-   201   -
 Novičar iz Ljubljane.
V Ljubljani imamo — kakor se po mestu govori — že realno šolo z 2 klasama, ki sta se poprej 4. klas imenovala! Naše terjanje do realne šole, de bo koristna, je vse drugačno, kakor de bi se za-mogla taka važna naprava hipoma o kakih 14 dneh vstanoviti; zatorej bi bilo veliko bolje, ko bi bil 4. klas 4. klas ostal, in de bi se poprej stare reči ne podirale, predin niso boljši nove napravljene.— Pervi zvezek ;,deržavniga zakonika" v slovenskim jeziku smo dobili iz Dunaja. Ne eniga še nismo slišali, de bi bil zadovoljen s to prestavo, in naša dolžnost je , gospodam prestavljavcam to odkritoserčno podati, de naj pri na-deljevanju tega dela nikdar v nemar ne pušajo: de perva potreba je umevnost. Mi sicer iz lastne skušnje dobro vemo, de je prestavljanje večidel silno zapletenih nemških sostavkov težavno delo, zato pa tudi ostanemo pri svoji že davnej izrečeni misli: de samotež ni nihče v stanu, vse razglase prav in dobro prestavljati. Vsaki dan nas skušnja tega očitniši prepričuje. Brez de bi pričijoče prestavljanje obširno pretresli, hočemo le na priliko ;5razglasa m in is ter s tva pravice od 2. oktobra 1849" stran 2. omeniti, v kte-rim pomena O poslednjih verstic nikakor razumeti ne moremo. Gospodje! nikar nam za zlo ne vzemite, če v prid slovenskiga ljudstva resnico odkritoserčno povemo. — De za prihodnje leto večiga slovenskiga kolen-dra ;5Kolednika" ne bo, ni nič noviga, ker ga tudi lani ni bilo, — to pa je novo, kar gosp. vrednik v poslednjim ;?Pravim Slovencu" misli, de ni o n tega zastanja kriv , čeravno iz gosp. Biaznikoviga raz-jasnjenja zvemo, de gosp. vrednik do mesca listopada ni čerkice v red djaniga rokopisa v tiskarnico prinesel!! Gosp. vrednik Kolednika ni bil nikdar pratikar, sicer bi gotovo vedil, de pratike , kolendri ali almanahi za novo leto se ne smejo do zadnje ure stariga leta odlašati.  Vsaka reč ima svoj čas, posebno pa kolendar,
v                    v             mL
ki je kmalo po novim Uiu — ze starček. Zal nam je za gosp. Potočnikov trud,ki je že pratiko za nKoled-nika" sestavil, de je jeze čez 2|)6ii v rfatisu bilo,—'žal nam je tudi za lične kamnotise, ki jih j^ gosp. Blazni k — ki je še vselej mož beseda bil — za ^Kolednika" pripravil; tih iztlsov, namreč podoba Ljubljanskima kolodvora (Bahnhof) pride zdej v nemški kolendar, ki ga kmetijska družba v gosp. Flaznitoovi tiskar-nici na svitlo daje. Namesto kupcov Kolednika bojo tedaj kupci nemškiga kolendra s to lično podobo razve-seljeni. Tako ni nobene nesreče na svetu brez sreče. Druga sreča je pa še ta, de bojo Slovenci drugo leto namesto en i ga morebiti z dvema kolednikama razve-seljeni, ali pa morebiti še z več , ker bo morebiti tudi pri Slovencih čas prišel, kakor pri Nemcih, de bomo imeli almanahov na cente. — V saboto zvečer nam bo, kakor slišimo, mnogospoštovaniigravec gosp. Moldt prav vesel večer v gledišu napravil. Med mnogimi dru-zimi prijetnimi rečmi, ki jih bojo ta večer igrali, je naprosil gosp. Moldt tudi našo slavno govorico slovenskih poezij, gospodično Vesel, de naj kaj v domačim jeziku deklamira — kteri prošnji se je, kakor slišimo, ona prav rada vdala in milo poezijo „Sr o-tek" v ta namen izvolila. Kdor je slišal gospodično Vesel naše slovenske pesmi le enkrat deklamirati, gotovo ne bo opustil, ta večer v glediše priti. —
—   202   —