju psihičnega nasilja in zanemarjanja otrok (IOM 2019). Psihično nasilje je torej ravnanje, s katerim pov- zročitelj povzroči ponižanje, strah, manjvrednost, ogroženost in druge duševne stiske. Psihično nasilje nad otrokom pa ima svojo specifiko, saj je otrok odvisen od odrasle osebe in zato se lahko pojavi tudi kot čustvena zloraba. Pojavi se takrat, ko otrok dobiva signale, da ni vreden, ljubljen in zaželen. 60 Didakta Iz navedenega lahko sklepamo, da so vzorci psihič- Implicitne teorije in pozicija moči vzgojitelja nega nasilja nastali na podlagi odnosa v družini, saj Implicitne teorije so pomembne iz predpostavke, naj bi bili starši ključni pri ustvarjanju pozitivnega da ni socialne interakcije brez socialnega vpliva so- čustvenega okolja za otroka. Pri tem pa ne smemo delujočih oseb (Ule 2004). Kot strokovni delavci se pozabiti, da otrok polovico svojega dneva preživi moramo zavedati, da naše implicitne teorije vpli- v vrtcu, in čeprav nismo tako pomemben faktor vajo na naš odnos do otrok. Torej gre za izkoreni- otrokovega življenja, kot so njegovi starši, še zdaleč njenje pomembnega člena delovanja pedagoške- ne gre zanemariti našega delovanja in odnosa do ga delavca, saj je odnos vzgojitelj-otrok pogosto otroka. Zavedati se moramo tudi, da se psihično na preizkušnji in zato sprememba zgolj naših de- nasilje odraža tudi v cinizmu in sarkazmu, uperje- lovanj ni dovolj, potrebna je temeljna sprememba nem proti otroku. implicitnih teorij strokovnih delavcev in njegovih stališč in pojmovanj otrok. Posledice psihičnega nasilja Posledice psihičnega nasilja se lahko kažejo v otro- Pogosto zasledimo tudi dejstvo, da nasilje ni kon- kovem vedenju, mišljenju in čustvovanju, potreb- flikt, ampak je pozicija moči. Vsaka moč pa ima no pa se je zavedati, da se pojavijo v različni inten- svoj vpliv (Ule 2009). Pozicija moči ima tako s pe- ziteti in času, zato je lahko prepoznavanje oteženo. dagoškimi delavci veliko korelacijo, saj imamo na nek način podarjeno avtoriteto, ki nas postavlja v Fizični znaki: to pozicijo. Od nas samih pa je odvisno, kako se - močenje postelje, bomo nanjo odzvali in kakšen bo naš odnos do - driska. otrok. »Moč strokovnih avtoritet sloni na zaupanju v njihovo znanje in vednost.« (Ule 2009) Sklepamo Vedenjski znaki: torej, da nam je podeljena avtoriteta zaradi znanja - razvojni zaostanek na duševnem ali čustvenem in vednosti, in ta znanja v pedagogiki zajemajo te- področju, meljno poznavanje otrokovega razvoja in zmožno- - osamljenost, starosti neprimerna vedenja, sti zagotavljanja le tega. - strah pred neuspehom, pretirano visoke zahteve, - strah pred posledicami – pogosto laganje, Psihično nasilje se pojavi tudi v prikritem odno- - pretirano umikanje ali agresija, nihanje razpo- snem komuniciranju, kjer dejavniki niso zgolj ver- loženja, balni, ampak tudi neverbalni oziroma odnosni. V - pretirana redoljubnost in čistoča, praktičnem smislu, pri praksi v vrtcu, pomeni zani- - pretirano iskanje pozornosti, čevanje v izjavah, ki same po sebi niso zaničevalne, - slabi medvrstniški odnosi, vendar izrazijo negativno konotacijo. Le-to izrazi- - depresija, samomorilnost, mo z neverbalno komunikacijo in gestami, ki izra- - poskus bega, nasilje izraža v umetnosti, žajo naš odnos do sogovornika, kljub temu da se - ne kaže strahu pred neznanci, tega večkrat ne zavemo. - nenavadno izrazita tesnobnost ali zaskrblje- nost. Prepoznava in obravnava psihičnega nasilja nad otroki med strokovnimi delavci v vrtcu Poleg navedenih znakov se pri otrocih pogosto V empiričnem delu me je zanimalo, kako pedago- pokažejo še nevaren tip primarne navezanosti, ški delavci v vrtcu razumejo nasilje, ali so o njem zaostanek v rasti, stiska, nizko samospoštovanje, ozaveščeni, ga prepoznajo, oziroma, ali menijo, da zaostajanje v doseganju učnih dosežkov, socialna se izvaja. Izhajala sem iz lastne predpostavke, da plahost in nezmožnost ustvarjanja zdravih med vzgojitelji prevečkrat zanemarimo psihično nasilje vrstniških odnosov. Posledice psihičnega nasilja in ga pogosto tudi spregledamo. se lahko izrazijo tudi kasneje v življenju, saj nasilje trajno preoblikuje posameznikovo podobo sveta, Vprašalnik so izpolnjevali vzgojitelji, vzorec je bil slu- dojemanja sebe in drugih ter zaupanja. Tako lah- čajen. Anketa je bila objavljena na spletnem omrež- ko bistveno vpliva na zmanjšano kvaliteto odnosov ju, namenjenem vzgojiteljem. Anketni vprašalnik in življenja posameznika. Raziskave kaže tudi, da je izpolnilo 115 oseb, starih od 18 do 60 let. njihova imajo otroci, ki so bili priča nasilju v družini, večkrat povprečna starost pa je bila 36,2 leta. Nizka starost težave v psihosocialnem prilagajanju (Strokovne anketirancev je posledica anketiranja preko spleta. smernice za obravnavo nasilja v družini). Na vprašanje, ali pri svojem delu dobite dovolj in- Kot lahko zasledimo, psihično nasilje otroku ško- formacij o psihičnem nasilju, je kar dve tretjini an- di na več ravneh in vpliva na njegovo celotno de- ketiranih odgovorili z ne (66,1 %). Podatek kaže na lovanje, zato je še toliko bolj pomembno, da ga dejstvo, da se vzgojitelji ne čutijo dovolj informirane primerno ozavestimo in popolnoma ustavimo z o tem, kaj psihično nasilje je, in posledični tudi, kaj ničelno toleranco. lahko naredijo, da slednjega preprečijo. 61 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Ste dovolj informirani o psihičnem nasilju? Zadnje vprašanje je bilo odprtega tipa in se je glasilo: »Ali menite, da kdaj upravičeno vzdignete glas nad otrokom? Če ste odgovorili z da, prosim navedite situacijo«. Najpogosteje podan odgovor je bil da, utemelji- 34% tev pa, da glas vzdignejo v primeru, ko je otrok nevaren sebi ali drugim. Drugi najpogostejši po- 66% govor je imel disciplinsko namero. Anketiranci so odgovorili, da glas vzdignejo, kadar so s stra- ni otrok večkrat preslišani. Ostali so opredelili, da glasu nad otrokom ne vzdignejo. Med odgovori se pojavijo razlage, ki nakazujejo, da se vzgojitelji zavedajo pomembnosti primerne komunikacije z otrokom. DA NE Iz odgovorov lahko zaznamo, da se vzgojitelji v večini zavedajo, kaj je psihično nasilje in kaj ni. Kot je navedeno v teoretičnem delu, je tudi pre- poznavanje psihičnega nasilja lahko zelo subjek- tivno interpretirano in nekaj, kar je lahko enemu Nekaj manj (65,1 %) je izrazilo, da se je pri svojem zagotavljanje discipline, je lahko drugemu izvaja- delu že srečalo s psihičnim nasiljem. Podatek na- nje psihičnega nasilja. Anketiranci pa se zavedajo, kazuje na dejstvo, da je psihično nasilje še kako da se psihično nasilje pojavlja, in si želijo biti o tem prisotno v pedagoškem procesu v vrtcu, vseh 115 bolje informirani. anketirancev pa je složno odgovorilo, da psihično nasilje pusti trajne posledice na otroku. Složnost Zaključek nakazuje na zavedanje o vplivu nasilja na otroka. Psihično nasilje tako ni nekaj, čemur se lahko iz- Kljub temu pa še vedno menijo, da se večino psi- ognemo ali kar lahko zanikamo. Iz empiričnega hičnega nasilja pojavlja doma (87,8 %), le dobra de- dela lahko povzamemo, da si strokovni delavci v setina jih meni, da se pojavlja tudi v vrtcu (12,3 %). vrtcu želijo biti bolje informirani glede psihičnega nasilja, ki se po njihovem mnenju še vedno pogo- sto pojavlja. Zavedajo se vpliva psihičnega nasilja na otroka in njegovih tako kratkoročnih kot dolgo- Ste se pri svojem delu že srečali s psihičnim ročnih posledic. Pomembno je, da se zavedamo, nasiljem? da so kljub napredku možne izboljšave pri delo- vanju in informiranju strokovnih delavcev v vrtcu. Hitro lahko pozabimo na našo pomembno vlogo v otrokovem razvoju in odgovornost pri prepreče- vanju vsakršnega nepravilnega ravnanja z njimi. Raziskava je nastala z namenom ozaveščanja in 35% ponovnega razmisleka o tem, kaj psihično nasilje je in kako pogosto se pojavlja. Lahko pa je tudi po- 65% noven poziv k temu, da se strokovni delavci sami dodatno izobrazijo in ozavestijo o psihičnem nasi- lju ter poskusijo vplivati na zastopanost tematike pri kolektivnem izobraževanju vzgojiteljev. Viri in literatura Jurkovič, S. (2012): Psihično nasilje nad otroki. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakuleta. DA NE Ule, M. (2005): Psihologija komuniciranja. Ljubljana. Založba FDV. Ule, M. (2009): Socialna psihologija – Analitični pristopi k življenju v družbi. Ljubljana: Založba FDV. Zupančič A., Ponikvar Mihevc B. in drugi: Strokovne smernice za obravnavo nasilje v družini pri izvajanju zdravstvenih dejavnosti. Večina je tudi mnenja, da se psihično nasilje nad Ljubljana. Ministrstvo za zdravje RS Slovenije. Institute od Medicine and national research council of National otrokom prepozna v njegovem vedenju ali ču- Academies (2019): New directions: Questions to guide future stvovanju (93 %), ostali so odgovorili, da tega ne child abuse and neglect research. Vir 1: Društvo za nenasilno komunikacijo. Dostopno na: https:// vedo (7 %). www.drustvo-dnk.si, 12. 12. 2019. 62 Didakta Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo in sopojavljanje specifičnih učnih težav Tamara Milanković, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike, Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) se kaže na področju impulzivnosti, nemirnosti (hiperaktivnosti) in nepozornosti. ADHD pomembno vpliva na funkcioniranje posameznika v domačem in šolskem okolju. Zelo pomembno je, da pri osebah z ADHD odkrijemo, ali gre za sopojavljanje specifičnih učnih težav, saj specifične učne težave pomembno vplivajo na učno uspešnost učencev. V tem primeru je ključnega pomena, da pripravimo za otroka poseben pristop, kjer bomo razvijali znanja in spretnosti, prilagojena posameznemu otroku na njemu prijazen način, da se bo otrok učno, socialno in emocionalno razvijal in se počutil uspešnega. UVOD DSM-5 (Diagnostic Statistical Manual of Mental Strong in Flanagan (2011) navajata, da se je motnja Disorders, 5th Edition) (2013) prinaša pomembne pozornosti v našem besednjaku pojavila že leta spremembe v kriterijih glede na starost in soobo- 1980 in je označevala stanje, ki so ga prepoznali že levnost za postavitev diagnoze ADHD. Postavi kri- ob koncu 19. stoletja. Motnja pomanjkljive pozor- terije za diagnozo ADHD v adolescenci in odrasli nosti s hiperaktivnostjo ali brez nje je naziv, ki je dobi in kriterije za sočasno obolevnost ADHD in prišel kasneje. ADHD je kratica, ki izhaja iz angle- motenj avtističnega spektra (Potočnik Dajčman škega naziva za motnjo (Attention Deficit Hype- 2015). ractivity Disorder) in je mednarodno prepoznavna v raziskovalni, klinični, strokovni in laični javnosti. V Do motnje ADHD lahko pripeljejo nekateri vzroki, Sloveniji je prisoten tudi izraz hiperkinetična mo- ki so trenutno še neopredeljivi. Najbolj pogosti fak- tnja (Strong in Flanagan 2011). torji so dednost, neustrezen razvoj ploda med no- sečnostjo, zapleti med samim porodom, zastrupi- Pulec Lah in Rotvejn Pajič (2011) poudarjata, da tev z različnimi kemikalijami, bolezni in poškodbe težave s pozornostjo, impulzivnostjo, nemirnostjo glave, stresni dejavniki ter ekološki dejavniki, kot so in s tem pogojene učne težave lahko bistveno ovi- vplivi iz okolja in onesnaženost (Lomovšek 2016). rajo učence pri osvajanju osnovnih učnih spretno- sti, kot so branje, pisanje, računanje. Pomembno Značilnosti otrok z ADHD vplivajo tudi na osvajanje drugih veščin, kot so Kesič Dimic (2010) navaja, da čeprav je večina opo- socialne, komunikacijske, učne in organizacijske zorilnih znakov največkrat opazna že v zgodnjem spretnosti, pomembne za uspešno funkcioniranje otroštvu, se kljub temu največ učencev z motnjo v šolskem okolju (Pulec Lah in Rotvejn Pajič 2011). ADHD odkrije ravno v šoli. Slediti morajo normam, ki so ustaljene, pa tega ne zmorejo. Pri več kot 70 MOTNJA POZORNOSTI S HIPERAKTIVNOSTJO % učencev z ADHD naj bi se sopojavila vsaj ena Kesič Dimic (2008) navaja, da mednarodna kla- izmed učnih težav. Te težave se največkrat kažejo sifikacija bolezni (MKB-10) motnjo ADHD uvršča pri branju in črkovanju, matematiki in pisnem izra- v skupino čustvenih in vedenjskih motenj, ki se žanju. Posledično potrebuje veliko otrok z ADHD začenjajo navadno že v otroštvu in adolescenci. dodatno učno pomoč (Kesič Dimic 2010). V slovenščini pa za tovrstno motnjo uporabljamo termin primanjkljaj pozornosti in motnja hiperak- Učenci z ADHD se spoprijemajo s težavami, ki niso tivnosti (Kesič Dimic 2008). posledica zmanjšanih intelektualnih sposobnosti. Razmerje med nadarjenimi in tistimi z zmanjša- Če otrok z večjo količino gibanja izstopa od vr- nimi intelektualnimi sposobnostmi je med temi stnikov in moti svojo okolico, govorimo o otroku z otroki enako kot v ostali populaciji. Učenci z ADHD ADHD. Temu se priključijo še težave s koncentraci- so kot skupina v dve do triletnem zaostanku za jo, posledično otrok velikokrat ne dokonča začetega vrstniki glede socialne in čustvene zrelosti. Zaradi dela, saj tudi ne zmore slediti navodilom. Pridruženi tega lahko delujejo nezreli, nedorasli in neodgo- so še drugi simptomi, ki jih otrok doživlja, kot je ne- vorni. Zaradi določenih veščin, ki so pri otrocih z prestano govorjenje, izgubljanje stvari, hitro menja- ADHD večinoma šibkejše, se pri učenju pojavljajo vanje dejavnosti itd. (Rijavec Klobučar 2007). težave (Kesič Dimic 2010). 63 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Otroci z motnjo pozornosti ADHD kažejo tri ve- Nepozornost: denjske značilnosti (Kesič Dimic 2009): Pozornost je lahko pomanjkljiva in odvrnljiva. Pri pomanjkljivi pozornosti gre za to, da se otrok stež- Impulzivnost: ka osredotoči na nekaj. Pri odvrnljivi pozornosti pa Je hitro, nepremišljeno odzivanje, ne da bi vnaprej gre za to, da pozornost hitro pritegnejo notranji in predvideli in upoštevali možne posledice svojih zunanji dražljaji (Strong in Flanagan 2011). dejanj (Strong in Flanagan 2011). Znaki nepozornosti: Znaki impulzivnosti: - učenec podrobnostim ne nameni dovolj po- - oseba odgovori, še preden je slišala vprašanje zornosti, dela napake pri šolskem delu in dru- do konca; gih dejavnostih; - težko počaka na vrsto; - ima težave pri vzdrževanju pozornosti ob vo- - moti ostale ali se vmešava v njihovo početje; denih dejavnostih; - izusti nekaj neprimernega; - daje občutek, kot da ne posluša, čeprav učen- - ravna brez razmišljanja o posledicah; cu govorimo direktno; - oseba je nepotrpežljiva; - ne sledi navodilom, ne dokonča nalog in dru- - vdira v osebni prostor drugih (Strong in Flana- gih zaposlitev; gan, 2011). - pogosto izgublja stvari; - hitro ga zmoti zunanji dejavnik; Nemirnost (Hiperaktivnost): - pogosto pozablja na svoje obveznosti (Kesič To je nezmožnost nadzorovanja svojega lastnega Dimic 2010). gibanja. Učencu z ADHD je težko mirno sedeti, še posebno v šoli, kjer se od njega zahteva poslušanje MOTNJA POZORNOSTI S HIPERAKTIVNOSTJO IN in mirno sedenje dlje časa (Strong in Flanagan 2011). SOPOJAVLJANJE SPECIFIČNIH UČNIH TEŽAV V psihološki literaturi se termin komorbidnost na- Znaki hiperaktivnosti: naša na hkratno, sočasno sopojavljanje dveh ali - otrok pogosto maha z rokami in nogami ter se več motenj pri posamezniku. Tako se lahko motnje pozibava na stolu; pojavljajo sočasno z motnjami iz iste diagnostične - otrok je zmeraj v gibanju; skupine (npr. sopojavljanje disleksije in diskalkulije) - pogosto vstane s sedeža in hodi po prostoru, ali z motnjami drugih diagnostičnih skupin (sopoja- čeprav se od njega pričakuje sedenje; vljanje disleksije in depresivne motnje) (Kolar 2017). - v neprimernih situacijah vztrajno teka naokoli ali pleza; ADHD je ena najpogostejših nevrorazvojnih mo- - težko se tiho zaposli pri igranju in poljubnih tenj v otroštvu. V 80 % se ADHD sopojavlja z dru- dejavnostih; gimi motnjami (Kaplan idr. 2001), med katerimi so - je kot stalno vključen »motor«; najpogostejše SUT (specifične učne težave) (Du- - govori brez prestanka (Kesič Dimic 2010). Paul, Gormley in Laracy 2013). 64 Didakta Kolar (2017) pravi, da je pregled študij sopojavlja- nja ADHD in SUT pokazal sočasno pojavljanje pri 31 % do 45 % učencev. Indijska raziskava z manj- šim vzorcem učencev s SUT in ADHD navaja so- pojavljanje motenj med 12–24 %. Sopojavljanje ADHD in SUT je povezano s slabšimi kognitivnimi in učnimi rezultati ter kasnejšimi čustveno-ve- denjskimi težavami. Študije na področju motenj branja so pokazale, da so motnje branja najpogo- stejša sopojavna motnja ADHD. Rezultati švedske študije so pokazali, da ima 40 % učencev sopojav- no motnjo disleksije in ADHD (Kolar 2017). Specifične učne težave pri učencih z ADHD Žerovnik (2004) navaja, da so otroci s specifični- mi učnimi težavami v osnovni šoli običajno med neuspešnimi, pri kasnejšem izobraževanju pa temu ni tako. Ti otroci razodevajo ob normalni inteligentnosti motnje v enem ali več duševnih procesih. Zajeti so pri razumevanju ali uporabi go- vornega ali pisnega jezika in računanju. Izkazuje- jo se težave pri poslušanju, zbranosti, pozornosti, mišljenju in se neugodno izražajo pri branju, pisa- nju, računanju in govornem izražanju že v prvih letih šolanja. Opazna so nihanja učne uspešnosti (Žerovnik 2004). Učne težave s hiperkinetičnim sindromom se pri različnih učencih kažejo različno, običajno pa pri Strong in Flanagan (2011) navajata, da so težave z nobenem niso prisotni popolnoma vsi znaki težav branjem pri učencih z ADHD tesno povezane, saj (Pulec Lah in Rotvejn Pajič 2011). ima veliko takih otrok tudi specifične učne težave, kot je disleksija. V prvih letih šolanja je težko dolo- Mikuš Kos (1990) navaja, da gre pri otrocih s hiper- čiti, ali so težave specifičnega izvora, saj se otroci kinetičnim sindromom predvsem za motnje bra- branja šele učijo. nja in pisanja. Otroci z ADHD imajo ne glede na vloženi trud te- Specifične učne težave na področju branja in pisa- žave tudi s pisanjem, saj nimajo usklajenih fino- nja se pri hiperkinetičnih otrocih kažejo tako: motoričnih gibov. Fina motorika jim povzroča ve- - težko vztrajajo pri vajah branja in pisanja; liko težav zlasti pri zapisu pisanih črk, zato vložijo - napake pri branju in pisanju se kažejo kot povr- v pisanje s pisanimi črkami veliko napora in posle- šnost; dično veliko raje pišejo z velikimi tiskanimi črkami - berejo približno, z ugibanjem, po pričakovanjih; (Strong in Flanagan 2011). - vsebino branja so sposobni razumeti, a jo več- krat dojemajo le na pol; Odnos med motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo - pri pisanju ne upoštevajo pravopisnih pravil; in učno učinkovitostjo je kompleksen. Učne težave - pozabljajo na strešice, črtice, pike na črkah; učencev z ADHD lahko pojasnimo z vplivom glav- - ne delajo enakih napak, ampak vedno drugač- nih značilnosti oz. znakov ADHD, to so pomanjklji- ne; va pozornost, impulzivnost in hiperaktivnost, na - poprave končajo zelo hitro, čeprav naloge še učenje. Novejša dognanja, skladna s teorijo defici- niso pregledali; ta v inhibiciji vedenja, pa pojasnjujejo učne težave - grafomotorične težave (neurejen rokopis − po- teh učencev z njihovimi težavami na področju izvr- vršno oblikovanje črk, linije niso ravne in jih po- šilnih funkcij (Pulec Lah in Rotvejn Pajič 2011). gosto popravlja …); - pritegne jih dogajanje v bližini (nenaden vidni, Izvršilne funkcije pri učencih z ADHD slušni, gibalni pojav), zato prenehajo z branjem Pri otrocih s hiperkinetičnim sindromom pogosto in pisanjem in se zagledajo/premaknejo v smer zaznamo tudi težave z izvršilnimi (eksekutivnimi) izzivajočega pojava; funkcijami. Pri izvršilnih funkcijah gre za sposob- - med dražljaji ne znajo izbrati tistega, ki je za nji- nosti, ki jih potrebujemo za načrtovanje in izvršitev, hovo trenutno delo pomemben (Žerdin 2003). oziroma izvedbo tega načrtovanja (Hudoklin 2010). 65 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Izvršilne funkcije predstavljajo kompleksen pojem, Nezrela samoregulacija čustev, motivacije in ki je tesno povezan s pozornostjo in s spominom. vzburjenja Pomagajo nam izbirati med različnimi aktivnostmi Se kaže v neprimerno burnih reakcijah (pozitivnih in nalogami ter usmerjati pozornost. ali negativnih) in zmanjšani zmožnosti motivacije za izvedbo ciljno usmerjenega vedenja ali naloge So veščine, ki nam omogočajo organizacijo vedenja (Pulec Lah in Rotvejn Pajič 2011). in nam na ta način pomagajo uravnavati lastno ve- denje (Hudoklin 2010). ZAKLJUČEK Zavedati se moramo, da šolska uspešnost pred- Šibkost izvršilnih funkcij in nezrela inhibicija lahko stavlja pomemben varovalni dejavnik za nadaljnji neposredno vplivata na pojavljanje učnih težav pri razvoj vsakega posameznika. Posebnosti v ve- učencih s hiperkinetičnim sindromom (Pulec Lah denjskem in kognitivnem funkcioniranju otroka in Rotvejn Pajič 2011). z ADHD pa pomemben dejavnik tveganja za do- seganje šolske uspešnosti. Zato je pomembno, Izvršilne funkcije pri hiperkinetičnem otroku so da več pozornosti namenimo spodbujanju učne (povzeto po Pulec Lah in Rotvejn Pajič 2011): uspešnosti učencev z ADHD v šolskem okolju (Pu- lec Lah in Rotvejn Pajič 2011). Inhibicija odzivanja Kolar (2017) navaja, da SUT označujejo raznoliko Je sposobnost zaustaviti ali zadržati težave, ki vodi- skupino težav z značilnimi primanjkljaji temeljnih jo k simptomom ADHD in se kažejo v nezmožnosti šolskih spretnosti, ki kljub povprečnim ali nadpov- zadržanja vedenja toliko časa, da se ustrezno razvi- prečnim intelektualnim sposobnostim pomemb- jejo druge izvršilne funkcije. no vplivajo na učno uspešnost učencev. Iz tujih raziskav je razvidno, da strokovnjaki namenjajo Delovni spomin veliko pozornosti sopojavljanju nevrorazvojnih mo- Je sposobnost ohranjanja informacije med reševa- tenj in ugotavljajo, da je sočasno pojavljanje SUT in njem kompleksnih nalog. Učenec z motnjo pozorno- drugih motenj bolj pravilo kot izjema (Kolar 2017). sti in hiperaktivnostjo se težko istočasno osredotoča na več informacij hkrati in ob tem izvaja določene zah- VIRI teve, kot na primer, da sliši navodilo naloge in mora pri Černelič Bizjak, M. (2009): Nemirni otroci. Otrok in družina: revija za tem ohraniti v spominu bistveno zahtevo naloge. družinsko in družbeno vzgojo, 58, št. 4, str. 22−23. DuPaul, G. J., Gormley M. J. in Laracy, S. D. (2013): Comorbidity of LD and ADHD: Implications of DSM-5 for Assessment and Treatment. Predvidevanje Journal of Learning Disabilities, 46, 43−51. Hudoklin, M. (2010). Izvršilne funkcije pri otrocih s specifičnimi učni- Je sposobnost predvideti naše potrebe in posledice mi težavami-primeri intervencij. V: M. Košak Babuder, M. Kavkler, idr. naših dejanj. Otroci s hiperkinetičnim sindromom (ur.): Specifične učne težave v vseh obdobjih, Tretja mednarodna konferenca o specifičnih učnih težavah v Sloveniji in nacionalna se ne zanimajo za preteklost in prihodnost, zanje konferenca Tempus-iSheds. Ljubljana: Bravo, društvo za pomoč otro- obstaja le sedanjost. Niso zmožni predvidevanja kom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, str. 140−144. Kaplan, B. J., Dewey, D. Crawford, S. G. in Wilson, B. N, (2001): The term (primer: »Kolikokrat boš moral biti kaznovan zaradi Comorbidity Is of Questionable Value in Reference to Developmen- ene in iste stvari?«). tal Disorders: Data in Theory. Journal of Learning Disabilities, 34, 555−565. Kesič Dimic, K. (2008): ADHD - ali deklice hitijo drugače. Ljubljana: Pogled v preteklost, naknadno spoznanje Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami. Je sposobnost, da ne ponavljamo napak, ki smo jih Kesič Dimic, K. (2009): Adrenalinske deklice, hitri dečki: svet otroka z že naredili, da določene strategije, ki so uspešne ali ADHD. Nova Gorica: Educa, Melior. Kesič Dimic, K. (2010): Vsi učenci so lahko uspešni: napotki za delo z neuspešne obdržimo v dolgotrajnem spominu. učenci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Rokus Klett. Kolar, T. (2017): Učenci s specifičnimi učnimi težavami in sopojavnimi motnjami v Angliji. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Sposobnost organiziranja Pedagoška fakulteta. Je sposobnost organiziranja misli, dejanj, dogodkov Lomovšek, T. (2016): Kako se učitelji razrednega pouka spopadajo z motnjo pozornosti ADHD (hiperaktivnost) pri učencih. Diplomsko (primer: »Ali se ne spomniš, da je jutri zadnji dan za delo. Koper: Pedagoška fakulteta. oddajo seminarske naloge?«). Mikuš Kos, A. (1990): Nemirni otrok. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Potočnik Dajčman, N. (2015): Viceversa. V: Novak Šarotar Brigita (ur.), Samogovor Bon Jurij (ur.). Hiperkinetična motnja v otroštvu, str. 6−16. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo. Je sposobnost razmišljanja o odločitvah na glas. Sa- Pulec Lah, S. in Rotvejn Pajič, L. (2011): Spodbujanje učne uspešno- mogovor se sčasoma avtomatizira in ponotranji. sti učencev z učnimi težavami zaradi motnje pozornosti in hiperak- tivnosti. V: M. Košak Babuder, in M. Velikonja (ur.): Učenci z učnimi težavami – pomoč in podpora. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. Občutek za čas 158−175. Rijavec Klobučar, N. (2007): Je vaš otrok hiperaktiven ali samo živa- Občutek za čas je pri otrocih s hiperkinetičnim sin- hen? Otrok in družina, št. 7 str. 24−25. dromom zelo slabo razvit, zato se jim lahko čas vle- Strong, J., Flanagan, M. O. (2011): Motnja pozornosti in hiperaktivnost za telebane. Ljubljana: Pasadena. če v nedogled ali mine prehitro (primer: »Kaj si po- Žerdin, T. (2003): Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja: kako jih čel celo popoldne? Dve uri si porabil za eno nalogo, odkrivamo in odpravljamo. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše: Društvo Bravo. tako boš zamudil na trening.«). Žerovnik, A. (2004): Otroci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Družina. 66 Didakta Raziskava o vlogi promocije zdravja v vzgojno-izobraževalnih institucijah v času epidemije koronavirusa doc. dddr. Joca Zurc, prof. raz. pouka, Oddelek za pedagogiko, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in dr. Camilla Laaksonen, Turku University of Applied Sciences, Faculty of Health and Well-being, Turku, Finland Vzgojno-izobraževalne institucije – osnovne šole, srednje šole in univerze – igrajo ključno vlogo tudi pri promociji otrokovega zdravja, dobrega počutja ter preventive pred boleznimi. Med glo- balno pandemijo nove bolezni COVID-19 smo priča verjetno najmočnejšemu pomenu šolstva kot kadarkoli doslej, in to ne samo na področju izobraževanja, temveč tudi socialnega kapitala in z zdravjem povezanega blagostanja otrok in mladostnikov. V članku predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s sistematičnim pregledom mednarodnih študij o učinkovitosti pro- gramov promocije zdravja v šolah. Na osnovi dobljenih ugotovitev se kaže potreba po razvoju standardov za načrtovanje, izvedbo in presojanje uspešnosti programov promocije zdravja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, od predšolske vzgoje do visokega šolstva. Ključne besede: promocija zdravja, zdravstvena tucije so bile sposobne zelo hitre prilagoditve tudi vzgoja, zdrava šola, kontrolirani eksperiment, siste- pri prevzemu vloge osrednjega zagovornika zdravja matični pregled literature pri svojih učencih in njihovih družinah. Pri temah in aktivnostih promocije zdravja so se osredotočile na UVOD področje znanja, stališč in vedenja o splošni higieni, V globalni pandemiji so šole in univerze po vsej preventivi pred okužbami in zmanjšanju tveganj za Evropi v samem vrhu družbenih dejavnosti in insti- prenos nalezljivih bolezni. Predvidevamo lahko, da tucij, ki so se najhitreje odzvale in prilagodile spre- je bilo uspešno obvladovanje te izjemno zahtevne membam zaradi nenadnega in kritičnega položaja vloge med drugim tudi rezultat uveljavljene tradi- pojava nove bolezni COVID-19, ki je ogrožajoča za cije šolstva na področju skrbi za krepitev zdravja ter človekovo zdravje in življenje. Izobraževalne insti- telesni in duševni razvoj pri otrocih in mladostnikih. Promocija gibalne aktivnosti v japonskih šolah (Osnovna šola Kurashiki, razredna stopnja, Japonska, 2018) (osebni arhiv Joca Zurc) 67 Didakta ŠOLSKA TEORIJA COVID pandemija je opozorila celoten svet na ve- ter zdravih prehranskih navad, zmanjšanju pojavno- lik pomen in potrebo po raziskavah in na dokazih sti za zdravje škodljivih vedenjskih razvad, kot sta na temelječem znanju pri pripravi učinkovitih progra- primer kajenje in alkohol ter druge odvisnosti. Celo mov promocije zdravja. Nepredvidljive razmere so več ̶ obetajoči rezultati dosedanjih raziskav kažejo, nadalje razkrile, da se zahteve po promociji zdravja da lahko dobro izvedene šolske intervencije promo- v družbi lahko zelo hitro spreminjajo, zato so po- cije zdravja spodbujajo telesno in duševno zdravje trebe po varnih in učinkovitih intervencijah ključ- otrok in mladostnikov tudi v primerih, ko je vpliv in- ne ne samo za posameznike ali skupnosti, temveč tervencij relativno majhen in omejen zaradi različnih tudi za države, kontinente in globalni svet. nenadzorovanih dejavnikov. Več sistematičnih pre- glednih raziskav, objavljenih v ugledni bazi podatkov Kljub spoznanju, da imajo šole v številnih evrop- preglednih študij Cochrane Library, je poročalo o po- skih državah, zlasti na ravni obveznega osnov- zitivnih vplivih šolskih intervencij promocije zdravja nošolskega izobraževanja, uveljavljeno tradicijo na področju spodbujanja gibalne aktivnosti in zdra- vzgoje za zdravje in promocije zdravja, pa še vedno ve telesne kondicije, prehranskih navad, krepitve ostaja precejšnje pomanjkanje raziskovalnih do- duševnega zdravja, preventive pred zlorabo poživil kazov o uspešnosti teh programov, potencialnih in obvladovanja nezaželenih nosečnosti (Dobbins in nezaželenih učinkih in škodljivih vplivih intervencij drugi 2013; Racey in drugi 2016; Carney in drugi 2016; na zdravje otrok in mladostnikov v šolskem okolju. Thomas in drugi 2013; Oringanje in drugi 2016). UGOTOVITVE DOSEDANJIH RAZISKAV O UČIN- Čeprav večina študij obetavno poroča o številnih KOVITOSTI PROGRAMOV PROMOCIJE ZDRAVJA pozitivnih učinkih promocije zdravja na otrokovo in V ŠOLAH mladostnikovo zdravje in razvoj, pa so nekatere raz- Dosedanje študije (Lima-Serrano in Lima-Rodríguez iskave razkrile tudi pomanjkljive ali pa nasprotujoče 2014; WHO 2017; Singh in drugi 2017) poročajo, da šole si ugotovitve o dolgoročnem učinkovanju tovrstnih predstavljajo idealno okolje za uveljavljenje pristopov šolskih intervencij. Med drugim je možno v anali- varovanja in promocije zdravja v celotni populaciji, ki ziranih evalvacijskih študijah zaslediti tudi predvi- prispevajo k obvladovanju tveganj za pojav nalezlji- devanja o potencialno nenamernih, a škodljivih in vih kot tudi nenalezljivih kroničnih bolezni, poveča- nezaželenih stranskih učinkih intervencij na zdravje nju rednega gibalnega in športnega udejestvovanja šolarjev (na primer raziskava Kong in drugi 2016). Evalvacija uspešnosti izvedene gibalne intervencije na japonski osnovni šoli (Osnovna šola Kurashiki, razredna stopnja, Japonska, 2018) (osebni arhiv Joca Zurc) 68 Didakta Kakšne so skupne značilnosti učinkovitih pro- tervencije promocije zdravja v šolskem okolju. Za gramov promocije zdravja za otroke in mlado- bolj učinkovite so se izkazale intervencije, ki vklju- stnike?: Rezultati sistematičnega pregleda lite- čujejo (Zurc in Laaksonen 2020): rature z integracijo metod - vsaj dve področji z zdravjem povezanih vedenj Z namenom, da bi prispevali k novim spoznanjem (npr. gibanje in prehrana, higiena in tveganja za o učinkovitosti intervencij promocije zdravja v šo- nalezljive bolezni, duševno zdravje in odvisnosti); lah, smo izvedli sistematični pregled litrature z - dolgoročno spremembo šolske politike na po- integracijo kvantitativnih in kvalitativnih metod dročju zdravja in promocije zdravja; (angl. mixed methods research). Želeli smo ugo- - nova teoretična znanja, vpliv na stališča in usva- toviti, kateri so strukturni elementi ali vzorci, po ka- janje novih praktičnih spretnosti; terih se učinkovite intervencije promocije zdravja - aktivno sodelovanje s starši in lokalno skupno- ločijo in prepoznajo od manj učinkovitih ali celo stjo; neustreznih. V pregledu literature smo se osredo- - multidisciplinarni tim izvajalcev promocijskih točili na širšo mednarodno perspektivo, ker je za aktivnosti. dobre intervencije promocije zdravja značilno, da niso učinkovite zgolj na ravni določene skupnosti V naši raziskavi so se programi promocije zdravja, ali države, temveč so prenosljive in uporabne tudi ki so temeljili na vsaj dveh ali več komponentah globalno in medkulturno. V analizo smo vključili (npr. več vključenih ciljnih skupin, interdisciplinar- vse dostopne empirične raziskave v zadnjih pe- ni tim promotorjev zdravja, več obravnavanih po- tih letih, ki smo jih lahko pridobili z več iskalnimi dročij življenjskega sloga), izkazali za bolj učinkovi- interacijami v elektronskih bazah podatkov ob- te v primerjavi z enostavnejšimi programi, ki so se javljenih člankov PubMed in CINAHL. Pri iskanju osredotočali samo na en vidik promocije zdravja. relevantnih študij se nismo omejili na posamezno Nadalje je bilo ugotovljeno, da uspešna promocija državo izvora študije, nacionalnost ali spol udele- zdravja pozornost posveča pomenu socialnih sti- žencev intervencije, status financiranja ali temat- kov, ob teoretičnem znanju pa tudi razvoju prak- sko področje z zdravjem povezanega vedenskega tičnih spretnosti (npr. nove gibalne spretnosti ali sloga. Vključitvenim kriterijem je ustrezal vzorec športne zvrsti) ter načrtuje usposabljanja za iz- 51 izvirnih raziskav (od tega 61,8 % randomiziranih vajalce. Na kratko, učinkovit program promocije kliničnih študij), ki so evalvirale učinke programov zdravja zahteva predanost in aktivno vključenost promocije zdravja na razredni stopnji osnovne vseh sodelujočih udeležencev in izvajalcev, sodelo- šole, in sicer pri učenkah in učencih med šestim in vanje med njimi ter kontinuirano izvajanje. dvanajstim letom starosti. Primerljiva raziskovalna spoznanja poudarjajo, da Dobljene ugotovitve sistematičnega pregleda lite- učinkovita šolska intervencija na področju promo- rature so pokazale, da obstajajo nekatere skupne cije zdravja zahteva kontinuirano aktivno vključe- značilnosti, ki povezujejo učinkovite in uspešne in- vanje številnih različnih deležnikov v skupnosti, in 69 Didakta ŠOLSKA TEORIJA sicer tako zdravstvenih strokovnjakov kot tudi eks- hodnje zasnovati in sprejeti dogovor o standardi- pertov na področju pedagogike, socialne pedago- ziranih priporočilih za kakovostno načrtovanje, iz- gike, razrednega pouka, specialnih didaktik, pred- vedbo in vrednotenje uspešnosti programov pro- šolske vzgoje, andragogike ter drugih področij mocije zdravja v slovenskih vzgojno-izobraževalnih vzgoje in izobraževanja. Kot ključno se je namreč institucijah, od vzgojno-varstvenih zavodov pa vse pokazalo celovito razumevanje dejavnikov, ki lah- do univerz, ki bodo temeljila na najnovejših in ka- ko zmanjšajo učinkovitost intervencije in pa celo kovostnih ugotovitvah mednarodnih raziskav. sprožijo nezaželeno vedenje oz. škodljive učinke intervencije na posameznikovo zdravje. LITERATURA Carney, T., Myers, B. J., Louw, J. in Okwundu, C. I. (2016): Brief school- ZAKLJUČEK -based interventions and behavioural outcomes for substance- Dobljene ugotovitve naše in primerljivih raziskav -using adolescents. The Cochrane Database of Systematic Revi- ews, št. 1: Article CD008969. kažejo, da so šole in druga vzgojno-izobraževalna Dobbins, M., Husson, H., DeCorby, K. in LaRocca, R. (2013): School- okolja nenadomestljivi na področju zagotavljanja -based physical activity programs for promoting physical activity and fitness in children and adolescents aged 6 to 18. The Cochrane zdravja in dobrega počutja svojih učencev, pa tudi Database of Systematic Reviews, št. 2: Article CD007651. njihovih družin in širše lokalne skupnosti. Priho- Kong, K., Liu, J. in Tao, Y. (2016): Limitations of studies on school- -based nutrition education interventions for obesity in China: a sy- dnost je nepredvidljiva in se nenehno spreminja, stematic review and meta-analysis. Asia Pacific Journal of Clinical vendar potreba in pomen promocije zdravja in Nutrition, let. 25 (št. 3): str. 589–601. Lima-Serrano, M. in Lima-Rodríguez, J. S. (2014). Impact of school- preventive pred boleznimi pri najmlajših članih -based health promotion interventions aimed at different behavi- naše družbe ostaja enako pomemben ne glede oral domains: a systematic review. Gaceta Sanitaria, let. 28 (št. 5): str. 411–417. na časovne in krajevne dimenzije. Lahko bi trdili, Oringanje, C., Meremikwu, M. M., Eko, H., Esu, E., Meremikwu, A. in da zahteve po novem znanju in dokazih narašča- Ehiri, J. E. (2016): Interventions for preventing unintended pregnan- cies among adolescents. The Cochrane Database of Systematic jo skladno s spreminjanjem in razvojem komple- Reviews, št. 2: Article CD005215. ksnosti sveta, kar od obstoječih modelov zagovar- Racey, M., O’Brien, C., Douglas, S., Marquez, O., Hendrie, G. in Newton, G. (2016): Systematic review of school-based interventions to modify janja, omogočanja in promoviranja zdravja zahte- dietary behavior: Does intervention intensity impact effectiveness? va, da se kontinuirano spreminjajo in nadgrajujejo The Journal of School Health, let. 86 (št. 6): str. 452–463. Singh, A., Bassi, S., Nazar, G. P., Saluja, K., Park, M. H., Kinra, S. in Arora, v skladu s potrebami družbe in posameznikov. M. (2017): Impact of school policies on noncommunicable disease risk Kritično pomanjkanje znanja o učinkovitosti pro- factors – a systematic review. BMC Public Health, št. 17: Article 292. Thomas, R. E., McLellan, J. in Perera, R. (2013): School-based pro- gramov promocije zdravja v šolah ob hkratnem grammes for preventing smoking. The Cochrane Database of Sys- povečevanju zahtev krepitve zdravja potrebuje tematic Reviews, št. 4, Article CD001293. World Health Organization (WHO). (2017): Health Promoting nadaljnje raziskovanje in vpogled v kakovostne Schools. Copenhagen, Denmark: WHO, Regional Office for Europe. raziskovalne dokaze iz neposredne šolske prakse. Zurc, J. in Laaksonen, C. (2020): Structures of Effective Health Pro- motion Interventions in Primary Schools – A Mixed Methods Litera- Naša študija je tudi pokazala, da je potrebno v pri- ture Review. Educational Research Review, v tisku. 70 Didakta POROČILO Mednarodna konferenca Drugačnost na II. OŠ Žalec Kaja Horvat, uni. dipl. pedagog, svetovalna delavka, II. OŠ Žalec Pedagoški delavci se vsakodnevno srečujejo z učenci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo posebno skrb, izbrane metode in strategije dela ter didaktične pripomočke. Takšni učenci pred- stavljajo izziv in pedagoškega delavca prisilijo v iskanje strokovnih rešitev za premagovanje učenčevih primanjkljajev. Na II. OŠ Žalec, ki izvaja dva izobraževalna programa za učence s posebnimi potrebami, so strokovni delavci leta 2018 razvili idejo in organizirali mednarodno kon- ferenco Drugačnost, ki je vsem zainteresiranim strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju omogočila izobraževanje na področju poučevanja in dela z učenci s posebnimi potrebami. V članku je podrobno predstavljena izvedba dveh mednarodnih konferenc Drugačnost. 1 Drugačnost: izziv in zaveza pedagoških delavcev temu pa vsako šolsko leto narašča število učencev, Drugačnost v družbi in na vzgojno-izobraževalnem ki potrebujejo posebno pozornost in skrb. Strokovni področju predstavlja izziv. Strokovni delavci II. OŠ delavci, ki želijo omogočiti optimalni razvoj učencev Žalec, ki izvaja prilagojen program z nižjim izobraz- s posebnimi potrebami, morajo precej pozornosti benim standardom, posebni program in mobilno nameniti spoznavanju otrokovih motenj in se pri- službo pod okriljem ravnateljice Petre Petrovič Pra- učiti načinov, metod in strategij za premagovanje žnikar, se tega zelo dobro zavedajo. Menijo, da je dol- teh. Strokovne delavke II. OŠ Žalec izvajajo dodatno žnost vsakega dobrega pedagoga, da se prilagodi strokovno pomoč na številnih rednih osnovnih šolah potrebam učencev, njihovemu vedenju, znanju, gi- v Spodnji Savinjski dolini. V letošnjem šolskem letu banju in čutenju. Dolžnost učitelja zavezuje še moč- je učencev, ki potrebujejo dodatno strokovno po- neje, kadar poučuje otroke s posebnimi potrebami. moč, kar za deset mobilnih oddelkov. II. OŠ Žalec je Strokovne delavke II. OŠ Žalec, defektologinje z več- zelo aktivna pri izobraževanju in nudenju strokovne letnimi izkušnjami na področju poučevanja otrok s pomoči, a zaradi majhnega števila zaposlenih ome- posebnimi potrebami, so na enem izmed strokov- jena na majhen del naše države. nih aktivov dobile idejo o izvedbi izobraževanja stro- kovnih delavcev na ravni države. V nameri so jih po- 2 Uresničevanje ideje vezale številne prošnje strokovnih delavcev v vrtcih Na strokovnem aktivu avgusta 2018 se je med stro- in šolah, ki so prosili za nasvet in pomoč pri poučeva- kovnimi delavkami porodila ideja o izvedbi konfe- nju otrok s posebnimi potrebami. Strokovni delavci rence, namenjene izključno spoznanjem na podro- v rednih vrtcih in osnovnih šolah niso usposobljeni čju posebnih potreb. Na konferenco bodo vabljeni za poučevanje otrok s posebnimi potrebami, kljub strokovni delavci iz vrtcev, rednih osnovnih šol, sre- Del članic razvojnega tima z ravnateljico Petro Petrovič Pražnikar v sredini 71 Didakta POROČILO obeh nog, ter dr. Boru Štrumblju, ki bo v Tokiu vodja slovenske paraolimpijske odprave. Sledilo je plenar- no predavanje Silvie Philips Reichherzer, profesorice psihologije s Hrvaške, ki že vrsto let nudi podporo otrokom z drugačnim razvojem. Je Marte Meo su- pervizorka/terapevtka in vodi tečaje Akademije za razvojno rehabilitacijo. V drugem delu je na delavnicah, ki so potekale v prostorih II. OŠ Žalec, sodelovalo 73 aktivnih ude- ležencev. Predstavljali so načine za prepoznava- nje drugačnosti, poročali o izvirnih pripomočkih, ki so jim v pomoč pri pouku, in delili primere dobrih praks. S plemenitim namenom, da bi strokovnim delavcem čim bolj približali izvirne metode in oblike dela z drugačnimi. 18 udeležencev je na dogodku prisostvovalo brez lastnega prispevka. V videokonfe- rencah so strokovnjaki predstavili nemški vrtec, irski model poučevanja, slovenski pogled na življenje v Združenih državah Amerike in ameriški pogled na življenje v Sloveniji. Skupaj 91 udeležencev je poroča- lo o zadovoljstvu z organizacijo, izvedbo in vsebino mednarodne konference. Mnogi so takoj po kon- čani konferenci spraševali, kje se lahko prijavijo na Slogan na vratih II. OŠ Žalec naslednjo konferenco. 3.2 Druga mednarodna konferenca – vse o samo- dnjih šol in osnovnih šol, ki izvajajo programe za stojnosti otroke s posebnimi potrebami. Udeleženci bodo Na krilih pozitivnih odzivov se je organizacijski tim lo- lahko med sabo delili spoznanja, se učili in strokovno til snovanja 2. mednarodne konference Drugačnost. razvijali. Konference se je hitro prijelo ime Drugač- Za organizacijske niti je poprijela Katarina Pogorevc nost, ob zanimanju in vključitvi tujcev pa je postala Lavbič, ki je okoli sebe zbrala tim petnajstih ljudi. Za- mednarodna. Upoštevati je bilo potrebno navodila radi spreminjajočih se razmer in upoštevanja navodil in zahteve Ministrstva za izobraževanje, znanost in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter priporočil šport za pripravo konference, ki vključuje tuje pri- Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je imel spevke, in mednarodna konferenca Drugačnost je organizacijski tim pri organizaciji druge konference bila rojena. Organizacijski tim pod vodstvom Brigite še bolj polne roke dela. Termin je bil kar nekajkrat Pinter je sestavljalo 15 članov, ki so delovali na podro- preložen, saj so si vsi udeleženci želeli osebnega čjih pregledovanja strokovnih prispevkov, skrbnega stika, a nazadnje se je konferenca, zaradi varovanja izbiranja in komuniciranja z gosti, sodelovanja z me- zdravja udeležencev, v celoti odvila na računalniških diji, moderiranja, komuniciranja s prijavljenimi ude- zaslonih v obliki videokonference. 2. mednarodna leženci, skrbi za prehrano, računalniške podpore, konferenca Drugačnost z naslovom Vem, da zmo- evalvacije, dodatnega spremljevalnega programa rem sam – sem samostojen, posvečena področju sa- in pripravo daril ter potrdil o udeležbi. Organizacijski mostojnosti, se je odvila 20. avgusta 2020. tim, sestavljen tudi iz strokovnih delavcev iz drugih šol v Savinjski dolini, je korakal po novi, nepoznani 80 udeležencev, strokovnih delavcev v vzgoji in iz- poti in z rednimi sestanki in učinkovito komunikaci- obraževanju, iz Slovenije je raziskovalo področje jo prebrodil vse ovire na poti. samostojnosti. Osvetlili so teoretične in praktične vidike razvoja samostojnosti otrok, njihova spozna- 3 Izvedba mednarodne konference Drugačnost nja pa je nadgradila predavateljica Damjana Šmid, socialna pedagoginja in delovna terapevtka. Najve- 3.1 Prva mednarodna konferenca čjo oviro pri razvoju samostojnosti vsakega otroka, Prva konferenca, organizirana 14. marca 2019, je bila tudi takšnega s posebnimi potrebami, strokovnjaki- posvečena drugačnosti v vzgoji in izobraževanju. nja vidi v odraslem človeku, ki otroka ne spusti na V prvem delu konference, ki je potekala v dvorani pot osamosvajanja. Prvi pogoj za uspešen razvoj glasbene šole »Risto Savin« Žalec, so o svojih izku- samostojnosti je torej starš, ki otroku omogoči po- šnjah z drugačnostjo spregovorili znani Slovenci. četi starosti ustrezne stvari ter mu dovoli delati tudi Udeleženci so prisluhnili igralcu Gojmirju Lešnjaku, napake, ki so gradnik potrebnih izkušenj. Kot drugi ki se sooča z disleksijo, paraolimpijcu Darku Đuriču, pogoj navaja željo oz. potrebo otroka, da sam izvede ki se je zaradi redke genske bolezni rodil brez roke in določeno aktivnost in da je dovolj sposoben, da željo 72 Didakta uresniči. Odrasli – starši oz. skrbniki in strokovni de- oblečejo, pozimi sami nadenejo zimski pajac, rokavi- lavci v vzgoji in izobraževanju so dolžni otroka opre- ce in škornje. Od 5. razreda dalje samostojno hodijo miti z znanji, ki mu bodo omogočila, da bo lahko ne- v šolo, osamosvojijo pa se pri vstopu na univerzo, ko kega dne živel povsem samostojno, brez podpore se preselijo na svoje. drugih ljudi. Vsak otrok ima pravico, da se osamo- svoji, pri tem pa potrebuje trenerja oz. odraslega, ki Tudi Helena Matko, državljanka Norveške, ugotavlja, ga usmerja. Predavateljica je postregla s številnimi da se otroci na Norveškem že zgodaj začnejo učiti ilustrativnimi nasveti in življenjskimi priporočili, kako kako samostojno obleči oblačila in skrbeti zase. De- uresničiti razvoj samostojnosti in kako reagirati v te- setletniki doma skuhajo preprost obrok, popoldne žavnih situacijah. s košnjo ali drugimi opravili pomagajo v soseski in si tako prislužijo nekaj denarja. Od doma se odselijo Za mednarodno udeležbo so poskrbeli štirje udele- po končani srednji šoli; s pomočjo študijskega po- ženci iz tujine, ki so med slušatelje ponesli svoje iz- sojila samostojno krijejo stroške študija. Otroci s po- kušnje in primere konferenčne teme Samostojnost sebnimi potrebami so vključeni v redne šole, a imajo s švedskega, norveškega, danskega in kosovskega ob sebi ves čas svojega učitelja, ki skrbi za ustrezne območja. V doživljanju in dojemanju samostojnosti prilagoditve. je mogoče strniti nekaj pomembnih razlik med pre- vladujočimi načini vzgoje v omenjenih državah. Švedinja, Lena Hagle, je upokojena učiteljica, ki ugo- tavlja, da je samostojnost na Švedskem vrednota. K Kosovski starši najmanj stremijo k razvoju samostoj- osamosvajanju otrok v največji meri prispeva okre- nosti otrok, saj so v njihovi kulturi cenjeni starši, ki v pljen in bogat besedni zaklad, ki omogoča kvalite- vsaki, tudi najmanjši želji ugodijo otroku. Šolski sis- tno medosebno komunikacijo, analizo situacij, spre- tem je zastarel, v učilnicah se gnete trideset in več jemanje odločitev in predvidevanje posledic. Starši učencev hkrati. Otroci dolgo časa bivajo doma, ko na Švedskem veliko časa preživijo v službi. Otrokom pa se poročijo, se običajno preselijo k družini ženi- redko naložijo opravljanje preprostih gospodinjskih na. K takšnemu načinu vzgajanja otrok pripomorejo opravil, saj želijo z njimi preživeti sproščene večere tudi slabe socialno-ekonomske razmere kosovske- brez prepiranja. ga prebivalstva. Državljane sicer ozaveščajo o popu- laciji otrok s posebnimi potrebami, a je pred njimi Gostje okrogle mize Ana Rogel, Mateja Tominšek še dolga pot, da bodo lahko kakovostno zadovoljili Perovšek in David Razboršek so s svojimi življenjski- njihove posebne potrebe, je svoje pripovedovanje mi zgodbami zaokrožili razmišljanje o samostojno- zaključila Genta Hoxa. sti. Ana Rogel je mlada odrasla ženska, ki se vsako- dnevno spopada z omejitvami, ki jih prinaša priroje- V drugih državah je družba naravnana k načinu na težka oblika kožne bolezni. Njeno fizično spopa- vzgoje, ki začne otroke že zgodaj pripravljati na sa- danje s svetom je večino časa omejeno na voziček in mostojno, neodvisno življenje. Strokovna delavka deležno podpore stalne osebne pomočnice, njene na Danskem Nina Lah je poročala, da začnejo na matere. Anina pozitivna in pogosto trmasta narav- Danskem otroke že v vrtcu spodbujati k raziskova- nost ter življenjska energija pa kar kličeta po novih nju, preizkušanju in reševanju najrazličnejših težav, izzivih. Ana se kljub zaraščenim prstom na rokah loti ki jim prekrižajo načrte. Štiriletniki se samostojno likovnega ustvarjanja, sajenja vrtnin in skrbi za rastli- Gostje okrogle mize 1. mednarodne konference 73 Didakta POROČILO ne. Pravi, da pri doseganju svoje samostojnosti po- trebuje ravno pravo mero nudenja podpore. Stvari, ki jih zmore opraviti sama, tudi želi opraviti sama, in poudari, da se mora podporna oseba znati v pravem trenutku umakniti. Vsi gostje se strinjajo, da mora vsak sam preizkusiti, kaj zmore in česa ne. Ljudje pre- večkrat sodijo v smislu »tega ne zmoreš«, namesto da bi osebi zaupali, da sama preizkusi, kaj zmore in česa ne. Ana Rogel je v medosebnih odnosih spo- znala, da so otroci najbolj iskreni, saj jo neposredno povprašajo o vzrokih za njeno stanje, medtem ko od- rasli kar nekako pomilujejo njeno stanje in se z njo pogovarjajo, kakor da je majhna, nebogljena deklica. Tudi David Razboršek, ki je pred trinajstimi leti v de- skarski nesreči postal paraplegik, ugotavlja, da ima družba premalo védenja o ljudeh, ki so z rojstvom ali pa nekje v toku življenja morali zaživeti drugače od večine. Ljudje ne vedo, kako ustrezno vstopati v kon- takt z osebo na invalidskem vozičku in vzpostavljati komunikacijo, čeprav se med sabo razlikujejo le po prevladujočem načinu gibanja. Nesreče se na žalost dogajajo vsakodnevno in ravno zaradi tega David Razboršek, direktor Zavoda za inovativno izobraže- vanje Vozim, ozavešča družbo o varnosti v prometu. Želi si, da bi se ljudje priučili drugačnega, varnega Učenci pevskega zbora II. OŠ Žalec z načina razmišljanja in ravnanja. Hkrati si prizadeva, gostom Gojmirjem Lešnikom da bi ljudje, ki so odvisni od invalidskega vozička, pozitivno gledali na svet in se s težavami spopadali konstruktivno. Sam je ocenil, da je nesreča pripo- 4 Pogled naprej mogla k njegovi osebnostni rasti in da so ravno izzivi II. OŠ Žalec poganja energija srednje velikega ko- v življenju tisti, ki predstavljajo pogoje za rast. lektiva. Okoli 40 strokovnih delavcev se vsakodnev- no posveča otrokom s posebnimi potrebami, ki se Mateja Tominšek Perovšek se s pojmom samostoj- soočajo z najrazličnejšimi primanjkljaji. Strokovne nost sooča malo drugače, preko svojega sina, ki ga delavce napaja neustavljiva želja in iskanje načinov, uči samostojnosti. Florjan ni običajen 11-letnik, saj kako učencem omogočiti optimalni razvoj, ki je skla- ima Aspergerjev sindrom, motnjo, ki ga ovira pred- den z njihovimi sposobnostmi. Zavedajo se namreč, vsem pri vključevanju v družbo, vzpostavljanju so- da je drugačnost v družbi in na področju vzgoje in cialnih odnosov. V današnji družbi, ki je egoistična izobraževanja izziv, ki vse strokovne delavce sili k in tekmovalno naravnana, je vključitev med ljudi še spremembi v vedenju, razumevanju in ravnanju. Po težja. Florjan zato rad veliko časa preživi kar sam v izvedbi dveh mednarodnih konferenc Drugačnost svoji družbi. Njegovo vključevanje je uspešnejše je mogoče trditi, da je za udeležbo na dogodkih, kjer v manjših skupinah, v razredu na II. OŠ Žalec, na lahko pedagoški delavci delijo strokovna spoznanja, treningu juda in na delavnicah za učenje socialnih predstavljajo primere dobrih praks in razmišljajo o veščin. Oba z možem mu ves čas nudita potrebno drugačnosti, veliko zanimanja. Strokovni delavci si oporo, ga usmerjata in mu svetujeta. Na podlagi želijo strokovne podlage in podpore pri delu z otroki izkušenj, s katerimi se srečujejo na poti odraščanja, s posebnimi potrebami. Motivacijo za soočanje z iz- je nastala knjiga z naslovom Moj prijatelj Oli, v kate- zivi predstavljajo tudi drugi delavci, ki na konferenci ri se glavni junak psiček Oli kljub Aspergerjevemu poročajo o uspehih pri uporabi določenega znanja, sindromu z veliko mero potrpežljivosti in ljubezni strategije, metode ali didaktičnega pripomočka. kljub svoji drugačnosti vključuje v družbo. Zakonca Udeleženci konference se medsebojno izobražuje- Perovšek Florjana opogumljata na poti osamosva- jo, spodbujajo in motivirajo pri soočanju z izzivi, ki jih janja in sta hvaležna za vsako dejavnost, ki jo Florjan predstavljajo »drugačni« učenci. Mednarodna kon- opravi samostojno. Z zaupanjem, pravim vodenjem, ferenca Drugačnost bo nadaljevala svoje poslanstvo izkustvenim učenjem in veliko mero ljubezni je vsak – izobraževala strokovne delavce o drugačnosti in jih človek lahko samostojen – v skladu s svojimi spo- opogumljala za samozavestno soočanje z izzivi pri sobnostmi. Zaključna misel Davida Razborška »Nič delu z učenci s posebnimi potrebami. S skupnimi ni nemogoče« je povzela spoznanja vseh zbranih na močmi se je mogoče učinkovito soočiti z vsemi izzivi 2. mednarodni konferenci Drugačnost. na področju vzgoje in izobraževanja. 74 Didakta ŠOLSTVO IN PRAVO Pravica do izražanja mnenj učencev v upravnih postopkih s področja vzgoje in izobraževanja mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri- hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com. Osnovne šole morajo v določenih primerih odloča- stopka je zavarovanje šibkejše stranke, torej tistega, nja o pravicah in dolžnostih učencev voditi upravni ki uveljavlja svojo pravico oziroma se mu nalaga do- postopek v skladu z določbami Zakona o splošnem ločena obveznost. Z uvedbo upravnega postopka v upravnem postopku in Zakona o osnovni šoli. Gre odločanje v osnovne šole se učencem olajša uvelja- za postopke odločanja v naslednjih primerih: vljanje pravic oz. zavarovanje njihovega interesa2. • vpis učenca v osnovno šolo, • odložitev začetka šolanja, Mnenje učencev v upravnih postopkih s podro- • odložitev šolanja med šolskim letom, čja vzgoje in izobraževanja • prepis učenca na drugo osnovno šolo, Zakon o osnovni šoli pri odločanju v upravnih postop- • prešolanje, kih (npr. odložitev šolanja, prešolanje, status učenca • ponavljanje razreda brez soglasja staršev1, itd.) ne določa, da bi morale osnovne šole v upravnih • oprostitev sodelovanja pri posameznem pred- postopkih pridobiti mnenje otroka o vsebini odloča- metu, nja in takšna je tudi večinska praksa osnovnih šol. • prepoved obiskovanja osnovne šole po izpolni- tvi osnovnošolske obveznosti, Drugače je to področje normativno urejeno v po- • status učenca (perspektivnega ali vrhunske- stopkih odločanja o usmerjanju otrok s posebnimi ga) športnika, potrebami, saj je pridobitev mnenja otroka (zapis • status učenca (perspektivnega ali vrhunske- pogovora z otrokom o postopku usmerjanja) obve- ga) mladega umetnika, zen del strokovne dokumentacije kot obligatorne • dodelitev sredstev učencem, ki zaradi social- priloge zahteve za uvedbo postopka usmerjanja3, nega položaja ne zmorejo v celoti plačati pri- razen če tega zaradi otrokove starosti ali sposob- spevkov za materialne stroške programa (šola nosti razumevanja okoliščin ni mogoče opraviti. v naravi, prehrana). Tudi iz 158. člena Družinskega zakonika izhaja, da Pri odločanju v teh upravnih postopkih gre za eno- sodišče4 pri odločanju o ukrepu za varstvo koristi stransko avtoritarno odločanje o pravicah oz. dol- otroka upošteva otrokovo mnenje, ki ga je otrok iz- žnostih učenca. Učenec ima pri tem položaj šibkej- razil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če še stranke in eden temeljnih ciljev upravnega po- je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o. V kolikor še nimate imenovane strokovne pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (po GDPR), se obrnite na KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.. Nedvomno najbolj ugodna in strokovna rešitev za posodobitev in uskladitev do- kumentov s področja varstva osebnih podatkov. Zaupa nam že veliko število vrtcev, osnovnih šol in glasbenih šol. Prepričajte se še vi! Kontakt: info@kurikulum.si www.kurikulum.si 76 Didakta V upravnih postopkih odločanja, ko o pravicah in izrecno ne zahteva, da ima otrok pravico poveda- obveznostih učencev odločajo osnovne šole, se v ti svoje mnenje in da ga šola upošteva v skladu z praksi malodane ne uresničuje pravica otroka do njegovo starostjo in zrelostjo, preden osnovna šola izražanja lastnega mnenja v konkretnem uprav- odloči na prvi stopnji6. nem postopku, čeprav bi to glede na mednarodne pravne dokumente moralo biti del vsakega (uprav- V drugi zadevi (šlo je za postopek usmerjanja otro- nega in sodnega) postopka, v katerem se odloča o ka s posebnimi potrebami) je Upravno sodišče RS pravicah otrok, torej tudi v upravnih postopkih, v podalo stališče, da mora upravni organ oceniti, ali katerih odločajo osnovne šole. je otrok glede na svojo starost in zrelost sposoben podati svoje mnenje. Če se ugotovi, da je otrok Konvencija o otrokovih pravicah v drugem odstav- sposoben dati mnenje, ga mora organ tudi prido- ku 9. člena namreč določa, da imajo vse stranke v biti. V kolikor otrok v postopek ni bil pritegnjen in kateremkoli postopku možnost sodelovati v po- se tako o bistvenem ni imel možnost izreči, gre za stopku in izraziti svoja mnenja. Konvencija gre v bistveno kršitev določb upravnega postopka7. 12. členu še korak dlje, saj ureja varovanje otrokove koristi tako, da določa državam obveznost, da le-te Na prvi pogled se morda komu zdi, da gre za ne- jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna potrebno procesno opravilo, da bi moral organ, ki mnenja, pravico do svobodnega izražanja lastnih odloča o pravicah otroka na področju vzgoje in izo- mnenj v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti braževanja, dodatno pridobiti tudi mnenje otroka izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otroko- o predmetu/vsebini odločanja, vendar bi bilo gle- vo starostjo in zrelostjo. V ta namen ima otrok še de na nacionalne in mednarodne pravne vire ter posebej možnost zaslišanja v kateremkoli sodnem upoštevaje odločitve sodne veje oblasti to maloda- ali upravnem postopku v zvezi z njim, bodisi ne- ne potrebno, saj se tudi s tem sledi načelu zagota- posredno bodisi preko zastopnika ali ustreznega vljanja največje koristi otrok. organa, na način, ki je v skladu s procesnimi pravili notranje zakonodaje. Konvencija o otrokovih pravicah obravnava otroka kot samostojen in neodvisen pravni subjekt. Kon- vencija temelji na spoznanju, da je otrok sorazmer- no zgodaj sposoben določiti lastni interes, zato se moč pravice staršev, da odločajo o varstvu in vzgoji otroka, z otrokovim razvojem in njegovo sposob- nostjo, da določene pravice začne uveljavljati ne- odvisno, postopoma zmanjšuje. To pa seveda po- meni, da se utegne interes otroka razlikovati od mnenja staršev o tem, kaj je v otrokovem interesu. V določenih situacijah si utegnejo interesi staršev in otroka celo povsem nasprotovati, zato je treba otroku omogočiti, da bo svojo odločitev lahko uve- ljavil tudi proti volji svojih staršev, takrat, ko je ta odločitev razumna in tudi objektivno otroku v ko- rist. Prav zato je treba posamezne pravice otroka, ki niso opredeljene v Ustavi RS, izrecno opredeliti v zakonih, ki urejajo pravni položaj otroka, in obe- nem otroku omogočiti, da bo lahko svoje pravice samostojno uveljavljal5. Upravno sodišče RS je v eni od obravnavanih za- dev o prešolanju učenca ugotovilo, da gre za po- membno pomanjkljivost v vodenju postopka, ker osnovna šola ni poskušala v dokazno oceno vklju- čiti mnenje učenca, četudi sicer določba četrtega in petega odstavka 54. člena Zakona o osnovni šoli 1 Kadar gre za ponavljanje 3., 4., 5. ali 6. razreda osnovne šole. 2 Uvedba upravnega postopka pri odločanju v osnovnih šolah, Tadeja Mrhar in Andrej Kirm, Pravna praksa, št. 41, 2008. 3 Tretji odstavek 26. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. 4 V sodnih postopkih odločanja o ukrepih za varstvo pravic in koristi otroka. 5 Mateja Končina Peternel, Osebnostne pravice in pravice otroka, 1992. 6 Sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1412/2016, z dne 27. 10. 2016. 7 Sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 2366/2017-28, z dne 6. 3. 2019. 77 Didakta Navodila avtoricam in avtorjem Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre- sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo. Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako- vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no- silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo- štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko številko in elektronski naslov. Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj Revija Didakta, št. 211 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre januar, februar 2021 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre- Za založbo znimi podnaslovi. Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: Urednik dr. Martin Uranič Članek v reviji Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in Uredniški odbor izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112. dr. Natalija Komljanc, Članek v zborniku Dora Gobec, Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), Mojca Grešak, Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta. dr. Justina Erčulj, Zbornik dr. Robi Kroflič, dr. Kristijan Musek Lešnik, Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan- Andrej Antolič, guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet Matic Pavlič Education. Knjiga Časopisni svet Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po- mag. Domen Petelin, dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo. mag. Teja Valenčič, Elektronski vir z avtorjem ali urednikom Rudi Zaman, Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih Metka Zorec jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za Jezikovni pregled šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014. dr. Martin Uranič Elektronski vir brez avtorja ali urednika Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro- Fotografije gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/ avtorice in avtorji člankov, mk.gov.si/pageuploads/ foto dokumentacija uredništva Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014. Slika na naslovnici   Rihard Jakopič, Križanke Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: (svež sneg) Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010) Oblikovanje Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139) Grga Jokić Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) Tisk Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011) Tiskano v EU. Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009) Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1) Naslov uredništva Revija Didakta, Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne Železniška ulica 5, sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb. 4248 Lesce tel.: 04 53 20 209 faks: 04 53 20 211 e-pošta: revija@didakta.si www.didakta.si Naročnino prosimo poravnajte na račun št. 02 068-0016734826 Naročite se na revijo Didakta Letna naročnina na revijo Didakta Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošlje- Posamezna dvojna številka stane te na naslov založbe Didakta d.o.o., Železniška ulica 5, 4248 Lesce. 18,99 EUR. Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte Revijo Didakta sofinancira Javna tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, agencija za raziskovalno dejavnost naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina Republike Slovenije. na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna dvojna številka stane 18,99 EUR. Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.