Gorenjski slavček.
Lirično-komična opera v dveh dejanjih.
Spisala
Lujiza Pesjakova in Emanuel Ziingl.
Uglasbil Anton Foerster,
Izdalo in založilo
Dramatično društvo v Ljubljani.
LYCEAL l BIBL10THEJK /
V LJUBLJANI. \ , z c /
Vmibacv
Natisnila „Narodna Tiskarn.
1893.
O sebe
Majda, vdova............Mezzosopran.
Minka, nje h...........Sopran.
Franjo..............Tenor.
Chansonette............Bariton.
Ninon, njega soproga.........Mezzosopran.
Štrukelj, oskrbnik..........Bas.
Rajdelj, pisar............Tenor.
Lovro ..............Bariton.
Krčmar..............Bas.
Sčl.
Vaščanje.
Dejanje se vrši na Gorenjskem blizu Bleda pred letom 1848.



, ,
Prvo dejanje.
Na vasi. Spredaj na desni krčma, pred njo košata lipa, pod lipo miza in klop. Na levi drevje. V ozadji holmec, s katerega pelje cesta na prizorišče. V dalji se vidi Triglav.
Prvi prizor.
Kmetje (s kosami. Gred<5 na polje.) Lovro. (Pozneje) Franjo.
Moški zbor.
Gorenjci ljudje smo veseli Dežele premile, ljubč; Zakaj ne bi vriskali, peli, Saj ponos nam dviga sreč. Kje take planjave. Kje take višave,
Kje čar je prirodni tako razodet ? Nikjer! Le gorenjski ima vse to svet!
Gorenjci sinovi udani Dežele smo krasne, svetlč;
Ljubezen do doma naj hrani Na veke vsaktero sreč. Kje take lepote In toli krasote,
Kje čar je prirodni tako razodet? Nikjer! Le gorenjsski ima vse to svet (Kmetje odidejo. V ozadji se oglasi Franjo.)
~HHg-
Drugi prizor.
Lovro. Franjo. Franjo (na holmci).
Nikjer!
Lovro.
Cul sem prej, tako se mi je zdelo, Tam v daljavi znan mi glas.
(Franjo se pokaže v ozadji na griči.)
Kaj vidim ? — Franjo tu, naš Franjo Je li možno ? — Zdravstvuj, Dragi, na domači zemlji!
Franjo (pride hitro z griča in objame Lovra).
Hvala, Lovro ljubi! Veselime, Da mi prvi ti si pred očmi, Lep pomen to za prihodnost! Dragi, Si li srečen, zdrav ? Kako godi Starišem se tvojim ? Moje davno — Zalibog — pokriva hladni grob.
5
In kaj Minka dela, Minka moja. In nje mati in vsi ljubi znanci ?
Lovro.
Le počasi, dragi, le počasi! Kakov to vprašanj brezmejni broj! Kakor mene, razveselil bode Tudi druge znance prihod tvoj. A da jih preveč ne iznenadiš, Da obvestim prej jih, to dovoli!
Franjo,
Kako hrepenim jaz po ljubici svoji, Le ona jedina živi v misli moji.
Lovro.
Od svojih želja mi peruti posodi, Da k ljubici tvoji prej pot me pri vodi. (Odide.)
Tretji prizor.
Franjo.
Veselje in rhdost, Doma sem, dornh! Brezmejna mi sreča Zdaj v srci igrh. Triglava pozdravljam Višavo lepo
6
In skoro uklanjam Kolena pred njo. Orjaško se dviga
V	oblake svetlč, Ponos je in dika Slovenske, zemlji. Podobe mamljive Visoki je čar Navdušil mi srce
V	tujini vsekddr.
In — sreča, veselje — Nji blizu sem zdaj, In spet domovine Obdaja me raj.
In Minka? Vedno nosim v srci jo ljubečem, Naj njo bi prvo moje srečale oči! Pa tiho! Tamkaj nekdo bliža se, a nečem, Da mene sreča človek, ki nič všeč mi ni. (Stopi za lipo.)
Četrti prizor.
Minka (pride od leve z grabljami in s srpom). Prejšnji. Minka.
Nebeško solnce trosi Nadčjo mi v sreč, In klasje in cvetice O sreči govorč.
7
Oj, danes sem vesela, Da davno ne takč In vedno premišljujem, Kaj se zgodilo bo. Skrbi, solzč in toga V tem hipu so prešlž -O, solnce, klasje, cvetje, Povejte, kaj mi je I
Franjo (stopi izza lipe}.
Je li možno ? — To je moja Minka!
Minka.
Bog nebeški! Vi — gospod, ti — Franjo!
Franjo.
Da, da! Franjo sem, nobeden drug, Ali ti si druga — pravi angelj! Lepa res si, Minka, vedno bila, Take nisem se nadejal te. Kaj stidljivo nosiš zdaj glavico! Rajši name glej in mi povej, Si li kdaj spominjala se mene, Ali pa si pozabila me!
Minka.
Ali se pozabi v ostri zimi Ljubo solnce, mila nam pomlad r Mogla li pozabiti bi tebe, Tebe, ki si smrti me otel?
Ko sem majhna deklica še bila In planine sem nad vse ljubila, Vidim cvetko vrh skaline sive, Stegnem roko, noga zdrsne, ah — in
Franjo.
Jaz za tabo planem smrtno zbegan, Cvetka si najlepša mi v naročji.
Alinka.
Ki brez tebe bi zvenela v brezdnu. (Zase.)
Danes pa gotovo vse bo dobro. Franjo.
Kaj imaš na srci, kaj skrbiš? Minka.
Čakaj le, ne kali sreče mi! Že zgodilo Se je milo
Čudo, in sedaj vse vem, Kaj veselo
Se unelo
V prsih: upati še smem!
Franjo.
Lepša, zala Je postala,
Kakor bila prešle dni,
9
In čutilo Se premilo
V srci meni zdaj glasi.
Minka.
Kaj mislim ? Skoro pozabila Na mater sem ljubb, Zdaj moram iti, moj prijatelj, Naj čuva te nebb!
Franjo.
Ostani tukaj! O, ne hodi, Ne pusti me nikar 1 Ne čutiš li, da nama vzhaja Preblage sreče žar ? Predraga, tebe ljubim Jaz s srčno vso močjo, Da, ljubim te, saj v tebi Vse druži se lepb. Žarečo zoro ljubim, Ki svetla je, kot ti, In solnce, ki odseva Iz tvojih mi očlj. Vonjavo ljubim rože, Sladka kot tvoj je dih, In slavčka pesmi lepe, Saj ti glasiš se v njih. Vse ljubim, kar na zemlji Resnično je lepo — In vender nič ne ljubim, Kot tebe le samb.
Minka..
O, sladkost glasov, Svet je zame nov!
Franjo.
Ljubim, ljubim te, Ti si moje vse!
Oba.
Ne morem izreči, Ne z umom doseči, Kar čutim gorkd.
Franjo.
O, reci, predraga, Da čustvo premaga Z besedo sladkd. O, prosim te.
Aiinka.
Zdaj pusti me!
Franjo.
O, reci mi!
Mlinka (tiho).
Jaz ljubim te!
Franjo. Presrčno dete si neba
In moja boš na veke
11
Minka,
Dà!
Franjo.
O, dà bi vedelà, premilà, Dà meni srečo si odkrila; Usliši prošnjo mi srcâ, Izreci glàsno slàdki jdà* !
Minka (vedno glàsneje).
Dà, dà, dà, dà!
(Zbeži.)
Peti prizor.
Chansonette in Ninon (priliàjàtà s holmcà). Prejšnji. Chansonette,
Prelepi »à«, prelepi »à«, O là belle, tendre voix!
Ninon,
Màis je ne puis vous suivre —
Chansonette.
Pàrdon, je suis tout ivre — Ninon.
A là tšte vous est monté, mà foi —
12
Chansonette.
Oui, madame, ce son prčcieux, cet »a«.
Ninon,
OU est done ce grand trčsor, Plus prčcieux encore que 1' or ?
Chansonette.
OU il est? Mon Dieu, Est — ce que je le sais?
(Zagleda Franja.)
Ah viola monsieur! Povejte mi, kje je ?
Franjo (pokaže na srce).
Le tu živi, Le tu glasi Se vsaki čas Preljubi glas.
Chansonette.
Kaj ? — Čudo ti sveta! Pa krasni, čisti »a« Bil je sopran
Izvrsten in izbran.
Franjo.
Sopran, tenor ali bas —
Le moj je lepi glas.
(Vesel odide.)
>3 Nin on.
Mon Dieu, le pauvre, il est fou!
Chansonette. Visoki »a« ne daje mi miru!
Šesti prizor.
Krčmar (pride iz krčme). Prejšnja. (Pozneje) dekleta.
Krčmar,
Dober dan, gospod! V kuhinji na ražnji slastna Že pečenka se vrti, In kokoška čaka mastna, Da si kdo je poželi — Take ni drugod!
Chansonette.
Hvala lepa! To preveč bi bilo; Košček kruha dajte le Z maslom mi surovim za kosilo.
Krčmar.
Tudi prav, gospod!
Lahko z maslom vam postrežem,
Saj obilo ga imam,
Kruha poleg še narežem,
Saj nikjer ni, dobro znam,
Takega drugod I
(Hoče iti.)
'4
Chansonette.
Prej povejte mi, katera Deklica tak<5 prepeva. Da nje sladko petje Srce mi ogreva?
Krčmar.
Vse mladenke naše pojejo lep<5, Pesmi njih zvenijo čisto kot srebrb. Glejte, ravno semkaj Stopajo vesele; Le recite jim, gospod, Pa vam bodo pele.
Chansonette.
Ko bi slavček bil med njimi I Sem, dekleta! Bog vas sprimi! (Dekleta prihajajo.)
Dekleta.
Kaj li je ? Kaj hočete gospod ? Chansonette.
Allons, allons, deklice moje, Glase povzdignite zdaj svoje, Rždost naj sreč uživa, Če med vami slavček prebiva.
Slavček, oj, hahaha, Slavček, gospod ?
•5
V hosti je, hahaha, Nikjer drugod.
Chansonette. Allons, allons i. t. d.
Dekleta.'
Hahaha!
Chansonette.
Chut, chutl V smehu malo, deklice, stojte In — nu — kar je, zapojte!
Dekleta.
Že priletela ptičica, Oj, drobna ptica pisana, Že sedla je na lipico, Zapela lepo pesemco.
Chansonette.
Chut, chut 1
Dekleta.
Kaj se jezite ? Narodna pesem je, vse jo časti, Vsak se med nami je razveseli.
Chansonette.
Trčs bien! Takö! Tržs bien come ga! Slišal še rad visoki bi »a«.
Dekleta.
A.j a, a, a.
Chansonette.
Višje, višje, oj, oj!
Dekleta (se vzpenjajo na prste nog). A, a, a, a.
Chansonette.
Tako! In zdaj »be«.
Dekleta.
Be, be, be, be.
Chansonette. Strašno, strašno, chut, chut!
Dekleta. Be, be, be, be.
Chansonette. Chut, chut, chut! Dekleta.
Hahaha, hahaha, čudne gospode! Vidite, kaj li v možgane ga bode? Slavčevih glasov prišel je iskat — S tega bi v petji izkusil nas rad,
Chansonette.
O mon Dieu, 6 mon Dieu, kam se je deti Nikdar ne bodete znale zapeti. Raskavi glasi, hripavi samo — Kje je moj slavček, ki poje sladkö?
17
Dejte, katera zapeti zna, Da segla bi pesem do srca ?
Dekleta (jedna za drugo). Jaz, jaz, jaz.
Chansonette (prime se za ušesa).
Chut, chut, chut! Jedna le — par exemple ta le, ta!
Dekle.
La, la, la, la.
Chansonette.
Dosti, nu, kaj znate ve, nu, kakô ?
Dekleta.
Me pogodimo vse takd : La, la, la, la.
Chansonette.
Dosti, chut!
Dekleta. Hahaha! i. t. d.
Chansonette.
O mon Dieu! i. t. d.
(Dekleta odidejo.)
-ŽSHHg-
2
1862
Sedmi prizor.
Prejšnja. (Pozneje) krčmar. Chansonette.
Žal, med njimi slavčka ni! Bog sam vedi, kje on biva, Kod se z glasom svojim skriva ?
Ninon.
Vous devenez drôle avec votre »slavček«. Krčmar (prinese maslo in kruh).
Dober tek, gospod! Kmalu še s pečenko dobro Lahko tu postrežem vam.
(Ozrč se.) Glejte oskrbnika tam, On prihaja tudi k nam — Pač debel gospod!
Osmi prizor.
Štrukelj (koraka počasi. Za njim skače) Rajdelj. Prejšnji. (Ninon gleda skozi lorgnon in se bavi s Chansonettom.)
Rajdeljj
Le hitro, zdaj se bliža —
19
Krčmar.
K nam doli se poniža Naš oskrbnik rejeni —
Rajdelj.
In silno, silno leni.
Štrukelj (se ustavi, roko dene na uho, kakor delajo gluhi). Kaj praviš, Rajdelj ?
Rajdelj (se mu klanja). Jaz pravim: prepošteni!
Krčmar. Skrbi še ne pozni —
Rajdelj. Kje vender jih ima ?
Štrukelj.
Kaj praviš, Rajdelj ?
Rajdelj. Da ste možak duh!.
Krčmar.
Z njim je njegov pisar —
Rajdelj. Najbolj nesi-ečna stvar.
2 *
20
Štrukelj.
Kaj praviš, Rajdelj ?
Rajdelj (se mu globoko klanja).
Hvaležen vam vsekdžr.
Minile so težave, Pa zame okrepčave Na mizi ne stojč,
Ker sam gospod jih snč.
Krčmar.
Prestala sta težave, In slastne okrepčave Na mizi že stojč, Da vaju razvedrč.
Štrukelj.
Minile so težave, In zame okrepčave Na mizi že stojč, Da mene razvedrč. Kaj praviš, Rajdelj ?
Rajdelj.
Vam blago je sreč. Štrukelj (pokaže na Chansonetta in Nin Kaj vidim tukaj, Rajdelj ? Rajdelj.
Menda sta tujca dva.
Štrukelj.
Po tvoji misli, Rajdelj ?
Rajdelj.
Gospod je in gospd.
Štrukelj.
Namesto mene se pokloni. Rajdelj (se skakaje Ninoni globoko priklanja).
V	imenu oskrbnika, Ki je graščini dika.
Krčmar. Chansonetle. Dika, dika.
Rajdelj. Da, dika, dika, dika.
Chansonette.
Dvojica ta me mika, hahaha, Ker smešnosti je slika, hahaha!
Krfonar.
Dvojica ta ga mika, hahaha, Ker smešnosti je slika, hahaha !
Rajdelj (jezno).
V	imenu oskrbnika,
Ki je graščini dika — (Ponižno.)
2 2
Poklanjam se vam zdaj, gospa, Ponižnega srca, srca.
Ninon.
Que veut done dire cela? Chansonette.
Ces sont deux fous, haha 1 Presmešna sta oba.
Ninon.
Ces sont deux fous, ma fois! Rajdelj (kaže na Štruklja).
Oho, presmešen je ]e-ta, haha!
Krčmar. Presmešna sta oba, haha 1
Rajdelj (Chansonettu).
V imenu oskrbnika, Ki je graščini dika i. t. d. —• Poklanjam se vam prelepb In svojo dam rokb, roko.
Chansonette.
Kako sem vam hvaležen Za tak poklon prenežen!
Soproga moja, tudi jaz Zahvaliva iskreno vas.
23
Ninon.
Que veut done dire cela? i. t. d.
(Krčmar naglo odide. Kmalu prinese pečenko in vino.)
Deveti prizor.
Prejšnji. (Pozneje) Minka. Krčmar,
Tako! Pečenka tu je z vinom. Naš oskrbnik tam že oglaba; To vem, da z mano gosti vsi Kaj zadovoljni bodete.
Chansonette.
Nikddr se prej ne zadovoljim, Doklčr ne čujem zopet slavčka.
Krčmar.
Kaj, slavčka?
Chansonette.
Da, slavčka — Deklč, ki je prej prepevalo Zvenečo pesem. Zelb bi vam hvaležen bil, Ako bi mi povedali, Kdo neki ta je deklica..
24
Krčmar.
Ej, kdo li drugi to bi bil, Kot rajnega kovača hči; Ta vrli slavček Minka je, Ubožno, lepo to deklč.
Chansonette.
O, ko bi jo zagledal spet!
Krčmar (zase).
Kako je vender zanjo vnet!
Chansonette.
O, ko bi jo zagledal spet!
Krčmar.
Saj dostikrat tod mimo gre. Zdaj oprostite, moram iti, Gospod oskrbnik čaka v hiši. (Odide v hišo.)
Chansonette.
On pravi, da ubožna je. Hm, ko bi to spoznala le, Da hrani v grlu tak zaklad 1 Med svet bi iti morala, Da svet bi ves očarala. (Za prizoriščem zapoje Minka: »O njem . . .«) Kaj čujem ? To je njeno petje!
2 5
Ninon. Qu' avez-vous encore?
Chansoneite.
Chut! Silence!
Minka (za prizoriščem).
O njem se je sanjalo Mi Cesto, cesto že, Po njem le hrepenelo Od nekdaj je sreč.
Chansonette,
Kaj čujem? — Spet prelepi glas — Kak6 njegov me čara kras 1
Minka,
In našlo ga je — sreča! Najlepši ta je dan. Ko so cvetoči logi, Ko je cvetoča plan.
Chansonette.
Poslušal rad bi noč in dan, Kar p6je angeljski sopran.
M/inka,
Poj6 mi drobne ptice Zdaj pesmi vse novč;
2 6
Kako so zacvetele Cvetice zdaj mladé! In on! — Izrekel dragi Besedo je samo — Ta misel sladka blaži In dviga me v nebo.
Ninon.
Son coeur s' abreuve de joie.
Chansonette. Eh bien, qu' en dis tu, toi ?
Ninon.
En verité, la voix est belle —-
Chansonete.
Silence, on vient, c' est elle!
(Minka stopi na prizorišče. Ko zagleda tujca, hoée naglo oditi.)
Ne boj se, dékle, stopi bliže, Tvoj glas je čudovito lep!
Minka (v zadregi).
Gospod, vi ste me poslušali ?
Chansonette. Poslušal paé in sklenil sem,
Da bodem ti nasvetoval, Če hočeš z mano iti v svet::
Tam izobrazila boš glas, Ki me prevzel je njega kras.
Minka.
Ne urnem vas, gospod I
Majda (kliče za prizoriščem).
Čuj, Minka I
Minka.
Mati kliče.
iHoče ji naproti.)
Deseti prizor.
Majda. Prejšnji. Majda.
Minka, vse je izgubljeno! Ako upniku še danes Jaz dolgu ne plačani, Jutri hišo mi proda!
Minka.
Danes ? Kje li novcev vzeti ?
Majda. Bog to znaj I
(Z rokami si zakrije obraz.) Chansonette (stopi k Majdi).
Povejte meni, Žena, vse odkritosrčno, Morda lahko vam pomagam.
28
Majda.
Prčveč je, da bi pomogli; Toda bodi — vse povem. S hčerko sem živela v koči: Smrt mi je možd pobrala, Sin pa je k vojakom šel. Slušal mojih ni naukov In zašel je v slabo družbo, Storil je krivično delo, In goldinarjev sem dvesto Dati morala, da ni V ječo bil obsojen.
(Joka.)
Chansonette.
Potolažite se, mati ! Minka lahko vam pomaga,
Ako hoče z mano iti, Da se v petji izobrazi.
Majda.
Kaj, gospod ? Odločno rečem, Da jedinega otroka Ne pustim od sebe v svet! (Objame Minko in jo pritiska na srce.)
diansonette.
Prčveč, mati, se bojite, Saj se le za kratek čas Minka poslovi od vas.
29
Kadar petje nje zasluje, Svet z bogastvom jo obsuje. V bedi tukaj zdaj živite, Potlej več ne bo tako, Lahko vam živeti bo.
Minka (je doslej premišljala).
Pojdem, mati, Up me je objel: Hči naj vrne, Kar vam sin je vzel. Vse bo bolje, Pride čas vesel.
Majda.
Gorjč, me zapustila bo! Chansonette.
Dobro, Minka, prav tak<5! Tu goldinarjev je dvčsto, Taliji se skaži zvesto ?
Kmalu te ljubeč ogreval Muzin bode sveti dom, Gorko hvalo meni peval, Ki te v njega vpeljal bom. In občudoval zavzeti Tebe pevko bode svet, Ko umetnosti prevneti Ti najlepši bodeš cvet.
3°
Modra bodi, hčerka zvesta, Daj mi, deklica, roko, Lepa Minka, pojdi v mesta, Kjer ti lovori cveto!
Jednajsti prizor.
Franjo. Lovro. Prejšnji. (Pozneje) Rajdelj. Štrukelj.
Minka (zagleda Franja, strahoma).
Sčm gre Franjo, kaj poreče?
Franjo (vesel).
Bog vas sprimi, draga mati! Ravno k vam sem bil namenjen, Da pozdravim vas. Kaj vidim ? Solzno vaše je oko.
Alajda (mu poda roko).
Dobro došel na domovja Svojega prekrasnih tleh ! Ti bolest umel boš mojo, Ki obhaja me sedaj, Ko se hči od tod poslavlja.
Franjo (bolestno).
Bog nebeški, Minka pojde ?
3*
Majda.
Zapustiti hoče dom, Želja jo v tujino žene; Ah, kako boli to mene — Kaj počela sama bom ? Upnik me podi iz hiše; Da še danes plačam dolg, Dal gospod mi je denarja, Hči zatd pa mora ž njim, Da bo svetu ona pela. Zapustiti hoče dom i. t. d.
Franjo .
Oh, to zame je nesreča 1 Minka.
Gorjč, oh, zapustila Preljubi bodem kraj, In rddost mi presladka Ne vrne se nazaj.
Franjo.
Oh, mene zapustila Vsa sreča bode ž njo, Kakb živim naj srečen, Če izgubim nebb?
Lovro. Chansonette.
Odšel bo slavček mili, Drugod on bode pel;
111
O, slavček, ljubi slavček, Kaj nisi mi vesel ?
Minka.
Gorjč, oh, zapustila i. t. d.
Franjo.
Oh, mene zapustila i. t. d.
Lovro. Chansonette.
Vesela bodi, deva, Peljala boš se v kraj, Kjer tebe pričakuje Časti in slave raj.
Ninon.
L' aimable va rejoindre Un avenir brillant. Mais elle n'est pas joyeuse — La pauvre, pauvre enfant.
Štrukelj (z Rajdljem v ozadji). Rajdelj, kaj bode li to?
Rajdelj.
Hm, kuje se nekaj skrivno.
Štrukelj.
Vse mi natanko zvedi!
____33__
Rajdelj. Bodem takoj na sledi.
Fran jo.
S teboj se ločiti moram sedaj. Minka.
Mili vas Bog očuvaj sam! Majda.
Otrok moj!
Minka. Oh, mati! Franjo.
Gorjč mi!
Minka.
Vrniti
Kmalu nadejam spet se k vam.
Majda. Franjo, O, vrni skoraj spet se k nam i
Lovro.
Oči prepolne solz imam.
Chansonette . Zdaj oče tvoj jaz bodem sam.
Štrukelj.
Kaj blebetajo ti ljudjč ?
3
111
Rajdelj..
To naglo zvem, kaj govorč.
Minka.
Gorje, oh, zapustila i. t. d.
Ninon.
L' aimable i. t. d.
Majda. Oh, Minka, potovala V neznani bodeš kraj, Jaz tukaj bom ostala, Kjer cvel je nama raj.
Franjo.
Oh, mene zapustila i. t. d.
Lovro. Chansonette. Vesela bodi, deva i. t. d.
Rajdelj. Štrukelj. Dozdeva se mi čudno, Kar skupaj tam kujo, Zdaj treba je paziti Na vse, kar ti pletol
(Zavesa pade.)


Drugo dejanje.
Prizorišče kakor v prvem dejanji.
Prvi prizor.
Fantje in dekleta (pridejo s holmca s poljskim orodjem, katero se rabi ob žetvi. Dekle nese venec, spleten iz žitnih klasov, drugi stopajo pojoč za njo).
Mešani zbor.
Povijamo venec Iz žitnih klasbv, Pospravljamo s polja Nebes blagoslov. Obilo poplačan Naš trud je in znoj — Zahvalo vsak Bogu Iskreno zapoj!
Moški zbor.
Sijaj, sijaj, solnčece, Oj, solnce rumeno 1
3*
111
Ženski zbor.
Kako bom s'jalo solnce, K' sem vedno žalostno!
Moški zbor.
Solnce zgodaj gôri grč, Deklice jokajo.
Ženski zbor.
Ker rade bi ležale, Pa vstati moraj'o.
Bariton-solo in moški zbor.
Boš me, dèkle, rado 'melo, Ko bom nosil suknjo belo, Sabljico pripasano, Puško pa nabasano?
Moški zbor.
Delaj, dekle, delaj šopek Za to pot prežalostno!
Mešani zbor.
Saj ga bodem (bode) naredila Z rožmarina lepega.
Sopran - solo in ženski zbor.
Jaz bi te že rada 'mela, Če bi te le reva smela, Pa mi očka branijo, K' 'maš premajhno kajžico.
111
Moški zbor.
Nimam žene zaročene, Imam dčkle ljubljeno.
Mešani zbor,
Ona lepa je kraljica Tvoja (moja) prava ljubica.
Bas - solo.
Glej, glej, kak' mimo gre, Se ne pogleda me! Ti boš pustila me, Jaz pa tebe.
Zenski zbor.
Mizo sem ribala, Fantom sem migala, I jop, jop, migala,
1 jop, jop- j°p!
Kuh'njo pometala Fantom obetala, I jop, obetala,
1 jop, jop, jop!
Sopran - solo in mešani zbor.
Ne grem (gre) domu, ne grem (gre) Sem (je) žejna premočnb. Kikeljco prodala bom (bo), Da za vince dala bom (bo).
111
Sopran ■ solo.
Jeden po cesti gre, Nima klobuka, Jaz sem pa mislila, Da je moj Luka.
Alt - solo. Fantič po mestu gre, Nese piščance, Jaz sem pa mislila,
Da je moj France.
Mešani zbor.
France, France!
Tenor - solo. Mi ptica zapoje, Pa sam ne vem, kj'e, V zelenem gozdiči, Na vej'ci sedč.
Mešani zbor,
Drumladi! Drumladi!
Zdaj pa veseli vsi, Tralalala,
Pesem zapojmo mi, Tralalala,
Od vinca sladkega, Kot solnce čistega, Tralalala ! (Ples. Po plesu odidejo v gostilnico.)

111
Drugi prizor.
Lovro. Rajdelj. Štrukelj. (Nastopijo drug za drugim.)
Pst, zdaj molčimo, Da ga v rokah udržimo! Če se modro mu nastavi, Zanke z vrata ne odpravi, Nič ne žugnimo, Pst, utihnimo!
Lovro.
Kadar si ga ulovimo —
Rajdelj. Pa k sodišču ga ženimo.
Lovro. Sodec mu težak —
Rajdelj (pokaže na Štruklja). Bodi ta bedak.
Štrukelj.
Kaj praviš, Rajdelj ?
Rajdelj. Da ste učenjak.
Lovro.
Kaj sedaj nam je storiti?
111
Rajdelj. Iz vasi ga zapoditi!
Lovro.
»Naj te nese vrag» Rajdelj.
Rekel bo bedak.
Štrukelj.
Kaj praviš, Rajdelj?
Rajdelj.
Da ste korenjak.
Vsi.
Če se modro mu nastavi i. t. d. Rajdelj.
Vse dobro! Ali kam s tem oslom? (Pokaže na Štruklja.)
Štrukelj.
Kaj praviš Rajdelj ?
Rajdelj (Štruklju v uho).
To gospod, Da križ je velik s takim poslom. — (Štrukelj z glavo pritrjuje.)
41 Lovro.
V gostilno pojdimo in čujmo!
Rajdelj (pokaže na Štruklja).
Kak6 bo gluhi čul bedak ?
Štrukelj. Kaj praviš, Rajdelj ?
Rajdelj (Štruklju v uho).
To, gospod, Želim, da vzel bi tujca vrag. (Štrukelj se smeje.)
Lovro.
Od tod, nekdo prihajat Tiho ! Vsi.
Pst, zdaj molčimo i. t. d. (Oprezno odidejo v gostilnico.)
Tretji prizor.
Majda. Minka. Majda.
Hčerka moja, meni je hudd, Dala bodem ta denar nazaj.
42
Minka.
O, ne stori tega mi nikar, Božja ti pomoč je v sili, znaj!
Majda.
Milostinje raje bom prosila In oskromno s tabo, hčerka, žila.
Minka.
Ne govori mi takb! Naj grem!
Boljše bode potlej, dobro vem. O, ne plakaj, da še bolj hudo Srca ne užali mi slovo!
Majda.
Bodi torej! — Blagoslov ti moj
Vsak korak v tujini čuvaj tvoj!
(Poljubi jo na čelo.) Z Bogom, hčerka predraga,, Ti srčni moj zaklad; Zvezda s teboj se blaga Pomiče mi v zapad. V žalosti bodem lila Sama bridke solzč. Kje li mi, hčerka mila, Kje li mi bodeš, kje ?
Minka-,
( Oh, pretežko se ločim | Z vami jaz, mati vi!
111
Bogu vas priporočim, On naj za vas skrbi.
Majda.
Oh, pretežkb se ločim S teboj jaz, hčerka ti! Bogu te priporočim, • On naj zatč skrbi.
Minka.
More kaj huje žgati, Nego li to gorjč? Morda vas zadnjič, mati, Stiskam zdaj na sreč. Nada je v meni blaga, Priča nje tajni glas, Da jaz še, mati draga, Videla bodem vas. i Oh, pretežkb se ločim i. t. d.
Majda.
Oh, pretežko se ločim i. t. d. Četrti prizor.
Franjo. Prejšnji. Franjo (obupno). Zaman je vse, zaman! Ah, mati, Ni moči ga pregovoriti. Kaj bo sedaj? Kdo nam pomagaj?
111
.M/a -da.
Le potolaži se mi, Franjo! Ponudbo Minka bo sprejela, Odpotovala s tujcem stran.
Franjo.
Kaj, Minka, ti boš to storila?
Minka.
Drugače, vidiš, ni mogoče!
Fran/o.
Kako v tem hipu čuti, Kako žaluje mi sreč, S preljubo se ločiti — Oh, koliko je to gorje! Slovesa sem bolest hudd Obsojen jaz čutiti, A v široki bi svet za njo, Za njo le hotel iti. Ljubezni sanje ve sladkč, Minile ste zarana — Zakaj otroku je zemljč Le kratka sreča dana? Izhajal komaj svetli žar Presladke mi je nade, A že togotni ji vihar Ugasnil iskre mlade. Pokopal rad bi v grobu nje Sreč otožno svoje.
111
Kaj, Minka, bleselc je zemljč Brez družbe meni tvoje ? (Minka ga obj'ame.)
Peti prizor.
Cnansonette. Ninon. Krčmar. Kmetje. Prejšnji. (Potem) Lovro. Rajdelj. Štrukelj.
Chansonette.
Allons, mes enfants, Zadnji že je čas. (Lovro, Rajdelj in Štrukelj prihitč iz krčme )
Rajdelj,
Stojte !
Štrukelj.
Stojte !
Rajdelj.
V imenu Zakdna jaz prijemam vas.
Štrukelj. Jaz prijemam vas.
(Splošno začudenje.)
Chansonette.
Kaj li more biti, Kdo mi to povč,
111
Da od tod goniti V ječo mene sme ?
Majda. Minka.
Kaj to more biti, Kdo odgovor zna ? In kako zvršiti Hoče stvar se ta ?
Franjo . Lovro. Htel bi zaslediti, Kam vse to drži, • Ce nam morebiti Sreče ne rodi.
Rajdelj , Štrukelj. Kar ta mož je pekel, Pride vse na dan, Kadar bode tekel Iz vasi pehan.
Ninon, Que cela veux dire, Ça m' čtonne beaucoup, Ma foi, on conspire , Ici contre nous.
Chansonette.
Allons mes enfants, Zadnji že je čas.
Rajdelj.
Stojte 1
111
Štrukelj.
Stojte !
Majda. Minka.
Nov nam obrat je nastopil usode; Komu opasnost in žalost preti? Sodba mu nagla vršila se bode, Sreče največje mu vsakdo želi.
Chansonette.
Nov nam obrat je nastopil usode; Komu opasnost in žalost preti? Sodba mi nagla vršila se bode, Kaj li me čaka in kaj dohiti ?
Lovro.
Njemu obrat je nastopil usode, Ljuta mu skrb se iz njega rodi, Sodba zdaj smešna vršila se bode, Svoboda njemu dovoljena ni.
Franjo.
Nov nam obrat je nastopil usode, Njemu opasnost in žalost preti, Sodba mu nagla vršila se bode — Oh, da le ž njo mi od tod ne zbeži!
Rajdelj. Štrukelj.
Njemu obrat je nastopil usode, Ljuta mu skrb se iz njega rodi,
111
Če po pravici mu sojeno bode, Potlej s sramoto naš kraj zapusti.
Ninon.
Quelle imprevue et facheuse aventure, Qui pour nous peut-etre finira mal, Car tout le monde contre nous ci conjure, A cause de ce bienfait si fatal.
Štrukelj.
Začni razpravo ti, Dobro ne slišim jaz.
Raj dejj
Ker ste to rekli vi, Nadomestujem vas.
(Chaiisonettu ) Vi, zatoženecl Vaše imč je? (Hoče pisati zapisek.)
Chansonette.
Jules Jean Jacques Chansonette.
Štrukelj.
Kaj je to, Rajdelj ?
Rajdelj. Živih 'ma žab deset.
(Chansonettu.)
Stan ?
49_
Chansonette.
Maitre de chant.
Štrukelj,
Kaj ?
Rajdelj,
Mešetar na kant'. — Od kod
Chansonette,
Iz Nice.
Štrukelj.
Od kod?
Rajdelj.
Iz — Žlice. (Chansonette se smeje.)
Rajdelj
Pst; kdo bi se tukaj smijal?
Chansonette. Kdo bi se tu ne smijal ?
Štrukelj.
Tožba govori, Da ste zlobni vi, Ker ste Minko tam Hteli vzeti nam Deve druge ž njo Vi slepili ste,
3°
Z laskavo lažjd Jih lovili ste. Ker storili to, Odprite uh<5, Da razsodbo jaz Vam povem na glasi
Rajdelj.
Monsieur — Živih 'ma žab deset. Chansonette.
Pardon! Jules Jean Jacques Chansonette. Rajdelj.
Molk zdaj 1 Mešetar na kant'.
Chansonette.
Pardon! Maître de chant.
Rajdelj.
Molk zdaj 1 Doma ste iz — Žlice.
Chansonette. Pardon! Dom£ sem iz Nice.
Rajdelj.
Molk zdaj! Jaz zdaj govorim. Molčite!
Štnikelj, za njim Rajdelj.
Mešetar na kant' — Rojen v Žlici,
S1
Ker krivi ste dejanj Teh in takistih, Po paragrafih zdaj Onih in istih Usojava se vam Po zaslužilu Dvesto frankov globe V našem številu. Potlej z biričem vi Bodete gnani, Danes ste zadnji dan Tu in v Ljubljani!
Štrukelj.
Rajdelj, povedi zdaj te Stvari mu francoski!
Rajdelj.
Musič plačič globič Dvesto frankič, Et aprčs adieu — Partič! —
(Splošen smeh.) Chansonette (užaljen Majdi in Minki).
To li dobrote so moje vračila, Ki me do činov je blagih vodila ?
Majda. .Vinku.
Naji, vas prosiva, Nič ne dolžite,
5 2
Medve nedolžni sva, Kar zdaj trpite. (Minka vrne Chansonettu 200 gld.)
Majda. Minka. Franjo.
Nov nam obrat je nastopil usode, Bridka nam žalost iz njega preti, Sodba mu nagla vršila se bode, Ker je najblažji med vsemi ljudmi.
Chansonette.
Nov mi obrat je nastopil usode, Meni le žalost iz njega preti, Sodba mi nagla vršila se bode, Ki me sramotno od tod prepodi.
L.ovro.
Nov mu obrat je nastopil usode, Žalost zatorej sreč mi teži, Sodba mu nagla vršila se bode, Ki ga sramotno od tod prepodi.
Rajdelj . Strtikelj.
Nov mu obrat je nastopil usode,
Ljuta mu žalost iz njega preti. Sod sramotil zakoniti ga bode, Ki ga od tod trdosrčno spodi,
Ninon.
Quelle imprčvue i. t. d.
111
Rajdelj. Štrukelj. To sem mu dal!
Vsi drugi.. Vsem nam je žal! (Chansonette in Niuon hitro odideta. Za njima drugi, samo Majda, Minka, Franjo in Lovro ostanejo.)
Šesti prizor.
Majda. Minka. Franjo. Lovro.
Lovro.
Delal sem krivično, Saj mu je sreč Vzgajalo resnično Blage le željč (Odide.)
Minka. Majda. Franjo.
Delal je krivično,
Saj mu je sreč Vzgajalo resnično Blage le željč.
Majda. Franjo.
[ Rždost mi sreč preveva, j Ker ne gre od mene stran,
111
Dušo nadeja ogreva, Da bo vstal mi sreče dan.
Minka.
Meni skrb sreč preveva, Ker užaljen mora stran, Saj le želja ga ogreva, Da bi vstal mi sreče dan. A bodi! Naša skrb je zdaj, Da tujec blagi se pomiri.
Fran j o.
To mislim, A kaj naj storimo? Minka.
Že vem, in ti pomoreš mi. Franjo.
Od srca rad, samo govori!
~ Minka.
Do oskrbnika žene Hvaležno me sreč Da dčm mu: nepoštene Imel on ni željč.
Franjo.
Jaz pot mu bom zastavil, H gostilni ga privel
111
In z vincem mu nazdravil, Da bo vesel odšel.
Minka. Majda.
Ti pot mu boš zastavil, H gostilni ga privel In z vincem mu nazdravil, Da radosten bo šel.
(Obe odideta.)
Sedmi prizor.
Franjo. (Pozneje) krčmar. Franjo.
Od veselja in radosti V ples poskočil bi vesel, Toda prej še zvest dolžnosti Izvršim naj, kar sem del. (Kliče)
Hej, krčmar, kod se mudite
Krlmar (v hiši).
Kdo razsaja mi pred hišo ? (Pride iz hiše.)
Franjo tukaj ? Kaj želite ? Franjo.
Vina hočem iz kleti, Ki najbolj razvnema kri.
Tujcu bom nazdravil ž njim, Da mu žalost prepodim.
Krčmar.
Gost najboljši moj odhaja, Bog ve, ako še dospe. Misel taka me navdaja: Lovro ga zatožil je 1
Franjo.
Mene tudi misel bega, Da je Lovro storil to, Ali ni mu hotel zlega, Vse izteče se gladko.
Oba.
Želja mi sreč navdaja, Da bi poravnalo se, Kar ga zdaj od nas odvaja; Vem, da potlej spet dospe.
(Krčmar odide.)
Franjo.
Od veselja i. t. d.
Krčmar (prinese dve steklenici vina
Tu je vino iz kleti, Ki najbolj razvnema kri, Kdor bo tujcu ž njim napil, Zdi v veselje bo prelil.
111
Osmi prizor.
Vaščanje. Chansonette. Ninon. Prejšnja. (Pozneje) Lovro. Rajdelj. Štrukelj.
Chansonette (ljudstvu, katero ga spremlja).
Zdravstvujte torej, dragi mi ljudje!
(Podaja možem roko, krčmarju:) Zahvalim vas lepd, krčmar, za vse.
Krčmar (jokaje).
O, tolike zahvale nisem vreden.
Chansonette.
Na zdravje torej! Onim pa pozdrav,
(Ogleduje se.) Pozdrav jim, ki jih tu med vami ni. (Pogleda v ozadje, kjer se Lovro z Rajdljem iu Štrukljem živo pogovarja).
Čas je priščl, da se na pot odpravim.
Franjo (stopi k Chansouettu).
Dovolite, gospod, da za slovč Na zdravje pijemo še čašo vina In pojemo, kot je pri nas navada.
Lovro (stopi naprej). Napitnico zapojmo! Vina sem !
/hor .
Napitnico zapojmo! Vina sem!
111
Franjo .
Bratje, kozarce nalijmo, Krepko zdravico napijmo, Naj domovina živi! Kapljica draga Žalost premaga, Ona veselje budi. Živi naš dom, tralala, Vince, ti krepiš srcš,!
Zbor.
Živi naš dom, tralala, Vince, ti krepiš srca 1
(Trkajo in pij6.) Franjo.
Bratje, kozarce' nalijmo, Čvrsto zdravico napijmo, Deklice lepe, zdaj vam! Vas in ženice, Naše kraljice, Dosti slaviti ne znam. Živele vse, tralala, Cvetke ste nam iz neba!
Zbor.
Živele vse, tralala,
Cvetke ste nam (smo vam) iz nebâ! (Trkajo in pijo.)
111
Franjo (.s povzdignjeno čašo). Na vaše zdravje, milostni gospod 1 Vsi.
Na vaše zdravje, milostni gospod! (Trkajo in pijo.)
Chansonette (ginjeno).
Zahvalim od srca vas vse lepo! Ljubezen vaša lajša mi slovo. Rad rekel bi, da smem: Na svidenje!
Lovro (stopi predenj).
0, smete ršči, saj sem celo stvar Razložil oskrbniku : Prosti ste 1 Njegov pisar tu, Rajdelj, vam potrdi.
Rajdelj (stopi predenj).
Da, to je bila zmota, in obsodba Veljavo je že svojo izgubila. Kaj morem jaz zato, da oskrbnik Naš prismojeni je neumnost storil.
Štrukelj.
Kaj praviš, Rajdelj ?
Rajdelj (v uhd).
Hlapec je povedal, Da župnik z vami zdaj bi rad govoril. (Smeh. — Štrukelj odide, Rajdelj za njim.)
6o
Franjo (Chansonettu). Sedaj ostanete še lahko tu.
Chansonette.
Ni moči mi, domš me delo čaka, A drugo leto morda zopet pridem.
Minka (za prizoriščem). O njem —
Chansonette. Kaj čujem ?
Lovro.
To je Minka, slavček naš.
Ninon.
Qu' avez-vous encore ?
Minka.
O njem —
Chansonette.
Chut! Silence!
Minka.
O njem se mi sanjalo
Za mraka je, za dnč, Po njem mi hrepenelo Jedino je srce.
6i
Chansonete.
Kaj čujem? Spet prelepi glas — Kakd njegov me čara kras!
Minka.
In našlo ga je, sreča! Najlepši ta je dan — Kako cvetoči logi, Kak6 je cvetna plan !
Chansonete.
Poslušal rad bi noč in dan, Kar poje angeljski sopran !
Minka.
V poslednjem mi trenutji Budi se žalost spet, In up, ki mi je svetil, Na novo je odvzet. Saj ta, ki hotel biti Prijatelj mu je vsak, Nas jel je sovražiti, Dasi nam vsem je drag.
Ninon.
Son coeur s' abrčve de joie.
Chansoneth. Eh bien, qu' en dis-tu toi?
111
Ninon.
En vérité, la voix est belle.
Chansonette. Silence, silence, on vient, c' est elle.
Deveti prizor.
Minka. Majda. Prejšnji. (Pozneje) sèl. Chansonette (gre Minki naproti).
O, ne takô! Saj nisem jezen, Ublažena je moja žžl.
(Poljubi jo na čelo.) Ostani zdrava, deklica! To svoto vzemi zdaj od mene.
(Da ji deuar.) O, vem, da v tvojem srci ljubav Za njega živo plameni. (Sklene Minkine in Fraujove roke.) Bog vaju blagoslovi naj, Ustvari vama sreče raj!
Minka (giujeno).
Gospod, kako naj vas zahvalim ?
Zavriskati, peti Želi mi sreé
In poleg točiti Se vroče solzč. A prčveč je sreče, Saj čutim, da res Že tukaj obdaja Radčst me nebes. O, hvalo iskreno Do zadnjega dnč Vam zvesto hranilo Bo moje sreč. (Minka poljubi Ninoni roko. Ninou jo objame in na čelo poljubi.) Sel (pride s pismom in ga Franju oddd.)
Franjo (odpre in čita).
O, kakšne sreče! Službo že imam! Zbor.
Častitamo, častitamo!
Franjo,
Zahvalim vas, zahvalim vas! Življenje moje bo odslej Le tebi, Minka, posvečeno.
(Na vasi se začuje zvon, ki poje »zdravo Marijo«.) Minka.
Zahvaljen bodi, dobri Bog, Ki upnika si nas odrešil. (Vsi pokleknejo, le Chansonette in Ninon stojita.)
111
Zbor.
Ave Maria, Devica svetla! Tebe pozdravlja priroda zdaj vsa: V zraku Te hvalijo ptičji glasovi, Jezerski čisti, srebrni valovi, Drobne vijolice s sladko vonjavo Krasno procvitajo Tebi na slavo. Sape pihljanje in vode šumenje Tebi oznanja stoterno češčenje!
Ave Maria, Devica svetla ! Duh te pozdravlja in čustvo srca: Naša molitev oblake prešine, K Tebi se bliža, ki vzor si miline, Gori, kjer angelji sveti klečijo, Blago kraljico tam svojo slavijo. Glej, nebd, zemlja, človeško življenje, Tebi izreka brezkončno češčenje!
(Vstanejo.) Chansonette.
Sedaj pa res je skrajni čas, Da proti domu se odpravim.
Bog z vami m — na svidenje!
Ninon
Adieu, mes chères! A revoir!
Vsi.
Na zdravje, na svidenje ! (Chansonette in Ninon odideta. Ko začne Franjo peti, obstaneta na griči.)
111
Franjo.
Bratje, kozarce nalijmo, Zopet zdravico napijmo — Vama zveninaj krepko!
Tukaj sta žila, V srcih vzbudila Naših si hvalo zvesto.
Živela, da, tralala, Srca vsa blaga sveta !
Zbor. -
Živela, da, tralala, Srca vsa blaga sveta!
(Ob splošuem veselji pade zavesa.)