Glasilo »Samostojne
Poštnina plačana v gotovini.
St. 48.	V Ljubljani, dne 1. decembra 1921.	Leto III.
Izhaja vsak četrtek. Naročnina:
celoletno . ........ .....K 50-—
poluletno.................. 25-—
Posamezna številka.........•. . „ l-—
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase...............K 1-—
uradne razglase..................	„ 1-50
reklame................... 2-—
Uredništvo in upravniitvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca).
kmetijske stranke za Slovenijo
Prijava in kontrola vina v kleteh vinogradnikov — odpadeta.
Na podstavi pravilnika (razglašenega dne 17. septembra 1920. v «Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo») beograjske osrednje vlade, torej tiste vlade, v kateri sta sedela slovenska ministra dr. Korošec in dr. Kukovec, je moral vsak vinogradnik v 24 urah prijaviti ves svoj pridelek, oziroma tudi vsako odprodajo vina, da se mu je dovolila potem davka prosta uporaba vina. Načelno je bila določena v zmislu pra-vilnikovih določb kot največja množina vina in vinskega mošta, ki se je puščal trošarine prost, od hektara vinogradov 300 litrov in od hektara njiv in travnikov po 50 litrov. Vse drugo vino pa naj bi se vinogradniku po omenjenem pravilniku za-trošarinilo, četudi bi ga porabil le za svojo družino ali za svoje delavce. Ta pravilnik je bil kljub modrim glavam in blagoslovljenim rokam ministrov, ki so ga izdelali in podpisali, skrajno krivičen za vse vinogradnike.
Zato je bila ena izmed glavnih zahtev naših poslancev, katere so z vso odločnostjo postavili v mesecu juniju t. 1. ta, da se mora v 48 urah sprejeti in izdati naredba, da je vinogradnik oproščen trošarine za vse vino, ki ga porabi doma, in sicer brez razlike, ali porabi vino za družino ali za delavce in če pri tem porabi tudi ves svoj pridelek. Za vino pa, ki ga odproda, plača trošarino šele kupec. Ta naredba se je morala raztegniti tudi na vinogradnike - gostilničarje.
Zahtevo naših poslancev je vlada sprejela in tudi v resnici izdala v določenem roku zahtevi odgovarjajočo naredbo, tako da smo bili mi uverjeni, da je s tem zadeva rešena in dr. Koroščeva prijava vina odstranjena, kajti največji nezmisel je, da bi se prijavljala in od države kontrolirala reč, ki ne nese državi niti vinarja, pač pa ji provzroča vsled potrebe številnih kontrolnih organov ogromne stroške.
Naša «kunštna» finančna oblastva pa so bila mnenja, da treba ljudi šikanirati, tudi če pri tem nima država nobenega gmotnega dobička.
Menda zato, da bi se moglo v vsako vas postaviti nebroj financarjev! Tako so v očitnem nasprotju z naredbo, ki smo jo izsilili od vlade meseca junija leta 1921., zahtevala finančna oblastva prijavo vina po prejšnjem, ne več veljavnem pravilniku z dne 17. septembra 1920. in hotela v nekaterih krajih celo z orožjem izvesti kontrolo po kleteh vinogradnikov.
Samoumevno je, da ni mogla naša stranka trpeti tako gorostasnega postopanja in da je zato z vso vnemo in hitrostjo podvzela v Ljubljani in v Beogradu vse potrebne korake, da se prijava in kontrola vina v kleteh vinogradnikov odpravita. Prvi uspeh nastopa • naših poslancev je bil, da se je v Sloveniji takoj ustavilo preganjanje onih, ki niso prijavili vina. Drug uspeh pa je bil, da je finančno ministrstvo zakonodajnemu odboru predložilo naredbo, o kateri je sklepal ter potem prijavo in kontrolo vina v kleteh producenta slovesno položil v grob k večnemu počitku. Pripomniti pa moramo, da smo morali podvzeti, preden smo to dosegli, nebroj energičnih korakov, in da so morali vsestransko dregati vsi poslanci naše stranke iz vinorodnih krajev.
Toda vsi ti napori naših poslancev so se izplačali, ker so z njimi dosegli, da so zopet izruvali nekoliko ljulike, ki jo je pomagal sejati dr. Korošec, in da so rešili slovenskega vinogradnika zopet težke in globoke rane, ki jo je pomagal vsekati dr. Korošec.
Prav nič pa ne bi bili presenečeni, če bi klerikalci tudi glede te stvari začeli kričati, da je to njih uspeh, češ, če ne bi naši (to je klerikalni) poslanci uvedli trošarine na vino in kontrole po kleteh, bi jo samostoj-neži tudi ne mogli odpraviti.
Sleparska politika voditeljev SLS. je vsega zmožna in prav nič se ne bi čudili, če bi dr. Korošec poleg svoje brihtne pripovedke o odrezanem nosu in o bližnjih groznih posledicah vojne na Daljnjem vztoku za slovenskega kmeta povedal tudi go-renjo smešnico.
Zakonodajni odbor.
Težišče vsega parlamentarnega dela leži sedaj v zakonodajnem odboru, kjer se sklepa o vseiknaredbah in zakonih, ki so izšli izza državnega preobrata. V zakonodajnem odboru ima naš klub samo enega zastopnika, tovariša Drofenika, ki ima zaradi tega zelo težko stališče, posebno, ker se drugi poslanci, ki so sicer tudi izvoljeni s kmetskimi glasovi, svoje dolžnosti do kmeta ne zavedajo.
Kljub temu je delovanje tovariša Drofenika vendar zelo uspešno in plodonosno, kar izpričujejo najbolje nastopna dejstva.
Za viničarje.
Pri razpravi trošarinskega zakona je stavil tovariš Drofenik ta-le predlog: Proste žganjekuhe naj bodo deležni tudi viničarji in stalni delavci, ki stanujejo na posestvu lastnika vinograda, in sicer naj bodo oproščeni plačevanja trošarine za vso koli-
čino tropin, ki jo dobe za svoje delo kot odškodnino od vinogradnika in če potrebujejo to žganje zase. Čas prosti žganjekuhi se odmeri tako kakor pri lastnikih.
Klerikalni poslanec dr. Gosar je hotel izkoristiti Drofenikov predlog v svoje strankarske namene. Ker pa ne pozna popolnoma nič razmer viničarjev, je nastopil tako nesrečno, da bi Drofenikov predlog kmalu propadel. Treba je bilo vse energije našega poslanca, da je razpršil slab vtisk Gosarjevega govora in končno se mu je tudi posrečilo prepričati radikalne poslance, tako da je bil njegov predlog sprejet.
Na ta način bi kmalu nezmožni klerikalni poslanci pripravili viničarje ob njih pravico. Vseeno pa bodo seveda kričali, kako so pomagali vi-ničarjem.
Važen je tudi drugi uspeh, ki ga je dosegel tovariš Drofenik glede viničarjev. Člani viničarjeve družine
se namreč vštejejo v vinogradnikovo družino in sme zato viničar tudi zanje kuhati davka prosto tropine, ki jih je prejel kot odškodnino od gospodarja. Tudi ta predlog bi kmalu propadel vsled nerodnosti in vmešavanja klerikalca drja. Gosarja.
Takse.
O taksah se ni razpravljalo podrobno, ker je predlagal odborov predsednik, da se glasuj d taksah celotno. Poslanec Drofenik je proti temu ostro protestiral, toda pri glasovanju je njegov predlog propadel, ker niso bili klerikalci navzočni. Pri najvažnejših vprašanjih klerikalcev ni in to je njih delo za ljudstvo!
V varstvo naših hranilnic.
Zelo važna je bila razprava o ustanovitvi državne hipotekarne banke. Predlog vlade je bil, da se mora stekati v ta zavod ves denar občin in javnih korporacij. Če bi kaj takega obveljalo, bi bila večina naših okrajnih in podeželnih hranilnic upropa-ščena. Zato je proti tej nakani nastopil kar najodločneje naš zastopnik in dosegel vrnitev te točke sekciji, kjer se bo predelala v zmislu naših teženj. Denar bo ostal v domačih hranilnicah in se ne bo oddal osrednji državni banki. Javni denar pa se bo smel javno nalagati le v pupilarnovarnih zavodih, kakor je to že sedaj.
Občinski volilni red.
Zelo zanimiva je bila debata o občinskem volilnem redu. V zmislu zahtev našega ljudstva je nastopil zastopnik našega kluba za to, da se občinski volilni red izenači v vsej državi. Ker so pri nas nekateri listi govor poslaiica Drofenika potvorili, zato naj prinesemo tozadevni del njegovega govora dobesedno. Tovariš Drofenik je dejal:
«Mnenja sem, da se mora princip volilne pravice izpremeniti,- V ustavi, je lepo rečeno, da imej pravice samo tisti, ki ima dolžnosti. Predstoječi občinski red pa je nepravičen, ker po njem odločajo v občini ljudje, ki nimajo v občini nikakih obveznosti in zato nikakega interesa na dobrem občinskem gospodarstvu. Tako n. pr. služitelji in začasni delavci, ki pridejo v občino samo mimogrede. Ker imajo taki ljudje volilno pravico, zato pride kaj lahko marsikatera občina v neodgovorne roke. Zategadelj se podaljšaj rok bivanja v občini, ki daje volilno pravico! Predlagam, da se podaljša ta rok na dve leti. Srbski občinski red ima tozadevno umestne določbe. V Srbiji ne more biti predsednik občine, kdor ne plača najmanj 30 dinarjev direktnega davka; za «kmeta» (občinskega odbornika) pa mfire biti voljen samo tisti, ki plača najmanj 15 dinarjev direktnega davka. To je opravičeno. Le dotičnik, ki občino financielno podpira in stalno biva v občini, čuti odgovornost za delo v občini.»
Tako stenografski zapisnik! Da bi dejal poslanec Drofenik, da imej volilno pravico le tisti, ki plača 30 dinarjev direktnega davka, je torej navadna laž.
Ženska volilna pravica.
Čisto pravilno stališče je zavzel tudi pri tem poglavju naš zastopnik, ko je dejal:
«Če se ne uvede ženska volilna pravica po vsej državi, tedaj moram
biti proti njej. Če se hoče dati ženam volilna pravica samo v eni pokrajini, v drugi pa ne, potem je upravičen sum, da se ne bi dala ženska volilna pravica iz ozirov na žensko korist, ampak iz strankarskih ozirov.» (Klerikalna «ljubezen» do žensk je bila s tem dostojno in učinkovito razkrinkana.)
Davek na vojne dobičke.
Nad vse važna je bila razprava o davku na vojne dobičke. V tem oziru je stavil naš zastopnik ta-le predlog:
«Zakon o davku na vojni dobiček mora veljati za vso državo in se mora povsod enako izvajati! Za vojni dobiček se mora smatrati samo dejanski prirastek premoženja med vojno. V nobenem primeru pa se ne sme uporabiti ta zakon na" ljudi, ki dejansko niso ničesar pridobili na premoženju in katerih premoženje je samo navidezno, ker se je vsled padca denarne vrednosti zmanjšalo.»
Kako je bil ta predlog tovariša Drofenika utemeljen, naj dokaže nastopni primer! Bajtar je imel pred vojno skromno bajto, ki ni bila vredna niti 500 kron. Med vojno pa si je izposodil na bajto 300 kron. Vsled padca valute pa je danes njegova bajta vredna 4000 kron. Kmet ima torej sedaj prav tisto bajto kot prej, ki je vrhu tega vsled nezadostnih popravil med vojno še slabša in na kateri je še 300 kron dolga. Davkarija pa pravi, da je bajtarjevo premoženje narastlo in da spada bajtar med vojne dobičkarje. Take kozlarije — drugače tega pač ne moremo
Naše razkrinkanje drja. Korošca, ki je zakrivil kot podpredsednik vlade, da je bil bivši za nas krivični srbski vojaški zakon razširjen tudi na naše dežele in da je bil na nasvet vlade dne 19. avgusta 1919. tudi podpisan od regenta Aleksandra, je v živo zadelo uboge klerikalčke, ki hočejo zato v zadnjem «Slovenskem gospodarju» oprati zamorca drja. Korošca, toda na popolnoma zgrešen način.
Od veselja sicer vriskajo v «Slo-venskem gospodarju» ter si mislijo, da se jim je nesramno zavijanje tudi nad vse sijajno posrečilo in na široko pišejo zmagonosno: Dr. Korošec ni bil dne 19. avgusta več v vladi, temveč je že dne 18. avgusta imela svojo prvo sejo demokratsko-so-
Da ne bodo mogli klerikalci sle-pariti še naprej javnosti, prinašamo nastopno uradno pojasnilo o prodaji goveje živine in ovac v originalu:
Po odredbama Ugovora o Miru, Srbija ima da primi od neprijatelj-skih država veče količine stoke (živine) na ime ratne odštete (vojne odškodnine). Na osnovu iskustva, ste-čenog prodajom stoke, koja je prim-ljena u prvoj partiji, vlada je odlu-čila još maja meseca, i o tome izdala komunike, da se stoka prodaje lici-tacijom u zemlji i novac unosi u fond kod Uprave Fondova, odakle če se srazmerno napla%ati oštecenim stočarima.
Od Bugarske je do sada primljeno 12.000 ovaca, 6000 govedi, 5000
imenovati — se -morajo na vsak način odpraviti.
Nagrade davčnim uradnikom.
Enako bo pozdravil vsakdo nastop tovariša Drofenika glede nagrad davčnim uradnikom, ker je dejal: «Smatram to naredbo za nemoralno. Ko se je pri nas v Sloveniji zvedelo za to naredbo, je nastalo veliko ogorčenje. Če morajo drugi uradniki vršiti svojo dolžnost brez posebne nagrade, naj jo vrše tudi davčni uradniki. Zato moram glasovati proti predlogu tudi zategadelj, ker ga smatram za žalitev našega dobrega uradništva. Osobito moram pripomniti, da je naše uradništvo samo proti tej uredbi in da jo odklanja.»
Predlog tovariša Drofenika je obveljal in odpadejo s prvim januarjem nagrade davčnim uradnikom.
Končno je stavil tovariš Drofenik še nekatere druge predloge, kakor glede povračila tistih 20 odstotkov, ki so bili odtegnjeni ob žigosanju avstrijskih kronskih bankovcev in glede zamenjave starega avstrijskega denarja v Apaški kotlini.
Tako je branil naš zastopnik z uspehom pravice ljudstva in, dasi osamljen, dosege! znatne in velike uspehe.'
Zategadelj kmetovalci, vsi v enotno kmetsko stranko, da ne bomo imeli v prihodnje samo enega zastopnika, temveč da jih bomo imeli toliko, da se bo v resnici rezal samo kruh pravice!
Zato, borci za Staro pravdo, vsi na plan!
cialistična Davidovičeva vlada, katere član pa dr. Korošec ni bil. No, za duševno omejene Fevčke klerikalce bi morda res izdal tako zavit izgovor. Mi pa vemo, da je bil ta zakon dne 19. avgusta 1919. že podpisan od prestolonaslednika Aleksandra in da je bil sklenjen in predložen v podpis že tedne prej od vlade, v kateri je bil dr. Korošec podpredsednik, in sicer z njegovim odobrenjem in podpisom. Ali se dr. Korošec res ne sramuje tako ostudnih zavijanj svojih ljudi, ko mu v Beogradu vendar z aktom v roki in z njegovim podpisom vsakdo lahko dokaže, kako nesramni lažnivci so njegovi trabanti. — Opozarjamo vse somišljenike, da navedeno resnico pojasnijo vsem tovarišem.
konja i 1000 mazgi (mul). Od Ne-mačke je primljeno 10.620 konja. Sva ova stoka uneta je u Srbiju i prodata po raznim mestima licitaci-jom narodu. Cene koje su postignute (dosežene) za stoku iz Bugarske, s obzirom na to što nije bilo gotovo nikakvih sporednih troškova, zado-voljavajuče su. Ali su cene, koje su postignute za konje iz Nemačke, vrlo male u odnosu prema velikim transportnim troškovima. Prevozni tro-škovi od Salcburga do u Srbiju staju prosečno 1100 dinara po grlu kod konja. Kod govedi bi, zato što ih više ide u vagon, prevoz jednog grla stao 900 dinara.
Usled ovoga došlo se pred di-lemu: ili da se odreknemo primanja
Še enkrat vojni zakon.
Uradno pojasnilo o prodaji goveje živine in ovac.
Pridobivajte »Kmetijskemu listu" nove naročnike in naročnice!
Ker živi država od kmeta, zato bodi kmet njen gospodar! Kmetje dosežemo to Ie z organizacijo.
stoke iz Nemačke, ili da za troškove oko njenog prenosa platimo više nego što če se za nju dobiti proda-jom u Srbiji i da tako u fond ne unosimo ništa. Ovoj teškoči pridružile su se i druge. U Nemačkoj vlada stalno šap (parkljevka) i usto-bolja (slinovka). Na izveštaj našeg Servisa (uradnih izvestiteljev) u Vis-badenu o tome, da Nemačka ne pri-staje da se celi zaražerii transporti sa granice vračaju, več samo vagoni sa zaraženim grlima, Veterinarsko Odeljenje Ministarstva Poljoprivrede sa Br. 7713, dalo je mišljenje: da sa razloga veterinarske policije, ne treba prevoziti preživare iz Nemačke u našu zemlju ni pod kojim pogodbama, usled šapa i ustobolja koja bolest tamo vlada. Skuplji podvoz (dražji prevoz) nego roba, opasnost unošenja zaraze u zemlju, velika oskudica (primanjkljaj) stočne hrane u zemlji, zbog čega je Vlada odobrila izvoz stoke iz zemlje u dva maha, stečeno iskustvo sa stokom primljenom u prvoj partiji i opasnost od uginuča zbog novih klimatskih i životnih uslova opredelili su Vladu da stoku proda odmah po prijemu, ne donoseči je u zemlju, i da tako izbegne sve troškove i opasnosti. Ta je prodaja i izvršena. Goveda su prodata definitivno po 1510 dinara svako grlo s glave na glavu, franko Salcburg, isplata unapred, bez ikakvih daljih beneficija — bez oslobodjenja carine. Cena neosporno vrlo povoljna (zelo ugodna) kad se uzme u obzir da tu ima 11.960 krava i junica a samo 5675 volova i bikova od 1 do V/2 godine i da je cena stoci u Srbiji junicama 400 do 600, kravama 500 do 1000, volovima 1000 do 1500 dinara. Ovce su prodate po 46.50 dinara komad pod istim pogodbama no uslovno (pogojno). To jest ako Vlada dodje u nemogučnost da ovce prenese i u narod plasira, kupac je dužan ovce preuzeti po pomenutoj ceni i platiti uz to sve transportne troškove.
Po odluci Vlade prikupio je Go-spodin Ministar Poljoprivrede i
Voda ponude od 11 ponudjača, pred-uzeča (podjetnikov) i društva i 4. novembra o tome referisao Ekonomsko-Finansijskom Komitetu, koji nije hteo doneti definitivno rešenje, več je odlučio da se svi pozovu na usmenu licitaciju, da se propišu uslovi prodaje i uzme garancija od svakoga. Ta licitacija održana je 10. novembra; nju je obavila (izvršila) komisija od načelnika, šefa računovodstva i pravnog referenta. Referat podnet (predložen) Ekonomsko - Finansijskom Komitetu, da se ustupi najboljem ponudjaču nije usvojen (sprejet) iz razloga, što je bila podneta, sa garancijom od milion dinara, naknadna ponuda, več je od-lučeno, da se ponovno održi licitacija s pravom na sve a ne samo uža (ožja licitacija). Na toj licitaciji, odr-žanoj 12. novembra, največu cenu za goveda i ovce ponudilo je društvo: Industrija Mesnih Proizvoda D. D. «Promesa» iz Zagreba. Ovu licitaciju odobrio je po predlogu Ministra Poljoprivrede i Voda Ekonomsko - Finansijski Komitet odlu-kom (sklepom) svojom od 13. novembra i Ministarski Savet odlukom svojom od 19. novembra. Zaključen ugovor o prodaji može svako videti u Ministarstvu Poljoprivrede.
Ministarstvo Poljoprivrede i Voda je ubedjeno u korisnost posla koji je zaključen i žali, što javna glasila, možda u dobroj nameri, čine rdjavu uslugu državnim interesima.
Iz Kabineta Ministra Poljoprivrede i Voda.
To je uradno pojasnilo, ki si ga «Šlovenec» v svoji pravicoljubnosti ne upa objaviti, pač pa gromadi na debelo psovke in obrekovanja, da tako zopet enkrat dokaže svoje «kr-ščanstvo». Na psovke ne maramo odgovarjati. Ko bo prinesel «Slove-nec» stvarno kritiko, tedaj pa mu bomo tudi stvarno odgovorili. Toliko za danes!
Kongres zemljoradničke stranke v Veliki Plani.
Srbskim zemljoradnikom je Velika Plana nekako to, kar je nam Bled. Kakor smo priredili mi na Bledu oba svoja tabora, tako sta se vršila tudi oba zbora zemljoradničke stranke v Veliki Plani. In kakor je Bled ponos Slovenije, tako je Velika Plana srce Šumadije, ki je igrala v zgodovini Srbije slavno vlogo. Zato ni čudno, če je bil tudi letošnji kongres zemljoradnikov v Veliki Plani, dasi je kraj ža kongres popolnoma ne-pripraven. V kraju ni namreč nobene prave dvorane in manjka tudi vseh drugih udobnosti, ki smo jih vajeni pri nas. To, da se je vodstvo zemljoradničke stranke vseeno odločilo za Veliko Piano, dokazuje, da je bilo čisto prepričano o veliki udano-sti svojih pristašev do kmetske misli, ki vsled tega ne bodo niti pogrešali običajnih ugodnosti. In da je temu tako, je pokazal kongres.
Kongres zemljoradničke stranke je bil nad vse važen, ker je imel odločiti o bodoči taktiki stranke in razčistiti predvsem njeno notranje stanje. Nobenega dvoma namreč ni bilo, da se borita v zemljoradnički stranki dve struji. Ali naj zmaga struja na desno, ali pa naj gre vodstvo stranke struji, ki se že silno približava komunistom, o tem je imel odločiti kongres. Prvo strujo so predstavljali v glavnem srbijanski kmetje, drugo pa oficielno vodstvo stranke s tajnikom Komadiničem na čelu. Prva struja, dasi številna in vsled močnih osebnosti nad vse pomembna, ni bila organizirana in je bil zato njen nastop proti dobro organizirani drugi struji slaboten in neučinkovit. Poleg obeh teh struj pa je bila še tretja struja, ki se ni hotela vmešavati v spor in ki je zastopala zlasti načelo, da se mora ohraniti edinstvo stranke na vsak način. Bili so to predvsem Dalmatinci in deloma tudi Bosanci.
Poleg omenjenih načelnih vprašanj je bilo še vse polno manjših vprašanj, ki so zborovalce tudi precej razburjala. Eno takih vprašanj je tvorila posebno oseba tajnika Ko-madiniča, proti kateremu je vladalo silno nezadovoljstvo. Zelo so se zanimali nekateri zborovalci tudi za skupni nastop zemljoradničke stranke in nas ter s tem v zvezi za stali-
šče stranke do onih srbskih poslancev, ki so vstopili v naš klub.
Povedano je bilo ozadje kongresa in vzrok, da je prišlo na kongresu mestoma do zelo razburljivih prizorov in da so napovedovali nekateri celo popoln neuspeh kongresa.
Z velikanskim navdušenjem je bil izvoljen za predsednika kongresu poslanec Avramovič, ki uživa neome-eno zaupanje srbskih kmetov. Mirne vesti moremo reči, da obvlada ta )oslanec popolnoma položaj v zem-joradnički stranki, v kateri je mogoča samo ena politika, to je tista politika, ki jo odobrava Avramovič.
Po kratkem, toda zelo navdušeno sprejetem govoru je pozdravil narodni poslanec Avramovič najprej odposlance češke poljedelske stran-ce, senatorja Hibša in inženjerja Fidlerja, nato poslanca Mrmo-1 j o in tovariša Keneta.
In pričel se je kongres. Pripomniti pa je treba, da so smeli govoriti na congresu izključno samo delegati in da gostom ta pravica ni bila priznana. Izvolil se je v ta namen poseben odbor, ki je pregledal pove-rilnice vseh zborovalcev.
Kot prvi je nastopil tajnik stranke, gospod Komad i nič. Bilo bi sicer nad vse zanimivo in v marsičem tudi potrebno, podati kratek opis tega gospoda samega, toda da se nam ne bo očitalo, da iščemo stvari, ki bi nas razdvajale, gremo preko tega in podajamo brez vsakih uvodnih besedi bistvo njegovega govora, ki je bil v programatičnem oziru na vsak način najvažnejši go-vor.
Komadinič jezazadružnodr-žavo dela. Kakor je to lepo, tako pa je nezadostno, če se tudi ne pove, kako si kdo to zadružno državo dela predstavlja. S samo besedo ni nikomur pomagano, temveč treba je podati tudi podroben načrt take države. Kaj nam koristi, če reče Komadinič: hočemo razrušiti staro državo in postaviti novo, če nam pa ne pove, kaka naj bo ta nova država. Kdo nam jamči, da je načrt glede njegove nove države v resnici dober, če ga nam pa ne razloži.
Enako nejasnost je zakrivil Komadinič, ko je razlagal, kdo more biti član stranke in kdo ne. Povedal ni, kdo more biti njen član, temveč kdo
ne more biti. Torej zopet negativno stališče, namesto edino pravega pozitivnega. Pomembno je dalje,, da more po Komadiničevem mnenju biti član zemljoradničke stranke pač tvorniški delavec, ne pa tudi kramar in trgovec na deželi, ko vendar trdi, da je zemljoradnička stranka razredna stranka.
Bistvo zemljoradničke stranke naj tvorijo po Komadiničevem mnenju vaški sveti, ki naj bodo edino merodajni za politiko stranke. Temu stališču ni ugovarjati.
Zelo neprijeten vtisk je napravil Komadiničev nastop proti tovarišu Miloradoviču. Tega tovariša je namreč kratkomalo obdolžil izdajstva, ko se je pa hotel tovariš Milora-dovič braniti pred tem očitkom in pojasniti svoje stališče, je Komadinič zahteval, naj se mu kot «izda-jalcu kmetske mi"sli» sploh ne podeli beseda, kar je tudi obveljalo. V zgodovini strank pač osamel primer, da se napadencu ne pusti niti beseda obrambe! Če bi bili zlobni, bi dodali lahko pač marsikako opazko h Ko-madiničevemu pojmovanju demokra-tizma in pravičnosti.
Kot bodočo nalogo zemljoradničke stranke je označil Komadinič, da izpopolni stranka do sedaj nezadostno izvedbo vaških svetov in da ne pridobivaj stranka novih članov, dokler ni utrdila strankarske discipline sedanjih članov. Tudi o tem bi se dal napisati marsikak komentar.
Tako ni bil Komadiničev govor samo tajnikovo poročilo, temveč programatičen govor glavnega pred-stavitelja leve struje v stranki, kar so dokazali tudi njegovi številni izpadi proti «buržujem» in njegov neokusni napad na srbsko vojsko.
Dasi je vladalo, kakor že rečeno, na kongresu precejšnje nezadovoljstvo s Komadiničem, o čemer so bile posebno dokaz stvarne razprave naslednjega dne, je kongres vendar v bistvu potrdil Komadiničevo politiko in sprejel njegove predloge. Naj omenimo v nastopnem Ie najvažnejše predloge!
Zemljoradnička stranka se bo organizirala strogo centralistično. Glavni odbor bodo volile posamezne oblasti, kakor jih določuje vladni načrt. Poleg teh 26 delegatov pa se bo kooptiralo še šest delegatov inteligentov, tako da bo štel glavni odbor 32 članov. Če bi se tedaj mi združili s srbsko zemljo-radničko stranko, bi imeli k večjemu tri člane v glavnem odboru, kar bi bilo zlasti izpočetka za našega kmeta nepriporočljivo, kajti vpoštevati je treba, da je polno oblasti, v katerih nima zemljoradnička stranka skoraj nobenega člana.
Zato, ker so glasovali poslanci zemljoradničke stranke za obznano, jim je bila izrečena nezaupnica. Ne vemo, kako korist bo imela stranka od tega, da je tako zelo poudarila svoje simpatije do komunistov.
Član stranke more biti kmet, inte-ligent, tvorniški delavec in sploh vsakdo, kdor dela. Ne morejo pa biti člani stranke gostilničarji, trgovci, obrtniki in večji posestniki, kakor da bi le-ti ne delali.
Kongres je izvolil tudi začasni iz-vrševalni odbor, sestoječ iz desetih članov. Za Srbijo sta bila izvoljena Miloš Popovič in dr. Vlajinec, za Vojvodino Komadinič in Nihič, za Hrvatsko Perič in Mežnarič, za Bosno Gavrilovič in dr. čubujlovič in za Dalmacijo inženjer Viskovič in dijak Klarič. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen Komadinič.
Stranka se je s tem odločila za pot na levo. V mnogem je to razumljivo, toda zlo obstoji v tem, da voditelji niso bili v stanu in da tudi niso poizkušali tistih, ki so s tako smerjo nezadovoljni, prepričati o potrebi take taktike, temveč so jih enostavno ali pognali iz stranke ali pa preglasovali. In zaradi, tega ne moremo reči, da bi prinesel kongres v Veliki Plani ono razčiščenje, ki bi bilo potrebno in ki bi ga v interesu kmetskega pokreta iskreno želeli vsi. Posebno velja to še zategadelj, ker je v opoziciji, da govorimo tako, mnogo najboljših in najdelavnejših kmetov, brez dela katerih bo stranka le težko napredovala.
Po kongresu so se vrnili udeleženci kongresa v Beograd in priredili kralju dolgotrajne in prisrčne ovacije. Kralj je sprejel številno de-putacijo, se razgovarjal z njo skora' eno uro ter jo nato pogostil.
Kongres zemljoradničke stranke se more hvaliti in se ga more grajati. Toda dejstvo je, da je zemljo-
radnička stranka predstavnica kme-	In če praznujete poroko, če plavite tov in da se bomo mi z njo gotovo k^t) ge obhajate kak drug praznik, še srečali na skupni poti, pa če bo ™aite< da bi Sa obhajali bolj veselo,
to nekaterim prav ali ne.	če bi bilo doseženo to, za kar se bon
Naravnost historična naloga zem-	Soštni, če Vas tarejo nad-joradnicke stranke pa je da izvede log6j 5e je2ite pod'davčnimi bremeni,
tisto, kar je ze nakazal kongres v	tedaj se spomnite na naš tiskovni Veliki Plani: da se namreč preko nje sklad, ker samo »Kmetijski list» se bori
izvrši ujedinjenje srbskega in hrvat-	za to, da konča Vaše trpljenje! 'Kadar
skega kmeta. Naše globoko prepri-	odštevate davkariji davke, tedaj od-
čanje je, da je edino zemljoradnička	štejte tudi ^Kmetijskemu listu» kronieo, stranka v stanu likvidirati hrvatsko zakaj edino »Kmetijski list» bo dosegel
vprašanje, kar je prva državna na-	zmanjšanje davkov!
loga in mogoča edinole, če se bo ozirala stranka na posebnosti hrvatskega kmeta.
S svoje strani se bomo vedno trudili, da ji pri tem pomagamo, ter u-pamo, da ni več daleč čas, ko bomo praznovali ujedinjenje srbskega, hrvatskega in slovenskega kmeta v enotni kmetski organizaciji, kakor je enotna misel, ki zmaguje v srcih vseh treh bratov.
Naj bi imeli ta vzvišeni cilj mi vsi vedno pred očmi, ker pozabili bomo tako skoraj na to, kar nas loči in mislili le na tisto, kar nas druži.
Dal Bog, da bi zboroval prihodnji kongres zemljoradničke stranke v tem znamenju!
Skrbite za naše orožje!
Naše prvo in glavno orožje je »Kmetijski list». Ker bi mogli skoraj reči, da je naše edino orožje, zato skrbite zanj, kajti od tega, "kako smo oboroženi, zavisi naša zmaga!
Cel gozd nasprotnih listov je proti nam in dnevno se bruha na naše ljudi, na našo misel celo kopo laži, najostud-nejših in najneverjetnejših. Vsem tem napadom kljubuje zmagovito »Kmetijski list», dasi osamljen in dasi brez podpore močnih bank in bogatih kapitalistov. Toda boj je preneenak in stvarna nemogočnost je, da bi mogel «Kmetijski list» na vseh straneh za-vračati vse napade in vse laži nasprotnih listov, izmed katerih je najmanjši tako velik kakor »Kmetijski list». Zato je predpogoj naše zmage, da razširimo «Kmetijski list», da bo mogel redno izhajati vsaj na šestih straneh. To je "najmanj, kar moramo storiti za naše orožje in nevredni se izkažemo krvi mučenikov Stare pravde, če tega ne storimo.
Toda zavedati se je treba, da ne zadostuje, če samo v mislih pritrdimo razširitvi «Kmetijskega lista*, temveč tudi z dejanji moramo uresničiti razširjenje lista.
Zbor zaupnikov v Ljubljani se je izjavil proti zvišanju naročnine, in sicer iz vzrokov, ki jih moramo le odobravati, kajti mi smo apostoli visoke in nujno potrebne ideje, zaradi česar je treba, da pride naša beseda v vsako hišo, do vsakega srca. ln da se to zgodi, je zbor zaupnikov raje prevzel nase breme, da s požrtvovalnostjo pristašev krije stroške, kakor da bi se zvišala
naročnina.
Posledica tega pa je, da mora imeti „„„1 ^ _______________________
«Kmetijski list» izgubo, ker samo ti- Gostinčarjem, ki je uvedel osemurnik skarniški stroški presezajo naročnino. vre(j) so krivi, da ne pridemo iz mi-Naročnina za «Kmetijski list» znaša zerije, ampak da postaja ta mizerija letno 50 kron, to se pravi, da ne velja £imdalje večja.
ena" številka niti eno krono, če list Kaj pomaga vpitje po eenem kruhu, nima priloge, pa znašajo samo tiskar- ko pri takih razmerah kruh po ceni niški stroški nad eno krono. Kje pa biti ne more, in kaj pomaga tudi cen so še vsi drugi izdatki, kje je še pošt- knijl! če toliko ne zaslužiš, da'bi si ga. nina, naročnina na druge liste, ured- kupil!
niški in upravniški stroški itd. Kadar Kadar bodp vsi sloji spoznali, da mo-ima li$t prilogo, tedaj pa veljajo samo raj0 s svojim vsakdanjim delom ustvar-tiskarniški stroški za številko skoraj jati vsaj nekoliko več narodnogospo-dve kroni. Naj ima list še toliko na- barskih dobrin, kakor pa jih vsak dait ročnikov, izguba je gotova, ker je na- sproti uničijo z zadostitvijo svojih po-ročnina prenizka.	treb, takrat bo storjen šele prvi korak
Toda mi moramo vzdržati to nizko mizerije k boljšemu življenju in ta-naročnino, ker klerikalni listi so še ce- krat se bo lahko nasitil vsakdo, kj bo nejši in zaradi njih moramo tudi mi de- dotel delati, četudi bo kruh drag
1	-- '-f r\f r>0	n 1 CLm r\ TfMI- m __ _	X /l/\t\Ji7nS /Tn
Mi s svoje strani pa Vam obljubljamo, da se bomo potrudili izpopolniti «Kmetijski list» tako, da bo ustrezal vsakomur in v vsakem oziru. Toda dajte nam možnost, da storimo to, dajte nam redno prilogo!
Glasilo vseh, ki hočejo zmago kmeta, je »Kmetijski list», zato pa mora tudi vsakdo, ki čuti s kmetom, delati za list. Storite torej svojo dolžnost in «Kmetijski list» bo storil svojo!
Vsi na delo za «Kmetijski list»!
Vsi na delo za naš tiskovni sklad!
Zabavljanje ne polaga nič.
(Napisal dipl. agr. A. Jamnik.)
Še vedno se toliko tarna in zabavlja na današnjo splošno mizerijo. Toliko jih je še, ki pravijo: «Pod Avstrijo je bilo bolje!» Pri tem pa mislijo seveda le na predvojno Avstrijo. Kajpak, pred vojno je bilo povsod najmanj tako dobro kakor v Avstriji!
Ali pa si kdo želi jiazaj v medvojno Avstrijo? Meščan in delavec si ne želita več nazaj takratnega stradanja, splošnega pomanjkanja; kmet si ne želi rekvizicij in maksimalnih cen, vsi skupaj pa si ne želimo povrnitve časov, ko smo bili bosi in lačni. In tudi do-brot sedanje Avstrije si nihče ne želi, vendar pa hujskajo demagogi, češ; «Pod Avstrijo je bilo bolje!» ter hočejo s tem zvrniti vso krivdo današnje mizerije eni na Jugoslavijo kot državo, drugi pa na vlado.
Tistim, ki naprtujejo vso krivdo-vladi, svetujem, naj stopijo naprej in naj povedo, kako in kaj naj se naredi, da bo bolje.
Tistim pa, ki pravijo, da je kriva država, naj le ponovim, da je sedanjo mizerijo zakrivila svetovna vojna, ki sta jo provzročili Avstrija in Nemčija. Svetovna vojna je rodila današnjo mizerijo po vsem svetu. In kdor izmed prejšnjih Avstrijcev je sokriv postanka svetovne vojne in po njej provzroče-nega razdejanja in provzroeene mize-rije, naj se potrka na prsa ter naj tako lepo molči, kakor je molčal takrat, ko je bila njegova dolžnost glasno povedati, da noče svetovnega razdejanja. A baš taki žalostni junakf iz avstrijske dobe so danes najglasnejši zabav-ljači, ki nastalo mizerijo še s tem povečujejo, da delajo v negativnem zmislu, in namesto da bi se lotili dela za odpravo mizerije, bi najraje uživali same dobrote, to je dobro jedli in pili, pa malo ali nič delali.
To početje in osemurni delavnik ter vsi tisti po večini žalostni avstrijski junaki (z bivšim klerikalnim ministrom
lati z izgubo. Ker pa mi nimamo fondov kakor jih imajo klerikalci, demokrati in socialisti, zato pa moramo s prispevki za tiskovni sklad SKS. nadoknaditi izgubo, ki jo imamo vsled prenizke članarine.
Bratje in sestre! Druge rešitve ni, ka,-kor da ste požrtvovalni in delavni, bratje in sestre, druge pomoči ni, kakor da Vaša zvestoba do naše misli, kakor da Vaša ljubezen do kmeta najde podpornike »Kmetijskega lista«.
Zategadelj na delo za naše edino orožje, zaradi tega na delo za »Kmetijski list»!
V boju za osamosvojitev kmeta smo osamljeni in navezani sami -na sebe. Naj Vam drugi govore karkoli liočejo, nikdar ne pozabite, da so vsi nasprotni Vam in da vsi sovražijo Vašo misel! Zato pa tudi skrbite v prvi vrsti za sebe in kadar ste za svojo misel poskrbeli, tedaj skrbite tudi za druge! Zategadelj se naj prirejajo po deželi veselice m zabave samo v korist »Kmetijskega lista», kajti samo «Kmetijski list» se bori za pravice podeželja.
Zbirajte kot mravlje in delajte kot čebele za naše glasilo! Vsako leto žrtvujte Vi, možje, vsaj en liter »Kmetijskemu listu*, in- vsako leto žrtvujte Ve, ženske, za naš tiskovni sklad nekaj od one vsote, ki jo potratite za nepotreben lišp! In zmaga bo naša!
To ne pomaga, če dobivaš dnevno toliko plače ali mezde (verižnikov. goljufov in oderuhov ne štejem semkaj), da se preživljaš, a pri tem ne ustvarjaš toliko, za kolikor si plačan, ker delaš premalo časa in povrhu še z ,;'<>-drna-njem in slabo. S tem ne slabiš samo tistega, ki ti daje možnost zaslužka, ampak slabiš tudi samega sebe. ker si sam pomagaš uničevati možnost do zaslužka.
Delaj mnogo in veliko zasluži!
Obsojeni smo popraviti in nadoknaditi vse, kar je uničila svetovna vojna. In kadar bofno vse to storili, takrat bo zopet dobro na svetu.
Zato na delo in glave kvišku! Ustvarja jm o več in dvigajmo se iz mizerije! Ne zadostuje pa, da delaš ti in še ta in oni, nego delati mora prav vsakdo, ia sicer v zavesti, da mora in zakaj mora delati! Zategadelj pa ne poslušajmo ne-zadovoljneže in hujskače kakor tudi ne obupance, nego vsi skrbimo z železno voljo, da se tudi take ljudi spravi na pravo pot — na pot ustvarja-jočega dela!
Zoper centralizem.
To je bilo hrupa in prahu - po časopisih, češ da hoče slovensko ljudstvo na vsak način avtonomijo in da je zo-
Dopisniki! Pišite kratko, jasno in stvarno! Izporočajte pa nam tudi zgolj resnico! Pišite samo na eno stran papirja!
Kmetje vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena in narodnosti, združimo se!
per vsak centralizem. Pa glej ga spa-ka! Ravno tisti, ki so najbolj vpili proti centralizmu in ki so najbolj kričali za avtonomijo, ravno tisti hočejo postavnim potem centralizirati trgovino z živino. Ce bi se jim to posrečilo, potem bi bili mi kmetovalci odvisni od centrale za nakup in prodajo živine, ki bi vnovčevala našo živino za poljubno ceno, kajti postava bi zahranjevala, da bi smel kupovati živino kdo drugi kakor centrala. Zato bi bila eentrali igrača, določiti take cene živini, kakršne bi se ji zljubilo. Brez konkurence nakup živine in brez konkurence njena prodaja, to bi bilo za gospodo okrog SLS. taka nebeška avtonomija kakor v vojnem času, ko so imeli z vnovče-valnico za živino tako »avtonomijo*, da so mogli centralizirati nakup živine za vojsko in za prehrano mest. -
Izkusili smo tedaj dobro, kako je bilo! Videli smo takrat, kako so pobirali našo živino za polovico ceneje kakor na Ogrskem ter spravljali v svojo centralno blagajno lepe milijončke na. račun kmetskih žuljev. Saj smo videli, da so imeli tako vzorno «avtonomijo». da kmetsko ljudstvo ni moglo priti do kilograma dobrega mesa, z edino izjemo tedaj, če je komu poginilo živinče, zakaj le-to so mu milostno pustili, da ga s slastjo použije.
S tem pa, da so dobivali oni živino za slepo ceno, s tem seveda še ni dobival tudi konsument cenega mesa. Imeli so vendar avtonomijo in na njeni podstavi so mogli določevati ceno tako, kakor so hoteli; uredili so seveda vse tako, da je kmet živino ceno prodajal, meščan jo drago plačeval, mastni dobiček pa padal v centralno bi-sago avtonomne SLS.
In taka avtonomija jim diši še dandanes! Po taki avtonomiji se jim «kolca«! Toda, ker je kmetsko ljudstvo uvidelo in na lastni koži okusilo tak? avtonomijo, zato pravi: kakor zate, tako naj velja tudi zame! Posebne avtonomije pa le nikomur!
Notranjski kmet.
dočim se je podražila živina samo za 20krat do 30krat, kakor pravite sami"?
4.) Da, v_resnici: Krava žre sedaj travo in seno prav tako kakor pred vojno!' Ampak, koliko pa velja dandanes kosa in koliko je veljala prej? Koliko pa stane-dandanes delavec, ki pravi, če se ga naprosi za delo: «Če si hočem kupiti obleko in druge nujne potrebščine, potem ne morem izhajati drugače kakor da mi daš toliko kron, kolikor si mi dal prej krajcarjev.»
In davek! «Ko je vendar zemljiški davek napram drugim davkom tako neznaten!» No, no, gospod »prizadeti!» Ali plačate morda Vi za kmeta druge davke? Ali kdo drug? Ali plačuje kmet samo zemljiški davek in ne morda, tudi vse polno drugih 'davkov?
Kje pa naj končno vzame sredstva za svoj obstoj, če ne iz zemlje? Ali naj mar tako napravi kakor dandanašnji moderni svet? Ko je namreč zadnjič mirno moje polhovke po cesti privozil eleganten avto z gospodo in se mu je k sreči ponesrečilo, da je povozil kokoš, je gospoda v avtu iz samega usmiljenja do kmeta in kokoši pustila ustaviti avto, da- je pobrala ubogo putko ter jo odpeljala s setooj, da ji je služila kot brezplačna slaščica!
Torej gospod «pri zadeti»! Iščite drugod vzroke draginji, ne samo pri kmetu! Zakaj vedo Nemci, da morajo delati tako kak6r pred vojno? Zakaj tega ne vedo pri nas l.iudje?
Da, prav lepo bi bilo: Veliko plače m nič dela ter dobra pijača in slastna jedača! Toda tega Vam ne more nihče dati in tudi ne — notranjski kmet!
Ta preklicani kmet!
Vsak dan čitamo o neznosni draginji živil, in sicer po večini samo o tistih, katere prodaja tuintam naš kmet. Seveda pozabi vsakdo rad omeniti draginjo drugih stvarih, kakor koliko moramo plačevati n. pr. za olje, sol, kavo, blago, usnje, železo itd. Pa kaj to njega briga! Železa ne potrebuje, obleke pa ima itak od prej še za deset let dosti. Samo to je šment, da hoče želodec vsak dan svoje in da mi sli želodec samo na to, kako bi po ceni jedel, pa nič delal!
Naravnost za poč't je, kako piše v tem oziru neki »prizadeti« v «Jugoslar vi ji« z dne 19. novembra pod »Dnevnimi vestmi® v notici »Občin«k o sodišče proti draginji». Samo nekaj klobas iz tega modrovanja! Tako-le modruje «prizadeti« in udarjeni modrijan:
1.)	Orehi so vendar domač pridelek — toda ne pridelek, ampak blagoslov božji. Saj ni potreba drugega dela, kakor orehe pobrati in prodati!
2.)	Zakaj so suhe slive dražje kot fige?
3.)	Zakaj so jabolka tako draga? (Eno jabolko velja že pol dinarja!) Ali mar ne raste sadje tako kakor je rastlo pred vojno? Čemu vendar tako visoke cene domačim živilom, ko plačuje kmet vendar tako majhen zemljiški davek?
4.)	Tudi maksimalna cena za mleko je previsoko določena. Ali morebiti ne žre' krava trave in sena ravno tako kakor pred vojno? In ali ne raste trava prav tako kakor pred vojno?
Dovolj klobas tega modrijana, ki sliši očividno tudi travo rasti. Toda na kratko moramo vendarle tega modrijana malo poučiti.
1.)	Orehi se poberejo in izluščijo. Vprašanje pa nastane, koliko let je plačeval kmet davek od prostora, na katerem oreh raste, preden je dobil od drevesa sad. In kadar rodi drevo sad, ali ni morda za vsako drevo po sto takih sladkosned, ki bi rade sladke orehe zastonj pohrastale, kakor je »prizadeti«. Ali niso med vojno po večini vsi orehi ozebli, tako da je res prava sreča in pravi blagoslov božji za tistega, ki si more pritrgati kak kilo-
•gram orehov in jih prepustiti sladkosnedemu «prizadetemu»?
2.)	Kmetski otroci zelo ljubijo tržaške fige. Toda figovo drevo rodi trikrat na leto, sliva pa samo vsako četrto leto in še potem je treba sad sušiti.
3.)	Na briht.no vprašanje, ali ne raste sadje prav tako kakor pred vojno, pa stavim tudi jaz malo vprašanje: Ali Vam ne rastejo lasje ravno tako kakor pred vojno? Zakaj pa dajete sedaj brivcu več kakor ste dajali pred vojno? Ali se ne dela dandanes ravno tako blago za obleke kakor pred voj no? Ali se ne izdelujejo tudi sedaj po 1 jedel ski stroji in sploh kmetijske _ potrebščine prav tako kakor pred vojno? Ali se ne prideluje namizno olje sedaj tako kakor pred vojno? In zakaj vel ni dandanes liter slabega namiznega olja, ki je veljal pred vojno le 80 vinarjev. 100 kron, to je 125krat več kot prej.
Ijave in da je danes vodja oddelku za pa se ravnajo ti novodobni modrijani neprijetno v ušesih. Kakor hočete, tak kmetijstvo kmetijski strokovnjak. po zloglasnem receptu: male obešati, pa bo boj! Mi se ne ognemo nobenemu
Končno je omenil predsednik tovariš velike pa izpuščati! Če proda okoličan- boju! Pire, da je vse, kar je dosegel, tudi ka kilogram mesa za pol krone draže,' (Narodno-sociallstična modrovanja o zasluga zveste podpore, ki jo je imel že razvije občinsko sodišče vso baha- kmetskem vprašanju.) Že zadnjič smo ves čas v glavnem odboru družbe in v vast svoje prazne moči, če pa oslepari poročali, kako silno brihtno pojmujejo njegovem uradništvu, za kar gre vsem kaka banka ali kako velepodje-tje dav- narodni socialisti kmetsko gibanje. Da-topla zahvala.	| koplačevalce za. tisoče in tisoče, takrat nes moramo zabeležiti novo modrost
Slavljencu so čestitali nato: v imenu' občinsko sodišče molči, ker tedaj se teh političnih malkontentov. V odgo-oddelka za kmetijstvo in društva kme- seveda ne dela draginja! Kljub vsej j voru na naša izvajanja, je napisalo
tajskih strokovnjakov tovariš Sancin, reklami, ki jo znani slepilci ljudstva imenu uradništva »Kmetijske dru- razvijajo za. občinska sodišča, je jasno, žbe« g. inženjer Lah, v imenu «Samo-'da pomenijo ta. sodišča samo šolarsko stojne kmetijske stranke» in v imenu nezrelost narobe-narodnih gospodarjev,
odbornikov družbe tovariš Pipan, v imenu konjerejskega odseka tovariš Zupančič in v imenu vinogradnikov tovariš Bajuk
Gospod predsednik se jo zahvalil sakemu gratulantu posebej ter vpletel zahvalo lepe in zanimive spomine iz svojega delovanja.
Čutimo za svojo dolžnost, da se krogu gratulantov pridružimo tudi mi, saj je bil gospod predsednik kot dolgoletni urednik »Kmetovalca* naš kolega, ki si je že s svojimi klasičnimi »vprašanji &n odgovori« priboril najodlič-nejše mesto v slovenski žurnalistiki. In zato mislimo, da govorimo iz srca vseh kmetovalcev in vseh naših čita-teljev, če končamo s svojimi prisrčnimi čestitkam] k Najvišjemu odlikovanju moža, ki ga bo poznala zgodovina kot očeta slovenskega kmeta. Čast tovarišu Gustavu Pircu!
Najvišje odlikovanje tovariša Gustava Pirca, predsednika »Kmetijske družbe za Slovenijo".
V	ponedeljek dne 21. novembra t: I. se je vršila v zgodovinskih prostorih «Kmetijske družbe za Slovenijo« lepa in pomembna slavnost — odlikovanje velezaslužnega delavca za. povzdigo našega kmeta, našega tovariša Gustava Pirca.
V	lepo okrašeni sejni dvorani «Kme tijske družbe» so se zbrali vsi, ki so danes steber vsega dela za naše kmetijstvo: kmetijski strokovnjaki, kmet je, odborniki in člani družbe in vse družbeno uradništvo.
Točno ob štirih je vstopil v dvorano poljedelski minister tovariš Ivan Pucelj, da izroči po naročilu vlade odlikovanje.
Z lepim in prisrčnim govorom jo nagovoril tovariš Pucelj odlikovanca nekako tako-le:
»Po nalogu ministrskega sveta in po želji kralja, ki ga naj Bog živi (glasni živio-klici) Vas odlikujem gospod predsednik z redom sv. Save III. razreda za. Vaše plodonosno delo v prospeh slovenskega kmeta.
Niste dosegli tega odlikovanja i delom na javnih tržiščih, temveč s tihim podrobnim in vztrajnim delom ste dosegli, da je naš kmet danes na zelo visoki kulturni stopinji.
Poznejši rodovi bodo šele prav cenili Vaše delo za slovenskega kmeta; že danes pa moramo reči, da je prav Vaša zasluga, če je naš kmet od vseh jugoslovanskih kmetov na najvišji stopnji. In da se morem sedaj v Beogradu pono-siti s tem, da sem zastopnik najnaprednejšega kmeta, je to Vaše delo in da je bilo to Vaše delo priznano na Najvišjem mestu, zato Vam moje čestitke.*
Nato je izročil tovariš minister predsedniku odlikovanje.
S toplimi besedami se je zahvalil nato predsednik tovariš Gustav P"rc za odlikovanje, spominjajoč se najvažnejših dogodkov iz zgodovine »Kmetijske družbe«.
Stojimo na zgodovinskih tleh. Pred 150 leti ie bila tu ustanovljena »Kmetijska družba« in baron Brediger je tedaj naglasil, da moa sloneti družba na demokratski podlagi in da se mora vse njeno delovanje vršiti brez vsef ceremonii. In ta demokratični duh družbe je bil vzrok, da je bila družba neprijetna Dunaju in da je trenutno skoraj prenehalo njeno delovanje. Toda duh revolucije ie zopet predramil družbo in leta'1815. je maršal Latter-mann vnovič oživil družbo.
»Kmetijska družba« pa ni samo zi-bel gospodarskega dela. za slovenskega, kmeta, temveč v njej je tekla tudi zi-belj slovenskega narodnega življenja. V prostorih »Kmetijske družbe« sta delovala baron Žiga Zojs in Vodnik za nastanek slovenske književnosti in leta 1843. je pričela izdaiati »Kmetijska družba« prvi slovenski list «Novice>>. ki so bile osnova prebujenja slovenskega naroda. Gospod predsednik je omenil dalje vse važnejše dogodke, ki so se odigravali v «Kmetijski družbi« ter poudaril posebno njeno delo za ljudsko naobra.zbo. s pomočjo katere se je kmet povzpel do takega, stališča-da more nastopati dandanes kot vsem enakopraven in enak oveljaven držav-lian.
Predsednik se je zahvalil nato mini
Pokrajinske vesti.
(Vsem prijateljem in pristašem SKS.)
Zbor zaupnikov SKS. je prevzel težko žrtev ter v interesu naše kmetijske misli sklenil, da ostane naročnina za «Kmetijski list« ista kakor je bila do sedaj, to je 50 kron na leto. Sklep zaupnikov nalaga vsem našim pristašem dolžnost, da prično z vso vnemo agiti-rati za naš list in da pridobe nove naročnike in nove dobrotnike za naš tiskovni sklad. Vsi na delo za naše glasilo, vsi v agitacijo za naš «Kmetijski list«!
(Okrožnice in nabiralne pole za nove naročnike) je poslalo upravništvo «Kmetijskega lista« vsem našim krajevnim odborom. Pozivljemo vse tovariše, da. store svoiio dolžnost, ker drugo leto nas čaka. hud in velevažen boj. v katerem bo zmagal le tisti, ki bo imel najboljše in najostrejše orožje. Ker je naše glavno orožje »Kmetijski list«, zato na delo zanj vsi pristaši SKS.!
(Zbor naših zaupnikov) je bil tako impozanten, da je pisalo o njem vse' jugoslovansko časopisje in naše zahte ve so objavili vsi večji listi. Našla sta se pa dva lista, ki sta hotela z nizkot no pisavo zmanjšali vtisk našega zbora. Bil je to seveda v prvi vrsti »Slovenec«, ki je pokazal svoje spoštovanje do Štefanov in priznal, da se da kupiti za Štefan vina njegovo prepričanje. Po svoje- pa je glosirala naš zbor tudi «Naša. vas«, in sicer s pomočjo odpadnika Kuralta, Čestitamo prav iskreno «Naši vasi« na. pridobitvi, ker smo prepričani, da bo gospod Ku ralt najboljša opora zemljoradnikov.
(Za denarne zavode ob severni meji.) Hranilnice in posojilnice ob avstrijski meji so imele pred vojno mnogo svojega denarja naloženega, v Gradcu, glavnem mestu Štajerske. Vsled katastrofalnega padca, avstrijskega denarja so ti zavodi silno ogroženi, ker morajo plačevati vlagateljem obresti v jugoslo-vemskih kronah, dočim jih prejemajo oni le v avstrijskih kronah. Da priskoči omenjenim zavodom na pomoč, je odposlal tovariš minister Pucelj šefa svojega, kabineta, gospoda Štibler-ja. na lice mesta ter mu nar.očil proučiti in dognati, kako bi se moglo obvarovati te zavode. Čisto naravno je, da. bi polom denarnih zavodov pomenil za severno mejo največjo gospodarsko nesrečo. Ker gre v vsem za. okoli štiri milijone naših kron, zato se sme upati da bo dosegla akcija tovariša ministra popoln uspeh. Pri tej priliki moramo pripomniti, da je dobila pri volitvah naša stranka, ob severni meji najmanj glasov in da se tovariš Pucelj kljub temu vseeno briga za dobrobit ljudi v teh krajih tako. kakor da bi bili ti ljudje vsi v taboru SKS., kar je zopet jasen dokaz, da imajo naši poslanci v prvi vrsti pred očmi interes kmeta in šele v drugi vrsti interes strankarja, kar je popolnoma prav in potrebno.
(Poslanec Mrmolia1 se je preselil iz Pesnice v Št. 11 j nad Mariborom, kjer je sedaj njegovo stalno bivališče.
(Seja okrajnega odbora. SKS. za dovljiški okraj) bo v nedeljo dne 4. decembra ob treh popoldne, in sicer pri Krištofu v Lescah. Vsi predsedniki krajevnih odborov naj se sestanka za nesljivo udeleže. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja in je udeležba tovarišev nujna! V boj za. Staro prav-, do!
(Občinska sodišča.) Po popolnem neuspehu, ki ga je doseglo občinsko so dišče za pobijanje draginje v Mariboru, je bila. sedaj tudi Liubliana deležna te dobrote. In kakor v Mariboru, tako hočejo tudi v Ljubljani z gorostasnimi globami, katerim se je moralo upreti
stru Pucl m da je po niofmvi zaslusri prišel- kmetijski strokovnjak do ve-'celo sodišče, pobiti draginjo. Pri tem
vsled česar odklanjamo sodišča z vso resnostjo ter izjavljamo, da ne bomo prej odnehali, dokler te svoje zahteve tudi ne izvedemo. Sicer pa. izpregovo-rimo o občinskih sodiščih za pobijanje draginje prihodnjič še nekaj več.
(«Naša Vas.») V Celju je pričela izhajati «Naša Vas«, glasilo zemljorad-ničke stranke za Slovenijo, kakor pravi njen ponosni podnaslov. Ker smo bili v »Naši Vasi« opetovano napadeni, smatramo za potrebno, označiti jasno svoje stališče 'do nje. Kolikor se »Naša Vas« trudi, priboriti slovenskemu kmetu veljavo, ki -mu po vsej pravici pripada, toliko jo pozdravljamo kot sobo jevnico iste misli in v toliko bi prej njeno stremljenje podpirali kakor pa ji nasprotovali, čeprav je njen boj proti nam včasih naravnost sovražen. Toda ker imamo pred očmi zgolj kmetski interes, zato pravimo: Naj pride kmet do svojih pravic pr^ko «Naše Vasi« ali pa preko «Kmetijskega lista« je nam prav vseeno. Cilj nam je skupen in Š3 je potrebno, da ga dosežemo na ta način, da gredo kmetje za tem ciljem po dveh različnih potih, naj se to zgodi. Ravnamo se v tem oziru po znanem nemškem geslu: Ločeno hoditi, skupno udrihati! Žalibog pa se «Naša Vas* po tem edino pravilnem geslu ne ravna in smatra za svojo glavno nalogo, razdvojiti že obstoječo kmetsko organizacijo, namesto tla. bi pridobivala naše kmetske bojevnike iz vrst tistih strank ki so dandanes glavna ovira kmetske osamosvojitve. To je usodna napaka «Naše Vasi« in to je edin vzrok, da ji nasprotujemo. Uredništvo «Naše Vasi« naj samo malo premisli, s kakšno težavo je bila ustanovljena prva kmetska organizacija in komu v korist bi bil morebiten razcep do sedaj vendarle edine kmetske organizacije! — Upamo, da uredništvo «Naše Vasi« uvidi svojo napako in da jo popravi, ker drugače bomo morali smatrati, da je nastala «Naša. Vas« ne iz czirov na kmetski interes, ampak iz drugih ozirov. Poudarjamo končno še eno: Obžalujemo sicer' vsako cepljenje kmetske fronte, toda, močni smo dovolj, da vzdržimo to, kar smo ustvarili, kajti, tudi ponosen naslov ni vse. Zategadelj pričakujemo z mirnim srcem nadaljnji potek dogodkov.
(Gospod doktor, diplomo nazaj!) Voditelj klerikalne stranke, bivši večkratni minister in vrhu tega še učeni doktor, se ne sramuje agitirati na deželi na tako nizkotei; način, kakor je to storil na svojih poslednjih agitacijskih potovanjih. Svojim backoin je povedal naslednjo smešnico: »Kmet se brije. Okoli njega, brenči muha in se mu lio če na vsak način vsesti na nos. Kmet jo cdpodi, pa je pri tem tako neroden, da si odreže nos. Nagne se, pa je zopet tako neroden, da si odreže palec na nogi. Pride zdravnik, ki pa je tak »kam-pele«, da iz same nerodnosti zamenja nos s palcem in prišije kmetu palec na nos, nos pa na nogo. In sedaj se kmet vsekuje na palcu, noht pa mu raste na nosu.« S to «smešnico», ki pa je pravzaprav samo urnebesna kozlarija,- je hotel povedati dr. Korošec, da se tako neumno in brezglavo vlada v državi. Mi pravimo samo to-le: Tako nerodnih kmetov mi še nismo našli v državi, pač pa smo naleteli, v politiki na tako nerodnega «zdravnika«. Pri temu mislimo na tistega ministra, ki je naročeval fižol v Ameriki in skrbel za" prehrano ljudstva tako «izborno*. da še danes strahom mislijo davkoplačevalci nanj. In ta minister je bil dr. Korošec, pesnik odrezanega nosu, velebrihtna dika klerikalne učenosti. Gospod doktor! Namesto da se norčujete tako iz kmeta in da mu pripisujete nerodnost, ki jo nima nihče na svetu, preudarke raje, kaj poreko drugi doktorii, ko zvedo o Vaših agitacijskih brihtnostih? Ali nimate strahu za svojo diplomo?
(Podivjanost klerikalnega tiska) je znana in eden glavnih vzrokov, da zapuščajo vsi poštenjaki klerikalno stranko. Zadnja številka »Slovenskega gospodarja«* je zopet v tem oziru žalostna priča, kam je padel slovenski list ki je bil nekdaj, ko še niso pisali v njega pijanci, v ,-čast slovenskemu narodu. Skoraj vsa številka je posvečena napadom na tovariša Ureka, ki se ga blati na tako nesramen način, da prese za že vse meje dostojnosti. Tako n. pr. se ne sramuje očitati ta list poslancu Ureku nesreče, v katero je zabredel njegov polubrat še pred rojstvom poslanca Ureka, Stvar je tako podla, da bi bilo sramotno, če bi mi nanjo odgovarjali. Rečemo pa »Slovenskemu gospodarju«, na' se nikar ne igra z ognjem, ker drugače bomo tudi mi 'primorani objaviti maraikake zanimivosti, ki bodo zvenele še marsikomu
njih glasilo ta-le velebrihtni stavek, ki je vreden, da se ga ovekoveči. »Nova pravda« pravi namreč: «Tudi večji posestniki smejo (Oh, ta milost! Op. ur.) vstopati v narodno-socialistično stranko, če jim to dovoli njih hlapec ali delavec!« Škoda, da velemodrijani pri »Novi pravdi« tudi ne povedo, kako mora biti sestavljeno to dovoljenje. Morda na. tak-le način: «Jaz, podpisani hlapec pri posestniku N. N. , dovoljujem, da sme moj gospodar vstopiti v narodno-socialistično stranko!« Pribili smo samo to vzgledno neumnost glasila NSS., ker da bi odgovarjali tudi na druge neumnosti »Nove pravde*, se res ne izplača. V resnici Nese-se!
(Tako treba!) Frarfc P ograje, zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Celju, je klepetal o naši stranki, da so prejeli naši poslanci od • vlade 200 milijonov kron za to, da so vstopili v vlado. Zaradi tega je tožil poslanec Drofenik Pograjca zaradi razžaljen j a časti. Pri sodniji pa je zlezel klerikalni junak lepo pod klop in obžaloval svoje obrekovanje, plačal vse stroške in advokata in slednjič še 500 kron v korist našemu tiskovnemu skladu. Kot priča je nastopil v tej jvrav-di naš tovariš Blaž Urleb, posestnik v Loharjih, ki je moško in odločno nastopil za pravico. Tako treba! Z vsakim, ki bi klepetal kaj o tistih 200 milijonih ali o čem drugem, kar pred sodišče, da. bodo ljudje spoznali, kam pridejo, če verujejo klerikalnim listom!
(Jugoslovansko Šumarsko U druženje) prične v kratkem izdajati svoje mesečno glasilo »Šumarski list«, ki ga bodo redno prejemali vsi člani Udruženja. J. Š. U. je mogočna organizacija vseh interesentov in prijateljev gozdarstva po vsej državi, ki šteje že danes čez i000 rednih članov. »Šumarski list« bo prinašal članke in razprave kakor tudi društvene vesti v vseh treh narečjih. Prispevke za redakcijski del kakor tudi oglase za reklamni del, ki bodo imeli posebno v lesnoindustrijskih slojih gotovo najboljši uspeh, sprejema redakcijski odbor za slovenski del pri podružnici Udruženja v Ljubljani v Križankih, kjer se sprejemajo tudi priglasitve norih članov Udruženja.
(Dijaški rok za 14mesečno službovanje v vojski) priznava, vojno oblastvo gojencem državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru na podstavi člena 8. zakona o ustroistvu vojske pod pogojem, da gojenci to šolo dovr-še ter dokažejo, da se bavijo potem res s kmetijstvom na svojem domu. Ako pa absolventi nastopijo kako privatno ali državno službo, izgube omenjeno olajšavo. Rekrutirani gojenci morajo pismeno prositi za to ugodnost. Učencem navedene šole se dovoljuje tudi, da smejo preložiti rok za nastop vojaške službe na čas po dovršitvi šole. ako prosijo za to pri komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru takoj po rekrutovanju potem ravnateljstva državne vinarske in sadjarske šole v Maribora. — Ravnatelj Andrej Z m a v c.
(Sprejem slovenskih mladeivčev v srbske kmet"jske šole.) Kmetijsko ministrstvo odda šest prostih mest za obi.sk kmetijskih šol v K r a 1 j e v u, Bukovu in Š a p c u. Ta mesta so namenjena sinovom slovenskih staršev. Kmetijsko ministrstvo prevzame za te mladeniče stroške oskrbovanja in šolanja. Le vožnjo bodo plačali sami. Prošnje za sprejem v srbske kmetijske šole, ki se prično dne lr marca 1922. in ki trajajo po dve leti. naj se z običajnimi dokazili predlože naikesneje do dne 15. januarja 1 922. pokrajinski upravi za Sloveniio, oddelku za kmetijstvo, v Ljubljani. Pogoji za sprejem so starost od 14 do 18 let, dovr-šitev najmanj ljudske šole, telesno zdravje in dobro vedenje. Tudi se morajo starši zavezati, da ostanejo učenci de. ršeni šoli na domačem posestvu. Pripomniti moramo, da se v šolo v Bukovu sprejemajo le učenci iz vinorodnih krajev, v šolo v Kraljevu in Šapcu pa učenci iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Opozarjamo na to ugodnost brezplačnega šolanja vse naše gospodarje, ki imajo ukaželine sinove, ker se nudi s tem mladeničem lepa prilika, se poučiti o naprednem kmetijstvu in spoznavati obenem ii-ii razmere po novih delih naše skupne države, kar more služiti le v prilog našemu skupnemu gospodarskemu življenju. Priporočamo zadevo tudi me-rodajnim lojalnim faktorjem po deželi. da se zavzamejo za to vprašanje in i'kušajo dobiti pripravne mla ;eničj ii oUsk srbskih kmetijskih šol.
(Razpis štipendij.) Okrajni z a-s t o n v Ptuju razpisuje za šolsko leto 1921 ./1922. nastopne štipendije, in sicer: dve štipendiji po 1000 kron za gojence kr. učiteljišča v Mariboru, dve štipendiji po 1000 kron za. dijake kr.
Ko si sam prečital ,.Kmetijski list", ga ne zavrzi, ampak daj ga citati še drugim!
4
Ne podpisujte nobenih izjav, ki jih predlagajo pristaši SLS., ker vse njih izjave so sama sleparija!
gimnazije v Mariboru, dve štipendiji po 1000 kron za dijake kr. gimnazije v Ptuju, štipendijo 1000 kron za gojence srednje vinarske šole v Mariboru, dve štipendiji po 1000 kron za gojence vinarske in sadjarske šole v Mariboru, dve štipendiji po 1000 kron za gojence kmetijske šole v Št. Juriju, štipendijo 1000 kron za gojence višje strokovne šole v Ljubljani kakor tudi osem podpor po 100 kron za učence deške meščanske šole v Ptuju in osem podpor po 100 kron za učenke dekliške meščanske šole v Ptuju. Prosilci, oziroma prosilke, naj vlože po ravnateljstvih svojih šol z ubožnim izpričevalom in rojstnimi in domovinskimi podatki opremljena prošnje na okrajni zastoj) v Ptuju, ki bo o podelitvi sklepal. Te štipendije so namenjene v prvi vrsti rojakom iz ptujskega sodnega okraja, če bi takih ne bilo, se pa podele tudi drugim prosilcem.
(Iz Volčjega potoka pri Kamniku.) Nikdar <si ne bi mogli misliti, da se bo v naši občini gospodarilo z občinsko lastnino na. tako čuden in samolasten način. Širijo se govorice, ki dajo človeku misliti. G. župan Martin Tomšič, ali Vam je kaj znano, kdo je posekal v občinskem gozdu borovce, jih potem spravil na varno in štore lepo zakril z mahom in travo? Mi davkoplačevalci kratkomalo odločno zahtevamo, da se ukradeni borovci vrnejo odboru, kajti samo odbor je upravičen prodajati občinsko last, in sicer na javni dražbi in v korist občine. Ali ste mislili, g. župan, da imate poleg sebe same klerikalne kimavce? Zelo ste se varali! Možje so kaj hitro spoznali, da ste pravi vzgled klerikalnega moža. Svoje dni sploh niste hodili v cerkev ter ste samo zabavljali čez «farje», sedaj pa s tako vnemo prakticirate zastarelo klerikalno metodo, ki so jo zavrgli že vsi. ki mislijo s svojimi možgani. Ne bo šlo, 1», ne bo šlo, g. župan, mežnar, mrtvo-gled itd. Mi hočemo imeti v občini za župana moža, ki bo varoval občinsko lastnino prav tako kot sivojo. Pa drugič še kaj več!
(Z Bleda.) Predpreteklo nedeljo se je pripetil v hotelu «Beograd» dogodek, ki je značilen za politične razmere na deželi. Ljudstvo — pod večnim vplivom klerikalnih in pod raznimi socialističnimi strankami skritih komunističnih agitatorjev — se vzgaja sistematično v sirovosti, oblastva pa spe in nastopajo šele tedaj, kadar se je razpasla sirovost že v taki meri, da postane občenevarna. Toda k našemu dogodku! V hotelu «Beograd» je sedela manjša družba ter se razgovarjala, predvsem seveda o politiki. Ker so bili med družbo pristaši raznih strank, zato ni nič čudnega, če je prišlo kmalu do prepira. Ker je naš tovariš Marolt, branil stališče naše stranke, se je oglasil naenkrat neki sirovež ter udaril Maroka po glavi, da se mu je pocedila kri. In ko je bil pretepač s svojo siro-vostjo gotov, se je vzravnal in rekel: «Tebe sem samo udaril, če bi bil pa tu Kenda, bi ga ubil!» Ko se je pokazala kri, se je seveda vse razšlo. Pripomniti je še treba, da vlada na Bledu tak terorizem, da se tega dogodka ne upa nihče prijaviti. Blejcem naji služi na-stopo v preudarek: Če se raznese po svetu žalostna slava Blejcev, da so -i-roveži, pretepači in skriti komunisti, potem naj išče Pled tujce, ki bi še tvegali priti na Bled. Ker je treba zatreti zlo pri korenini, zato mora veljati za vse Blejce, ki jim je res kaj pri srcv blagostanje Bleda, da je usmiljenje do sirovežev in pretepačev neumestno. Ni pa tudi častno za ponosne Gorenjce, če se zboje takoj groženj kakega pretepača.
(Krško.) Z žalostnim srcem izporo-čamo, da je dne 21. novembra po kratki mukotrpni bolezni umrl v 56. letu svoje starosti naš župan in večletni mestni načelnik gospod Franc Z e s -ser, posetnik in trgovec v Krškem. Pokojnik, ki je bil zvest jristaš SKS., je slovel kot dober svetovalec in bil vsakomur brez razlike strankarske pri-j>adnosti s svetom na razpolago. S svojim energičnim in odločnim nastopom za pravico se je priljubil povsod. Da je bil visoko čislan pri vseh, je pričal njegov sijajni pogreb. — Stranka je izgubila z njim boritelja za kmetsko misiel, občina pa najagilnejšega moža, ki je delil kot župan vsakemu svoje pravice. Zali Bog, da ga je prerana smrt. v početku naše borbe za kmetijske pravice odvzela našim vrstam. Gospe, j soprogi in prizadetim izrekamo prisrčno sožalje. Slava njegovemu spominu!	\
(Iz Vasi pri Središču.) V 41. številki «Ptujskega lista* je razglasilo občin-skosodiščev Ptuju te-le maksimalne cene: govedini od 18 do 20, teletini od 15 do 17, svinjini 32 kron za kilogram; enemu jajcu 4 krone. Ali so v tem sodnem okraju res sami doktorji in drugi prepametni gospodje, da nimajo glede kmetijskega gospodarstva niti najmanjšega pojma? Ali pa morda celo mislijo, da živina kar sama zraste v enem mesecu, kakor dobivajo oni svojo mesečno plačo? Kako naj pride kmet na svoj račun, če se bo prodajalo meso kilogram po 15 do 20 kron? Končno tudi kmetu ne bo škodovalo, če bi mogel jesti vsak dan meso, kar morejo
gospodje v Ptuju. Zategadelj tudi Vam ni treba jesti vsak dan mesa, ampak obrnite se raje na Žide v Središču, ki imajo še cele vagone lanjskega fižola. Sicer si pa zapomnite, da boste spomladi radi plačevali meso tudi j>o 50 kron kilogram, samo če ga boste mogli sploh dobiti. Tedaj boste morebiti spoznali tudi Vi, kakšna nesreča je zadela letos kmeta spričo suše. Ko bo prekesno, boste spoznali tudi, da so občinska sodišča za pobijanje draginje s svojim protikmetskim stališčem nezmisel v agrarni državi in v škodo vsemu ljudstvu — tudi producentom.
Politične vesti.
(Pašič ostane ministrski predsednik.) Kar smo napovedali že v prejšnji številki, se je tudi zgodilo. Pašič ostane in demokratsko - radikalna koalicija se za enkrat še ne razbije. Oficielno se pravi, da je temu vzrok interes države, ki zahteva, da pridemo že vendar enkrat iz večnih kriz, toda pravi vzrok je absolutna nezmožnost opozicije in negotov izid prihodnjih volitev.
(Seja radikalnega kluba.) Odločilno sejo glede vprašanja, ali naj ostane radikalni klub še v zvezi z demokrati ali ne, je imel radikalni klub v četrtek dne 24. novembra. Seja je bila zelo dobro obiskana in mestoma precej viharna. Voditelji opozicije so nastopili ostro proti demokratom, osobito pa proti sedanjemu notranjemu ministru Svetozaru Pri-bičeviču.
(Pašičev nastop.) Po dveurni debati pa je presekal Pašič debato in izjavil, da smatra v državnem interesu ohranitev sedanje koalicije za nujno potrebno ter da bi on ne mogel več sodelovati pri državnih poslih kakor tudi ne v vodstvu stranke, če bi radikalni klub sklenil prelom; z demokrati. Pašičeva izjava je naredila silno globok vtisk na vse in pokazalo se je takoj, da ima Pašič za seboj ogromno večino. Opozicija se je zato umaknila na vsej črti in Pa-šiču se je izreklo popolno zaupanje in mu dalo glede pogajanj z demokrati popolnoma proste roke. Pašič je torej v svojem klubu popolnoma zmagal in pričeti je mogel s pogajanji z demokrati.
(Konferenca med Pašičem in Da-vidovičem, načelnikom demokratskega kluba.) Takoj po seji radikalnega kluba je odšel Pašič k Davidoviču in imel z njim daljšo konferenco. Razjasnil mu je nov položaj, ki je nastal spričo sklepa radikalnega kluba, ter izrazil željo, da se čim prej izvrši rekonstrukcija (preureditev) kabineta. Davidovič je naglasil, da je treba v najkrajšem času sklicati parlament.
(Pašič pri kralju.) Ko se je bilo s pogovorom z Davidovičem tudi razčistilo razmerje z demokrati, je odšel Pašič h kralju poročat o položaju. Izrazil je mnenje, da je postala vsled sklepa radikalnega kluba demisija vlade nepotrebna, zlasti, ker upa, da se doseže v kratkem sporazum z drugimi strankami glede rekonstrukcije kabineta. Kralj je vzel Pašičevo poročilo na znanje ter odobril njegovo stališče. S tem je bilo odrejeno, da ostani Pašič še nadalje šef vlade.
(Seja ministrskega sveta.) Pašič je sklical nato sejo ministrskega sveta, na kateri je poročal o svojih dosedanjih korakih. Sklenilo se je, da vlada ne poda ostavke. Osebna vprašanja se urede v medsebojnem sporazumu. V debati, ki je sledila Pašičevemu poročilu, se je poudarjala potreba nadaljnjega obstoja koalicije. Izrazila se je obenem želja, da se izvrši rekonstrukcija kabineta čim prej.
(Stališče našega kluba) je dano z ozirom na resolucijo, ki jo je soglasno sklenil zadnji zbor zaupnikov in ki smo jo priobčili v zadnji številki «Kmetijskega lista». Vendar pa je treba, da se naš klub odločno izjavi, ali ostane v vladi ali ne. Zategadelj bo imel Klub samostojnih kmetov še ta teden plenarno sejo, ki bo odločila o nadaljnji klubovi taktiki. Da bo varoval klub z vso odločnostjo stališče našega kmeta, je samoobsebi umevno, saj jamči za to vse dosedanje plodonosno delo naših poslancev.
(Klerikalni listi) so popustili v zadnjem času za malenkost od svojega hujskaškega pisarjenja. Vzrok: Korošec bi rad zopet ministroval. Ker pa je postal ta politik s svojo demagogijo v Beogradu skoraj nemogoč, izjavlja, da noče v vlado, da
more za vsak primer potem trditi, da sploh ni hotel iti v vlado. Toda v dogovorih je in to stoji!
(Pozdravljamo.) Predsednik skupščine dr. Ribar je obiskal Pašiča in ga prosil, naj poskrbi, da bo mogel sklicati skupščino, ker drugače je nemogoče, da bi skupščina proračun pravočasno odobrila. Pravilno! Z vso odločnostjo poudarjamo, da je proračun krona vseh ljudskih pravic, ki mora ostati nedotaknjena in ki se mora varovati z vso odločnostjo. Nikakor ne gre, da bi se še naprej slepomišilo s kakimi dvanajsti-nami. Proračun v debato in svinčnik v roke ter črtati vse, kar je nepotrebno, da se doseže ravnovesje. Nikakor ni potreba imeti 200.000 uradnikov. Zato znižajte število uradnikov, obdržite samo dobre uradnike in le-tem povečajte plače, pa bo imela država dvojen dobiček, ker delo bo šlo hitreje in bolje izpod rok! Predvsem skličite skupščino, ki naj dela, ker ljudstvo trpi! Pomoč pa more dati ljudstvu samo skupščina, ki lahko odpravi najkrivičnejše zakone!
(Albanija.) Kako delajo zavezniki politiko, pojasnjuje najlepše njih sklep glede Albanije. Vse naše še tako upravičene zahteve so zavezniki poteptali, in sicer ne zaradi ljubezni do Albancev, temveč iz umazanih špekulativnih ozirov. Nekateri francoski in angleški finančniki so namreč pred leti zaprosili našo vlado za koncesijo ukoriščanja vodnih sil ob Limi in pri Ohridskem jezeru. Ker je bila njih ponudba popolnoma neugodna, jo je morala vlada odbiti. Nato pa so šli ti izkoriščevalci v Tirano in dobili od albanske vlade gladko dovoljenje za- vse vodne sile in tudi za bogat ribolov, ki je v Ohridskem jezeru posebno dobičkonosen. To jezero ima namreč najboljše postrvi na svetu. In samo zaradi tega smo izgubili diplomatič-no bitko glede Albanije. V zvezi narodov bodo jedli sedaj cel teden same postrvi. Dober tek, gospodje izkoriščevalci! Toda naš dan tudi še pride!
(Češko-poljski dogovor.) Po padcu Vitoševega kabineta je postal zunanji minister Poljske bivši član pariškega narodnega komiteta g. Skir-munt. Ta je uravnal svojo politiko v smeri češko-poljskega zbhžanja ter dosegel tudi popoln uspeh. Zadnje dni je bil namreč sklenjen v Pragi češko-poljski dogovor, ki bo za nadaljnji razvoj slovanske politike največje važnosti. Dogovor obseza štiri točke. V prvi točki si obe državi jamčita svoj državni obstoj, določen po mirovnih dogovorih. S teir je priznala Češka riški mir, to je meje Poljske napram Rusiji. Največje važnosti je tretja točka dogovora, s katero se odreka Češka vsaki težnji po Vzhodni Galiciji, Poljska pa vsakemu stremljenju po Slovaški in Prikar-patski Rusiji. Zato ne bo trpela nobena izmed obeh držav na ozemlju kakršnekoli agitacije, ki bi nasproto-' vala tej točki. V četrti točki pa jern-ljeta obe državi na znanje vse dogovore, katere sta sklenili obe državi, torej dogovor Češke z Jugoslavijo in dogovor Poljske z Romunijo. S tem je vstopila Poljska v malo antanto, ki je postala tako velesila, oziroma merodajen faktor v politiki vzhodne in srednje Evrope.
(Pogajanja med Romunijo m Rusijo so se razbila.) Romuni so zahtevali, da mora Rusija vrniti Romuniji zlato, ki ga je zaplenila sovjetska vlada. Kakor znano, je bilo ob Makensenovero pohodu skozi Romunijo prenešeno romunsko zlato v Rusijo, kjer so ga po komunističnem preobratu zasegli boljševiki. Pri sedanjih pogajanjih so sicer ruski zastopniki v večini točk popustili, le o zlatu niso hoteli ničesar slišati. Zato so Romuni odklonili vsa nadaljnja pogajanja.
(Razorožitvena konferenca v Vo-šingtonu) ali kakor jo hudomušneži imenujejo ^oborožitvena konferenca» je končala svoje delo. Čulo se je dosti lepih besedi, vse je izgledalo skorajda kot nekaka zabava, zato pa je tudi uspeh tako malenkosten, da o njem skoraj ni mogoče govoriti. O razorožitvi na kopnem sploh ni bilo govora, če izvzamemo pobožno' željo laškega delegata, da se razoroži Jugoslavija, katere se Italija boji. Enako je padla v vodo tudi razorožitev na morju, ki so jo Japonska odkrito in odločno, druge države pa prikrito odklonile. Pač pa se je dosegel sporazum glede Kitajske, Mandžurije in Sibirije med Japonsko in Ameriko. Kot uspeh moremo
končno zaznamenovati tudi to, da so se Francozi in Italijani malo spo-rekli. Najbolj je Italijane zadelo to, ker je dejal francoski ministrski predsednik Brian, da bi Francozi zmagali Nemce tudi brez Italijanov.
(Napad na francoski konzulat v Turinu.) Vsled Brianove izjave so bili italijanski šovinisti tako razkačeni, da so napadli v Turinu francoski konzulat in razbili v njem vse, kar jim je prišlo pod roke. Tako je prav! Naj tudi drugi narodi, ne samo naši bratje na Primorskem, spoznajo, kakšna je laška kultura.
(Zavezniki med seboj.) Na raz-orožitveni konferenci v Vošingtonu se je pripetil tudi značilen dogodek, ki bi ga morali pravzaprav uvrstiti pod rubriko «Za kratek čas». Angleži, ki bi sicer silno radi videli, da bi vsi drugi narodi opustili gradnjo novih ladij, nočejo sami nikakor ugrizniti v to kislo jabolko. Da bi utemeljili potrebo svojih ladij, so kvasarili angleški delegati vse mogoče; eden izmed njih je" celo dejal, da potrebuje Anglija tako močno ladjevje (velikanske bojne ladje) zaradi varnosti svojega ribolova. Bila je to tako debela laž, da je odvrnil Francoz nanjo s to-le še debelejšo: «Mi pa potrebujemo podmorske ladje, da moremo proučevati življenje na morskem dnu!» Tako so se «razoroževali» v Vošingtonu!
(Žita bi rada prišla v Evropo.) Karla in Žito so prepeljali v mesto Funchal na otoku Madeiri. Ko sta prišla tja, je tako hudo deževalo, da je bilo v malem Funhalu «za umreti dolgočasno», kakor pravijo Nemci. To je menda tudi napotilo Žito, da je zaprosila velevlasti, naj ji dovolijo povratek v Švico, ker bi bila rada pri svojih otrokih, izmed katerih je eden obolel. V Švici je pač vse bolj kratkočasno! Čemu pa je šla na Madžarsko, naj bi ostala raje pri otrokih, namesto da je hotela igrati zopet kraljico!
(Ta je dobra!) Ker se ubogi Karel Angležem silno smili, zato hočejo, naj bi nasledstvene države (med katerimi smo tudi mi) plačevale zanj letno apanažo. Ne bo nič iz tega! Če se Angležem Karel res tako smili, naj ga le plačujejo, kolikor jim drago, nam pa se naš denar bolj smili kot Karel in vsa njegova rodbina!
(Belgijske volitve.) Na podstavi novega in bolj demokratičnega volilnega reda kakor je bil prejšnji, so se vršile pretečeni teden v Belgiji dr-žavnozborske volitve. Kakor v Nemčiji, tako so tudi v Belgiji socialisti nazadovali na vsej črti. Pridobili so le katoličani in liberalci. Socalizem nazaduje po vsem svetu.
Raznoterosti.
(Palača Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani) je ena največjih palač v državi in gotovo tudi ena najponosnej-ših. V glavnem je bila palača v soboto dne 26. t. m. dograjena. Kako velikanska je ta stavba, naj pokaže nekaj številk. Palača ima dve nadstropji pod zemljo, pritličje in pet nadstropij nad zemljo in na vrhu še štiri metre visok oktogen (osmerokotni stolp). Najnižja točka je 8 metrov in 80 centimetrov pod zemljo/ Ploskev j>alače znaša v podzemlju 2393 kvadratnih metrov, v petem nadstropju pa 1591 metrov. Za odvoz zemlje, ki se je je izkopalo nad 10.000 kubičnih metrov, se je porabilo okoli 14.000 voz.. Za temelje in za zi-dovje kleti se je j>orabilo 3551 kubičnih metrov betona in 103.520 kilogramov železa, za delo nad zemljo pa 3800 kubičnih metrov grušča, 294.327 kilogramov železa, 1,434.700 kilogramov cementa in 1,609.200 kosov opeke. Pri gradbi palače je bilo zaj>oslo-nih nad 240 delavcev, izmed katerih so bili vsi Slovani, po večini Slovenci. Stavba bo imela lastno električno centralo, centralna kurjavo in ventilacijo, pnevmatično pošto in več dvigal. Poleg poslovnih prostorov banke bodo v palači še stanovanja za uradnike samce, dalje družinska stanovanja, razna trgovska podjetja, bar, velika kavarna in prodajalni prostori. Pod zemljo bosta dva velika tresorja (blagajni), največja v Jugoslaviji, ki bosta popolnoma. varna, pred vsako tatvino in ognjem. — Palača bo dogotovljena in izročena svojemu namenu koncem leta 1922. Palačo sta gradili domača tvrdka Tonnies in podjetje «Obnova», načrte zanjo pa sta izdelala inženjer Krasni in arhitekt Novi, oba Ceha iz Prage.
(Komunistični nemiri v Berlinu.) Silen padec marke je provzročil veliko draginjo v Berlinu, kar so izkoristili komunistični hujskači, ki so naščuvali množico, da je začela joleniti po mestu trgovine, predvsem one z živili in obleko. Oplenjena je bila cela vrsta trgovin.
Policija, ki je bila prvi hip brez moči, ker so plenili hkrati po vsem mestu, je napravila končno vendarle red in aretirala vse polno demonstrantov, med njimi tudi znanega komunističnega agitatorja Fihtmana. Da se ne bi plenitve trgovin ponovile, je prepovedala policija vsako zbiranje ljudi in odredila, da so vsi policisti strogo pripravljeni.
(Dunajski komunisti) so poneverili denar, ki ga je poslala Moskva v komunistične agitačne namene. Na Dunaj je dospela posebna komisija iz Moskve pregledat račune komunističnih odborov za Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko. Komisija je dognala, da je pone-verjenih pol milijarde kron in da so posamezni člani odbora pobasali do 20 milijonov kron in jih vložili na svoja imena v banke. Ravno tako manjka ves denar — v znesku 100 milijonov kron — namenjen za komunistično j)ropagando v Jugoslaviji. Zaradi teh poneverb je bil komunist Matuzovič izključen iz stranke.
(Kako živi bivši predsednik Vilson?) Kakor poročajo iz Vošingtona, se ameriška javnost zelo zanima za življenje bivšega predsednika Vilsona, ki, dasi je pravzaprav invalid, pridno dela. On mnogo piše in otvoril je tudi odvetniško pisarno. Svojo pošto, ki je zelo obširna, rešuje osebno. Sestaja se vedno s svojimi političnimi prijatelji in 'im daje politične nasvete Vsako popoldne se vozi z avtomobilom na izpre-iod. Ob sobotah hodi v gledališče, kjer ie rezerviran zanj poseben prostor, ki je z ozirom na njegovo zdravstveno stanje veliko udobnejši od drugih prostorov. Občinstvo ga redno, kadar se pokaže v gledališču, navdušeno pozdravi. Vilson je izjavil ponovno svojim prijateljem, da mu tako mirno življenje zelo ugaja, ker samo sedaj more živeti čisto po svoji lastni volji. Kralji in predsedniki držav so pač sluge ceremonij!
(Nov angleški poročni zakon.) Po dveh letih hude borbe so dosegli v konservativni Angleški vendar nov poročni zakon, ki dovoljuje možu se poročiti z vdovo svojega brata. Vsled vojne, ko je skrb za bratov imetek silno zbližala vdovo z bratom moža, je nastala, silna potreba za dovolitev takega zakona. Da je bil ta zakon tudi potreben, dokazuje to, da je bilo takoj prve dni po razglasitvi zakona sklenjenih nad 5000 takih porok. Anglikanska cerkev pa še slejkoprej zabranjuje tak zakon, ki" so ga dovolila le posvetna oblastva.
(«Samo preko mojega trupla».) Upokojeni svetnik Zemazal je živel na Dunaju v majhnem stanovanju na Herbe-kovi cesti. Ker je bil ločen od žene, zato si je kuhal sam. Živel je tako bedno kot žive vsi upokojenci v Avstriji. Nej>restano se je bal, da se mu odvzame stanovanje, ker kot samec ni imel več pravice do stanovanja s kuhinjo. To se mu je tudi pripetilo-. Hišni lastnik je omožil namreč svojo hčer in ji odločil stanovanje, ki ga je imel bedni starec. «Samo preko mojega trupla morete v stanovanje», je dejal starec, ko je prejel sodno odpoved stanovanja. In svojo grožnjo je tudi izvršil. Po vsem stanovanju je natresel male lističe z napisom: «Prokletstvo nad to hišo!» Ko je prišel sodni sluga, da bi izgnal starca iz stanovanja, si je le-ta pognal kroglo v glavo in obležal na mestu mrtev.
(Roman Japonke.). Japonski «lesni kralj» Fuluda je našel malo Japonko, ki so jo pred dvajsetimi leti ugrabili Kitajci ter jo odvedli na Kitajsko. Ta bogataš je bil po službenih opravkih v Antungu na Kitajskem, kjer so ga povabili kitajski igralci, da bi prisostvoval predstavi. Pri predstavi pa je oj>a-zil Japonec takoj med igralkami tudi neko Japonko. Zanimal se je zanjo in zvedel, da je bila pred dvajsetimi leti, ko je bila stara šele šest let, ugrabljena. od Kitajcev, ki so jo prodali kakor robkinjo. Nato je bila še nekajkrat prodana, dokler ni postal njen lastnik ravnatelj omenjenih igralcev. Ta družba ravna z njo dobro, vendar jo je strogo nadzorovala, da se ji ne bi jx>srečil beg, ki jih je tvegala že več. Japonka se je bogatašu tako j>riljubila, da jo .je odkupil in vzel s seboj na. Japonsko, kjer se je z njo oženil.
(Moderni svet.) V Hanovru na Nemškem je bila obsojena neka vdova, ki je umorila dve svoji hčeri in nekega (lijaka, na smrt. Dotični dijak ,je stanoval namreč pri njej in se zaljubil v eno izmed hčera. Ker pa je bila lastna mati ljubosumna, zato je ubila obe hčeri in dijaka.
(Na lovu za možem.) V Nju Jorku se je vršila zadnje dni zanimiva pravda za ločitev zakona. Neka bogata Amerikanka se je hotela ločiti že tretjič, ker je hotela dobiti na vsak način najboljšega moža na svetu. Zaradi tega je prišel v Pariz in občevala tam v družbi Angležev, Francozov in pripadnikov drugih narodnosti. Toda noben moški je ni mogel zadovoljiti, ker ji je bil ali jjresirov ali pa premehek. Slednjič j>a je našla vendar pravega moža, in sicer — strmite narodi! — nekega Albanca, s katerim se je bila poročila takoj, ko je bil ločen njen tretji zakon. Ampak da bi ta zakon trajal dolgo, ni
Nabirajmo pridno prispevke za tiskovni skiad SKS., kajti stranka brez tiska je kakor vojska brez orožja!
Delujmo z vsemi močmi za procvit in razširjenje »Kmetijskega lista"!
5
prav verjetno, kajti da bi bil Albanec najmanj sirov, je bajka.
(«Najbolj junaška armada«) na svetu jo na vsak način italijanska. Vsaj tako je dejal pri proslavi neznanega vojaka sam laški vojni minister. Ker pa je ta trditev vendarle predebela, je dostavila beograjska »Tribuna*, da je laška armada v resnici najhrabrejša Armada, kar je dokazala pri Kobaridu. (Pri Kobaridu so jo namreč Italijani sramotno pobrisali pred Avstrijci in bežali v obupnem begu tja do Piave. Op. ur.) Zaradi tega dostavka « Tribune* so bili Italijani v Beogradu silno ogorčeni, ker, kakor znano, nobena stvar tako zelo v oči ne bode kot resnica. In tako sta prišla lepega dne v uredništvo »Tribune* vojaški ataše laškega poslaništva v Beogradu, polkovnik Ni-colasi, in njegov pobočnik ter zahtevala, da izrazi uredništvo svoje obžalovanje, da je napisalo to Italijanom neprijetno resnico. Urednika, ki sta bila tedaj v uredništvu, sta laško zahtevo seveda odbila, nakar se je vnel med urednikoma in italijanskima oficirjema prepir, med katerim je dejal eden izmed oficirjev enemu uredniku »srbska svinja* ter ga udaril. Nastal je pretep, ki ga je končal uredniški •sluga, mlad korenjak. Prijel je laškega polkovnika in ga treščil v omaro s tako silo, da so se vrata omare razbila in da je obležal polkovnik v omari, ne da bi se mogel izkobacati iz nje. Njegov pobočnik je potegnil nato bridko sabljico, uredniki pa so zavihteli stole. Pobočnik se je tega prestrašil, pustil svojega poveljnika na cedilu ter pobegnil. Urednika sta osvobodila polkovnika in ga nato slovesno vrgla skozi vrata. Tako se je drugič izkazala laška armada kot najhrabrejša armada na svetu. Ampak v Beogradu ne bodo Italijani nič več kazali svojega junaštva, ker je to prenevarno za njih kosti.
(Zdravilo generala Magdaleniča.) Pod tem naslovom je prinesel «Beo-grajski Dnevnik» za naš čas zelo značilen uvodnik. Glavni urednik se je namreč razgovarjal s srbskim generalom Magdaleničem o našem političnem položaju. Ker je general star in izkušen mož, zato ga je vprašal urednik, kaj da bi po njegovem mnenju pripomoglo k ozdravitvi našega razdrapa-nega političnega položaja. Generalov kratki odgovor je bil: «Brezovka»!, kar je takoj tudi utemeljil, rekoč: «Ko sem služil kot poročnik leta 1870. v Dragovcu, je prišla pred vojašnico neka ženska in silno kričala nad mojimi vojaki. Vprašal sem jo, čemu tako kriči. Dejala je: ,Tvoji vojaki mi ne dajo miru!' Rekel sem ji: ,Žena, počakaj, bo takoj vse v redu!' Sklical sem četo in ko je bila vsa zbrana, je morala žena pokazati vojaka, ki jej ni dal miru. Žena je vojaka spoznala, jaz pa sem mu jih dal zato odšteti petindvajset. Po večih letih sem bil nato blizu' Šabca že kot major. K meni je prišel nekoč kmet in me povabil, da bi šel z njim na njegov dom. Ker nikakor ni hotel odjenjati, sem šel : njim. Na njegovem domu pa sem zve del, da je mož oče tistega vojaka, ka teremu sem bil dal odšteti onih petindvajset. Oče mi je rekel nato: ,Go-spod, to je moj najboljši sin, in sicer po Vaši zaslugi. Onih petindvajset je čudežno dobro vplivalo, ker sin se je mahoma izpremenil.'* »Vidite,* je rekel slednjič general, «kaj premore storiti brezovka ob pravem času! Kajti bre zovka, uporabljena ob pravem času, ne ponižava človeka; ponižava šele tedaj, če se zlouporabi!* In general predlaga, da se to sredstvo uporabi tudi za politiko. Pravilno dostavlja k predlogu urednik: «General je sicer iz stare šole, ampak kakršne so razmere dandanes, bi to sredstvo zanesljivo pomagalo.* — Pomislite samo, če bi jih «Stražinemu* uredniku za vsako obrekovanje našteli petindvajset, ali bi prenehala »Straža* z lažmi ali ne! Premislite samo, če bi jih odšteli raznim slabim politikom j.o petindvajset, ali bi potem delal naš parlament ali ne! Ampak križ bi bil s tem, komu bi mogli zaupati glavno brezov-ko, ki bi udrihala po vseh! Ali vedo morebiti bralci, komu bi smeli zaupati t c zdravilno inoč?
(Škrlatica v Londonu.) V Londonu razsaja med otroci škrlatica. Samo mesecu oktobru je obolelo na njej 10 tisoč otrok. Med temi otroci pa so všteti le tisti, ki so v bolnicah. Doma se zdravi še znatno večje število otrok.
(Lokomotiva ukradena.) Dandanes se krade pa že prav v resnici vse, celo predmeti, ki se jih takoj niti odnesti ne more. Tako poročajo iz Draždan na Saškem, da so ukradli tatovi iz tvornice za popravljanje železniških strojev lokomotivo. Kako mislijo tatovi uporabiti lokomotivo, tega pa poročilo' ne pove.
(Nova rastlina za produkcijo sladkorja.) V Južni Ameriki je našel nemški generalni konzul Ginter velike množine snovi, podobne saharinu. Ginter poroča, da je sladkor, izdelan iz te rastline, tridesetkrat slajši kakor navadni sladkor ter da zadostuje košček v velikosti graha za osladitev čaše kave.
(Proti mravljam.) Namočite gobo v j .vodi,, v kateri ste razstopili nekaj slad-
korja! Nato gobo stisnite in jo položite na prostor, kjer se mravlje najraje zbirajo! Cez nekaj časa se bodo zbrale vse mravlje na gobi. Takrat pa vrzite gobo v vrelo vodo! Na ta način se mravlje najlaže pokončajo.
(Kako se operejo svilene stvari?) Nastrgaj nekoliko sirovega krompirja ter ga ožmi! Z dobljeno tekočino oprane svilene stvari ne postanejo le čiste, ampak obdrže tudi lepo prvotno barvo in sijaj. Mila pri tem ni treba rabiti.
(Koliko je konj na svetu?) Skupno število konj na svetu znaša 95 milijonov, od katerih jih je 44 milijonov sar mo v Evropi. Pred vojno je imela največ konj evropska Rusija, njej pa je sledila Nemčija. V Evropi je 44 toplokrvnih in 16 hladnokrvnih pasem.
(Za kratek čas.) Zdravnik in stara devica. Nekje na svetu je svetoval neki zdravnik stari gospodični, naj se omoži, ker potem ne bo več tožila o brezpomembnih boleznih. Gospodična, vnu je hitro odgovorila: «Vze-mite me kar vi, gospod zdravnik!* Ker pa tudi zdravnik ni bil v zadregi z odgovorom, je rekel: »Zdravnik le zapiše zdravilo, zaužije ga pa ne!» — Poljub in zaušnica. V neki francoski pokrajini je bila navada, da je po poroki ženin oklofutal nevesto z besedami: «Takšen sem, kadar sem hud.» Zgodilo se je pa, da je Francoz v tej pokrajini vzel za ženo Nemko, ki ji ta običaj ni bil znan. Ko je ženin nevesto okl^iutal in poljubil, ga je nevesta udarila tako po nosu, da se mu je vlila kri kar curkoma in dejala: «Takt na sem, kadar sem dobra.* Potem pa mu je izpulila še polovico las z besedami:
:<Takšna sem, kadar sem huda,* Od takrat je izginil ta ženitovanski običaj iz vse pokrajine. -— Mlad zakon. Mož: «Tak o j, kakor hitro mi bo mogoče, pridem nazaj!* Žena: «Pridi še malo prej!* — Dober sluga. Oficir je bil na ženitovanskem potovanju. Ker mu je bilo skrajno neprijetno, da bi ga ves svet opazoval kot mladega poro-čenca, je zabičil strogo svojemu slugi, naj nikomur ne pove, da se je šele pred kratkim poročil. Sluga je seveda trdno obljubil, da se bo po naročilu ravnal. Oficir je odšel nato pomirjen v hotel. Ko pa je bil s svojo mlado ženo dva dni v hotelu, je zapazil, da se vse skrivaj posmehuje. Z vsakim dnem se je stopnjevala ta veselost. Ves ogorčen je poklical oficir k sebi slugo in mu rekel: «Ali ti nisem dejal, da nikomur ne povej, da sva jaz in moja žena mlada poročenca?* Sluga: «Saj sem se ravnal po ukazu ter vsakemu dejal, da sploh niste poročeni!* — Oh, ta mladina! Stric: «Pepček, ali si bil priden, ko si bil pri teti?* «0, da, zelo! Ko sem prišel včeraj k teti, je bila silno vesela. Ko sem danes, odšel, pa je bila zopet silno vesela!*
injsii
(Pomoč države kmetom.) Zaradi letošnje suše.se oglašajo kmetje iz vse države, da jim priskoči država s semeni in živežem na pomoč. Do sedaj prosijo kmetje za 600 vagonov pšenice, 10 vagonov ječmena, 5 vagonov ovsa in 50 vagonov koruze. Razen tega prosijo za 10,000.000 dinarjev podpore. Opozarjamo vse prizadete, da vlože takoj prošnje za podelitev semen in živeža, ker drugače bo prepozno. Kakor se nam je z zanesljive strani izporočilo, obstoja upanje, da bo država prošnje kmetovalcev uslišala. Podpore bosta razdeljevala ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za socialno politiko. Celotni stroški te vladne pomožne akcije bi znašali okroglo 200 milijonov kron. Še enkrat: Prizadeti, vložite nemudoma prošnje na kmetijsko ministrstvo!
(Uvoz živine v Italijo.) Kakor smo že javili, je dovolila, italijanska vlada uvoz naše živine v Italijo, in sicer samo preko Trsta in Ankone. Ker so to prepoved naši listi ostro obsojali, izjavlja laško poslaništvo v Beogradu, da je omejitev uvoza provzročila zgolj bolezen naše živine, ki je veliko bolj zadela laške trgovce kakor pa naše. Zaradi tega se je meso v Italiji silno podražilo in so italijanski konsumenti zopet silno trpeli. Vendar se je dovolila olajšava, ki odreja, da zadostuje odslej glede zdravja zaklane živine zdravniško potrdilo naših oblastev in da nista več potrebna potrdilo laških oblastev in vizum laškega konzula, oziroma delegata. Monopol laških prekupčevalcev je s tem razrušen; kar naj naši živinorejci uvažujejo. Pri tej priliki naj poudarimo še enkrat, da živinorejci ne prodajajte Italijanom mesa prepoceni! Pazite na svoje imetje!
(Prvovrstne trte - cepljenke) za sajenje leta 1922. oddaja ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Maribo-
ru, in sicer po šest kron komad, franko oddajno mesto. Cepljenke so tehle vrst: žlahtnina, mozlavina (šipon), laški rizling, silvanec (zelenčič), bel burgundec in rizling (mala graševi-na); vse na priporočljivih podlogah. Pismene prijave s potrdilom pristojnega občinskega urada, da potrebuje naročnik trte za svoj lastni vinograd, je pošiljati najkesneje do dne 23. decembra 1921. ravnateljstvu, ki razpoložljivo število cepljenk končnoveljavno dodeli, nakar se mora polovica vrednosti plačati takoj, ostala polovica pa ob prevzemu blaga.
(Žitni trg.) S o m b o r, dne 24. novembra. Trži se: pšenica po 1320 do 1350, stara koruza po 1080 do 1100, nova koruza pa po 920 do 950 kron. Dovozi so slabi. — Veliki Bečkerek: Plačuje se: pšenica po 1320 do 1350, stara koruza po 1030 do 1040, nova koruza pa po 920 do 930 kron. Povpraševanje po pšenici je veliko, po moki le majhno. Glavni vzrok temu je to, da je treba plačati za uvoz moke v Italijo visoko carino, dočim je uvoz pšenice prost. — Novi Sad: pšenica 1320 kron; koruza: stara 1030, nova 960 kron; otrobi z vrečami 610 kron.
(Cena mesu v Italiji.) V Trstu velja kilogram mesa preko 9 lir, to je skoraj 100 naših kron. Da je meso tako drago, je krivo to, da je treba plačati za uvoz kilograma mesa v Italijo skoraj 5 lir carine. Pri uvozu naše živine v Italijo ima torej največji dobiček italijanska država, ki dobi pri carini dvakrat toliko, kakor naš kmet za meso.
(Nove maksimalne cene v Zagrebu.) Maksimalna cena za krompir znaša v Zagrebu sedaj 5 kron za kilogram; ena žemlja pa stane 2 kroni.
(Uvoz vseh mesnih izdelkov na Francosko) je po poročilih naših konzulatov dovoljen. Prepovedan pa je uvoz rogate živine, svinj in ovac.
(Uvoz cigaretnega papirja) v našo državo je prepovedan zato, da se ščitijo domače tvornice.
(Letošnji vinski pridelek v Sloveniji) cenijo na okoli 700.000 hektolitrov, kar bi pomenilo po dosedanjih cenah okoli dve milijardi kron.
(Da se omogoči izvoz sliv,) si bo izposodila naša država od Avstrije 300 vagonov. V ta namen je že odpotoval odposlanec železniškega ministrstva na Dunaj.
(Sejem v Sevnici ob Savi.) Županstvo opozarja vse interesente na to, da se bodo oddajali prostori za stojnice dne 6. decembra. Obenem tudi naznanja, da bo ta dan velik živinski in kramarski sejem. Dotič-niki, ki ne pridejo ta dan, naj vedo, da ne dobe prostorov, ker je že sedaj število prijavljenih- reflektantov visoko.
(Plačevanje davkov.) Na seji zakonodajnega odbora je predložil finančni minister - pregled vplačanih neposrednjih davkov. Po tem pregledu sta imeli Srbija in Črna gora plačati od dne 1. januarja 1919. do dne 31. oktobra 1921. 149,137.610 dinarjev. Vplačali pa sta 155,113.000 dinarjev. Za ostale dežele je navedel, minister te-le številke: Slovenija je plačala 97,407.250 (plačala naj bi 145,909.750), Hrvatska in Slavonija 139,879.500 (namesto 167,320.000), Bosna in Hercegovina 89,528.500 (namesto 134,026.000), Dalmacija 9,662.500 (namesto 9,642.829), Vojvodina 143,544.750 (namesto 160,000.000). V vsem se je plačalo 635,135.500 namesto 606,036.189 dinarjev. Finančni uspeh je torej ugoden. Vseeno pa kažejo navedene številke, da je Slovenija sorazmerno silno obremenjena z davki, primeroma najmanj pa da sta obremenjeni Bosna in Hercegovina.
(Taksa za pošiljanje paketov) v inozemstvo se zaračunava izza dne 1. decembra po razmerju, da je en frank enak 10 dinarjem. Poštno ravnateljstvo utemeljuje to odredbo s padcem našega denarja. Faktično bi morala biti ta vsota z ozirom na švicarski frank še večja. Iz naše države se pošilja sedaj okoli 3000 paketov, dočim jih pošilja tujina v našo državo okoli 42.000. Tudi znak naše trgovinske pasivnosti.
(Taksa na vžigalice.) Monopolska uprava je odredila, da se v bodoče plačuj taksa na vžigalice tako-le: 1.) Na velike švedske vžigalice (60 do 65 vžigalic) za škatlico 15 par; 2.) na švedske vžigalice (50 do 55 vžigalic) za škatlico 10 par; 3.) na parafinske vžigalice v mehkih papirnatih škatlicah (100 do 110 vžigalic)
15 par; 4.) na žveplene vžigalice v mehkih papirnatih škatlicah (100 do 130 vžigalic) 15 par. Vžigalične etikete bodo morale imeti državno o-znako, napis v latinici in cirilici in ime dotične tvornice. Do sedaj že izvršene etikete se morejo še uporabljati.
(Stanje Narodne banke.) Kovinska podloga, ki se je zmanjšala za 101.714 kron, znaša sedaj 426,912.678 dinarjev. Dolg države, ki se je zmanjšal za 216,842.909 dinarjev, znaša sedaj 4.422,698.597 dinarjev. Bankovcev je v prometu za 4.567,412.835 dinarjev. Zmanjšanje državnega dolga je zelo razveseljivo dejstvo.
(Srebrne krone) se plačujejo pri nas le po 14 do 15 kron, dočim jih plačujejo v Italiji po 24 kron. Zaraditega se iztihotapljajo iz naše države krone v največjem številu. Skrajnji čas je, da se prične tudi pri nas bolje plačevati srebrne krone, ker bi prišla na ta način Narodna banka na cenen način do lepe po-množitve svoje kovinske podloge. To bi bilo tem bolj potrebno, ker se plačujejo v Ameriki srebrne avstrijske krone po 56 papirnatih kron.
(Bankovce po 100.000 kron izdaja Avstrija.) Tako bo imela poleg Rusije, kjer so tudi milijonski bankovci v rabi, edino Avstrija bankovce s tako visokimi vsotami.
(Jugoslovanska Union-banka, prej Mariborska eskomptna banka,) je otvorila podružnico v Kranju, ki je pričela dne 21. novembra s svojim poslovanjem.
(Železniški material iz Nemčije.) Nemška vlada je ponudila naši državi, da ji dobavi na račun vojne odškodnine železniški material, in sicer v vrednosti 1700 milijonov dinarjev. Ker je državni odbor ponudbo odobril, zato nam bo preskrbela Nemčija 100 brzovoznih, 200 poštnih in 100 tovornih lokomotiv, dalje 50 lokomotiv za manevriranje in 20 lokomotiv za ozkotirne železnice, skupaj torej 470 lokomotiv. Poleg tega nam bo dala Nemčija še 4000 tovornih in 2000 potniških vagonov. Prvo tretjino materiala bomo dobili meseca marca, drugo tretjino meseca maja, ostanek pa me-
pred laško nenasitljivostjo. Kakor čujemo, pošljejo mački in psi posebno zahvalno deputacijo v Rim, kateri se pridruži deputacija ptic selilk, da izprosi, naj prepove laška vlada tudi pobijanje ptic selilk.
(Kako sleparijo?) Znano je, da od bank ni nikdar mogoče dobiti natančnih podatkov, s kolikim čistim, dobičkom delajo. Te dni pa se je na Dunaju vendarle pripetilo, da je morala Anglo-banka povedati do pičice natančno svoj čisti dobiček. Anglo-banko so prevzeli namreč angleški kapitalisti, katerim se je moralo razkriti vse. In tako je tudi davkarija zvedela, za koliko jo je ta banka osle-parila. Po izkazih, ki jih je dala banka davkariji, je znašal njen čisti dobiček le 53 milijonov kron. Po izkazih, ki so bili predloženi angleškim kapitalistom, pa je znašal čisti dobiček celih 1108 milijonov kron. Znat' se mora!
Književnost.
(Dramatičnim društvom in odsekom.) Izšla sta težko pričakovana prva dva zvezka «Nove Talije* v lični opremi z risbo na ovitku in prav priročni obliki v založbi «Zvezne tiskarne*. Številna naročila in živahno povpraševanje po obeh zvezkih, še preden sta izšla, dokazujejo, kako zelo sta našim društvom «Diletantski oder* in «Lepa maska* potrebna. Prvi zvezek, M. Skrbinškov «Diletantski oder*, ob-seza 90 strani in ima v petem poglavju šest načrtov za postavljanje kulis, odnosno prireditev od najenostavnejše do najkompliciranejše sobe na odru, kar bo našim podeželskim režiserjem zelo dobrodošlo. Pisatelj je razdelil gradivo v deset poglavij ter je posvetil osobito pažnjo predvsem vajam, režiserju in njegovemu delu, predstavi in maskiranju. Razen tega pa se je dotaknil tudi izbere iger, zasedanja ulog, oderskega jezika, aplavza in priklanja-nja ter kritike in gledaliških dvoran vobče. S tem je podal izčrpno in stro-kovnjaško vse, kar potrebujeta podeželski oder in diletant. Cena 8 dinarjev. — Prav tako dobrodošel bo tudi drugi zvezek «Nove Talije*, Emil-Na-vinškova «Lepa Maska*. Na 28 stra-
neh je podal pisatelj strokovno prak-
______________ ^ ________________tična navodila za prav vsako masko.
seca junija. Državni odbor je spre- Prvem zvezki* »Nove Talije* se
jel od družbe Braun in drug v Hamburgu ponudbo za izvršitev šestih motorskih ladij, ki bodo služile rečnemu prometu. Glede ponudb za dobavo poštnega, brzojavnega in telefonskega materiala pa še ni padla odločitev. Če bodo te dobave Nemčije uresničene, potem bomo pač lahko rekli, da je konec naše prometne mizerije.
(Končno vendarle dva uspeha.) Na konferenci v Portoroze, kjer zbo-rujejo odposlanci nasledstvenih dr- Marijin trg št. 8
zav, da rešijo skupna gospodarska ____6
vprašanja, so dosegli naši delegati v dveh važnih vprašanjih pomemben uspeh, in sicer glede voznega parka, to je vagonov in lokomotiv prejšnje monarhije, in glede carinske tarife za uvoz in izvoz. Oba uspeha sta tem pomembnejša, ker so nam poizkušali škodovati Italijani s proti-predlogi, ki pa so bili odklonjeni.
(Prijetno iznenadenje.) Ko so se vrnili ob demobilizaciji železniški upravi vagoni, se je izkazalo, da je bilo vrnjenih par sto vagonov več, kakor je računalo železniško ministrstvo, da jih ima. Vzrok temu je to, ker so se našli pri mobilizaciji tudi vagoni, ki jih je železniška uprava že davno pogrešala. V enem oziru je bila mobilizacija torej vendarle dobra!
(Promet med Madžarsko in Jugo slavijo) je zopet vzpostavljen, in sicer na progi Nagy-Kaniža-Čakovec. Otvoril se je osebni, prtljažni in blagovni promet.
(Madžarske gospodarske prilike.) Pridelek sladkorne "ese je letos na Madžarskem tako velik, da bo izdelala Madžarska več sladkorja, kakor ga sama potrebuje. Zato se bo izvozilo mnogo sladkorja, ki bo cenejši od češkega. — Vsled dviga madžarske valute so se cene žitu na Madžarskem znižale. Cena pšenici se je znižala od 2950 na 2500 madžarskih kron. Cena moki št. 0 je padla na 42 kron, krušni moki pa na 34 kron. Rž se plačuje po 1700 kron, to je skoraj 600 naših kron.
(Dober želodec imajo Italijani.) Splošno znano je, da prenese itali-anski želodec prav vse. Sedaj je to udi uradno pripoznano. Italijanska vlada je prepovedala namreč uradno uvoz konjskega, pasjega in mačjega mesa. Srečne mačke in srečni psi v Jugoslaviji, ki so sedaj varni
obširno govori o maskiranju, drugi zvezek pa to le še izpopolnjuje v praktičnem in priročnem pogledu. Igralec naj pogleda samo v kazalo, na kateri strani so opisane oči, usta, lice, brada ali maska ljubimca, pijanca, skopuha, Angleža, Zamorca — skratka igralec se vsede pred ogledalo in si napravi poteze točno po navodilih «Lepe maske*, s čimer doseže res lepo masko. Tako bo tudi ta knjižica zelo olajšala posel podeželskim odrom. Cena ji je tri dinarje. Obe knjigi se naročata pri založbi «Zvezne. tiskarne* v Ljubljani,
Trnjeva obrtnikova pot.
Ker misli marsikak naivnež, da se cedita obrtniku samo mleko in med, če le malo iztegne roko, hočem z lastnimi izkušnjami dokazati, kako trnjeva je obrtnikova pot tudi še potem, ko je prestal težko vajenško dobo in ko je že položil pomočniški in mojstrski izpit. Res je, da ne more v zmislu obrtnega reda nihče za-braniti obrtniku potem, ko je zadostil vsem zahtevam zakona, postati samostojen. Toda dočim se začne navadno pri drugih stanovih obenem s samostojnostjo blagostanje, se pričenja pri obrtniku redno šele prava trnjeva pot, kar sem moral sam le prebridko občutiti. Naj se mi ne zameri, če posvetim lastnim doživljajem nekoliko prostora. Saj ni prav nobena prijetnost obujati si neprijetne spomine, toda ker le-ti tako prepričevalno dokazujejo, kako težka je obrtnikova pot, zato naj mi bo dovoljeno, na kratko opisati svoje boje.
Mizarsko obrt sem pričel izvrševati leta 1895. s skromnimi prihranki, ki sem si jih pristradal kot pomočnik. Trudil sem se, da sem si pridobil s solidnostjo in trpežnostjo svo-ih izdelkov odjemalce. Po veliki po-resni katastrofi, ki je zadela leta 1895. Ljubljano, je cvetela nekaj let obrt. Toda skoraj je temu sledila stagnacija v stavbni obrti in pričela se je brezposelnost. Zategadelj sem se odločil, naseliti se v Novem mestu, čeprav tudi tu ni bilo preveč dela, ampak za silo se je vendar izhajalo.
Obrtniki, ustanavljajte prepotrebna obrtniška društva!
6
Pomagajmo zasužnjenim bratom — podpirajmo ,,Jugoslovensko Matico"!
Tedaj so se pričele graditi v novomeškem okraju javne stavbe, ponaj-več šole, in sicer tako v mestu samem kakor tudi v okolici.
Tisti čas je bil v Novem mestu okrajni glavar baron Rechbach. Iz neznanega vzroka je dobil ta gospod proti meni veliko mržnjo, čeprav sem se trudil, da bi mu izkazal kot načelniku okrajnega glavarstva vse svoje spoštovanje. Prav tisti čas se je oglasil v Novem mestu neki časnikar Pire, ki je napadel pbtem v «Slovencu» barona Rechbacha. Ker sem bil jaz takrat član SLS., je bil okrajni glavar Rechbach prepričan, da ni napada nihče drugi napisal kakor ravno jaz. Zato me je pričel preganjati in mi skušal škodovati povsod, kjer je le mogel. Ob tistem času je bil v Avstriji okrajni glavar vsemogočna oseba in vsakdo si lahko predstavlja, kako je Rechbachovo sovraštvo zaleglo.
Da se izognem glavarjevemu sovraštvu, sem poizkušal dobiti delo drugje, in sicer v krškem okraju; toda ker je tudi tja sledila njegova slepa jeza, sem izgubljal zaupanje odjemalcev.
Baron Rechbach pa se ni zadovoljil le s tem, da mi je sam škodoval, kjerkoli je mogel, temveč z grožnjami in pretnjami je prisilil obenem tudi druge, da so nastopili proti
meni. Dasi so me poznali ljudje kot vestnega in dobrega obrtnika, so se vendarle ustrašili glavarjevih ši-kan tako, da sem ostal brez dela. Nemški Kočevarji, ki so se tej glavarjevi gonji silno čudili, so mi dejali opetovano: «Čudimo se, da Vas okrajni glavar tako preganja, kajti četudi ste Slovenec, moramo priznati, da so Vaši izdelki dobri.» Vsled tega neupravičenega glavarjevega postopanja sem napisal za «Slovenca» dopis, ki sem ga podpisal s polnim imenom. Na moj dopis okrajni glavar sicer ni reagiral, pač pa je dobil, kakor se mi je zatrjevalo, od deželne vlade nos.
Kljub temu pa me je spremljalo njegovo sovraštvo ves čas tja do državnega preobrata. Ob pričetku vojne je prikipelo glavarjevo sovraštvo do vrhunca. Najraje bi me bil spravil takoj v strelske jarke, kar mi je tudi javno zapretil, tako da sem moral iskati zavetje pri deželnem predsedništvu, kar je baronu Rech-bachu gotovo še v svežem spominu.
To glavarjevo nasprotstvo me je spravljalo v obup. Uvideval sem, da mi bo uničen obstoj. Premišljeval sem, kaj naj počnem tedaj s svojimi osmimi nedoraslimi otroki. Skoro vse moje premoženje je bilo v orodju in strojih za obrt. Obrti pa spričo glavarjevih šikan nisem mogel iz-
vrševati. Pomagati sem si moral na kakšen drug način. Zaprosil sem leta 1908. za pogrebni zavod v Novem mestu, toda moja prošnja je bila odbita. Čez pet let sem svojo prošnjo ponovil. Dosegel sem sicer, da se je vročila prošnja deželni vladi, toda rešitve nisem doživel. Uvi-del sem, da je ves moj trud zaman.
Kakor utopljenec, ki se oprijemlje zadnje bilke, sem zaprosil leta 191'4. za koncesijo, da bi smel v lastni hiši otvoriti kino. Dosegel sem sicer komisionelni ogled, toda koncesija je bila še daleč.
Ko je izbruhnila vojna z Italijo, sem bil vpoklican kot 481eten mož tudi jaz. Vpisan kot kmet, sem bil odposlan na Tirolsko, kjer sem moral opravljati težko in nevarno službo policijske in varnostne straže. Končno sem bil par let za nosača v gorah, visokih 2500 do 2600 metrov. Prvi dopust sem dobil po 12 mesecih. Šele po dveh letih se mi je posrečilo priti tik za fronto k svojemu poklicu. Med tem časom pa je bila podeljena drugemu prosilcu koncesija za kino v Novem mestu!
Ves obupan sem se vrnil že nad 50 let star koncem leta 1918. domov. Na poti sem se ustavil v Gorici in sklenil, se tam naseliti, kajti prepričan sem bil, da se bo pričela v tem mestu gotovo velika stavbna sezo-
na. Govoril sem v tem zmislu tudi z Goričani, ki so moj sklep toplo pozdravljali. Toda tudi pri tej svoji nameri sem imel smolo, kajti skoro je prišel Italijan in moji načrti so splavali po vodi.
Končno se je izvršil državni preobrat, sicer manj pričakovan kakor pa potreben. S preobratom pa so prišli tudi novi ljudje in vsaj napram rojakom pravičnejši. In tako se je zgodilo, da sem dobil po osmih letih koncesijo za pogrebni zavod v Novem mestu. Dasi zaslužek ni premasten, sem vendarle zadovoljen, da sem dosegel vsaj to.
Vse to naj služi v dokaz, kako trnjeva je obrtnikova pot, kar se je tako malo uvaževalo pred vojno in kar se veliko premalo uvažuje še dandanes. Skrajnji čas je, da priznamo, da je življenje vseh stanov združeno s težkočami in da je mogoče te težkoče olajšati samo, če gre stan stanu na roke, kajti pomisliti je treba, da je vsak stan potreben.
Matko Malovič.
Obrtniške vesti.
(Obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani ogrožene.) Zaradi vedno naraščajočih stroškov in premajhnega kritja proračuna so obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani resno ogrožene. Mestna občina je šla s svojo podporo do skraj-
nosti. Gotovo je, da se tudi te šole po-državijo, toda do dne 1. decembra t. l.T ko se naj otvorijo iznova, je podržav-ljenje nemogoče. Toda šole so za razvoj naše obrti in industrije neobhodne, ker potrebujemo izobraženega naraščaja. Subvencije države in raznih intereso-vanih faktorjev pa so premajhne za nadaljnje vzdrževanje pouka. Kako pokriti primanjkljaj, ki znaša po proračunu okoli 195.000 K? V to svrho je sklical župan dr. P e r i č anketo, ki so se je v velikem številu udeležili zastopniki obrtnih zadrug, denarnih zavodov in industrijskih podjetij, trgovske in industrijske zbornice, občinskega sveta, šolskega odbora in šolskih vodstev.. Po obširni debati se je sklenilo, povabiti industrijsko zvezo in denarne zavode, naj se izjavijo, koliko bi mogli največ prispevati za obrtne nadaljevalne šole, nato pa sklicati ožjo anketo. Kaj pa podeželske?
(Nekoliko kapljic) prijetno dišečega Fellerjevega «Elsafluida», pomešanega med vodo, daje najboljšo antiseptično vodo za usta in zobe. «Elsafluid» neguje kožo na glavi, je priljubljen dodatek k vodi za umivanje ter deluje prijetno pri drgnjenju hrbta, nog, rok in celotnega telesa. Dobiva se povsod, kjer je v zalogi francosko žganje, ali pa po pošti pri E. V. Fellerju, lekarnarju v Stu-bici donji, Elsa-trg št. 344 (Hrvaško).
LEPOTA
kože, obraza, vrata, rok, kakor tudi lepa rast laB se more doseči samo z razumno nego lepote. Tisočera priznanja so dospela iz vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja:
,,Elsa" lilijino mlečno milo, najboljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamo om in poštnino 98 K.
,,Elsa" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedan-' ce, nabore itd. ter naredi kožo mehko, rožna-tobelo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamo-rom in poštnino 52 K.
Tanochina pomada za
Drevesnica Ivan Dolinšek
v Št. Ilju, pošta Velenje,
N priporoča
jabolčne in hruškove divjake
za razsaditev v drevesnice, enoletne, jam-čeno neokužene po krvavih in listnih uši-cah, vzgojene iz pristnih lesnikovih pešk. Na razpolago sta za spomladansko razpošiljanje še proti takojšnji naročbi: I. izbor, 50 do 80 cm visoki, 100 komadov 250 K. II. izbor, 30 do 50 cm visoki, 100 komadov 200 K. - Hruške 25 °/„ više. Pri odjemu nad 1000 komadov 10%ni popust. Ker primanjkuje sadnega semena, grozi prihodnje leto občutno pomanjkanje dobrih sadnih divjakov in cene bodo visoke
,,Elsa'___
rast las krepi kožo glave, preprečujo iz padanje, lomljeuje in cepanje las, zsprečuje prhut, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta
lončka z zamotom in poštnino 52 K. Prodajalci dobe, če naroče, najmanj 12 kosov enega predireta, popust v naravi.
Razno: Lilijino mleko 15 K; brkomaz 8 K.; najfinejši Hega-pudei drja. Klugerja v velikih originalnih škatlah 30 K; najfinejši Hega-zobnl prašek v patent-škatlah 30 K: puder za gospe v vrecicah 5 K; zobni prašek: v škatlah / K, v vrečicah 5 K; Sachet-dišava za perilo 8 K; Schampoon za lase 5 K; rumenilo, 12 listkov 24 K; najfinejši parfum po 40 in 50 K; močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamol in poštnina posebe računata.
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
STUBICA donja, Elsatrg St. 344 (Hrvaško).
Mak kupujemo
po 30 K, orehe pa po 20 K kilogram Ponudbe z vzorci in navedbo količine na „Herbo", z. s. o. j , Zagreb, Palmotičeva 10
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, budiljke, zlatnino m
srebrnino
kupite najceneje pri trvdfci
Ivan Pakiž v Ljubljani, Stari trg št. 20.
rJI Lovorjevo listje, kitice' IT020I ! Ruscus, lavorikasto črešnjo in kubo, rožmarinove vejice, skozi vso zimo sveže in zelene, za vence in razne šopke, pošiljam po pošti po zelo nizki ceni proti povzetju ali poprejšnjemu plačilu.
N. ŠTEFAN, Sušak, SHS.
Detelino seme in vse druge pridelke
plačuje najbolje iirma SEVER & KOMP. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 12. Zahtevajte naše" tržno poročilo, ki se Vam bo ob vsaki izpremembi cen brezplačno doposlalol
22
66
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani,
r. z. z o. z.,
ima v zalogi več vagonov raznovrstnega
izborne kakovosti po teh-le zelo ugodnih cenah: K 37-50, K 35-50 in 32 K za kilogram.
Milo se nahaja v zabojih po 50 kg, oddajamo ga pa tudi manjše količine.
V zalogi imamo še to-le blago:	kilogram po
Mast, veleprima, v sodih po 100 in 200 kg K 81*50
Otrobe, debele.........K 7*20
Otrobe, fine...............K 7*—
Pšenično moko št. o......K 19*50
Pšenično moko za kuho.....K 18*50
Oves, lep, zdrav........K 9"10
Slanino, prekajeno...... . . K 70*—
Sladkor, kristal........K 46*—
Koruzo, lepo, suho, novo.....K 11*30
Vse, dokler traja zaloga.
I o© cem
^^^	lahko vsakdo,
j	ce proizvaja za svojo potrebo sam
I cementno strešno opeko
B	•	'n
stavbno kamenje
§§	na
| AMBI-strojih za strešnike
H	in
PAX- strojih za stavbno kamenje,
m ki so znani v vseh krajih sveta in se povsod rabijo.
Proizvodi teh strojev presezajo po svoji kakovosti tudi ||	najboljšo opeko iz gline in so po ceni. Z uporabo teh
H	strojev se dosti prihrani na transportu in lomljenju,
ker se dela s strojem na stavbišču samem.
1 Ponudbe in obiski po naših Inženjerjih brezplačni.
| FERRUM, d. d.
1 Ciglana 20 a. Zagreb. Telefon 6-83.

Brusni les
(Schleiiholz) kupuje in plačuje po 300 K m! F. T. v Medvodah, poštno ležeče.
Trgovina z železnino
Erjavec & Turk
„pri zlati lopati"
g LJUBLJANI, Vaiuazorjev trg št. 7
nasproti k rižanske cerkve (prej Hammer Bchmidt- Miihleisen J.
Zaloga cementa in karbida.
AMPiur ANT.ČERNEVVs
LJUBLJANA
Šminka
I Kmetovalci!	|
Blaznikova Velika Pratika za leto 1922. je izšla, j
Letošnja izdaja se odlikuje po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanju naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala pogled na naše sedanje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo našo bogato domovino, zato si je štela «PRATIKA» v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. — Tudi letošnja izdaja stane 5 K.
Kmetovalci! Nc pozabite, da je Blaznikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo I
Pratika se dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blaznika naslednikov v Ljubljani, Breg št. 12.
I. SANDR1N
LJUBLJANA
ueliha zaloga usatourstn^a
■ ■
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
Telefon int. št. 3
Ljubljana
Telefon Int. št. 3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
naznanja, da je pričela poslovati dne 21. novembra t. 1. in da sprejema vsa v bančno stroko spadajoča naročila.