Štev. 107. IzhajjB razen nedelj in praznikov vsak «ža« d©psSsžcia. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri* nfcei. Rokopise se ne vrača. Jnserati: Enoetolpna petit-frstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust. BESEBESSSgSS Slovenci! Zastopniki vseh treh strank v Sloveniji, zbrani na sestanku dne 10. maja 1919, smatrajo za potrebno, da se v času, ko stojimo neposredno pred odločitvijo svoje narodne usode, obrnejo skupno in soglasno na slovensko javnost z naslednjim po-zivom: Vse naše misli morajo biti v teh dneh posvečene skrbi, kako rešiti in ohraniti slovensko ozemlje. Zato naj prenehajo strankarski boji v časopisju, na shodih in v zasebnem življenju. Medsebojne pritožbe bodo reševale stranke pri medstrankarskih posvetih in po teh skušale izrastke strankarskega življenja odpravit!. Vprašanje o vzrokih narodne nesreče na Koroškem, ki se Je tako strastno obravnavalo zadnji čas v javnosti, ne sme oslabiti naših narodnih vrst/ Stranke bodo pozvale Bvoje parlamentarne zastopnike, naj osnujejo komisijo, ki bo rešila to vprašanje. Medtem naj bi slovenska javnost z neopravičenimi In lahkomiselnimi napadi ne slabila našega narodnega položaja. . Strnimo marveč vse moči, da se Poglobi v nas zavest skupne državnosti, In v to svrho opustimo vse, kar bi rušilo narodno In državno edinost Srbov, Hrvatov In Slovencev. Le v disciplini, vestnem izpolnjevanju državljanskih dolžnosti in pokorščini obstoječim zakonom Je rešitev I V L j u b' 1 j a n i, dne 10. maja 1919. Or. Ivan Tavčar, Dr. Josip Breznik. Prof. Bogumil Remec. Dr. Franc Kulovec. Anton Kristan. Albin Prepeluh. V LiublJanl, v pondellek 12. maja 1319. I "II. Poiamte£.t~ —— 40 «18» mm Glasilo Jugoslov. socialne - demokratične stranke. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo lelo 77 K, za ostalo tujino in Amerike 84 K. — Reklamacije zs list so poštnine proste Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 51. G L, Učiteljska tiskarna. Telefonska Šl. 31 % Pismo iz Belgrada. 7. maja. V torek Je bila »seja«, človek ne ve, kaj vse to pomeni. Seja se skliče na »Gjurgjev dan« na —- Jur-jevo, ki je velik praznik. Seja Je pa tako slabo obiskana, da je strah. Komaj tretjina poslancev je navzoča. Socialisti smo bili seve vsi navzoči. Predsedstvo je podalo svoje poročilo in po podanem poročilu je predsednik odgodil *— sejo na pe tek. Razočarani so odhajali poslanci in se vpraševali, ni-li škoda časa. Zborujeta le dva odseka. Jutri popoldne se snide agrarni odbor, na koiem poda minister Fr. Poljak definitivni načrt agrarne reforme. V tem odboru zastopata socialne demokrate ss. Vitomir Korač in Slavko Henč. — Financijskl odbor ima svojo sejo tudi jutri v sredo. Minister Ninčič mu poda svoje poročilo. V tem odboru je za soc. demokrate Bodr. Anton Kristan. Soc. dem. klub ima te dni ne-pre^ano sefe. Danes so tri tire 7bo- rovali zastopniki jugoslovanske soc. dem. stranke iz Slovenije, zastopniki hrvatske soc. dem. stranke iz Hrvatske in Slavonije in srbski desničarji iz Belgrada. Jutri 8. inaja dopoldne bo zborovanje istih z odposlanci nove »delavske socialistične Stanke komunistov«, ki se je ustanovila na Velikonoč v Belgradu. Sodr. Jos. Petejan ln Anton Kristan bodeta v teh sejah razložila težnje proletariata Slovenije. Upanje je, da se nejasni pojmi razbistrijo in da postane kmalu v celi Jugoslaviji ena edinstvena soc. dem. politična str&nkfl Sorugi iz Hrvatske in Slavonije, Iz Bosne In Hercegovine ter iz Vojvodine in Srbije pripovedujejo neverjetne reči o policijskih manirah prigodom majskih slavnosti. O tem bo klub še temeljito razpravljal in podvzel vse primerne korake. Klub soc. dem. poslancev je podal nujni predlog s. Jos. Kopača to Antona Kristana in tov. za regulacijo plač in za podelitev nabavnih prispevkov železničarjem vseh železnic države SHS. Predlog prinese »Naprej« v posebnem članku, prav tako tudi tri interpelacije s. Ant. Kristana in tov. radi 200 % zvišanja tarifov na Južni železnici ter radi poštne in železniške zveze s sosednjimi državami. Sodr. Henč Je Interpeliral radi dobave za vojsko brez razpisa, kar povzroča korupcijo. Sodrug čobal je podal interpelacijo na vojnega ministra radi mobilizacije oziroma vpoklica na orožne vaje. Klub je pokazal s tem predlogom in temi Interpelacijami, da bi rad resno delal v prid razvoja naše države. Klub je tudi vposlal v Bosno s. Petejana in Bukšega, da preiščeta vzroke postopanja bosenske policijske oblasti na dan 1. maja. Na temelju njiju preisakve bo klub odre dil daljše svoje ravnanje. 8. maja. Danes se je vršila zelo zanimiva seja z oficielnimi 'zastopniki delavske socialistične stranke komunistov. Sodr. Trebinjac in Markovič sta podala obširno poročilo o velikonočnem zboru; sodr. Anton Kristan je razložil pot, ki se mu zdi najbolja za delavsko gibanje v sedanji zgodovinski dobi. Debate so se udeležili še s. V. Korač, Bukšeg. Petejan, Lončar, Kneževič, Kotur, Kopač in Čobal. Na željo s. Kristana so zastopniki »delavske komunistične stranke« predložili resolucije svojega kongresa in platformo dela, k naj se vrši med proletariatom Jugoslavije. Prihodnja seja se vrši drug teden; med tem bodo klubovi član' prostudlrali predloženi material. V finančnem odboru, kojega seja Je bila zelo slabo posečena, le predložil minister Ninčič predlog zakona na vnbie dohičke. Predlaga se sledeča obdavčitev. Za fizične osebe: 30% za one, d so zaslužili do 10.000 K, 35 odst. za one, ki so zaslužili čez 10.000 K, 40 odst. za one, ki so zaslužili 20 tisoč kron, 50 odst. za one, ki so zaslužili 40.000 K, 60 odst. za one, ki so zaslužili 60.000 K, 70 odst. za one, d so zaslužili 100 tisoč kron, 50 Jo za one, ki so zaslužili 200.000 K. Za akcijska in druga društva 50 odstotkov za dobiček, ki presega 5 % glavnice, 60 odst. za oni, ki se giblje med 5 In 15 odst. glavnice, 70 odst. za oni, ki je imel 15 do 30 odstotkov, 80 odst. za oni, ki presega 30 odst. glavnice. O tem predlogu sporočim drugič več. Obsega tri dele: Prvi velja le za Srbijo In Čmogoro, drugi del za ostale pokrajine, tretji Je splošen. Proračun za državo predloži minister med 15. ln 20. majem. Agrarni odbor ni Imel danes seje, dasi je bila napovedana.__________ Vsa kaznjiva dejanja, ki so se Izvršila pred razglasitvijo prekega soda, se bodo kaznovala od rednih sodišč. Vsi zločini pobune, umora, ropa, požiga in v § 85 kaz. zak. omenjenega javnega nasilstva pa, ki se bodo eventuahio zgodili po proglasitvi prekega soda, zapadejo nagli sodbi po določilih prekega soda. Deželna vlada za Slovenijo zaupa v zdravo pamet in srce Slovencev, v njih zmisel za disciplino in pričakuje, da trezni elementi prebivalstva sami sodelujejo in pomagajo, da nastopi še pred razglasitvijo prekega soda popoln red in mir v naši deželi. Kdor pa bo kljub temu svarilu In pozivu k redu, katerega izmed zgoraj navedenih zločinov zakrivil, naj vse posledice izključno sam sebi pripiše. M Ljubljani, 11. maja 1919. Dr. Janko Brejc, predsednik. Brzojavne vesti. MMdn Al slavanlev It. pfc telil!, Maribor in Mfn Zadnje dni so se zgodili neredi, ki kažejo, da nekateri komaj dosežene svobode ne razumejo prav. Zagrešili so pri tem grde zločine proti domovini in mirno delujočemu prebivalstvu, kakoršnih bi jih ne pričakovali od slovenskih ljudij. Sramoto so storili sebi in narodu, pa tudi ogromno škodo. Ker so se v več okrajih pojavila hudodelstva pobune, umora, ropa, požiga in hudodelstva javnega nasilstva po § 85 kaz. zak., zato so se zedinile vse stranke v tem, da se mora te pojave brezobzirno zadušiti. Naša narodna kraljevina, ki nudi svojim sinovom boljše razmere nego katerakoli sosednja država, ne more mirno gledati, kako ti neodgovorni elementi kvarijo njen ugled ta čast, njeno in narodovo premoženje in kako ob dobro Ime spravljajo socialna stremljenja vlade. Zato je deželna vlada v seji 11. maja 1919 enoglasno sklenila, da proglasi v zgoraj navedenih glavarstvih preki sod tekom torka, dne 13. maja 1919. Poživljamo vse državljane, ki ljubijo svoj narod in državo, ki uvidijo, da brez reda in delavnosti, brez žrtev in napredka in ki razumejo, da je trajne socialne uspehe možno doseči samo s solidnim organiziranim delom, da tudi sami pomagajo, da bode v Sloveniji zavladal popoln red, da s skupnimi močmi vseh do-bromislečih zatremo brezobzirno vsak zločinski pojav, da pokličemo krivce !>red strogo sodbo in da privedemo na pot dolžnosti vse one, ki zaslepljeni vidijo Junaštvo v tem, da svoji mladi domovini v hrbet streliaio. Jugoslavija. Položaj na Koroškem. LDU. Ljubljanski dopisni urad poroča Iz uradnega vira dn<» 9. t. m. Našo četo, ki je korakala proti Vratom (ThOrl) vzhodno od Spodnjega Dravograda, so Nemci obstreljevali; prišlo le do kratkega boja. Nemci so Vrata zapustili in naši ta kraj zasedli. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen. Narodno predstavništvo. LDU. Beograd, 10. Včerajšnja seja narodnega predstavništva se je otvorila ob šestnajstih. Zapisnik se je sprejel brez izpremembe. Med vlogami Je bil predlog poslancev Kopača In Kristana, naj se da vsem javnim nameščencem enkratni nabavni prispevek in naj se jim štejejo vojna leta od 1. 1914 naprej dvojno. Posl. Kristan je vložil interpelacijo na ministra za pošto ln br-zojav, čemu še ni otvorjena poštna zveza z Madžarsko in Nemško Av-strijo. Posl. Keruhin Segvič Je Interpeliral predsednika glede vesti rimske »Ideja Nazionale« z dne 22. aprila, da je predsednik narodnega predstavništva izjavil glede Italijanskih zahtev v Dalmaciji, da naš narod nima po njegovem mnenju mnogo razlogov da zahteva Dalmacijo. Predsednik je nato izjavil, da tega nikdar ni rekel, in da bo to vest de-mentlrala »Agenzia Stefani« in Reuterjev urad. Predno se preide na dnevni red, naznani predsednik, da je poslal predsedniku mirovne konference Clemenceauju in predsedniku Wilsomi brzojavko ob priliki odhoda italijanske delegacije z mirovne konference. V tem času Je bila dolžnost našega parlamenta, da se zahvali predsedniku Wilsonu, ki se je iskreno zavzel za naše teritori-jalne zahteve in preprečil, da bi Italijani izrabili priliko, ko se sklepal mir z Nemčijo. Ker parlament ni bil zbran, Je odposlal on sam brzojavki in ju predlaga sedaj parlamentu v odobritev. Nato je prečital obe brzojavki, ki sta bili sprejeti z viharnim odobravanjem. Zatem so govorili poslanci, zastopniki raznih klubov In sicer v imenu Narodnega kluba Splnčič. v inienu Jugoslovan- skega kluba Fon in v imenu Demokratskega kluba Biankini. Vsi govorniki so protestirali proti italijanskemu postopanju z našim prebivalstvom v zasedenem ozemlju. Nato je naznanil manister dr. Marko 'i rif-kovič v imenu vlade, da sprejema tudi vlada odredbe predsednika narodnega predstavništva na znanje. Po ministrovi izjavi je predsednik zaključil sejo ob sedemnajstih in določil prihodnjo sejo za danes ob 16. z dnevnim redom: Razdelitev v sekcije in določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo. Kakor se zatrjuje, bo zborovanje narodnega predstavništva odgodeno do 16. t. m. Do tega časa morajo odbori narodnega predstavništva, pripraviti svoja dela za nadaljnje zasedanje. Agrarni odbor bo moral predložiti do tedaj svoje poročilo o zakonskem načrtu za agrarno reformo, finančni odsek pa poročilo o vladnem zakonskem projektu glede davkov na vojne dobičke. — Poslanci Korač in tovariši so interpe-lirali notranjega ministra zaradi prepovedi proslave 1. maja. Poslanci zahtevajo, da se utemelji ta prepoved in vprašujejo, ali hoče vlada v bodoče dovoliti delavskim razredom svobodo sestajanja. Po svetu. Francoski socialisti proti mirovni pogodbi. LDU. Baselj, 9. (CTU.) Pariško socialistično Časopisje protestira proti mirovni pogodbi. »Humanite« jo imenuje mir sile, imperializma in krivice. Francoski proletariat odreka svoj podpis pod ta dokument v Bismarckovem slogu, ki krši narodno pravo In moralo. Amerika odobri mirovno pogodbo z Nemčijo. LDU. Gcneva, 9. (ČTU.) »He* rald« javlja iz New Yorka: Senatni odsek za zunanje stvari je v četrtek predpoldne prečital mirovno pogodbo aliirancev v izvlečku in soglasno odobril pogoje, ki se imajo staviti Nemčiji. Noti nemškega zunanje«* mkaistra Clemenceauja. LDU. Versailles, 9. (DunKU.) Prvi delegat nemške mirovne dele- LISTEK. ALEKS. TOMAN: Kako vlada Združenih držav goji kmetijstvo. (Dalje.) Srce in žile kmetijstva v Združenih državah so pa vladna kmetijska prei/kuševališča in polzkuševa-lišča, katera vzdržuje poljedelsko ministrstvo v VVashingtonu. Sicei ima vsaka 48. držav svoj zavod te vrste, vendarle pa so oni v Wa-shingtonu vodilni in najbolj popolni. Tam so nastavljeni prvlnci znanstvenega kmetijstva, za vsako panogo posebne moči. Tu sledi vsakemu znanstvenemu preiskovanju v laboratrijah praktična izvedba. Ako prideš v Washington in želiš govoriti s kakim načelnikom kakega kmetijskega oddelka, te ne'bo sprejel v pisarni kaki »Sections-Chef« v koinodni naslanjači in mono- kljem na očesu, temveč reklo se ti | bo, da je mister N. N. na polju ali v laboratoriju, kjer ga boš našel v delavski obleki pri praktičnem delu in umazanega z onimi snovmi narave iz katerih dotični učenjak »co-pra« moč in slavo velike ameriške ljudovlade. Le-ti poljedelski znanstveni uradniki so vsi z rokami gojili praktično kmetijstvo, praktično na raznih poizkuševališčih ln posestvih. Ne tako, kakor se godi na višjih evropejskih poljedelskih šolah, kjer slušatelj dobi nekoliko štir-jaških metrov zemljišča, da se na njem igra in ga pusti neobdelanega. Ne, tl možje so svoje delo prav pridno in vestno opravljali in pri tem jemali vedno teoretično stran dotičnega dela v ozir. Ko so si prisvojili ime izvrstnega učenjaka in praktičnega delavca in so v tekmi za vladno službo prekosili druge, so bili na teh zavodih nastavljeni. Od takih mož. odvls! kmetijstvo v Združenih državah, Ti možje so vse nekaj druzega kakor profesorji na nižjih in visokih kmetijskih 1 šolah. Le-ti možie iščejo, pripravlja- jo in urejujejo tvarino kmetijskega poduka, katero potem izroče kmetijskim šolam ali pa naravnost kmetovalcem v praktično izvršenje. V to svrho izdaja poljedelsko ministrstvo v VVashingtonu »bulletine«, poročila ali izvestja, katerih vsebina naznanja delovanje in uspehe raznih oddelkov na teh preizkuševa-liščih in poizkuševališčih. Te »bul-letine« dobiva vsakdo brezplačno, kdor naznani svoj naslov. Ta poročila so višek novodobnega kmetijskega napredovanja In so za vsako vlado, za vsako kmetijsko šolo, za vaško kmetijsko društvo, da, za vsakega naprednega kmetovalca neprecenljive važnosti In vrednosti. Kar ti »bulletini« vsebujejo, to je plod najvišjih duševnih zmožnosti, neutrudljive vstrajnosti in o-gromne vsote denarja. V pojasnilo, kako se dela na teh zavodih, naj služi sledeči slučaj: Posrečilo se je prikladnemu ravnanju in v teku let Izpremenltl bodeči trnjavi kakt (caetus), ki tako bujno uspeva na pustinjah ameriških planjav, v gladko-kožnato so-, čivje, ki presega vsled množine svojih hranilnih snovi vse druge vrste živalskih krmil. V Južno ležečih krajih Jugoslavije, kjer prevladuje kraški, skalnati značaj zemlje — v Istri, Dalmaciji, Hercegovini, Črni gori In nekaterih krajih Stare Srbije in Macedonije — bi to novo živalsko krmilo našlo izvrstna tla za obilen pridelek. V teh bolj toplih krajih bi med skalovjem ln na pesku ta rastlina brezdvomno dobro rodila — kaj bi že samo to pomenilo za Jugoslavijo v narodno-gospo-darskem oziru! Nobena druga dežela ali država se ne mnre ponašati s takim delom ta nobena ga ne more Izvršiti, ker nobena nima tako izvežbanih du-gevnih moči, tako neomejeno ugod-nih odnošajev, kar se tiče opreme in aparatov In tako navdušenih delavcev. TI zavodi so svetovnega pomena in tudi tukaj vodi Amerika ves ostali svet: ona Je učiteljica modernega kmetijstva ln ona ta uk ponuja velikodušno vsakemu, kdor se ga hoče poslužltl. Ta uk in navodila k modernemu kmetijstvu vsebujejo le-tl »bulletini« ali izve-I »tja. Kaj nam Je storiti v Jugoslaviji, ki bo stala ali pa padla z onim kmetijstvom, kakoršnega bo imela 1 Šole, da, kmetijske šole se morajo osnovati, poduk te vrste se more vpeljati v najširše kroge ljudstva. Poljedelsko ministrstvo v Belgradu ne sme biti tako, kakor je bila navada na Dunaju, kjer je ministrstvo vpraševalo kmetijske družbe in šole za svet v strokovnih stvareh, To mora biti ravno obratno! V Belgradu bi se moral ustanoviti poseben oddelek pri poljedelskem ministrstvu, ki bi neprenehoma zasledoval delovanje ameriških preizkuševališč in poizkuševališč Popolnoma izključeno je namreč, da bi mi v Jugoslaviji mogli zdaj že ustanoviti in vzdrževati tak zavod. Pozneje bi se lahko to napravilo. Pripravljati vse potrebno že zdai. ni nič prezgodaj. Vsebina raznih »bulle-tinov« bi se mogla prevesti v nas jezik in priobčiti v raznih strokovnih in drugih listih. Tudi pojedimm kmetovalcem bi se mogla dostavllati če se zanj oglase. S tem bi storili prvi korak — naprej. (Dalje.) gacije minister za zunanje stvari g 101 Brockdorff-Rantzau je poslal nocoj nastopni noti predsedniku mirovne konference g. Clemenceauju: »Versailles, 9. maia 1919. Gospod predsednik! Nemška delegacija je prvič pregledala predložene mirovne pogoje. Izprevideti e morala, da je v odločilnih točkah opuščena dogovorjena podlaga miru pravice. Ni bila pripravljena m to, da bo nemškemu narodu in vsemu človeštvu dano zagotovilo na ta način postalo iluzorično. Pogodbeni načrt vsebuje zahteve, katerih ne more prenesti noben narod. Razen tega je po mnenju naših izvedencev mnogo neiz-polnjivega. Nemška mirovna delegacija bo to v posameznostih dokazala in aliiranim ter asociiranim vladam sproti pošiljala svoje pripombe in svoje gradivo. Sprejmite gospod predsednik izraz odličnega spoštovanja. Brockdorif s. r.« — »Versailles, 9. maja 1919. Gospod predsednik! Nemška mirovna delegacija si dovoljuje v vprašanju zveze narodov izraziti svoje stališče s tein, da v prilogi izroča nemški program, ki vsebuje po njenem mnenju bistvene misli o problemu zveze narodov. Nemška delegacija si pridržuje, izjaviti se še natančneje o načrtu aliiranih in asociiranih vlad. Opozarja pa že danes na protislovje, ki tiči v tem, da naj Nemčija sicer podpiše statut zveze narodov, kot del nam izročenega pogodbenega načrta, da se pa ne nahaja med državami, ki so bile povabljene, da vstopijo v zvezo narodov. Nemška delegacija vprašuje, ali in na kak način je nameravano tako povabilo. Sprejmite izraz odličnega spoštovanja. Brockdorif s. r.« (Opazka: V drugi noti omenjeni program je svo-ječasno v nemškem časopisju objavljeni načrt za pogodbo zveze narodov.) Mirovna konferenca. J-DU. Berlin, 10. (CTU.) »Lokal-anzeiger« prinaša brzojavko iz Berna, po kateri so se L!oyd George, Clemenceau in Orlando včeraj pečali z bodočimi mejami bivše Av-stro-Ogrske in novonastalih držav, kakor tudi z jadranskim vprašanjem. Petero ministrov za zunanje stvari ententnih velesil je pregle-/dalo in odobrilo poročila raznih komisij, ki določajo meje med Ogrsko in Cehoslovaško, v Perziji, Romuniji in na Poljskem. LDU. Ženeva, 10. (CTU.) Kakor javljajo iz Pariza, se bodo vršila pogajanja z Nemško Avstrijo na temelju načrta, ki ga je Izdelal svet četvorke in ki temeljito obravnava vsa vprašanja, nastala vsled raz sula avstro-ogrske monarhije. Poudarja se, da se bodo zavezniki posvetovali predvsem o onih zadevah Nemške Avstrije, ki se neposredno tkejo mlade republike, da pa bo sicer neobliodno potrebno, obravnavati o mnogoštevilnih problemih, zlasti onih finančnega In gospodarskega značaja, vzajemno z zastopniki vseh na ozemlju nekdanje monarhije nastalih nacionalnih držav. Končno pripominjajo, da ententa v nasprotju s stališčem Nemčije omenjeni načrt smatra za določen elaborat, nego za delovni program, ki naj bo še predmet pogajanj. LDU. Pariz, 9. (DunKU.) V krogih konference je razširjeno splošno mnenje, da bodo zastopniki Nemčije odgovorili na pogodbo preliminarnega miru s popolnim prot! predlogom. Zavezniki bodo naibrže poverili pristojnim komisijam nalogo, vzeti predloge finančnega in gospodarskega značaja v pretres. To raz-motrivanje bo trajalo najmanj 8 dni; nato bodo zavezniki objavili izpre-membe, ki bodo sprejete v osnutek pogodbe. Nemškim delegatom bo potem dovoljen kratek rok, kvečjemu 4 do 5 dni, do katerega bodo morali končnoveljavno pritrditi celokupni mirovni pogodbi. More se računati, da bo poteklo še 25 do 30 dni, preden bo podpisana mirovna pogodba. Porazgovori z zastopniki Nemške Avstrije se bodo pričeli sredi maja. Pogoji preliminarnega miru z Nemško Avstrijo, Ogrsko, Turčijo In Bolgarijo bodo določeni v posebnih pogodbah. Italija stopa zopet v ospredje. LDU. Pariz, 10. (CTU.) Opoldanski listi javljajo: Italija stopa zopet v ospredje. Danes sta imela konferenco Clemenceau in Crespi. Kakor javljajo, bo tudi Italija po zgledu drugih narodov stavila pogoje za podpis mirovne pogodbe z Nemčijo. Ti pogoji se ne nanašajo samo na jadranski problem, temveč tudi rta vso Avstrijo. Z ozirom na jadransko vprašanje zahteva Italija, da se ta problem prej reši, glede Nemške: Avstrije pa zahteva garancije. ds bo nemogoča podonavska federacija. ? 'r r v Upor v Albank LDU. Curih, 10. (CTU.) Kakor poroča solunski list »Hellas« se razširja protiitalijanski upor v Albaniji čimdalje bolj. Javljajo o številnih manifestacijah, ki so naperjene proti Italijanom. Splošna zahteva je, naj Essad-paša prevzame vlado samostojne Albanije. Nujni predlog narodnih poslancev Josipa Kopača, Antona Kristana in tovarišev v narodnem predstavništvu. Narodno Predstavništvo skleni: 1. Vsem uslužbencem in uslužbenkam železnic kraljestva SHS se izplača enkratni nabavni znesek, in sicer po K 800 za osebo, po K 230 za soproge uslužbencev in po K 200 za vsako dete. 2. Prejemki, ki jih izplačujejo blagajne železnic kraljestva SHS svojemu službenemu osobju, se od ]. maja 1919 izplačujejo mesto v kronah v dinarjih in sicer tako, da oni uslužbenec, ki ima prejemkov n. pr. K 1200, dobi izplačanih K 1200 dinarjev. 3. Vsemu osobju, ki je v službi železnic kraljestva SHS se štejejo v napredovanje in pokojnino vojna leta dvojno in sicer osobju iz bivše Avstro-Ogrske, Bosne in Hercegovine od 1. avgusta 1. 1914, osobju iz Srbije pa od početka balkanske vojne. 4. Uredi se službena pragmatika dogovorno z zaupniki osobja, ki stoji v službi železnic SHS. V tej pragmatiki se določijo vse dolžnosti in pravice službenega osobja. 5. Minister železnic se poveri z izvršitvijo navedenih sklepov. Predlogu naj se prizna nujnost. Osobje, ki služi železnicam kraljestva SHS, zelo hudo trpi vsled neznosne draginje. Cene živil so tako silno narasle, da z dosedanjimi prejemki v kronah ni mogoče več izhajati. Cene moke na pr. so zrasle za 300 %, od kar je svobodna trgovina bila proglašena. Prav tako je narasla cena masti, mesa, sočivja itd. Železničar nima že nobene obleke in nobenega perila več! Ako hočemo, da uredimo naše železnice tako, kot zahtevajo interesi prebivalstva in države same, potem je opravičenim zahtevam železniških uslužbencev in uslužbenk ugoditi. To je nujno. Nabavni prispevek je potreben, da si nabavi železničar nekaj prepotrebne obleke, da ne bo strgan In nag. Reguliranje dohodkov in kron v dinarje pa je potrebno, da bo mogel železniški uslužbenec človeku primemo živeti. Interpelacije naših zastopnikov v narodnem predstavništvu. Interpelacija Melhljora Čobala In tovarišev na gospoda ministra za vojno In mornarico v zadevi odredbe orožnih vaj. Ministrstvo za vojno in mornarico je odredilo orožne vaje v Sloveniji za letnike 1890. do 1894., ki bi trajale 6 tednov. Ta odredba se ie javno plakatirala. Na orožniške postaje pa se je poslala okrožnica istega ministrstva, ki ukazuje dvomesečno orožno vajo za sedem letnikov in sicer od letnika 1888. do 1895. — Vsled dolgotrajne vojne je prebivalstvo že dovolj trpelo: polja niso bila več let zadostno obdelana, obrt je opešala in industrija je bila silno prizadeta. Sedaj pa prihaja poziv k novim orožnim vajam in to za one, ki so se bili udeležili vojne. Vsled tega grozi vnovič nevarnost vsemu gospodarskemu življenju Prebivalstvo ne razume zmisia tega poziva, domneva, da gre za prikrito mobilizacijo in se zaradi tega razburja. — Podpisani vprašajo torej gospoda ministra: 1. Ali hoče povedati vzrok, zakaj se kličejo k orožnim vajam oni letniki, ki so šele pred kratkim odložili orožje? 2. Ali gre res za prikrito mobilizacijo in zakaj? V Belgradu, dne 8. maja 1919. Interpelacija Antona Kristana, dr. Lončarja in tovarišev na ministra železnic. Gospod minister! Južna železnica, ki ima svojo generalno direkcijo na Dunaju, je od 18. aprila dalje povišala svoje tarife tako za osebni promet kakor za blagovni promet za 200 odstotkov. S tem je silno oškodovala vse prebivalstvo. ki hudo trpi vsled tega povišanja. Vse blago se Je vsed tega znatno podražilo. Na razna vprašanja: Kdo le dovolil lužni železnici fo povišanje, smo prejeli odgovor, da je na brzojavno prošnjo južne železnice ministrstvo železnic brzojavno dovolilo 200 odstotkov povišanja. Pripominjamo, da je Nemška Avstrija dovolila južni železnici, v kolikor teče po njeni zemlji največ ie po 50 do 70 % povišanja. Vprašamo gospoda ministra: l. ali mu je to znano? 2. ali je pripravljen, da se ti tarifi takoj znižajo na isto višino kot so oni državnih železnic? V Beogradu, dne 6. maja 1919. Interpelacija Antona Kristana, Josipa Petejana in tovarišev na ministra železnic, ministra notranjih in ministra zunanjih poslov, Par mesecev sem morajo vsi potniki, ki se peljejo v Nemško Avstrijo. izstopiti na postaji Špilje ter iti 4 kilometre peš do postaje Er-novž, kjer še le smejo vstopiti v železniške vozove in se peljati dalje. S lem seve so za potnike povzročene silne neprijetnosti. Vse je ogorčeno nad tem, ker vsakemu povzroče poleg izgube časa tudi še obilo stroškov. Ako premotrimo vse okoliščine, ki naj bi to mogle opravičiti, ni najti prav nobenega tehtnega vzroka, zakaj ne bi vlak, ki gre iz Ljubljane in je last Južne železnice, vozil dalje po progi Južne železnice in zakaj naj bi potniki Se v naprej morali izstopati v SpUjah in potovati peš ali z vozom v Emovž. Zato vprašamo: 1. ali je tozadevnim gospodom ministrom to znano? 2, kaj mislijo napraviti, da se to neznosno, in naši mladi državi kvarljivo stanje odpravi? V Belgradu, dne 6. maja 1919. Interpelacija Antona Kristana, ffL Čobala In tovarišev na mkdstra pošte, ministra notranjih In ministra zunanjih zadev. Že več mesecev ne dobivamo v našo državo SHS. nobenih pisem te sosednjih držav, tako Iz Nemške Avstrije, Cehoslovaške republike, tz Ogrske republike itd., pa tudi te Italije ne prihaja nič, ne pisma la ne časopisi. Naši gospodarski interesi so s tem silno oškodovani. Dežele bivše Avstro-ogrske monarhije so bile na tisoč let tesno združene z deželami sedanje nemško-avstrijske, čehoslovaške in ogrske republike — zato je še vse polno gospodarskih zadev, ki jih imamo rešiti, predno se naše gospodarstvo povsem orl-jentira novemu položaju primerno. Razvoj naše kulture, našega znanstva, žurnalistike, posvetnega dela iid. terja zvezo s kulturnim svetom. Poštna zveza s sosednjimi državami je nujno potrebna. Vprašamo gospode ministre: 1. ali jim je to znano? 2. ati so pripravljeni primerno ukreniti, da se fe razmere izpremene ter uvede poštna zveza s sosednjimi državami v polnem obsegu? V Belgradu. dne 6. maja 1919. Mirovna pogodba v z Nemčijo. (Dalje.) III. del: Določbe o politični ureditvi Evrope. 1. (Kratek odstavek glede Belgije nečitljiv.) 2. Luksemburg. — Nemčija se odpove vsem ugodnostim, ki jih uživa v pogodbah z Luksemburgom in prizna izstop velike vojvodine iz nemške carinske zveze. Odpovedati se mora dalje vsem predpravicam, ki se tičejo izkoriščanja železnic, priznati, da velika vojvodina ni več nevtralna in sprejeti vnaprej vse mednarodne uredbe, ki jih sklenejo aliirane in asociirane države glede Luksemburga. 3. Levi breg Rena. — Nemčija ne bo smela graditi, niti vzdr ževati nikakršnih utrdb na levem bregu Rena in v pasu, širokem 50 kilometrov, ki se razteza vzhodno od te reke vzdolž brega. V označenem pasu ne bo vzdrževala Nemčija nikake oborožene sile, ne bo izvršila nikake vojaške vaje in ne bo obdržala nikakega materialnega pripomočka za mobilizacijo. — Vsakršna kršitev teh obveznosti se bo smatrala za sovražen čin proti državam, Ki so podpisale to pogodbo, in za poizkus kaljenja svetovnega miru. 4. Kotlina reke Saare.— Ta odstavek se deli na več podod-stavkov, katerih prvi določa meje ozemlju, ki je predmet tozadevnih določb tega pakta. Drugi določa, da preide neomejena in svobodna last premogovnikov saarske kotline brez vsakršnih bremen ali dolgov na Francijo. Namen te premembe pošasti je, odškodovati Francijo za opustošenje premogovnikov v severni Franciji in zagotoviti Franclji 'fakojSnj« naplačilo na celokupno vsoto, katero ji dolguje Nemčija kot prispevek za obnovo. Tretji podod-stavek zajamčuje Franciji kot lastnici premogovnikov vse gospodarske in pravne garancije, ki so potrebne za izkoriščanje rudokopov. Francija ima izključno pravico izkoriščanja. Četrti ureja pravni položaj prebivalstva in delavstva. Peti določa za dobo 15 let politični in upravni režim saarskega ozemlja; Nemčija se odpove vladi nad tem ozemljem v korist zveze narodov. Šesti pododstavek vsebuje volilni red, po katerem bo po preteku roka petnajstih let prebivalstvo saarskega ozemlja svobodno odločilo, kateri državi hoče pripadati. — Meje saarskega ozemlja so določene nastopno: Saarsko ozemlje obsega okrožja Sarrelouis, Saarebruck, Ottwei-ler in Saint ingbert ter dele okrožij Saint Wendel, Homburg in Zwei-briicken. Južno in zahodno se dotika nove francoske meje, severno se pa krijejo njegove meje z upravnimi mejami okrožij, ki mu pripadejo, tako da tvori meja črto, ki gre pričenši ob reki Saari 5 km severno od mesta Mettlacha, v vzhodni smeri ter doseže jugovzhodno od mesta Mettnicha mejo kneževine Birkenfeld. Vzhodno mejo tvori črta, ki teče približno 4 km severovzhodno mimo Saint Wendela dalje v jugovzhodni smeri tako, da izključi iz saarskega ozemlja Breiten-bach in NValdmohr in priklopi okrožje hombuiško, potem pa okrene in sledi strugi reke Blies ob strmem robu njenega vzhodnega brega ter doseže francosko mejo južno od Hornbacha. — Površina saarskega ozemlja znaša 161.000 hektarov, a prebivastvo šteje 64.500 duš. — Neomejena in brezpogojna odstopltev premogovnikov se nanaša na vse rudnike, bodisi izkoriščane ali ne, na vse pritikline in naprave, bodisi na površini zemlje ali pod zemljo, zlasti vse električne centrale, hiše, kjer so nastanjeni uradniki in delavci itd,, sploh na vse, kar služi lastnikom ali izkoriščevalcem kot imovina ali servitut. (Dalje sledi.) Socialna politika. Amerika za našo deeo. LDU. Kakor po drugih pokrajinah kratljstva Srbov. Hrvatov in Slovencev namerava ameriška misija za prehrano tudi v Sloveniji zasnovati posebno akcijo v svrho zboljšanja prehrane revnih otrok v večjih mestih in industrijskih krajih. Ameriške Zedinjene države so določile v ta namen večji prispevek, s katerim se bodo nakupovala tečna jedila in oddajala brezplačno revnim otrokom1. Ta akcija je namenjena le revnim otrokom do 14. leta. Razdeljevala se bodo nastopna živila: sladkor, kakao, konderzira-no mleko In po možnosti tudi riž. Vsak otrok dobi na dan 40 g sladkorja, 150 g mleka in 20 g kakaoa. Količina riža še ni določena, a se bo določita, ko bo znano, koliko bo mogoče dobiti riža. Po določilih ameriške misije za prehrano se raztegne omenjena akcija na Ljubljano s predmestji. Maribor s predmestji, Jesenice, Ptuj in Celje. H konzumnemu središču Celje se pritegnejo premogovniki v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku; komzumnemu središču Ptuj pa begunsko taborišče v Strnišču. Število vseh prebivalcev je cenila ameriška misija na 140.000 ter računa, da odpade od tega števila 15 % na otroke pod 14. letom, ki so potrebni izboljšanja prehrane. Pošiljafev za prvi mesec je že v Trstu ter utegne tekom prihodnjih dni dospeti v Ljubljano. Vsa živila bo prevzel Žitni zavod v Ljubljani, ki jih bo po določenem ključu razposlal na določena mesta. Ameriška misija zahteva zanesljivo jamstvo, da se poslana živila porabijo izključno za potrebne otroke pod 14. leti. Zato se nameravajo oddajati živila vsak dan sproti v posebnih oddaiališčih, kakor n. pr. v dnevnih zavetiščih, šolah ali ljudskih kuhinjah. Ta način razdeljevanja se je baje izborno obnesel v Belgiji, kjer se je že podobna akcija izvedla in daje jamstvo, da pridejo revnim otrokom namenjena živila v resnici njim v prid. Kakor čujemo, namerava naša vlada izvesti pomožno akcijo za ubožne otroke tudi za poznejšo dobo, ko bo ameriška pomoč prenehala. Iz Slovenije. Lltlla. Slišalo se je zadnje čase grdo očitanje, da smo delavci povsodi divja in neolikana masa in da se od takšne divle mase ne more nič do- brega pričakovati. Po" smo tem obrekovalcem dne l. M ni- smo taki, za kar nas imajo, še lotf smo pa pokazali našo olikanost imenovanega dne popoldne na našem izletu v sosednjo vas Jablanco, kamor so nas prišle izzivati neke naročene kreature iz Šmartna. Govorilo se je že dva dni preje, da bo na našem izletu prišlo do pretepa. Torej je naš sUm pravičen, da so bili izzivali nahujskani sarno zato, da I.i se potem lahko reklo: Poglejte, kako so delavci divji, da se na lastni prireditvi stepejo! Gospodje hujskači, zapomnite si, da imamo mi delavci pri socialni demokraciji tudi čut časti in poštenja, akoravno nimamo frakov. Ako res ne znate drugače vaše kimavce izobraževati, kakor da Jih na poštene ljudi, kateri ne trobljo v vaš rog, nahujskate, pustite tudi to vaše nesramno delo! Delavci vseh vrst! kličemo vam: pustita hujskače in pridite k nam, da o-damo roke! Delavec k delavcu, trpin k trpinu! Zopet imamo enega socialista več na svetu! Ta nas ie prekosil in nas bo kar pohrustai: Ali ne veste, da je ta novi »socialisu časopis »Narodni Socialist«, ki ga izdajajo Zvezarji. To je pajek, ki sl ie nadel nalogo, ljudstvu preprezati mreže črez oči s tem, da se nazivi je »socialista«. Čudno, da hoče biti danes vsak socialisti Kolportaža iega lista je takoj prvi dan poroda tega »socialista« vzcvetela v Litiji. Ustanovitelj kolportaže je g. Bizjak iz predilnice. Vse bi bilo, ali g. Bizjaku bi svetovali, da svojih otrok ne pusti kolportirati lista po železuici in progah, ker se otroci lahko pokvarijo. Za vraga, g. Bizjak, saj so vam usta polna zlatih zobčkov, pa Še zraven kolportiratel Pa tak slab posel, pa nehvaležen! To je! List jc vendar v fraku In tak papir je siab, pa ga ne mara nobeden. Ali se vam ne zdi? v Celje. V Dramljah Je imela »Kmečka zveza«, ali SLS svoj shod, na katerem je poročal dr. Ogrizek iz Celja. Nas bi to prav nič ne brigalo, če bi gospod govornik ne bil vzel na piko tudi nas, socialnih demokratov. Govoril je na tem shodu, da vojaštvo mora biti, da brani domovino zoper socialiste. Rekel je tudi, da bi bili socialisti na prvega majnika vse razbili, če bi ne bilo vojakov. Ne vemo, ali ie dr. Ogrizek tako neumen, da kaj takega govori, ali ie pa tako hudoben, da nas blati. Poznamo dr. Ogrizka še iz vojnega časa. pa ga nismo nikjer drugje videli kakor doma v Celju. Ce je on tako vnet za vojaščino, potem naj le pokaže svojo korajžo, in naj gre sam naprej ir: pokaže z vzgledom, da bodo šli mladinci za njim. Zakaj ne gre? Al: se ne upa? Prvi majnik v Mariboru. Naši zvezarji niso dolgo vedeli kaj storiti na 1. maja. Praznovali ga nikakor ne bi radi: saj so se še pred malo leti zgražali nad socialisti češ: ubogega delavca silijo, da mora praznovati in izgubiti enodnevno plačo, Ampak taka jadikovanja se ne zdijo našim prijateljem delavstva več primerna, ker vedo. da se s tem samo osmešijo pred pametnimi delavci. Torej kaj storiti? Nekaj dni pred 1, majnikom so sklicali gospodje v Narodni dom shod narodnih železničarjev (zvezarjev), na katerem >e poročal g. narodni poslanec Kejžar ter zavzel stališče, da se 1. maj..ika ne praznuje češ, to je dan socialistov. Naš državni praznik — je rikei g. poslanec je 1. december. Seveda so Janezi prikimali in sklep ie bil storjen. Ali novi odrešenik slov. ljudstva, ki še sedaj povsod ponuja kot Fcller-Jev balzam, Voglar, je bil menda bolj dalekoviden ter Je da! tik pred 1. majem nalepiti plakate, s katerimi je J. D. S. vabila vse mariborsko delavstvo prvega maja na shod v Narodni dom. Ali to ni bilo še do olj. Na predvečer 1. maja ie bil na enkrat mariborski kolodvor ves ideč«. Stranka J. D. S, se namreč ni olj zanesla na svoje prej nalepljene bele plakate, zato je dala natisniti veliko število rdečih letakov, ki so se toliko po barvi, kot po vsebini komaj razlikovali od socialističnih. Vsebina je bila: 1. majnik praznik delavstva. Vsi delavci se vabijo na shod v »Narodni dom«. — Kaj je gospode prisililo, da so delali proti svojemu načelu? Menda vendar ne strah, da se bo 1. maj brez njih praznoval? Muha se je vsedla na vola in ie delala: Mi orjemo! — A. B. Iz naših šol. Prinašamo zopet razpravo neke učenke naše politične šole v Trbovljah. Opozorili srno že večkrat na važnost teh šol. Učenka, ki je napi- Bala spodnjo razpravo, se peča z bistvom socializma. Ta spis nam kaže, da se tiaše delavstvo tudi bistva socializma zaveda in da delavec ne sme biti socialist samo iz egoizma, :t» j. da si gmotno opomore s pridobitvijo par zvišanj svoje plače. Naše delavstvo mora prevevati pravi socialistični duh, socialni čut. In tega sc mora vsak delavec biti svest. ❖ Socijalizem! Ta beseda se sedaj tolikokrat ponavlja, povaaria in slavi prav v oni meri, v kakršni ie bila teptana in sovražena v času vojne, v času triumfa surove sile nad pravico in človekoljubnostjo. Sicer je Poteklo še premalo časa od takrat, da bi se zamogel poznati in videti preobrat. Vendar se mi zdi, da dihamo drug zrak, da živimo lepše in svobodnejše, ker je vendar zmagalo načelo pravice. Ne vem sicer, če v onem zmislu, oziroma kako popolno, kot je to pričakovalo teptano človeštvo v onih dneh, ko je razpadla zgradba, stavljena na laž, omejenost in koruptnost. Na tisoče src je trepetalo v veselju, zmagala je resnica, t. j. socijalizem —■ demokracija. Po mojem mnenju ul socijalizem 'drugega, kot iskanje in o m o -g o č e n j e resnice. Kadar bode ■Človeštvo na tako visoki kulturni Stopnji, da bo vsak posameznik spoznal in ljubil resnico nad vse, v onem hipu bo socijalizem satnoobsebi umeven, oziroma bo logična posledica tega naziranja. Danes smatram socijalizem iz kulturnega in umstvenega stališča družabno vzgojo, ka-lere je prvotni princip demokracija. Zdi se mi, da je socijalizem s tega stališča danes malo razvit in bo treba tozadevno podrobnega dela od človeka do Človeka. Danes nam še manjka kulture, mislim namreč predvsem duševne srčne izobrazbe. Predpogoj za to je vsaj povprečna izobrazba širokih ljudskih Plasti, izobrazba, katere naši ljudje se niso imeli prilike uživati. Ni še socijalist, kdor priznava socijalizem le, da si izboljša svoj gmoten položaj, ker prav ta bi se takoj priklopil kapitalističnim načelom, če bi mu bila potom teh’ dana možnost, sl ta položaj še bolje in hitreje Izboljšati. Socijalizem mora temeljiti na velikih idejah francoske revolucije: svoboda, bratstvo, enakost. Čeprav povdarja socijalizem uolznosti posameznika napram vsej družbi, ga vendar ne oropa osebne svobode. Nasprotno. S tern, da strelni socijalizem za tem, da podružabi Produkcijska sredstva, da vsakemu posamezniku možnost, pridobivati Si sredstev za izpolnitev svojih potreb, ker odstrani na ta način abso-jntno moč zasebnega proizvajalnega kapitala. r, Socijalizem označuje današnji družabni red kot krivičen, sloneč na Kospodstvu in izkoriščanju. Kako Pravilna je pa ta trditev, nam ie pokazala v svetli luči svetovna vojna. Kaj so bile militarizaclje rudnikov In obratov, kaj izjemna sodišča, kal Preki sod, cenzura, krdela vohunov, Policistov, s katerimi je nasilstvo Poseglo y individualno svobodo ljudi, ter jih prisililo, da je človeštvo Prenašalo to gorje štiri leta! Vendar cim večji pritisk, tem večji odpor. Masa je začela odpirati oči in spo-Zjiavati krivičnost obstoječega družabnega reda. In tedaj ji je zasvetil nov evangelij in tolažil, potrta srca socijalizem. In prav zato, ker le bila ta doba vojne tako silno krivična, tako nesocijalna, tako surova napram najpreprostejšim človeškim pravicam, je bilo ljudstvo prisiljeno, staviti si vprašanja: »Zakaj in čemu tako?« in zlasti še, ker je videlo, da povzročitelji tega že zaničljivo gledajo nanj In zahtevajo z mogočno gesto: »Stopi sem in po- božj^rnHostfu Pfed mazillencem po 16 da"eS Prijelo VOd- stvo v roke, je sprejelo ta nov evangelij socijalizem ter ga bo tudi uveljavilo. Današnja generacija zahteva predvsem človečnosti. Doprinesti mora še ogromno dela, to, kar sem trdila v začetku: da potom višje izobrazbe vcepi ljudem socijalizem v srca, ljubezen do bližnjega, dolž-nostni čut posameznika napram družbi in družbe napram posamezniku. Kako naj to dosežemo? S strogo vzgojo samega sebe, s prepričanjem, da služimo pravični, veliki stvari in z neumornim, resnim de-i^m! R. St. zveza4*. Zadnje dni se ljubljanska časnika *Slov. Narod« in »Jugoslavija« zadirata z vso vehemenco v »Vojno zvezo«, ki jo hočeta svetu predstaviti kot — strankarsko socialno demokratično organizacijo. Zlasti »Slov. Narod« se je povspel do pre- čudne trditve v sobotni številki pod naslovom: »Otresti se je hočejo«, do trditve namreč, da je bilo vodstvo »Vojne zveze« v socialno-de-mokratskih rokah. Resnici na ljubo hočem pribiti sledeče: »Vojna Zveza« se je ustanovila na predlog dr. J. E. Kreka in moje osebe. V načelstvo so bili izvoljeni sledeči gospodje, ki so seve še danes člani načelstva. In sicer: od industrialcev in podjetij Jean B. Polak, podravnatelj tcb. tovarne Mandelj Josip in inžener trboveljske družbe J. Pirchan iz Zagorja — od konzumnih organizacij sodr. Melhior Čobal iz Zagorja, Alojzij Kocmur od I. del. konz. društva v Ljubija-J, ter jaz. Za predsednika načelstva se je v prvi seji na predlog Alojzija Kocmurja izvolilo mene, za podpredsednika pa Jeana B. Polaka. Po političnem pripadništvu so bili tedaj 3 člani (Polak, Mandelj in Kocmur) iz Slovenske Ljudske Stranke, 2 Iz Soc. dem. stranke ter en Nemec. V nadzorstvu so bili in so doslej: za podjetja produktov M a y e r od Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, ravnatelj W i n z i g od Portland cementne tovarne na Dovjem, ravnatelj B i 1 e k od idrijskega rudnika ter tovarnar Oassner iz Tržiča — od konz. društev pa gg. Kump od Gospodarske Zveze, g. ravnatelj Šolar od žebljarske zadruge v Kropi, sodr. Ivan Štraus Idrije ter sodr. Anton C u g w i t z z Jesenic. Po političnem prepričanju: 4 Nemci, 2 od Slov. Ljudske stranke in 2 soc. demokrata. Teda} od 14 funkcionarjev je bilo 5 Nemcev, 8 članov Slov. ljudske stranke in 4 soc. demokratje. »Slov. Narod« tedaj smatra zavod, ki je tako sestavljen, za so-cialno-demokratičen! Je to posebna metoda, ki Jo uveljavlja Ust slovenske Inteligence! Ta list gre še dalje. On kar dekretira kdo Je socialni demokrat, ter trdi, da sta gg. Žaler in Bovha bila — sodruga. Nikakor se ne drznem tega, da bi se otresel kot atrankar sodrugov, kadar zakrivijo tako nepošteno dejanje in sem seve zelo daleč od na-ziranja, da je vsak, kdor se smatra ali je »sodrug«, absolutno pošten. Tudi bi čisto mirno tako Jaz kot naša soc. dem. stranka prenesla dejstvo, da se Je kakega sodruga zalotilo pri nepoštenem dejanju, ker je to vendar čisto lahko mogoče in stranka vendar ne mor® vedeti: ali bo ta ali oni padel v skušnjavo in postal nepoSten. Toda gospodje pri »Slov. Narodu« in drugod: jaz nisem še nikdar v življenju vprašal uslužbenca, ki sem ga sprejel v službo, po njegovem političnem prepričanju. Za me je bilo glavno vse kaj drugega, namreč: strokovno znanje in dotedanja neoporečnost. Tako je bilo tudi glede Žaler Ja in Bolhe. Vem pa, da nista bila socialna demokrata in da nista bila v nobeni naši politični organizaciji organizirana. Po čem in kako Jih more »Slov. Narod« de-kretirati kot »sodruga« — mi bi bila uganka, če ne bi videl v tej trditvi nepošteno kopito žalostne politične borbe v naši domovini. Glede stvari same pa je stvar jasna: dva uslužbenca sta hotela po vzgledu vojnih dobičkarjev obogateti. Posrečilo se ie vsemu priti na sled ter sl zagotoviti polno odškodnino. »Vojna Zveza« nima nobene škod e! — »Slov. Narod« utemeljuje svoje napade na »Vojno Zvezo« in soc. dem. stranko radi neredov v »Volni zvezi« tako-le: »ml pa bi naj sedal molčali in zakrili s plaščem krščanske ljubezni lopovščine, ki so se godile y »Vojni zvezi«. To bi bilo zelo kavalirsko, politično pametno pa ne, zlasti sedaj ne, ko se postavljajo socialni demokratje, kakor da bi bili vzeli v zakup vse poštenje«. Hvala lepa za to priznanje, ki Je žalosten dokaz: kam gre sedal »politična pamet«. »Slov. Narod« spravlja tudi mestno aprovizacijo z »Vojno zvezo« v dotiko, seve, da kaže na neko razliko in pripoveduje: češ, tam Je tako, tu drugače. Konštatiram, da sta »Vojna Zveza« in Mestna apro-vizacija vedno delali v soglasju ter se zlasti v zadnjih dneh skupno udeležujeta večje kupčije. Pripominjam, da Je smešno udarjati po »Vojni Zvezi«, ki Je bila ves čas, odkar je bila pač ustanovljena, koristno podjetje za slovenske delavce. Če se je zadnje čase vsled moje bolezni in zaposlenosti drugod pripetilo to, kar se Je, bi mogel biti k večjemu kriv jaz, če se ugotovi, da nisem kot predsednik storil svoje dolžnosti — nikakor pa ni pošteno: napadati socialno demokratično stranko, ki ni prav nič udeležena pri »Vojni Zvezi« in nima z njo noben« zveze. Jaz pa selabko opravičim v vsakem o z i r u in pred vsakim tribunalom ter dokažem, da sem storil vse, kar je bita moia dolžnost! — To je tudi ugotovila že skupna sela načelstva in nadzorstva dne 9, mala. Tudi »Jugoslavija« se je utaknila v »Vojno zvezo« ter se z 1 a g a 1 a v številki dne 6. maja, da so zaprli poleg knjigovodje in skladiščnika »Vojne Zveze« še »5 drugih njenih funkcionarjev«. Resnica je, da se ni do danes zaprlo Še nobenega funkcionarja »Vojne Zveze«, ker ni biio povoda zato. Hudo je, če časopis, ki naj služi resnici, tako neresnično poroča ter s tem svoje čitateljstvo zavaja od resnice. »Vojna Zveza« je — pribijam končno — vse nerednosti konštati-rala ob pravem času, ter si zagotovila polno pokritje ter radikalno očistila, kar je bilo potreba. V Ljubljani. 10. maja 1919. Ant. Kristan. Dnevne vesti. Učitelji iz koroških šolskih okrniti v. ki so se vsled zadnjih dogodkov morali umekniti iz svojih službe-nh mest, naj se zglase zaradi izplačevanja svojih službenih prejemkov neposredno pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani (deželni dvorec na Kongresnem trgu.) Pred-lože naj potrdilo županstva občine, da so se začasno nastanili v njenem okolišu; tisti učitelji, kateri še niso prejeli še nakazanih novih plač m doplačil za čas oa 1. januarja t. 1., naj predlože zaeno revers, da bodo vrnili enkratni znesek, *ko bi se jim vsled nastalih razmer izplačali službeni prejemki dvakrat. Tudi vse reklamacije naj se priglašajo pri deželnem knjigovodstvu. Preskrbe koroških beguncev. Državna posredovalnica za delo v Ljubljani, Gradišče, ima za koroške begunce 40 mest na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Delo lahko takoj nastopijo, dobe 7 K na dan, prenočišče in hrano, oženjem pa še po 45 K za ženo in 30 K za otroke; delovni čas 8 ur. Zglasile! naj povedo, da so koroški begunci. Tudi drugi sloji, ki žele službe, naj se zglase pri posredovalnici, ki Ima podružnico v Mariboru. Vpoklic k šesttedensklm orožnim vajam. Komanaa dravske divizijske onksti javlja, da ne more nikogar oprostiti 6 tedenske orožne vaje. Vse take prošnje so brezuspešne in naj se ne vlagajo. Izvzeti so seveda tisti, ki so glasom pozivnega razglasa oproščeni. Na češkem bedo delavske kuiižice konečno odpravljene. Ustrezajoč dolgoletnim neprestanim zahtevam del. strokovnih organizacij, se je odločilo čehoslovaško ministrstvo za socialno skrb, predložiti »Narodnemu predstavništvu« osnovo zakona o odpravi delavskih knjižic. V gori omenjenem ministrstvu se je vršila anketa, pri kateri so zastopniki vseh ministrstev, trgovskih zbornic in delavskih strokovnih organizacij načeloma sklenili, da ge odpravijo dosedanje delavne, kakor tudi poselske knjižice. Na anketi so priporočali, da se uvede mesto teh knjižic državljanske legitimacije. Te legitimacije bodo izdajali politični uradi na podlagi predloženega domovinskega lista. V slučaju, da upeljejo te državljanske legitimacije, jih prejme vsak državljan čehoslovaške republike star nad 14 let. Delavski zastopniki so se posebno potegovali za odpravo posel-skih knjižic, o čemer bodo 5e raz-pravHall. Končno bo torej Izpolnjena ta stara zahteva socialne demokracije. — Čehi reformirajo na vseh straneh. V naši demokratični Jugoslaviji so take stvari za tozadevne faktorje premalenkostne, ker skrbe za vse bolj važne stvari... Pobijanje šip In Izlog v Ljubljani. V soboto zvečer se je ponovilo v Ljubljani razbijanje šip in izlog po mestu. Pravijo, da je to re-vanša za koroške in celovške dogodke. Najprej so se zbrali — razgrajači v uršulinski cerkvi in potem pred cerkvijo, kjer imajo letos ljubljanski Nemci svoje šmarnice ter so msultirali v cerkvi in tudi zunaj. Pozneje so šli po ulicah, razbili nekaj" izlog in oken, vdrli v Kino Ideal ter opustošili na Kongresnem trgu Bambergovo knjigarno, razbili Iz- 4oge pri Spieglovem bazarju in še nekaterih drugih trgovinah. No, kar so Korošci napravili, to morajo tudi Slovenci. Neumnost za neumnostjo I Korošci so shujskanl dq političnih demagogih' In po Soli. S takimi početji, če tudi uničujemo tuje blago, škodujemo največ le sebi. Koliko časa bodo pri nas še odločevali nahujskani otroci? Kljub vsem opominom na smotreno politiko in pametne delo, pri nas v javnosti še ni konca nlementom, ki jim je petoliz-tvo edino pribežališče. Za krivice se zahteva zadoščenje, ne pa maščevanje, tako delajo vsi inteligentni ljudje, in le tako je tudi mogoče priti do pametnega sporazuma in do zdravih odnošajev med narodi in državami, ki so za družabno življenje in socialni razvoj nujno potrebni. Vsi taki dogodki so pravzaprav produkt meščanske vzgoje. Drobno. — K vestem, da se pogreša par deklet Iz Ljubljane, smo prejeli nekak dopis, ki sumi, da se tu dogajajo lopovščine. Tako sta stala baje pred »Unionom« pred par dnevi dva avtomobila z laškimi civilisti kot insasi, ki so vabili dekleta, da se ž njimi popeljejo v Trst. Ena je sedla v avto, druga pa je rekla, da mora še preje domov. Opozarjamo kompetentne oblasti, ki opravljajo stražno službo, da so tudi tu pozorne. —- Kino. Vsi uslužbenci klno-podjetij, operaterji, poslovodje, bla-gajničarji-(ke), billterji, reditelji ter sploh vsi zaposlenci omenjenih podjetij se uljudno vabijo na sestanek in razgovor glede ustanovitve svojega društva za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Sestanka, ki se vrši v pondeljek, dne 19. maja 1919. ob 11. uri dopoldne v salonu restavracije Krvarič (Perles), Prešernova ulica v Ljubljani, naj se po možnosti udeleže vsi uslužbenci. Ker je v podjetjih na dan kot je pondeljek, malo prometa ali pa sploh delo počiva, naprošajo sklicatelji lastnike kinov, naj brez Izjeme dajo možnost vsem nastavljencem, da se lahko udeleže sestanka. Prihitite mnogoštevilno ter naznanite svoj prihod potom dopisnice sklicateljem na naslov: Ogrič Niko, Mestni trg 24. I. v Ljubljani, da se naroči ev. kosilo Itd. Enako naj upošljejo svoje natančne naslove ter pripomnijo, kako delo izvršujeje ter kot kaj so nastavljeni in vsled česa so zadržani. Ustanovitev lastnega društva je v splošno korist vsem nastavljencem. Vsi sloji se združujejo v korporacije, društva itd., in ker se le z združitvijo lahko doseže vse, zato vsi na sestanek! Sklicatelji: Niko Ogrič, kinooperater; Alfonz Vakselj, poslovodja; Peter Kocjančič, kinooperater: Franc Gale, kinooperater; Alojz Lnkežič, poslovodja. — Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru si je na ustanovnem občnem zboru Izvolilo sledeče odbornike: predsednik: oficijal Hinko Šiško; podpredsedniki: Bavcon Andrej, poduradnik; Megličeva Roza, aspirantlnja; Še-tina Julij, pristav. Tajnik (glavni): Tiefengruber Karol, nadoficijal; podtajniki: Fajgelj Ludovik, asistent; Novakova Nuša, oficijantka; Bezov-nik Fran, poduradnik. Blagajnik: asistent Mayer; nadomestnlca: Ra-doličeva Herma, aspirantka; računovodja: Brumec Fran, aspirant. Odborniki brez funkcij: Nadzorstvo: Selivčič Alojz, poduradnik; Slavec Ivan, pristav; Cernjač Iva, aspirantka; Ledinek Dragotin, odprav-nik; Maroh Julija, poštarlca. Pregledniki računov: Novak Jakob, kontrolor; Skuhala Jakob, poduradnik. Namestnika: Franja Škerlovnik, aspirantka in Vincene Bauman, sluga. — Gospod, k! ie zamenjal površnik v kavarni »Zvezda« v soboto med 22. in 23. uro, naj se oglasi od 12—14. ure v Soteski 10/11, kjer dobi svojega z vso vsebino nazaj. Iz stranke. Y sredo, 14. t m. ob 6. uri zvečer se vrši važna sela osrednjega odbora železničarske organizacije. Poroča sodr. Kopač. Občni zbor krajne skupine Ljubljana L »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« se vrši v četrtek, dne 22. maja ob 19. url v Mahrovl hiši, cesarja Jožefa trg št. 10. (nasproti mestnega doma) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila: a) predsednika, b) blagajnika, c) kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Predavanje. 4. Raznoterosti. — SodrugI se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Društveno vodstvo. ga učiteljišča. Še danes mi postan* toplo pri srcu, Če se spomnim, s kakim idealizmom smo začeli prej desetimi leti na skrivnem izvjat! prvotno hektografiran, nato žr-puo-grafirau in konečno litograliran študentovski listič »Slovenski ucvo-ljiščnik«. Idiotstvo tedanje bit okr a« tične avstrijske šolske uprave, ki je morilo in dušilo tedaj v mladih srcih vsak svoboden polet, razmah in razvoj, nam je naše tedanje de.c oviralo z vso rafiniranostjo in neprestano nam je grozil zabiti disciplinarni red. No, jugoslovanska šolska oblast je popravila vsaj ta zločin na vzgoji mladih ljudi in tedanje naše seme se je bujno razvilo ie-t rodilo tiskanega »Jugoslovanskem učiteljiščnika«. Obsega več ali manj nezrele poizkuse in prvenče v vezani in nevezani besedi ter poučne člančiče iz raznih strok. Umevno ie, da taki študentovski listi navadno nimajo nobene umetniške ali literarne vrednosti, imajo pa vedno svoja veliko, zelo veliko vzgojno vrednost, zato so koristni in potrebni. Od srca čestitam sedaj svojim mladim tovarišem k njihovi pridnosti, vztrajnosti in k- uspehom, saj vetn, koliko dela velja tako podjetje. V tem oziru učiteljiščniki, kakor je videti, še vedno prednjačijo ostalim zavodom, še eno pogrešam v listu, to je, da se prav nič ne pečajo z nalogami svojega bodočega poklica. Prav toplo bi jim tudi priporočil pretresati razna aktualna vprašanja, pred katera jih bo življenje med narodom takoj po maturi postavilo. To je potrebneje, kot pa žvrgoletl o petošolski zaljubljenost!. Narahlo bi jih opozoril tudi na plagijate drugega letnika »Slovenskega učiteljiščnika«. Kogar vesele taka mlada, lepa in ljubezniva stremljenja študentov, temu list toplo priporočamo, podpiral Jih bo In to zaslužilo. Fran Erjavec. Gospodarstvo, Na 4% posojilo na državne bone kraljestva SHS Je bilo pri podružnici kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani podpisano do vštetega 8. maja 1919. nad 1,900.000 K. Kultura. »Jugoslovanski učlteljiščnlk«. Prejeli smo tri številke lista, ki ga pod tem naslovom izdajajo nadebudni gojenci in gojenke liubljanske- Kako je v zasedeni Dalmaciji. iz Zadra. LDU. Dalmatinski dopisni urad javlja: Odkar je došla vest o Wilso-novi poslanici, je nastalo pri mestnih italijanaših' in pri italijanskem vojaštvu še večje razpoloženje napram Jugoslovanom kakor je bilo doslej. Italijanaši, nahujskani in podpirani od vojaške oblasti, so popolnoma zavladali v mestu. Dne 26. pr. meseca je imel občinski svet svečano sejo, s katere so poslali italijanski vladi protestno brzojavko proti Wllsonovi poslanici. Nato se je vršil po mestu sprevod, pri katerem se je klicalo Italiji ter najudarnejše psovalo predsednika Zedinjenih držav in Jugoslovane. ,V ponedeljek, 6. t. m., popoldne je bilo veliko zborovanje v gledališču, ni katerega so ltalijanaška društva pozvala »Zaderski narod«, naj prida manifestirat. Na tem zborovanju je »slndako« dr. Ziliotto, ki se je dan prej vrnil iz Pariza, kjer je bival dva mesca, imel govor, v katerem Je med drugim rekel, da bodo v primeru, ako ostane to mesto v rokah »neprijatelja«, vsi odšli, a zadnji bodo zažgali vse naše hiše in cerkve, da ne bo ostal kamen na kam nu. Tako je govoril prvi meščaj Zadra, ki bi moral v prvi vrst! skr« bed za vzdrževanje reda In miru \* teh težkih dneh. Tako je govoril župan zadrske občine, ki šteje med 36 000 prebivalci samo okoli 800Q italijanašov, In to na javnem shodtf v prisotnosti predstavnikov vojske, ki jo Je poslala antanta, da varuje javni red. Tako je pozival in nago* varjal župan sam k plenjenju, k zločinom In nasiljem proti Jugoslovan nom, proti njihovi telesni In imovin-t ski varnosti v primeru, da bo Zadet! priznan Jugoslaviji. Jugoslovanom, ki tvorijo ogromno večino 26.000 duš v občini In polovico mestnega prebivalstva, kakor to jasno dokazuje plebiscit, poslan pariški konferenci, je odvzeta od vojne oblasti vsaka možnost, da izrazijo svojo narodno voljo. Vsak sestanek, vsak sprevod, vsako predavanje je strogo, prepovedano. Dne 30. aprila so celo prepovedali zadušnice in akedimijo v spomin Zrinskemu in Frankopanu, ki sta se vršiH tudi v najhujših časih avstrijskega režima. Da dajo mestu umeten Italijanski značaj, so prepovedali vse jugoslovanske zastave, pa tudi ententine, zlasti ame« riške, id so lih karabinjer! v nešte- tih primerih zaplenili, med-tem ko italijanske v velikem številu brezplačno dele italijanske oblasti. Okoliške vasi, ki so s silo izolirane od mesta, so prepuščene nasilju brezobzirnih italijanskih častnikov in surovih karabinjerijev, ki mučijo naše ljudi na vse mogoče načine, ter vodijo naiustudnejšo ; ropagando s samovoljnim delenjem odnosno pri-krajševanjem živil. Jugoslovanski prvaki so večinoma izgnani v Italijo, a ostali narod, ki čvrsto vztraja na svojem narodnem ponosu, preganjajo in tlačijo okupacijske vojaške oblasti. Vsled teh razlogov je zadrskim Jugoslovanom popolnoma odvzeta modnost, da dostojno, na javen način pobijejo najnovejšo mi-stifikacijo italijanaške občinske klike, ki je na svojem zborovanju hotela pokazati zunanjemu svetu, kako Zader komaj čaka, da bi bil zedinjen z Italijo. Bilo jim je onemogočeno, da še enkrat pokažejo svojo čvrsto nepremagljivo voljo, da mora biti Zader kot sestavni del Dalmacije združen z Jugoslavijo. Jugoslovani občine in mesta Zadra protestirajo ob tej priliki, ker italijanska manjšina, ki se je polastila občinske uprave na podlagi zastarelih, nede-mokratskih volilnih pravil in po milosti avstrijske vlade, izkorišča sedaj izjemno težki položaj, v katerem drži vojaška oblast Jugoslovane, in si prisvaja pravico, da govori v imenu Zadra. Protestirajo še enkrat proti nasilnemu, brezobzirnemu pestopanju italijanskih okupacijskih oblasti, ki hočejo s surovo silo zadušiti vsak znak narodnega življenja Jugoslovanov, dočim podpiraj© italijanaške izrodke v vseh o-zirih ter jih ščitijo in hujskajo proti vsemu, kar je slovansko. Zadrski Jugoslovani se končno obračajo še enkrat na svoje prijatelje s prošnjo, naj brez odloga pošljejo v Zader kake zavezniške Čete ali kako zavezniško bojno ladjo, da varuje življenje in imovino Jugoslovanov, katerim vsak dan prete čimdaJje večje nevarnosti od Italijanov. Interesne sfere v Kitaju. Pred izbruhom svetovne vojne so bile v Kitaju interesne sfere raznih evropskih držav. V teh interesnih sferah so prizadete države uživale gotove pravice, od katerih so bile druge države izključene. Take predpravice so seveda povzročale dlploinatične spletke in podžigale nevoščljivost. Zastopniki kitajske republike zahtevajo na mirovni konferenci, da Kitajci sami odločijo o svoji usodi in da se opuste interesne sfere tujih držav v Kitaju. Ta zahteva je rav-jiotako pravična kot drugih naro-pov, da v mejah svoje države odločajo o svojih zadevah. In če je enemu narodu priznana ta pravica, se logično ne more odreči drugemu civiliziranemu narodu. V kitajski republiki živi do 400 milijonov ljudi. In Kitajci smatrajo gotovo vsako vmešavanje v njih notranje zadeve za poniževalno, ker govori, da Kitajci še niso zrel narod, ki zna voditi svoje zadeve. Kazni nazadnjaški agitatorji, ki so se najboljše počutili v starem Kitaju. ko je bila kita še obligatno znamenje podaništva, vporabijo vsako vmešavanje v kitajske razmere od zunaj za podžiganje neukih mas proti tujezemcem in modernim tehničnim iznajdbam. Kakšne posledice lahko povzroči tako podpihovanje, pa dokazuje jasno zadnja boksarska vstaja. Res se je od te vstaje marsikaj spremenilo v Kitaju z ozirom na politične razmere. Kitajskega cesarstva ni več in danes imamo kitajsko republiko. Ali vse te pridobitve so lahko izgubljene čez noč. če nazadnjaki dobe gradivo za uspešno agitacijo med ljudskimi masami. Če bo kitajska republika imela proste roke v domačih zadevah In ne bodo njenega razvoja ovirali vplivi, prihajajoči od zunaj, pojde razvoj z bolj hitrimi koraki naprej kot sedaj, kajti Kitajci bodo smatrali tnfezemce za njih prijatelje In učitelje in ravnali se bodo po njih nasvetih. Da je Kitaju omogočen prost razvoj, morajo izginiti interesne sfere tujih narodov v njem, ki so do sedaj precej zakrivile, da je zaostal v razvoiu. Nafnovejše vesti. Kronski svet. LDU. Belgrad, 11. Včeraj se je vrši! kronski svet. Razpravljalo se le o notranji ureditvi države, kakor tudi o zunanjem položaju, osobito o poteku mirovne konference. Posve tovanje je trajalo od 10. do 13. ure. Pogajanja za premirle na Koroškem. LDU. Celovec, 10. (DunKU.) Med včeraj v Celovec dospelimi odposlanci belgrajske vlade in med nemško-avstrijskimi zastopniki so se vršila danes pri deželni vladi pogajanja o sklepu premirja. Z nemško-avstrijske strani se je predlagalo, naj se sovražnosti takoj ustavijo in da naj ostanejo čete v sedanjih postojankah, dokler ne dospejo sklepi mirovne konference, ki jih je pričakovati v malo dneh. Zastopniki kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev so nato izjavili, da so samo pooblaščeni, pogajati se o modalitetah vzpostavitve vojaškega položaja pred 29. aprilom in da torej ne merejo uvaževati kakršnihkoli drugih predlogov. Nato so se prekinila pogajanja v medsebojnem sporazumu, da bi se dala jugoslovanskim zastopnikom prilika, stopiti z njihovo vlado v stik glede eventualnih novih jn-strukcij. , Narodno predstavništvo. LDU. Belgrad, 11. Včerajšnja seja narodnega predstavništva se je otvorila ob 17. uri. Zapisnik zadnje seje se je odobril brez ugovora. Poslanec Korač in tov. so interpelirali ministra za notranje zadeve glede prepovedi proslave 1. maja. Posl. dr. liohnjec in tov. interpelirajo o položaju in usodi prekmurskih Slovencev. Predsednik predstavi dolgoletnega člana narodnega predstavništva Milana Mostiča. Zastopniki kličejo: slava. Nato preide zbornica na dnevni red: Vrši se razdelitev v sekcije. Predsedniki sekcij se sestanejo danes ob desetih ter se sekcije konstituirajo. Nato zaključi predsednik sejo ob 18. uri sklicuje prihodnjo sejo na torek ob 16. uri z nastopnim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika glavne kontrole in njenih članov ; 2. poročilo verifikacijskega odbora. LDU. Belgrad, 11. .V narodnem predstavništvu se bo v kratkem predložila zakonska osnova o novem poslovniku narodnega predstavništva. LDU. Belgrad, 11. Ministrski svet bo razpravljal v dveh prihodnjih sejah zakonski načrt o ustavi kraljevine SHS. Kako nal se reši reško vprašanje. LDU. Pariz, 11. (DunKU.) »Agen ce Havas« poroča o političnem položaju: Cetvorica vladnih poglavarjev je nadaljevala poizkuse, da se reško vprašanje reši na podlagi režima, ki 'naj bi bil sličen onemu, ki so ga sprejeli za saarsko kotlino. Pe-torica ministrov velesil za zunanje stvari se je v petek popoldne pečala z določitvijo mej Nemške Avstrije. Določili so meje proti čehoslovaški republiki, določitev mej proti jugoslovanskemu kraljestvu pa so na zahtevo Italije izročili komisiji za jugoslovansko vprašanje pod predsedstvom Tardieuja, ki se je sestala v petek popoldne. Kakor se zdi, bo dogodek glede dodelitve mandata za nemško Vzhodno Afriko Veliki Britaniji rešen zadovoljivo za belgijsko vlado. — Nemška vlada namerava izvoliti Iste narodne barve, kakor jih ima Belgija, namreč rdečo-zlato-črno. Belgijci zahtevajo, da se te nove nemške barve ne priznajo. Odkrita zarota proti sedanji ogrski vladi. LDU. Budimpešta, 9. (CTU.) V ogrskem poslaništvu na Dunaju so odkrili zaroto proti sedanji ogrski vladi v Budimpešti in v Debreclnu. Načeloval je grof Kormany, ki je pod režimom grofa Karolyja predsedoval ogrski komisiji za premirje in bil v stalnem stiku z entento. Topovski streli naj bi Budimpešti dali znak za pričetek protirevolucije. Lovaszy bi bil izklican za ministrskega predsednika in proglašena naj bi bila diktatura. Protire-volucionarci so imeli povsod pripravljena taborišča in 6—15.000 pušk. Bilo je mnogo aretiranih; pri njih so našli načrte vseh peštanskih vojašnic in vseh važnejših javnih poslopij. Položa) na Ogrskem. LDU. Budimpešta, 11. (DunKU.) CKU. javlja: Čehoslovaška fronta: V odseku Salgotarjam smo prepodili sovražnika iz Harancsa. Sovražnik se je umaknil proti severu bežaje. V Miškolskem odseku so ogrske čete zavzele občini Ond in Berosnvad. V Jegerskem odseku so ogrske čete prepodile sovražnika iz Monosa, Mi-kosfalve in Apatfalve in ga zasledovalo proti severu. Samozavest proletarcev in disciplina se vsled tega jači od dne do dne. Na rumunski ir. Jugoslovanski fronti je položal neiz-premenjen. LDU. Lyon, 11. (Brezžično.) Iz Bukarešte se poroča: Rumunske čete, ki so prodirale v Oerski, 50 se vsled prošnje za premirje, 8 katero se je boljševiška vlada v Budimpešti obnila na zaveznike, ustavile. Po petih dneh brezplodnega pogajanja se je izkazalo, da jc bilo ogrski vladi le na tem, da pridobi časa in ruskim boljševikom, ki so dva dni poprej poslali rumunski vladi ultima-tum, nudi možnost, da vpadejo rumunski armadi v hrbet. Ko so nato ruski boljševiki pred tremi dnevi resno napadli Rumune ob Dnjestru, je Bela Kun stavil nove predloge prodirajočim armadam. Ker pa so zavezniki izpregledali njegovo igro, se je 7. t. m. pričelo nadaljnje prodiranje proti Budimpešti. Odhod nemško-avstrijslih mirovnih delegatov, LDU. Dunaj, 10. (DunKU.) Včeraj so imeli mirovni delegati v državnem uradu za zunanje posle po-razgovor. Državni tajnik dr. Bauer Je obrazložil notranjo organizacijo mirovne delegacije in državni kancler dr. Renner Je dopolnil pojasnila. Izvajanja so našla soglasno odobravanje. Delegatje se odpeljejo v pon-deljek, 12. t. m. ob 19. uri 20 min. z Dinaja in dospejo v sredo zjutraj v Pariz. Sovraštvo med nami in Nemško Avstrijo. LDU. Dunaj, 9. (ČTU.) Včeraj se je zglasilo odposlanstvo iz nemške Štajerske pri državnem kance-larju dr. Rennerju in v državnem uradu za zunanje stvari in zahtevalo, da nemškoavstrijska vlada zaseže jugoslovanska posestva v ozemlju Nemške Avstrije, da stori ta protiukrep proti samovoljnemu zaplenje-nju nemških posestev na južnem Štajerskem. Dr. Renner je izjavil, da se je v tej zadevi že ukrenilo potrebno, ter da je tudi državni urad za zunanje stvari že poizvedoval c stvari. Odredili bodo, da se obvesti Jugoslovane, da se bo smatrala jugoslovanska imovina, ležeča v Nemški Avstriji, za sovražniški predmet. Namestnik državnega tajnika za zunanje stvari dr. Klein je tudi izjavil, da se bo nemudoma ukrenilo vse potrebno, da se napravi konec samovoljnemu plenjenju posestev. Italijansko časopisje proti mirovnim pogojem z Nemčijo. LDU. Berlin, 10. (DunKU.) »Berlin er Tageblatt* javlja iz Lugana: Italijansko čosapisje enodušno obsoja pogoje, ki naj bi jih Nemčija izpolnila. Nezadovoljnost povečuje še brezobzirnost zaveznikov napram Italiji in pa omalovaževanje Italije pri razdelitvi kolonij. »Secolo« opozarja na splošno razočaranje in pravi, da jo bila vera v novo Evropo, da so se pa sanje razblinile. Pač ni nikogar, ki bi mogel pri tem dejstvu miren ostati. Zlasti bridek pa da je za Italijo člen, ki se tiče Nemške Avstrije, ki čisto jasno ignorira avstrijske pravice In italijanske interese. Poiožai na Bavarskem. LDU. Monakovo, 11. (DunKU.) Dne 8. maja so špartakovci napadli pri Leopoldovi jahalnici v Unger-strasse eskadron gardne konjenice. Eskadron je napad odbil z ognjem ptšk in strojnic. LDU. Monakovo, 11. (DunKU.) Minister za finance bivše sovjetske jepi*I like je bil dne 8. maja zvečer STf*}', an. Zahteve švicarskih mirovnih delegatov. LDU. Bern, 11. (DunKU.) Uradno poročilo javlja: Švicarski delegati so v Parizu pri komisiji za mednarodne luke, plovna pota in železnice stavili nastopno zahtevo: V mirovnih preliminarijih uveljavlja švicarska zveza pravice, kot obrežna država udeležiti se revizije aktov o plovbi po Renu iz 1. 1863. in soodlo-čevatl pri uredbi mednarodnih vodnih potov. Švica zahteva, da jo zastopata dva odposlanca v komisiji za plovbo po Renu in da se ji priznajo vse pravice obrežne države. Švica zahteva dalje, da se izpremenijo oni členi aktov o plovbi po Renu, ki so naperjeni proti interesom neobrež-nih držav, ter da se določi, da se renska luka v Bazlu postavi v isto vrsto z lukami ob morju, da se vse zgradbe, trdni in ladijski mostovi za plovbo primerno preuredijo in v bodeče tako vzdržujejo, da bo zavarovana nemotena plovba v Bazel in iz Bazla vsem deželam celo leto. Mirovna konferenca. LDU. Pariz, 10. (DunKU. Brezžično.) »Echo de Pariš« poroča: Ita lijanski odposlanci se drže jako rezervirano. V poučenih krogih so na to pripravljeni, da predsednik Wil-son ne bo Izpremenil svojega stališča. Tedaj bi Italijani sicer za tre-notek opustili zahtevo po Reki, ven- dar pa Bi zahtevali doslovno izvršitev londonske pogodbe, ki predvideva odstopitev Dalmacije, kakor tudi Dodekaneza in velikega dela Male Azije. LDU. Pariz, 10. (DunKU.) Glede Reke še ni nobene odločitve, ako tudi bi se moralo to vprašanje rešiti pred prihodom avstrijskih delegatov. Barzilai je dospel dne 9. maja v Pariz. Salandra in Raggija pričakujejo 10. t. m. LDU. Pariz, 10. (DunKU. Brezžično.) Romunija in Čehoslovaška bo imela skupne meje, tudi Poljska bo ob eni strani mejila ob Rumunijo. LDU. Versailles, 5. (DunKU.) Komite 5 ministrov za zunanje posle je uredil včeraj ogrske meje. Vsi odsekovi sklepi se odobre. Danes se baje urede avstrijske meje. Jadransko vprašanje je še nerešeno. Svet četvorice se je začel včeraj s tem vprašanjem zopet baviti. Orlando in Sonnino sta se vrnila v Pariz pod vtisom, da se reši vprašanje potom kompromisa, da dobi namreč Italija Reko po preteku gotove dobe, dočim bi upravljala ta čas mesto zveza narodov. \Vilson baje tega kompromisa ni sprejel. LDU. Ženeva, 10. (ČTU.) Alil-ranci računajo z možnostjo, da Nemčija ne sprejme pogodbe ter so pripravljeni sprejeti nemške ugovore, ter še enkrat razpravljati o spornih vprašanjih. Ti sklepi bodo potem končnoveljavnl in obvezni. VVilson ostane v Evropi do podpisa mirovne pogodbe. LDU. Versailles, 11. (DunKU.) »Information« prinaša, da se je Wil-sonov tajnik Izrazil, da je \Vilson sklenil, da ne zapusti prej Evrope, dokler se mirovna pogodba ne pod-niše, ker ni mogoče pripustiti, da bi Nemčija njegov odhod porabila v to, da bi poskušala nedopustne kon-troverze. Nemčija bi se v tej svoji nameri motila. Wilson osfane nepremakljiv prijatelj entente, posebno Francozov. Gotova domnevanja niso mogla izpremeniti odnošaiev med Zedinjenimi državami in aliiranci. Dokaz za to bodo našli v spomenici, ki jo bo poslal Wilson, kakor misli. 30. maja kongresu v Washingtonu, v kateri bo dokazoval potrebo, ohraniti mednarodno politiko nedotaknjeno. Tajnik je mnenja, da bo zapustil Wilson Evropo med 8. in 15. ju nijein. Kitajska svojim delegatom. LDU. Peking, 9. (DunKU.) Reuterjev urad poroča, da je ukazala Kitajska svojim delegatom v Parizu, da ne podpišejo miru, ki bi zagotovil Japonski pravice do Šan-tunga. Aprovizacija. Kruh na izkaznice štv. 38 peče od torka naprej g. Cizej, ker se g. Blažič izseli Iz Ljubljane. Amerikanska moka. Od torka, 13. t. m. dalje se bo prodajala v vojni prodajalni v Gosposki ulici amerikanska moka po 4 K 66 vin. kg. To moko si lahko nakupi vsaka stranka na podlagi legitimacije, ki jo ima v rokah, poljubno množino do 100 kilogramov. Pripominja se, da se bo prodajala moka zdržema več tednov, torej bo Izključeno vsako postajanje pred prodajalno. Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubllanf. (• Emam *) veliko zalogo raznovrstne železnine, kakor ključavnice vseh vrst, kovanja za vrata, okna itd., različno orodje za kovače, zidarje, mizarje ter poljedelsko orodje itd. itd.; sploh vse vrste železninski stroki pripadajočega blaga. Veliko množino imam tudi temeljne krede, grafita, raznih suhih barv in. drugih takih reči. Prodajam isto tudi v večjih množinah, dokler je dosti zaloge po zelo ugodnih cenah. Jos. Vouk-a nasl. Rudolf Simonišek * Hrastnik * iz dežele za pomoč v kuhinji in za druga mala hišna dela se proti dobremu plačilu in izdatni hrani sprejme pri Jos. Vouk-a nasl. Rudolf Simoni-Šek-u v Hrasinik-u. Sprejme se takof raznašala« ali raznašallta za Ljubljano. -— Vsi pogoji se poizvedo v upravi „Napreja“. Več tesarskih pomočnikov sprejme proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Dunajska cesta St. 46. Sprejme se takoj 2 čevljarska pomočnika za fino delo pri Josip Prešeren, Celovška cesta 82, Siškp-Ljubljana. Dražba prvovrstnih plemenskih kobil v Račjem. Dne 15. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne bo v žrebetišču v Račjem lavna dražba 22 prvovrstnih toplokrvnih plemenskih kobil. Dražbe se smejo udeležiti le konjerelci iz sodnih okrajev Ljutomer, Ormož, Ptuj, Maribor desni in levi breg, Brežice in Gor. Radgona (Št. Jurško okrožje). Za to dražbo ostanejo v veliavi pogoji, ki so bili objavljeni za družbo dne 15. aprila 1919. Kdor bi kupljeno kobilo kasneje prodal brez dovoljenja oddelka za kmetijstvo, zapade globi 6000 K Oddelek za kmetiistvo dež. vhgi prejela tudi klaino apno in razne vrste mila« blagovolite se oglasiti pri njej. GOSPODARSKA ZVEZA krompir.