KMETIJSTVO I!« ŽIVILSKA INDUSTRIJA n. sol. o.
JCnitoaj;
‘rensetmftrtf
INTERNA IZDAJA
‘'O'
- TJ'
CC 23. VII.85	o
©N a š g I a s ?« nizacija v
'm edp
uredniškega odbora Dragica ME-KlS. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska ZGP Primorski tisk, TOZD Tiskarna Jadran 1985, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno.
> S LAV! JA I
Ali bodo soline svojo podobo spremenile?
Obstoječe soline se razprostirajo v mirni dolini, kjer so sonce, veter in solinski delavci edini, ki rušijo mir v tem predelu sečoveljske doline.
Soline, katerih podoba je nespremenjena že desetletja, delujejo na klasičen način pobiranja soli od svoje ustanovitve do danes. Sonce, veter in pridne roke solinarjev so še dandanes glavni faktor pridobivanja morske soli.
Solinarji se po že dolgoletni praksi razporedijo na solinske bazene (fonde) maja meseca in tu preživijo celo poletje. Od trdega dela solinarjev, predvsem pa od njiih znanja je odvisna količina in kakovost soli.
Pridobivanje soli je bilo že večkrat opisano tako, da ni moj
namen ponavljati, kar so drugi pred menoj že dejali.
TOZD Soline že dlje časa dela na tem, da bi se obstoječe soline modernizirale, da bi olajšali delo pri samem postopku pridobivanja soli.
Vprašali boste, kaj smo do danes naredili ? Ničesar!
Zal, že dva investicijska programa za modernizacijo solin nista našla razumevanja v naši družbi, saj je ta oba zavrnila.
Letos v mesecu aprilu je naš razvojni oddelek ponovno izdelal investicijski program za tovarno solii z vakuumskimi uparjalniki. S tem načinom naj bi pridobili 15.000 ton sold, poleg tega pa bi še naprej vzdrževali že
obstoječe solinske bazene in v sezoni tudi pobirali sol. Taka kombinirana proizvodnja soli bi Solinam prinesla približno 20.000 ton soli letno. S tem bi tudi odpadel uvoz soli, ki jo je TOZD Soline uvažala, da bi zadostila potrebi tržišča.
Ali bodo soline svojo podobo
spremenile? Ali bo naša družba končno začela razmišljati o tem, da tudi TOZD Soline morajo napredovati in se razvijati, ter se končno postaviti na lastne noge, ne da bi se držale za krilo Marije Terezije?
Morda je predzadnji stavek napisan malo ironično, vendar pa se mimo tega ne more, ko vidimo čedalje bolj razpadajoče soline in čedalje bolj zgubane ob-
raze solinarjev, ki več ne verjamejo tej tako lepi besedi »obljuba«, s katerimi se naša družba izraža že več let.
OB DNEVU ŠOFERJEV
13. JULIJU
ISKRENO ČESTITAMO IN ŽELIMO SREČNO VOŽNJO!
Obljube, obljube, kaj bo z
obljubami???
Nada Huszar
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
KOLEKTIVNI POSLOVODNI ORGAN
LETO XXVII.	PORTOROŽ,	JULIJ	1985	ŠTEVILKA	2
DELAVKE
IN DELAVCI DROGE
Ondan mi je bilo težko pri srcu, ko so na pomembnem sestanku, pomembni ljudje na glas in skoraj hudobno dejali, da me ne čitate, da ostajam vsepovsod zavržen in nespoštovan!
Saj ne rečem, da sem vedno
V Novem Sadu je bil od 10. do 19. 5. 1985 52. mednarodni kmetijski sejem.
Na sejmu razstavljajo svoje dosežke proizvajalci z vseh kontinentov.
Tako si je mogoče ogledati tehnološke dosežke za delo v kmetijstvu, gozdarstvu, prehrambeni industriji, mlekarstvu, kletarstvu, itd.	'	:
Proizvajalci razstavljajo tudi novosti za vsa dela v obnovi zemljišč kot so melioracije, namakanje ipd. Ravno tako si je možno ogledati tehnologijo za predelavo sadja in zelenjave, mesa, mleka, žitaric, začimb, medu itd .. .
Na sejmu se dodeljuje nagrade za živino, organizirana je degustacija mnogih prehrambenih izdelkov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač.	v-
Na letošnjem novosadskem sejmu si je bilo možno ogledati nekatere izdelke — sicer proizvode vseh TOZD in TOK naše delovne organizacije.
Delavci Marketinga in komercialnih služb iz DSS' in TOZD Blagovni promet pa so poskrbeli za lično urejene izložbe ter predstavitev naših izdelkov.
Na sliki: naši predstavniki pred razstavnim prostorom DROGE. Sejem si je ogledal tudi tov. Janež*? ZEMLJARIČ, podpredsednik ZIS.
zanimiv in koristen, ali povem vam — nisem le jaz kriv!
Mnogi so med vami, ki bi mo-; rali meni sporočati pomembne $h zanimive informacije za objavo, a jih raje, NEOPRAVIČENO,' žijo le zase! v- 7 ■,
Nimajo časa, ali nočejo, še ne vem. Pa tudi vi vsi bi lahko tu pa tam sporočali, kaj je zanimivega pri'vas v vašj TOZD-TOK-DSSS in to sporočali tudi vsem ostalim delavcem.
No, ne zamejite mi, in odnesite me domov ali me preberite na delu. Vaš sem, dober ali slab
— in nimate mp pravice puščati vsepovsod po klopeh in hodnikih
— NEPRECITANEGA.
NAS GLAS
Dvajseto stoletje je nesporno doba splošnega, zelo hitrega človeškega razvoja. Le v TOZD »Soline« NE, bi vam ob vsaki priložnosti ogorčeno zatrdili solinarji.
Soline bodo svojo podobo spremenile
O predvideni investiciji v Solinah, to je izgradnji tovarne soli, smo se pogovarjali s tov. Stanetom ŽNIDARČIČ, članom KPO za inventivno dejavnost.
IZGRADNJA TOVARNE SOLI BO POTEKALA V FAZAH, NA OSNOVI DOGRAJEVANJ KAPACITET, LOKACIJA TOVARNE JE PREDVIDENA OB KANALU JERNEJ. Do 1995. leta 25.000 ton soli, sedaj 5.000 ton letno.
Za obnovo, modernizacijo solin je bilo izdelanih več variant, ki pa niso bile uresničene.
Res je sicer, da niti v svetu pridobivanje soli ni doživelo revolucionarnih sprememb. Morebiti je le japonski način izjema. Res pa je tudi, da smo tudi pri nas v Solinah nekatere postopke pridobivanja soli posodobili. Na primer: najtežja fizična dela so že zdavnaj odpravljena.
f
SOL — STRATEŠKA SUROVINA
Proizvodnja soli v svetu je bila v 1982. letu cca 182 milijonov ton, od katerih se je približno 70 % porabilo kot osnovna surovina v bazični kemični industriji približno 15 % za prehrano ljudi in približno 15 % v ostalih
SOL JE nujno potrebna surovina za vrsto predelovalnih industrij, nepogrešljiva je v prehrani ljudi.
Zakaj smo se končno odločili za izgradnjo tovarne soli, saj bo menda tokrat zares?!
Cena proizvodnje soli se bistveno ne spreminja, dnevno pa se zvišuje strošek za transport soli od uvoza pa vse do kupca. Razen tega je sedanji način pridobivanja soli vendarle najdražji.
Uvodoma smo dejali, da bomo tovarno soli gradili po fazah. Tako bi v prvi fazi izgradnje dosegli 12.000 ton soli letno po novem postopku ter vzporedno 5.000 ton na sedanji način.
V II. fazi bi naj uspeli zgraditi elektrodializator, ki bo omogočal redno, torej stalno proizvodnjo soli — 20.000 ton soli letno.
Nov način pridobivanja soli bo omogočal tudi druge dejavnosti, kot so proizvodnja magnezijevega subkarbonata, vzreja solinskih rakcev in rib, pa tudi specialnih izdelkov za zdravstveno in kozmetično industrijo.
Uvoz soli bo postopoma skrčen ali ukinjen. Predvsem bo strogo namenski za predelovalne industrije.
Za prehrano je industrijsko proizvedena sol boljša, za soličenja mesa pa bolj primerna sol, pridobljena na klasičen način.
Do neke mere so to tradicionalne navade.
Nova tovarna soli bo porabila električne energije kot povprečna tovarna —	680	kw	priključne
moči.
Poraba bo pretežno v poletni sezoni, ko nam električne energije ne primanjkuje.
LOKACIJA IN VREDNOST
Lokacija nove tovarne soli je predvidena ob Jernejevem kanalu, nasproti sedanji TOZD Začimba Seča, v neposredni bližini ceste 1/2 KOPER-SECOVLJE.
vejah industrije in kmetijstvu.
V letu 1984 je bila proizvodnja soli v SFRJ 474.550 ton, od tega morska sol 60.055 ali 12,7 % skupne proizvodnje — potrošnja pa 759.708 ton — razliko smo uvozili.
Predračunska vrednost investicije, izgradnje tovarne soli, 1.235.700.000 din.
Viri finansiranja so predvideni, kot sledi:
a) lastna sredstva
b) sovlagatelji
c) bančni kredit
d) inozemski viri
e) komercialni kredit
je
580.700.000 din
50.000.000 din 300.000.000 din
255.000.000 (v DM)
50.000.000 din
Tovarno soli bomo po sedanjih predvidevanjih, začeli graditi že v letu 1985. Redno naj bi tovarna začela s proizvodnjo v maju 1987.
Sol bi v prvi fazi izgradnje pridobivali od MAJA do DECEMBRA, IN SICER 12,000 ton!
Viri finansiranja so predvideni na osnovi ponudb tujih in domačih dobaviteljev.
Upoštevana so lastna sredstva in sredstva drugih DO, sovlagatelj ic.
Odplačilo dolgov začne prvo leto proizvodnje, to je 1987.
Idilična podoba solin, ki jo ne bi smela odpravili nova tovarna soli in prvi »kupček« letošnje soli
Ob skladišču soli v Portorožu je bil leta 1983 zgrajen pomol, ob katerem lahko pristajajo tovorne ladje kot tudi turistične — potniške ladje.
Letos junija izvajajo še zaključna, to je montažna dvigala za razto-vor soli ali drugih sipkih tovorov.
Resda pomol prepočasi postaja koristna pridobitev, a vendarle to je!, ob njem je namreč doslej pristala le ena tovorna ladja in nobena turistična!
Onesnaževanje zraka bo neznatno, ker bomo za proizvodnjo pare uporabljali plin, količina le-tega pa bo le 45 kg/h.
Odpadnih vod iz industrijske kristalizacije bo skupno 15 m3/h ali 4 l/s.
Večina hladilne vode bo pomešana s kondenzati in le 0,75 l/s bo odpadne lužine, ki je vroče in vsebuje pretežno magnezijev klorid in sulfat.
Soline na Pagu in Ulcinju so se v izgradnji in začeltku proizvodnje soli srečevale z vrsto hudih težav. V DROGI nismo do tel ravnodušni, pač pa jih bomo in moramo upoštevati kot dobro izkušnjo pri izgradnji naše, sečoveljske tovarne soli.
Dragica Mekiš
Odpadne vode iz procesa bomo združevali v posebnih bazenih in nato’ izpuščali v kanal Jernej, kjer se bodo mešale z morsko vodo.
Združene odpadne vode bodo po sestavi podobne morski vodi, segrete na 15° C, dotok bo stalen in v primerjavi s količino vode v kanalu neznaten, zato brez škode za okolje.
Tovariš Branko
Tovariš BRANKO ROJC je v naši delovni organizaciji glavni računovodja. Posebej ga verjetno ni potrebno predstavljati, saj je med množico naših delavcev prejkone bolj znan kot neznan.
Na zborih delavcev je, ko obravnavamo rezultate dela, takore-koč nepogrešljiv.
Časi, v katerih živimo in delamo niso rožnati. Ekonomska situacija je pri nas in v svetu sila zapletena in v njej se vrtimo kot v začaranem krogu.
Za bralce »-NAŠEGA GLASU« smo se pogovarjali s tov. Rojcem, da skušamo prikazati, kako sam vidi in ocenjuje našo situacijo.
1. Tov. Branko Rojc, kaj meniš, ali ustvarjeni dohodek dosegamo z veliko ali malo manj truda?
Glede na zgoščenost problemov, ki trenutno vplivajo na pogoje ustvarjanja dohodka v naši delovni organizaciji bi bilo težko odgovoriti kategorično: dohodek dosegamo z veliko truda ali pa dohodek dosegamo z malo truda, zavedati se moramo, da v naši delovni organizaciji imamo več vrst dejavnositi, ki različno kotirajo na tržišču, pa naj si bo to po vprašanju nabave ali po prodajnih možnostih. V teh dejavnostih pa kontinuirano ali izmenično vplivajo na dohodek kvaliteta surovin, opremljenost proizvodnega procesa oziroma iz-trošenost osnovnih sredstev, ustrezni proizvodni programi, možnost plasmaja ina domačem in tujem tržišču in ne nazadnje tudi ustrezne prodajne cene, ki naj bi akumulirale vse prej naštete dejavnike in nam dale ustrezno pričakovan dohodek. Glede na to, da vemo, da kvaliteta surovin ni vedno najboljša, da imamo iztrošena sredstva ter smo proizvodnja, ki ima svojo konkurenco na trgu, menim, da se moramo v delovni organizaciji precej truditi, da dosežemo načrtovani dohodek.
2.	Tudi v naši DO pogosto slišimo, da takorekoč živimo od danes na jutri — ali je to utemeljena trditev, nujnost ali kratkovidnost?
Morda bi nadaljeval tam, kjer sva končala s prejšnjim vprašanjem. Zelja ali pa vloženi trud za čimvečji dohodek je tudi odvisen od tega, kako imamo zastavljene programe v posameznih temeljnih organizacijah. Ali naše temeljne organizacije živijo od danes do jutri moramo gledati
iz dveh aspektov časa kot merila uspešnosti poslovanja temeljne organizacije. 2iveti od danes do jutri kratkoročno, menim da je skoraj neizbežno v sedanjih pogojih poslovanja. To hitro prilagajanje proizvodnje surovinam, ki so na razpolago, potrebam trga, ekonomski račumei, ipd. seveda močno angažira priprave dela in druge službe v TOZD, pa tudi v drugih strokovnih službah. Taka proizvodnja pa je razumljivo tudi nekoliko dražja od umirjeno utečene proizvodnje, ki se jo mesečno da vnaprej planirati. Do tu, menim, da je ta trditev nujnost.
Menim, da bi bila trdiitev, da živimo do jutri dolgoročno gledano kratkovidna politika naše delovne organizacije. Morda so takšni pomisleki plod konfuzije v razvojnih programih, ki so prevzeti ob združitvi več delovnih organizacij v sedanjo organizacijo Droga. Osebno pa menim, da imamo dovolj strokovno močan kader v razvojni dejavnosti, ki bi nam moral ponuditi in zagotoviti dolgoročne programe razvoja za posamezno temeljno organizacijo v razvojnem konceptu kmetijstva, ribištva in druge živilske industrije doma in v tujini.
3.	Zadnje čase padajo tudi pripombe. da smo do dogodkov v DO nemočni — mislim na nespoštovanje dogovorov o delitvi dohodka, ipd?
Vprašanje je, kdaj se počutiš nemočnega? Ali si nemočen tedaj, ko svojega stališča ne moreš uveljaviti, ali če si nemočen tedaj, ko reko dogodkov ne moreš usmeriti v tok, ki pelje k urejenemu poslovanju in s tem tudi boljšim poslovnim uspehom. Sam menim, da je prvo problem človeka kot celote, medtem, ko je drugo problem koordinacije in pripravljenosti za sodelovanje. Kot sem že prej omenil,smo delovn a organizacija, ki je nastala iz več delovnih organizacij, to je pravnih individuov. Torej je razumljivo, da smo se morali srečevati s problemi osebne volje, kakor tudi problemi čvrste koordinacije ob raznolikih pogledih na razvojne koncepte posameznih dejavnosti v delovni organizaciji.
Rojc
V operativnem, dnevnem poslovanju se to odraža v neusklajenem delovanju samoupravnih organov med posameznimi temeljnimi organizacijami, v prehitevanju posameznih odločitev, brez predhodnega ustreznega dogovora na nivoju delovne organizacije, ki je lahko poslovodskega, samoupravnega ali družbenopolitičnega značaja. Menim, da se bodo ti spodrsljaji odpravili, saj le kot enotna delovna organizacija imamo perspektivo v razvoju,.
4.	Kaj lahko za bralce »NAŠEGA GLASU« poveš o gibanju sredstev — koliko smo dolžni drugim in koliko so drugi nam?
Kadar govorimo o gibanju sredstev, velikokrat pomislimo na denar in njemu ustrezne oblike (menice, devize) in sicer koliko ga imamo, kje ga bomo porabili ter kje si bomo sposodili preostali manjkajoči del, da pokrijemo svoje potrebe.
Vedeti pa moramo, da s sredstvi začnemo gospodariti tisti hip, ko smo surovino naročili, preko proizvodnje, zaloge gotovih izdelkov do prodaje in končno, ko smo denar prejeli na naš račun.
To je sestavljalni postopek, ki dokazuje, da s sredstvi (denarjem) ne gospodarijo samo finančniki, temveč celoten kolektiv.
Ni namreč vseeno, koliko časa bomo držali surovino ali gotovi izdelek na zalogi in tudi ne po čem smo surovino kupili oziroma pod kakimi pogoji bomo prodali gotovi izdelek. Današnja cena denarja (obresti) je zelo visoka, tako da spravlja nizkoaku-mulativne dejavnosti (kmetijstvo in ribištvo) v kritičen položaj doseganja dohodka. Slabša se finančna disciplina naših kupcev saj imamo konstantno neporavnanih računov cca 400 do 500 mio ob periodičnih obračunih, kar predstavlja okrog 25 % enomesečne prodaje. Ob periodičnem računu za prvo tromesečje smo imeli najetih cca 6,5 milijard kreditov, od tega 1,2 milijarde za osnovna sredstva in 4,8 milijarde kratkoročnih kreditov za zaloge in druge tekoče potrebe. Od teh 4,8 milijarde je 1,6 milijarde kratkoročnih posojil med temeljnimi organizacijami. Mislim, da je potrebno ponovno poudarila, da ob tako visokih kreditih moramo skrajno racionalno gospodariti s sredstvi, to je ob minimalno angažiranih zalogah in ugodnih kupoprodajnih pogojih, da zmanjšamo obresti, ki so znašale prve tri mesece kar 529 milijonov din.
5. Sprejet je nov Zakon o revalorizaciji sredstev ... kaj od njega lahko pričakujemo?
Revalorizacija obratnih sredstev je nov pojem, s katerim se letos srečuje naše gospodarstvo in s tem tudi naša delovna organizacija. V pogojih inflatorne-ga gospodarstva skuša zakonodajalec skozi rezultate revalorizacije zalog preliti fiktivni dohodek med trajne vire poslovnih sredstev. Istočasno pa po mojem pozablja na strošek denarja, ki sem ga vezal v zalogo s ciljem zagotovitve surovine prvenstveno, istočasno pa verjetno po nižji ceni, kot velja na dan obračuna. Tako bodo naše temeljne organizacije (zelišča, uvozna roba), ki imajo daljši ciklus obračanja zalog dvakrat prizadete:
— prvič zaradi obresti na vezane zaloge
— drugič zaradi inflatomega dohodka, ki ga je sicer prenesla v trajne vire, nadoknaditi pa ga mora iz celotnega prihodka.
Ce bo ta zakon zdržan v tej obliki, bo verjetno več temeljnih organizacij zašlo v izgubo, med njimi tudi nekatere naše. Da se temu nekoliko izognem, je ponovno, kot pri predhodnem vprašanju, ko smo govorili o obrestih, glavni cilj čim manjše zaloge, hitro obračanje sredstev ter s tem zmanjševati kredite, oziroma obresti.
6.	Spominjam se odločnih zahtevkov po zmanjševanju stroškov; to je bilo pred nekaj leti, ko smo resneje začeli dojemati potrebo po stabilizaciji gospodarstva. Kako je danes s tem?
Ekonomičnost poslovanja ne moremo jemati kampanjsko. To mora biti stalnica, 'ki je vgrajena v vse razvojne programe in gospodarske načrte. Mi smo sploh navajeni, da se enkrat usmerimo v ta problem ekonomike (zniževanje stroškov, omejitve stroškov), drugič v drugi problem (cene, kvaliteta) ipd. To so med seboj povezani dejavniki in jih moramo obravnavati kompleksno. Če to povežemo s prvim vprašanjem, to je s ciljem večjega dohodka, potem bi verjetno morali tudi sami narediti nekaj več za zmanjševanje določenih izdatkov An si tako prigospodariti več čistega dohodka, menim, da imamo še internih rezerv v temeljnih organizacijah, kakor tudi
(Nadaljevanje na 4. str.)
Tovariš Branko Rojc
(Nadaljevanje s 3. str.)
v strokovnih službah in te bomo morali mobilizirati. Ponovno pa poudarjam, da se problem ekonomskega poslovanja ne more reševati enostransko (znižanje stroškov na račun kvalitete, ipd.), ampak kompleksno na celotni črti pridobivanja dohodka.
7.	Za delo v računovodstvu in knjigovodstvu velja od vekomaj trditev, da je nehvaležno, naporno in zahtevno. Je kaj sprememb, ali jih pričakujete?
Mislim na bilance, obračune.
Knjigovodsko delo, če ga jemlješ v pravem pomenu besed ni monotono delo. Seveda ne smeš postali avtomat, ki registriraš in prekladaš dokument iz leve v desno.
Vsak dokument ima svojo vsebino in tako bi ga morali obravnavati.
Nehvaležnost dela v računovodstvu vidim predvsem v tem: stalno si pod časovnim pritiskom, površnemu opazovalcu ali koristniku informacij pomeni knjigovodstvo odvečno neproduktivno delo, čeprav sam menim nasprotno. V času zimskih počitnic, prvomajskih praznikov, letnih dopustov se moramo odkrekati dopustom radi pravočasnosti izdelave poslovnih obračunov, si pod družbeno kontrolo, ipd. Smo se pač privadili ali vdali v tak način dela.
Seveda pa pozdravljamo napovedane spremembe o številu periodičnih računov, istočasno pa se bojimo ob morebitnih dodatnih podatkih, ki jih bomo morali zbirati za vrsto zunanjih uporabnikov, ki pa se povečini križajo. Sam sem mnenja, da bi bila idealna rešitev štirimesečni obračun.
Prvi štirimesečni obračun bi bil osnovni test usmeritve letnega načrta in osnova za morebitne dopolnitve plana. Osemmesečni obračun bi bil pravočasna in dovolj sigurna osnova za planiranje v naslednjem letu. To bi bila strokovna utemeljitev. Humana stran takega načina priprave obračunov pa bi bila v tem, da bi računovodski delavci lahko koristili prvomajske praznike, ter letni dopust (julij—avgust) tako kot ostali delavci v delovni organizaciji.
8. Sklad skupne porabe. Tudi letos ga v Drogi nismo uspeli doseči z lastnim delom — v vseh TOZD. Seznanjena sem pa, da s solidarnostjo med TOZD/TOK je doseženo, da bomo vsi upravičeni delavci v DO prejeli regres za dopust, odpravnine, jubilejne nagrade itd!
To solidarnost v širši ali ožji obliki smo opredelili v naših samoupravnih aktih in menim, da je prav, da jih tudi izvajamo. Posebno to mislim na sklad skupne porabe. Vsebina tega sklada že sama pove, da bi morali stremeti k temu, da so za skupno porabo enotna izhodišča. Ce pa osvojimo enotna izhodišča pa je že to obveza za solidarno formiranje ustreznega sklada za vse delavce v delovni organizaciji. Glede na to, da je veliko negativcev v skladu skupne porabe, je razumljivo potrebno zbrati več solidarnostnih sredstev, kar ni vedno enostavno. Vendar imamo dovolj zavestne delavce v temeljnih organizacijah, da to solidarnost razumejo in jo podprejo s svojimi odločitvami.
9. So možnosti v DO združevati sredstva na podlagi solidarnosti tudi v druge namene, npr. stanovanjsko izgradnjo, počitniške objekte in še kaj?
Teh možnosti je toliko, kolikor se jiih dogovorimo. V samoupravnem sporazumu o združevanju smo opredelili možnost združevanja sklada skupne porabe, stanovanjskega sklada in rezervnega sklada. Dokaj aktivno delamo na solidarnostnem združevanju sredstev sklada skupne porabe in rezervnega sklada pri zagotavljanju kritja izgub nekaterih temeljnih organizacij. Zelo malo ali pa nič ne delamo na združevanju stanovanjskih sredstev in malo na združevanju sredstev za počitnikovanje. Menim, da taka delovna organizacija, ki ima v radiju 20 km več temeljnih organizacij, bi lahko pristopilo k lastni gradnji stanovanjskih enot, ki bi bili verjetno cenejši in prilagojeni potrebam temeljnih organizacij. S tem drobljenjem denarja pa samo bežno krpamo velike potrebe po stanovanjih ali stanovanjskih kreditih.
Podobno mislim o združevanju sredstev za počitnikovanje. Mi v delovni organizaciji bi se morali odreči nekajletnemu regresu za letni dopust v celoti ali pa delni in si tako zagotoviti ustrezno število počitniških enot na različnih krajih. Regres, ki ga dobimo, gotovo ne pospešuje delavčevega oddiha na morju ali v hribih. Urejeni počitniški prostori ob minimalni participaciji po-
krivanja obratovalnih stroškov in v zadostnem številu pa zagotovo nudi možnost poceni letovanje delavcu tudi	z nižjimi
osebnimi prejemki. Menim, da bi moral biti sindikat tisti pobudnik, ki bi ocenil prednost take naložbe in z njo šel med delavce.
10.	Tov. Branko, v	DSSS smo
za prvo tromesečje	»pridelali-«
izgubo v višini 1,6 milijarde din. Menim, da množica delavcev v DSSS in ravno tako v TOZD TOK ni obveščena,	kateri so
pravi razlogi za to negativno poslovanje?
Delovna skupnost ni izjema, da ne bi smeli poslovati z izgubo. Seveda pa moramo vedeti podobno kot za temeljno organizacijo, kaj je vzrok nastali izgubi. Ali so to previsoki stroški ali je prenizek celotni prihodek. Menim, da je tokratni vzrok izgube v skupnih službah prenizek celotni prihodek. Po čem to sklepam?
Iz finančnega rezultata je razvidno, da so se stroški skupnih služb gibali v višini 23 % od letno planiranih, oziroma 170 % nasproti lanskoletnim za prve tri mesece. Delovna organizacija je dosegla 24 % letnih stroškov ali 187 % nasproti letu pred tem. Na osnovi tega menim, da je bila rast stroškov skupnih služb realno na isti višini, kot lani, oziroma na nivoju delavne organizacije.
Prispevek temeljnih organizacij pa je -bil še na nivoju iz leta
Zaradi boljše učinkovitosti, racionalnosti in sploh organiziranosti prevoznih sredstev v DROGI so s 1. 6. 1984 prenešena osnovna sredstva — to je kamioni, iz TOZD VINAKOPER in TOK AGRARIA v TOZD BLAGOVNI PROMET.
Prenos niso doživeli le kamioni, temveč tudi ljudje. Kdo ve, morebiti vsem to ni bilo povše-6i... toda, v življenju se nam marsikaj drugače obrne kot bi sami želeli.
Iz TOZD VINAKOPER so tako prešli v TOZD BLAGOVNI PROMET — to sicer že s 1. 4. 1985: Robert RAŽMAN, Angel JAKOMIN, Edi KOCJANClC, Zvonko STRMECKI, Bruno KOCJANČIČ, Renato BONIN, Josip
1984 in je znašal 15 % na letni plan, oziroma 108 % nasproti lanskemu letu. Celotni prihodek delovne organizacije pa je ra-stel nasproti lanskemu letu. Očitno je torej, da je bil izpad celotnega prihodka tisti, ki ni zagotovil dovolj dohodka za pokrivanje vseh obveznosti iz dohodka in bruto osebnih dohodkov. S sprejetjem plana skupnih služb menim, da se bo ta problem uredil do polletja tega leta.
Osebno menim, tda hi v Samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela morali nekoliko bolj opredeliti to vprašanje planiranja in spremljanje celotnega prihodka skupnih služb. Pri planiranju celotnega prihodka skupnih služb bi nam morale temeljne organizacije priznati inflacijski vpliv pri porastu stroškov pri nespremenjeni obliki poslovanja s temeljno organizacijo (isto število zaposlenih in enaka dela). Menim, da tudi skupne službe poslujejo pod enakimi pogoji z zunanjimi komitenti kot ostale temeljne organizacije. To bi bila osnova za letni plan. Med letom pa bi morali participacijo temeljne organizacije za delovno skupnost vezati na rast celotnega prihodka, dohodka in bruto OD temeljne organizacije, kar pomeni, če te osnove hitreje naraščajo od planiranih, sorazmerno raste participacija za DSSS in obratno se znižuje tam, kjer te osnove ne dosegajo planiranih veličin. Na ta način, menim, vežemo DSSS na dejanske poslovne rezultate organizacij, za kar bi morali biti zainteresirani tudi mi v DSSS.
11.	Za zaključek te prosim, izreči si vprašanje, na katero želiš morebiti odgovoriti, pa ti ga jaz nisem postavila?!
Se bi bilo vprašanj, o katerih bi razpravljala. Vendar menim, da so bila ta že precej široka. Nekaj pa mora ostati tudi za ostale v delovni organizaciji.
Dragica MEKlS
ČENDAK, Milan MARION, Anton MAVRIC.
Ravno tako iz VINAKOPER, vendar iz DG Ljubljana so organizacijsko premeščeni v TOZD BLAGOVNI PROMET:	Marjan
JARC, Avgust JERLAH, Zdenko POŽAR.
Iz TOK AGRARIE pa so v BLAGOVNI PROMET premeščeni: Jakov BRKLJAČA, Aldo AN-TONAC, Branko KOCJANČIČ, Severin BERNEŠ, Dino BELE, Evgen JERMAN.
Vsem navedenim šoferjem želimo srečno vožnjo in dobro počutje pod novo streho — BLAGOVNEM PROMETU, oz. DE Transport.
Marjan PRELAZ
Transportna sredstva - kamioni pod skupno streho
MLEKARNA IŠČE - MLEKO
Delavci DROGE smo bili seznanjeni, da je večletna izguba v TOZD Mlekarna Dekani narekovala sprejem vrste ukrepov, s katerimi želimo sanirati poslovanje Mlekarne. Zadnji izmed ukrepov je na predlog zbora delavcev TOZD Mlekarne sprejela SO Koper 26. 3. 1985. To je bil sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva z namenom, da se proučijo razmere v poslovanju TOZD Mlekarne, Dekani in pripravi dopolnitev sanacijskega programa, s ciljem dolgoročnega zboljšanja težkih razmer, ki so večkrat ogrožali socialno varstvo delavcev.
Vodstvo DO »DROGA-« PORTOROŽ je 1. 4. 1985 imenovalo komisijo za dopolnitev sanacijskega programa TOZD Mlekarna, DS TOZD pa jo je na svoji prvi seji potrdil. V komisijo so poleg nosilca sanacije Zorka DE2-JOT bili imenovani Rino MEDVEŠČEK, Vergilij GRIPARIC, delavci DO »DROGA« in prof. Tatjana SLANOVEC, delavka Inštituta za mlekarstvo iz Ljubljane. Komisija je upoštevala predlog, ki se je porajal v sanacijskem obdobju, in sicer, da se v sanaciji išče tudi zunanjo pomoč v okviru mlekarske branže. Pripravljene so različne variante predlogov o dokončni sanaciji Mlekarne. Tako so bili opravljeni razgovori s predstavniki Mlekarne Vipava in predstavniki Ljubljanskih Mlekarn, saj so sami predstavniki teh dveh mlekarn izrazili željo, da bi sodelovali v sanaciji Mlekarne Dekani. Zavedamo se, da sanacija mlekarne ni možna le v okviru TOZD ali DROGE. Dogovorjeno je bilo, da obliko sodelovanja ali integracije določi predlagatelj. Rok za izdelavo je bil 31. 5. 1985.
Vzporedno komisija pripravlja predlog sanacije v okviru DO DROGE, SOZD TIMAV in obalne DPS. Izdelava tega predloga se je, zaradi zapoznelega sprejemanja plana TOZD za leto 1985 in potrebne izdelave vseh kalkulacij, nekoliko zavlekla.
O vsebini teh predlogov za sanacijo bodo delavci in samoupravni organii Mlekarne razpravljali v juniju 1985.
V tej kroniki priprave sanacijskih programov je potrebno omeniti še nekatere aktivnosti v TOZD Mlekarna.
V TOZD smo koncem aprila sprejeli na zboru delavcev plan za leto 1985, ki izkazuje v letu 1985 26.473.500 din izgube. Sprejet je bil šele po predstavitvi virov za pokrivanje te izgube; pokrivanje negativne razlike s strani skladov obalnih občin, ter občin Buje in Poreč in notranje rezerve. Po mesecu dni ugotavljamo, da je realizacija glavnega vira (17.000.000 din), ki izhaja iz dogovora predstavnikov IS obalnih občin, IS Obalne skupnosti in predstavniki DO »DROGA« negotova, sa ga je potrdila le SO Piran s podpisom pogodbe o oskrbi in plačilu negativne razlike. Dogovor je namreč opredelil, da bodo SO iz svojih skladov pokrivale negativno razliko, ki nastaja zaradi večjih stroškov odkupa lastnega mleka ter stroškov dokupa mleka iz Ptuja in sicer 2 din/l za mleko iz lastnega odkupa in 4,10 za mleko iz dokupa.
V teku so tudi akcije dosedanjih sanacijskih programov in predlogov ukrepov. Sklenili smo SaS z nosilci proizvodnje in oskrbe na območju Buzet, Buje in Poreč o medsebojnih pravicah in obveznostih pri organizaciji živinorejske proizvodnje, odkupa mleka in oskrbe prebivalstva.
Obravnava se predlog SaS o dokupu in organizaciji kontrole, s katerimi želimo urediti odnose med TOZD Mlekarno in TOK Agraria in TOK Vinakras, na področju odkupa mleka, pospeševanja organizacije proizvodnje mleka, kontrole kvalitete in razlik v tolščobnih enotah in kalu.
Pripravlja se tudi skupni program TOK in TOZD Mlekarna, s katerim bi pristopili k sanaciji in reorganizaciji zbiralne mreže in ureditve zbiralnic. S tem pro-
gramom želimo pospešiti dostavo mleka, izboljšati kvaliteto mleka, zmanjšati kalo in število potrebnih kamionov oziroma št. prevoženih kilometrov. Prav ti stroški zbiranja so za TOZD Mlekarna veliko breme, saj so v primerjavi s stroški ostalih Mlekarn v SRS enkrat dražji.
Ukrepi na področju proizvodnje se izvajajo predvsem pri evidentiranju količin prevzetega mleka in tolščobnih enot, evidentiranju prodanih količin iz proizvodnje in zadolžitve izključno preko zadolženega skladiščnika. Tekoče reševanje reklamacije in kvare blaga na relaciji razvoz in maloprodaje. V izvajanju je investicija za sanacijo ledene vode, ki je bila opredeljena že v programu iz leta 1983. Za to investicijo v vrednosti 20.000.000 din moramo uporabiti sredstva amortizacije za leto 1984 in 1985, ker se v letu 1984 ni uspelo za akcijo za pridobivanje namenskih sredstev za rekonstrukcijo naprav za ledeno vodo, ki se je vodila na našem celotnem oskrbnem področju.
V letu 1985 so izstopila nekatera neskladja pri stimulativnem nagrajevanju posameznih DE. Za-
čeli smo z izdelavo analize stimulativnega nagrajevanja vseh delovnih mest v TOZD, ki jo bomo uporabili za primerjanje nagrajevanja v SO in za usklajevanje v TOZD.
Posebej je potrebno izpostaviti to, da nismo uspeli izpeljati racionalizacije dostavnih mest v oskrbi. Ta ukrep je bil predviden predvsem zaradi premajhne izkoriščenosti kamionov. Pri ocenjevanju tega predloga, ki je predvideval zmanjšanje 93 dostavnih mest od skupnih 1983 (Semedela 8 do 14, Koper 9 od 25), smo prišli do zaključka, da to zmanjšanje, kljub podpori občinskih organov, v tem trenutku ni izvedljivo, čeprav predstavlja neizpeljava tega ukrepa za TOZD Mlekarno izpad 2.000.000 din dohodka v letu 1985.
TOZD Mlekarna, Dekani primanjkuje — na našem področju — precej mleka. Odkup je razdrobljen, kar povzroča visoke transportne stroške. Iz tega sledi, da je naša mlekarna le konzumna mlekarna, torej, da je njena osnovna dejarvnost mleko, ne pa predelava mleka, s čimer se dohodek zboljša. In dokler bo tako bo Mlekarna v Dekanih, sicer posebnega družbenega pomena, vendar predvsem finančno breme obalnega in istrskega področja.
Zgornje je povzetek poročila o izvajanju ukrepa družbenega varstva v Mlekarni, ki mu predseduje tov. Zorko Dežjot.
D. M.
KAKO DO STANOVANJA?
Obnovljen Mahničev mlin v udobna stanovanja
Vprašanje — kako do stanovanja — je za marsikoga le vprašanje brez odgovora.
Stanovanja so vedno dražja, denarja je vedno manj. Ravno zaradi tega vam želimo predstaviti, kako nam je uspelo z relativno nizkimi sredstvi pridobiti udobna stanovanja.
V Gorgu pri Sečovljah je že dolga leta samevala večja stavba v kateri je bil že pred vojno mlin, ki so mu domačini dejali kar Mahničev mlin — ne zaradi lastnika, pač pa delavca, ki je v mlinu delal. V njem so mleli žito.
Veliko kasneje, v letih 1965/66 so delavci Začimbe v tem istem mlinu mleli kavo ...
Od leta 1970 dalje je mlin popolnoma sameval.
Ni bilo večjih težav pri ugotavljanju čigava je stavba. Delavski svet takratne TOZD KMETIJSKE PROIZVODNJE je dal soglasje, da se stavba preuredi v stanovanja.
Za številna soglasja in vso dokumentacijo je poskrbela DE Investicije. Nadzor nad izvajanjem del je vodila tovrišica Mirka POTOČNIKOVA.
In kdo je bil investitor?
TOZD ZAČIMBA je bila »glavna« nosilka investicije.
Star mlin na Gorgu
nja
— Sečovlje, preurejen v funkcionalna stanova-
Izvajalec SGP »Gorica« — TOZD Gradbena operativa je ponudila svoje storitve za 9.950.000 din po sistemu »ključ v roke«.
TOZD Začimbi se je za finansiranje priključila še TOZD Blagovni promet in DSSS.
V obnovljeni stavbi, ki že več let ni služila prvotnemu namenu, smo pridobili pet stanovanjskih enot v velikosti:
— pritličje 2-sobno velikosti 51,65 m2
financirali TOZD Začimbe in Blagovni promet
— pritličje 1-sobno velikosti 41,10 m2
financirala DSSS
— I. nast. 4-sobno velikosti 87,95 m2
financirala TOZD Začimba
— II. nads. 3-sobno velikosti 70,97 m2
financirala DSSS
— II. nads. garsonjera 24,80 m2
financirala TOZD Začimba
Cena kvadratnega metra obnove 38.100,00 din!
Vsekakor izredno racionalna in koristna investicija. Za primerjavo vam povemo, da je programirana cena novega stanovanja za leto 1985 v piranski občini 115.695,00 din Pa še to! Osamela stara in neizkoriščena stavba v Gorgu pri Sečovljah verjetno ni zadnja takale priložnost! Mogoče jo je potrebno le poiskati.
Marija Bratina Dragica Mekiš
Od Vardara do Triglava - od Derdopa pa do Jadrana...
Delovna organizacija DROGA. Kaj je to vemo vsi. To je tako-rekoč pojem, od Vardara pa do Jadrana, kot pravi lepa pesem o na ši domovini. Da pa se vse to dogaja od Vardara do Jadrana, kot smo uvodoma povedali, skrbi delovna grupa Transport, katero bi danes vsem skupaj malo predstavili.
Transport?! Skušajmo preiti od grobih statističnih podatkov, pa do vsakdanjih problemov, dogodivščin do dna tej neusahljivi reki kamionov, kamiončkov, vlačilcev pa kombijev do osebnih avtomobilov in na koncu celo do mopedov. Da, da vse to imamo pri nas v transportu. Statistika pravi, da imamo štiriinsedemdeset tovornih vozil, dvanajst prikolic ter okoli trideset osebnih vozil.
. .. Vsa ta »mašinerija« prevozi dnevno okoli štiristo ton izdelkov, surovin in podobnega To pa ni zdaleč tako malo. Lahko se pohvalimo tudi, da imamo okoli dest kamionov z nekaj prikolicami prirejenih za prevoz sveže ribe. Imenujemo jih kar hladilniki. Na njil smo še posebej ponosni, saj smo edini daleč naokoli, ki jih imamo. No, pa povejmo besedo ali dve okoli teh hladilnikov.
To so vozila, ki so namenjena izključno za prevoz sveže ribe, ki jo prevzamemo v glavnem v istrskih pristaniščih. To isto ribo razvažamo nato po Sloveniji ter delno po Hrvatski. Včasih seveda obstajajo določeni problemi zaradi teh vozil, saj je njihova zasedenost odvisna od ulova, kar pomeni, danes jih imamo preveč — jutri pa premalo. Vse to seveda skušamo urediti, kar nam ponavadi uspei po sistemu volk sit in koze cele.
(Če pa ni tako, se lepo skregamo, povemo štiri čez delovno organizacijo, naslednji dan pa zopet vse v najlepšem redu.)
Posebna ekipa so pa kombiji, imenovani trgovine na kolesih, ki prodajajo ribo po terenu. Teh imamo pet in so novejšega datuma.
Pa poglejmo še malo naokoli po drugih kamionih. Preostali kamioni so namenjeni predvsem za prevoz gotovih izdelkov ter surovin za potrebe TOZD mame Droge. Seveda ni samo to, kaj si pa mislite, tudi kakšnega prašiča in kakšna drva si pripeljemo, ker pa za to nismo registrirani, raje molčimo o tem. Način prevoza gotovih izdelkov pa izgleda nekako tako. Iz dveh centralnih skladišč z lokacijo Seča in Izola, kjer se zbirajo vsi gotovi izdelki proizvodnih TOZD Droge, vozimo izdelke v tako imenovana zunanja skladišča širom naše domovine. V povratku pa seveda skušamo čimveč surovin, oziroma materiala potrebnega TOZD za nemoteno proizvodnjo. Tako na primer Argu vozimo tube iz Zagreba, Delamarisu konzerve iz Dalmacije, Sudestu riž iz Makedonije, našemu TOZD pa seveda večjo realizacijo. Zaradi vsega tega posebno nagrajujemo šoferje pri povratnih tovorih.
Pri manjših kamionih pa je značilno, da vozijo na krajše razdalje, oziroma naravnost h kupcu, kar pomeni pet do šest strank dnevno. To seveda zahteva dodatni napor šoferja, saj mora večji del sam raztovarjati, če želi do noči videti svojo drago, ker v nasprotnem spominu lahko ostane od nje »le spomin...« kot zapoje eden naših šoferjev.
Eden od problemov, ki sem jih pozabil našteti in se pojavlja vsak dan je prevoz ribe in vina, kajti kamioni so zasedeni v obe smeri, proizvod pa ne moreš in ne smeš bremeniti s preveliko ceno prevoza, ker ima že drugih stroškov dovolj. Tega se naši tudi seveda zavedajo, zato niti pomisliti nočejo na tuje usluge, saj moramo mi biti najbolj poslušni in seveda zato tudii najcenejši, kar na 'njihovo veselje tudi smo.
No pa poglejmo malo od kje smo se vzeli mi transportniki. Skupaj nas je namreč 99, od tega 81 šoferjev. Jasno je, da nismo z lune padli. Skupaj Smo prišli z združitvijo avtoparkov »stare Droge«, to je z Začimbo in Delamarisom, ki sta imela vsak svoj avtopark ter pred kratkim z združitvijo delovne grupe transport tozda VINAKO-PER.. Tako, da imamo sedaj tri delovne grupe: izolska, portoroška in koprska. Na čelu teh grup so takoimenovani prometniki, ki izdajajo dnevne naloge, oziroma potne naloge šoferjem. Pri njih ni nikoli dolgčas. Ne moreš zaspati, pa tudi če hočeš. Imajo namreč po dva telefona, ki izmensko zvonita, včasih tudi hkrati. Vmes pa za poslastico še vsak prisotni šofer pove eno svojih modrosti, pa smo tam. Med ostalim so vsi prometniki zelo iskani s strani turistično-vodni-ške službe, saj poznajo vse gostilne na svojem območju in seveda njihove telefonske številke. Namreč, pri iskanju šoferja se ve, kje se nahaja. Seveda to ne pomeni, da so naši šoferji kronični pijanci. Ne, kje pa, daleč od tega. Glede na pogoje dela, ki je včasih zelo monotono, združijo popoldansko rekreacijo in kulturo, izobraževanje v gostilni, ker drugje ni prostora. Eno zapoješ, eno na karte, pa mine popoldan, prometnik pa ve kje iskati.
Pa pojdimo malo pogledat, kaj počnejo, oziroma zakaj imamo osebne avtomobile. Veste, moramo priznati, to so vsi avtomobili z genetsko napako, žal ampak je tako. Niti eden ni zmožen voziti iz Izole proti Portorožu naravnost, da pri tem ne bi zavil v Strunjanu mimo Sosiča, saj je tisti del ceste po statistiki dosti manj usoden za nesreče. So pa res pametni ti naši avtomobili. Pripomniti moram, da so trije od vseh teh avtomobilov malo lepši in udobnejši. Namenjeni so za prevoz možganov delovne organizacije. Ti imajo celo klima napravo, za hlajenje možganov po žgočih in žolčnih razpravah, sestankih, sejah in vejah.
Da gre pa vse to naprej skrbi naša ekipa, priznana ekipa avtomehanikov. To so sami zlati fantje, polni volje do dela le, da sko-
raj nimajo strehe nad glavo, saj njihova delavnica še komaj zadošča za manjša popravila in tekoče vzdrževanje.
Glede vsega tega se zadnja leta nagibamo k nabavi kamionov enega proizvajalca, seveda domačega. S tem si zagotovimo dobavo rezervnih delov ter nepotrebno trošenje deviz. Iz izkušenj vemo, da vozila znamke FAP niso ravno blesteča, zato zdaj poizkušamo z nabavo pri mariborski tovarni »TAM«. To je vse lepo in prav, problem je le v tem, da nam zadnje čase primanjkuje sredstev, vso Stvar ipa poslabša še dejsltvo, da sta bivša avtoparka TOZD »Vinakoper« in TOK v zelo dotrajani in iztrošeni obliki. Zavedamo se pa tudi, da bomo tudi to prepreko prebrodili, ker drugače pač biti ne sme.
Omeniti je treba, da imamo določeno število kamionov razporejenih v SLO za slučaj vojne ali vojne nevarnosti. Koliko jih je razporejenih, to pač vedo samo nekateri, saj so take stvari Strogo zaupne.
Ena glavnih nalog vodstva distribucije in vodstva TOZD BLAGOVNI PROMET je nedvomno priznanje beneficiranega staža voznikom od 5 ton dalje. Določeni koraki so že napravljeni in z oživitvijo zveze šoferjev in avtomehanikov na obalnem območju upam, da bomo to zadevo v bližnji prihodnosti uredili.
Na koncu bi omenil še nas, parazite, ki sedimo na upravi TOZD. Mi smo pa tisti, ki ne znamo nič urediti. Take nas vidijo šoferji. Če pa pogledaš malo boljše, smo pa mi tisti, ki imamo pregled nad vsem tem, kar je dolžnost transportnega oddelka, da pa včasih kaj zgrešimo ni pa nič nečloveškega. Vse se uredi, če se hoče. Je ni stvari, ki je naš šofer ne more prepeljati in je ni stvari, ki je mi ne vemo urediti.
Tako, to bi bil kratek prelet nad delovno grupo transport, če smo kaj izpustili, ali bi kdo želel še kaj vedeti, naj pride k tov. Lauri na »kapučin« in vse mu bomo razjasnili.,
Delavci DE Transport v TOZD Blagovni promet
13. RAZSTAVA REFOSKA
V Marezigah je bila 8. in 9. junija letos 13. razstava refoška, pa tudi malvazije!
Razstave, ki so jo popestrile kulturno-zabavne prireditve, se je udeležilo mnogo ljudi.
OBISKALI SMO NEKATERE NASE KOOPERANTE:
— BONIN ALOJZA in AVRELIJO
— BORDON IVANA in BORISA
— SABADIN SILVA in FRANKA,
ki proizvedejo največje količine grozdja za TOZD Vinakopcr. Ravno zaradi tega jih je vodstvo Vinakoper in Agrarie želelo predstaviti v NAŠEM GLASU.
Na obisk smo sc odpeljali sredi belega dne. Bila je soparna vročina in razen Sabadina mlajšega, so obiskani počivali v senci.
Sleherno obiskano dvorišče ima drevo za senco; to značilnost poznamo vsi, ki smo kmečki sinovi in hčere.
Zanimivo pa je, da na istem območju, torej koprščini, senco dajejo različna drevesa.
Tako imajo pri Boninovih košato zlato jabolko — kaki, pri Bor-donovih prelepo mlado lipo vso v cvetju in pri Sabadinovih ogromen divji kostanj.
KAKO KAJ KAŽE LETINA? smo začeli pogovor.
BONIN Alojz in Avrelij povesta, da še ni nič sigurnega! Krompir že trpi sušo. Za trto je suho vreme kakor nalašč. Bolj zgodne sorte grozdja že cvetejo in novo cvetje potrebuje toplo vreme. Trta sploh kaže dobro. Zaradi hude zime in slabih posledic, je ena korist — manj je poljskih škodljivcev, ker jih je pobrala ostra zima
Pri BONINOVIH so kooperantje že od ustanovitve KZ Koper, od 1958 dalje. Oče Alojz BONIN je vinogradništvo nasledil po očetu, vendar ne iz čiste želje, pač pa, ker ni bilo drugega dosti na izbiro. Zemlje kmetje niso imeli, dela doma ni bilo in zato je poprijel doma z očetom na skromni površini zemlje. Do 1958 so proizvajali predvsem vrtno zelenjavo.
Oče Alojz se je s kmetijstvom začel ubadati s svojim očetom.
Sin Alojza — Avrelij ni pomišljal na drugo dejavnost. Zemlje je za delo dovolj, mešana proizvodnja pa tudi zahtevna.
Sin Avrelij a obiskuje kmetijsko šolo v Novi Gorici in upati je, da bo nadaljeval po očetovi, dedovi in pradedovi poti.
KOLIKO CASA TRAJA NJIHOV DELAVNIK? nismo mogli mimo vprašanja — ko so povedali, da zadnjih pet let proizvedejo 3 vagone sadja in zelenjave, preko 2 vagona grozdja za prodajo in še dovolj za lastne potrebe.
Na »oko« smo izračunali, da je dnevni delovni čas pri BONINOVIH čistih 8,5—9 ur! Brez sestankov, brez potovanj, čistega dela!
Delo opravljajo sami v družini, le v »špicah« kot so trgatve n. pr. poiščejo pomoč — sezonski delavci, prijatelji, in znanci priskočijo na pomoč.
KAJ MISLIJO O KRIZI ČRNEGA VINA?
Neposredno te krize ne občutijo, saj lahko prodajo vse kar proizvedejo, BONIN Alojz pa vendar poudari, da marsikaj naglo investiramo ... tako smo pred leti sadili le trto za črno grozdje — ali ne bi bilo pametneje saditi oboje, belo in črno?
Nekateri vinogradniki prodajajo pogojno — to je, prodam ti belo, če vzameš tudi kaj črnega — pri BONINOVIH jim to ni potrebno, ker imajo stalne kupce — in kot že rečeno, prodajo vse!
Na nove nasade trt ne mislita BONINOVA — saj imajo pri njih mlade nasade. Le breskve bi obnovili, če bodo sadike. Breskve je treba obnavljati vsakih 10 let.
S kooperantskimi odnosi so zadovoljni. To velja za strokovne nasvete.
Nasveti pospeševalcev v kmetijstvu so zelo koristni predvsem kmetijcem, ki so se lotili tega dela, NE DA BI VEDELI KAJ JE ZEMLJA!
Cene za pridelane izdelke so prenizke. Morajo se zvišati. Stroški za pridelavo rastejo vsak mesec. BONIN Alojz pokaže na dvorišče, kjer stoji ne do vrha naložena traktorska prikolica umetnih gnojil in pove, da ga ta velja 14 starih milijonov ...
BONIN Avrelij nam na koncu pove, da vendarle pri njih napredek je — saj so zgradili novo hišo. Stara še vedno stoji — med vojno je bila požgana.
Le zadnja leta je občutiti krizo, kot povsod, je skromno zaključil Avrelij BONIN.
BORDONOVI, oče Ivan in sin Boris sta se ob našem obisku trudila z napravo za namakanje. Njun oče in stari oče (tudi vinogradnik v zasluženem pokoju) pa nas je hudomušno sprejel.
Sploh so Bordonovi polni zdravega kmečkega humorja.
Nastavek dobro kaže pravijo (za laike: nastavek je količina trti-nega cvetja).*
Refošk ima sicer manj cvetja, a morebiti bodo grozdne jagode debelejše, morebiti. Celo 20 % manj cvetja je približno, pravi Bordon Ivan.
Kooperant je 12 let. Nove nasade trt je takrat posadil s krediti Agrarie. Je čisti vinogradnik — proizvaja le grozdje.
Letno proizvedejo do tri vagone grozdja. Prevzeli so letos star nasad, obnovitvena dela — do prvih rezultatov — trajajo tudi nekaj let.
Zadnja leta je letina dobra. Nasadi so novi, le cene so prenizke.
Okoli 7. maja tam nekje okoli let 55/60 je bila taka toča, da ni bilo trgatve ... se| spominja sitari oče Bonin.
Od Škofij do Pridvora — do Bertokov do Ankarana — vse je pobralo.
Ni krize črnega vina! Moda je drugačna! Komercialna napaka. Štajerci so nas prehiteli. Tudi cena (dolgo let nižja za belo kot črno vino) je naredila svoje.
Vinogradiki smo naredili svoje, posadili in vzgojili črno trto, komercialisti pa so »zatajili«. In moda je pač moda, tudi pri vinu.
Bordonovi belo grozdje proizvajajo le zase. Pozabila pa sem jih vprašati, kakšno vino oni pijejo? Belo ali črno?
V vinogradu črnega grozdja so Bordonovi pred leti zasadili 100 trt belega grozdja v obliki imena TITO— kadar je grozdje zrelo je to lepo videti.
Imajo še pradedove trte, tudi. Dedje so bili bolj drzni, meni Ivan. So se zadolžili, ampak so kupili sosedov nasad.
Tudi sam misli še kaj povečati, če bo priložnost.
Sin Boris je mlad, komaj je končal kmetijsko šolo, je tudi kooperant, to je seveda glavno za širitev nasadov.
O, bil sem v Zadružnem svetu, pove Ivan Bordon. Sem trn v peti, veste jaz.
Zakaj? Zato, ker povem kako in kaj! Da je predelava grozdja dražja kot proizvodnja grozdja, o ne, to ni mogoče. Pa nekateri hočejo to dokazati.
Samoupravni organi so potrebni, to da.
Dohodkovni odnosi pa so vizija, veste, nedosegljiva idealnost.
Ampak, da bi ostali vsaj na ravni kupoprodaje, trgovine — vsaj to! A, tudi tega) ni.
Vino je drago, vinogradniki pa dobimo premalo.
Oče Bordon: Zadnja leta so letine grozdja zelo dobre. Pa je izguba, pa če bi bila letina slaba, kaj bi bilo šele potem?
Strokovni nasveti so dobrodošli. Sodelovanje je uspešno, odnosi so prijateljski.
Bordonovi proizvedejo do 5 vagonov grozdja, a o dohodku raje ne bi govorili!
Pa, saj to ne vodil nikamor.
Nekaj se mora spremeniti. Tretja generacija, sin Boris mora videti več spodbude v vinogradništvu!
Poslovili smo se veselo. Bordonovi so veseli ljudje.
(Nadaljevanje na 8. str.)
(Nadaljevanje s 7. str.)
SABADIN FRANKO je bil ob našem obisku v vinogradu. Škropil je trte.
Sopara je bila v zraku, da nam je komaj dalo dihati.
Franka smo fotografirali v polnem delovnem elanu. Ni bil hud, ker smo ga zmotili. Prijazno se je pogovoril z nami.
Pravi, da je nastavek dober, boljši kot lani in bolj zdrav.
Tudi SABADIN FRANKO iin oče SILVO sta kooperanta — »čista« vinogradnika.
Trenutno trta in grozdje rabita predvsem sonce, dežja malo. Dela v Vinogradu ima na tekočem, dela težko da prehitevajo, se poheca Franko.
Oče SILVO SABADIN je začel kmetovati z vrtnino. Silvo je bil mesarski vajenec, pa je mesarski nož zabrisal proč in se posvetil trti. Pred dvanajstimi leti. Krediti so bili ugodni.
Skoraj 100 % — od AGRARIE.
Nasadi trt so novi. Dajejo že polni pridelek in naš sogovornik načrtuje iinvesiticijo v še en vinograd.
Strokovne nasvete so vedno dobili od strokovnjakov — takrat, ko je Franko začel, so to bili KOZLOVIČ CELESTIN in COTIČ BRUNO. Potem so prišli SEDMAK DARKO i;n drugi.
Grozdja pridelajo okoli 3,5 do 4 vagone.
Letos sicer kaže tudi dobro, a tako je bilo tudi lani, potem pa je padlo preveč dežja in storilo precej škode. Veliko grozdja je zgnilo.
Proizvajajo črno grozdje — tudi SABADINOVI. Belo le zase. S prodajo ni problema, krize črnega vtimai ne občutijo.
SABADINOVI obdelujejo 5,50 ha zemlje. Vse je družbena lastnina.
Cena grozdja je prenizka. V tem so naši sogovorniki več kot enotni.
1	1 vina = 400 din, v gostilni
1	del vina =	40 din
1	kg grozdja	= 40 din	dobi	proizvajalec (1984)
1	kg grozdja	= 6,5 del	vina
RAZLIKA = 5,5 del vina kdo vse to dobi?
? ? ?
Po mnenju mladega SABADINA razvoj vinogradništva upada
— zadnjih pet let prav gotovo.
Tudi, če gre cena grozdja precej gor, je zamujenega dovolj — ne bo se dalo nadoknaditi.
Silvo SABADIN, ali vam je žal, da site pustili mesarski poklic
— mu, postavim zadnje vprašanje.
NE! odločno reče, NASVIDENJE, in nadaljuje s škropljenjem. Sopara je bila še težja.
Vendar, da le ne bi danes deževalo, pomislim — saj so zaščitna sredstva majvišji strošek v kmetijstvu, so povedali vsi kooperantje, ki smo jih obiskali.	,
Pogovor zapisala: Dragica MEKIS
Za praznik v Marezigah so delavci VINAKOPER in AGRARIE ter predstavniki drugih organizacij Krajevne skupnosti Marezige, SIS za pospeševanje kmetijstva v Kopru ter Sklada za intervencije v kmetijstvu KOPER-IZOLA-PIRAN izvedli ocenjevanje vin, malvazije in refoška. Prve tri nagrade so prejeli:
REFOŠK:
1. KAVALIC Roman, Kavaliči 7
2. SCHERIANI Gianni, Hrvatini 13
3. JAKOMIN Boris, Pridvor — C. svobode 49
MALVAZIJA:
1. GLAVINA Emil, Šmarje 154
2. BOCAJ Emil, Bočaji 1
3. PLAHUTA Cvetko, Marezige 16
Ustanovitev in razvoj PE Reka
Uspešno
generalno
popravilo
stroja
Tovariš Karlo VILER, eden od dclavcev, ki so zelo uspešno izvršili generalno popravilo pakir-nega stroja ACMA v Začimbi
Dejavnost PE na Reki je odkup in prodaja sadja in zelenjave ter drugih prehrambenih izdelkov.
PE REKA deluje v okviru DO »DROGA« PORTOROŽ — TOK »AGRARIA« KOPER. Ustanovljena je bila 1. 1. 1968. Ob ustanovitvi je bil zaposlen samo tov. TRIVIC Miloš. Začetek dela je bil na Brajdi v skladiščnih prostorih Jadrolinije. Po treh mesecih je bilo zaposlenih že 11 delavcev, nato se je delovanje te PE selilo v skladišče AMD in v še druga skladišča, ki so bila vzeta v najem v Reki. Leta 1982 je bilo odkupljeno sedanje skladišče za 3,5 milijonov din. v izmeri 2000m2. Sredstva za odkup skladišča so bila v celoti kreditna, 5-letnim odplačilom. Sedaj ima PE center v Matuljah štiri klasične trgovine, štiri kioske in 19 stojnic, skupaj 27 prodajalnih mest. Zaposlenih cca 70 delavcev. V letu 1984 je bila brutto realizacija 467 milijonov din, v letu 1985 predvidevajo cca 600 milijonov din.
V razgovoru je tov. TRIVIC dejal, da bi na Reki odprli še dva do tri lokale. Poudariti je potrebno, da so te le želje, katere bi lahko realizirali le s pomočjo partnerjev, ki poslovni enoti dobavljajo blago.
V kolikor bi se želje realizirale, bi se zaposlilo odgovarjajoče število delavcev in temu ustrezno bi se tudi povečala realizacija.
Jože Černe
V remontni delavnici TOZD ZAČIMBA so vzdrževalci v mesecu marcu zaključili generalno popravilo pakirnega stroja za pakiranje praškov.
ACMA stroj šteje že 20 let, kupili smo ga v Italiji. Do sedaj smo na tem stroju opravili že drugo tako popravilo. Pri tem delu smo se srečevali s težavami, kot so premalo prostora in slaba opremljenost delavnice. Pri tako zahtevnih popravilih bi rabili še nekatere obdelovalne stroje in naprave, da se ne bi bilo potrebno posluževati v tolikšni meri zunanjih uslug, ki so vedno dražje.
Roki izdelave zunanjih uslug pa so dolgi, kar podaljšuje čas popravila strojev in opreme.
Še vedno uvažamo rezervne dele, ki so vedno dražji... Z nabavo nekaterih novih obdelovalnih strojev in tesnejšnim sodelovanjem v sami delovni organizaciji in ostalimi organizacijami, ki potrebujejo iste rezervne dele, pa bi lahko marsikateri tudi zahtevnejši del stroja napravili sami doma in si tako prihranili devizna sredstva.
Glede te problematike na področju vzdrževanja smo sc v TOZD ZAČIMBA dogovorili, da bomo razširili delavnico in jo bolje opremili, ker so tudi pakirni stroji in oprema že zastareli in potrebni vedno večjih popravil, za novo opremo pa je vedno manj denarja.
Virgilij ABRAMIC
Tov. Miloš TRIVIC, vodja PE Reka — TOK Agraria Koper, dolgoletni delavec DROGE
Lepo urejena trgovina PE Reka v Matul jih
PRIZNANJA DELAVCEM
Priznanje OF
Ob letošnjem praznovanju OF in prazniku dela 1. maju so priznanja za družbeno-politiično in samoupravno delo ter tovariške odnose prejeli tudi nekateri delavci DROGE:
Srebrne znake ZSS
Jože ČERNE — DSSS Portorož Dušan URSlC — KRAS MPI Sežana
oitovani i m. nočjo c en jeni flaJou
godinama upotrebljavam Vaš odlični instant — polenta, i ma šta mi se desilo: Bio sam duže otsutan i kada sam se vratio sa puta, biosam gladan d tražio sam šta da pripremdm za večeru. Preturao sem po špajzu i pronašao sam jedan omot vaše polente. Nišam gledao datum proizvodnje, jer sam bio gladan. Polenta je bila veoma ukusna i imala je neku naročitu aromu.
Rino MEDVEŠČEK — DSSS Portorož
VSEM PREJEMNIKOM PRIZNANJ ISKRENO ČESTITAMO!
Uredniški odbor »■NAŠ GLAS«
predsednik KPO »DROGA«
Sutradan, iznenadio sam kada sam video da na kutiji stoji datum proizvodnje:
04 10 1979
a takodje piše da je rok trajanja 1 leto (12 meseci po srpskom).
Ovim je sve rečeno! Polenta je trajala skoro 6 godina (6 leta po slovenskom) i time je dokazano da taj Vaš proizvod nema ni približnog ravnog u našo j Jugoslaviji, a možda i u svetu!
Pozdravljam mnogo Vaš cenjeni Naslov i želim Vam još veče uspehe u Vašem teškom ali poštenom radu!
Šal jem Vam bratske, tople, pozdrave iz bratske Srbije, koja je prema Vama uvek imala simpatije, a to je došlo do izražaja naročita u toku teških godina: 1941—1945.
Sretno!
Aleksinac, 2. 4. 1985	Radomir	Jovanič
Vuka Karadžiča 15 Aleksinac 18220
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Tudi mi pozdravljamo bratsko Srbijo, TOZD SUDEST pa čestitamo za, resnično dokazano, kvaliteto POLENTE!
Zdravko BOJ — GOSAD Središče ob Dravi
OOZS v TOZD GOSAD!
Zvezda RUDL — DELAMARIS Izola
Plaketo KS Središče ob Dravi
Anica MAKOVEC — AGRARIA Marcel KRALJ — Portorož Izola
150 let vinogradništva in vinarstva v naših krajih
V Portorožu, hotel Palače, je bilo 28. 6. 1985 SREČANJE vinogradnikov in vinarjev z gostinci Slovenskega Primorja.
Srečanje je organiziral Poslovni odbor za vinogradništvo in vinarstvo za Primorski rajon Nova Gorica v sodelovanju z Drogo Portorož.
V otvoritvenem nagovoru je predsednik poslovnega odbora tov. Srečko Maraž poudaril, da je vinogradništvo in vinarstvo prisotno v naših krajih že 150 let! Vinogradniki pa imajo vpliv, na to sicer pomembno kmetijsko panogo, le do polnjenja steklenic in nič dalje!
Za pridobivanje vina je potrebno veliko truda, posledica česar mora biti spoštljiv odnos do prezentiranja in uživanja vin.
Tudi to je razlog več za organiziranje srečanja med proizvajalci vin in gostinskimi delavci.
Na srečanju v Portorožu je predsednik KPO Droge tovariš MIRAN PETRINJA predstavil dejavnost DO in posebej vinogradništva in vinarstva. Na srečanju so spregovorili še o zelo zanimivih temah VINSKI KULTURI, VINO V BODOČNOSTI IN BODOČNOST VINA, VINO IN ZDRAVJE, USPO SABLJANJE GOSTINSKIH DELAVCEV. Več o tem drugič.
D. M.
Za
išljanje .
Varstvo pri delu
— formalnost ali življenjsko dejstvo?!
NESREČE PRI DELU — pregled po TOZD s primerjavo leta 1983
*tn d C3 N	TOZD	povprečno število zaposlen.		Nesreče pri	delu skupaj	Nesreče na poti		1 i 1	dnevi
		83	84	83	84	83	84	83	84
1.	Soline	130	133	7	8			_	245	110
2.	Začimba	161	160	14	15	1	2	127	201
3.	Blagovni promet	359	304	18	8	2	1	207	158
4.	Argo	185	162	10	22	—	1	141	457
5.	Riba	280	280	17	16	2	—	353	189
6.	Delamaris	592	699	88	74	1	4	791	789
7.	Živila	295	214	12	2	1	—	161	13
8. Vinakoper		258	355	15	13	1	1	432	186
9.	Mlekarna	62	63	1	3	—	—	3	166
10.	TOK	136	160	1	4	—	—	4	58
11.	Agroservis	83	85	6	7	1	—	36	44
12.	Kras MPI	133	148	19	20	—	—	394	435
13.	Vinakras	89	89	2	5	1	—	28	82
14.	Sudest	116	108	4	8	—	—	40	252
15.	Gosad	222	219	8	18	1	3	82	211
16.	DSSS	199	272	4	1	—	—	19	15
17. Skupaj DO DROGA		2.487	3.532	186	224	8	14	2.223	3.425
SKLEP
delavskega sveta delovne organizacije na redni 7. seji — dne 14. 6. v zvezi z jubilejnimi nagradami v letu 1985:
1. Z upoštevanjem enotnih izhodišč in solidarnosti na nivoju DO, naj se v letu 1985 izplačajo jubilejne nagrade:
— vsem jubilantom, ki v letu 1985 dosežejo skupno delovno dobo 10, 20 in 30 let.
— tistim delavcem, ki imajo več kot 30 let skupne delovne dobe, pa še niso dobili jubilejne nagrade ob trideseti obletnici dela.
Viri sredstev za jubilejne nagrade pod 1. točko so zagotovljeni po ZR/1984, za jubilejne nagrade pod 2. točko pa iz sproščenih sredstev, namenjenih za dodatno regresiranje toplega obroka in iz nerazporejenih sredstev sklada skupne porabe — v skladu s priloženim predlogom strokovne službe.
2. DS DO soglaša z odločitvijo nekaterih temeljnih organizacij, da v skladu s finančnimi možnostmi, poleg jubilejnih nagrad za več kot 30 let skupne delovne dobe, izplačajo tudi jubilejne nagrade vsem tistim delavcem, ki imajo nad 10 ali 20 let delovne dobe, pa teh nagrad še niso prejeli.
Z upoštevanjem solidarnosti na ravna DO je delavski svet DO
Dobro zavarovani stroji in zaščitna sredstva niso dovolj — delavec mora za svojo varnost oboje spoštovati!
Varstvu pri delu tudi v sindikatu dati več pozornosti
Povprečni dohodek na delavca dnevno je bil v 1984. letu 1.193,00 din, torej smo za nesreče lani porabili skupaj 4.086.025.— din (408 starih milijonov!).
Zgornja tabela nam dokaj zgovorno dopoveduje, da za varstvo pri delu vendarle premalo naredimo.
Kdo premalo naredi, bi bilo prav tudi zvedeti?!
Delavski sveti v naših TOZD in TOK so pooblastili po enega delavca, da poleg svojih rednih delovnih nalog opravljajo še strokovne naloge s področja varstva pri delu.
Pooblaščenci za varstvo pri delu imajo vrsto nalog, za celo stran jih je napisanih v Pravilnikih o varstvu pri delu.
Tokrat jih nismo ničesar spraševali o teh dolžnostih. Uspeli pa smo slišati, da nekateri menijo, da so premalo stimulirani za te naloge, drugi da so preobremenjeni — tretji pa da ljudje ne spoštujejo in se ne držijo navodil za varstvo pri delu. Torej, če zaključimo z zadnjim stavkom — ZA VARSTVO PRI DELU LAHKO ZASE NAREDIMO NAJVEČ SAMI!
Dušan ,Milivojevič Dragica Mekiš
soglasno sklenil, da se temeljne organizacije zavezujejo v letu 1986 planirati in po potrebi združevati del sredstev sklada skupne porabe z namenom, da se navedene jubilejne nagrade izplačajo tudi ostalim jubilantom v temeljnih organizacijah, ki morda ne bodo ustvarile sklada skupne porabe po ZR/1985.
Ko govorimo o varstvu pri delu, ponavadi mislimo na organizirana prizadevanja za varovanje zdravja in počutja ljudi, vzdrževanje delovne kondicije, skraitka za skrb za čimboljše delovne razmere. Pri tem gre tako za vplive okolja, delovnih naprav, ter tudi za samo ravnanje ljudi pri delu — vse to z divika, da bo le-to kar najbolj varno in s tem tudi bolj produktivno. Seveda pa varstva pri delu ne moremo obravnavati kot social-no-varstveni problem, pač pa kot problem gospodarjenja, modernizacije tehnologije in zaščite okolja.
Stanje na tem področju pa je zaskrbljujoče. Kljub uspehom, ki se kažejo pri padanju števila poškodb pri delu, pri večjem številu zaposlenih delovnih invalidov, pa podatki kažejo, da se varnost pri delu slabša. Število poklicnih bolezni in delovnih invalidov namreč narašča. Zavest o ekonomski nujnosti humanizacije delovnih razmer očitno še mi na taki ravni, da bi vsi pristojni organi in službe, pa tudi večina delavcev ustrezno skrbeli za varnost pri delu. Kljub temu, da so v nekaterih ozdih uspeli natančno izračunati, koliko jih stane varstvo pri delu, pa jim očitno ni uspelo izračunati, koliko njih in širšo družbo stanejo posledice neupoštevanja predpisov s področja varstva pri delu. Da je le-to res zanemarjeno,
OBVESTILO
Obveščamo vas, da je Interna banka TIMAV pričela s funkcionalnim poslovanjem 16. maja 1985. Na osnovi sprejetih izhodišč Interna banka opravlja posle najemanja kreditov tako od temeljnih bank kot od ostalih gospodarskih subjektov ter opravila plasmajev sredstev članic Interne banke. Prenos opravil se odvija postopno in v dogovoru s posameznimi finančnimi službami.
Trenutna kadrovska zasedba je sledeča:
Franc OHNJEC dipl. ekonomist v. d. direktor IB Alenka ŠARKANJ ekonomist
planiranje lin tekoče poslovanje
Mojca FAFLEK absolvent I. stopnje prava tajništvo IB in samoupravnih organov IB
Do prihoda tov. Dajane JAKOMIN (1. 8. 1985) se opravljajo računovodska opravila v Sežani — tov. Vincenc HROBAT. Delavci Interne banke smo se preselili v odrejene prostore v Kidričevi 46, Koper 1. junija 1985.
Poslovanje Interne banke se odvija preko računa:
Ime računa:
INTERNA BANKA TIMAV Številka računa:
51400-605-16
Interna banka TIMAV Koper
kažejo tudi' podatki, da 80 % ozdov ne opravlja predpisanih periodičnih preiskav delovnega okolja.
Samoupravni organi v ozdih tega niso kaj dosti obravnavali. Sindikalna stališča so predvidevala ustanovitev odborov za varstvo pri delu, vendar so le-ti, tam, kjer so jih ustanovili, ostali bolj 'na papirju, pa tudi sindikalne podpore niso imeli ravno v izobilju. Ti odbori lahko vplivajo na razvijanje zavesti o pomenu varstvenih ukrepov, obravnavajo stopnjo škodljivosti delovnih razmer ter vzroke poškodb pri delu iin poklicnih bolezni. Strokovna služba za varstvo pri delu pa lahko najde v odborih močno samoupravno oporo.
Varstvo pri delu, kot pomemben del humanizacije dela, je treba upoštevati že pri načrtovanju in izbiri tehnologije. Poleg tega pa morajo samoupravni organi pretehtati tudi učinke ukrepov, kot na primer: skrajševanje delovnega časa, začasno alii trajno prerazporejanje delavcev na lažja dela in naloge, dodatni odmori in počitki med delom (ponekod so z uspehom uvedli aktivni odmor med delom), ustrezna prehrana, podaljšan letni dopusit ipd. Tudi redne nadzore ekoloških razmer in preventivne zdravstvene preglede delavcev je treba analizirati, da bi lahko ugotovili vse možne nevarnosti za zdravje delavcev in na tej podlagi preventivno ukrepati.
Na število poškodb pri delu pa v veliki meri vplivata tudi delovna disciplina in alkoholizem. Zato morajo strokovne službe izvajati sprejete programe varstva pri delu, delavci pa dosledno uporabljati opremo in sredstvo za osebno zaščito pri delu. Nespoštovanje teh predpisov je treba tudi ustrezno disciplinsko preganjati ter organizirano preprečevati alkoholizem. Letos bo v slovenski skupščini tekla tudi beseda o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pni delu, o čemer naj razpravljajo tudi sindikalne organizacije ter ob tem dajo tudi pobude za ukrepanje v lastni delovni organizaciji.	i
Povzeto po »INFORMACIJAH« ZSS
PRIZNANA KVALITETA
Na letošnjem spomladanskem ših proizvodov priznana vrhun-velesejmu v Zagrebu je vrsti na- ska kvaliteta.
TURISTIČNA PAŠTETA, RIBJA PAŠTETA, FEFERONI — pekoči, FEFERONI — sladki, šampinjoni v kisu, KUMARICE, ŠAMPINJONI v slani raztopini, KoKo začimbe — dobitniki srebrne medalje!
Pašteta vikend, ketchup — paprika, rdeča pesa, pršut — narezan — prejemniki bronaste medalje!
Vsem, ki imajo pni doseženi kvaliteti zasluge — ISKRENO ČESTITAMO!
Omenimo še to, da naše izdelke pošiljamo na ocenjevanje za Zagrebški spomladanski velesejem že vrsto let, 22 let zapovrstjo je bilo tokrat!
Letos smo poslali na ocenjevanje 27 prehrambenih izdelkov iin le dva sta dobila premalo točk za nagrado. Vina ocenjujejo na vinskem sejmu v Ljubljani.
D. M.
IZ DELAVSKE ENOTNOSTI
RIZ, CAJI, BARCAFFE, AJDOVI ŽGANCI, PARADIŽNIKOV KETCHUP, RAGU, HREN, RIBA Z ZELENJAVO, CEVAP, SUS — sladkor v prahu, KRAŠKA PANCETA — dobitniki zlate medalje SUS — sladkor v prahu je letos priznan za ŠAMPIONA kvalitete — trikratna zaporedna zlata medalja!
Pražena marinada — nov izdelek
V juniju smo v TOZD DELAMARIS začeli s proizvodnjo praženih marinad. Do sedaj sta bila na trgu le izdelka iz skupine hladnih marinad — to je »Rusli« in ►►Sardele — odrezki s čebulo«.
Pražena marinada je pripravljena iz prvovrstne cvrte sardele in marinirane čebule, temu pa je dodan še aromiran naliv. Ribo najprej očistimo — odrežemo ji glavo in odstranimo črevesje. Očiščeno in slaničeno ribo ocvremo v olju. Čebulo mariniramo na enak način kot za hladno marinado. Cvrto ribo in marinirano čebulo nato vlagamo v kazarcc. Napolnjene kozarce zalijemo z nalivom, ki je narejen iz vode, kisa, soli, začimb in aromatičnih zelišč. Kozarce nato takoj etiketiramo in spravimo v kartone. Pražena marinada je v izvirnem pakiranju in pri temperaturi +2° do +8° C uporabna 60 dni.
Praženo marinado lahko uporabljamo kot samostojno jed, lahko pa nam služi tudi za pripravo obloženih kruhkov in narezkov.
Vesna Katonar
Kdor več zna, več velja...
Ni kaj skrivati:	inovacijska
dejavnost v Jugoslaviji pa tudi v Sloveniji je še vedno na zelo nizki ravni. To, z drugimi besedami pomeni, da imamo prav na tem področju še velike ustvarjalne možnosti. Ob tem naj poudarimo, da delež priznanih patentov slovenskih avtorjev v celotnem številu jugoslovanskih patentov ni slab — med 23 in 41 odstotki — vendar pa je tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji pretežna večina patentov plod individualne ustvarjalnosti. Med prijavljenimi patenti namreč le v zanemarljivem številu nastopajo organizacije združenega dela ali raziskovalno-razvojne organizacije.
Priča smo torej svojevrstnemu protislovju: samoupravni socializem je družbena inovacija dobe, ki pa je v praksi prav na račun premajhne inovativnosti v krizi. Kje tičijo vzroki tega protislovja?
Znanje, ki predstavlja gonilno kolo družbenega in tehnološkega napredka, je le novo znanje, saj se s tujim le stežka uveljavljamo na mednarodnem trgu. To z drugimi besedami pomeni, da bi morali tudi pri nas, kot to počno v razvitem svetu, načrtno spodbujati proces ustvarjanja novega znanja. Vzroki za to, da imamo malo inovatorjev, gotovo
niso v majhni iznajdljivosti naših ljudi, saj je le-ta splošno znana. Ce našega človeka postavimo v to ali ono delovno okolje nekje na zahodu, ki zahteva ustvarjalnost, se običajno izkaže, da je hitro kos novim nalogam in celo uspešnejši od sodelavcev.
Očitno torej je, da moramo pozabiti na dosedanjo prakso in dati znanju in strokovnosti večji pomen. Edino prav bi tudi bilo začeti ločevati ljudi na tiste, ki kaj več znajo, in na tiste, ki znajo manj oziroma spoštovati znan pregovor, ki pravi, »kdor več zna, več velja«.
A. U.
Ob
očeta
ZAHVALA izgubi dragega moža in
ELIJA KLEVA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem DO DROGA, posebno iz TOZD BLAGOVNI PROMET, za darovane vence, denarno pomoč, govor in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Malija, 27. marca 1985
Zena Anica s sinovoma Fabl-jem, Danijcm in hčerko Karmen.
Posnemanja vredno! Letovali
V TOZD DELAMARIS imajo usposobljene štiri pospeševalce in tri vodje krožkov za zboljšanje proizvodnje. V kratkem bodo ustanovili dva krožka in to v oddelkih, v katerih imajo stalne izmene in delavce, kar je osnovni pogoj delovanja krožkov.
O rezultatih in izkušnjah krožkov bomo bralce Našega glasu še obveščali.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
▼▼ffTTtT?ffffffTffffffffTTffffffffffTfffTTTTTTTT*▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼»
AKTUALNO!
DEJANSKA ZIVJENJSKA PRAKSA ZAHTEVA:
KROŽKE ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE
Iskanje načinov, kako izkoristiti notranje rezerve v gospodarstvu, je naša prioritetna naloga. Pomemben del teh naših notranjih rezerv so znanje in izkušnje vseh delavcev v delovnem procesu, ki lahko s svojim aktivnim sodelovanjem bistveno pripomorejo k boljšemu gospodarjenju v svojem okolju.
Model krožka za izboljšanje proizvodnje, razvitega na Japonskem pred približno 20. leti, je doživel enkraten in nesluten razvoj. Danes predstavljajo obliko množične inovacijske dejavnosti in pomembno obliko za izboljšanje kakovosti in proizvodnje. Dvom, da je ta oblika tipično japonska — sistem švestra, industrijska tradicija in izkušnje, kulturna dediščina — praksa ne potrjuje.
KROŽKI ZA BOLJŠE PROIZVODNO DELO SE enako razvijajo v deželah zahodnega sveta in deželah v razvoju.
Pri nas prve začetke razmišljanja o krožkih za izboljšanje proizvodnje zasledimo — pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije — šele v letu 1980.
Danes so najaktivnejši v Iskri, Lik Kočevje, Tomos, Inles Ribnica.
Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje 5—12 delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge. Redno naj bi se sestajali za kakšno urico vsak teden, pod vodstvom vodje krožka.
NA SESTANKIH BI SPROTI UGOTAVLJALI PROBLEME V DELOVNIH POSTOPKIH, analizirali vzroke in predlagali svoje rešitve vodstvu, in če je le mogoče, sami odpravili vzroke ali izvedli izboljšave.
Cilji delovanja takih krožkov
so:
— zmanjšanje napak in izboljšanje kakovosti
— ustvarjanje prihrankov na materialu in času
— zmanjšanje stroškov
— dviganje zavesti in izboljšanje odnosa do dela
— razvijanje tovariškega odnosa med delavci.
KROŽKI ZA ZBOLJŠANJE PROIZVODNJE NAJ BI DELOVALI OKVIRNO PO NASLEDNJEM PROGRAMU:
— jasna opredelitev problemov
— predstavljanje ciljev
— zbiranje vseh možnih rešitev
— izbor najprimernejše rešitve
— priprava načrta za reševanje
ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta ANTONA BREČA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD DELAMARIS za darovano cvetje, za izrečeno sožalje, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Mafalda Benčič
— izvedba načrta
— ocena primernosti izbrane rešitve
— oblikovanje predloga rešitve
— predstavitev predloga rešitve vodstvu.
Tehnike dela:
— zbiranje zamisli
— zbiranje in prikazovanje podatkov
— Pareto ali ABC (način prikazovanja) diagram in druge grafične analize
— temeljni diagram analize vzrokov in posledic
— oblikovanje predloga rešitve problema.
Rezultati dela tako organiziranih krožkov naj bi bili:
— reševanje konkretnih problemov iz proizvodnje, kjer delavci probleme in vzroke dobro poznajo in zato tvorno sodelujejo pri izboljšavah;
— spremenjen pristop reševanja problemov (z uporabo tehnik in na osnovi zbranih podatkov in ne na osnovi površnih in nepotrjenih mnenj);
— združevanje delavcev z enakimi in podobnimi cilji in potrebami v izboljšanju proizvodnje in ne v obrambe skupnih interesov, ki pomeni nov način medsebojnega tovariškega sodelovanja in komuniciranja na osnovi pravil, ki so jih člani krožka sami izbrali;
— poglobljen in bolj odgovoren odnos do dela.
Člani krožka praviloma niso posebej nagrajeni, razen, če ne gre za inovacijo, katero se porazdeli na vse člane enako. Nagrada za delo je zadovoljstvo, ko je problem, ki je obravnavan tudi dejansko rešen.
Razen neposrednega vodje krožki imajo pomoč tudi z inštruktorji. Eni, kakor drugi so usposobljeni na posebnih seminarjih.
Dušan Križnič
Na podlagi 12. člena PRAVILNIKA O POSLOVANJU IN UPRAVLJANJU POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI, je Odbor za družbeni standard in kadrovsko politiko, na svoji 8. redni seji, ki je bila dne 4. 6. 1985, sprejel naslednji razpored koriščenja prikolic v avtokampu FUNT AN A in KOVERSADA Vrsar, za sezono od 1. 5. — 31. 8. 1985:
1. CERNIC Milena
od 22. 6. — 23. 6., Koversada
2. HOČEVAR Fani
od 22 6. — 29. 6., Funtana
3. VASILJKOVIC Nadja
od 22. 6. — 29. 6., Koversada
4. FERŠ Ana;
od 22. 6 — 29 6, Funtana
5. MACINIC Vida
od 22. 6. — 28. 6., Funtana
6. RIHTER Apolonija
od 29. 6. — 6. 7., Funtana
7. JUGOVAC Francka
od 29. 6. — 6. 7., Funtana
8. STANKOVIČ Jelica
od 28. 6. — 30. 6., Koversada
9. LOVRlCj Emil
od 28. 6. — 30. 6., Koversada
10. MISSON Barbara
od 28 6. — 6. 7., Funtana
11. KOVAČ Jelena
od 6. 7. — 13. 7., Funtana
12. KOVAClC Ivica
od 6. 7. — 13. 7., Funtana
13. BI2IC Milan
od 6. 7. — 13. 7., Funtana
14. STREKELJ Orest
od 6. 7. — 13. 7., Funtana
15. SKERGAT Neva
od 6. 7. — 13. 7., Koversada
16. STREKELJ Orest
od 13. 7. — 20. 7., Funtana
17. MEZGEC Olivija
od 13. 7. — 20. 7., Koversada
18. GREGORIČ Severina
od 13. 7. — 20. 7., Funtana
19. PAVSlC Ivan
od 13. 7. — 20. 7., Koversada
20. FURLAN Stojan
od 13. 7. — 20. 7., Funtana
21. TAVČAR Avrelij
od 13. 7. — 20. 7., Funtana
22. ZERBO Boris
od 13. 7. — 20 7., Koversada
23. HRVATIN Darinka
od 20. 7. — 27. 7., Funtana
24. SMILJIC Milivoj
od 20. 7. — 27. 7., Funtana
25. LEBAN Argelija
od 20. 7. — 27. 7., Koversada
26. GERŽELJ Andrej
od 20. 7. — 27. 7., Funtana
27. KOCJAN Alma
od 20. 7. — 27. 7., Koversada
28. VlClC Bojana
od 20. 7. — 27. 7., Funtana
29. GRIZON Marija
od 20. 7. — 27. 7., Funtana
30. GRIZONIC Marija
od 27. 7. — 3. 8., Funtana
31. STOK Ivanka
od 27. 7. — 3. 8., Funtana
32. HRVATIC Ivan
od 27. 7. — 3. 8., Funtana
33. DODlC Hermann
od 27. 7. — 3. 8., Funjtana
34. NUSSDORFER Nadja
od 27. 7. — 3V 8., Koversada
35. ŽERJAL Herman
od 27. 7. — 3. 8., Koversada
36. RAVBAR Nina
od 27. 7. — 3. 8., Koversada
37. KOŽUH Janez
od 3. 8. — 10. 8., Funtana
38. IVANClC Teodor
od 3. 8 — 10. 8., Funtana
39. ČURIN Anica
od 3. 8. — 10. 8., Funtana
40. PAHOR Danica
od 3. 8. — 10. 8, Koversada
41. MILIVOJEVIC Dušan
od 3. 8. — 10. 8, Koversada
bodo...
42. PEČNIK Maruša
od 3. 8. — 10. 8., Funtana
43. JURlSEVlC Magda
od 3. 8. — 10. 8., Koversada
44. GRBEC Marija
od 10. 8. — 17. 8., Funtana
45. BREZEC Agica
od 10. 8. — 17. 8.,| Funtana
46. SKLEPIC Vera
od 10. 8. — 17. 8., Koversada
47. GRBEC Djno
od 10. 8. — 17. 8., Funtana
48. ČASAR Hilda
od 10. 8. — 17. 8., Funtana
49. NARED Pavla
od 10. 8. — 17. 8., Koversada
50. BEMBIC Kristina
od 10. 8. — 17. 8., Koversada
51. BRLJAVEC Milan
od 17. 8. — 24. 8., Funtana
52. PERTOT Milena
od 17. 8. — 24. 8., Funtana
53. HOMOVEC Zorka
od 17J 8. — 24. 8., Funtana
54. FRANCA Mara
od 17. 8. — 24. 8., Funtana
55. BUBNIČ Krasna
od 17. 8. — 24. 8., Koversada
56. ZABAVNIK Marija
od 17. 8. — 24. 8., Koversada
57. ULČAR Neva
od 17. 8. — 24. 8., Koversada
58. JAKLIN Katarinai
od 24. 8. — 31. 8., Funtana
59. NAGLIC Licija
od 24. 8. — 31. 8., Funtana
60. KOS Jelka
od 24. 8. — 31. 8., Funtana
61. GLESClC Irena
od 24. 8. — 31. 8., Koversada
62. BOROSAK Ivanka
od 24. 8. — 31. 8 , Koversada
63. ŽIVKOVlC Viktorija
od 24. 8. — 31. 8., Funtana
64. KRANJC Danica
od 24. 8. — 31. 8., Koversada
65. MEZGEC Irena
od 31. 8. — 7. 9., Funitana
Odbor za družbeni standard in kadrovsko politiko Sašo Majer
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moža in očeta
EMILA HRVATINA
sc iskreno zahvaljujeva za vso pomoč in skrb, ki sle jo imeli v času bolezni, posebna zahvala TOZD RIBA Izola za poslovilne besede, za darovano cvetje in izraženo sožalje ter vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zena Karolina in sin Boris
Mladina v Gosadu...
Na sestanku sekretariata mladinske organizacije so se mladi v TOZD »GOSAD« — SREDlSCE OB DRAVI, dogovorili o bodočem delu. Med naloge so zapisali tudi izdajo glasila »KORENINE«. Glavni pobudnik je bila predsednica mladinske organizacije, ki je prevzela to odgovornost v lanskem letu. Velikokrat je bilo slišati od drugih, da mladina ne dela, da ji je potrebno pomagati. Torej lahko danes že vidimo, da so mladi pričeli delati, pričeli s svojimi obveznostmi.
Ko so se pogovarjali kdo bo kaj napisal, je kazalo, da bo prispevkov malo, končno pa se je izkazalo, da le ne bo tako. Delo so si uredili tako, da so mlade delavke v režiji prevzele delo prepisovanja, razmnoževanja in tako uspeli izdati prvo številko glasila »KORENINE«.
V prvi številki so zbrani in objavljeni prispevki o nastanku in razvoju TOZD GOSAD, o informiranju in delu mladih v TOZD, sestavki z naslovi Razmišljanje ob delu ter nekaj pesmi, izmed katerih eno objavljamo za bralce NAŠEGA GLASU:
KORENINE
Nekoga moraš imeti rad, ali človeka, rože, drevo ali
trave...
ali pa korenine, ki so pognale in vsrkavale vase sok življenja, ki
je
teklo tam, kjer mi živimo.
Tam kjer je bila zibel naših
dedov
tam kjer so se rojevali veljaki naše zgodovine.
Iz teh korenin smo pognali tudi
mi,
ki smo del tega, kar so zapisali
kronisti
in, kar se je dogajalo izven. Človeško življenje pa je
uravnano tako, da se v njem vedno nekaj dogaja
neglede na čas Spomini zapisi in pripovedovanja nam segajo nazaj, kolikor se da daleč in
ugotavljamo, da sc je zgodilo toliko pomembnih stvari, ki jim preprosto rečemo Gospodarski
in kulturni razvoj, naših krajev, pa čeprav je ta
razvoj puščal za sabo sled obeh vojn, ki pa
niti ena
ne prava in ne druga nista mogle uničiti, kar naredi roka in razum človeka. Vse to pa se odraža v vsem tem kar danes imamo in bi naj dostojno
koristili.
Ker bi se, celo ob tem kar vse
imamo,
kdo vprašal, ali ne bi bilo lahko
vsega
več ali bolje?, Ali ne bi mi
napravili drugače. Od tu pa sledi odgovor kako je prišlo do
vsega in koliko je moral
pripraviti človek
za lasten razvoj in obstoj.
Pesem »KORENINE« neznanega avtorja — domnevamo pa, da je delavec ali delavka TOZD GO-SADA in žal nam je, da je neznan! Vseeno čestitamo in želimo, da bi njega roka še pesmi pisala.
MLADOST
Mladost, beseda tisočkrat izrečena, beseda, katera se pojavlja na neštetih listih. Pa vendar, kaj je mladost?
Je to brezskrben spanec, uspešen skok čez lužo na cesti ali je to morda smeh iz šolskih klopi? Kdo bi vedel! Morda pa je samo beseda, povezanih črk abecede, majhna nepomembna. Toda zakaj je potem tako
opevana? Morda pa bi bilo vendarle potrebno razmisliti o tem pojmu. Toda začetek je težak.
Za trenutek se pogled ustavi na cvetočem travniku, od koder se slišijo veseli vriski otrok. Smejijo se. Da smejijo, ampak zakaj, čemu ali je za njih res vse smešno? Ne vem, zakaj
se mi naenkrat zdi to čudno, saj smo tudi mi bili nekoč taki. Tudi mi smo se podili naokrog in prepevali ter se veselili.
Pa saj ni mogoče, da je vse to minilo. A vendar je res, prišle so druge skrbi, na obrazu pa sc še kljub temu pojavlja vesel izraz. Ampak to je včasih le maska pred resnico. Za veselimi očmi se pogostokrat skriva skrb in bolečina. Skoraj vse sc je spremenilo, obrazi so dobili bolj stroge poteze, postali so za spoznanje resnejši. Le sonce greje vedno enako in sončni zahod ostaja to, kar je bil pred nekaj leti. Naznanja noč in pogrezanje v spanec pozabe in miru. Pa ne le sonce, tudi zvon iz cerkve se še vedno oglaša glasno, toda žalostno in otožno, kot, da bi tudi on jokal za preteklostjo. Morda pa tudi on občuti, da se svet spreminja, da življenje vsak dan obrača liste zgodovinske knjige in jih polni s črnilom. Taka je torej ta naša mladost. Lepa .vesela in obenem žalostna. Zato naj ostane še naprej le beseda, saj že kot taka osrečuje ljudi. Mladost, to so sanje vseh nas, kot da bi bila mladost brezmadežna. Toda pustimo v tej veri tistega, ki se noče .sprijazniti z resnico.
Naj mu ta pojem vliva moč in zaupanje ter nado v lepšo bodočnost, saj bo slej ko prej spoznal, da je mladost in sreča le
kanček svetlobe na sivi življenjski poti.
Neznanega avtorja iz TOZD GOSAD
PLANINE
PLANINSKI IZLET
KDAJ: 23., 24. in 25. avgust 1985
KAM: Na KOMNO—BOGATIN
ODHOD: 23. 8. 1985 ob 5. uri iz Portoroža, Lucije, Izole, Kopra itd.
PROGRAM:
23. 8. 1985 — prihod in prilagoditev novi klimi
24. 8. 1985 — pohod (izlet) na SEDMERA TRIGLAVSKA JEZERA ali KRNSKA JEZERA Večerja! ob 19. uri na Bogatinu.
25. 8. 1985 — po zajtrku čez VOGEL v dolino.
POMEMBNO SE:
Cena izleta za delavce DROGE 2.500 din
Za otroke do 7 let starosti
1.500.— din
Za otroke nad 7 let starosti
2.500.— din Zunanji udeleženci
3.500.— din
Ob nenadni smrti drage mame in tašče se zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali sožalje.
Dora in Marjan MRAK — DSSS
VABIJO!
PRIJAVE IN VPLAČILA DO
31.	7. 1985 sprejemajo:
MLEKARNA, VINAKOPER, DSSS-KOPER
ŽERJAL Armando, DSSS — Koper tel. 22-641
DELAMARIS, ARGO, RIBA MAZALIN Elizabeta, DELAMARIS tel. 61-532
BLAGOVNI PROMET KENDA Stefica, tel. 76-151
ZAČIMBA
FERFOLJA Alfonz, tel. 73-491 SOLINE
STANOJEVIČ Milena, tel. 73-171
DSSS-IPR in RAČUNOVODSTVO
DSSS v IZOLI
RUSJAN Jadran, tel. 73-491
VINAKRAS
BENClC Zdenko, tel. (067) 72-621.
Delavci ostalih TOZD-TOK, AGRARIE, GOSAD, SUDEST, KRAS MPI in zunanji interesenti se lahko prijavijo pri tov. Nini RAVBAR — DSSS PORTOROŽ tel. (066) 73-151.
ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame FRANČIŠKE SERAZIN se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD BLAGOVNI PROMET za darovano cvetje, za izrečeno sožalje, ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji
poti	Mara	FRANCA
Počitnikovanje v septembru !
Prijav za počitnikovanje v prikolicah v letošnjem septembru je zelo malo, zato je Odbor za družbeni standard in kadrovsko politiko podaljšal rok za prijave do 25. 8. 1985.
V kolikor niti do tega dne ne bo prijav, bomo prikolice odpeljali iz avtokampa na zimovanje.
Razlog tej odločitvi so vse pogostejše kraje in druge okvare v prikolicah, posebej v času, ko le-te niso zasedene.
TOREJ, ZA LETOVANJE V PRIKOLICAH V FUNTANI IN KOVERSADI SE LAHKO PRIJAVIMO DO 25. 8. 1985.
Nina RAVBAR — DSSS PORTOROŽ (066) 73-151
ZAHVALA
Krajevni praznik KS Središče ob Dravi
Dne 11. aprila praznujemo v KS Središče ob Dravi svoj krajevni praznik. V tem tednu se zvrstijo razne kulturne in druge prireditve. Praznik omenjamo še posebej zato, ker je v tej KS DROGINA TOZD »GOSAD«. Izgradnja novega obrata za predelavo in konzerviranje vrtnin, sadja in zelenjave ter gob, kakor tudi za mletje in pakiranje sladkorja in sladkornih mešanic, je za KS zelo pomembno, saj se je z razvojem naše TOZD razvila tudi KS Središče pb Dravi.
Ob letošnjem praznovanju je bilo organizirano tekmovanje v streljanju, ki ga je organizirala Strelska družina Središče ob Dravi. Istega dne je bila v prostorih kulturnega doma predstava »MOJ OCE SOCIALISTIČNI KULAK«. To igro so zaigrali domači igralci.
Slavnostna akademija v TVD PARTIZAN je bila 10. 4. 1985, po proslavi pa je bilo kresovanje.
11.	4 1985, torej na sam dan praznovanja se je zvrstila vrsta prireditev. 2e v zgodnjih jutranjih urah je bila proslava pred spomenikom padlim borcem. Obudili smo spomin na padle domačine, ki so se borili za domovino.
V samem kraju je bil dobro organiziran boj proti okupatorju. Skoraj vsaka domačija je pomagala po svojih možnostih. Po tej proslavi je bila slavnostna seja, na kateri so podelili plakete najbolj zaslužnim krajanom Središča ob Dravi, ki so s svojim delom pripomogli k razvoju tega kraja. Med nagrajenci je bil tudi tov. Marcel KRALJ, dosedanji generalni direktor DO »DROGA« PORTOROŽ.
Ob dnevu krajevnega praznika je bila odprta razstava v prostorih osnovne šole. Na razstavi so prikazali svoje izdelke in razvoj DROGA, TOZD »GOSAD« in Kmetijski kombinat — Oljarna Središče ob Dravi. Razstava je bila dobro organizirana in obiskana.
Ob tem dnevu je bilo organizirano tudi srečanje starejših občanov (nad 70 let) v KS Središče ob Dravii.
Ob tej priliki je bila svečana otvoritev asfaltirane ceste v razdalji 5 km v vasi Šalovci. Vas Salovci v KS Središče ob Dravi
se je v zadnjih letih izredno razvila im polepšala. Veliko domačinov, pretežno kmetov, si je zgradilo nove domačije ali j in je obnovilo. Za asfaltiranje 5 km ceste je vsaka izmed 54 gospodinjstev ter vsi ostali pred 4 leti prispevalo po 20.000.— din, zraven zbranih prispevkov prebivalcev drugih KS ter prispevkov še Samoupravne cestno-komunal-ne skupnosti ter tako zbrali 1,8 milj. din. Iz te vasi so domačini zaposleni v naši TOZD, zato jim bo olajšan tudi prihod na delo in iz dela, saj ni rednih avtobusnih zvez, zaradi česar se delavci vozijo s kolesi ali z drugimi prevoznimi sredstvi.
Ob letošnjem krajevnem prazniku smo dočakali tudi otvoritev telefonske centrale. Le-ta je plod prizadevanj krajanov tako, da imajo odslej telefon že v najbolj oddaljenih zaselkih. Primarni vodi telefonske mreže so pretežno zakopani v zemljo v dolžini 14 km. Podjetje za PTT promet je montiralo novo avtomatsko telefonsko centralo in preuredilo prostore pošte v našem kraju. Novih telefonskih naročnikov je 220, vseh pa 300. Glede na število gospodinjstev v KS Središče ob Dravi, to pomeni, da ima telefon vsaka druga hiša, s čimer je presežena razvejanost telefonske mreže tudi najrazvitejših območij pri nas in menda celo v svetu. Ureditev telefonije ima velik pomen tudi za našo TOZD.
Proslavili smo tudi 40. obletnico Rdečega križa in podelili priznanja krvodajalcem, med katerimi so bili tudi naši delavci, in sicer: Jože MARCEC, Slavko JANEŽIČ in Ivan ŽGAJNAR.
Danica Krajnc
RAZPIS
za II. letne športno-rekreativne igre med delavci TOZD—TOK— DSSS v delovni organizaciji DROGA
Sportno-rekreativne igre delavcev naše DO bomo izvedli 30 in 31 g 1985.
ROK ZA PRIJAVE JE 20. 7. 1985, na naslov: DO DROGA — DSSS PORTOROŽ, Obala 27, referentu za šport in rekreacijo, tel. (066) 73-151.
1. Pravila, urnik ter sistem tekmovanja bomo določili kasneje glede na število prijav za udeležbo na igrah.
2. PRAVICO DO NASTOPA IMAJO VSI DELAVCI, KI SO V REDNEM DELOVNEM RAZMERJU V DO DROGA.
3. Tekmovali bomo v naslednjih športnih disciplinah:
1. Namizni tenis
2. Streljanje
3. Tenis
4. Odbojka
5. Balinanje
6. Sah
7. Vlečenje vrvi
8. Košarka
9. Mali nogomet
10.	Pikado
(2) moški, ženske (2) (2) moški, ženske (2) posamezno (6)
(6) moški, ženske (6)
(4) moški, ženske (4) posamezno (6) moški, ženske (4) moški (5 + 1) moški (6 + 1) ženske (3)
Proizvodni prostori v GOSADU, zgrajeni 1977/78 leta!
Delavno za Praznik dela
Ali ste že kdaj pomilslili koliko naših delavcev preživi prvomajske praznike delavno? Sigurno jih je veliko, veliko takšnih, ki so delali čez prvomajske praznike na svojem delovnem mestu. Večina nas je brezskrbno praznovalo, doma, na izletu... TAKO TUDI V GOSADU, a vendar je bilo precej tudi takih, ki so v TOZD delali in to predvsem na odkupnih postajah v Središču ob Dravi, Temerinu, Ljubljani in drugih odkupnih mestih. Na teh odkupnih postajah je malo zaposlenih delavcev, zato pa je njihovo delo toliko bolj pomembno, saj so le-ti začeli že v mesecu aprilu z odkupovanjem polžev in žab. Talkrat se prične delo vseh zaposlenih na odkupni dejavnosti od odkupovalcev do delavcev v odkupnih postajah, kjer polže kalibrirajo ter preložijo na kamione, ki jih odpeljejo v tujino.
Delo mora biti opravljeno v zelo kratkem času, polže namreč izvažamo žive.
Ob praznikih, ko smo mi počivali, so nekateri delavci po odkupnih postajah delali podnevi in ponoči. Niso se zmenili za delovni čas, ki je trajal po 15 in več ur, niso se vprašali ali je nedelja ali praznik, delo je moralo biti opravljeno, če hočemo, da bodo rezultati tega delat dobri.
Vemo, da niso med prazniki delali nekateri le v TOZD GOSAD, ampak jih je bilo veliko, ki so preživeli prvomajske praznike na delovnem mestu v ostalih TOZD, ker je značaj dela takšen, da jf. bilo delo potrebno opraviti tudi med prvomajskimi prazniki.
Vsi ti s svojim delom prispevajo k izboljšanju rezultatov poslovanja, zato jih moramo spoštovati, jim biti hvaležni, jih primerno nagraditi.
Danica KRAJNC
TOZD GOSAD
NASA RESTAVRACIJA V TOZD ARGO JE OBNOVLJENA
Komisija za šport in rekreacijo
Zelo prijetno je prenovljena jedilnica (na sliki), posodobljena kuhinja in preurejeni, do sedaj popolnoma neizkoriščeni kletni prostori v skladišču, več o tem drugič	D.	M.