RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 25 POMEN DOMIŠLJIJSKE ILUSTRACIJE V VIZUALNI PISMENOSTI Doc. Suzi Bricelj, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Importance of Imaginative Illustration in Visual Literacy IZVLEČEK V prispevku skušamo osvetliti vlogo domišljijske ilustracije v vizualnem opismenjevanju, s tem pa tudi poudarimo pomen vizualne pismenosti pri posamezniku in v družbi. Pojasnimo kako ilustracija deluje, kako nastane vizualna pripoved ter kateri so ključni gradniki ilustracije, da lahko postane tista oblika vizualne komunikacije, ki gledalca opremi z novo estetsko-spoznavno izkušnjo. Danes so vizualna sporočila vedno bolj prisotna, del le-teh pa so tudi ilustracije. Da jih bomo razumeli in tudi znali snovati, je ključnega pomena ravno kakovostna vizualna izobrazba. Ključne besede: ilustracija, vizualna pripoved, likovni jezik, slikanica ABSTRACT This paper aims to shed light on the role of imaginative illustration in visual literacy while also highlighting the importance of visual literacy in the individual and society. It investigates how illustration works and how visual nar- ratives are created. It then discusses the basic building blocks of illustration that must be present for it to become a form of visual communication that provides the viewer with a new aesthetic-cognitive experience. Illustrations are types of visual messages that are increasingly prevalent today. Quality visual education is essential for under- standing and designing them. Keywords: illustration, visual narrative, visual language, picture book UVOD Naše stoletje se kaže kot izrazito vizualna doba. Dnevno nas obkrožajo in se nam vsiljujejo informacije, ki so v veliki meri ustvarjene z vizualnimi sredstvi, temeljijo na vizual- nem jeziku, vklju čujejo vizualno simboliko in uporabljajo komunikacijske na čine, ki zahtevajo specifično razbiranje vsebin – vizualno mišljenje. Morda vidna sporo čila danes gledamo podobno, kot so jih gledali prebivalci v času na- stanka jamskih poslikav, a z razliko, da je današnja vizu- alna informacija lahko mnogo bolj kompleksna in v sebi skriva ve č plasti sporočanja. Vizualna pismenost je danes razumljena kot multidisci- plinarno podro čje in je prisotna v razli čnih kontekstih, ki so del vizualne kulture. International Visual Literacy Association (IVLA) definira vizualno pismenost kot na- bor sposobnosti, ki posamezniku omogo čajo, da uspešno najde, interpretira, vrednoti, uporabi in tvori podobe ter vizualne medije. Vizualno pismen posameznik je tako kritični uporabnik vizualnega medija, kompetenten ustvarjalec (kontributor), ki prispeva k skupnemu znanju in kulturi. 1 VLOGA DOMIŠLJIJSKE ILUSTRACIJE V VIZUALNEM OPISMENJEVANJU Domišljijo Slovar slovenskega knjižnega jezika opredelju- je kot prosto kombiniranje misli in predstav. V tej obliki prostega kreiranja, ki je izvorna predpostavka domišljijski ilustraciji, se zgodijo miselne aktivnosti, v katerih se razvi- jata imaginacija in interpretacija nekega pojava. Ob prostosti zamišljanja pa je v procesih nastanka domi- šljijske ilustracije potrebno še marsikaj ve č, saj vklju čuje v svojem govoru tako čutno kot racionalno podajanje vsebin. Danes je domišljijska ilustracija v svojih zmožnostih raznolika, lahko prevaja besedno sporo čilo v likovni jezik, ga zrcali, nadgrajuje, reflektira, dopolnjuje in mu dodaja nove vsebine. Domišljijska ilustracija pa lahko deluje tudi avtonomno, torej neodvisno od vnaprej danega besedila, lahko je celo povod za nastanek besedne pripovedi ali pa se nanaša sama nase. J. W. T. Mitchell imenuje sliko, ki jo ustvarimo za razmislek o drugi sliki, metasliko. Opazen del današnje vizualne komunikacije vklju čuje podobe, kot so metaslike. Da bi tovrstno vizualno komuni- kacijo razumeli, je treba poznati izvorne kontekste ali dis- kurzivne okvire, v katerih podobe nastopajo, prepoznati pa 1 Ve č informacij prejmete na strani IVLA: https://ivla.org/about-us/visual-literacy-defi ned/. RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Doc. Suzi Bricelj | Pomen domišljijske ilustracije v vizualni pismenosti | str. 25 - 28 | 26 je treba še elemente, ki tvorijo sporo čilnost neke podobe. Domišljijska ilustracija ima spoznavno vlogo in širok po- men na podro čju vizualne pismenosti, bralec prek branja podob spoznava okolje, ljudstva, obi čaje, sooča se z razli č- nimi pogledi na dogodke. Ta zvrst (in ne le ta) ilustracije lahko prinese užitek v gledanju, prepoznavanju znanega in čudenje, prinaša estetsko izkušnjo. Estetika pa ima po svoji temeljni definiciji spoznavne razsežnosti, saj se tudi kot veda nahaja na križišču interesnih sfer dveh ključnih človekovih spoznavnih sposobnosti: čutnega zaznavanja in racionalnega spoznavanja (Muhovi č, 2015). Kakovostna ilustracija ravno v gibanju med estetsko in semanti čno informacijo omogo ča razumevanje sveta in oblikovanje raznolikih pogledov in stališ č. Tako tudi lahko prispeva h emocionalnemu in intelektualnemu razvoju bralca/gledalca. Nudi pa tudi svobodo mišljenja in interpretacije, ki se zgodi v polju med podaja- njem podobe in njeno percepcijo. Danes domišljijska ilustracija obstaja v razli čnih oblikah in kontekstih ter jo delimo na mnoge podzvrsti. Ena izmed njih je tudi knjižna ilustracija, ki temelji na vizualni pripovedi. VIZUALNA PRIPOVED IN LIKOVNI JEZIK V ILUSTRACIJI Za vizualno pripoved je zna čilno, da je povedana v prvi vrsti skozi vizualne medije, ki so lahko fotografija, ilustracija, strip, grafična novela, animacija ali film. Vizualna pripoved je že dolgo del naše kulture, vse od jamskih poslikav pa do internetne komunikacije. V naši zgodovini je bila deležna ve čje in spet manjše veljave in vloge. Ravno danes pa se njen pomen in prisotnost ve čata. Vizualna pripoved se izraža skozi likovni jezik. Kot zapiše Walter Benjamin, je vsako sporočanje duhovne vsebine jezik, če razumemo, da se bivanje jezika razteza čez vsa podro čja izražanja človeškega duha. Jezik je duhov- no bistvo stvari (Benjamin, 1998). Iz tega izhajajo č bi lahko rekli, da je likovni jezik ilustracije njeno duhovno bistvo, je njena vsebina in sporo čilo, saj se likovna zamisel ne more zgoditi zunaj likovnega jezika. Jezik je tudi sistem izraznih sredstev in oblik operiranja z nji- mi, ki nam omogoča izraziti naše misli ter ob čutja, predstave in ideje. Tako kot drugi jeziki ima likovni jezik svojo grama- tiko, ki je opisana v likovni teoriji (Muhovi č, 2015). Ilustrator pa lahko razvije svojo avtorsko likovno govorico in na tako na sebi lasten na čin skozi likovni jezik podaja vsebino. VLOGA SLIKANICE V VIZUALNI PISMENOSTI Znotraj vizualnih komunikacij je knjižna ilustracija zagotovo tista zvrst ilustracije, ki že pri otroku lahko razvija njegove zaznavne sposobnosti prejemanja vidnih sporo čil in nudi oblikovanje širokega vizualnega slovarja. Ta omogo ča tako kriti čno razbiranje podob in sprejemanje odlo čitev kot ustvarjanje uspešnih vidnih sporo čil. Podpira ustvarjalno raz- mišljanje in inovativnost pri iskanju odgovorov in podajanju novih rešitev, tudi takih, ki jih avtor sporo čila ni predvidel. Slikanico ilustrator in teoretik Martin Salisbury razume kot medij komunikacije za vse starosti (Salisbury, 2020). Kljub porastu digitalnih medijev ostaja živa in še vedno razvijajo ča se oblika vizualne pripovedi, kjer sta besedilo in ilustracija lahko v razli čnih razmerjih, v vseh primerih, če nastopata skupaj, pa ustvarjata nedeljivo celoto. KAKO NASTANE SLIKANICA Znotraj širokega nabora »nalog« s podro čja domišljijske ilustracije, s katerimi se lahko sre ča ilustrator, je ilustrira- nje slikanice gotovo ena najbolj kompleksnih in zahtevnih disciplin. Pri delu, če želi, da je opravljeno po najvišjih merilih kako- vosti, mora uporabiti vse svoje likovno znanje, razumeti/ čutiti ter poznati bralce, ki jim je pripoved namenjena. Zato je seveda nujno, da je sam najprej odli čno likovno opismenjen. Ilustrator mora zgraditi celoten svet pri- povedi, kamor bo bralca za roko popeljal skozi tunele in zavoje likovnih izrazil do kon čnega razumevanja sporo čila zgodbe. Likovna pripoved zgodbe poteka na ve č nivojih sočasno. Ilustrator v pripoved vtke niz informacij, ki si morajo skozi slikanico logično slediti. Nedoslednosti so hitro vidne in ilustrator izgubi verodostojnost, bralec pa zanimanje za pripoved. Sosledje ilustracij je natan čno do- ločeno, pri čemer je treba knjigo kot medij komunikacije razumeti v vseh njenih tehni čnih zakonitostih. Med seboj morajo ilustracije sodelovati na na čin, da bralca peljejo v določenem ritmu skozi zgodbo, a mu krati omogo čajo svo- bodo lastnega bralnega načina.  SLIKA 1: Skozi mnoge študije in skice nastaja kon čna vizualna pri- poved slikanice, ki skupaj z besedilom v tem primeru tvori celoto. Suzi Bricelj, Študije za slikanico O kraljevi ču, ki ni maral brati. Mla- dinska knjiga, 2021. (Lastni arhiv) RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 27 Zato sta pri snovanju slikanice potrebna izjemna zbranost ter dobro na črtovanje celotnega procesa, ki se praviloma zgodi v ve č fazah. Čeravno se ustvarjalni postopki med avtorji razlikujejo, razlikujejo se tudi glede na zvrst slika- nice, se snovanje vizualne pripovedi praviloma začne z raziskavo teme. Na tej stopnji nastane- jo raznoliki vizualni zarisi, vizualne asociacije ter metafore v obliki skic in študij. Sledijo izris zgodborisa, ki je temeljna struktura pripovedi, nekakšna hrbtenica slikanice, in dolo čitev posameznih prizorov, oblikovanje glavnih junakov ter prostorov dogajanja, likovno oblikovanje dogajalnega časa. Odlo čilno vlogo pri snovanju vizualne pripovedi imajo tudi velikosti posa- meznih ilustracij, odnos med ilustracijo in robom knjižne strani, kompozicije znotraj ilustracij, barvna obravnava. Izjemno pomembno vlogo pa ima tudi oblikovanje knjige. To zajema izbor pisave, oblikovanje veznih listov, naslov- nice, izbor vezave ter dolo čitev vseh preostalih knjižnih elementov, ki tvorijo knjigo kot enovit knjižni organizem, kjer lahko vsak njen partikularni del sodeluje v sporo čil- nosti celote. NOTRANJA STRUKTURA ILUSTRACIJE Ilustracijo gledalec razume kot enovito spo- ročilo, pa vendar je to sporo čilo sestavljeno iz mnogih plasti, ki vsaka zase in skupaj gradijo vsebino, ki jo razberemo na semanti čni in tudi likovnoe- stetski ravni (jezik ilustracije je njen medij). Proces nastanka ilustracije je kompleksen in pogosto zahteva vedenje, ki presega poznavanje primarnega (likov- nega) jezika in vklju čuje področja, ki jih vsebina pripovedi obravnava ali se jih dotika. Raziskave in zbiranje informa- cij praviloma opravi ilustrator na začetku procesa snovanja ter med samim nastajanjem ilustracij. Vse, kar se nahaja v ilustraciji, pripoveduje. Kot velja za vsako drugo likovno delo, velja tudi za ilustracijo, da vsak njen partikularni del ali element deluje na gledalca, ima svojo estetsko in sporo čilno vrednost. Vsak detajl, vsaka pika ali linija, vse, kar se vidno zaznavno zgodi znotraj sli- kovnega polja ilustracije, dobi pri percepciji ilustracije svoj pomen. Ilustrator »piše« svojo pripoved s to čkami, linijami, oblikami, barvnimi odnosi, teksturami, to je ilustratorjeva abeceda, ki jo oblikuje v kompozicije ter v ve čje sisteme podob, kot je ilustrirana knjiga. OPIS ZGRADBE KNJIŽNE ILUSTRACIJE Knjižno ilustracijo bralec dojema skupaj z zapisano bese- do, če je ta prisotna v slikanici (vedno bolj se uveljavljajo tudi slikanice brez besedil). Tako sodelovanje dveh zna- kovnih sistemov v pripovedi (besednega in slikovnega) lahko imenujemo tudi multimodalno besedilo (Haramija, Batič, 2013). Bralec ob besedilu iz ilustracije lahko razbira, kaj se je zgodilo, kdo je udeležen v dogodku, v kakšnih ču- stvenih stanjih se nahaja junak pripovedi in še marsikaj. To razbere skozi oblikovanje junakov pripovedi, oblikovanje likovnih prostorov, v katerih se nahajajo, barv, v katerih so naslikani prizori. Na vsaki od pripovedih ravnin ilustracije se sporočilo tvori skozi izrazila likovnega jezika, ki so po Milanu Butini kot slojevite tvorbe, sestavljene iz likovnih pojmov in prvin, kot so svetlostni ton in barva ter linija, oblika, ploskev in prostor. Skozi vse plasti se vizualna vsebina ilustracije oblikuje v homogeno likovno tvorbo, Oblikovano vzdušje ilustracije Izbrana izvedbena likovna tehnika Oblikovani dogajalni čas Oblikovani dogajalni prostor Oblikovani junak(i) pripovedi Izbrani/zamišljeni prizor Notranja struktura domišljijske ilustracije ki ni deljiva na posamezne dele. Če se posamezni element izvzame iz strukture ali ga zamenja neki drugi del, se spremeni notranja zgradba in delovanje ilustracije. Tudi likovna izvedbena tehnika oziroma material, v katerem se manifestira ilustracija, je ve č kot le tehni čno vprašanje (Butina,1997). Je aktivni sestavni del oblikovanja pripo- vedi, štejemo ga lahko za primarno izrazno sredstvo, ki sodeluje pri ustvarjanju intimnega odnosa med ilustrator- jem, besedilom, bralcem in ilustracijo, s čimer ilustracija pridobi na pripovedni moči. Pri delu s študenti ilustracije v časih uporabim primerja- vo med zgradbo ilustracije in kosom torte, kjer ima vsaka od plasti svojo zna čajsko specifiko (okus), izkušnjo celote pa prejmemo, ko doživimo (okusi- mo) vse plasti skupaj. Slika 2 prikazuje notranjo strukturo ilustracije.  SLIKA 2: Vizualni prikaz notranje strukture ilustracije Vendar pa prikazana delitev ni vedno enoznačno in jasno deljena na opisane postopke in ravni. Procesi snovanja gradnikov se med seboj lahko prepletajo in tudi odvijajo sočasno ali pa v drugačnih zaporedjih, ki jih lahko pogoju- jejo tudi tehnike izvedbe ilustracije. RAZVOJ DOMIŠLJIJSKE ILUSTRACIJE IN VIZUALNO IZOBRAŽEVANJE, KOT GA GOJIMO NA AKADEMIJI ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE UNIVERZE V LJUBLJANI Študij ilustracije na ALUO UL se umeš ča v sklop študijev vizualnih komunikacij. Študij omogo ča zmožnosti vizu- alnega mišljenja ter znanja, ki so potrebne za snovanje vidnih sporočil, na katerih lahko ilustracija sama nosi rešitev komunikacije ali pa je pomemben del celote vi- dnega sporočanja. Študent sprva pridobi splošno znanje vizualnega sporočanja, ki se postopoma nadgrajuje v težavnostnih stopnjah ter dopolnjuje s teoretskimi in dru- gimi podpornimi vsebinami in tako omogo ča nujno širino vizualne izobrazbe, ki jo potrebuje ilustrator. Le-ta vklju- čuje poznavanje likovnih jezikov, poznavanje zgodovine likovne umetnosti ter znotraj te vloge ilustracije, razvoja in teorije oblikovanja ter seveda mnoga strokovna znanja, ki študenta opremijo z potrebnimi veš činami in razume- vanjem medijev ter materialov, skozi katere se ilustracija lahko formulira. RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Doc. Suzi Bricelj | Pomen domišljijske ilustracije v vizualni pismenosti | str. 25 - 28 | 28 V študijskem procesu raziskujemo delovanje ilustracije v razli čnih kontekstih, njene pripovedne zmožnosti in njene prepri čevalne mo či. Razumemo jo kot ko- munikacijsko obliko, ki pomaga pri razumevanju sveta, v katerem se posameznik nahaja, ter omogo ča posredno sre čanje z razli čnimi izkušnjami. Kakšna je kakovo- stna domišljijska ilustracija, h kateri stremimo na ALUO UL? Je podoba, ki prenese sporočilo gledalcu tako, da ga le-ta razume, ter mu omogo či nov pogled na obrav- navano vsebino. V gledalcu vzpodbudi spoznavne procese, ki se sklenejo v obo- gateni intelektualni in čustveni izkušnji. Da to doseže, uporabi ilustrator sredstva likovnega jezika kreativno/inventivno, saj prav izvirnost v prikazu gledalca opremi z novo izkušnjo. SKLEPNE MISLI Ker domišljijska ilustracija izhaja iz ustvarjalnega mišljenja, ga lahko tudi spodbuja. Ustvarjalno mišljenje pa je tisto, ki omogo ča inovativne rešitve, ki ustrezajo zahtevam časa. Kakšno branje sporo čil bo zahteval čas, v katerega vstopamo? Odgovor je mno- gozna čen, vklju čuje pa gotovo tudi vsebine in znanja, ki jih pou čujemo v vizualnoiz- obraževalnih institucijah: ta so lahko teoreti čna, kot so likovna teorija ali zgodovina vizualne umetnosti ter razvoj oblikovanja, ali mnoga prakti čna, v okviru vizualnih komunikacij, slikarstva, kiparstva, industrijskega oblikovanja, filma in mnoga druga. Kako bomo v prihodnje pripravljeni na izzive in spremembe komunikacije, ki se razvija zelo hitro, bo odvisno od mnogih deležnikov, ki bodo ve čjo vlogo in pomen namenjali tudi vizualnemu izobraževanju, tako odlo čevalcev kot ustvarjalcev, pe- dagogov, promotorjev. Vsekakor je pred nami vsemi zahtevna in odgovorna naloga, saj vizualno sporo čanje prepleta našo družbo, oblikuje naše misli in naše delovanje. Verjetno bo v prihodnje uspešen posameznik (in družba) tisti, ki bo imel razvito kriti čno vizualno mišljenje, utemeljeno tudi na vizualni izobrazbi. VIRI IN LITERATURA Salisbury, M. (2020). Childreen‘s Picturebooks.The art of visual storytelling. Laurence King Publishing. Benjamin, W. (1998). Izbrani spisi. Studia Humani- tatis. Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Debora. Mitchell, W. J. T. (2009). Slikovna teorija. Študentska založba. Muhovič, J. (2015). Leksikon likovne teorije. Celjska Mohorjeva založba. Haramija, D., Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Fran- c-Franc. International Visual Literacy Association (IVLA), https://ivla.org/about-us/visual-literacy-defined/ (dostopno 10. 12. 2021).  SLIKA 4: S projektom avtorica prib- liža Cankarjevo delo sodobnemu bralcu z enigmatično in likovno sugestivno ilustracijo. S klasi čnimi (analognimi) tehnikami izrazi sodob- ni pogled na besedilo. Dora Kaštrun, Ilustracija besedila: Ivan Cankar, Bela krizantema. UL ALUO, Oddelek za oblikovanje, smer ilustraci- ja, 2018.  SLIKA 5: V ilustracijah avtorica bral- cu približa oddaljene svetove tako po času kot prostoru nastanka pravljic. To stori z natan čno raziskavo japon- skih lesorezov (ukijo-e) in poznava- njem evropskih likovnih oblikotvor- nih načel ter vpeljavo lastne avtorske govorice. Sanja Zamuda, magistrsko delo, Ja- ponske pravljice. UL ALUO, Oddelek za oblikovanje, smer ilustracija, 2020.  SLIKA 3: Kon čna ilustracija je prešla ve č faz iskanja ustrezne likovne formulacije. Kompozicija, ki temelji na naraščajoči diagonali, daje ob čutek rasti. Z oblikami, barvnimi odnosi ter vizual- nimi referencami in metaforami dopolnjuje besedno pripoved. Suzi Bricelj, Ilustracija iz slikanice O kraljevi ču, ki ni maral brati. Mladinska knjiga, 2021.