,,Usoda našega naroda in učiteljstvo." -Y Istri nema klerikalizma". Tako meje zavrnil nek odličen pristas isterskih Slovencev in Hrvatov, ko sva premotrivala položaj in politiko isterskih Slovanov v obče. Možu sem pripoznal, da ima prav v jednem pomenu, namreč v tem, da v Istriji ne nastopa klerikalizem še z ono brezobzirnostjo kakor pri nas na Kranjskem, ali pa na Goriškein. Toda, ko sem ga pa opozoril na neke pojave, ki se porajajo dan na dan ravno na obalih tržaškega zaliva in v njenem obližju — obljubil mi j e, stvar zasledovati paznega očesa. Opozoril sem ga posebno na ona dejstva, ki jih precej pogosto navaja ^Edinost" — kar se pa njej ne dozdeva, da bi bili to oznanjevalci in zaščitniki onega klerikalizma, ki pastopa tako brezobzirno na Kranjskem in na Goriskem, a očividno narašča tudi vže na Štajerskem. Navedel sem mu najnovejše pojave v Dekanih, priporočanje ^Primorskega lista" po znanem ,,Cavalichu et consortes", delovanje »amicovcev" in slednjič pisavo zvestega sodruga „ Slovenčevega in nGorice" — tržaškega nNovega lista". Zatrdil sem mu, da bode nastopil ta list — in jih že nastopa — ravno ista pota, kakor jih hodijo listi a-la ,,Slovenec"; nGorica"; -Primorski list", ,,Domoljub" in ,,Slov. Gospodar". Pritrdil sem mu pa, da je isterska duhovš.inavvečiniprepojena šez onim pravim domoljubj em, z ono sveto navdušenostjo za blagor in povzdigo zatiranega in bednega istrskega ljudstva kakor je bila, recimo, stara kranjska alipa goriška duhovščina. Pa časi se spreminjajo in mi tudi ž njimi. Naj zaveje iz tržaškega škofijstva n. pr. taka sapa, kakor piha n. pr. iz Ijubljanskega ali pa goriškega in naj nastopi v Trstu n. pr. nekaj takih posvetnjakov, kakor so n. pr. v Ljubljani najnovejši deželni zastopniki kmetških občin na Kranjskem — no potem smo ravno tam; kakor po n. pr. sedaj na Goriškem. Kje se je kedaj goriškim voditeljem — recimo pred dvema letoma — dozdevalo, da bodeta na Goriškem nastali dve stranki — po istem kopitu kakor na Kranjskem! Kar imamo sedaj na Kranjskem in Goriškem, to dočakamo prej ali slej i na Primorskem — — — — — — — —. Zgoraj smo omenili primorskega klerikalnega pobratima ,,Slovenca" in ,,Gorice" tržaškega nNovega lista". Ta obskurni listič — ki najbrže je iz jasel mednarodnega klerikalizma — nastopil je posebno taktiko, s katero hoce zasejati klerikalno seme v Primorje. Ta listič in njega vodje pač predobro vedo, da v Istri klerikalizem še nima tal, dokler soglasno nastopata med narodom edina inteligentna slojeva, to je duhovščina in učiteljstvo. In sedaj je treba umetnim potom zasejati prepir med ta dva slojeva — zato pa prinaša ta list večkrat proti učiteljstvu naperjne, tendencijozne notice in — cele članke. -Učit. Tovariš" zavrnil je vže jedenkrat primerno nekak pomflet tega lističa na učiteljstvo, ki je zagledal beli dan pod imenom ,,Učiteljski stan-resen stan". — Stevilki 94. in 95. ,,Novega lista" t. 1. sta prinesli zopet članek, naperjen proti slovenskemu učiteljstvu pod naslovom: ,,Usoda našega narodain učiteljstvo". Članku se kmalu spozna, kam ,,pes taco moli". Deli se članek v dva dela, in prvemu delu se mora pripoznati, da je pisan še dokaj objektivno, posebno kar se tiče političnega sisteina. Tržaški domoljubi so imeli vže priliko nekoliko spoznati taktiko klerikalnih kranj. posvetnjakov. Zastopnik škofjeloških kmetskih občin v dežel. zboru jim bodi poklican v spomin. A glavna smisel vsega članka se pak koncentruje v drugem delu spisa, k j e r s e d e 1 a p r o p a g a n d a z a „ S1 o m š k a r j e " i n redovniške šole, a narodno napredno-učiteljstvo pa smatra ,,najsposobnejšim" za regenatstvo. Slušajmo, kako raodruje člankar ,,Novega lista": ,,Jedno najusodnejšili šabovih potez proti naši narodni vzgoji pa je završil pangermanski zistem s tem ,,da je razdružil naše narodno učiteljstvo in jeden del istega nabujskal proti najboljši (!) tovarišici učiteljstva na učnem polju, duhovšeini. Ta tuji vpliv, ki iz prej navedenih političnih vzrokov deluje na to, da slovensko uciteljstvo ne bode v gmotnem zadovoljno s svojim stanom, se je urinil mej naše narodno učiteljstvo in poskusil pri istem, koliko se da pridobiti za ta političen sistem. Potem pa se m ej naprednimi učitelji še blini neka vnanjost v načelih, ki naj nosi znak absolutne svobode in samostalnosti učiteljska stanu! Na videz se glasi, kakor da ne more vse slovensko učiteljstvo delovati pod geslom najuzornejšega (?) pedagoga (!) Slomšeka, marveč pa je bil potreben razkol mej učiteljstvom; resnično pa je in ostane, da je ta razkol ščuvala našemu narodu sovražna tuja sila in navdahnjila svojim duhom oni del mej učiteljstvom, kije najdovzetnejši za moderno svetovne, učiteljske, a ne slovenskernu narodu koristne ideje, oni del, ki je po svojej moralni kvalifikaciji v danem slučaji najpristopniši — renegatstvu. Mi smo uverjeni, da bi se terau delu slovenskega učiteljstva tudi ne godilo preslabo od onega bipa naprej, ko bi se izkazalo dovzetno za velikonemške težnje mej nami, oziroma, ki bi hotelo jadrati „__.___ deutscber Flagge". NemŠka propaganda hoče tudi vidnih znakov, radi tega dobiva dokazov v onih vrstah, ki so se izneverile pravemu slovenskemu programu, ki ga je začrtal našemu učiteljstvu nepozabni Slomsek. In kako značilni so ti znaki! Tu velja načelo: ,,Proč od Rima!" proč s farji, isto načelo, ki je tudi načelo pangermansko-židovsko protestanski propagandi, katere ost je obrnjena proti katoliški duhovšČini. Pa reci kdo, ako ni to za izjokati (?) se žalostno? Potemje pačjasno dovolj, zakaj se napredni ucitelji tako trdovratno in s toliko samozavestjo in sovražnimi manirami postavljajo v boj proti svojirn, narodu in veri zvestim tovarišem in zakaj s e zgražajo v duhu, ki je tako lasten pangermanskemu. Ob takem dejstvu je tudi uinevno, zakaj tej struji pripadajoci nadzorniki tako terorizujejo učitelje, ki po svoji vesti ne morejo izdati naroda tujcem. Za ta terorizem imajo pač najboljšo zaslombo v 18.000 organizovanih nemških uciteljev. Ali se razumemo? In zakaj so baš ti napredni učitelji tako barbarsko surovi nasproti „ Slomškarjem" in duhovšcini? Zato, ker očitajoca slaba vest hoče za svoje utešenje brutalnosti, sicer ne molči. Z brutalnostjo se hoče pobiti k tlom, kar bi drugače bujno rastlo kot huda vest o silnem. izdajstvu. Prav naravno je torej, da vestni narodni učitelji ne dosežejo z lepa ugodnega gmotnega položaja ter da je popolnoma odveč pričakovati, da bi katera ,,stranka" (aha!) mogla za učiteljstvo kaj storiti — ko pa to ovira ona roka, ki ovira vse naše narodno življenje (ste čuli!) — pangermanski zistem. Le tedaj bode bolje zanje, ako se zapodi kaj izvenrednega v deželi, v kateri žive in poučujejo — to izvanrednost naj si vsakdo sam misli." In to misel nam prav jasno pove Člankar z naslednjirn: ,,Nam se je svoj časpodtikalo, da želimo nazaj redovniško šolo. Tegapazaradi mučenikov v uciteljstvu želeti nemoremo, kerbipotem mora 1 i • želeti, da zgubi svoj kruh tudi oni del učiteljstva, ki se ni izneverii slovenski zastavi. Kaj torej namerava pangermanski zistem z naŠim učiteljstvom t. j. z našo narodno vzgojo, smo v teb kratkih vrstah povedali: on namerava čim preje izpodgrebsti tla rodoljubnemu(?) uciteljstvu, ali je prisiliti, da se odreče svoji zastavi. Ker pa ta zistem to koče, moramo se nehote vprašati, ali bi bil kaj takega zistem zamogel hoteti pri redovnikih? Pri onih učiteljih, do katerih ne bi bila pristopna, ker so jo odločno odbijali, zlobna pangennanska politika. In tu se nam skoro vriva velika misel: ali pa že ni ležalo v tem velikonemškem načrtu, da se odpravijo te ugledne redovniške šole7 katerih ne bi mogel napasti pangermanski volk, kakor zamore svobodne učitelje lajike? In naša narodna vzgoja, ali bi ne bila varniša nego paje zdaj, ko preži na naše učiteljsvo ta velika nevarnost?" — Ali hočemo polemizovati s tem Člankom? Hočemo li nasteti ona dejstva, vsled katerih so se porodili ,,Slomškarji"? Hočemo li podati natancnejo sliko o onem ponemčevalnem sistemu, o onej ponemčevalni metodi7 katera vlada po naših samostanskik šolah ? Ne in zopet ne! Takemi. članku, ki ga je pisal človek, ki ima pravico soditi o slov. u.iteljstvu innjega delovanju toliko, kakor slepec o barvah, pač ni vredno odgovarjati. Kadar bode pa mož prišel s suhimi fakti na dan, kadar bo prinesel in obelodanil štatistiko, na podlagi katere se bo pa s številkami dalo dokazati, kako sistematično potujčuje slovensko učiteljstvo slovenski narod s tem7 da strerai za potujcevanje istega s tem7 da se odtujuje raznim narodnim društvom, da ne podpira domačega slovstva, domačega časopisja, — no potem bodeino pa govorili in sicer jasno in — odločno. Sklepamo pa s srčno željo, da7 ako vam je ljub mir in ako hočete, da ne stopimo tudi v Istri v oni položaj slovenskega razkola, kako n. pr. na Kranjskem ali pa na Goriškem, in tu bode razkol usodnega pomena za slovenski oziroma hrvaški narod — prenehajte z objavljanjem takih parafletov. Slovensko učiteljstvo je v prvih vrstah narodnih delavcev in gorje slovenskemu narodu, ako prisilite to nesebično učiteljstvo7 da se umakne s pozorišča narodnega dela7 potem bo slovenski narod kmalu lahko klical: morituri vos salutant. Pravim isterskim narodnjakorn pa polagamo na srce7 da zapirajo duri takim obskurnim lističem, kakor je ravno ta MNovi Iist"7 ker struna, ako je prenapeta — poči.