List 24. » » - n « • » • v* Tečaj LI. I I vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld 50 ki I zhaj aj o pošti prejemane pa leto 40 kr. Naročnino prejema za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in pravništvo v Blasnikovi tiskarni četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljnbljani se plača na Oglase vrsto za enkrat 8 kr za dvakrat 12 kr za trikrat 15 kr (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic". V Ljubljani 16. junija 1893 Politiški oddelek. 1 Ä^Ä ^ Lepo ni, če sploh v kakem zastopu hoče absolutno tega 55 Novice na zatožni klopi gospodariti le večina ne ozirajoč se na manjšino, stališča je obsodil sedanji parlamentarizem tudi tukajšnji „Slovenec", pri katerem sodeluje več učenih mož, vsaj pišejo zanj, kakor se po Ljubljani govori, mi tega ne Tako smo dali naslov našemu današnjem članku, vemo, tudi bogoslovja doktorji iz Gorice. če bi se večina Povedati pa moramo precej da nesmo bili toženi pred „Kmetijske družbe" izrekla za kako določno politiko,- ima sodiščem, temveč nekje drugje Vlogo tožitelja je bil manjšina tudi pravico zahtevati, da se nanjo ozira in bi proti nam prevzel vrhniški kapelan gosp Bohinc Vlogo to tudi storila, in s tem bi se zanesel razpor v družbo, sodišča bi bil imel prevzeti občni zbor kmetijske družbe, ki bi jej gotovo ne koristil. Vsak nepristranski človek ki se pa ni spoznal kompetentnega to stvar torej mora priznati, kako pogubna je taktika, katero je hotel vsa tožba pala v vodo ce tudi je zatožbo podpiral celo vrhniški kaplan zanesti v „Kmetijsko družbo" in kako knezoškofijski tajnik gospod Šiška ki je sam odbornik prav jj Kmetijske družbe imel zbor, da se ni menil za njegovo besedičenje. Da je tajnik plačan, to mislimo, da so člani prej Pi občnem zboru gospod Bohinc najprej hvalil vedeli, in gospodu Bohincu pač ni bilo treba tega dvakrat delovanje „Kmetijske družbe in njenega tajnika potem naglašati. Zastonj pač nikdo tega dela opravljati ne more je pa nakrat našel neko senčno stvai Plačana oseba, in se tudi od nikogar zahtevati ne more,.da bi je opi „Kmetijske družbe urednik je odbor tajnik slučaj tudi podpisan Ijal Sicer pa gospod tajnik pač ne dobiva plače iz ud našega lista in to je tista strašna pregreha. ^Klical nine posamičnih članov, ki je tudi tako majhna da bi Kmetijske Družbe da naj gleda, da se ta ne- gospod govornik bil po lastnem preudarku lahko spoznaj. ker se prilika odstrar strinja z mnenjem večine kmetovalcev in pa tijske družbe" našega lista politika menda ne da se vsa tudi za ude porabi. Sicer naj bi pa gospod Bohinc bil malo pomislil, kaj bi bilo, ko bi se povsod in se s tem zanaša razpor članov „Kme družbo. avnali po njegovem načelu. Dobe se duhovniki, ki tudi Ta obtožba je taka liko spregovorimo o njej da nas dolžnost veže, da neko- tirajo politiko, ki se ne vjema večkrat z mnenjem večine Pretresovali ne bodemo gospod kaplan Bohinc kompetenten soditi če je poli- njih župljanov. Se li to pogosto prigodi, mi ne vemo da se pa pripeti, se pa pač ne bode oporekalo. ali Kaj bi tika našega lista vjema s politiko večine članov „Kme rekel gospod Bohinc,' ko bi ob tacih prilikah kak slo tijske družbe ali ne. posname da bi bil on zadovoljen Iz njegovih besed se pa lahko venski list prinesel dopis, v katerem bi stalo, naš gosp. da je morda gospod župnik ali kaplan, katerega mi plačujemo, kateremu mi dajemo biro, tira politiko, ki se ne vjema z mnenjem Ravno tako nespodobno je pa bilo, če se je tajniku „Kmetijske tajnik urednik kacega lista, ki bi podpiral politiko, kateri on odobrava, in po njegovem mnenju večina članov „Kme tijske družbe". najboljše sredstvo večine naše župnije. Bi li to ne bilo nespodobno. To stališče je popolnoma napačno m je Da je da se v družbo zanese razpor gospod Bohinc zahteval nobeno politiko da se tajnik ne sme mešati v ne v konservativno ne v liberalno 1 bi se mi ne bili toliko čudili, če tudi bi se to nič prav ne vjemalo z osnovnimi zakoni o občnih pravicah državljanov družbe" očitala plača njegova. Počenjanje gospoda Bohinca je pa obsojati tudi z narodnega ozira. Dosedaj so vsi slovenski listi obsojali, če je morda vlada pritiskala v političnem oziru na urad- % nike. ali načelo, katei sodbe vredno. pa on razvil 1 bodoče bi pa tega ne mogli, ker vlada ima pač je pa naravnost ob- ravno tako pravico vplivati na svoje uradnike, kakor bi jo imel odbor „Kmetijske družbe" in s tem se odpira J K, pot ečji korupciji. Mi sicer sami nesmo zato. da bi t er i h morda držav Družbe" adniki ali pa tudi tajnik „Kmetijske osebam pa mi ne prekoračimo. Če pišemo proti visokim oje službe zlorabili v politične namene ali v pišemo spodobno, če tudi odločno. Za obstanek kolikor je pa jim dovolj oda se boriti je pečati se s politiko, se pa katere strani koli dolžnost, naj preti nost od Jim mora pustiti popolna prosta volja, naj se že potem kateri ostanemo vedno zvesti in to nikakor ne nasprotuje naši veri, njih politika strinja z večino ali manjšino, bodi konsei kakor smo bili dosedaj vativna ali liberalna, vse svoje dolžnosti in da Pil v svojem uradnem poslu store vero, dom, cesarja" tem oziru se pa tajniku gospodu gesla ne izneverimo Ze petdeset let se držimo našega starega gesla T) vse za in se tudi v bodoče nobeni točki tega ni nic moglo očitati Trdno se ga je držal pokoj dr Gospod Bohinc je pa tudi nekaj pretil z nekakim Bleiweis in trdno se ga hočemo držali tudi mi odločnejim postopanjem Če smo ga pi razumeli hotel je nekako pretiti, da bode on in somišljeniki njegovi za tem oziru pa mi Politični pregled. čeli nekako itacijo proti družbi da se tudi njegovi somišljeniki ne strinjajo ž razredu deset progresov slimo, njim. kmeta. Tudi odprava prisilne legalizacije se je utemeljevala s to skrbjo za kmeta in mi nikakor ne dvomimo v Volitve v Trstu so končane Izvoljenih je v prvem Vsaj se vendar v vseh njih listih naglaša skrb do cev m le dva konservative zadnjih volitvah sta pa v tem razredu bila voljena Pri pred dv gresovca. Pop leta Pf odkritosrčnost njih zatrjevanj. Kacega pomena je pravo tudi v okolici pa celo prvi razred veljal za trdnjavo konservativne in Avstriji prijazne stranke n Kme Pa progresovci prvič dobili jeden mandat. V novem mestnem zboru bode 35 tijska družba mislimo za naše kmetijstvo da je znano in zatorej Slovencev Mogoče progresov 14 konservati D baš iz ljubezni do kmeta se ne lotili ta cega razdirovalnega osebnega nasprotja. dela Tudi samo iz politične strastij in avl volitve celo progresov pa še celo, da novi mestni zbor raz- tretjem bodo redu in pri potem merni zaslepljenosti si upala lotiti tacega herostratskega dela stranka, ki bi v svoji neiz- vladnega sistema slovauski živelj. mestnem zboru. Tak izid volitev je lepo ih v sami posled olitvah zmagajo Ö podarili sedanji v No povsod pospešuje italijanstvo C prezira ) se morala z vso odločnostjo obsojati in bi zgubila bati se je, da bode tržaški župan bode sedaj progresov magistratu iredenta imela dobro zavetj m vsako pravico ponašati se s svojo skrbjo do kmeta Delegacije imajo sedaj svoje skup seje in se je v Knezoškofijski gospod tajnik naš list več m Bleiweisom. pa zatrjeval, da se drži tiste politike, kater njih že rešil budget vnanjih stvarij. V avstrijski delegaciji vorili _so go se je držal pod P tajnik pokojnega Bleweisa dobi tem oziru pa moramo izreči, da gospod Viljem Pfeifer. V odsekih obeh dele proti budgetu za vnanje stvari mladočeški delegatj je pa mej drugim zagovarjal tudi slovenski poslanec trdi Da morda „Novice poznal ni, če kaj tacega tako pisale, so uzrok predrusfačene pod Bleiweisom neso povsem nikdo ni pisal proti absolutni narodnosti azmere. Tedaj še vorienia o tem, da se je dijakom, povedalo biti člani dijaških društ voril. ki so pa bilo mnogo go častniki pre našim narodnim veljnikom da se kaka občna prepoved ni dala Vojni minister je odg naročilo. temveč se je po društvom bodo da naj opozorijo dotične dijake, da ne kakor se pa dela sedaj. Če bi se pa tedaj bil vojaško člani dijaških društev, v katerih bi častj V nekaterih prišli navskriž z kdo tako daleč spozabil ki bi se bil proti temu bil gospod dr. Bleiw dijaških društvih se dogajajo oglasil kajti v narodnih šanjih je bil on do skrajnosti odločen in neupoglji pr vpr ilojalne demonstracije, druga pa ne dajo viteškega zadoščenj Jeden delegatov je pozoril ministra, da je dvoboj prepovedan v ali minister mu je odgovoril, da se pri sedanjih razmerah ne tacih ih se tudi ni motite, če mislite na nobeno osebo. Jako se da pokojni dr. Bleiw bil da se tudi v čisto političnih stvareh moramo pr more lahko z ago v stvar. brez njega izhajati, če tudi ga on nost ne Zares čudne razmere dino po svojih škofih V Ze 25 leti avnati je je v kazenskem zakonu prepovedana s katol.ško vero in duhom sedanjega časa. še celo minister opravičuje se ne riDia listu neki okrožnici o šolskih zadevah je uprl v svojem Hrvaško čudne razmere so na Hrvaškem če tudi občno mislilo da se je spr knezoškolijskega konzistorij članov na željo vlade. dotična okrožnica izdala po sklepu Dr veni in Avstrij Ta Sla- V osemdnevni zapor in 1000 gld. globe teden je bil obsojen urednik „Hrvatske" zaradi članka pravdništvo našlo je v dotičnem članku hudodels ne pa le po jednem njegovih motenja javnega miru Ker Ce se po » Slovenčevi politiki ne mi v tem oziru ne avnamo se ker se držimo politike dr. Bleivv ravnamo ad tega. ga Kam bi prišli ko porotniki oproščer zaradi zanemarjenja dolžne paznosti navadno sodišče. pa vedelo, da bode urednik pred tožilo zaradi tega hudodelstva, temveč da ga usiliti poprijeli take politike, kakor jo hočejo nekateri nam pisal dotični članek,. da dobro ve, Zastonj je urednik zagotavljal, da je spravilo pred am celo kaj s dal v list in je bil nam kažejo nekateri dogodki na Koroškem škof podpir kj er • v pričami pripravljen dokazati svojo trditev, ali vse ui naravnost germanizacijo. Take politike ne more zagovarjati tudi noben list, kater tem oziru pa mi tudi ne pritrjujemo misli je res naroden me pomagalo. Sodišče ni ustreglo njegovi zahtevi, da bi ga postavilo pred porotnike, temveč ga je obsodilo zaradi neza-marjenja dolžne paznosti po predlogu državnega pravdnika. da ali molčati če morda tako politiko tir visok dostojanstvenik duhovni ali pa svetni m višji dostojanstvenik je kdo mo-kven bodi Avstrija, Nemčija in Rusij Kakor znano j stro-ogrski minister vnanjih rečij v delegacijah govoreč o sve tovnem miru in prijateljskih razmerah Avstro Ogerske z dru temveč lahko nam škoduje, in tem gimi državami Rusko in Avstro-Ogersko posebno poudarjal prijateljske odnošaj mej vecji upor je zatorej potreben od narodne strani, čemer seveda se mej spodobnosti ne sme prekoračiti pr ka To je nemške liste močno razjarilo m pišeio močno proti Avstro-Ogerski, češ, da je ta začela ko- • v • ketovati da Rusijo. Posebno Bismarck v bo Avstro-Ogerska zapustila Nemčijo kot ojem glasilu zatrj zaveznico in se i J prid em la Rusij nemški. Bismarck seveda to trdi, da črni sedanj Br lota združimo kovinske robove, ako jih toliko X v ces da ne ume politikovati Francoski ti dovolistvom tudi glašajo približanje Rusij večinoma zadovoljni gla ki listi so \ o da bodo best de Kalnokyje\ in Avstro-Ogerske z izjavo Kalnokyje\ jako pomirjevalno ter in aztopimo, da se sprimejo Kleparji postopajo tako pri spajanji cinastih delov Robovi se lepo osnažijo potem se pa lotna svetilnica naravna zaporedoma po vsej raz- vale na javuo mnenje Nemčija, nekaterih krajih Volilni boj na Nemškem je kaj buren poki se Treba je pa -pri tem veliko vaje in opreznosti, ker ob hitro raztopi in pokvar Zato opisano spajanje šili so se v ze krvavi izgredi Yladni listi napadaj ker je Kalnokvj ropski tro-odrskega ministra položaj vse premirno na slikal nanjih zadev . Radi edkokdaj navadi in velja bolj za nekak mojsterski čin 1 bili namreč ideli d bi bil minister poudarjal vojno nevar- ki se uporablja le v posebnih slučajih Spajanje z električnim tokom nost da bi potem volilci na Nemškem^rajši olili privržence bolj širi pripi vojaške predlog Skoro gotov je že, da vlada v slučaj v ce ne bo v zpusti novi zbornici večine za ojaško predlogo zopet drage novejši dobi vedno za tako postopanje so obširne in 1. Mali obrtnik se v velikih tovarnah izpelj pač ne mor še posluževati elektriškega lotanja. Zato ga isto rj zato tem potrebnejša Vladi zdi se namreč zdaj pomnožitev vojske se ^^ ^^demo podrobneje opisovali in gotovo zadošča ako ker se Avstrija preko Nemčije jela se bližati Rusiji. Rusija Kralji zadev stvari zinjo ga samo naštejemo. Car povabil podala na pot. toliko okreval da je \ kraljico Natalijo v Petrograd v ze Ruski minister pet odstv njih anjih Obrtnijske raznoterosti. Cuj se, da se bo carevič zaročil s prince Ženska kot mizarski pomagač V Kopenhagenu Alice Srbija nukinjo angleške kralj Viktorije Eadikalci nameravajo baje bi 1 beralne minuli teden je naprav zadruga mizarjev prejela kot pomagača deklico pomagaški izpit z izvrstnim uspehom Dekle ministre tožiti zaradi rušenja usta\ Liberalci temu naspioti je staro 25 let in je hči pomorskega kapitana Vstopila pretij radikalcem da bodo objavili pisma katere so odlični pred leti za mizarskega učenca m se vrlo dobro izvežbala dikalei pisali proti dinastiji rakih pisem, pravijo liberalci Ona ženski pomagač v tem obrtu v • • da imajo celo kopo Sknpsc sišla se dne 13. t. m v posvetov Metropolit Mihael veren pristaš liberalne i pač prvi Zobna kolesa, ki ne razpočijo 1 zobna kolesa iz kož h & Co. prodaj stranke dal ostavko t da mu ni moč več postopati m lana iz ih kož ki so z močnim pritiskom zdruzene kraljevati tako tega ni kakor bi sam hotel. Sicer mu pa že zaradi segajo taka kolesa v železna zobata kolesa Tvrdka J. Malo-V Ameriki so izde- Ako zelo peh moči devah ločitv obstati, ker mu zakona kraljevi] adi 'čudnega postopanja o za-starišev, ni lahko bivati v Be- ^oden Ropota ne delajo nikakega in tudi njih vztrajnost velika. Vrežejo se jim lahko poljubni zobj zato prodaj lemgradu če se Natalija vrne. omenjena tvrdka tudi cele ploče zob na periferij da jih Grško in umela Grško in Rumunsko. Eumunsko so se baj Dii.lomatiški odnošaji mej na pro 3 zboljšali Giške baje Avstrij; Obe državi sporaz more treba kdar mazati Takih koles ni Dobe^se v vseh premerih do 630 mili- potem vsak tovarnar po svoje izrezati metrov. Cena je jako nizka Kolo ki ima na pr 127 mili metrov v premeni in je 82 5 milimetrov debela, stane 20 gld Kuhanje firneža Ako kuhamo laneno tako da lahko pristopa zrak bimo iz njegi hano laneno firn postane vedno bolj gosto in konečno do kakor neku Ta se dokaj hitrej suši. Da fir Spajanje (lotanje). nemo olju še nekatere tvarim napačen način. Nekateri devaj hitreje kuhan in bolj kar se pa čestokrat o pride-odi na kruhovih drobtin, česna daj (Konec.) Našteti hočemo še nekatei med lotanje, a dela imajo ž njim veliko podobnosti ki sicer ne spa- Taka in celo pasjeka Ako na ta način dobe firnez, se imaj jedino kuhanju zahvaliti, a ne pridjanim tvarmam Jedino prave primešanine so razne kemične soli. osobito pa kisika polni dela so: Zali tj s k druženj beljenih svinčeni oksidi (svinčena gladkina, Bleiglätte surik, Mennige) plosk br lota in tako galvansko spajanj in nekateri manganovi okisi Ti pridevki imajo dvoj nalogo firneža Zalitj s kovino (Vergiessen) imenu emo ono pošto pri kuhanji olju, poleg tega Ker so bogati na kisiku ga lahko oddaj pa se kovina eže z em in tvori ž njo panje, kake kov katerem združimo kovinske ploskve s pomočjo spojine se hitro suse. V išem času so jeli v opisani katero vlij v zelo dotične ploskve Ploskve se na tako nastane jako tesna zveza. azbeljenem stanji med •obeh deloma raztope in Deli svinčenih posod in namen rabiti tudi Pridene se vrelemu čeno-k P (Blei se tak fir ztrajen posebno hitro suši v podobi finega in da prahu Pravij kalk). 0- da jako elastičen m Vsem barvarjem ]e vsa] po kus z imenovano tv ploč se spajajo na opisani način. Dotikajoče se robove najtopleje priporočati svinčene ploče odrežemo na posev, V to špranjo vlijemo voglata špranja popre teče čez. da mu smo obove obdali z ilovico, tako da nastane tri-razbeljenega svinca, da sam svinec ne Tekoči svincc se mor zamemo oksidir povr zmešati s kolofonijem, Ako spajamo svin- čene posode na ta način, jih poprej polnimo s suhim Löfflerjev mišni bacil. peskom in povežemo z dratom sebi jejo z zalitjem da nam ne padejo vsak aznih cinastih posod združu-Celo počene zvonove so jeli v novejšem Opazovanj so dokazale, da so mnogim prirodnim Tudi posamične dele prikaznim uzrok majhna ganična bitj vana. Natančno se pa ni moglo dognati so bacili imeno- ta majhna času na opisani način popravljati bitja živali ali astline, večina učenjakov je poslednjega mnenja. Pred vsem se je dognalo, da bacili prouzročajo sredstvo ne škoduje drugim živalim. Poskušalo se s razne bolezni mej ljudmi in živalmi, kakor kolero, jetiko, podganami, kunci, morskimi prešički, mačkami, psi, ov- legar in druge, vrenje, gnjilobo i. t. Preiskovanje ba- cami. kokošmi in drugimi tiči, ali nobeni Löfflerjevo sred cilov je torej velike važnosti za zdravnike, pa tudi za gtvo ni škodovalo, samo domače in poljske miši so pogi- obrtnike in poljedelce. Praktičnih uspehov sedaj še ni nile. Poprej so na Grškem pokončevali že miši z mišico mnogo, ali pričakovati jih je v bodoče, nekaj je že to, (arzenikom), ali vsled tega so poginile cele črede ovac, ki so pojele otrovane mišim položene stvari. Tudi mišica ni pomagala v taki meri, kakor je bilo pričakovati od da so uzroki prikaznim znani. Če Kochov način za zdravljenje jetike se ni dobro obnesel, zaradi tega še ne smemo obsojati znanosti o bacilih. Novi opazovatelji pa bodo Lötflerjevega bacila. Vsled mišice je poginila le miš, ka-prišli morda do popolnejših uspehov. Posebno je pa opa- tera je naletela na ta strup, z Löfflerjevina bacilom se pa miši nalezljiva bolezen, katera jih v velikih zanese mej zovanje bacilov marsikaj pripomoglo k javnemu zdravstvu, v' ker je pokazalo naravna pota, kako je omejevati razšir- množinah pokonča. Poskusi celo s poplavljenjem zemlje jenje prouzročiteljev bolezni. m žveplenim ogljikom neso dosegli nobenih uspehov. Po- Opazovanje, da so bacili krivi raznim boleznim, je plavljenje bi bilo pač pomagalo, ali se je le malokje dalo tudi pripeljalo na misel, ko bi ne bilo moč z bacili mej izvesti. Ker so po miši ostale še po sosednjih krajih, so škodljive živali zanesti kako nalezljivo bolezen, katera jih pokončala na tisoče. Ta misel je bila tem bolj opra- hitro znova napale polje, ki je bilo poplavljeno. drugi polovici aprila je Löftier se pripeljal z vičena, ker se je mej sviloprejkami bila pokazala nalez- Grkom Pampoukisom v Larisso, glavno mesto Tesalije in Ijiva bolezen, katera jih je veliko pokončala in je uzrok gedaj se je začelo pokonča vanje mišij. Tesalija je obširna jako bogati veleposestniki. Vsak ima po sto tisoč oral zemlje. Prebi- tej bolezni bila neka glivica, torej neki bacil, ki se je in jako rodovitna planjava, katero pa imajo po njiK pokazal Prvi so Francozje v Algiru poskusili kobilice po- končavati z bacili. vsled tega celo valstvo ni gosto, vasi so neznatne. sredi vasi je večja Zal, da se poskus ni posrečil in so hiša posestnika, okrog so pa nizke bajte posameznih mnogi učenjaki. izgubili zaupanje v stvar, kmetov, kateri obdelujejo zemljo posestniku. Vsak dobi Tako ni skoro nikdo imel zaupanja, ko je potem Löffler določen del, katerega obdela. Za plačilo pa dobi del pri-v Greifswaldu na Nemškem odkril bacil, ki pomori miši. delka. Redko prebivalstvo pa ne more obdelati vse zemlje, Mnogo poskusov v labaratoriji je potrdilo vpliv tega sredstva, ali vendar še Löffler sam ni imel dve tretjini ste zmirom neposejani. Po neposejanih krajih prav zaupanja, pasejo se velike čede goved in ovac. Zemlja, ki se je če bi se sredstvo dobro obneslo pri miših na polji. Svoje letos obdelala, se potem pusti dve leti neposejana, da se odkritje je pa Löffler sporočil slavnemu francoskemu uče- opočije. Vsako tretje leto se torej obdeluje isti kos zemlje, njaku Pasteurju v Parizu, kateri je tudi se prepričal o Ne gnoje tamkaj nikoli. vplivu tega sredstva. Na neobdelanih delih mišij nikdo ne moti in se lahko Tesaliji na Grškem so se lani v marci prikazale razmnožujejo. Predlanskim je bila posebno dobra letina, Vsled tega so miši v taki množini, da se je bilo bati, da pokončajo vse prvi pot, od kar je Tesalija zopet grška, pridelke v tej grški žitnici. Kako velika da je bila ne- se bolj pomnožile miši. Dobri letini je pa sledila nena-varnost, posnamemo lahko iz tega, da so celo Turki njive vadna mila zima, katera mišij ni pokončala. Zatorej ni škropili z vodo v Meki blagoslovljeno, kar pa seveda ni čudno, da je lani bila mišja nadloga tako huda. Mišij nič pomagalo. Mohamedanci namreč ne store z lepa kaj je pa že od nekdaj dosti v Tesaliji. Ze staro-grški pisa- ob tacih prilikah, misleč po svoji veri, če je namenjeno, telji pripovedujejo o njih. Stari Grki imeli so posebnega # bode že samo po sebi prenehalo. Grška vlada se je pa boga, Apolona Smiteja ali Mijoktona, kateremu so se pri- v obrnila do Pasteurja v Parizu, kako bi bilo mogoče pre- poročali, da pokonča mišij. gnati mišij. Francoski učenjak jej je pa nasvetoval. da Postajni načelnik v Valestinu, Amira že v febru naj se takoj obrne do Löfflerja, kar je tudi storila. Pro- variji opazoval v raznih krajih, da se prikazuje nenavadno fesor v svoji nezaupnosti ni precej odšel na pot, temveč veliko mišij. Ker so se miši nakrat pokazale v taki mno-je vprašal, če je grška miš ravno tista, kakor je nemška žini, je bilo podobno, kakor bi bile prišle iz kakega dru- poljska miš. Grška vlada je to potrdila. Sedaj se je Löffler zega kraja, kakor prihajajo popotne mišij na severu. Opa-s svojim asistentom odpravil v Atene vzemši seboj za- zovanja so pa pokazala, da so mišij dosti bacilov. Prišedši na Grško je pa videl, da je grška domače. marci so začele prihajati z reber in neobdelanih delov na nekoliko večja in močnejša in z nekimi obdelano polje. Opazovalo se je, kod so šle dalje, tako Treba je bilo torej novih poskusov v se je to videlo posebno ob železniškem nasipu. Mišij pa laboratoriji v Atenah, ako to sredstvo uniči tudi to miš ne gredo posebno naglo naprej. Vse kaže, da prej ne miš druge vrste, lisami na nogah. in sreči se je dobro obneslo. gredo dalje, da se tako pomnože, da je v njih bivališčih Pomislimo še, kako je bilo veselje grške vlade in jim že pretesno, ali pa da jim jame hrane primankovati. prebivalstva, ko se je pokazalo, da je vendar upanje, da Svoje luknje narede kacih 20 do 40 cm globoko v zemlji preženo toliko nadležne in škodljive miši. To veselje je in so včasih po 30 do 40 m dolge. Od teh hodnikov pa bilo tem večje, ker je že bilo s poskusi dokazano, da to narede na več krajih navpične luknje iz zemlje po 5 cm 1884 1885. Dolg je da po široke. Na več krajih peljejo po štiri ali še več takih lezni most, ki je bil zgotovljen lukenj v podzemeljski hodnik. Navadno je tukaj v zemlji 108 metrov, primerno širok in napravljen tako večje lepo z razjedenimi rastlinskimi bilkami postljano srednjem oddelku vozi; za pešce pa sta vravnana ob gnezdo, v katerem imajo mladiče. Te miši so jako rodo- straneh posebna hodišča. Železna oblokasta konstrukcija A vitne. Od marca ima pomladi vsaka samica slednji mesec (Parabelbogenconstruction), katere obloki so po mostu, — po do 12 mladih. Nevarnost je za polja torej od me- da se poslužim prilike nekako razvrsteni drug za seca do meseca večja. Po dnevi teh mišij zunaj ni videti. drugim kakor železni slavoloki, daje mu nekako okor dan pridejo še le po noči. Pa še tedaj jih ni toliko obliko in podobo, ki se očesu nič kaj ne prikupi videti, kakor slišati njih cviljenje (Dalje ledi) Beljaku sem vidil cez Di zgrajen prav enaki most ki mi je pa tudi slabo dopadel. Nemec bi mu djal da Kmetijske raznoterosti. « Drevo za močvirje. Močvirni svet, če leži globoko in se voda ne da odpeljati, navadno ničesa ne donaša in poleg tega pa dela vsled svojega izparjevanja okolico nezdravo se pa da odpomoči, če se sadi gotovo drev je ro n V take kraj „schwerfällig".) Človek bi mislil, da se pri toliki silni množini železnine most nosi sam; a povedano mi je bilo, da poleg iz rezanega kamna napravljenih močnih stopinj na obeh straneh (Hrvatje zovejo jih: glava od mosta) podpirate ga še ob edi v simetr razvrstitvi dve Po skušnjah najbolj ki daje tudi dober les. V Arne riki in na Holandskem so mnogo močvirja posadili z jesenom Jesen se ne posadi v jamo, temveč kar na vrh postavi kamnati podslombi (stupa). Vsi stroški znašali so okroglih 100 tisoč forintov. Ü tem mostu se tedaj s pravico sme ža- reči da če je sploh na svetu katera stavba ali stvar mečejo korenine z blatom. Ce se vsled vetra drevesce, predno zgrajena za večnost ta Dr kar sem grede se dobi pri renine z blatom zametati sadi, sadi ^ mnogo vode nagne, ga moramo poravnati in zopet ko- proti svojemu prenočišču novega zapazil, bilo je, najdel več mosta, ki je vodil čez prekop, kater ravno voda stoji, dreves ne na mestih, katere neso v vodi. Jesen porabi « da nisem opasuje notranje mesto kot nekdajno trdnjavo, ampak nadomeste-nega ga vidil z cesto, ki je po zasipu vravnana namesto njega čez prekop. Na domu mojega prijetnega spremstva tacih krajih jako hitro raste in večkrat naredi nad pol metra najdel sem jako prijazno prenočišče, prav po običaju obče- mladike. Sade se drevesa po pol drugi meter narazen. ^nänega hrvatskega gostoljubja. Pozna ura bila je že, ko vsled tega svet posuše, če se okoli njih zasadi jesen zasade. Najbolje je, če jesen sadiš v marciji ali juniji. kraji, ki so bili v vodi, 1 se potem lahko tudi Na dol iz gozdov ne uspevajo, če se posade v parke ali na rte Kdor hoče nasaditi breze na rtu mora dobiti dobrem pogostenji in prijateljskih razgovorih sadike iz kake drevesnice. Miline vode ne vlivajte proč. Le malo ljudij ve, me je po sprejela mična spalna soba v svoje zavetje ni delalo skrbi, ker se je bilo bati, da bi mi naslednj in še to mi da je milina voda dobro gnojilo, posebno trta in sadno drevje (j^n nagajalo deževno vreme. Nebo se je bilo namreč za dobro uspeva, če se mu priliva taka voda. grnilo s tamnimi oblaki Naslednj jutro eda 14 ŽB oktobra, odvzelo mi je vendar popolnoma mojo skrb Poučni zabavni del. kajti obnebje bilo je zopet čisto jasno kot ribje oko Le Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Karlovcu. to sem pomiloval, da mi je bilo vzelo bivanje v Zagrebu preveč časa, in sem se tedaj v Karlovci zamogel muditi pol dneva, ako sem hotel speljati moj popotni načrt v vseh točkah. Tudi mojim predragim gostoljubom ni bilo čisto nič po volji, da sem hotel že koj opoldne odriniti naprej VI. Znana pesem pravi: „Slovan povsod brate ima; , pa nai ni kazalo drugače. Preden povabim spoštovane bralce in bralke da me u v duhu pospremijo na mojih hojah po mestu, naj spi kdor pa pride mnogo okol po svetu, si tudi še tu in tam kakega prijatelja pridobi. In tako jih ima tudi moja malenkost nekoliko v Karlovcu že od mladinskih let. Ker sem bil enemu izmed njih naznanil iz Zagreba moj prihod, me je na kolodvoru pričakovalo kar hkrati troje blagih bitij, nismo vidili dolgo vrst let. Ker je kolodvor od mesta precej oddaljen, prihajajo ob prihodu vlakov menda trije omnibusi" po potnike. V tako krasni mesečni noči pa Zal da moram govorim nekoliko o zgodovini Karlovca. reči: kakor znamenita, slavna in častnosloveča je njegova tako otožna in žalostna je njegova sedajnost, da preteklost, ki je pa še tem bolj žalna, ker ga skoraj ni upanja bi kedaj več solnce prijazno zasijalo pred njegova vrata s katerimi smo se tem srčneje pozdravili, ker se že Razmere njegove žalno kažejo na to Pa, saj tudi njegova prvotna zgodovina ni vesela. Kaka prava prav cata šiba božja bili so krvoločni Tur skoz stoletj ne » je bilo bolj prijetno, narediti peš sprehod v mesto, tembolj, kr ker smo si imeli jaz in moja tovaršica že mnogo mnogo ni zapisano za ubogo Hrvatsko, ampak tudi za naše slovenske po-ijine: Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko, to s krvavimi črkami v zgodovini našega na- pripovedovati. Prišedši na „Banijo", ki je predkraj nekako predmestje karlovško, od katerega ga loči Kupa (Kolpa), vidil sem tu prvo ali eka novost, odkar sem bil roda, ampak o tem spričujejo deloma stare narodne pesme deloma pa tudi še ustno izročilo žilah. zadnjič v Karlovcu, namreč čez njo postavljeni novi že Človeku zastaja kri v ■ strah sprehaja se mu po vseh udih, in lasje ščeti-nijo se mu po glavi, ako bere ali če pripovedovati čuje, kake neizrekljive strahovitosti so počele obdivjane turške driihali, kadar so krvavi reki enako poplavile slovenske pokrajine, tu morile, ropale, požigale, skrunile in opusto-ševale vse, kar jim je prišlo v njihove preveč — ne rečeno bili zgradili tri svetilne stolpe, ali dva teh stolpov sta se že pogroznila v morje, tretji še stoji in se tudi najbiž pogrezne, ker se zemlja pod njim znižuje. Otok se torej kmalu skrije v morje, le ladije bodo potem zadevale vanj. satanske kremplje. Da bi se takim navalom postavil močni in krepki jez, zaukazal je avstrijski cesar reke Korane v Kolpo trd-{ v njegovem imenu zidati Rudolf IL zgraditi ob istoku niavo katero je vtemeljil pričel v dan 13. julija (po Valvazorju 10. julija) 1579 Osobne vesti. Župnija Šmartin pod Šmarno goro je v avstrijski nadvojvoda Karol, in njemu v čast nazvana Karlovec. V stalni spomin, komu v upor postavila se je trdnjava, zakopalo se je pod njene zarad tega je bila ona podeljena ondotnemu provizorju gosp. Mihaelu Trčku; župnija Motnik pa g. Jerneju Zupancu, dosedaj farnemu upravitelju v Polšniku. Gr. Jak. Pokoren, kapelan v Poljanah nad Loko^ temeljne zidine 900 turških mrtvaških glav Čez 1 let (meseca krst. ožnika 1594) prejel Karlovec SVOJ krvavi pride za administratorja v Polšnik in na te^ra mesto pride se-meniški duhovnik g. Janez Kromar. Semeniški duhovnik Aloj. Stroj pride v Črni vrh nad Idrijo, Čisto nepričakovano prihrulo je pred njega 15.000 Turčinov, katere je pa trdnjavski poveljnik Andrej Turjaški s pomočjo hrvatskih vojskovodij Oršič-a, Gregori-anec-a, Ratkaj-a in Vojkovič-a hrabro zapodili v beg. Smrt v cesarski hiši. Dne 12. t. m. je umrl vojvoda Emanuel Bavarski, najmlajši brat naše presvitle ce- sarice. Volilo cesarju V Mostnih v kamniškem okraj umrla je lansko jesen gostačinja Uršula Keržel zapustila Koj čez 4 leta na to (1598) privlekla se je zopet velika pet goldinarjev cesarju Vel. je blagovolilo vzprejeti to turška vojna pred Karlovec, a tudi to je po sporočilu hrvatskih zgodovinarjev poslal tedajni trdnjavski poveljnik, dedščino ter odredilo, da se izroči Najvišji zasobni bla — Požar v cerkvi. V zakristiji žiipne cerkve v Bo hrabri general Lenkovič s SVOJO pogumno posadko S krvavimi buticami domov. Da je pa cesar Rudolf tudi V drugem, materielnem oziru skrbel za Karlovec, svedoči Ljublj nam to, da je stanovnikom podelil (24. sept. 1581) nekaj hinjski Bistrici, m pravil do 700 gld tal je v torek minolega tedna ogenj in na škode ker je uničil več cerkvene oprav Izlet napravi pevski zbor „Glasbene Mati v v edeljo dne 18 t. m v Kamnik Častnim občanom imenoval je občinski stop v posebnih predpravic (privilegij); zlasti dovolil jim sejme in tedenski tržni dan. To ostalo je Karlovcu do danes, tržni dan (vsaki petek) je menda do malega edino gi^v Trnovem Andr. Winklerj Gorici svojega rojaka, visokorodnega gosp bar bivšega dež. predsednika za Ki s ko Odlikovanje. Gosp. Filip Abram, rodom primorski pravosodnem ministerstvu ministerski svetov pri dobro, ki donaša stanovnikom vsaj nekoliko dohodkov. (Dalje sledi.) je odlikovan z viteškim Leopoldovem križem Umrl je v Eadovljici dne 14 Klinar star posestnik g. Matija je umrl znani slovenski žurnalist g t. m 32 let. - Albin Arko gostilničar in V Ljubljani Poučni in zabavni drobiž. Kuratorij Pestalozzijeve ustanove na Dunaji je do- Hinko Kavčič f. Neizprosna smrt ugrabila nam je zopet vrlega rodoljuba Umrl je po kratki bolezni dne 1 volil 400 kron za najboljšo razpravo o tem, kake nasledke noviški, deželni poslanec in posestnik v lepi moški dob t. m. popoludne v Razditem g. Hinko Kavčič, nadžupan hre- . star bode imelo v pedagogičnem in socijalnem oziru to, da se v se le 46 let Pogreb vrlega pokojnika minoli torek popoladne nastavljajo ženske učne moči. Dotične razprave vložiti so do bil je pra\ eličasten dokaz da so pokojnika spoštov Po konca leta. greba udeležil se tudi okr postojinski in mnogo začno « daus. Lenai Ruski trgovski list v Ameriki. Rusi v Ameriki županov izdajati svoj trgovski list. Urednik mu bode 0. W. Mad-kateri je rojen v Rigi. Pred dvajsetimi leti se je on 1 v Ameriko in si pridobil severoameriško državljanstvo iz Notranjske. Od dež. posl. so bili či go. Ö- • Lavrenčič, dr. Papež ki je topal deželni odbor in dr. Vošnjak, ki je zastopal klub narodnih dež. po v imenu tega položil na rakev krasen venec s trakovi in na- Kokosova palma. Število kokosovih palm na vsem pisom svetu se ceni na 280 milij Y srednji Ameriki je 404,700 varišu u Klub narodnih dež. poslancev Pokojnik bil je prav marlji svojemu rlemu to m ten zastopnik v hektarov gozdov kokosovih palm. Samo na otoku Cejlonu je dež zboru. Bodi mu blag spomin ? 203500 hektarov tacih gozdov na leto za 9 milij goldi Samo s Cejlona se izvozi vrednostij produktov koko- Nove maše v ljubljanski škofiji bo leto da ali ti-le gg. bogoslov Frarce Božič iz Lošk Potoka sove palme. Slednje leto se na Angleško pripelj jonov komadov kokosovih orehov, ton. 5 6 mili- v Idriji dne 16 julija : Vinko Čibašek iz Kranja v Kranju tehtajo pet do šest tisoč kokosovega dne 16 julij France Dimnik iz Jarš pri sv. Petru v Ljub poleg tega pa še za tri milijone V zverinjaku v Dublinu se je v 30 letih skotilo 159 mladičev. Od teh so jih 109 prodali za 400.000 gld., dočim Ijani dne 23. jul Aloj v Srednj vasi dne 23 jih je osem ostalo v njaku, drugi so pa pog v • • cevji vasi v Višnji gori dne Loke v Škofji Loki dne 16. ani v nunski cerkvi dne 30 Jaklič iz Srednje vasi pri Ko-iuliia: Karol Jaklič iz Kriške julij Kitajske dvorne dame v Evropi. Pet kitajskih dvornih dam se je pripeljalo v Berolin, da bodo proučevale vasi v Mirni peči dne 16 • 1 * * julija ; Fran Juvan iz Skolje Viktor Koechler iz Ljub-; France Krevs iz Biške Anton Lavrenčič iz Vrh- evropske dvorne šege, da se vpeljejo pri kitajskem dvoru. Jeden nemški baron in njegova soproga pa že v Pekingn učita polj na Vrhpolju pri Vipavi dne 30. julija; Janez Legat pske dvorne šege Zginjajoči otok Breznice na Breznici dne 23 julija; Anton Medved iz Sent-ida v Šentvidu na Dolenjskem dne 16. julija; Anton Poljšak Otok Sae na vzhodu Škotske iz Vipave v Ljublj v stolni cerkvi dne 16 julij Gašp zginjava metrov Še pred dobrimi desetimi leti je bil otok 64 kilo Porenta iz Virmaš v Stari Loki dne 16. julija; Tomaž Rožnik dolg, sedaj je pa še jedna polovi Na tem otoku so iz Horjula v Horjulu dne 23. julij Mat Kastelec iz Pod o 05 grada v Podgradu dne 23. julija; Jožef Koblar IZ Selc v riaer s 124 proti 82 glasom katere dobil slovenski kan Selcih dne 23. julija; A r. blentin IZ B^h. Bistrice v didat J. Križinanč Boh. Bistrici dne 16. julija; Anton Mlakar iz Železnikov v 14 proti 56 glasom v III. okraj : v IV okr drž L F posl. Ivan Naber s Dolenec 13 n proti Ljubljani pri sv. Jakobu dne 16. julija; Ignacij Nairah iz 88 glasom v V. ok d posl. Ivan Nabergoj s 187 proti Zatičine v Ljubljani v Alojzevišču dne 16. julija; Stanislav 165 glavam, katere je dobil kaplan Pacor, sicer kandidat na Peharec iz Tržiča v Tržiču dne 23. julija; Janez Rihtarsic iz Selc v Selcih dne 23. julija; Rafael Winkler iz Idrije v svojo roko $ « a pri progresovskim am v VI okraj Ivan Grorjup z 210 proti 104 glasom Ker je vitez Nabe Idriji dne 23. julija. 23 julija; Fran Žužek iz La v Vodicah dne voljen v III in V okraj bo prepustil III okraj da izvolijo druzega kandidata, v V o ki pa mandat obd Da izid Iz Hrvatske. Dne 13. t. m. slavil je dr. Ante volitev v okolici toli povolj Starčevič svojo sedemdesetletnico. Združena hrvatska opozicija je v to • proslavo napravila istega dne veličasten banket. Truplo rajnega grofa Janka Draškoviča, prvaka, ilirca in ute- političnemu društvu „Edinost gre zasluga v prvi vrsti vrlemu . — Tako so volitve dokončane in v prihodnjem mestnem zboru sedelo bo 35 progresovcev, 14 konservativcev in 5 Slovencev. Cel izid volitev kaže veli- meljitelja „Hivatske Matice," ki je bilo pokopano v Gorenji kansk poraz Rinaldi Radgoni, pr-peljali so v Zagreb in je na ondotnem pokopališču temu osrednja vlada na Du vlade v Trstu, laii. ..Edinost Kaj por por neki k ze o jiajveličastneje pokopali. dosedanji Novi koleki vvedo se z dnem 1 avgusta in so da Rinald neral. top da na njegovo mesto stopi kak ge še do 31. julija t. 1. veljavni. Veliko pitališče za prašiče napravi v Mostah pri 1 avgusta t Občni shod rudarjev vršil se bode od Inji taki shod bil je 14 do v Celovci Za 1888 Ljubljani posestnik in trgovec g. Elija Predovič. V tem pi- na Dunaj tališču bo prostora za 1000 prašičev. Novo pošto slednjič vendar dobe v Rovtah Logatcem ; poroča se namreč, da se je ista dovolila. nad 1 1892 šala Trboveljska premogovnikova družba bode za po 7 gld. dividende; lani je dividenda zna- dobičku so bili največ rudarski Vzrok manjš-mu Nov kamenit most sklenila je mestna občina ^ štrajki kamniška postaviti namesto sedanjega lesenega, ki vtže mesto Darilo. Kranjska hranilnica podarila je podruž <5 Podgoro in Novim trgom. nija »Glasbena Matica« napravi v soboto dne 17. ju- redutni dvorani šolski koncert, C. kr. kmetijske družbe v Sc. Jerneji 1000 gld. za ustano vitev ondotnega žrebišča. t. 1. ob 1/2 ^ zvečer v Slavnost v pri katerem bodo sodelovali le gojenci glasbene šole. katero je priredi korist družbe sv. Cirila in Metoda v družbina podružn za Šiško v nedelj Izpred porotnega sodišča ljubljanskega. V dne 11. t m. na Koslerjevem tu pela kljub nagaj zadnjem zasedanji bili so še obsojeni: France Ažman iz Pod- vemu brezja zaradi uboja na štiri leta težke ječe, Marija Wohlmuth remenu dobro in čistega dobička 130 gld Ponarejene krone. Jedva je prišel nov denar iz Ljubljane zaradi goljufije na 18 mesecev ječe Jn Janez promet, že so se našli ponare Stajarskem so dobili Zupančič, Henrik Strgar ter Jož. Gosar vsi zaradi izdavanja ponarejene ki Ponarejene so dobro, samo da nemajo cvenka ponarejen.h srebrnih goldinarskih tolarjev in sicer prvi na dve Narej let), drugi na poldrugo leto in tretji na edno leto tez'^e ječe. — Nova župnija. Naucno ministerstvo je dovolilo, da postane kapelanija Planina pri Vipavi samostojna župnija. — Nevihta, kakoršno malo kdo pomni, napravila so morda iz nikla. Nesreča. V Predv pri Kranji ubilo je pri podi ranji grajščinske sušilnice delavca Andreja Balantiča iz Breg Tatvine Cuj se o večjih tatvinah po Ljublj Pi Virantu vzeta bila je iz omare zlata ura z verižico, v minoli pondeljek okrog Kranja in deloma po sorskem polji ter dveh drugih krajih pa več srebrnih žlic iz kuhinj. Gosp. Jan okrog Ljubljane nepopisno škodo. Mej strašanskim viharjem Kozjeku starinarj na sv. Petra cesti vzetih je bilo te dni za padala je jako debela toča in v toliki množini, da jo je bilo še drugo jutro videti cele kupe in je v nekaterih krajih po- tatv belila naravno, kakor da je zapadel sneg Uničena je vsa priklatil v Ljublj 600 do 700 gld. raznih dragocenosti. Sumi se, da vse te od kod drugod dopri eden in isti zločinec, mo. Policija zasleduj se je pr pridno tega bi bilo zločinca. žetev in zastonj je bil trud ubogih poljedelcev. Žito, ^ pričelo že kmalu zoreti, treba bode malone vse pokositi. V To- - Dom družbe sv. Mohorja v Celovci dodelan je mačevem ubila je strela tri otroke. Bili so ob viharju na polju, do strehe, te dni pričeli so že tesarji svoje delo in v par se zatekli pod hrast, v katerega je pa treščilo in ubilo vse dneh bo dom pod streho tri. Nad Sent Vidom, v Vižmarjih, Šmartnem, v Medvodah in tudi okrog Smlednika ni bilo toče, kar je vsekako Čudno., ker je vihar prišel od gorenjske Iz delegacije. Kranjski delegat g. Pfeifer gov ) v seji dne 1 t. m P točki vojaške potreb strani. Na ljubljanskem barju in poudarjal patrijotično • v mi Slov posebno me in je Slovencev. proti Viču in Dobrovi ni bilo pa še dežja veliko ; tudi okrog obžaloval da odpravil slovenski službeni k pi pes Device Marije v Polji ni bilo hudo. Najhujše prizadeto je ši- polku šensko polje in ljubljansko polje za sv. Krištofom ter posavsko polje pripadajoče vasem Ježca, Stožce, Tomačevo i. t. d. poziv vojnega ministra, naj stvar natanko pre išče in zopet uvede slovenski jezik, če je nad vencev. Dalj govoril je delegat o preložitvi voj 20 Slo- bolnice in Poroča se tudi iz Savinjske doline na Stajarskem, da je ta oskrbovalnega skladišča v Ljubi za katero premestitev iz 4an toča po nekaterih krajih vse potolkla. V torek pope- mesta je občina pripravljena žrtvovati mnogo ter ekel ludne bila je zopet manjša nevihta prišedša od severne strani, nadejo, da se ta stvar reši ugodno je^ po nekaterih krajih baje napravila mnogo škode. V Selih pri Smarji ubilo je cerkovnika, ko je zvonil hudi uri. niku vršilo Slovesno otvorjenje Savskega mostu pri Smled t. m. popoludne se le minolo redo dne 14 Tržaške volitve. V prvem razredu ki je volil dne Slavnost bila je prav lepa ; prisustvali m 9 JI dvorni svetnik 9. t m. voljenih je 10 progresevcov in 2 konservativca. Konservativna stranka je računala na popolno zmago v tem raz- dež Iborn Schemerl kot zastop. dež. vlade, dež. glav Detela, ces svetnik Murnik in dr. Papež, okrajni glav. ljubljanski vladni V nedeljo vršile so se volitve v okolici. Slovenci svetnik Mahkot in redu — zmagali so vkljub strašanskemu pritisku progresovcev v petih okraj okrajni glavar kraniski dr. Gstettenhofer tna odbora kranjske in ljubljanske okolice, mnogo -okrajih in bodo torej Imeli v obč svetu ednega poslanca več v v cc. gg. dnhovnov Več gospode in na stotine praz nego doslej: Izvoljeni so bili: V I. okraju dr. Andr. Sancin s nično 189 proti 149 glasom; v IL okraju progresovec Leopold Mau- oblečenega ljudstva zbranega na obeh kih brego Gosp. dvornega svetnika Schemerla kot zastopnika dež. vlade m T ,1 i I I o i I . « * ^ — '-•V pozdravila je ob prihodu belooblecena deklica in mu izročila lep šopek. Dvorni svetnik se je na vsprejemu lepo zahvalil, na kar se je pričelo slovesno otvorjenje. Na smledniški strani mostu napravljen je bil altar in ob zvonenji zvonov in pokanji Ženitvanska ponudba Mladi trgovec 2 let star, kateri ima odprto topičev blagoslovil je gospod smledniški župnik z azistencijo prodajalnico v vrednosti čez 2000 gld., želi v zakon . duhovnov most. Na to je načelnik cestnega odbora vzeti deklico v starosti od 20 do 30 let, katera tudi večih kranjskega velezaslužai g. Kržič nagovoril v jedrnatem govoru ima v goto 2000 zbrane dostojanstvenike in zbrano občinstvo sploh. Zahvalil se vensko in nemško 3000 gld. Govoriti mora slo- Resna pisma s fotografijo naj je vsem, ki so pripomogli do zgradbe mostu, zaklical trikratni Slava" presvitlemu cesarju in zaprosil g. dvor. svet. Sche- merla, da otvori most. Dvor. svet. odgovori in končno izreče, da je most za promet otvorjen. Zdaj podalo se je vse občinstvo, na čelu učenci in učenke ljudskih šol smledniške, trbojske in pirniške na desni breg Save v gozd, kjer se je razvila prav- cata ljudska veselica. Mej napitnicami na presvitlega cesarja, dvornega svetnika, dež. glavarja, duhovščino, dež. poslance, okr. glavarja kranjskega, načelnika okr. cestnega odbora kranj- skega in druge, so podpiral] in omogočili zgradbo mostu. ter mej popevanjem narodnih pesmij zaključila se je pozno v mraku prelepa slovesnost. Štrajk odvetnikov. Na Spanjskem so začeli odvetniki štrajk, ker jim ne ugajajo nekateri reformni načrti pravosodnega ministr j en jati. Ministerstv baj ne misli z lepo od Panamska afera. Najvišje sodiš" je eljavilo obsodbo podjetnikov panamskega prekopa, ker je stvar že za- starela \ Oropani vlak Pi osebnem vlaku je vozil v po vislenski železnici, so vlomili v pratežni voz in odnesli 7 železnih kaset, v katerih je bilo 70.000 rubljev. Zločincev še neso dobili. Štrajk v Kladnem. V železniških premogovnikih v Kladnem na Češkem je blizu 8000 delavcev ustavilo delo zaradi prenizke plače. Vojaščina in žandarmerij v Kladnem sta se močno pomnožili da zdržujeta red Velike povodnji so zadnje dnij bile v Galicij m na Ogerskem. Izstopivše vode so poplavile mnogo vasij. Podrle so več hiš in mostov, razdrle železnice, nekaj ljudij je potonilo, škode se še ne da določiti žito več živine • v pa tudi popolnoma uničeno, koliko je Napad na generala Grüne v Pragi Zednik je v Pragi apal kornega poveljnika Grriine Medicinec in ga s pestj mah udaril p(i hrbtu. General se je obrnil in s sablj za- ko ga ]e hotel apadovalec zopet udariti in dijaka lahko ranil na glavi. Policija je prijela napadovalca Ker se je močno branil, moralo ga ezati in na nosilnicah odnesti Sodi se, da je napadovalec blazen v rz o-ld Trzne cene. v Ljubljani dne 14. junija 1893. Pšenica gld. 9-75 kr., 7-50 kr., ječmen gld. 7'— kr., oves gld. 7 80 kr., ajda gld. 10'— kr., proso gl(J. 6'50 kr., turšica gld. 6-70 kr., leča gld. 14- cene - kr., grah gld. ajo za 100 kgr.) 14- kr., fižol gld. 10. kr. Loterijske srečke. v Trstu dne 10. junija t. 1.: 88, 32, 26, 52, 27 1. 90 V Lincu.dne 11. junija t. L: 57, 58, rv i V Pragi dne 14. junija t. 5, 74, 76, 51, 80 se pošljejo pod naslovom Številka 28799. Pošta: Turniseha. Comitat: Zala 9 Ung^arn Poste restante. Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna Kneipp-ova kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. — datek k pravi kavi. Nedosegljiva je kot db- (14 .30) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. V, kile 25 kr. Krasni vzorci pošiljajo privatnim naročnikom zastonj poštnine prosto Bogate vzorčne knjige, kakor nikdar prej krojačem nekolekovano. ? pošlje Jaz ne dajem popusta 2V2 ali gld. pri metru in tudi nobena darila krojačem, kakor se pri nasprotnikom na škodo naročnikov godi, jaz imam le zadne in točne cene, tako da vsak privatni naročnik dobro in ceno kupi. Zategadelj se naj le moje vzorčne knjige zahtevajo. Svarim tudi pred zopetnim cenejšim pismom nasprotnikov. za obleke Paruvien in dosking za preč. duhovščino, predpisano blago za C. kr. uradniške uniforme, veterance, ognjegasce, vadce, livreje, sukno za bilarde in mize, prevleka loden, tudi nepremočljiv za lovske sukne ogrinala od 4—14 gld. itd. perilo potna Kdor torai pošteno, trpežno, čisto in ne cene cunje, ki niso plačila za krojača vredne sukno kupiti hoče, naj to stori pn Jan. Stikarofsky Največa zaloga sukna Brnu (Manšester avstrijski). vrednosti milijona Da vidi velikost zmožnost naše hiše vedano, da je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, izdelovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav in velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo, komur je dana priložnost mene v svojih velikanskih proda- jalničnih prostorih obiskati, v katerih prepriča v istinosti goraj navedenega ljudi dela Pošlje Dopisuje poštnem povzetji. nemškem, češkem, ogrskem, polskem. laškem, francoskem in angleškem jeziku Odgovorni urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki 4 A / i