Št. 35.
V Gorici, dne 2. maja 1899.
Tečaj XXIX.
Izhajn dvakrat na teden t Sttnh Izdaujlh, in sber: vsak torek in petek, zjutranje l*ilnjn> opoldne. rrferno tedanje pa ob 5. uri popoldne, in strmo z gospodarski m Ustom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vivd po pošti prejeinaiiH ali v Oorifi na dom posiljana:
Vse teto.......pM. (i---
po! leta........>   3-—
e-M-Jeta........*   l.-HO
PosaniiCne številk«' stanejo <> lir. NaiM('nino setviejna tipiavništvo v (iusposki nli»*i ;»\. '.» v (ii/fii-i v -ii:,;i;;.i Tinkami* A. Oabrsček \sak •i.ui od K ur.' zjntiai >l, il. zvoivr; ub niMeljah pa od .«. <!•> li. '.in-. Na naiorilu bnv. doposlime iinr«»i'iiiiic st> nt* o/iranii).
».IMtlMOKKC^izl.aj.-i m-z-lvi^no «»l «»>L.•. tiitiat «».«,i'L-n., i, s!.wi,» w,- i-ta t?M. »¦«)—
.S-r.iv it. .rriir.v»i.-» s,- piodajuta v i;<m«i v to-i;.i'i-.m::i S«.'i; v. ari: v S^I^-ti uliei i« J t» I! •» i- s i t ?. v Nuoki ;i!:i-i; -¦•- v Tr.ta v toktkami I.avrenuit na »r,:u «.¦!¦*» C^-rnra in 1'tpan v ulici IVntc della Kalibra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odpravniStvo
so nahaja v Gosposki ulici Si 9 v Gorici v II. nadatr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranko vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne,
»opisi naj se pošiljajo le uredništvii.
Naročnina, roklamacijs in druge veči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le iiprnvuištvii.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo na
upravništvo.                ___......
Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstali, če tiskano 1-krat 8 ki'., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večjo Črko po prostoru.
Naročnino in oglase jo plačati loco Gorica.
»GoriSka Tiskarna" A. GabvSfck tiska in zalaga razen »Soče* in »Primorca« še „Slovnnsko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih o do P pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «SIov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod J
«Gor. Tiskarna« A. GabrŠček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Odgovor deželnemu glavarju
Na pismo d /,i'in»>M glavarja dr. Pa-.;»tja, katero -iiio ;¦»• ocenili v svojem iislo, st( odgovori -i!>\>u-kt doz* hu i>()-M.t:icl jr(i svojem   nutViiiikii  -Ar. C« r o ^ n r 0 i i: u kak«-r
/'rtlilni/fit-tHttti t/tn«po<l 'hžtliii fflunir!
Odgov^rjajor    na   veltceiijetii   dopis   z
dne 21. april.i L :. (Jnvi»!jM.|i'tii   si  javiti Va-
'-< mn I'ni>;,.vuiM(l,fi, d.i -prava, katero s, ni omeni! v suy'in listu i dne 1."», 1. jti., po iriiUMijtt slovenskih <li/.f!n:ii puslam-ev ne hi iiiida vi».!iti s.itnu dn z.n\t!«jr.ya premirja im d botvoima v strankama v tU-A<-Iii<-di zhnin, tn.tru t* i|i) s t a i ti t1 g a miru tm-d dvoma narodoma v ih-žcli. Zato ima o zastopniki -iiiM-ii<k»'rM ht-htv.i pred orni; ne !•• tak*' s-f-i, ki spada.', n Au^m v jM-iir*.,->- de/elm-ga ,\sni\i, ampak tudi take. ki .-o ?. »ritn lo v i.:!u 7.v«v:i. Naravno \i\ >\.i !/-|>m!:;||cv leii ',:..\ib'v ni o hi-na !i- ud »!• ž.fifi« j/.i v.Unv.i, i;„!:vti (iiiti <..l iti»/:l: Miiti-!;.-v. |t«i-<-bs;iniil .. k. vi.i.1.-. K»t j'- V.iš.-{!»« I,ivJ.:a^.,ri,|:r, ki S. ii< ;«•!::¦ inti ^*).n.i: u, /.siifcicrim :i;n;':ii i. kr, vi.tiie iti tsan ;ti;kil !-fl.:liki', ,'a\.il'CV..Il \.-!ik t;js!;-, na i^' rite!, l^1, l,i |ir.i:a>M> \>r ;-!U   v    |!M''!cv,   ili   tJi«Ti !"   1'iiaj  iki;u »'    jiii-
j.i.jijfii  k   |«-t'-;;.---tii.!t  oh-iivt-.v;*   jir.-jiir.i,
jni.-.i^niji-tK .-«•, t;:.'t</aj«!-' Va->i /»vi, tia^na-ti:h \\tn: s li-tii ,\sitU-Vf >'.«iv« ti kija jio-lani-cv, ml k.iSrrih t/, j« «i Sni( ve smalrajo <;•!-\isii«> jHjJitirjftij:- \ ti o?.»'I i. .S;<.V)<!3ski iii-,'.''!tii j-ii.-i-titti /.'.hffvajo samo I tki r<ri. kah-rt' 11 ai »j a it i 11- iiuajn, ali k a-Irrc tssitr-ju iSnst-oi hi-i-z tt{.".)Vora ii,i -lfiv.'*>sk«' -t rani. a i i kaiiTi; so v kurtst uliftita liariiiimit,!,  itamivO :
jiulr. l»!i(» jatis-tvii. >Ja v »i«/.••ItiPtis/.!>oru s- ho L"ku^!.i;u U' v ist.j-<''.jii;;ii ftV'-11^!! o^h siratik, «ia \<:i \-<>'M\<ili v tiJr-ckf- its kuitjisiji« so h> -w.il '.•tiakoiiii-nui r.z;r na ol."- .-traitki:
{»o |» u t ti o r ti v »t 11 ji r.». v u o s. t o 1» *• \\ 'I c ž' itiiii j«'?, iktiv v :i.'.', v I it*' in z ti o rti if.   ¦»   »Usek ilt. v 4 e ž i- S s* i h   it r a »tih   in
; ¦.» ri»:,i..i!)it-:t«',t.f ti.^i'- ::« in 'sj-v .-»• !•» t/--•¦. ii;»i-rai.;!t. {>'» ti.-.--'.fi -fr,-^.• pjr.it-t- :
.P;i \>\ bi-ž.al':' jo nii\ntil Marko ,aii >i'Hi !mivj »apravil tako ilul«r(j pot in se izpostav:\ t.»ii'rtim iicvartiostiin, pn^cd;-: niftl Jjndi, k.i«»'ri bi rar*« odkupili mojo irlavo /. jc»:rtaUo u-zo zlatu U- /;i{0, da da bi se >:d;cj vritii kakor kak otrok, kakor kakšen ijfdak r
.Ali rt« vas moj oce najdf tu, potepin gorjt" vam!'
,(J«rju meni! O, kaj menite, da bi hotel oditi s čistimi rokami iz te hiše, re bi ne pomislil, da je vaš oče ?' Er-melinda ne je tresla vsa. ,Pojdiva torej4 je priganjal Marko, ,imam še vedno prijatelje,* ki naju spremijo, dokler no pridf :a v varen kraj. Spodaj je pripravljen konj tudi za vas. V Bergamii so poročiva, do tedaj pa mislite, da sto s svojim bratom, da ste v cerkvi',
podporo okrajnim šolskim/a-I o j; o ni s sred s t v i do/. v\ tiojra z a log a v 7. n o s k u SO o d s t c t k o v n r i I o ] j s k i h plar v smislu vladnega prod lojra, poilant-^a d t-ž »• i n (Mn u z h o ni v raz-iii-otiionenje l ozko l la cenili da v kopi a-("Viilcov iti povišanji.' plač učite] jem ljudskih Sol;
podporo si..?ivn.ski ohilno-nadaljevalni >oli za dekiice od strani ilo/flo in dr/ave v /tu^ku, ki se že daje ohrlno- nadaljevalni *nli za de.-ke;
zajaincenjo, d.: se hodo podpirale vse u'>tc, uravnave rek in za^raje hudournikov, za katere je \lada oheca!'i podporo iz dr-žavtn-^a zaklad.t s po-ojoni. da prk^peva tudi dežela k douciihn stroAkoin;
hrezohre-tno posojilo unorejconi v po-koncavanj«- lilue u;i in za novo nasade v viuoj-Tadih v listom znesku, ki na je slavila vlada v la uamon na razpolago, ter razaleli-!ov posojila med najpotrebnejšo in najvred-]]ej:o priišiloo ;
d a s o n e m ti d o in a izvrši s k I o p i d o ?, o t n o n a z i* o r a z d u e l :>.* a p r i I a j t s «»•.'. j/1 o d o na nakup d .¦ I n i e V i-'. p a v s k o ž o i e >. u i c e v z n e s k n 100.000 «i>«. I v r / a v v z a d v ¦?, e I n e g a o d h o r a j       Mi zadev?;
I           da so brez odloga povoljno reši vpra-
| š . n j o si o v o n y, iv o j a v ne 1 j u d s k e | šole v (uniči ;
!           da se odpravijo vso ohrinske milnice
j mosta $ o r i š k e ^ a, ko hitro poloti.' ras, i /a katt-ri so dovoljeno, a »la se nemudoma i odpravi krivično evotoro plačevanje mestne S ininiiit" po voznikih i/, okolice pri oni vožnji ! v.-!o.i tniSnict! o!> kolodvoru južno železnice. \           Ki r je Vašo   Pivbhitforodje.   blagovolilo
' izjavili v z^o roj omenjenem listu svojo voljnosl ; ih-lal« t»a   to. da .-o /.ravni pot   skupnemu in .slo/ueiiUi di-hivai ju v deželnem   zboru ;  ker • šo oznavetio z;iUe\c .-lovenskih deželnih pt>-j sia{tci;\   na   w;   slr.mi   pov.scm   ojtravičono; ; ker l<'  kotioctjo   pomirieujo  v   il»žeii   neob-hodtto polnduaj v pro-peh obeh narodov, v koti-4 ittžavt   in   \li»i«i>>ei   i.iii;   ker ie Va-'   ,-n.u l'tei):.>^on;ij u \..;. I i;,i-la.  Katero zavzema  v de/.>-',i, in po o-« huih  3aslno>lil!, na , razpolago   n.jiiiv,    kiikor   nikomur   «lrujr"tnu,
¦ nado'am «<•, <\a se tiiii rosrefi i/.iioslovali i                                                                     . .
t izp(i!:iitev   navedenih   zali'ev   ter   (.mo^oeiti
\ slovenskim di/einiiti po.slanceta, Aa se bodo
da/, som bila prijela ^o-podinjo za ! krilo ter ji šepetala na uho, naj bi m-| ruvala. On je opazil to, zato mi je po-I ložil roko na ramo in rekel: .Marijana, . pu-ti jo*, izrekel je samo te besedo, toda ; h takim n;^'l:t>om in takim izrazom : obraza in oči j. tla mi je ]»i*' mrzel mo/.o^; i v kosteh : razprostrla sem roke in ostala ondi kakor ukli-ta, kakor d.a bi videla zmaja.
Tedaj iin je zaeela prositi Krme-dnda : ,Vi hočele. da b? jaz bežala od doma kakor zanikrna ženska, in naj bi pahnila svojo mater v tako žalost in sramoto, da h* ubožica morala umreti'( O ne, to se ne sme zgoditi! Pustite me, ubij te me rajše s svojo roko, in bom zadovoljna'.
Marko jo nekaj časa premišljeval, potem pa začel izraževati so osorno, z na pol prikritimi besedami, in n »zadnje je kar očitno dal razumeti, do, ee ona neCe iti ž njim, njegova pot pa ne sme biti brez kakega uspeha, in da on poišče njenega očeta. Morda jo rekel tako samo, da bi jo prestrašil in pregovoril, ali gospodinja, ki jo sprejela njegove besede resno, se je začela tresti, in vsa
udeleževali delovanja deželnega zbora, pripravili pol stalnemu miru lor zasadili v deželi po dolgih neplodnih bojnih lotih oljko miru, pod katero bosta bivala složno in srečno dvi> naroda, katerima jo sojeno živeli na isti -zemlji, spoštujoč naravno in človeško pravice, ki so dano v prilog enomu prav tako, kakor drugemu.
V prijetni muli, da se lo res zgodi, beležim najodlicncjsitn spoštovanjem
v (Joriri, i>7. aprila 1891». Vašemu IVoblagorodju udani
dr. Anton (Jrcgorčič. *     *
Deželni glavar in vlada sedaj vesla, pri coni da sta; iz lega, kar ukreneta, pa hotno iiio^li presodili, kako mislita /. nami za v prihodnje, ali oslanola se izključno le na italijanski stranki, ali zaenola upoštevati tudi veČino v deželi. Od listega ukrepa pa je odvisen tudi mir ali nemir v deželi; podlaga za mir, za dolgolrajon mir, pa se nahaja bas v poslulalih, kakor so navedeni v odgovorit.
DOPISI.
Iz  liobaridskega okraja.   — (C. kr.
okrajno sodišče in občin ske volitve.) Vsa naša županstva in sploh vse prebivalstvo našega okraja komaj pričakuje otvoritve okrajnega sodišča v Kobaridu, hi kaj bi no r1 Za vsako malenkostno-zadevo moramo v odddjeni Tolmin. Ta dolga pot povzročajo slehernemu mnoge stroške in zguho zlatega časa. »Stranke iz liroginja in naših ostalih kularskih občin morajo v mnogih slučajih zgubili dva dni, ako imajo količkaj opravilu pri sodniji. Da se lom in drugim neprilikam pride v okom, jo poskrbela tudi visoka vlada, knlora jo že pred par . leti ustanovila v Kobaridu okrajno sodišče. Žal, da se lo njegova otvoritev od .lada že (oliko rasa (lomu vso lor Saj je vse pripravljeno !
Krasne proslore za novo sodišče je priredil g. Franc U r b a n e i č, in to na željo visoke viado z namenom, da prične sodišče poslovati že 1. jauuvarja t. 1. Sedaj je že maj, a o sodišču ni ):¦¦.* duha ne sluha. Vlada le odklada inodklada z otvoritvijo, in bojimo so, da ga se ne bode v tem letu 1899. Vsaka malenkost  jej   daje   dovolj   povoda,   da   se
v solzah je padla pred njega na kolena ter ga prosiJa, naj ne govori tako, naj popusti tiste slabe misli ter naj ji ne dela take težave... Prosila ga jo iskreno... a on je ostal trden v svojem sklepu in s.- je že napravil proti vratom. Tedaj je 1 jntelitida skočila po koncu kakor besna, prijela L;t za roko in zaklicala: Ne, no pojdete od tu, dokler me no ubijete; jaz xra bom branila, ga bom branila jaz !
P.ilo je, kakor bi kdo vlil golido vode na ogenj. Viseoiile se jo vstavil in so ni ganil več. ,0, lo pomirite so', jo rekel z mrzlim in presunljivim nasmehom, ,glejte me, tu sem in ne storim koraka naprej ; ne bojte se, da bi ube-žal, ropotajte lo, zbudite ljudi, kričite nad razbojnikom, jaz se ne ganem4.
Ne morem ti dopovedati, kako so te besedo zadele gospodinjo. Povesila jo roke, stopila nazaj in nekaj trenotkov poslušala, ali so je kdo prebudil. In ko je bilo vso tibo, je s po vzdignjenimi rokami prosila: ,Ah, Marko, odpustite mi! nazadnje jo vendarle moj oče! A vi mi tako govorite ! Da bi vedeli, kak6 mo mudite! Sani Bog mi je priča, kaktf
otvoritev odklada. Čudimo se le prirediteljevi vstrajnosli, da s toliko vnemo vstreza vsaki, Indi najmanjši želji vseh mogočih poklicanih in nepoklicanih faktorjev. Saj je menda to jeden glavnih vzrokov, da se sodišče toliko časa ne dvori. Vladi se gotovo nit ne mudi, pač pa nam oddaljenim Kolarje;')! :iaj bi le naši kolarski prebivalci prihranili mnogo lepih denarjev, mnogo delavnih moCij, obilo z.Ialega časa, ako bi hodili v svojih sodnij-skih opravilih le do Kobarida mesto do Tolmina. A kaj je vse lo mar našim oblastni-jam ? Za nas to prav malo skrbe, pač pa za malenkosti pri poslopju, da bi novo sodnij-sko poslopje bolj ustrezalo njenim uradnikom.
Novi prostori za naše sodi&če v vsakem pogledu daleč prekašajo sodnijska poslopja v Kanalu, Cerknem, Bovcu in tudi v Gorici. Saj nam menda verjamete, g. urednik, da so ti prostori mnogo, mnogo lepši in prijetnejši nogo oni c. kr. okrajaoga in okrožnega sodišča in tudi c. kr. glavarstva v Gorici P Po našem skromnem mnenju so odlaša z otvoritvijo samo radi tega, ker ustreza lastnik poslopju v svoji nespametni gorečnosti vsaki, tudi najmanjši vladini želji, da okrasi svoje prostore. Golovo ne pomisli pri tem ravnanju na velikanske denarno žrtve, katere po nepotrebnem izdaja za razne "alomcslno in nepotrebne naprave.
Drugi naj veči povod temu odkladanju je tudi neumestno ravnanje nekaterih Ko-haridcev, ki pošiljajo vso mogoče rekurze proli imenovanemu sodnijskernu poslopju, in to večinoma vsicd neumnega mnenja in neumne želje, da bi imeli sodišče pred svojim nosom, če ne celo v svoji gostilniški sobi.
Glavni voditelj teh nevednih nasprotnikov sedanjega sodnijskega poslopja pa je le priseljenec, katerega so morda njegovi rojaki najeli (kar sicer dvomimo) za to, da zavlačuje otvoritev novega sodišča v prostorih g. Urbaučiča, katerega ima on v svojem velikem želodcu! Torej le boj za osebnost.
Nas prebivalce kobaridskega Kota le veseli dejstvo, da ne nasprotujejo premožnejši posestniki novemu sodnijskernu poslopju. Zadovoljni smo, da so ti složni v boju za hitro otvoritev našega sodišča. Vsa čast jim!
Ako bi bi!» natančneje poučeni, bi vam še bolj podrobno poročali tudi o kobaridskih letošnjih občinskih volitvah, katfre so bile v januvariju t. 1. Boj se bije jedino le za sod-
bi rada dala svoje življenje, da bi vas rešila! Prosim vas, pojdite, bežite od tu ! Kdo ve, ali ni morda kdo kaj slišal V Bežite, bežite za božjo voljo! če ste me kedaj ljubili, bežite!'
Kakor bi to njega no zadevalo, ji je v odgovor stegnil roko in dejal: ,Pojdiva torej'. A, ko je videl, da so ona umika: ,Ne, nečete ? tedaj vidite, da jaz ne grem iz te sobe, če no greste tudi vi ; glejte, kaj storim', tako rekši se je vsedel na mizo, vrgel jedno nogo čez drugo in prekrižal roki, kakor kdor se ne misli zganiti. ,Bom čakal do jutri, če bo treba', je nadaljeval, ,pride že kdo sem, morda prav vaš oče. če ga hočete rešiti vsake opasnosti, veste, kaj vam je storiti: pojdite k oknu, kričite, da je Marko v vaših sobah; naj pridejo, naj pridejo v tropah, jaz se ne zganem'.
Misli si, v kakem strahu sva bili! Jaz sem jokala na jedni strani, Erme-linda na drugi. Obe sva ga prosili, kakor se Boga prosi. A opravili sva toliko, kakor če bi si bili prizadevali premakniti goro.
nijsko poslopje. Propala stranka ali stranCica s priseljencem in nekaterimi ženskimi agitatorji na čelu je vložila utok.
Volitve so bile uničene, ker se niso vršile v onih prostorih, katere je g. župan pri prvem razglasu /.a to določil. Prve dneve aprila so bile razpisane nove volitve. Zmagala je zopet le stranka, katera je za hitro otvoritev. Priseljenec et Gomp. so zopet vložili rekurz, ker se je v prvem razredu volilo s pooblastilom nekega odsotnega g. častnega občana, kateri se je najbolj trudil in prizadeval za ustanovitev našega okrajnega sodišča. Zdaj ne vemo še, kako vsa stvar konča. Prepričani pa smo, da če so stokrat volitve, stokrat zmaga stranka, katera je m hitro otvoritev sodišča v Urbančičevih prostorih. Gotovi pa smo tudi, da bi propala slrančica stokrat vložila utok proti volitvam. To ni le smešno, ampak tudi hudobno. Na take načine se ne bori za blagor občine. Gospoda moja! Roke na srce in pomislite, koliko se škoduje občini z nesmiselnimi utoki. Sto in sto volilcev je zgubilo po eden dan zlatega časa, in to takrat, kadar imajo največ dela. S tem ne trdimo, da se nikdar ne sme vlagati rekurzov proti volitvam, pač pa jih priporočamo, ako so ti res opravičeni, ako se res vrši volitev nezakonito.
Upali pa je, da visoka vlada v svoji razsodnosti sama napravi mir in red z našo zadevo. Prepričani smo, da ne bodemo imeli še novih volilvenih in drugih nespametnih bojev radi sodnijskega poslopja. Upamo, da se na merodajnem mestu ugodi vroči želji | prebivalstva vsega okraja in razumnih ko-baridskih tržanov, da se v kratkem otvori j naše sodišče, katero nam je menda že kakih osem let dovoljeno na papirju. Tudi upamo, da se ne da več prilike jednemu nepoklicanemu človeku, da bi delal utoke proti občinskim volitvam in sploh proti vsaki umestni napravi v našem naravnem središču.
Zavednim Kobaridcem kličemo koncem dopisa, naj vstrajajo v boju za hitro otvoritev novega sodišča in naj ne plešejo tako, kakor jim kakšna nepoklicana oseba gode, ne tuli, ker gosti ne zna, ako ga ne spremlja petorica njegovih zvestih pristašev v ženskih krilih.
Spametujte se pa vsi od kraja, ker tudi nas kotarske pravdarje glava boli, ko se vračamo od pravdanja iz Tolmina proti domu, ker slišimo, kakšne neumnosti nam nekdo tuli v ušesa, ko zapuščamo naš prijazni Kobarid in hitimo z mnogimi stroški v svoj ljubljeni Kot.
Zavedni prebivalci hobaridskega Kota,
Z Vipavskega. — Kar sem obljubil, sem storil. — Pregledal sem v spremstvu več mož celo tisto omenjeno podzemsko jamo na Vipavskem s pomočjo razsvetljave. Pridšedši iz površine skozi majhen hod zelo nazdol stojimo v jako visokem hramu, na levi zagledamo lepe dolge kapnike baržutu in ogrinjalu enake, od teh naprej je zopet globoka luknja, kar smo posneli iz metanja kamna; spustili so vendar enkrat v to luknjo nekega dečka samo 4 m. globoko, in ni še prišel do tal. Na steni tega visokega hrama precej visoko smo zagledali neki kip, kmeti so ga imenovali Devico Marijo,
Od tega visokega hrama drži pot skozi majhno luknjo, kjer srno se morali Čisto pri-
Ko je gospodinja videla, da r- Iruge rešitve, je dejala: ,Tak6 me hoP^: na vsak naein strmoglaviti ? pojdem > roj! Pokleknila je pred neko podobo Matere Božje, katero je imela prvi \zglavjn svoje postelje, pomolila nekoliko, potem je vstala in dejala meni: «Porečeš moji materi...» a ni mogla nadaljevati, jok ji je vdušil besede. Mladenič jo je prijel za roko in ona je šla za njim nema, zmamljena, kakor kdor spi in v spanju tava okoli. A bila sta komaj stopila na prag, ko sto zaslišala mnogo ljudij urno stopati gori po stopnicah. Marko se je vstavil, umaknil se nazaj, in vdarivši se s pestijo ob čelo dejal: .Prepozno je!' Kot bi trenil je zopet zaprl in za-pahnil vrata, odpel jopič in izvlekel iz njega bodalce, z drugo roko pa snel zlato verižico, ki jo jeimelokolo vratu, pretrgal jo po sredi, vrgel si v nedri polovico, drugo polovico pa dal Erme-lindi, dejaje bolestno; ,To bodi znak najine zvestobe. Upam, da se kmalu vrnem v boljših razmerah nego sedaj. Vi glejte, da mi ne prelomite svoje obljube. Dokler ne dobite druge polobice* te verižice, katero vam podajam, vedite, da ži-
pogniti, do drugega podzemeljskega prostora. Ta zemeljski prostor je precej dolg, in zelo širok, pa vendar visok, ne povsodi enako, tako da more človek brez skrbi sem in tje se šetati. Tudi tukaj sme zagledali neke kipe, enake jaslicam, polici, dimniku. Na steni prizor iz življenja! Kjer je skala razpočena, tam vise od stropa različni majhni in veliki kapniki, Žalibog, da jih je veliko uničenih in poškodovanih, ker ljudstvo ne ve ceniti teh podzemeljskih zakladov. — Omeniti mi je še, ^da smo pri ogledovanju te jame tudi naleteli na neko vrsto podzemeljskih kobilic. Od česa se ta žival notri živi, je uganka, in uganka, kako je noter prišla! — Tla so zelo blatna in nahaja se tamveliko kupov nekega lepa. Našli smo tudi požiralnik, kjer se votla odteka iz jame. Ko bi se ta zemlja odpravila, morda bi se še našlo kaj več drugih zname-nitoslij. — Kapniki so lepo kristalizovani in zunaj obdani z rujavitn blatom, katero p;i je tako rekoč že tudi okamenelo.
V Žulih pri Kodriču so nam pokazali H d drugi podzemeljski prostor, v katerega je vhod skozi klet. Vhod v jamo je zasul plaz, kateri se je vdrl pri kleti; pa zatrjeval mi je lisii posestnik, da je bil precej daleč notri in da baje se jama razteza pod celo vasjo. — Pa tudi na Planini pri Vipavi se nahajajo nekatere jame. Pri Ka-zulah pa se celo nahaja podzemeljsko jezero.
Toliko o tem. Smem reči, da kateri bi imel veselje in se zanimal, gotovo njegov trud brez plačila ne ostane. Svet je celi Kras in kot Kras mora v sebi hraniti podzemeljske lepote, samo vslrajanja je potrebno!
in razne novice.
Osebne vesti. — Finančni minister je podelil naslov kancelijskega ravnatelja pri finančni prokuraluri v Trstu adjunklu Iv. Pa vi in u.
Poštni oficijal v Trstu Adalb. Zelenica je imenovan poštnim oskrbnikom v Tržiču na Kranjskem.
G. Ivan Maruši C, višji komisar in načelnik tretjega oddelka avstrijsko mornarice (St. Andrežki rojak in brat pok. monsg. Andreja Maruši ča), je bil od presv. cesarja o priložnosti svojega vpokojenja odlikovan z vitežkim redom Franca Jožefa.
f Mons. J. Kumar, častni kanonik, župnik in dekan v pokoju, je umrl včeraj zjutraj nagle smrti, zadela ga je kap, česar e.. je vedno bal, ker je bil jako krven in rejen mož. — Rojen je bil v Kojskem SJO. decembra 1824.
Pisatelju teh vrstic v uredništvu ni znano službovanje pokojnika od početka do konca in ne pozna njegove preteklosti. Zalo ne more kaj več sporočiti o njem. Ve le toliko, da je bil župnik pri sv. Ignaciju in pozneje, po odhodu rajnega Kobala, dekan v Bolcu. Od 1. 1890. je živel v pokoju v Gorici, le nekaj časa v Solkanu. Povsod se je odlikoval posebno po izbornih cerkvenih govorih. V občinske posle se ni nikdar ti ti— kal. Bil je sploh jako prijazen mož, ki se je rad razgovarjal z ljudmi brez razlike. — Govoril je sicer rad nemški, kakor večina gospodov njegove dobe, toda v srcu je bil vendarle Slovenec - in sicer čedalje bolj vnet in goreč. Z duhom časa je živel in napredoval tudi on. .Soči" je bil iskren prijatelj in podpornik, tudi v najhujših časih, ko so jo preganjali na vseh krajih in koncih.
Pogreb je bil danes ob 5. uri popoldne iz hiše v knezonaclškofijski ulici št. 5 v cerkev sv. Ignacija in od lam na St. Andrežko pokopališče.
Počivaj v miru! Večna luč naj Ti sveli!
I
Babilon v uradovanju c. kr. pri-, morskega finančnega ravnateljstva v Trsta. — Na zavitku: K. k. kustenland. Finanz-Direction. AHa spettabile amministra-zione del giornale »Soča8 G 5 r z. Portofreie Dienstsache. Vsebina zavitka vsa slovenska. Dopis slovenski, naznanilo slovensko, in na dopisu od spodaj tudi naslov, kam ima iti dopis, slovensko naznaten; vendar zvunaj neki .mišrnaš* nemščine in italijanščine! Take .zavite" ravnopravnosti mi ne pri-poznamo, temveč zahtevamo, da bode tudi na zavitku slovenski naslov, kakor tiče, ter da ne bo slovenščina samo .zavita!"
Marsikdo bi rekel, da je to »malenkost!* Ali ni tako. Ge nas že v »mulen-koshh" zapostavljajo, kaj še le v velikih rečeh! Od zdolej gori skozi in skozi moramo uživati ravuopravnost, kakor jo uživajo naši prijatelji Italijani; če jo imajo oni skozi in skozi, zakaj bi je. ne imeli tudi mi, saj smo baš tako avstrijski državljani kakor oni. V največ obzirih smo št- preveč državljani, zato pa nas prezirajo in tlačijo.
Itn/glas deželnima odbora. — I>u«-1. maja t. 1. ob lO. uri predpoldne „e bilo v deželni hiši dvanajsto srečkanje dt ;:elnih obligaciji izdanih ii-t.i 18V». I/.živhale m> *• naslednje: Vrsta A st. hI za H* J Jd., ir-U A M. KW za 1IKMI jrid., v ista A si. \V1 za 100 gld., vr>la 15 st. 17 /a UHHi •/,>].. vr-ta K št. 1 za 100 {rf.l., vrsta 15 St. .V, za |M> gltl. • - Deželna denarnica izplava te obiranje dne 1. avgusta t. i. v nominalnih zm^kih proti povrnitvi doličnih obtig.ieij in tistih odivzkov, kateri še ne izteku I. avgn-da t. I. Važna razsodba za defrrliu* komisiji' za prldobnliio. Upravno sodi-fe je izdalo te dni na neko prilo/.iio vetevažuo razsodbo, d;i v slučajih, ko se je na deželno komi-.i,o vložila pritožba zaradi previsoke pridobniu". odmerjene po komisiji za pridobnino, ima de/elna komisija le. to pravico, da m- i/reče, da-li je pritožba opravičena ali ne, nikakor pa nima privice povišati mero davka.
1. maj v (iortal je imel povsem vsakdanje lice. V jutro je napravilo ver razredov učencev, učenk in srednješolskih dijakov običajne izlete za prvi maj na razne kraje, v Ajdovščino, Vipavo, na Sv. Goro, itd.
Socijaluo - demokralisko društvo „Fe-der azione fra i a vora tor i e lavora-triei' je bilo razobesilo v uliei Ascoli (v grlu) socijaluo rudeč o zastavo, k.it« ri pa ui bilo dano, da bi b=la kazala celi dan, d.« je hit včeraj praznik socijali-dov, ker na ve.vr jo je rudarstvo konfiskuvaln. Društvo nam:vč nima poleg svojih pravil nikake pravile, imeti kako zastavo. Predsednik društva je Cau-dutti, tajnik pa znani S t ras.ser.
Zvečer je bila pri l>reher'u ve~.e'(ii\i. Zopet preiskava.       Včeraj je \>:U kakor smo izvedeli         v   pro.-dorih   dro*-!va
»Lega della giovenlu friulana* zopet pni L;va, katera je imela baje prav povoljeti \sp:-h.
Vzoren mestni  stražnik.         Vi*m-
ob S'/« zvečer je prišel v trgovino Kopač-Kutin „capo" mestne .straže ter je hote! po vsej sili izvršiti v prvem nadstropji nek«« preiskavo. Ker se ni mogel izkazati > kakim pooblastilom za to, mu gospodar hiše f<v* ni dovolil. Na to je začel razgrajati in žugati ter je tudi g. Kopača potisnil u.i -d ran. Poklicala se je c. kr. policija, ki ga je odpeljala na glavarstvo, kier je b::n pn!rrbm> zaslišuje. Na to je priletel ta*.; .iHn-tri*-simo sjor podesta", da s.) gtl i>pu>d:li na prosto. Obširneje prihodnji." : i;er .opo* > klical v prodajalnici tudi: „tiiaia«hdti i ščaviI* Ožji odbor .slovciisko-lirruUkih poslance* na Primorskem. — _ \V,» o t* m odboru treba popraviti tk»ko. »'".lena t.a I 'to sta Spinčič in M a ud it- (in ne f, astrah za Trst Kosec in Ivan (J orni p (ne Alojzij Horiup;. za (Jonsko ^rot* Alfred «'. o-ronini in dr. Anton (Irrgorčic.
Drugim /a vzi;UmI !         I:  P.>v:iie
nam   poročajo:  V  torek   popoludm   m>   .-»•
i vim in da vas želim poročiti'. Govoril je še, ko se je že zaslišalo silno ropo-tanje ob vrata.
Marko, je odprl okno, ki je držalo na vrt, in škodil doli.
Jaz sem stekla odpirat vrata unim, ki so razbijali ob nje, kakor bi jih hoteli podreti. Vstopilo je kakih sedem, osem oboroženih mož, ki so vse preiskali. Ko so zaslišali šum na vrtu, so vsi stekli doli.
Slišali sva še od tamdoli krik, tek in mahanje, potem pa je vse potihnilo. Drugega nisva zvedeli nie celo noe.
Drugo jutro se je govorilo po celem Milanu o tem dogodku. V Crivellovem vrtu so našli dva hišna hlapca mrtva. Pravili so eel<5, da, ko je bil Marko že zunaj ograje, se je spomnil, da nima šlema na glavi, in da se je tedaj vrnil, zagnal konja nad nekega človeka, ki je bil pobral tisti del njegovo oprave, sunil ga s pestjo v sence, da je tolebnil kakor mrtev na tla, skočil raz konja, pobral zgubljeno pokrivalo in potem še se rešil
(Dalje pride).
Pevček in pagl:
pripeljali k nam v kočiji dva polentnrja iz Gorice in ž' njimi eden iz Pevme. Tista dva sta prodajala neko „šešou ter sta zahtevala na vse načine od naših šivilj, da naj kupijo: „Saj je dobra blaga, Vam ga damo pol ža-šton*! Ker sta pa videla, da ne opravita nič, sta šla klicat dva moža iz Pevme, da sta bila za meSetarja; hodila sta po hišah, da bi kaj prodala, ali varala sta se! Glej smolo, nifcdo ni hotel nič kupiti. Rekli so jim, da naj prodajo polentarjem tisto gojilo blago. Polentarja sta jo popihala jezno nazaj v Gorico.
To naj služi drugim za vzgled!
Pretep t Kormlnu. — V nedeljo je prišlo v Korminu do prtrtepa, kateri so povzročili — kakor nam poročajo ..... <tori"ani.
Ti hodijo dražit Furlane t* r ustvarjal si ,:a-slombo v svoji..* irmlHituvske svrh«.- — in v nr-drijo sla se tepla v Korminu avstrijski čut in irredefjta! Z«prli .-*» ;:K  t*i.
Te dni jr ,lib. r^iua* i', manama . Korminu izstopila i/. «d/. :is-.**v'4 -."ft. T*« tudi nekaj pomeni. Zrno. katero vm .,_¦» -, Furlaniju ;:orišfci irr» di-ntov«:, i,%'^.u i -.'.i Ute/nr voditi  prav /A sad.   - -
Skirp šolskeua let* tvi^-M* •. {:¦ n-čah na . t ri'n nci :-.,• '../.t.: '•¦'. ¦ i ? ' :". la.de dn-   ?. km a *. .. >u ,.'' . :n- l-r- '• s-S:-
/   l,i/',!.K>.»* i/d) >*M   V   pt.-!p,    i'-''- Ž""   i''-   -'   ¦••
!Šr v .nruiškl koloniji* * Bo*en.
Pii",n thiin: Kj^» > r.-*a •.•»•.•*.! f* •.;..* tukaj f.jed »;im. v. '.-, i, dr>M ,^'-'-\ ¦*¦¦ hp«.ro.*ii.i. Sk.,i.'..«   t.i    vi:. \.i.    u u * <ir;-
Sl.l.el" i-r [», v. ¦.:¦:. ..' ''.':.¦; .«.: r tk<. .. .: t-t:(i:t;ia> - ,-.,.;¦ K." - :t..« -;•..- {-1 t:,. :.-, j-.ovid.st', '/j -i .:.¦ •• '    c.,:.      ¦'< i - r .  .k' i(   *,
>lovi tik". It. .•'.- -¦ ". : '*¦ i*'- i »s' ir (; ¦' Ž.«|iidno,  p...  '¦   '.''-*''    I-       ¦¦-  <-:.¦¦'%. ¦.    i '
/nad veje na vrjii mlad pevC^k  -kak/. Pomlad mu IjUbe/en »vriva; Pretresa samici vse žice >:«a: O zakonski sreči prepeva,
I/, jjrma samica ljubko vradotd : Za pesem njegovo da mara ! ZaljubSjonček ljubici kar zaon : Nikjer ni bolj srečnega para!
Zapoje, zavrisce ves pernati zbor, Živahno pozdravlja novice; V posteljici rahli začivkojo skor Prenežtie, a gole Se tiče.
Kedo naj izkreše premažem čut, Ki srce obema sprelela; Pokriva jih starka, je starega trud, Na polje po bruno odleta.
•) Pesnik pravi:  »Skoro botlo poglavci pks.ili na drevesa,  da nam  oilnesejn jitičke  iz  gnjeitil. Prav tem naj velja pesem: »Pevce k »n :>ajf!aw ček*.
Na izrecno željo gops. pošiljatelji« prinb^ujem.i peHCin popolnoma nespremenjeno.
Iz tega pojasnila je razvidno, da jaz j nisem izstopil iz odbora, ker bi se bila po« kazala v njem kaka nezadovoljnost proti meni, marveč nasprotno, ker jaz ne morem več delovati v* takem odboru; dalje da dr. Turna ni sledil meni, marveč da je izstopil že 4 mesece poprej; in konečno, da z dr. Turno v tej reči nisva bila prav nič spora-zumijena, kakor bi bilo soditi iz „ Naroda« in tudi |z kombinacij, ki neopravičeno roje po gkvvi : nekaterim gospodom, ki se boje, da bi jim dr. Turna in Uabršček izpodkopala narodovo zaupanje.
Rekel sem sicer nekje v.»Soči*, da bi bilo najbolje, ako ne nadaljujemo polemike !»u časopisih, ker beseda da besedo in potem kdo vi}, kje bi nehalj,, Vkljub Jemu je čutil potrebo gospod, ki je vzročitelj raznih zakulisnih spletk tekom zadnjih dveh let, da je priobčit v .Slov. Listu" dopis*, ki zahteva od^-vnr. lh>iii ga, kakorSen za-ln?.i, ali ne v ,Si-t't*. uutnif- v ,>!ov. Listu*. Njemu in »:-»!in. kahre -:< (o, p«iv»-m odkrito, da ne KHŽamus do^aii ni Ydti»«g.i odgovora, ne njemu rtr dru/im. J../, po/nani najbolj«1 mišljenje in ii»?m.i!t »¦ u.i ra^jViir^ih mu,, v iVin so edini m % .'i-jsi tii.^t, k Ui in kaj dru/ n drugem lu:-!:,«* rbl. Hd, itd., ".ilo bum v< del dali pri-«.' r»'!i oi^-u.r na v.-akarim) vpr.i-an>, na wm< n'i.-!ii.*m* h.iih-v itd. izzival ne bom, t(«i  dt. .' ai ?:)-b  vi'   n*- o-lam-m
Da jj,<i:-Im ne !i» mi*!ii morda, d.i /!-ts!':'» Z g.sve v li:-liU, U3U odP'nvoii:il lia tem «•»'»; !• f*,Liiw«s: U.tk..r ji- dr, Tum.i deželni i. ibf :m; • «d Nd.1; ,.- dr!..,.-li Vaa.VM so-f.r.:'va. V.t. r-. ga in- iu>T*'tc nikdar in n:k;er ;.f-A.:.r.. ; ::.•".:<• !';!i |«>!t u.i pod nn/e m ga . t-!.^. .'- jr! t -«:h i.'...pi):hh. kati-iih volj.i ;i I is,k> p:.p i,i.> p .s, >i t iti tir. Tum.i i/giuil /•„ j. «r- '..'. V.-.j:i p:'"-f..ir. Splet »careijj.' pri r.s/udi
„,     p     Sli   -.'   V.iS,s   ,i-   pi-tr,',,.)      -  (!) bi)    Jtfofl
.?. T •;;:.'. .e ^.-.f.« » u .*r'.iu i-liua. iv-r m-ui • .-j.- *'.p'. ¦ j   '• gn ' ;\ dr. Tiiuio, scju pri-
-.   :..«.¦.. -1   !r; i: _.,;:.
I ,.'m.\ :¦'..>_ p.i   tKi'] s/u.tf !  K« dar bom ¦   i,.' .ur./.'.,    -¦'.-'',-;;  pMilpi-ftu, ker hmVuj '  J>  ;•:   (   ;.¦.!.';¦-'. «- .'. t;-iprU:ji iViSum.
/i...    - j...r b.f-1 ua u.i-4.:' v.ulib-!>:
A j :. Sj L •> ta p=» a\ poved k.iki-mu n»-
..r :t r.-."-1.. "-i t:.i Ct.>r.->\* tu V Ako ga I..i«VU-
'¦;           g.i   i«. •••¦   us...i. t».r v \V:h  rokah !
'..-¦   ! i-1'     kJj*.::i   -h*.   T;iun>  i.-lpr.niit   tudi
r. ' : =m,-!   -i.:* -..<¦.;'(.  k.-ikur -o ga   I..«te.i
¦¦¦:.'.   ;¦  j   ¦«.;:'.';"¦  !'•¦;:   " r.oh«r ^t." ;
'.„.',¦ ¦' .<! '-".i J., Vf\ ':!«• boM"^!« /a
: ... ;   x ;, \, /. uy,u in it is.-: x.i t;»rt-
'k: .< s :t^ ¦.¦-" ¦!'¦:«: w.-v, ki iui.i.o po-!';•:.¦.: " ' .»'., s:, *»«'.«> .'4 dt .o, n«1 p.i f-va-•': : V,- v „ ::.r.-!: h .;.:;u-; ;-> ju -::»« rsmlo !-. r: ! \-:,\r.u.' >• -tr. T U m .i ^..{-»vn - :: -. - ; .a'.'.i h. A". !.»^|obiJrmul.,ki>Md. -.-.-.,¦ M w : . ,T-...r.ih::h lr«;bii r !' J.»?. z:,-.'/. : '. ¦: v> d.:ivi:-.-.i v t... da s- i.mž. . ; :;, .'; i-.';'.: j *»*;*; i - k * s: i cdjrasii, k* r ;>u-Sf-1',-t < r?, . t.- t./ rv; :"- ;:-- n:» tja«; Mi bi .-i ;<!.*.•¦- j      t... kc",«' .-'.i   --v,^,' d«-:».va?(;i', k.:<T
K: ¦."'..¦>'- . '  U .-.ur..;  •¦¦!;;. k<-r stdim. du
, ¦ I ¦ i   Jr- .     '! M -r i-: ,•¦ ¦'-'¦ «\t-, d.» ^-i* o.i»rii«'
¦-.   v-   ¦.*   j-ii". :,.'.*'.;;.. aU - j > t *• m a t i i ki
; rrpr .!-..„.*. Ak^ j .! : ¦    ;m.i   prili.   naj s>-
r..;i,-; j •¦p*'-    -:.» ž •- |-:-; ?t;:« zia k-.nt^-.
A, r»..brs,'-..k.
Društvene vesli.
t»rH*t«o »Sobkl dom*, i; k;./, «-1 1. r     , 0   , ,;.::    l-V» .             K1 t  •jv-.iis.-VN-k:   ms
:.-•¦; ' - ¦' :. •¦ '... !«•*» r-:. :.. v.: (J/. i( ; '.' . . . k.. !. ¦ r.':.i '-u *-^..;?-f \ *i>-*!>, K  : '..V      .   •-.,   . ¦   ¦.«;.¦.¦«>.      \>:,:-.m.m:
L-.f-:  ¦.  i .    .    •:;> . v A  '.,.v-.*if,      '|i) " '
Koren Anton, trgovec v Gorici, na
račun ustanovnine......     25'—
Logar Mihael iz Občin .....       3*— Ferfolja Andrej, župnik v Zgoniku,
nabral  pri   ženitvi   gdč.  Sofije
Milic g. g.  Mih.  Ribaričem    v
Repniču pri Zgoniku.....       5-95
Šinkovec Avguštin, administrator
v Jesenicah (na Gorenjskem)    .       !•— Bavčar   Fran "mlajši   nabral   pri
DoKUi...v,GAja&L$ycm po sklepu
računov pri kozarcu vina     .   .       1*10 Dr. Pavlica Andrej, stolni vikar v
Gorici,...........       5«—
Žalujoča »trta St. 3*......     50* •—
Lazar Anton, župnik v   Nemškem
Piulu   -..-.,.......       5 —
Uizjak Miha, v. kr. oficijal v Trstu       1*— Po upravnišlvu BSoček &t. -2H iz dne
7. aprila..........     11777*
Po upravništvu »So^e* št. '10 iz dno
14. aprila.........     J8-237,
Po upravništvu »Soče« >l. [U iz dne
31. aprila.........172--
Pn upravnišlvu .Soče* st. 3-1 iz dne
-'S. aprila.........     ;};P87
Podkuknik h Trsta 0. obrok usta-
novniii"..........     10' —
skupaj HJSt»-;{,j Vsit-d pridnih izkazov   .   .   .   .  '. &H.K{3yg Do ;]i). aprilu  l.s*JU tlošlo I »rej   , 4(U7'«Sl/, Odbor društva  ,Solski dom'.
Razgled po svetu.
1. Ulsij je potekel letos v Avstriji -kolikor poročajo današnji zjulrajšnji listi — povsem brez poscbnoslij. V Trstu je bilo vse v redu, na lbuiaju pa je bilo letos množice, ki je .šla v Pr.der, veliko mau;, kakor prednja leta; bilo jih je okoli :K> --• :io li-oč, dočim je sedala udeležba prejšnjih let na SO tisoč. Proli večeru včeraj lako okoli «. so .šli čez Kiji''>lrasse i t a 1 i j a n> k i de-i.nci v številu kakih 700 --blK); mahali so s khduiki in s p.dieami ter kričali. Hedarstvo ji- iii!i.'i(.' ž njimi opravila ter jih jo končno razkropilo, i.e-ti torej so kalili mir!
V   1'rajii je bil popoleu mir. Po vsi-li vrčiiii uiestdi so bili shodi, na katerih so ^'u\oii!i o delavskem vprašanju.
l/.vrsctuliit odbor desnice bo imel s"io na Dunaju tekom b^a im-seca. Glavni predmet ia/.},'ovor.i bi l;i!e menda jezikovne iiatedbe, kalen* imajo stopili v veljavo s po-moi'jo g 1 1-, če niso iste že pokopane! Nemški lir-li poiočajo, d.i vlada je t/pu>tda to nakano, ker udi Nemci niti (.Vhi niso zadovoljni z nameravanimi naredbami. P.i naj bo lo povsem Mina ali ne, gotovo je, <Ia i/.vršev:diii odbor de-uiee se im.t pomenili marsikaj, zlasti bodo vedeli mno^o juivt;»lati Jugoslovani, kako se po Thunovi obljubi ne vlada proli desnici, t. j. proli .Slovanom !!
Nemška brutalno*'. -- V Ilebu se je vjšiia kazenska obravnava proti dvema nemškima avskuliautuuia. Nemški sodnik ni če-škenitJ odvetniku dovolil češki govoriti in tudi češkemu tožilci \i ne. Ko s« je odvetnik iir, Mirička peLJal na koiodvor, so napadli Nemci njegov voz, in ker se je poskusil braniti, ga ji: policija arelovala in odgnala v zapor.
V   seji čeSk. deželnega zbora <lne iii). pr. m. so posiaiiej Kngel in tovariši mter-pi-lov.i.i vlado radi beb-ke dogodbe. V inler-pel.i«'i,i je pi;k'eil,mo. da so češki odveiuik Mijtčk.i ui reški lo/.iod.i profil; pri nameslui-•Jvn. naj poskrbi za njihovo varnost. To se ;;m / pač ob'., ubilo, a s-turih se ni ničesar. Iv> je bila pfvčdana jako osol.iena interpe-;.j:i,.i, ;e \zk!-ktiil po.-l.uiec Pippicb: Ju-stiVa'je v  \Voi fovi službi.
Razgled po slovanskem svetu.
Namestnisko palačo v Trstu so bili zabeli pre/i tavati in naih<>tm'ške (djlasli so »e une;«1 zabyade! pn-i-iiti drugam; kar na-kral je prišla •/. I);i:ia;'.i br/.ojavka, di pre-/i-livatij" -e mora u.-taviti, ker finančni mi-ni-<!er ne dovoli potrebnega denarja, dokk-r i,e. dobi iirivo.enja o-l državnega zbora.
Samo Italijane. — Tržaški mestni .-vel ,e v m ji pritekli pi-tek v razgovoru o eieKJiitični ž"!ezu!< i Tr-jl-Upčii!e Vftiirejel predlog i.velovaica VtMieziana, d a v o b r a • u o >iuzbonatcj železnici je vspreje-ma ti edino le Italijane; prednost naj ima/o Tržuf-uiii. In vendar bo tekla nova železnica po slovenskih tkh !
Laiki gimnazij v Pa/dnu? — Vče-nršiiji .Piccolo* prinaša vest, da naufcn; minister je že dal dovoljenje dež. odboru istrskemu, da sme olvurili v Pazinu 1 a 5 k i realni gimnazij, kar da pride na razgovor v deželnem zboru.
Tej vesli ne verjamemo, ker se nam vendar zdi -- nemogoča!
Ltcemcrstvo. — O postopanju deželnega glavarja istrskega s poslanci manjšine pravi ,Na^a 6logafc :
On (de?.olni gla"ar) je kriv na vseh izgredih, ki se dogajajo v deželnem zboru istrskem. V seji od miuolc sobote pa • ko ni bilo naših poslancev — je imel toliko — srca, da jo obžaloval, da se je občinstvo v prejšnji seji vedlo nedostojno in ker je videl, da so nekateri izmed občinstva prinesli seboj piščalke z ocovidnim namenom, da bi piskali. Predsednik je karal občinstvo. Zakaj pa ni  karal  italijanskih poslancev, ki
prvi dajajo znamenja za izgrede s tem, da sezajo našim v besedo, ke« govore v svojem jeziku?! Zakaj pa on sam ne brani svobode govora in ne priznava predlogov v slovenskem in hrvatskem jeziku ?! Njegov opomin je bil torej zgolj licemerstvo, kateremu občinstvo ne bo verjelo, ker mu dobro pozna resnični zmisel.
Milanski „Sccolo" in istrski deželni zbor. — Ta italijanski lisi je povedal istrskim Italijanom, da nimajo nobenega vzroka, preganjali slovanščino iz deželnega zbora ter navaja kot vzgled, da v subalpin- ¦ skem parlamentu so se tudi Savojci posluževali francoščine t. j. svojega jezika.
Zato je vriSC po naših italijanskih listih, ki podučujejo milanskega kolego, naj piše on tudi tako, kakor oni pišejo, ker le tisto odgovarja dejanjskiiii^ potrebam !! Kar vsi so se_ zagnali v .Secolo* ter ga obdelujejo na razne načine, ker se je predrzni! zapisati besedo v prilog istrskim trpinom. — Povero!
Dalmacija. •— Na mesto dosedanjih samo italijanskih napisov na finančnih oblast-nijah v Z a d r u pridejo odslej dvojezični, t. j. laško-hrvatski.
Ruščina, v kranjskem deželnem zboru. — Pretekli leden so razpravljali v kranjskem deželnem zboru o tem, da naj se uvede na realko , Ljubljani tudi učenje hrvatskega jezika, ker Slovenci se morajo ozirali pred vsem na jug, kjer jim je iskati eksistence. Predlagali so dalje, naj bi se poučevala tudi ruščina, katera je postala današnji dan potrebna vsakemu izobraženemu Slovanu in kalera utegne tekom par desetletij v svetovnem prometu zavzeti za angleščino prvo mesto. Ali glej! Tli se je dvigni! dež. predsednik baron Hein ter rekel, da »Goli sei Dank!" sedaj še ni potreba v Avstriji, učiti se ruščine! Na to se mu je povedalo, da na tak način se no govori o državi, s katero živi Avstrija v prijateljskih odnošajih m za katere prijateljstvo se druge državo kar trgajo!
Občinske volitve v Ljubljani so skončale v petek; zmagala jo v vseh 3 razredih naroduo-naprodna stranka. Zanimivo je to, da letos sla bili 2 ožji volitvi, in sicer v tretjem razredu med liberalci in klerikalci, v prvem pa med liberalci in — Nemci. Nemcem v Ljnbjani rasle greben in skušajo, kjer le mogoče, izkoristili sebi v prid razdor med liberalci in klerikalci.
OcSkI deželni zbor bo zboroval še do 13. L,m., kakor trde zadnja poročila.
Nlczljskl deželni zbor so zaključili dne i2'.). pr. m. Proli koncu =¦•; je nemška večina izrekla še proli rabi § 14-.
V Mentonu so odkrili ob ogromni udeležiti dne 30. pr. m. spomenik cesarice Elizabete.
Narodne gospodarstvo.
Orna žitna muha.
(Konec).
Nadaljni razvoj te živalice je pa zelo odvisen od vremena. Je o času zalege ugodno, gorko vreme, izležejo ličinke iz jajčec že v 5 — 0 dneh, med tem ko potrebujejo za lo o hladnem vremenu, tudi do 10 dni. Izlezla ličinka ima obliko črviča, ki -e počasno naprej pomil'.a in kmalu skrije za listno nožnico bilke. Ličinka je takoj ko pride iz jajčeca rudečkaslo-rumeue barve in brez dlakic. Ona so prisesa s sprednjim deiom na bilko in se s tem, da sesa iz nje sok, hrani. Ker je precej požrešna, hitro rasle, postane debela in nje sprva podolgasta oblika prehaja polagoma v jajčaslo; celo truplo poslan« ru-menkasto-bclo, ter je, posebno na robu, prosojno. Ličinka se sedaj polagoma skrči, tvarja prej takozvano »navidezno bubo", o katerej hočemo pozneje govoriti in se na lo kmalu pravilno zabuba v prvotni koži. — Oglejmo si sedaj še mlado žitno bilje, okuženo od žilne muhe.
Z neprestanim sesanjem malega črviča se sicer odteguje mladi rastlini za razvoj potrebne hrane, toda, če ne biva na posameznih rastlinah mnogo ličink, raslo one vendar le počasno naprej, in celo cveto. Škodo pa opazimo tem bolj, čim bolj je razvita rastlina. Bilke oslabe, se polagoma skrčijo in v kratkem se popolnoma posuše. V slučaju pa, kjer so bilke domovje le posameznim zivalicam, se So plod tvarja, toda klasje je zelo borno in ima Čestokrat le malo zrnja. Če je že ta pogled tako žalosten, kaka čustva nam še le vzbuja slika, kojo nam nudi od žitne muhe uničena poljana po dežju, po vihri! Bilke, ki so deloma ali pa pbpomoma suhe, se skrivijo, upognejo, na to prelomijo, ter odpadejo in tedaj ostane le borno, prazno strnišče. Res, pretužen prizor!
Drugo generacijo škodljivca zamoremo opaziti koncem poletja in sicer meseca avgusta in v septembru. Ko pride čas zalege, si poiščejo samice ozimino: pšenico, kakor tudi rež," kamor ležejo svoj preškodljivi zarod. Toda opazili so, da se oklepajo samice črne žitne muhe tam, kjer imajo na izbor obojni vrsti žila, v največ slučajih veliko bolj pšenice; tam pa, kjer ni na razpolago.nobene prej omenjenih žitnih vrst, ležejo izjemoma svoja jajčeca tudi na druge rastline.
Iz jajčec izležejo v kratkem m.ajhne ličinke, ki se splazijo za listno možnico tja do tal, ter začno neposredno nad korenino svoje uničujoče delo. Ker se razvijejo rastline jeseni sploh počasneje nego pomladi, ni se nikakor čuditi, če one zamro, akojim izsrka
večje število ličink za rast potrebni sok. Takoj ko se pojavi prvi mraz, se pa zarijejo ličinke druge generacije v zemljo, kjer pre-zimujejo povsem negibne in skrivljene v svoji rujavi, krhki koži kot tako zvane .navidezne bube" (Scheinpuppe). Omenili smo, da opazimo lahko tudi P?i ličinki prve generacije neke navidezno bubo; toda, ker se taista kmalu preobrazi v pravo bubo, jo moramo smatrati le kot kratko prehodno dobo, med tem ko je pri drugi generaciji zanimiv slučaj, da bivajo njih ličinke celo zimo kot .navidezne bube*. Pravo zabubanje se pa vrši jedva spomladi in sicer le približno 2 tedna predno začno razvit mrčes rojiti.
Po opisu življenja tega najnevarnejšega nasprotnika žita, ozrimo, se k sklepu še nekoliko k pripomočkom in sredstvom, koja moramo_juporabljali,_da—se—ubranimo tega-požrešnega mrčesa. Kakor smo slišali, ležejo samice druge generacije svoja jajčeca na žito precej rano jeseni, zatorej moramo, da za-branimo nadaljni razvoj te živalice, sejati ozimino — tam, kjer se da — kolikor mogoče pozno, kar se pri našem obnebju prav lahko zgodi. S tem, da se vrši setev pozneje, je tudi razvoj rastline počasnejen, kar je posebno zato ugodno, ker nimajo potem samice kam polagati svoja jajčeca. Nadalje se mora lam, kjer se je pojavil ta škodljivec spomladi, pazili na to, da ostane po žetvi visoko strnje, ker tiči zalega tega mrčesa baš nad zadnjim, ali pa predzadnjim kolencem bilk. Pustimo li visok strn, ostane seveda vsa zalega na njem in moramo zatorej strnišče takoj sežgali, ali pa je tako globoko preorati, da pogine ves mrčes.
Rana letna setev in kolikor možno zgodnja žetev nudi tudi prav krepko in uspešno sredstvo za uničevanje črne žitne muhe. Priporoča se tudi nasejati po žitni žetvi rastline za krmo, ter jih pokosili tekom meseca oktobra.
Kar pa moramo sedaj nemudoma ukreniti je, da povsod, kjer je nevarnost za pojav tega škodljivca, ali pa, kjer se je celo že pokazal in pa tudi tam, kjer so žitne rastline nezadostno razvite in slabotne, taiste z, dobrim, izdatnim gnojenjem krepimo. V to svrho uporabljujejo zbog izrednega haska Chili-jev solitar in sicer ju treba za slehern »eampo* (njiva) približno 25 kg. omenjene soli.
Najbolje je, da se razdeli dotično množino na dva dela, ter uporabi takoj le eno polovico, drugo pa jedna firez 14 dni in sicer se nasiplje na polje ali samo sol, aH pa zmešano s suho, presojano zemljo. Na ta način dobimo krepko rastoče žito, ki se veliko lažje protivi divjemu navalu črne žitne muhe, kakor tudi krdelu drugih škodljivcev, na kar zamoremo bili lem goloveji izdatne, bogate letine.
Zatorej ni treba muditi časa, izogibati se truda in braniti itak neznatnih troškov, kajti krasne žetve vračajo vse, medtem ko povzročajo neugodne, žalostne letine, neizmerno, ogromno škodo.                       Dr. P.
Foulud-Selde 65 Kr.
bis fl.3'35 p. M. japaucsischc, chinesisehe etc. in den neu-
cslen Dcssins und Farbcn, sowie schvvarze, vveisse uud
farbige Henneborg-Seide von 15 kr. bis fl. 14*65
jier Meter — in deu modernsten Gevreben, Farben und
Dcssins. An Vrivate porto- und stenerfrei Iiib Haus.
Mustcr nmgchend.
Seiilcn-Fabviken G- Hennoberg (k. u. k. Hofl.),
ZCRIGH.                                [2]
Hrana HJilhelma odvajajoči (Saj
od Frana Wilhelma, lekarnarja v Neun-kirehnu, Nižje-Avstrijsko, se dobiva v zavojih v vseh lekarnah zavoj po gld. 1.
Kdor koče piti daj, ker boleha n. pr. na kostvici, revmatizmn ali sicer na kaki drugi zastareli bolezni, naj tekom osmih dnij vsaki dan en zavoj vkuha z litrom vode na pol litra, precedi vkuhani Čaj in naj izpije polovico zjutraj na tešče in zvečer polovico mlačno. —¦ Ako je bolezen trdovratna, naj se pije čaj trajno, dokler ne bo odpravljena bolest. Kar se Cesto ne doseže ni jednim celim paketom, a ko je odstrajena globoko ukoreninjena bolezen, je pa potem le začasno n. pr. v začetku šririh letnih časov, porabiti jeden cel zavoj, s čemer se morda še nahajajoče se bolestne tvarine odpravljajo z vodo in tudi skozi organe spodnjega telesa in se tako reši nadaljnega trplenja. Med zdravljenjem je priporočati strogo dijeto in se izogibati takim jedilom in pijačam, ki teže želodec: mastne, slane, kisle, močno dišeče jedi, kakor tudi vživanje piva in vina ni priporočati. Med zdravljenjem se je varovati pred prehlajenjem in mokroto.                                I.
^^SsJsJs^aSs^?* JsJs^a*3t&®?sJ*
Prvi primorski zavod za izde-   j
lovanje aromatiškili   izcedkov, likve-   J
rov itd. tvrde                                             i
Fratelli Maregai
Gradišča, Isonzo.     i
i              Čistilnica na par:                  <
>    konjaka, slivovke, iropinovca in najfinejših     ( ;                           likverov.
Tovarna vinskega kisa
\ po edino racijonelni sistemi »Pasleur".
Svoji K svojim!
Priporočam veleslavnemu   občinstvu v Gorici hi z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku Štev. 521,   zraven   Palernollijeve knjigarne in h 'orije. Obljubuh točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—9                              Anton Pucelj.
Ivan Premrou
trgovec z jedilnim blagom
v ulici P ar car štev. 10 (v Podlurnu) v Gorici. Priporoča lep.  h.  sTovenskemu  občinstvu v Gorici in z dežele.
Obljubujc ločno in hitro postrežbo.
11                   "¦.....¦                                                                  I k
UNlMENT. CAPSICI CflMPOS.
Iz Klehterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublazujoše mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domaee zdravilno sredstvo vedno le v oris. steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom" |namreč,iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.                                        ——~-
I znaniKo.                                        K A T
j toferjeva iefearna #i zlatem levu" [.TJ
I                 w PRAGI.                 KrA
r^arol praščiK,
pekovski mojster,in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmanee, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna  naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
i 1
A
ODLIKOVAN
fotografski atelier
w Jravniku štev. 11 v 6oriei,
podružnica
na A<M|H«Uottu »t. S* v Trstu,
priporoča se
slavnemu   občinstvu   v   mestu
in na deželi v blagohotno podporo.
'V
t
JLeta 1881. v Gorici ustanovljena Ivrdka
E. Riessner, y NmsM ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pivč. duhovščini in Mavru nia < W"hh.vu svojo listno I/.dclnvalnic) uruHnih cvtlic za vmiU vr.-ln<; <-orkwin' potrebe. Ima veliko zalego naurclt-nilv vouirv, za imlvašU po'r<'li<\ \f>h<"Hi<; -><•<*¦<< itd vse po zmerni ffiii. - Naročila r:\ deželo izvrSuje točno in solidno. Vriporoča slav. ohčinMui tudi svoj<. (S. cl.)              tiskamo Zrli na perilo.               (I', d.)
.»1                                                                      V                                                                                    *> VB
Pobroznana gostilna                    fa
LNTGIi& VODGFIVC& #
|  S prGflOGiŠGi, katera toči pristna bela in Trna
vina iz Vipavske doline.
________________________       Kuhinj.' domača z okusno pripravljenimi jedrni.
Umetno gnojilo „Kopros"
pripravljeno od Jak. Henrika Huber, kemika v Trstu. fg^-   Zaloga in prodaja   -"^(y
pri Ernestu Stecker & Comp. v Gorici, v nlici Ascoli št v.   1 Na zahtevanje se pošiljajo programi zastonj.
.Kažipota'
Trgovina * Jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
t Kapucinski ulici št. i?               j
ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-fe blago: Sladkor — kavo — riž      mast — poper — sveče — J pristna bela olje — škrob — ječmen — kavine primeso       »oko j jn črna vina
iz vipavskih,
— elegantno vezanega — imamo šo kakih 80 szli-sov. Cena 00 kr.
1
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -
Via Giardivim 8
- gris      drobne in debele otrobe — turšico — žil sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cemenl bakreni vitrijol itd.            3 20-8
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debeli
tor pristnega črnega 1» belega flua.
ffurlan.sk i h,           W            vinogradom.
Dostavna na tlom m razpošilja po iefcznH na vse kraje avslro - ojterske monarhije v sodili od "t<» ilrov  naprej. Na zahtevo pošilja tudi iizorce.
Cana zmtrnt. Pottrožfea poslana.
_
1
1
S
1
i
1 i
i
^pedicljska poslovnica     ^
p bft HTffi t Gorici |
^3051^10   w ulici Morelli 12
se toplo priporoča Slovencem v Gorici in z dežele.
Velika hiša
v Matavunu zraven siovečih Skocganskili jam, 3 ure od Trsta in % ure hoda od železničue postaje Divača, ob živalmi prometni cenli Reka-'J'r&t, z dvema kuli.njama, z dvomi obširnimi podzemeljskiuii kleliini, s 14 krasnimi sobami s posebnimi uliodi, kakor nala§č prirejenim za nraogobrojne letovšeiDike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-remantirai kraj, z obširnim, na visoko obzidanim fn sen 'nalim dvoriščem. z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih dtužinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
glaST"   na prodaj   "*^S|§
Proda se tudi na večletne, obroke. — Hi5a, kakor vsa ostala obširna poslopju, ho kakor nalašč prikladna za gostilnifarsko in Stacunarsko obrt.
Vsled njene lege na lako žifahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razun navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z »ebrojmmi obiskovalci Škocjanskih jam.
Vsa pohištvo z »rtom fn parkom »rod, dalo bi se tudi * najem po dogovoru. ,, ,   -Katanjčneja pojasnila pri lastniku AUd<xniidni aiahoiGlcu v Matavunu, pošta Divača.