Kmečki delavec. y Našlm vrlim hlapcem in vlničarjem. Od ve6 straai je dobilo aaše uredaištvo vprašanja, kako bi se izvedla strokovaa orgaaizacija aašili vrlih kmečkib poslov, viaičarjev ia daiaarjev. Celo več kmetov želi, da se poda tem vrlim člaaom slovenskega ljudstva neka podlaga za boljšo bodocaost. Ker je vprašaaje starostnega zavarovaaja še aerešeao, je za delavstvo vseh strok aa deželi za sedaj aajbolje, ako pristopi h Jugoslovaaski Strotovni Zvezi, oziroma njeaim skupinam, katerih je že lepo število tudi pri nas na Spodnjera Štajerskem. ,,Slovenski Gospodar" je že opetovano opisal cilj ia aamea Jagoslovaaske Strokovne Zveze. Ce pa se želi v kakem kraju prirediti shod te organizacije, da se ljudstvo nataacaeje o njej pouči, se je treba obrniti aa naše uredaištvo ali pa na J. S. Z. v Ljubljano, od koder se potem vse potrebno ukrene. y Naši člani pridao delajo aa to, da se število claaov Jugoslovaaske Strskovae Zveze pomaoži. 0pažamo, da se elaai vedao bolj zavedajo, da je vsak dolžaa skrbeti za to, da se naša Zveza ojači. To je tudi popolaoma prav. Saj zahteva korist vsakega našega clana, da dela aa to, da število članov vedao ra:ste in da ni vse s tera storjeao, 6e le samo prispevke plačajo. Kljub temu pa se le še dobe claai, ki sodijo, vse smo storili s tem, da smo svoje prispevke poravnali, ia ce pridejo še aa shode, mislijo, kdosigavedi kako milost da s tem izkažejo ae vem komu, dasi se jo J. S. Z. ustanovila le zato, da zadobi po njej delavstvo svoje pravice, da se gospodarsko ojači in da se izobraža. Cim mocaejša orgaaizacija, tem veeje uspehe bo tadi dosegla. Kdor pridobi Jugoslovaaski Strokovni Zvezi nove claae, koristi sebi. Zdaj so lepi poletai daevi. Ob izprehodih, ob dela in povsod, kjer ste ia kamor pridete, glejte, da pridobite J. S. Z. novili članov! Stajerska mora v delavski orgaaizaciji predojaciti drugim sloveaskim deželam. y 53 let hlapec v eni družini. Iz Gornjega Stajerskega poročajo, da živi v Grafeadorfu aeki Adam Ottmaier, ki je že nad 53 let v službi v eai in isti hiši. Zvestemu hlapcu so priredili celo veselico ter mu izrocili zaslužno svetinjo in druge krasne darove. y Največja Uatoliška delavska organizacija je Katoliško delavsko društvo v zapadai Nemciji. Ta organizacija ima 1114 društev, v katerih je 204.149 člaaov. Lai^sko leto je bilo 9.982 shodov, aa katerih je bilo 9.318 predavaaj. V poucaih tecajih je bilo 2.355 predavanj. Za žene ia dekleta pa je bilo posebej 826 sbodov. Organizacijsko glasilo ,,Westdeutsche Arbeiterzcituag" iina 180.000 aarofiaikov. V draštveaih knjižnicah so aaliaja 38.201 kajig. Društvene hranilaice ima.jo nad 4,375.857'95 IVIm premožeaja. y Od tesarja do milljonarja. Iz Petrograda poročajo: Pred kratkim je umrl brez dedičev zadaji potoraec slavnoga staroruskega rodu Stroganov, grof Pavel Sergejevič Strogaaov. Njegovo ogromao premožeaje, ki zaaša 153 milijoaov kroa, bi moralo po ruskih postavah pripasti carski družini. Pred par daevi pa je prišel k aekemu odvetaiku v Moskvi preprost tesar z imeaom Strogaaov. TVlož je pokazal na platao prilepljeao listiao, iz katere je razvidao, da je bil le starejši rod Stroganov povišaa v grofovski stan. Kot najstarejši potomec mlajšega rodu je prosil ia zahteval od odvetaika, aaj mu pripomore do milijoaske dedščiae. Odvetaik je prevzel celo zadevo in upa, da se bo tesarju posrecilo priti do milijoaske dedšcine. y Delavci -- izumiteljl. Pred kratkim je izumel bivši tiskarski stavec Moreau aa Fraacoskem pripravo, ki bo rešila vprašaaje samogibae stojaosti letalaih strojev. Maogi se čudijo, kako je mogoče, da mijre izumiti aavadea crkostavec tako važao pripravo. Da ni to ediai slučaj svoje vrste, hocemo aavesti par vzgledov, ki aaj pričajo, da so priprosti delavci izumili že marsikaj važaega. Da je milo ,,izuraila" neka laška delavka iz Savoae, je že itak precej zaaao. Samogibni veatil (zaklopnica) je slucajao izaašel delavcev otrok Humbry Potter. Oče mu je odkazal, da mora pri stroju odpirati in zapirati pipe za parai in vodai dotok. Pri tem delu jo čal deeek veselo igranje otrok aa cesti in je začel premišljevati, kako bi bilo mogoce, da bi se oa kljub svojemu delu mogel tudi udeležiti iger. Opazil je, da so dotičae pipe pri stroju v gotovem razmerju z vzvodom. Ko se je aamreč vzvod za(^el preraikati, se je morala odpreti eaa pipa. Ko se je vzvod ustavil, se je morala zapreti tadi pipa. Deček je zvezal vzvod s pipo in tako je aastal prvi samogibai veatil. — Pivnik je ,,izurail" tudi aeki aagleški delavec, ia sicer vsled svoje pozabljivosti. V tvariao, iz katere se dela papir, je pozabil primešati lim. Radi tega je aastal mesto papirja — pivnik. Berolinski barvar Diesbah jo izaašel 1. 1710. prusko kisliao, katero rabijo steklarji. Neki saški kovaft je iznašel porcelaasko prsl, ki je velikega pomeaa pri izdelkih iz porcelana. Tudi barometer je izaašel posredno aeki laški (ielavec. Ta je imol sesalko z neaavadao dolgo cevjo, ki se ni hotela aikdar aapolaiti. To je povedal slavaemu Galileju, ki je aapravil mnogo poizkasov, katere sta izpopolnila njegova acenca Torricelli ia Viviaai ter tako izaašla barometer. y Zobobol pride od prelilajenja ali le od zoba, to je od živca. Zobobol, ki pride od prelilajenja ia se pojavi aavadno po celi straai čeljusti, prežeaeš le s ioploto. Pazi, da imaš tople aoge ia da ae prideš preliitro iz tople sobe aa mrzlo ali na prepih. Usta si izpirnj z mlačao vodo, v katcri si skuhnl nekoliko kamelic, ajbiša ali žavbelaa. — Ce te boli le en sam zob, ker je postal gail, izgine včasih bolečiaa popolnoma, ako držiš noge v mrzli vodi ali ako si aarediš mrzli ovitek na vrat ia istega pustiš 2 uri. Ne pozabi aikdar na izpiranje ust, tudi če imaš zdrave zobe. — Zelo dobro je, pripraviti si vodo v steklenico in v isti raztopiti nekaj zrn hipermaagaakislega kalija, ki se dobi v lekarai ia drogeriji za par viaarjev. Ce si zvečer ali zjutraj izraiješ zobe, kaai v vodo par kapljic pripravljene raztopliae. Ista odvzame ustom neprijetea duh ia obvaruje zobe gailobe. y 16.000 delavskili žrtev pri zgradbi ene same železiiice. Laški izseljevalai urad je poročal Sasaikom, da. je aeka severoameriška železaiška družba aedavno gradila železaico skozi državi Matto GroBo in Amasones vBraziliji. Železnico so gradili ob rekah Madeira ia Maaore, kjer je ozračje tako nezdravo, da med prvimi 300 delavci, ki so bili Nemci, ai ostal niti eden pri življeoja. Nemška vlada je takrat prepovedala, vkrcati aemške delavce za zgradbo te železaice v Braziliji. To je bilo tudi laškemu izseljevalnemu uradu znaao, a ai bilo mogoce v Italiji preprečiti, da bi ne bili delavci za to delo najemali. Veliko laških aaseljeacev sta pobrali v Braziliji mrzlica in malarija. Bri zgradbi proge v daljavi 330 km je umrlo na rafcaih boleznih 16.000 delavcev. * Števllke govorijo. Kako silao napreduje izseljevaaje iz dežele v mesta, pričajo sledeee številke. Nemčija je imela 1. 1864 samo 7 velikih mest (z nad 100.000 prebivalci), 1. 1910 pa že 48. Mestoo prebivalstvo je aarastlo v 25. letih za 17,000.000. Prebivalstvo na deželi pa se je zmaajšalo za 440.000. L. 1907 je bilo 700.000 l.judi maaj na deželi kakor pa pred 25. leti. Kakšae ljudi pa vzgajajo mesta? Pazi! Pri vojaških naborih 1. 1908 je bilo od 100 velikomestaih mladenieev potrjeaih samo 6, od 170 sredajemestaih samo 7. Od 100 mladeaičev iz večjili občia že 22 in od 100 vaških 64. y Koristi dclavstva se morajo dandanes vedno bolj čuvati. Kapitalisti bočejo zasužnjiti z vsemi mopočimi sredstvi ubogo delavstvo, katerega mo6 nesramao izrabljajo v sebifine naraene. To je veliko zlo, ki se mora brozpogojao odstraniti. Ker pa posameznik malo ali aič ne zmore, je treba or(Taaizaci.ie, katcra določa delavstvu pota, po katerili mora lioditi, da pri* de do zaželjeaega cilja. NaSe društvo Ja^^ovanska Slrokovaa Zveza se vedno bolj razvija ia napreduje ter bo kmalu aajmočnojša delavska organizacija aa Sloveaskem. Kolikor vec članov, toliko več delavske moci! Krščaaski delavci, pristonite k temu društvu, ki čuva aaSe najvažnejše koristi! Kjer je treba aove sknniae oclasite se! Viničari' -osli, daiaarji, obrtni pomoftniki, tovaraiški delavci, vsi najdete prostor v J. R. Z.