Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvoetopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Nov križ v trtoreji. Prav malo Èasa je tega, da se je priielo sloAensko vinarstvo, po trtiii uši uuičeiio, zopet dvigati. Ameriške trte bo pričeli v dostih slovenskih viiiorodfiili krajih prav z veseljem zasajati ter jih s oepiži domaČih sort cepiti. Naj navad nejèi način cepljenja, katerega se slovenski vinogradniki poslužujejo, je oni, kateremu veJinio zeleno cepljenje. To se prilično lahko dela in «ponese se kaj rado — veliko rajáe, kakor pa drugi načini po kterih se cepi na suho. Kar je pa pri zelenem cepljenju k&j nadležno, je pač to nevgodno, da zahteva lepo, šolnino toplo vreme. V deževnem vromeuu ali pred dežjem zvraeue požlahtnitve se ne sponesejo; ne primejo se. Pripisovalo se je to do novejšega časa ravno preveliki vlažnosti iu pa tndi z njo spojeni hladnosti vremena. Hekio se je : tikoma pred dežjem, ali pa precej po dežju zvrsene zelene požlahtnitve se ne primejo zaradi tega, ker zaide voda mej cepič in podlago in to pa je škodljivo. Reklo se je pa tudi; dež provzroči hladno vreme in v hladnem vremenu se pa cepiči ne sprimejo. S podlagami ne rastejo. Ali sloveči, za vinarstvo sploh jako zaslužni francozki učenjak Vialla, je pa prišel do prepričanja, da slabemu vspehu zelenega cepljenja nista kriva vlažnost in lilad. Našel je glivico botrytis cinerea imenovano, katera se na mestih požlahtoitev naseli, tam gnjijenje provzroči in tako vepeh cepljenju uniči. Vlažnost in hladno vreme nista torej naravnost vzrok slabema vspehu, ampak ona dva pač le pospešujeta, da nastane hudobna glivica „botrytis cinerea". Da je temu istinito tako, dokazuje nam posebno letošnje leto. Vreme je nagajalo res da kar je bilo le mogoče. To da, tudi v lepem vremenu izvršene zelene požlahtnitve, katere so že na cepičih puSČene koščeke listnih pecljev odvrgle, ter tako fmmfm. Moli in delaj! (Dalje.) „Ah težko je ločiti se. ah težko, z Bogom rečM" To si je mislil ubogi Tomaž, ko je prišel v prazno bižo po pogrebu ranjke! Kamorkoli je pogledal . . povsod prazno . • ni nje, ne sinka, in jaz, jaz se moram preganjati sam, popolnoma 8am z — Židi! Oh! Prišla je žetev. Lepo je vse kazalo, tudi Tomaževo, toda požrl je vse žid. Lepo je spravil v kozolce obilno krme, toda za Žida, Zvonilo je poldan, staro in mlado se zbira okoli mize, on je moral stradati! Namesto njega je kosil Žid — ! tn kar so se natihoma sosedje pomenkovali, se je vresničilo. Žid je nategoval zniirom bolj in bolj zanjko okoli vratu svoje žrtve, iako dolgo, da je ubogega Tomaža popolnoma vduáil. Prišlo je vse na kant v židove roke! Po-prodano je bilo posestvo t — Grozno I Bila je noč. S par krajcarji v žepu je bil pognan Tomaž iz svojega posestva — kam? Sam, ni vedel. Prijel je memo pokopališča. Tam-le je grob njegovih ranjkih ! Nekaj ga je vleklo tje, da bi še od pesti zemlje, ki mu jo je žid pustil od njegovih ranjkih, vzel slovo in potem — kriSieai svetal „Ohl" zdihoval je na grobeh. „Vse, vse mi je vzeto. Ta gori mi je vzel najdražje Ženo, sina — Žid premoženje, mene naj pa h . . , iČ, Pojdimo po svetu 1 Tam me niiiče ne pozna, postal bom hudobnež, kakor jih je mnogo po svetu I Ja, potepuh bom ! — — — V ječi v težko železje okovan, sedi srpo pred se gledaje mož divjega obnašanja. Lasje in brada mu ježe na vse strani, kakor bi se mej seboj stepli, obraz je odet i nagrbanČenimi lici, izpod čela se svetijo grozne črne oČi! Poleg jetnika je vr6 sparjene vode in kos črnega kruha. — — „V ječi —1 Zaprt —I" mrmlja grozno sam s seboj. Glava mu pade mej roke — morebiti se joka. Vendar ne ! Njegove ustnice prokliiyajo na-tihoma, „Zaprt, kot ubijalec obsojeni" zaupije iznova Tomaž, to namreč je naš jetnik. Tomaž grozi sam s seboj, hitro se ti je spolnilo in padel pokazale, da so se prijele, so pozneje vendar le poginile — aeg-nile so. Mnogo cepièev rastlo je vže po osem dni, da tudi vže po yeè dni, pa kar najedenkrat se je uiielo giijijenje na mestih požlahtnitey, — in po cepičih je bilo. Da, opazovala se je èe celo ta prikazen, da je bil cepiř nad požlahtnitvijo se lepo zelen, med tem ko je bil na mestu požlahtnitve vže raoíno nagnjit, ako ne vie popolnoma segnjit. Tako imamo torej istinito nov, velik križ v trtorejstvu, kateremu prej ko ne pomoči ne bode. Toda k sreči napreduje pa poilahtneiije na suho tako dobro, da bodemo skorej gotovo v kratkera tako daleč dospeli, da se za zeleno cepljenje niti več zmenili ne bodemo. Kakor smo se pred trtno usjo za zasajenje novih vinogradov eyropejskih, jedno ali dyoletnih ukoreninČenih trt^ tako žvanili bilf z najboljšim vspehora posluževali ; tako se bodemo i zanaprej posluževali ameriških cepljenih bilf. Do zdaj bilo je res, da težavno in torej tudi jako drago, pridobivati take bilfe po strogo francoskem, ali kakor se tndi pravi po Kicliter-jevem načinu. Danes je pa stvar vže drugačna. Krasen letošnji vspeh v deželni trtnici pri prisilni delaliiici v Ljubljani, („Laibacher Zeitung" poroča, da se je tam od fiO do 80% požlahtnitev na ključe dobro sponeslo) — dokazuje, da se je domačinu posrečilo, francozki naČin cepljenja ter vlaganje ameriških ključev v trtnieo tako predru-gaČiti, tako pojednostaviti, da se dá kaj liitro in torej prav po ceni izpeljati. Izvirni francozki, ali Richter-jev način ulag'anja v trtnieo gre nasprotno Bi, Ko si je namreč svojo prihodnjo „službo" izbral da postane hudobnež, podati se je hotel po svetu. Vendar, da bi se ne oglasil pri krčmarju, preden otide, to se mu zdi nedovoljeno. Vstopi v gostilno, naroči „brlavke". Pokrepčan z grenko pijačico koraka naprej proti bližnjemu mestecu, ni pogleda! ne na desno ne na levo. Kar ga vzdrami iz njegovih globokih misli znani glas, glas onega uradnika, ki mu je nekoč prerokoval pogin valed obilnih procentov. „Kako je moŽ? ga ogovori, Tomaž se surovo zakrohota: „lla, dobro za obesit! Z mojim posestvom in bogatijo mi je odzvonilo." Uradnik ga pogleduje miločutno „Tvoja osoda" govori z rahlim glasom „tvoja osoda je bridka, vendar ni treba obupati I Ako ne moreš kot pošten kmet si služiti kruha na svojem, vživaj ga na tujem, močan si, delaj! Delavne roke ne stradajo kruha!" „Hm! Ako nisem mogel kot kmet, kaj šele kot dninar, hlapec? Z delom začeti, ne mika me več, sit sem ga kot riba vode, rajáe bom hodil po svetu, bom že kako se preživel, če ne dobro, pa slabo!" kaj počasi iz pod rok, kar ga ravno jako podraži in ne daje dobro vapelih požlahtnitev, kakor zdaj-ánji domači, marveč še manj. V jedni prihodnjih številk „Dol. Novic" bomo pojasnili z besedo in podobo nov domači naČio, kako ee pridobivajo cepljene ameriške bille. Danes svetujemo pa vsakemu Dolenjcu, kateri se za stvar briga, da si ogleda deželno trtnieo pri prisilni delalnici v Ljubljani, ako ga pot ije pripeje. Ne bode mu žal, da jo je videl. Kako se ubranimo Židov? To naj velja v pouk in svarilo : kamor se naseli med nami Žid bodisi kjer koli, gotovo izgine v njegovo žrelo, kar leze in gre na daleč okrog in, kadar se na.SťIi jeden, gotovo jih v kratkem privre cela armada! Sedaj nam ostaja samo še preresno vprašanje : „Ali hočemo pripustiti, da v naši Dolenjski, in sploh na Kranjskem pride tako daleČ, kakor je to prišlo v Galiciji, na Ogerskem in tudi vže na Hrvatskem;' Ali hoČemo brezpogojno pustiti svoje imetje, svoj dom in — svoje duše židu, ali ee hočemo boriti z vso previdnostjo in ljubeznijo do svoje y toliki nevarnosti se zdaj nahajajoče domovine, zoper nakane židovstva v nasi deželi? Ali hočemo to?" Ali hočemo, torej nam je upoštevati sledeč« : po vsej domovini okrog moramo raznesti tužno vest, da je zid v deželi, da je nevarnost tukaj, ne manj Sa, kot je bila ona, ko je pro- „Skoda za te; pa, tvoja glava, tvoj svet, kakor si boà postlal, tako boš ležal! Z Bogom!" „Hudič naj vzame vse!" zarohni Tomaž. Krejieta vsak svojo pot. Tomaža je dolga pot in govorjenje vžejllo, lorej zopet stopi v krčmo. Sedel je pri mizi cel dan ; vsakemu je pripovedoval, kako je bil nekedaj bogat, zdaj pa — s trebuhom za kruhom, Abrahamovi sinovi so ga vzeli v svoje naročje, toda pritiskali so ga tako neljubo, da so mu vse, kar je imel, iztisnili. Pustili so mu samo ubogo kožo. Proti večeru se je začela krČma polniti z vsakdanjimi navadnimi gosti uradniki, kupci itd. Tomaž prenapolnjen vinskega duha zaspi pri mizi in začne smrčati. Gostje ga kmalu preženo iz hiše. Tomaž poplača svoj dolg ter hoče oditi. Ko pa misli stopiti čez prag, strese se samega strahu — prihajal je žid, njegov krvoses. Hoče steči, toda noge mu odpovedujejo, hoče se ga ogniti, toda srd v srcu mu tega ne pusti. Krčevito stiska roke, ne more se premagati. Skoči iia sovražnika svojega in divje se peneč govori, vpije, tuli: „Me li poznaš, ti pijavka! „Kaj bi vas ne!" odgovori mirno skopuh. dirai v našo Dolenjsko krvoločni Turéin in nam požigal domove, ter moril vse, kar je dosegel, ali pa vlekel v kruto sužnoat seboj. Ravno tak sovražnik je iid, kakor Turiin ; tiuii žid nam bode uničil domove, ker nam jih bode vzel zvijaino, tudi Žid bode jemal naSi najsvetejèi svetinji, vero in narodnost, tudi on bode vlaČIl sčasoma naee otroke v kruto sužnost, tudi on nas bode moril, čeravno bode umor njegov dolgotrajen, ker bomo umirali od gladu, v tem, ko se bode on bahato masti! od naáih žuljev in se vozil v svitlih kočijah mimo iiae, v praliu se ob njeg'ovem yozu plazečih. Nadalje je treba, da se org'aniïujemo za vojno proti židovstvu na vseh posta-jankah in to se ima zgoditi sledeče: Povsodi se mora buditi zaveat o pravi nevarnosti židovstva za krsČanski svet, budi se naj zavest, da židu ni nič druzega sveto, nego denar in, da brez pomisleka žrtvuje denarju naÀe cerkve, našo vero in naso nedolžnost, eamo da je v njegovo korist. Kjerkoli se začne ponujati in vsiljevati žid, treba je nevedno in lahkomiselno ljudstvo poučiti, da se ne bode dalo zapeljati zvijačam in sladkim zanjkam Židov ali sploh ljudij, ki bodo morda za boren zaslužek delovali Židu v korist, kajti t ud i^ mi Slovenci nismo brez takih ljudij. Zidu ne dajajmo niti najmanjšega povoda, da bi se nam približeval. Zid po svojih agentih natančno izve, kdo izmed nas je zadolžen ali v denarnih zadregah, in ob tacih prilikah je takoj pri rokah. V hišo ti prinese denar in te prosi, da „Kaj pa hočete od mene"/ Jaz sem vam posodil; zdaj sem plačan, torej nimava nič več skupaj." „Vi ste plačan, jaz pa Še ne! Bom si zdajl*' zareži^ srdito Tomaž. Žid se ga otepe, ter skoči v gostilno in se vsede k svojim prijateljem. Tomaž za njim. .Gospodje 1" peni se pijani Tomaž, „jaz vam hočem kratko zgodbico povedati. — Bilo je pred dvemi leti, ko sem jaz v tej krčmi sedel kot imovit kmet. Moja biâa je pogorela, rabil sem denar, in tedaj se mi ta žid ponudi, da me bo založil z denarji, katere mi je dal na posodo — po 48 procentov, tn zdaj sem jaz revež pognan iz hiee, ta se pa masti z mojim lepim gruntom." Zid se mu Škodoželjno posmehne. Tomaža pa to silno razkaČi. Eiivje zakolne, zažene se na nasprotnika ter ga podere z nožem na tlal „Tukaj imaàl" kriči ves besen, ko se žid valja v svoji krvi ! To se je tako nagloma zgodilo, da okoli stoječi ěe pomagati niso ûiogli Tomaž pa le áe kriŽi: „Pijavka, imag 11 dosti? Ha ! ali ni nobenega, da bi me gnal v zapor?" Ni bilo treba dolgo časa gledati. V eni uri je sedel Tomaž dobro vkljenjen v ječi. — (Dalje aledi.T denar vzame», plačaš pak kadar hočeŠ, ali moreŠ in kar brez obresti — gorje mu, kdor posluha tako sladko petje! Izgubljen je! Áko se nahaja kdo mej nami v denarnih stiskah, preudariti moramo, kaj bi se ukrenilo, da ga obvarujemo židovskih zanjk ; morda se da nekoliko potrpeti od strani upnika, morda se ta odpove svoji zaprav-Ijivosti, Najbolj pa bi pomagalo v takih zadregah slovensko gospodarsko društvo, ki naj bi se Čim preje ustanovilo na Slovenskem. To bi bilo močan jez židovskemu navalu. Smelo rečemo, da v nas materijelnega pro-padaiya ni tolikanj kriva pravcata beda, nego duševna osamlenost naàega ljudstva. Ako človek nikoli, ali le malokdaj pride v dotiko z resnično omikanim poštenim prijateljem, gotovo zastane v blaginji. Koliko kmetij bi se rešilo dolga in pogube, koliko posestnikov, ki so uže na pota pijančevanja in zapravljanja, vrnilo bi se zopet od propada, ako bi imeli priliko, duševno bolj živeti. Človeški duh uže po naravi potrebuje vspod-buje po drugem duhu, ako hoče živeti, Ali se nam pri premišljevanju vseh tib stvarij ne zdi kar samo ob sebi potrebno, da se duševno bolj približujemo? Ali se nam ne pokaže nujna potreba, da se zbiramo večkrat v nekakih malih taborih, danes v tej, jutri v drugi vasi, ter da sliSimo ob tacih prilikah govoriti zavedne in izomikane poštenjake, ki nas poučujejo in d rami j o za to in ono blago, česar je nam samim bilo Še neznano? Pri tatiih prilikah se mnogo lahko po,svetujemo, n. pr. glede gospodarstva, kako bi se zboljsalo zemljišče, kaj bi se dalo koristnega upeljati na posestvu i. t. d. Sadovi, ki jih bodo rodila taka zbirališča, se bodo prav kmalo pokazali in v kratkem času bode sprevidel vsak udeležnik tacih shodov, kako silno potrebni so uže bili, da, potrebni si, nego suhi zemlji dež I In taki shodi bi bili Židu to, kar je deročemu volku luč i a godba, kajti, kakor se volk boji luči in godbe, tako se boji Žid duševne zavesti Človeka, kterega je hotel spraviti v svoje mreže. Le ondi žatije Žid in se masti, kjer je ljudstvo nezavedno in nesrečno, kajti ondi se približuje hinavsko kot navidezni rešitelj in ondi mu je plen zagotovljen! (Dalje sledi.) Kaj jo novega po avstrijskem cesarstvu 1 Na MažarSkem sedíy Čakajo, da cesar potrdi predlogo civilnemu zakonu. Zoper to predlogo in sploh zoper sedanjo liberalno vlado, katero vodijo le židje in framasoiii, je grof Ferdinand Zichy Y imenu konservativcev napovedal hudo vojsko. Po deželi ae sniýejo razni katoliški shodi Čeprav se jim delajo vsakorsne ovire, vendar se jih ode- ležuje ogromno ljudi. Sv. Petra dan je bil tak shod v Požuiiu, kjer se je seělo nad 6000 ljudi. Govorilo se je v mažarskemi, slovaèkem in nemškem jeziku. Navdušenje je bilo velikansko. Ljudstvo je bilo pri nekaterih besedah do solz ginjeno. — Nekaj dni pozneje je bil enak shod v Nitri. Tu je koncem (govorov nastopil priprost slovaški kmet, ki je svojim rojakom po domaèe povedal, kaj vlada namerava s civilnim zakonom. Ko je konřal svoj poljudni, zanimivi govor, ploskali so mu burno vsi Mažarji, Slovaki in Nemci, in ple-inenitaži so mu èastilali. To je bil prvi sluíaj na Ogrskem, da je priprost kmet nastopil kot govornik. — Framasonska vlada na Ma/.arskem bo, kakor se kaže, vendarle nekaj dobrega provzroèila zoper svojo votjo in namero. Kouservativni Mažarji eo se jeli druíiti s Slovaki, Nemci, Rumunci in Hrvati. Potemtakem sčasoma slovanski narodi med Mažarji pridejo do narodne jednakopravnoati. To nam zopei oSitno spričuje, da liberalizem je sovražnik vsake svobode. katoliSki konaeryativizem edini podpira pravo prostođt. V Galiciji je te dni deželna razstava y Lvovu Mnogo državnih poslancev ee je peljalo tje. Pri tej priložnosti se je pokazalo, da se Poljaki vedno bolj nagibajo k liberalni levici. Na Goriškem sta se nenadoma sprijaznili dve slovenski stranki, ki sta. se dolgo ćaea vojskovali med seboj. Vprašanje pa je, bo li ta mir kaj řasa trajal ali ne. K^ je novega po Širokem svetu? Na Francozkem imajo sedaj mnogo sitnosti z anarhisti ; kmalo tudi v Italiji. Veè sto so jih Že zaprli. Novi predsednik republike Kaz'mir Perier je dobil že vež grozilm'h pisem, da bodo tudi njega umorili. Zadiye dni je bilo zopet nekaj mož od anarhistev pomorjenih. Perier je sicer dober in trezen mož, a mnogi Francozi ravno zaradi tega zanj ne marajo. Horda v kratkem odstopi od svoje službe, ko bo spoznal, da ni mož sreèiio vladati. Srbski kralj je te dni obiskal turškega sultana v Carigradu. Hoíe se menda s tem svojemu sosedu nekoliko prikupiti in Bolgarijo izporiniti. Na Siciliji ljudstvo silno strada, kakor sploh po celi Itaiiji, a vlada nima kje vzeti denarja, da bi pomagala. Plde se nam: Iz Leskovca. Zopet vam moram poročati iz na-âega kraja nekatere žalostne novice. Nedavno je v Kobilah pokončal ogen jedao hiSo in poitil brez strehe neko žensko i otroci. Pa to bi se se preneslo, ko bi ne bilo liujega. V Leskovou se je zadnji čas naselila vsa nesreča. Velika reva je najprvo naša šola. Imamo sicer trirazrednico, toda le jednega g. učitel «. V začetku šolskega leta smo imeli nekaj tednov tr gosp, učitelje, kakor se spodobi, pa kmalu so nam jedne^a vzeli, ne da bi se jim zdelo vredno nam poslati drnzega. Tako sta podučevala na aaàej trirazrednid le dva gospoda toliko času, da so nam poslali neko gospo kot zaČa,sno pomoSnico. Pa tudi tako ni dolgo ostalo. Kmalu potem, ko je jeden g. učiteljev postal nesposoben za poučevanje, omagala je tudi omenjena gospa, in zopet imamo na trorazrednici samo jedno učno moč, Bog nas je obiskal zadnji čas tudi z boleznijo, in ker sta zdravnika konstatovala pri nekaterih vročinsko bolezen, so zaprli aolo, ki je celo leto prav žalostno životarila. Zaprli so tudi nekatere gostilne. Zdaj je aamo v Leskovcu okoli 60 bolnikov. Tudi cerkev imamo precej zapuščeno Stolp se nže komaj drži po koncu. Treba bi jo bilo temeljito popraviti, pa ljudje nekaj ne morejo, nekaj pa tudi nimajo veselja, od drugodi pa tudi ni zdatue pomoči. Vojaki zadnji Číís prav pridno streljajo nad Leskovcein, tako da se okna tresejo, vendar se pa zaradi bolezni niso nastanili v Leskovcu, ampak v okolici 1 0[t sv. GrôBOrija pri Sodražici. Duó 8. julija to je v nedeljo popoldan ob polu dveh, nastal je pri nas silovit vibar z obilím naglim dežjem, gromom in treskom. VisokoČastiti gospod župuik Ivan Brenče ima navado v prvi klopi v cerkvi, najmanje od ene ure do dveh popoldan moliti posebno cb nedeljah in a je šel iz klopi stijo pripravljat nuti pred dvema stranta in švigne praznikih — a ravno v nedeljo 8, juli; kake Itiri iidnute pred dvemi v zakr se za krši-auski nauk — a glej ! dve m udari strela v zakristijo ter omami min po zakristiji med gosp. župnikovimi nogami, odnese zakristijski prag in pesek od zida, rani gosp. župnika in mežuarja, da sta krvavela; iskra švignila je tudi v cei'kev ter pred altarjem, ko so otroci čakali krščanskega nauka, vse omamila in enega desetletnega fanta ubila, zraven stoječega pa toliko omamila, da sedaj ne mora Se na noge. Ubiti fant iz ŠkrlOvice, živel je áe toliko časa, da so ga v iarovž odnesli ter gospod župnik mu dal odvezo in djal ga v sv. olje, potem je pa umrl. Ravno tam, kjer je v klopi sedel prej gospod župnik, je strela obiskala isto klop ter jo razcepila, in svetilničoi di-ža Gospod župn k altarju, videl vendar ni si misli od tal do vrha ranila, k, ko je prišel iz zakristije v cerkev o aicer omamljene ležeče Šolarje, , da je kdo du smrti zadet ter ljudi tolažil; a ko so ga ljudje videli na levem licu zlo krvavega, kar v naglici sam opazU ni, postal je jok m ječanje. — Ko je ljudi pomiril in potolažil — udari strela zopet v bližujo hruško, a vendai- brez posebne škode. Za ubitega ianta je gospod župnik preskrbel v njegovi „Fištrni," to je v di-užinski sobi vse najlepše, da je ležal med lepo vrejenimi cvetHcanii, kojih ima gospod župnik v obUem gtevilu. Ubiti ndadenič naj za nas Boga prosil Tri metre dolgo držalo pri svetilnici, bode najbrž poškodovauo obdržano vsakemu v spomin, da se spomni izreka: „Bog na« varuj nagle in nepreviđene smrti!" Iz Severne Amerike — nam poroča rojak, bralec našili „Novic" prav žalostne reči. Pravi med drugim : Dragi rojaki srečni ste, da ste v svoji ljubi domovini, zakaj strašne reči se tukaj godé. Kakor zaano, je pri nas obdni štrajk, to je delavci nočejo delati, zahtevajo veïe plačilo — poaebuo v premogo-kopih počivajo. V n;vSem mestu La Salle je pi-eiiehalo po Tseh Jatnali zaradi pičle plače, katero so knapi dobivali. Neksitere pa so zapazili 22. maja, đa hodijo skrivaj delati Ne delajoči pa so plaJiili ua iije; uni, ki so delali zunaj, so zbežali, tri so ujeli ter pretepli. Na to so planili nad kancelijo, zgrabili nadzornika jam in njegova pisarja ter je grozno pretepli. Nato so prisilili strojevodjo, da jih je spustil v jamo, vse tamo delajoče knape bo strašno zmlátili. Sv. Resnjega telesa dan so zo[)et delali nekateri v drugem „šahtii". Stražilo jili je dvajset policajev. Knapi so planili na-nje, streljali se za bežečimi, euega kar 9 kamenjem podsiili, okoli pi-einogokopa pa so pobili vae, kar jim je priálo pod roko Poslali BO delodajalMm v pomoč 700 vojakov'; ali mesto jih ni hotelo sprejeti, češ, knapi niso nié krivi, ampak posestniki jam, ki premalo plačujejo. Vojaki so se morali utaboriti zunaj mesta. — Obljubili so 40 dolarjev njemu, ki pove, kedo je na policaje streljal. Neki nesrečnež se je dal speljati; knaiii so zvedeli, ga obsodili in precej obesili. Govori se, da se mir kmalu povrne. Bng daj, da neha grozno razburjenje duhov. Ako povilftjo plačilo, kakor je prav, bode brž dobro, sicer pa Auierikanec ne praâa veliko ZA postavo. Ne rečem, da je to prav, ali povem samo, kako da je. Bodite srečni v lepi domovini! Iz Cleveland Ohio Amerike. Moram si Čas vzeti, da poročam Čitateljem „Dol. Novic" o tukajsnem položaju. Da je že lannko leto bilo tarnanje slišati od tukaj, to Vam je že znano, pa tudi letos se ne moremo prav nič pohvaliti. Ves čas traja štrajk do štrajka, enkrat v eni tftvarni, dnigokvat v drugi Toda glavni Štrajk pa delajo rudokopi že veČ mesecev po splošni Severni Ameriki. In sedaj že neke tedne stoji veliko továren, in ako le še par tednov ne bodo hoteli delavci delati za znižano plačo, katero so jim že přetečeno leto oderuSki kapitalisti odtrgali, bodtt vstavljeno vsako večje ali manjSe delo. — Tudi pri blagu je jako nizka cena, in to zaradi slabega zaslužka v Ameriki, ker delavec se ne more več ponašati z anierikauskiini cekini, pač pa se vlovi še baker in kak nikel. Torej si je mogoče kupiti prav čedno obleko za dva do tri dolai-je (en dolar se tu računi kar pri nas eden goldinar ali dve krone.) Kupil sem si srajco za 19 centov; (en cent je kar pri nas eden novčič.) Različno platno po prodajaluicah velja 1, 2 do 3 cente jat, (ali kakor je bil nas stan vatel). — Sol je tako po ceni, da Če Človek na_ dan le eden tolar zasluži, in če za en tolar soli kupi, io ima ena oseba za celo leto popolnoma zadosti. He najcenejše je pa usnje. Kupil sem si jako čedne, močne čevlje, ki bi bil moral dati v Ljubljani za nje 7 gld, tnkaj pa 87 centov (pri nas 87 kr). . Dasiravno je vse tako po ceni, vendar je že m bo Še marsikak terden in priden mlad delavec prišel v staro domovino z raztrganimi čevlji in s ponošeno suknjo. Dasiravno ni bil pijanec, ni bil igralec, ampak glavni vzrok je: Delani mogel dobiti! Z^odi 8e lahko, da sta dva delavca skupaj na stanovanji in sicer eden že pri šestdesetih letih, drugi pa 20—30 let star. Prvi bode laliko prislužil na mesec po 40 do 60 tolarjev(ali 125 gld. avstr. velj.); drugi pa 20-30letni mož pa, ki je vstrajen za vsako delo, hi ki s solznimi očmi prosi posestnika, da bi mu dal delo, pa se za tobak ne zasluži, kajti razmere so tukaj čudne m »«popisne, DomaČe vesti. •(Na novomeški gimnaziji) se je leto sklenilo včeraj 14, t. m. s slovesno službo božjo v frančiškanski cerkvi. Prec^ po tem pa ao se sprejemali iiĚencí v prvi razred. Koliko jih je napravilo dotični izpit še ne vemo. Dijakov je imela gimnaz^a koncem leta 179. Med temi j« dobilo odliko 20, prvi red 116, tretji 3, ponavljalo pa jih bode Čez dva meseca 23. Iz tega vidimo, da je vepeh prav dober, morda vže mnogo let ni bil tako povoljen. čtijenio, da so se letos odlikovali naši gimnazijalci v pridnosti in vedenju mnogo bolj nego prejšnja leta. Prav tako. Le iz dobrih mladeničev more domovina pričakovati vrlih, značajnih mož. -(Kapelica božjega groba) pri Novem Mestu se pridno popravlja; krov je vže gotov. Gotovo moramo biti hvaležni gosp. J. Krajca, da nam je ohranil umetni, lepi monument iz starih časov. Pokažimo pa h\'aležuost s tem, da delo po možnosti z doneski podpiramo! (Prihiši katoliške d ružbe rokodelskih pomočnikov) se (3ela dovrsujejo — predenj preide ta mesec, bodeže gotovo vse. ,S l.'ï. septembrom začne v lyej delovati dijaška kuhinja. Toda koliko bode Še preskrbeti razuu prostorov, ki se sedaj izvršujejo. Koliko se bode še potrebovalo novcev. Radi tega vnovič prosimo mladinoljube, spominjajte se novomeške dijaške kuhinje! (V Trebnjem) jev noči od 9,—10. julija jela goreti farovžka šupa, pa so ogeiy še o pravem času opflzili in pogasili. Takoj potem pa se je ynela TJre-karjeva pristava, ki je vsa pogorela ; ž njo vi ed tudi 13 glav živine. Škode je par tisoč. Lani ravno v tem času je tudi nekdo požigal. Najbrže dela letos to nesrečo ravno tista zlobna roka. - (V Krškem) se 29. t. m. odkrije spominska ploâia Valvasorju in spomenik Hočevarju. (Katoliško politično društvo) za ]:)o-lenjsko, napravi, kiikor Čujemo koncem meseca avgusta shod na Belokranjskem. Gotovo moramo društvo v tem le hvaliti, kajti odkritosrčno povemo, da smo vže tiižko Čakali, da ae društvo vendar kako oglasi. — Dandanes je treba delati, delati mnogo, zlasti tudi po Dolenjskem, ako hočemo, da svoj nuli narod pridobimo, ali bolj prav obranimo veri in narodnosti slovanski. Dobro vemo. da je naŠe ljudstvo doslej sploh dobro, pošteno, kakor so bili vedno naši očetje ; toda potrebno je poduka. Kazati mu moramo nevarnosti, ki mu prêté, bodisi kakor koli kazati pa tudi sredstva, katerih se mu je poprijeti, da si osvoji časno in večno srečo. Zato imamo pa razun naših časopisov prav posebno javne shode. Vsako leto naj bosta dva javna shoda kakor je bil lanski v Novem Mestu, in prepričani smo lahko, da bode narod z nami in za nas, izobražen, veren in res domoljuben. Mislimo le, koliko je dosegel z javnimi shodi O Conel za svoje Irce i Toda treba je, da se vrii možje žrtvujejo, da delajo, ne gledajo niti na desno niti na levo. — Treba je pa tudi, da se vname veče zanimanje za katoliško politično društvo. Kakor smo pozvedeli, še jako mnogo dolenjskih domoljubov ni pristopilo, od katerih bi bili pristop najprej pričakovali. Ne držimo križema rok! (Posebni vlaki na sv. Visarje in Marijo Pomagaj) po Jako znižani ceni, vozili bodo iz Celja, Brežic in Novega Mesta, kateri se v Ljubljani »družijo, v soboto 28. julija zjutraj. Nazaj grede ho sedaj moft brez vsake doplače tudi Marijo Pomagaj obiskati, kar do sedaj ni bilo. Romarji ae bodo vsprejemali do Lesec-Bleda, ua vseh vmes ležečih postajah, Zaradi Tsporeda vožtye, cene in cerkvenih slavnosti, kakor tudi zaradi voznili listkOY, blagovoli naj se vsakdo kmalo obrniti na „odbor za potovanje v Ljubljani, Marijin trg st. 1,," ali na gospoda DragtHina Hnbar-ja v Celji, L. Schventoer v Brežicah, J. Krajec v Novem Mestu, ter so slavni župnijski, občinski in poštni uradi kakor tudi drugi podjetju naklonjeni, uljudno proseni, s pojasnili in prodajo voznili listkov v večjo udeležbo pripomoči, naj to f-akoj odboru naznanijo, da jim vse potrebno pošlje. Neprodani listki vzamejo B€ nazaj, ter troski in trud hvaležno poravnajo. (Preineniba.) Podçrajsko župnyo (Meliovo) je dobil g. Ivan Oesenj, kapelan Moravski. (Sklep šol.) Štirirazredna deška ljudska šola v Novem Meatu je sklenila dué 14. julija svoje šolsko leto. Kakor je razvidno iz letnih poročil, je šolo obiskovalo v začetku šolskega leta 195, koncem pa 193 ačeiicev, izmed kateriii je 143 sposobnih za bližnji višji razred. — Trorazreduo dekliško šolo je pa obiskovalo 136 nćenk. — Stirirazređuo ljudsko šolo v Metliki pa je obiskovalo koncem leta 194 učencev in 176 nčeuk. Obrtno nadaljevalno šolo Pa 59 iiiencev. — V Franc-Jožefovi ljudski Soli v CrnomJji pa je bilo koncem šolskega leta 222 učencev in 180 učenk. (V Trnovem) na Notranjskem se je 3, junija popoldne vršil shod katoliškega političnega društva za Kranjsko. BeŠlo ae je ogromno l,jiidstva iz okolice. Govorili so dr. Y. Gregorič, dr. J. Šušteršič in A, Kudolf. Vse govore je ljudstvo z velikim zaniniHujem poslušalo in glasno odobravalo. Nekateri zagrizeni liberalni možje BO skušali šiloma ahod preprečiti ali vsaj razgnati. Najeli so neke škripaće, ki so prišli poslušalcem za hrbet in delaii hrup, da bi se govoniikove besede ne slišale. Slednjič jih je postojinsiti okrajni glavar saai pregnal. To je pristna liberalna olika, s katero se naši liberalci povsod odlikujejo. No, vsak pameten človek lahko ve, da s tem le sami sebi Škodujejo, Kam bi Slovenci zašli, ko bi jim taki možje vladali, („Banka Slavij a") v Pragi je razposlala letno poročilo za 26. leto svojega delovunja. Pnča nam, da banka res stoji na jako trdnih tleh, da je torej povsem zanesljiva, (Na Brezjah) imenitni božji poti na Gorenjskem je vsaki dan ob eno četrt ua deset sv, maša, vsako nedeljo pa ob pol enajsti un. — Ob Marijiiih praznikih pa je služba božja tudi zjutraj ob pol šesti uri, (Samomor.) V Podlipi, župnije Ajdovec, obesil «e je pred tremi tedni oženjeni celozemljak Jakob Erjavec. Zginil je bil dné'lS., in našli so ga dné 17. prêt. m. v gojzdu na košati bukvi za vi-v obešenega. Vzrok je bil periodično nastopujoča slaboumnost, ki se pri tej hiši od nekdaj spričuje, kajti njega pokojni brat je do 22. letu svoje starosti in smrti v sami debeli srajci okoli hodil, ker ni trpel nobenih hlač. ~ •{Strela) je vdarila pri Sv, Gregorju 8. t. m. v cerkev. Ubila Je jednega otroka, enega poškodovala, več pa jih vrgla na tla. • (Letina) nam sploh kaže lepo. Sena in sploh krme se je dobilo toliko, da poprej vže več let ne take množine, Tudi žito, sadje in trta (vsaj po nekaterih goricah) obeta dosti dobro. Živina ima veliko ceno. Srečni so tisti, ki 80 jo mogli prerediti čez zimo, kajti kupec jim ponuja sedaj veliko večo svoto, kakor poprej. Kupujejo domači, zlasti pa tujci, Nemci in Italijani,^ ki segajo posebno po konjih. Konjski 1. sejm na Bučki je bil tako dober, da najstarejši možje tacega ne poumjjo. lÎHzne vesti. * (Toča) je pobila 25. junija po Notranjskem in na Primorskem. * (V Gradcu) je razsajal II. t. m. liud vihar, ki je razrušil veliko hiš in poškodoval mnogo ljudi. ~ V Carigradu pa je bil isti dan dvakrat močen potres, govori se, da je kacih 100 oseb ali ubitih ali poškodovanih. Več luuuar (turških stolpov) ee je podrlo. * (V Ameriki) se Slovencem slaba godi, kakor toži dopis za dopiaom. Časniki pa poročajo, da štrajka več tisoč delavcev na železnicah, y tovarnah in v rudnikih. V.?e gre navskriž. Zlasti v Chicagi je hudo. Ubogi rojaki izseljenci so prišli res z dežja pod kap. -f (Umrl) je 14. juuija mariborski prelat Frančišek Kosar v Iki blizo Řeke, kjer je pokojni iskal zdravja v morskih kopelih. — Pokojni gospod je bil od prve svoje mladosti do zadnjega izdihljeja veren sin svoje domovine — zvest Bogu, udau cesarju, ljubeč domovino svojo. Bil je istinito pravi učenec svojega škofa, nepozabljivega Slomšek a. — Bog daj Idil- njegovi blagi dušil * (Tacih je malo.) Bilo je v Londonu, glavnem mestu Angleškem. Neka plemenita, obče znana gospa se vrača domu od svete mase, ker je bila ravno nedelja. Na ulici pa zapazi ženo pometalko, katera popolnoma brezskrbno nadaljuje svoj posel in se ne zmeni ne za Gospodov dan, ne za memogredoČe, Kar etopi pred njo omenjena gospa, tei' jo praša prijazno, pa resno: „Ali ste vže biîi danes pri sveti maši?" ~ „Nisem bila", odgovori pometalka, — „Le hitro pojdite, da ne zamudite", veli jej gospa. — „Ne vtegnem", reče žena, „ne smem, moram tu pometati". — „Tako?" pravi vrla katoličanka. „Ako nimate druzega zadržka dajte meni metlo in idite urno k sveti masi; ta Čaa vas bom pa jaz nadomestovala". In res, vzame ji metlo iz rek in začne po ulici pometati in pometa, dokler se una ne vrne iz cerkve. Smešnice. (Dober svet). Gost je dobil v gostilni račjo pečenko, v katej'i je bilo po koži še dosti peresc, Ilačuu je bil dve kroui. — „Povejte gostilničarju", odvrne gost natakarju, „naj sknbe svoje race t.ako dobro, kakor skube svoje goste". (llanje zlo). Mož: „Znorel bom zavoljo otrokovega upitja". — Žena: „Mu bom pa kaj zapelal" — „Mož: „Nikakor, raje naj upije!" (Dober zagovornik). Doktor je zagovarjal tatu tako-le. Gospodje porotniki, pomislite, diija vlomil v hišo v trdi noći, ko se kaj težko loči, kaj je moje, kaj tvoje", (Nepoboljšljiv). „Ne pijte toliko piva, gospod gosar! Vidite, ena sama kupica nepremiŠ^eno užita, je že marsikateremu živUe vzela, — vi pa pijete vsaki dan 12 do 14 kupici" — „To je res, gospod doktor, pijem prav premišljeno". (Hvaležnost), „Ne morem biti Btarišem dovolj hvaležen, da so me dali v mladosti godbe učit!" — „Zakaj?" —. „Ko bi ne bil danes zastavil svojih gosli, bi ne mogel sedtti v gostilni I" Za kapelico Božjega groha bo darovali: Ctg. Viktor Rû)ir)nan, tovaniar v Ljnliljaui 10 gld. — Karoi Iloainftn, gostilničar 8 gid. — Earol Kriitof, nadufitejj V v MiniipeSi 1 glđ, — Vea gospodarjev je tudi darovalo lea ali vožiýe; njih imoim kasneje prioličiino. Darovi za napravo dijaške kuliinje v Novem Mestu: S. pl, Sladovie 10 gid. (zadujii je bili) iiatisiijano po pomuti 5 ffld.), I. Hladnik 1 gld., GrossuiEum 1 t'id., Bruner i gld,, dr. Vavpotiů 5 gld., Noiuieuovaii 2 gli., P. Ladislav lirurat 3 gld., prof. Fon 2 gld., Ntivňk 2 gld., Jeraj 2 gUl,. Peteliu 2 gld., iftjdiga 2 gld., P. Piaerikani;ke budllnice. dvl-carsklh, „System GtashiJtte*' in srebrnih Tulla-Iepnih ur za gospode in dame, kakor tudi srebrne verižice. Triporoi^a se najtoplejše si. občinstvu (139—1) Franz Balleg, urar v Žužemperku. iiesMsetgg je T Kandiji pri Novem Mestu, obsega dve prostorni sobi in vse gospodarske prostore ; vse v dobrem staniu Poleg hise je mali vrt iii njiva za osem mernikov posetve. Već se izvé ravno tam. Terezija Stanièe, g^o-it_Kapdija 3t. 34. Stanovanje. v Novem Mestu na stari pošti je lepo stanovanje, obatojete iz treli sob, kuhinje itd. Odda se lahko 1. oktobra. (i44_ïj Mlin s 4 tečaji, stopami in žago se dá v Št. Rupertu na Dolenjskem iia 3 leta v n^em. Naienmiki naj se oglasijo do I. avgusta pri goapej Sofiji ákedl, odveuiikovej vdovi v Novem mestu. _<119-») MiÊ: Zemljišče na prodaj ^ v Razdrtem, Št, Jernejske fare, obstojefce iz liiss in gospodarskih poslopij v dobrem »tauuj dalje nad ^ 20 oralOY Bjiîjitraïiiiioî íq hoste. M Već pove lastnik (118-3) Matija Rajer. Razdrto, poâUt Št. Jernej. Franja Hopas naznanja a tem, da je otvorila v Kutnarjevi hiši st. 78, svojo proôajalQicû z Ktclo io iire^ajenino ter se priporoia slavnemu obíinstvn s pri-stavkom, da bode vedno najboljše blago po nizki ceni na razpolaganje. (lao-s) Pivovarna bratov Koslerjev v Ljubljani priporoča svojo priznano izborno in najbolje vležano pivo katero je bilo pri mejuarodni razstavi živil na Dunaja 1894 IP^ Z zlato svetinjo odlikovano i kakor gf mm iiarciio Í!i ûvozûii po i" pivo y stáleiilcali (131-2) 2 zag-otovilom tociie in iiiijsolidneje postrežbe. ®| '«m -w ^K^ Velil