Le Valli del Natisone su Internet novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italv št. 7 (1092) Čedad, četrtek, 14. februaija 2002 Storia Natura Cultura www.lintver.it Kulturni praznik in prvo leto zakona Osmega februarja Slovenci praznujemo naš dan kulture in v Sloveniji je ta dan državni praznik. Kultura nam pomeni veliko, saj se je maloštevilen slovenski narod obdržal in ohranil prav s kulturo. Slovenska kulturna tradicija in jezikovno bogastvo naših dolin so dobrine, na katere smo tudi Slovenci v videmski pokrajini zelo navezani in v zadnjem vsaj 25-le-tnem obdobju tudi ponosni. Od lanskega leta nam je priznan naš slovenski obraz, so nam dana, čeprav v dobri meri so šele samo na papirju, tudi sredstva zato, da se domača kultura in jezik razvijata, da se kot skupnost kulturno in jezikovno okrepimo. Zato smo se odločili, da skupaj praznujemo slovenski kulturni praznik in prvo obletnico po spre-jetju zaščitnega zakona, ki je prav danes, 14. februarja. beri na strani 3 Dan slovenske kulture l± . zornade de culture slovene Speter / S. Pieri dai Sclavons 14.02.''**'' PROGRAM V» A/ - pozdrav domačega pevskega zbora - okrogla miza na temo: g' Leto dni zaščitnega zakona' Za rast evropske Réqije Sodelujejo: on. Arnaldo Baraccetti, ,prof. Sergio Cecotti, mons/Duilìò Corgnalt, prof. Marzio Strassoldo v ; ’ - koncert: Kvartet Pezzéfc Vidma, Duo Sedmak (klavir) - Tretjak,(flàuta) soresere PROGRAM - salut di une coral locai - taule taronde sul teme: A UN AN DE APROVAZION DE LEO Dl TUTELE DAI SLOVENS Par osviLUP di une regjon europeane • .'l , A fevétefan: on, Arnaldo Baraccetti, prof. ; Sergio Čecotti. mons. Duilio Corgnali, prof. Marzio Strassoldo -.conciert: Quartetto Pezzé di Udin, Duo Sedmak (piano) - Tretjak (flaut) Izkaznice še po starem Nazdravljanje s šampanjcem v modri dvorani tržaškega županstva in vrsta vzajemnih obljub in dobrih namer so spremljale zaključek prvega kroga konfrontacije v pravem institucionalnem sporu v zvezi z izdajanjem enojezičnih oz. dvojezičnih osebnih izkaznic, ki je postavil v središče dogajanja župane štirih dvojezičnih občin (De-vin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina) na eni strani ter italijanskega notranjega ministra Sca-jolo in posredno tržaškega prefekta na drugi. Slednji je na osnovi ministrovega dekreta Zupanom ukazal, naj v doti-čnih občinah začnejo z izdajanjem enojezičnih italijanskih osebnih izkaznic občanom, ki bi to zahtevali. V teh občinah je namreč doslej veljalo pravilo, osnovano na povojnih mednarodnih sporazumih, da matični uradi izdajajo izključno dvojezične osebne dokumente vsem občanov, podobno kot velja za območje naselitve italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Scajolovemu odloku so se štirje Zupani Marino Vocci, Mirko Sardo, Aleksi Križman in Boris Pangerc ob podpori slovenske civilne in politične družbe odločno uprli, (igb) beri na strani 4 Giovedì 7 febbraio prima udienza nel processo contro Zuanella e Qualizza Anni bui, una luce nel processo Probabile, grazie alla mediazione del giudice pordenonese, un accordo tra le parti Potrebbe concludersi con una remissione di querela il processo che vede imputati, nel tribunale di Pordenone, i sacerdoti don Natalino (Božo) Zuanella e monsignor Marino Qualizza. La mediazione del giudice Alberto Rossi sembra stia infatti consentendo un accordo tra le parti: da una parte i due parroci della Slavia, dall’altra gli accusatori, parenti di Luigi Olivieri, Aldo Specogna e Lorenzo Marseu, che si sono ritenuti offesi per alcune frasi riferite ai loro congiunti e contenute nel libro “Gli anni bui della Slavia”. Nell’udienza di giovedì 7 febbraio il giudice ha così rinviato il procedimento Appuntamento sabato a S. Pietro su iniziativa di Davide Clodig Comitato paritetico, un incontro tra gli eletti sloveni della provincia Nel giugno dell’anno scorso si è tenuta nella sala del Consiglio regionale a Trieste, convocata dal presidente Antonio Martini, l’assemblea degli eletti sloveni. Come previsto dalla legge di tutela della comunità ^slovena del Friuli-Venezia Giulia dovevano eleggere al proprio intemo tre rappresentanti nel Comitato paritetico. Sono stati scelti Andrej Berdon, Mario Lavrenčič e, per la nostra Davide Clodig provincia, Davide Clodig. Il Comitato, che ha un ruolo importante nell’applicazione della legge perchè si deve esprimere su molte questioni, a cominciare dalla definizione del territorio dove la legge va applicata, non è stato ancora insediato in quanto non sono state completate le nomine da parte della Giunta regionale e del Governo. Ora Davide Clodig ha convocato per sabato prossimo a S. Pietro al Natisone gli eletti sloveni della provincia di Udine. segue a pagina 4 A sinistra don Božo Zuanella, sotto monsignor Marino Qualizza al prossimo 8 marzo per dare la possibilità agli avvocati degli imputati e della parte civile di trovare un accordo soddisfacente per tutti i soggetti che sono entrati nel procedimento giudiziario. D’altra parte, l’alternativa sarebbe un lungo processo per il quale i difensori dei due sacerdoti richiederebbero la testimonianza di una lunga serie di storici, tra i quali i membri della commissione storica italo-slovena che ha redatto un documento comune sui rapporti tra le due comunità nel periodo dal 1880 al 1956. Quale il “prezzo” da pagare per la remissione della querela? In una precedente occasione la parte che si ritiene offesa aveva richiesto il ritiro del libro dal mercato, le scuse pubbliche di don Zuanella e monsignor Qualizza e un indennizzo di 50 milioni di lire con i quali la parte civile stamperebbe una pubblicazione con la propria versione degli “anni bui della Slavia”. Difficile credere che queste richieste, già rigettate dai difensori dei due parroci, possano venire accolte. Si andrà quindi verso un loro ridimensionamento. All’udienza del 7 febbraio hanno assistito tra l’altro, come gesto di solidarietà nei confronti degli imputati, alcuni sacerdoti della Benecia (don Mario Qualizza, don Federico Saracino, don Rinaldo Gerus-si e don Renzo Calligaro) e dell’alta valle dell’Isonzo, oltre a Zdravko Duša ed a Julija UršiC, rispettivamente direttore e responsabile dei rapporti con l’esterno della casa editrice Cankarjeva založba che ha pubblicato il libro in edizione slovena con il titolo “Mračna leta Benečije”. DIVIDE impera JllJ CGIL (Q'*is\olcr~ Četrtek, 14. februarja 2002 2 \\ presidente Domeniš ha illustrato i risultati positivi raggiunti Unione dei comuni, approvato il bilancio Giovedì 7 febbraio l’assemblea dell'Unione dei Comuni di S. Pietro al Na-tisone, Pulfero e Savogna ha esaminato e approvato il bilancio di previsione per l’anno 2002 e per il triennio 2002-2004. Nell’illustrare i dati di bilancio, il presidente Domeniš Piergiorgio, sindaco di Pulfero, ha presentato i positivi risultati raggiunti nell’avviamento del nuovo ente e nell’attivazione dei servizi di competenza dell’Unione: trasporti scolastici, tributi, assistenza, urbanistica, edilizia privata, vigilanza e gestione amministrativa e contabile. A breve, con il completamento dei lavori di sistemazione della sede (al pia- % i no terra del municipio di San Pietro), potranno trovare funzionale collocazione gli uffici sovracomunali e l’ente acquisterà anche una maggiore visibilità nei confronti dei cittadini. Il bilancio dell’Unione, che pareggia sulla cifra di 754.918 euro, è stato approvato all’unanimità dall’assemblea con un giudizio positivo del lavoro svolto dal consiglio direttivo, composto dai tre sindaci, e dal personale in questa im- pegnativa fase di avviamento. Nel corso della seduta l’assemblea ha anche esaminato ed approvato i nuovi regolamenti di contabilità, di disciplina dei contratti e per lavori, forniture e servizi in economia. ima Stojan Spetič Pust je mimo s svojimi vragolijami in Salami. Ce odvzamemo potrošniško vsiljivost industrijskih mask, se v sprevodih najraje poudarja starodavno načelo, da se na pusta predstavi “narobe svet”, kot so ljudje, oblečeni v živali ali moški, oblečeni v Zensko. V pustnem razpoloženju so se mi utrnile raztrgane, raztresene misli. Vračajo se savojski kralji. Se ne, poleti, ko bo parlament zaključil obredna štiri glasovanja. Včasih gre naglo, drugič počasneje. No, v razpravi so domala vsi, razen zakrknjenih komunistov in nekaj zelenih, razlagali, da je izgon Savojcev nečloveški in neevropski. Slednje še, saj Evropa še vedno ohranja nekaj tradicionalnih kraljevin, vendar ni nobena izdala lastnega naroda, podpisala rasistične zakone in, na koncu, podlo zbežala, ko je zapokalo. Osebno sem prepričan, da bi jim morali odpreti vrata v Italijo samo, ko bi se javno odpovedali vsaki pretenziji na prestol. Strinjam pa se, da je vnebopijoče protislovje, da v parlamentu sedi Mussolinijeva vnukinja, Savojci pa so v pregnanstvu. Silvio Berlusconi je kakor južna kocka, ki velja za dva: je premier in zunanji minister hkrati. In v tem svojstvu se je minuli teden pomudil v Španiji, na neformalnem vrhu šefov diplomacije petnajsterice. Razpravljali so o resnih stvareh, kot so Bližnji vzhod, Balkan in širitev Evropske zveze na vzhod. Potem so se obredno slikali. Berlusconiju žilica ni dala miru in je španskemu kolegu, predsedujočemu Josetu Piquetu pokazal roge nad glavo. Kakor poreden dijak na šolskem izletu. Sliko Berlusconija, ki kaže roge, so objavili vsi časopisi, v Italiji in na tujem. Vsi smo tako videli našega premierja, kako se furbasto smeje in misli, da je Spanca nategnil. Kakšno figuro je nakopal Italiji, ga seveda bogvekaj ne briga. Najbrž si misli, da mu ljudje, ki so Wanni Marchi plačali tudi stotine milijonov lir za ščepec soli in številke za loterijo, lahko verjamejo in odpustijo prav vse. Tudi obnašanje, za katerega bi navaden mladoletnik zaslužil krepko klofuto. Skoraj neopazno je minil kongres skrajno fašistične organizacije “Fiamma tricolore” Pina Rautija, ki je zvest družinskim zvezam (hčerka Isabella je namreč Zena ministra Gi-annija Alemanna, ki pripada Finije-vemu Nacionalnemu zavezništvu) predlagal vstop stranke v “Hišo svoboščin”, začenši že z majskimi upravnimi volitvami. Rauti je pred delegati opravil preprost račun: “Čeprav smo šibki, prinašamo desnosredinski koaliciji kakih 80 svetovalcev. Polovico bo Hiša svoboščin dala nam, drugo polovico pa obdržala. Tako bo zmagala v nekaterih stvarnostih, kjer je bil izid tvegan.” Vprašati bi se moral, zakaj Rauti razume to, česar noče Bertinotti, ki vztraja pri izjavah, da se z Oljko ne bo pogovarjal, saj je že mrtva. Ni ga omilila niti prisotnost številnih drugih levičarjev na protiglobalizacij-skem vrhu v brazilskem Porto Ale-gre. Skoda, ker ločitev na levici prinaša nove poraze. Slovenija se pripravlja na vstop v Nato Slovenija se je okoli vprašanja vstopa v Nato razdelila v dva pola. Prvi, ki so večinski, si prizadevajo za takojšnji vstop v Severnoatlantsko zvezo. Drugi pa temu nasprotujejo z ugotovitvijo, da od tega Slovenija ne bo imela kakšne posebne prednosti, stalo pa bo veliko. Najbolj glasni so nekateri posamezniki in predvsem podmladek Združene liste socialnih demokratov, kar spravlja v nemalo težave stranko, ki se je opredelila za članstvo v Nato. O tem je pred dnevi tekla razprava v državnem zboru, na kateri so sodelovali tako predstavniki strank, kot civilne družbe in drugih organizacij, ki so imeli priložnost izpostaviti, zakaj so za oziroma proti vključitvi Slovenije v Nato. Med prepričanimi zagovorniki vstopa Slovenije v Nato je zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je ta čas v središču medijske pozornosti. Okoli tega vprašanja je ljubljansko Delo objavilo pogovor z ministrom. Na vprašanje, kaj pričakuje od vstopa Slovenije v Nato, je odvrnil, da včlanitev v Nato bo gotovo pomenila nov vir energije, moči in nadaljni korak k večji blaginji. Predvsem pa večjo varnost, ker je Nato v svojem dosedanjem delovanju obvarovala že marsikoga- Članstvo v Nato pomeni, da Slovenija bi ne bila samo v območju miru in varnosti, ampak tudi v območju varnih naložb in najrazličnejšega sodelovanja. Slovenija bo v prihodnosti lahko vama, mima, demokratična in razvojno uspešna država, če bo še ob pravem času postala enakopravni del Evropske unije in Nata, ugotavlja v intervjuju zunanji minister. Kot kaže, včlanitev ima podporo vseh ključnih deja- i Dimitrij Rupel vnikov v državi. S tem v zvezi je minister Rupel dejal, da slovenska politika že dolgo ni bila tako enotna. Zelja po včlanitvi se je uradno pojavila že daljnega leta 1993 s sprejetjem resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti. Sicer ugotavlja, da je bilo delo doslej premalo transparentno, da ni bilo javnih razprav in da ljudje o tem vedo premalo. Stroški včlanitve v Nato so po ministrovem mnenju svojevrstna tabu tema. Znašli naj bi od 1,5 do 2 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar je po njegovem malo v primerjavi s tistim, kar so dajali v nekdanji Jugoslaviji za JLA, ki je Slovenijo potem napadla. Takrat so za vojsko odvajali sedem odstotkov bruto družbenega proizvoda. V proračunski blagajni letos in naslednje leto je predvidenih 3,9 milijarde tolarjev, namenjene pripravam na vstop v Nato in za sodelovanje v mirovnih operacijah. Dimitrij Rupel ugotavlja, da izražanje nasprotovanja včlanitvi Slovenije v Nato je legitimno, ljudje so lahko za ali proti. Dolžnost države, ki predlaga včlanitev, pa je, da ljudem odkrito pove, zakaj je to za njih pomembno. To načrtujejo narediti do jeseni in nato na referendumu dobiti večino, (r.p.) Legami culturali con Belgrado Pronti per la Nato Lubiana è pronta per l’ispezione del gruppo di specialisti dell’Alleanza atlantica che fino alla fine della settimana sarà in Slovenia per verificare in che misura lo stato sloveno sta realizzando il piano d’azione per l’adesione. Lo ha dichiarato nei giorni scorsi il ministro degli esteri sloveno Dimitrij Rupel. Il piano d’azione è una delle condizioni chiave per essere accolti nella Nato, come ha confermato nei giorni scorsi anche il segretario di stato americano Colin Powell che ha an- nunciato un ampio allargamento dell’Alleanza al vertice di novembre che si terrà a Praga. In Irlanda I preparativi della Slovenia per l’adesione all’UE, l’allargamento dell’Unione, le prospettive di sviluppo e di collaborazione. Questi i temi al centro dei colloqui nella visita di due giorni del presidente del parlamento sloveno Borut Pahor in Irlanda. Invitato dal collega irlandese Seamus Pat- tison, Borut Pahor era accompagnato dal presidente della commissione Esteri del parlamento sloveno Jelko Kacin, dal presidente della commissione per gli affari europei Lojze Peterle e dal presidente del gruppo parlamentare di amicizia con l’Irlanda Dušan Vučko. La cultura unisce La ministra della cultura slovena Andreja Rihter è stata nei giorni scorsi in visita a Belgrado, ospite del ministro jugoslavo per la cultura Branislav Lečič. La visita fa seguito all’accordo di collaborazione in campo culturale sottoscritto dai due governi nel marzo dell’anno scorso ed alle iniziative poste in atto in questi mesi. Assieme all’ambasciatore sloveno a Belgrado Borut Suklje la ministra ha organizzato un ricevimento in occasione della giornata della cultura slovena. Intanto in questi giorni è in toumeè a Belgrado e No- vi Sad la compagnia teatrale SNG Drama di Lubiana. Esercito in rosa Martedì 5 febbraio ha i-niziato il corso di addestramento il primo gruppo femminile composto da 16 donne, candidate a diventare militari di professione. É il primo caso di addestramento in cui i rappresentanti delle forze armate sono divisi per sesso. Si tratta di un periodo di 4 settimane, dopo di che il gruppo femminile si unirà ai candi- dati maschili e proseguirà l’addestramento comune. In questo modo viene sostituita la leva obbligatoria, condizione essenziale per poter entrare nell’esercito professionale. I dipendenti dell’esercito sloveno sono per il 13 per cento di sesso femminile. Troppi morti La velocità inadeguata e la direzione di guida errata sono le cause più frequenti degli incidenti stradali che quest’anno hanno già provocato 23 vittime. L’anno scorso in questo stesso periodo le vittime erano state 15. fMSUU Seminar v Ljubljani Zavod za slovensko izobraževanje obveSCa, da je odbor 38. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture odobril Sest mest za letošnji seminar s krovno temo Ustvarjalnost Slovencev po svetu. Seminar bo potekal na Filozofski fakulteti v Ljubljani od 1. do 13. julija (za popolne začetnike je predviden uvodni del od 24. junija). Namenjene slavistom, zlasti slovenistom (znanstvenim delavcem. Študentom, srednješolskim profesorjem, prevajalcem) in kulturnim delavcem iz zamejstva. Program obsega predavanja, posebne teCaje, lektorske vaje in konverzacijo ter dopolnilne pobude (obiske, predstave, ekskurzije). Dodatne informacije dobite pri tajništvu seminarja (tel. 00386-1-2411320, e-mail ssjlk@uni-lj.si, http://www.ff.uni-lj.si/center-slo) ali na Zavodu za slovensko izobraževanje v Spetru (tel. 0432-727490), kjer so na razpolago tudi prijavnice. J novi matajur O kullutu Četrtek, 14. februarja 2002 ^ Lunedì 18 nelFambito del “Forum di sviluppo locale” Idee per la cultura, incontro a Savogna Habsburški mit Magrisa v slovenščini Praznik kulture leto dni po zaščiti predstavitev Trinkovega koledarja, pri kateri so sodelovali urednica Jole Na-mor, arhitekt Renzo Rudi in nekdanji učitelj v Bregi-nju Ivan Rutar, ki je prispeval za Trinkov koledar zanimiv prispevek o breginj-skem domačinu dr. Joži Lovrenčiču ob 50-letnici njegove smrti. Predstavitev je bila tudi priložnost za poklon Kekku s pesmijo Ist te prosim o muoj Buog, ki sta jo predstavila Lia Bront in Alessandro Bertossin. s prve strani Ponosni smo na svojo kulturno identiteto in obenem spoštljivi do kulture drugih. In seveda tudi solidarni z vsemi tistimi, ki se kot mi prizadevajo za uveljavitev svoje identitete, za spoštovanje vseh jezikov in kultur. Zato se je povsem spontano porodila zamisel, da bi počastili naš kulturni praznik v znamenju prijateljstva, sodelovanja in solidarnosti s Furlani. Prireditev, ki sta jo organizirali Slovenska kul-turno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij za videmsko pokrajino, bo danes 14. februarja ob 18.30 v Spetru. Na njej bo po kratkem zborovskem uvodu, razmišljanje o naši deželi, pojmovani kot evropski deželi, torej kako s skupnimi moCmi in na doseženi pravni osnovi Furlani in Slovenci prispevamo k uveljavitvi naprednejše miselnosti v deželi. Povabljeni so bili ugledni furlanski predstavniki (Arnaldo Baracetti, Sergio Cecotti, Duilio Corgnali in Marzio Strassoldo), ki so se s pismom predsedniku senata zavzeli za naš zaščitni zakon potem ko so z enako složnostjo odločilno prispevali k sprejetju zakona za jezikovne manjšine v Italiji. Njim in preko njih vsem furlanskim kulturnim sredinam, ki so nas podprli, bomo izrekli zahvalo. Srečanje ob kulturnem prazniku bosta sklenili dve glasbeni skupini, ena furlanska in ena slovenska. Dopo l’incontro di Pul-fero sui temi dell’ambiente e del turismo, il “Forum di sviluppo sociale” voluto dalla società Natisone Gal intende raccogliere i-dee e proposte che riguardino la vita sociale e la cultura delle Valli. L’appuntamento è per lunedì 18 febbraio, alle 18, nella sala consiliare di Savogna. Coordinatore della sezione “cultura” del progetto è il giornalista Giorgio Ban-chig. Secondo i promotori dell’iniziativa “la cultura deve diventare un valore aggiunto nel processo di sviluppo delle valli del Natisone. La coscienza di possedere questa ricchezza deve costituire un motivo in più per mantenere la popolazione sul posto, per offrire prospettive ai giovani, per creare rapporti solidali, per organizzare u-na vita sociale che rifletta la tradizione, ma senza Claudio Magris Babilonu sveta mogoCe doživeti en smisel ali ne, ali je mogoCe ta Babilon prečkati in si, kljub vsemu, izoblikovati osebnost; ali je, nasprotno, takšno potovanje postopno razpadanje in nepretrgana izguba - teme paC, ki bodo za tem in vse do danes navzoCe v mojih delih od Itaka in prek do Donave in še drugih.” r CIVIDALE Palazzo de Nordis sabato 16 febbraio ore 11 inaugurazione della mostra Arazzi, oreficerie, codici e avori del Museo Archeologico nazionale di Civida-le del Friuli “Habsburški mit v moderni avstrijski književnosti”, znamenito delo tržaškega germanista Claudia Magrisa je prav te dni izšlo pri Založništvu tržaškega tiska. Zahteven tekst je v slovenščino prevedla Ivana Piacer. Nedvomno gre za pomemben kulturni dogodek, saj je to prva knjiga Magrisa v slovenščini. Habsburški mit je avtorjev prvenec iz leta 1963. Z njim je zaslovel v Italiji in Evropi, saj je bila knjiga prevedena v mnoge evropske in svetovne jezike. Med mnogimi prevodi je manjkal slovenski, kar je težko razumljivo, saj je Magris TržaCan, sosed in pisatelj, ki se je zanimal in pisal tudi o slovenskih avtorjih in o Kosovelu. “Habsburški svet postane simbol celote, ki se razdrobi” je napisal sam Magris, “njegova književnost pa odisejada med razbitinami, da ugotovi, ali je v V Breginju kulturni praznik v znamenju beneške kulturne ustvarjalnosti Povezujemo naš prostor Nastopili so tudi malčki iz vrtca in učenci breginjske šole ter ženski pevski zbor chiusure. Per rendere viva la cultura locale, per farla diventare elemento essenziale nel processo di sviluppo del territorio, per diffonderla e trasmetterla alle giovani generazioni sono essenziali il dialogo e il confronto”. Il “Forum di sviluppo locale” anche in questo caso si propone di diventare momento di raccolta di contributi, puntando comunque sulla concretezza Ce se kje v naši soseščini na slovenski strani zelo trudijo za navezovanje prijateljskih in konstruktivnih stikov s Slovenci v Benečiji to je v Breginju. 2e vrsto let gradijo prijateljstvo, še zlasti med najmlajšimi, s sosednjo Tipano in Cene-bolo. Gostijo jih pri sebi, hodijo na sreCanja in tekmovanja k njim. ZaCeli so prirejati prisrčno otroško pevsko prireditev v Podbe-li, na kateri nastopajo uCen-ci iz breginjske in sosednjih šol, udeležujejo se je tudi uCenci iz Tipane in Spetra. V okviru Kotarskih dnevov nastopajo naši pevski zbori, igralci Beneškega Giorgio Banchig delle iniziative. Come prodotto finale si dovrebbe arrivare ad un’offerta culturale qualificata che valorizzi le risorse locali e richiami l’interesse e l’attenzione di quanti frequentano regolarmente o saltuariamente le valli del Natisone. L’offerta culturale dovrà però anche oltrepassare i confini tradizionali delle valli ed attirare l’attenzione delle culture vicine. gledališča so že stalni gostje v Breginjskem kotu. Motor tega delovanja in povezovanja je prav gotovo Vida Škvor in breginjska šola. V petek 8. februarja so v Breginju praznovali slovenski kulturni praznik in spet so organizirali pobudo, s katero so povezali naš skupen prostor. Najprej je nastopil domaci Zenski pevski zbor, nato učenci osnovne šole in vrtca. Sledila je Na dnevu kulture so nastopili tudi učenci 4 Četrtek, 14. februarja 2002 Zupani štirih občin naTržaškem dosegli zamznitev Izkaznice še vedno po starem v* ^ COMVN E Dl CARTA D'IDENTITÀ OSEBNA IZKAZNICA ŠT. N! fà'MYtifii immMani Osebna izkaznica iz občine Devin-Nabrežina ZELENI LISTI Ace M ermo lja Ali živimo v pravni državi? s prve strani Štiri župani so se odloku notranjega ministra uprli, češ da nesprejemljivo uvaja enojezične izkaznice v dvojezičnih občinah, istočasno pa ne predvideva možnosti izdajanja dvojezičnih izkaznic na celotnem narodno mešanem območju treh pokrajin, kot to izrecno narekuje 8. člen zaščitnega zakona. Stranka slovenske skupnosti je spričo tega vložila priziv na Deželno upravno sodišče, s katerim je zahtevala razveljavitev vladnega dekreta zaradi nadejane pravne neo-snovanosti. Odvetniki SSk so namreč v vsebini spornega Scajolovega odloka med drugim hipo-tizirali kršenje bodisi me- dnarodnih sporazumov kot samega zaščitnega zakona. Srečanje na tržaškem županstvu vseh županov tržaške pokrajine (ob že imenovanih še gostitelj Roberto Dipiazza ter milj-ski Lorenzo Gašperini) je obrodilo kar nekj sadov: po eni strani so slovenski župani dosegli načelno solidarnost italijanskih kolegov, tako da je Dipiazza celo obljubil, da bo čimprej sprožil postopek za ustanovitev slovenskega občinskega okenca v Trstu. Drugi rezultat skupnega nastopa pa je viden v dejstvu, da je tržaški prefekt Grimaldi za enkrat zamrznil svoj ukaz županom vse do 21. februarja, ko se bo DUS predvidoma izreklo o osnovanosti priziva SSk. (igb) V Italiji bi si morali dokaj resno zastaviti vprašanje o pravni državi. V resnici se o problemu veliko piše, manj pa se ga ljudje zavedajo oziroma ni na vrhu lestvice zanimanj. Težko in hudo je zapisati, da neka vlada ali da pomembni politiki izpodjedajo pravni red. Tega v Italiji ne moremo trditi, čeprav tu pa tam kaka beseda zdrkne preko roba... Zato lahko postane človek pozoren, vsaj tisti, ki bere časopise, da se na primer ob pomembnih odločitvah skoraj redno oglasi predsednik republike Ciampi. Zadnjič se je oglasil pred kratkim, ko je opozoril, da bi morala državna televizija ohraniti pluralističen značaj. Ciampijeva izjava je "padla" v predvolilni čas, to je v obdobje, ko se upravnemu odboru RAl izteka mandat ter bosta morala predsednika poslanske zbornice in senata imenovati nov odbor. Oba predsednika pripadata Domu svoboščin. Sočasno je premier Berlusconi večkrat ponovil, da je bila državna televizija v predvolilnem boju do njega krivična ter izrecno omenil Biagija, Santora in Travaglia. Le- vica naj bi s pomočjo RAI dobesedno linčala in še kaj hujšega viteza in njegovo ekipo. V normalni državi in med pozornimi državljani bi izzvenele takšne obtožbe kot hud spodrsljal vodilnega politika. Zainteresirani novinarji bi lahko premiera obtožili obrekovanja; eno je namreč pluralizem mnenj, drugo sta linč ali napad. Berlusconijeve izjave so hude, ker so sledile pozivu predsednika republike, predvsem pa zato, ker je vitez lastnik treh televizijskih mrež in ker so vse statistike dokazale, da je danes in včeraj Berlusconi politik, ki je najbolj prisoten na ekranu. Berlusconi pa se meni le za lastne sondate, ostalim številkam ne priznava vrednosti. Obenem ni najbolj občutljiv za zakone in pravni red, saj on in njegovi sodelavci kaj radi obrekujejo sodnike in vrsto ljudi iz opozicije. Obrekujejo v smislu, da jim pripisujejo nečednosti, ki nikakor niso dokazljive. Ko bi lahko Berlusconi dokazal, da so milanski sodniki opravljali svoje delo pod taktirko levice, bi jih prav gotovo tožil. Ker pa dokazov nima, uprizarja pred televizija- mi Spektakel, ki je na meji dostojnosti in prava. O Bossiju bi niti ne govoril, čeprav njegove grobosti manj režejo kot Berlusconijeve trditve. V tem cirkusu pa se ustvarja mnenje, da je konec koncev vse dovoljeno. Zakaj bi jaz ne smel ozmerjati policaja, ki mi je dal globo? Skratka, zagovorniki liberizma imajo do prava dokaj relativizi-ran pogled. To niti ni čudno, saj so skrajni športi, kot sta liberistično gospodarstvo in politika, po naravi stvari na meji pravnega reda. Državljani se bodo pričeli zgražati, ko bodo to spoznali. Spoznanje pa bo prišlo, ko se mnoge obljube ne bodo uresničile. Mi lahko o zadevi razmišljamo že prej. To tudi zato, ker je Slovencem v Italiji minister Scajola načrtno storil krivico, ko je naročil štiri županom tržaških okoliških občin, naj izdajo prosilcem osebne izkaznice izključno v italijanščini. Obstaja namreč vrsta državnih zakonov, med katerimi tudi zaščitni, ter mednarodnih sporazumov, ki bi dovolili Scajoli podoben dekret le v primeru, ko bi na primer v Čedadu deloval poseben dvojezičen urad, kjer bi lahko Slovenci dobili dvojezične izkaznice. Točneje, po zakonu bi morali določiti zgodovinski prostor Slovencev. Glede na občutljivost, ki jo desnica izkazuje do pravnega reda, lahko sumimo, da bomo na ta urad še čakali kot tudi na določitev ozemlja, kjer je manjšina zgodovinsko prisotna. Il Comune di Pulfero intende affidare mediante asta pubblica la gestione del “Centro di ristoro” di Podpolizza, nei pressi del campo sportivo comunale. Il bando di gara e lo schema di contratto, contenenti le condizioni, le modalità ed i termini di partecipazione alla gara ufficiosa potranno essere visionati presso il Comune di Pulfero, via Nazionale 92 - Ufficio tecnico - tel. 0432/726017 oppure 0432/726357, nei giorni di lunedi, mercoledì e venerdì, dalle 9 alle 12, mercoledì pomeriggio dalle 16 alle 18.30. L'offerta, redatta in conformità e corredata dagli allegati previsti dal bando di gara, dovrà pervenire al Comune di Pulfero entro e non oltre le 12 del 20 febbraio 2002. La legge di tutela assegna agli enti locali un forte ruolo segue dalla prima Per quale ragione hai convocato l’assemblea di sabato? Abbiamo chiesto a Davide Clodig. La ragione è semplice. Ad un anno dall’approvazione da parte del Parlamento italiano della legge di tutela della minoranza slovena non è stato ancora istituito il comitato paritetico al quale sono demandate dalla legge stessa molte funzioni. Dall’operato del comitato dipende una buona parte dell’applicazione della legge, ad incominciare dalla delimitazione territoriale dalla quale dipendono quasi tutti i tipi di rapporto che il cittadino può avere con la pubblica amministrazione. Dall’operatività del comitato dipende l’istituzione della Commissione scolastica regionale per l’istruzione in lingua slovena, la garanzia di avere membri sloveni nelle commissioni consultive che riguardano la tutela, l’assetto amministrativo, la programmazione economica, sociale ed urbanistica del territorio d’insediamento degli sloveni in Italia. Da qui si può capire quanto sia importante l’istituzione del comitato paritetico, soprattutto per gli amministratori locali che vorrebbero dare risposta alle richieste dei cittadini, ma che si trovano purtroppo ancora con le mani legate. Cosa vi proponete di ottenere? L’idea è quella di fare pressione sulla Giunta regionale e sul Governo affinché non ritardino ulteriormente. La legge di tutela è stata pubblicata sulla Gazzetta ufficiale a marzo dello scorso anno e prevedeva che il comitato fosse istituito entro sei mesi. Fate voi i conti... Il ritardo è ingiustifi- cato ed ingiustificabile e per noi sloveni della provincia di Udine è ancora una volta segno di poco rispetto. Qual è il tuo giudizio sulla situazione politica attuale in relazione all'ap-plicazione della legge di tutela per la nostra comunità? La situazione politica attuale è critica per gli sloveni in Italia. Siamo appena usciti da un anno molto difficile per quanto riguarda il sostentamento economico delle nostre organizzazioni ed associazioni e le previsioni per il futuro non sono delle migliori: questo, per assurdo, da quando abbiamo la legge di tutela. Se escludiamo la Provincia di Udine ed il suo presidente in particolare, le maggioranze di centro-destra si sono distinte a tutti i livelli nell’ostacolame l’applicazione, sfruttando in parte la macchinosità buro- cratica legata alla legge, ma anche ponendosi come interlocutore arrogante. La nostra regione è autonoma perché sono presenti gli sloveni ai quali, però, non destina nessun finanziamento di tasca propria, ma dei quali vuole il controllo. E per esercitare tale controllo vorrebbe, per esempio, creare un Istituto per gli sloveni, senza tenere in minima considerazione l’esistenza di forme rappresentative già esistenti, riconosciute peraltro dalla Slovenia, come le due organizzazioni SKGZ e SSO. Il ritardo nella nomina dei membri mancanti del comitato paritetico è, in fondo, un’insistente mancanza di rispetto per la forma organizzata della nostra comunità, che si può e deve migliorare (come sottolineato nel secondo giorno della conferenza programmatica di due settimane fa su iniziativa di SKGZ e SSO), ma che non può essere imposta dall’alto a condizioni inaccettabili. Quale ruolo possono giocare le amministrazioni locali, i comuni, sulla base delle leggi di tutela per le minoranze in Italia (482) e per la minoranza slovena (38), a favore della lingua e cultura slovena? In realtà gli enti locali hanno un ruolo importante, perché accanto al comitato paritetico sono loro che devono dare piena attuazione alle due leggi per quanto riguarda l’uso della lingua slovena nei rapporti con la pubblica amministrazione:' sono tenuti ad adeguare i propri statuti, a consentire l’uso della lingua slovena negli uffici pubblici e nelle assemblee, a rilasciare ogni documento anche in lingua slovena se richiesto, ad adeguare le tabelle e la segnaletica stradale. Oltre a questo gli enti locali devono trovare adeguate forme di collaborazione con le organizzazioni ed associazioni culturali slovene presenti sul proprio territorio e devono sal- vaguardare tutte le espressioni della cultura slovena, dalla tradizione ai monumenti. È la prima volta che viene convocata quest’assemblea degli eletti. Pensi che questa iniziativa possa avere un seguito? Sono convinto che debba avere un seguito. L’obiettivo dell’incontro di sabato è, in fondo, anche quello di organizzare gli amministratori locali di lingua slovena e coinvolgerli maggiormente nella realtà regionale della minoranza. E’ tempo che entriamo soprattutto psicologicamente nell’ottica di u-na comunità che si estende da Muggia a Tarvisio. Se noi guardiamo agli sloveni delle province di Gorizia e Trieste come un’entità omogenea e non abbiamo dubbi sul fatto che tra di loro sono rimaste intatte le peculiarità dialettali e tradizionali di o-gni singolo paese, allora possiamo fare un passo decisivo verso il nostro riconoscimento in un unico soggetto, che ha gli stessi problemi, ma anche gli stessi pregi e lo stesso valore culturale e storico rrr/rrrrTrrrmrrturrtrrTHfrrrri;,.. j. — Aktualno--------------------- V Trstu in Rimu prevladujejo skrajna stališča NZ Vse težji položaj slovenske manjšine četrtek, 14. feebruarja 2002 “Nacionalno zavezniš- “Sloveni nel mondo”: una festa per i bimbi tvo je odločno proti zajamčenemu zastopstvu za slovensko manjšino v deželnem svetu. Zaščita ne sme pomeniti volilnih privilegijev”. Tako je v torek 12. februarja ob začetku razprave v deželnem svetu o novem volilnem zakonu izjavil poslanec Roberto Menia, deželni tajnik Nacionalnega zavezništva. In s tem napovedal hermetično zaprto stališče do slovenskega vprašanja, ki so ga očitno sprejeli tudi zavezniki večinske koalicije Hiše svoboščin. Podoben veto sicer prihaja do izraza tudi v delovanju tržaške občinske uprave. “Občani Trsta ne bodo nikoli dobili dvojezičnih osebnih izkaznic” je dejal Menia le v torek, takorekoč le nekaj ur po srečanju med vsemi Zupani tražaške pokrajine, na katerem je dejansko prišlo do napovedi, da namerava tržaška občina začeti izvajati zaščitni zakon. Zupan Dipiazza je že obljubil, da bo v sozvočju s členom 8 zaščitnega zakona poskrbel za odprtje okenca za Slovence. Nekaj ur kasneje ga je odbornik Menia popravil z izjavo, da nikoli ne bodo v Trstu izdajali dvojezičnih izkaznic in njegovim besedam je kasneje pritrdil tudi Dipiazza. Eden in drugi se kot kaže ne menita kaj preveč o zaščitnem zakonu. Senator Fulvio Camerini, načelnik Oljke v občinskem svetu je pa že napovedal, da bo zaprosil za dvojezično izkaznico. Sodeč po vseh teh dogodkih je vse bolj jasno, da tukaj gre za pravo Sedež Dežele F-JK ofenzivo proti slovenski manjšini, da so v vladni večini na krajevni in deželni ravni prevladala najbolj skrajna stališča Nacionalnega zavezništva. Politični komentatorji pa opozarjajo na dejstvo, da taka politična usmeritev ni neperjena le proti Slovencem. V dekretu ministra Scajolo vidijo namreč jasen signal za Ljubljano. Ne smemo pri vsem tem pozabiti, da je leader NZ Fini tudi kandidat za zunanjega ministra in da obstaja nevarnost dodatnega zaostrovanja. Danes, 14. februarja, leto dni po sprejetju zaščitnega zakona in s skoraj šestmesečno zamudo bo ministrski svet imenoval paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine. In po prvih nepotrjenih ve- steh, naj bi predsednik deželne vlade le delno spoštoval imenovanje s strani najbolj reprezentativnih manjšinskih organizacij, v smislu, da bi odpadel eden od predstavnikov krovnih organizacij. Naj še dodamo, da je v torek 12. februarja potekalo srečanje an deželi, ki so se ga udeležili najožji Tondovo sodelavec Alessandro Colautti in predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Sergij Pahor. Domenili so se, da bodo pri predsedstvu deželnega odbora FJK ustanovili neformalno delovno skupino, “kot orodje za soočenje med deželno upravo in slovensko manjšino”, da bi pripomogli h korektnemu izvajanju norm za zaščito slovenske manjšine. Con un po’ di ritardo (siamo già nel pieno della quaresima!) pubblichiamo queste foto che ci rimandano coi ricordi al Natale. Ci giungono da Luseve-ra e ci raccontano una parte dell’attività degli ex emigranti di questa località. Anche loro non hanno poturo dimenticarsi dei bambini e così hanno organizzato una festa di Natale anche per loro. Tutto è successo la vigilia. E’ stata u-na serata particolare con a-nimazione, giochi di prestigio e l’arrivo di Babbo Natale che ha portato un regalo a tutti i bambini del comune. Ai più grandi è sta- zia di Pulfero e San Pietro al Natisone, ed il romanzo “Gli sradicati” di Roman Firmani che, tra l’altro, ha vinto nell’anno appena trascorso il “Premio Emigrazione” dedicato alla letteratura prodotta dagli italiani all’estero. Per la gioia dei grandi e l’orgoglio di mamme e papà, si sono e-sibiti anche i bambini E per concludere le feste natalizie c’è stato per l’epifania il falò (polovin, nel dialetto della Valle del Torre). Un polovin alto oltre tredici metri e acceso nel corso di una serata di festa. Il ricavato è andato, come di consueto, in beneficenza. to donato il libro “Oj Boži-me”, realizzato dalle scuole elementari e dell’infan- Per “Slovenci po svetu -Sloveni nel mondo"hanno portato il loro saluto il presidente Dante Del Medico ed il direttore Renzo Mattelig (foto sopra) Dal profondo dell’inferno ovvero musica dei lager Serata musicale di riflessione venerdì 22 febbraio a S. Pietro Od prvega julija le štiri uprave za gorata področja Nasce l’Ulivo delle Valli E’ stata ufficializzata la scorsa settimana la costituzione dell’associazione per l’Ulivo Valli del Natisone - Nediške doline. Coordinatore è stato nominato Fabrizio Dor-bolò, consigliere comunale a S. Pietro al Natisone, i vice sono invece Rita Gueli e Daniele Golles. Lo scopo dell'associazione, che conta già una trentina di aderenti, è quello di sostenere la politica del centro-sinistra nelle Valli. Nel gennaio di quest’anno, su iniziativa di ex studenti dell’Istituto tecnico commerciale, è sorta a Cividale l’associazione “La memoria del presente”. Il suo proposito è quello di continuare a diffondere anche nella comunità la cultura appresa sui diritti umani e deH’anitirazzismo. In collaborazione con la biblioteca civica e la scuola di musica - Glasbena sola di S. Pietro al Natisone l’associazione organizza una serata musicale di riflessione dedicata alla “musica del tempo dei lager”. “Dal profondo dell’inferno” questo il titolo della manifestazione che a-vrà luogo nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone venerdì 22 febbraio alle ore 18. Deltensemble è il nome del gruppo di artisti che si esibiranno. Si tratta di Fabrizio Casti, violino, Carmine Co-langeli, pianoforte e Maria Paola Colaiuda, so- prano, la voce recitante è quella di Sonia Pellegrino Scafati. Attraverso loro sentiremo le voci di sindacalisti, scrittori, registi, musicisti, professori d’orchestra... per la maggior parte erano ebrei destinati alla soluzione finale. Nemmeno la data non è stata scelta a caso. Il 22 febbraio 1944 tutti gli e-brei presenti nel campo di Fossoli furono deportati ad Auschwitz. In totale partirono da Fossli 2.500 persone. Deženi odbornik za krajevne uprave Luca Ciriani zagotavlja, da delo v pristojnih deželnih telesih večinske koalicije poteka intenzivno že od novembra in da se oblikuje enoten predlog večine za reformo krajevnih uprav, ki bo v kratkem prišel tudi na dan v deželnem svetu. To pa pomeni, poudarja odbornik Nacionalnega zavezništva, da bo dovolj časa zato, da bo do 1. julija kot predvideva zakon deželni svet sprejel ustrezen zakon, s katerim bodo dokončno ukinili deset gorskih skupnosti, ki jih sedaj upravljajo izredni komisarji in rešili to odprto v-prašanje. Kot kaže se deželna vlada opredeljuje za odločno krčenje teh nadobčinskih uprav. Po novem, naj bi oblikovali le štiri upravne enote, eno za Kanalsko dolino in Rezijo, drugo za Karnijo, tretjo za briško-beneško območje in četrto za gorato področje porde-nonske pokrajine. Šport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Colloredo 0-0 3. Categoria Savognese - Ciseriis 3-3 Serenissima - Audace 7-2 JUNIORES Valnatisone - S. Gottardo 3-0 Giovanissimi Valnatisone - Union 91 0-1 Amatori Real Filpa - Ediltomat 1-0 Anni 80 - Real Filpa 2-0 Valli Natisone - S. Daniele 2-1 Pizzeria Rispoli - Pol. Valnatisone 1-3 Pizza Split - Ost. al Colovrat 1 -4 Calcetto Diavoli volanti - Merenderos 5-12 Bronx team - Autoudine 5-4 Moby Dick - Paradiso dei golosi n.p. Elettr. manzanese - Il santo e il lupo 4-7 Prossimo turno 1. Categoria Riviera - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Donatello Savognese - Gaglianese (20/02) Audace - Chiavris JUNIORES Cussignacco - Valnatisone Buonacquisto - Valnatisone (20/2) Giovanissimi Gaglianese - Valnatisone Amatori Baby color - Reai Filpa Valli Natisone - Fagagna Poi. Valnatisone - Bar agli amici Osteria al Colovrat - Orzano Calcetto Merenderos - Hydroclima Bronx team - Dlf/Bpu Artegna - Paradiso dei golosi Klupa 99 - Il santo e il lupo Classifiche 1. Categoria Ancona, Reanese, Lumignacco 36; Coi-loredo di Montalbano, Flumignano 29; Riviera, Tarcentina 27; Trivignano, Union Nogaredo 26; Valnatisone 23; Tricesi-mo, Buonacquisto 22; Tre stelle 18; Ven-zone 17; Majanese 16; Villanova 14. 3. Categoria Arteniese 41; Moimacco 36; Bearzi, Ciseriis, Chiavris 29; Serenissima 27; Gaglianese* 24; Savognese* 22; Savorgna-nese 21; Stella azzurra 20; Fortissimi 17; S. Gottardo 8; Donatello 4; Audace 3. Juniores Valnatisone* 31 ; Buonacquisto* 30; La-varian/Mortean* 27; S. Gottardo* 23; Serenissima 22; Rivolto 18; Cussignacco 17; Azzurra*, Corno 14; Sette Spighe 10; Trivignano*, Comunale Lestizza4. Giovanissimi Valnatisone 29; Union 91 28; Manzanese, Moimacco 22; Com. Pozzuolo* 13; Serenissima 11; Gaglianese* 9; Buonac-quìsto 7; Savorgnanese 6;Torreanese* 5. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa*,Warriors, Bar Roma 20; Baby color 18; Anni 80, Mereto di Capito- lo 17; Termokey, Osteria della salute 16, Ediltomat’ 15; Valli del Natisone 14; S. Daniele 10; Tissano , Fagagna 8, Caffè Miani 7.. Amatori (2. Categoria) Campeglio 17; Pizz. Rispoli, S. Lorenzo 16; Linea golosa, Gunners 15; Poi. Valnatisone 1 4; Bar Savio 13; Agli amici 11 ; L’Arcobaleno 10; Carioca 9; Team Calli-garo 8. Amatori (3. Categoria) Osteria al Colovrat* 25; Ai cons 20, Plaino18; Atletico nazionale 16; Pizza Split 13; Moulin rouge 12; Moimacco 11; Panda 10; Xavier*,Bar Manhattan 9; Orzano 4. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. ■ Una partita in meno I ragazzi della Valnatisone vengono sconfitti e superati in classifica dagli udinesi dell’Union 91 I Giovanissimi perdono... la testa Ancora un pari senza reti per la Valnatisone - La Savognese raggiunta nel recupero, sconfitta l’Audace II Reai Filpa ottiene un successo con V Ediltomat ma perde contro gli Anni 80 - Vince la Valli del Natisone na buona condotta di gara, la blasonata formazione del S. Daniele. Per i biancoverdi sono andati a segno Patrick Birtig, Roberto Clarig (su rigore) e Mauro Clavora. Sabato prossimo a Podpolizza gli Skrati o-spiteranno la formazione di Fagagna. La Polisportiva Valnatisone di Cividale è ritornata al successo espugnando il campo della Pizzeria Rispoli. Nel secondo tempo i ducali hanno fatto centro tre volte (doppietta di Nigro e gol di Rigo) segnando anche il gol della bandiera dei padroni di casa con la sfortunata autorete di Tomad. Lunedì 11 sera a S. Gottardo l’Osteria al Colovrat di Drenchia ha continuato la sua marcia vincente superando la Pizza Split. Per i ragazzi di Roberto Tomasetig sono andati a segno tre volte Patrick Chiuch ed una Stefano Dugaro. La partita di sabato 16 si giocherà a Merso di Sopra alle 14.30. Nel calcetto di Eccellenza i Merenderos hanno espugnato il campo dei Diavoli volanti grazie alle quattro reti di Emiliano Dorbolò, alle tre di Michele Osgnach, alla doppietta di Massimiliano Pozza ed ai gol di Andrea Osgnach, Nicola Sturam e ad un’autorete. Il Bronx Team ha battuto per 5-4 l'Autoudine grazie alle doppiette di Stefano Moreale e Giuliano Causerò ed al gol di Moreno Moratti. In Terza categoria II santo e il lupo, sconfitto dal Birango bar (gol di Andrea Zuiz e Roberto Clarig) si è riabilitato e-spugnando il campo della Elettronica Manzanese grazie alla tripletta di Patrick Birtig ed alle reti di Cristian Birtig, Roberto Clarig, Moreno Mauri ed Andrea Zuiz. (Paolo Caffi) Ottima prestazione della cividalese ai Mondiali di ciclocross Turcutto, la rivincita azzurra A 37 anni la ciclista cividalese Maria Paola Turcutto è ritornata in sella da protagonista, dopo avere abbandonato a causa della sua esclusione dalla squadra azzurra che ha partecipato alle Olimpiadi di Atlanta, le competizioni agonistiche. Dopo questa delusione Paola è tornata a correre nella specialità del ciclocross nella quale ha conquistato il suo terzo titolo nazionale ai campionati italiani di Sassuolo. Con questo risultato i tecnici federali hanno “dovuto" convocarla per i Mondiali del 4 febbraio in Belgio. Anche in questa manifestazione, ottenendo il dodicesimo posto a 2’45” dalla francese Laurence Leboucher, la Turcutto è stata la migliore delle italiane. Ha così voluto dimostrare che si può ottenere buoni risultati con l’allenamento e la volontà, lasciando da parte i farmaci ed il doping. Riapre i battenti il poligono di tiro Il direttivo del Tiro a segno nazionale ha deciso di anticipare l’apertura del poligono di via IV novembre, a-vendo concluso prima del previsto i lavori di manutenzione invernale. Da domenica scorsa i tiratori amatoriali e quelli obbligati (guardie giurate, Polizia municipale e simili) hanno così ripreso a frequentare il poligono. Il presidente del Tiro a segno Paussa e il direttore tecnico Floreancig sono ora fiduciosi in una elevata partecipazione alle gare nazionali in programma. Con il pareggio a reti inviolate ottenuto contro il Colloredo di Montealbano, continua a piccoli passi il cammino della Valnatisone verso l’obiettivo stagionale della salvezza. I ragazzi allenati da Fulvio Degrassi non possono dirsi fortunati: anche nell’ultima partita hanno centrato un palo per tempo con Andrea Lorenzini. Gli azzurri giocheranno domenica 17 a Magnano in Riviera cercando di prolungare la loro serie positiva. Dopo la vittoria nel derby con l’Audace, la Savognese ha ospitato il Ciseriis. I ragazzi di Fedele Cantoni sono riusciti a portarsi in vantaggio per 3-2 sui tarcentini. Per i gial-loblu erano andati a segno Congiu, Meneghin e Buzzi. Nei 6’ di recupero l’arbitro concedeva agli ospiti un calcio di rigore che consentiva di portare a casa un punto. Il recupero del derby con la Gaglianese si giocherà mercoledì 20 febbraio, alle 20.30, sul campo di Corno di Rosaz-zo. L’Audace, falcidiata dalle cinque espulsioni rimediate nel derby e dall’influenza che ha colpito altri due giocatori, a Pradamano non ha potuto contrastare la quadrata Se- renissima. I ragazzi di Claudio Duriavig hanno segnato le loro due reti con Massimiliano Campanella ed il portiere Mauro Spe-cogna, che ha trasformato un calcio di rigore. Gli Juniores della Valnatisone hanno dovuto attendere il secondo tempo per scardinare la difesa del S. Gottardo. All’inizio della seconda frazione di gioco Gabriele Miano ha fallito un calcio di rigore mandando il pallone sopra la traversa. Per fortuna alcuni minuti più tardi una prodezza di Andrea Dugaro sbloccava il risultato. A questo punto la gara non ha avuto più storia ed il risultato è stato arrotondato La Savognese che ha vinto il derby con l’Audace il recupero esterno con il Buonacquisto, proseguendo poi con l’impegno casalingo con il Lavarian/Mor-tean. Dopo il pareggio con la Comunale Pozzuolo i Giovanissimi della Valnatisone hanno perso lo scontro al vertice con l’Union ‘91 dando l’addio alla testa della classifica ed all’im-battibilità che durava dall’inizio della stagione. Per i ragazzi guidati da Renzo Chiarandini sarà molto difficile recuperare i due punti di svantaggio nei confronti degli udinesi. In attesa del debutto nel "14" torneo di S. Giuseppe”, previsto a Lauzacco per sabato 23 febbraio contro l’Union 91/B, gli E-sordienti della Valnatisone giocheranno sabato 16 una gara amichevole a S. Pietro contro la Serenissima. Nel campionato amatoriale di Eccellenza il Reai Filpa di Pulfero, grazie ad una rete siglata al 14’ del primo tempo da Carlo Liberale ha vinto il recupero con l’Ediltomat. Gli azzurri allenati da Severino Ce-darmas sono stati però sconfitti, domenica 10 mattina, nella gara di Lai-pacco con gli Anni ’80. La Valli del Natisone ha invece superato, con u- quindi si giocheranno i due scontri al vertice iniziando mercoledì 20 febbraio con Roberto Clarig (Valli del Natisone) con i gol di Gabriele Iussig e Davide Duriavig. Sabato 16 trasferta a Cussignacco, Hodil so v Suolo v Gorenj Tarbi Fotografija iz lieta 1959 Seviede, Triestini an Benečani se gledajo, ku pas an mačka. Pa te nar-venči benečanski sovražnik TrieStinu je Toninac. Njega parjateu Pauli ga j’ poprašu, ka’ so mu nardil, de je takuo arzkačen pruot njim. - Za... za... tuo, ki... ki la... la... lansko li... li... lieto se... sem v... v... v-prašu an pre... pre-stor ku spea... speaker (Spiker) na... na... ra... radio Ta... Tarst a.... an sa... sa... samuo zatuo, ki... ki se... se...sem Be... Be... Benečan m... me ni... ni...so u... u... uzeli!!! Vigi Tontonel je imeu veliki pašjon za kitaro an vsaki Senjam je hodu na Liesa posluSat kuo jo j’ godu Keko al Guido an Franko. An dan je zlomu o-badvie roke an du š-pitale so mu jih in-gešal od parstu do raman. Kadar je pasu miedih ga j’ popraš u: - Gospuod dohtor, potlè, ki mi snemeta geš, a bom mogù gost kitaro? - Sigurno, de ja! - Oh, fantastično! - je zaueku Vigi Tontonel - An reč, de priet jo nisem migu znu gost!!! *** Toninca je šla dol h kolokatorju runat potriebne dokumente za penzjon. Potlè, ki mu je poviedala preimak, ime an lieta jo j’ poprašu dost otruok ima. - Dvanajst! - je hitro Toninca od-guorila. - An kuo se k-ličejo? - Mirko. - Na zamierte, more bit, de nisem lepuo zastopu. Ste jala “Mirko”? - Ja, se kličejo vsi takuo, Mirko! - Na zastopem gospa, ma kuo nare-dete kar čete poklicat adnega al pa te drugega? - Beh, za glih reč jih kličem po prejmke od njih očetu, ki so vsi drugačni! Nie bluo še puno liet od tegà ne, kar v Gorenjim Tarbju je bla šuola an v tisto Suolo je hodilo puno otruok. Lieta 1959 so bli vsi tel tle. Zbrani so okuole gaspuoda Emila Cenciča, ki je biu tekrat parvo lieto med njim, an so tudi meštra Margherita Grisi, maestro Aldo iz Ažle an še druga meštra iz Bamasa. Franco Balus -Mačkinu, ki nam je poso- du telo fotografijo se na zmisle, kuo se kličejo, se zmisle pa, de je bluo puno otruok, de v vasi je bluo vse živuo... an tudi v Suoli. Poštudierita, tel so otroc, ki so hodil v Suolo v Gorenji Tarbi, potlè, za kar se tiče srienjski kamun, so ble Suole še v Sriednjem, v Dolenjim Tarbju an v Oblici. An tu vsaki Suoli je bluo puno otruok. Pa vamimo se na telo fotografijo. Al se kajšan med vas zapozna al pa zapo-zna kajšnega? Smo Sigurni de ja, ku smo šigumi, de vam pride na pamet puno spominu tistih liepih dnevu, ko sta se potil na šuol-skih klopeh. Kronaka — Uoščilaza bratra Dora ki je v Kanadi Se kak dan antà Izidor Borgii dopune 70 liet. Doro se je rodiu 19. februarja 1932 v veliki družini v Jevščku (mama je bla Marija Kaučič iz tele vasi, tata je biu pa Eugenio iz Oblice). V družini je bluo dvanajst otruok. Tarje so umarli, kar so bli šele mi-neni. Lieta 1950 je družina utekla an paršla v Italijo, Ziviel so nomalo povserode an potlè otroc, kar so zrasli, so šli po sviete. Po sviete je šu tudi te narstariš brat, ki je pru Doro. Tle so ostale samuo Zorka an Marija. Dni na telim kraju Oceana, drugi na te drugi. Pa čeglih so deleč dan od druzega se čujejo, se pišejo, se imajo radi an rata tudi, de kajšan krat se srečajo. Tri lieta od tegà se je Doro varnu da-mu. Videmo ga na fotografiji kupe z Zorko an Marijo. Fotografai so se par ko-rite v njih rojstni vasi, v Jevščku. An seda Doro dopune 70 liet. Za telo lepo parlo- žnost Zorka an Marija mu žele vse narbuojše. De bi učaku še manjku trideset liet, de kar jih bo imeu stuo se ušafajo vsi kupe za na-rest an liep senjam. Za njega rojstni dan mu Zeljo vse narbuojše tudi brata Avgust an Toni an sestra Marta, ki žive v Kanadi, brat Mario, ki je v Kaliforni, navuodi, žlahta, vsi tisti, ki so tle doma an ga poznajo an imajo radi, v parvi varsti klaša 1932. Se ‘no rieč: dragi Doro, Zorka an Maria te dobar ajar, kjer človek se more sprehajat v mieru. So tisti, ki imajo vič cajta an imajo tudi dobro voljo an takuo parhajajo damu tudi za očet svoje benja, sano-Zet, hosti... Adan med telimi je lepuo poštudieru, de bi bluo pametno očet an host. Skoda le, de je začeu pru s tisto staro, veliko bukvijo, ki je že lieta an lieta stala na pravi roki staže, ki peje iz gorenje Dreke do Kolovrata, kjer je “bivacco”. Vasnjani so nam jal: ka’ nie bluo buj pametno an modro posieč garbido, lazo al pa druge drievja, ki jih je puna host? Pravejo, de se jim pru huduo zdi, de tiste bukve jo na bo vič, so tiel še vprašat naj jim parskoče na pomuoč dreški kamun za jo rešit... Na žalost seda namest tiste bukve imajo an velik kup darvi za tu šporget. Vasnjani so Zeii-el rešit tisto bukev, zak jim je parklicala na pamet puno spominu od mladih an otroških liet. 2e šestdeset liet od tega je bla zlo velika, otroc so hodil pod njo se tolit, te veliki so se atu ustavjal za se odpočit... je bila part dreške zgodovine, Štorje. Seda jo nie vič an kar se bo hodilo po tisti stazi za prit do Kolovrata se bo moglo videt samuo an velik, zlo velik Stor, zak je biu štor adnega dreva, ki za ga objet je korlo bit manjku na tri an je pezu parbližno 180 kuintalu! Je bla te # Iz dreškega kamuna nam je paršla novica, de so usie-kli te narbuj veliko bukev cielega kamuna, an še lohni cielih Nediških dolin. Tela je taka sorte novice, ki pari, de se na nikdar zavje za njo, pa nie takuo. Kar človek se hvale za adno rieč, ki je naredu, potlè pride na dan miez ju-di. Vasi Nediških dolin so se tele lieta spraznile. Judje so šli živet v dolino zak dol za krajan je buj lahko Zivi-et: je blizu dielo, je blizu šuola, so blizu butige... pa imiet hišo v rojstni vasi je lepuo an je lepuo se vračat vsakoantarkaj damu, kjer je narguorš jo nie vič Planinska družina Benečije TELOVADBA CORSO DI GINNASTICA od sriede 13. februarja do petka 26. aprila vsako sriedo an petak od 18.30 do 19.30 v telovadnici v Spietre za vpisovanje'. Igor - tel. 0432/727631 v večernih urah četrtek, 14. februarja 2002 čakajo an se troštajo, kupe z njih družinam, te videt preča tle doma. Martedì 19 febbraio Isidoro Borgù compie 70 anni. Isidoro è nato a Jevšček in una famiglia numerosa: mamma Marija di Jevšček, papà Eugenio di Oblizza ed altri undici fratelli e sorelle. Di questi tre sono morti ancora bambini, due in giovane età. Nel 1950 la famiglia è arrivata in Italia. I figli, una volta cresciuti, hanno conosciuto le vie dell’emigrazione. A casa sono rimaste solo Albina (Zorka) che vive a Tarcetta e Maria a Pagnacco, ma il loro pensiero è sempre rivolto a quei fratelli che vivono di là dell’Oceano. Ed ora il loro pensiero va a Isidoro che fra qualche giorno festeggerà i suoi settanta anni di vita. L’augurio che gli fanno è di raggiungere i 100 in salute e serenità, di rivederlo qui a casa come è successo tre anni, quando hanno fatto un salto anche nel loro paese natio e si sono fotografati davanti alla fontana che li ha visti giocare quando erano ancora bambini e tutti uniti. Gli auguri di un felice compleanno gli giungano anche dai fratelli Avgust e Toni e dalla sorella Marta, che vivono in Canada, dal fratello Mario dalla California, dai nipoti e da tutti i parenti, nonché dagli amici, numerosi anche qui a casa ed in particolare dalla classe 1932. E da parte nostre auguri a lui, ma anche a tutta la famiglia, perché possano ritrovarsi ancora una volta, tutti assieme, qui a casa. je tudi umaru v Spitale v Latisani, kjer so se troštal, de mu bojo mogli pomagat ozdravet. V veliki žalost je pustu ženo Gino, sina Marca, mamo Anito, sestre Lidio an Lucio, kunjade, na-vuode, taščo an tastu an v-so drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Como di Rosazzo v saboto 2. februarja zjutra. SPETER Spietar - Barnas Žalostna novica V čedajskem spitale nas je zapustila Irene Michieli. Imiela je 69 liet. Irene je bla iz Spietra, živiela pa je v Bamase. Nje družina so bli sestra, kunjad an druga žlahta. V žalost je pustila nje an parjatelje, ki so jo poznali an imiel radi. Nje pogreb je biu v Spietre v sriedo 6. februarja zjutra. SAPPADA s koriero ob 7.00 iz Spietra (sriednje Suole) damu se vamemo ob 20.30 za se vpisal'. Dino 726056, Lorenzo 723205, Renato 727047, Gregorio 727530 PRAPOTNO Kodermaci Zbuogam Luciano Je imeu samuo 52 liet, pa smo že puno krat jal an pisal, de smart na vebiera, na ku pobiera. Luciano Velliscig se je rodiu par Kodermacih, vasica v pra-ponskem kamunu, kjer ankrat je bluo puno ljudi. Ziveu pa je v Como di Rosazzo kupe z njega družino. Oboleu je an hitro potlè Cai Val Natisone V NEDIEJO 24. FEBRUARJA Kronaka Kak dan od tegà so se zbrali tisti od Cai - Val Na-tisone an predstavili, pre-Zental njih program za lieto 2002. Je zaries bogat an muormo reC, de so poštudi-eral na vse, tudi na družine z otruok, an ne samuo na tiste, ki jim je vSeč se pliezt bo buj zahtevnih (impegnative) stazah. 24 februarja - V Sappa-do s koriero; 3. marca - Sri-ednje an druge kraje telega kamuna; 17. marca - Iz Gorenje Mierse do svete Ma-dalene v Oblico; 7. obrila -Fojda / Malghe Porzus; 21. obrila - Kraguonca; 25. obrila - Sci fondo escursionismo na Bogatin; 12. maja - Cuaman, kupe s Planinsko družino Benečije; 26. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.L' Videm / Udine Cai Val Natisone ponuja... Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 : E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28192 Naročnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge drZave: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2iro račun SDK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Associato all’USPI maja - Due pizzi m. 2046 (Julijske Alpe); 2. junija -Matajur za mednarodno lieto gore (anno intemazionale della montagna); 16. junija - Laška Planja m. 2448 (Julijske Alpe), kupe s Cai Manzano; 30. junija -Zermula m. 2145 (Karnijske Alpe); 14. luja - Spik m. 2472 (Julijske Alpe); 28. luja - Coglians m. 2780 (Karnijske Alpe); 16./19. vošta - Gruppo Sella, štier dni v Dolomitih; 25. vošta -Auronzo / Gr. Marmarole (Dolomiti) izlet s koriero; 1. setemberja - Matajur, praznik gore; 15. setemberja Nabois Grande m. 2313 (Julijske Alpe); 29. setemberja - Piancavallo / Cimon del Cavallo m. 2251 (Furlanske Dolomite); 13. otu-berja - Idarska dolina; 27. otuberja - Burnjak na svetlim Martine; 17. novembe-fja - obCni zbor (assem- VENDESI a Savogna appartamento in palazzina di recente costruzione. Telefonare allo 0432/703072 TRADUZIONI Mi offro per traduzioni scientifiche dal tedesco e dal francese. Tel. elio 0432/727893 ore serali o mattina blea) an kosilo za vse Ciane (soci). An potlè še: do marca sci fondo; 2. junija se puode Cedit stazo 749, na koncu pastašuta; na viljo Božica, 24. diCemberja, pohod s faglami na Roba; zadnji dan lieta na Matajure. Naročni Italija Evropa Amerike Avstralija onamenti 30 evro (58.000 liri 36 evro (70.000 lir) 60 evro (116.000 lir) Štem (122.000 lir) A causa di un ritardo delle Poste nello stampare i bollettini in euro, non abbiamo ancora potuto inserirli nel giornale. Lo faremo appena possibile. Nel frattempo chi ne ha la possibilità può passare a pagare l’abbonamento in ufficio (dal lunedì al venerdì dalle 8 alle 17) VENDESI casa a schiera a S. Pietro: cucina, soggiorno, bicamere, bagno, orto e giardino. Tel. 0432/727631 oppure 732306 CERCO in affitto casetta o appartamento nelle Valli del Natisone. Telefonare allo 0432/727893 ore serali o mattina Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. FEBRUARJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Skmtove tel. 723008 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje. v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaS duom. ’Na lipa na sred Sevcà Ankrat v Seve so imiel ta na sred vasi an kostanj, tisti te duj. Pod njim so se vasnjani zbieral, pod njega sienco so se poguarjal, posmejal, potroštal, počival. Tle so se zbieral za štivan-ko... Ce si imeu vojo se po-guarit s kajšnim, si viedu, kam iti, posebno poliete, kar pod njim je bla velika sienca... Potlè, tel kostanj je usahnu. Ki narest? Ostat brez tistega drievja, ki za vas je puno pomenilo, je bluo zaries žalostno. Kje ušafat tako lepo sienco, ki te je klicala na klepet, na pogua-rjanje, na srečanje s parja-telji? Adni vasnjani so se po-menal an takuo odločil, de je bluo trieba usadit drugo drevuo an takuo je šlo. Usadil so ‘no lipo. S telimi fotografijami smo zaviedli an koščič zgodovine an navad sevške vasi. Pisat takale novice nam je pru všeč, ku je všeč našim bralcem jih brat An fotografska makina je ujela dva momenta tistega dneva. Tle par kraj so Giulio an njega sin Gianpaolo - Niežna po domaCe, an še Renzo Balentacu. Kar so usadil lipo je bluo trieba an jo “okarstit” an takuo so paršli na pomuoC še Gianni Vuku, ki ima v naruoCju njega te malega Pietra (al Petrà, po našim) an še Tona Balentacu (videmo jih tle par kraj). Buog jim di zdravje an sreCo njim an vasnjanam, de bi jim sienca lipe dajala hlad puno, puno liet. Fotografija gor na varh je bila nareta nih petdeset liet od tegà, le na tistim prestoru. Nardil so jo, kar je paršu vasnjan Doro Lie-nartu taz Kanada gledat družino, vasnjane an parja-telje. Tudi tuole je an ko-SCiC zgodovine, Štorje, naših vasi.