C. K. pošti!
UTedostavljene Številke je poNlati a<liiiinist ra eiji „13i>*entoaliner‘S ltmiaj ZentagaKse !i.
štev. 23.	V	Trstu,	v	sredo	I.	decembra	1909.	Leto	II.
P*0 VODI POTK SVOBODI ?
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUEMCEV
Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nufrnnkirnnn pisma sc ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračrtjo.
N a r o C n i n a zn celo leto 0.40 K. zn pol leta 4.70 K.
Poznniezna štev. 18 vin.
Uredništvo
se nahaja v Trstu ulica Boschetto, a - Telefon l'>70.
Upravništvo
Dunaj V. Zentagasse o.
Pot do zmage.
Časi se menjajo, s časi pa razmere. Irt kdor živi v času in se iznemirja z njim, komaj opaža, kako so se predrugačile razmere in kdaj se je zgodilo to. Gotovo je tako tudi z marsikaterim železničarjem, ki so mu minila leta polagoma, dan za dnevom, ura za uro, pa so mu posiveli lasje na glavi, in ko je naenkrat opazil, da je prišla jesen življenja, se mu je zazdelo čudno, kako da je vse drugače, nego je bilo nekdaj. Preživel je dolgo, dolgo vrsto let in če nazadnje nekoliko razmišlja, si mora reči, da pravzaprav ni bilo življenja. Slučaj ga je zanesel med ljudi, v gotove razmere, kakor zanese veter vejico v potok, pa je plaval, kakor ga je nesla voda. Nekaj ga je pehalo iz mladosti dalje in dalje, polagoma in dolgočasno; culii je sunke, čuki ,,o, kako n,u zdaj uokdo stopa na kurje oko, zdaj kdo seže v lase, a počasi se je vse skupaj pomikalo dalje in končno ga je spravilo v starost. In sedaj je tu in nekega dne pride še smrt, pa bo vsega konec
In kje je ostalo življenje... ?
Časi se izpreminjajo ; tudi med železničarji se krči število onih, ki umirajo z začudenim, žalostnim spoznanjem, da niso živeli. Množi se vrsta onih, ki imajo voljo, ki hočejo živeti polno, človeško življenje in po smrti zapustiti otrokom pogoje krepkejšega in višjega življenja. Množi se četa tistih, ki nočejo biti le slepo orodje kdove čega in kdove koga, temveč ljudje, ki se gibljejo s svojimi udi, gledajo s svojimi očmi, mislijo s svojimi možgani in si sami-ravnajo usodo. Množe se polki onih, ki se bojujejo za življenje, ako jim nasprotnik brani živeti.
Toda še vedno je preveč onih, ki znajo samo stokati, kadar jih šiba prehudo zadene, sicer pa vdano in potržljivo čakajo, če se ne zgodi vendar čudež, ki bi nekoliko zmanjšal butaro -njihovega trpljenja. Preveč je onih, ki mislijo, da bodo že drugi opravili, če se sploh da kaj opraviti in da bodo tudi sami kaj dobili, če dobe drugi k&j. Preveč je onih, ki mislijo, da mora biti prav tako kakor je, in da se’ ne da izpremeniti nič. Preveč je tistih, ki sploh ne mislijo nič, ampak hodijo zvečer spat, kakor so zjutraj vstali in vstajajo zjutraj, kakor so zvečer šli spati. In ker je vseh teh preveč, ne morejo priti do cilja tisti, ki imajo misel in voljo, ki pa sami ne morejo imeti dovolj moči za vse. — — — — — — — — —
Majhna in slabotna je stopila železničarska organizacija pred poldrugim desetletjem v življenje. Tupatam po državi je bilo raztresenih nekoliko železničarjev, ki so spoznali, da je organizacija prvi pogoj vsakemu, tudi najskromnejšemu izboljšanju razmer. Pilo je tudi med Slovenci nekoliko
takih. S prvim zavednim gibanjem sloven-skih delavcev so bili železničarji v najtesnejši j zvezi. Tudi med prvimi žrtvami tega J gibanja so bili železničarji. Energično se je takrat* pričelo delovanje; malo številce ; ljudi je imelo čudovito voljo in prekrasno i upanje. Morda včasi cel6 nekoliko preveč j iluzije; preveč, ker je prevelikemu upanju razočaranje preblizu. A vendar je bilo tudi to koristno, ker je dajalo delu potrebno i moč.
Ustanovila se je organizacija, razvil se je boj. Šele ob delu so se pokazale vsakovrstne težave, na katere se ni bilo mislilo v prvem zanosu. Vse je nasprotovalo orga- • nizaciji. Železniške uprave so preganjale, premeščale, odpuščale njene zaupnike; dr- | žavne oblasti, ki niso razumele gibanja, so : slutile nekaj skrivnostnega in groznega in birokracija je prebrskavala. Tožbe, hišne preiskave, malenkostne Sikati e m težke i kazni so morali prebiti zavedni železničarji. Povrh vsega se je morala organizacija pa še boriti z neznanjem, z nezaupljivostjo, s strahom in z brezbrižnostjo mase železničarjev samih. In pravzaprav se ni čuditi, daje tu pa tam kdo obupal ob težavah, ki so se vidoma kopičile, dočim skoraj nikjer ni bilo videti znatnih vspehov. Kdor je bil od začetka deležen tega in teh bojev, ve, kolikokrat se je podrlo vse, kar se je bilo sezidalo in kako sitno težavno je bilo, graditi iznova, kako nadčloveških moči je bilo treba za oživljanje pojemajočega poguma. A če se danes ozremo, moramo izreči z veseljem in s ponosom, da žrtve niso bile zaman in da delo ni ostalo neplodno.
Petnajst let. Lačnemu človeku je to seveda dolga doba. Toda razvoj človeštva se ne ozira na posameznika in ne računa s takimi kratkimi dobami. Petnajst let je v socialni zgodovini tako malo kakor petnajst kapljic v morju. In če se zavedamo tega, tedaj moramo z velikim zadovoljstvom kon-statirati, da se je v teh kratkih letih železničarska organizacija razvila nad vse krasno in da so železničarji dosegli vspehe, ki zaslužijo naravnost občudovanje.
Pred petnajstimi leti. Kaj je bil takrat železničar in kdo se je zmenil zanj ?
Danes se pulijo za železničarje vse politične stranke. Klerikalci in krščanski socialci, nemški in češki, italijanski in slovenski narodnjaki snujejo »železničarske organizacije« in obljubujejo železničarjem pečenke in pogače, krasno domovino in zvezde z neba, ali pa vsaj nebesa na drugem svetu. Sleparsko je vse to vabljenje, toda najboljše menilo ca napredek železničarjev in za pomen prave železničarske organizacije.
Zakaj ni bilo ne klerikalcev, ne liberalcev, ne narodnjakov pred - petnajstimi leti med železničarjev? ’
Eh — takrat je bil železničar ubog suženj, teptan in zaničevan od vseh, brez
pravic in brez moči, torej navidezno nikomur ne potreben. Kdor je hotel na železnici od njega pojasnila vsakovrstnih zamotanih potniških vprašanj, ali pa prijetnejši prostor za dolgo vožnjo, se je zarežal nad njim kakor lastnik plantaž nad sužnjom ; k večjemu da mu je zaničljivo stisnil desetico v roko in ga potem preziral kakor lakaja, ki poljubuje roko za par vinarjev.
V službi je bil železničar za delo živina, pred predpostavljenim pa ničla. Tako so ž njim ravnali, kakor v »starih, dobrih časih« z vojaki gmajnarji«. Svojega mujenja ni smel imeti, kaj še le izražati ga ! Oe je bila kakšna pravica zanj zapisana na papirju, je ostala na papirju. Ce je hotel prositi kaj, je moral najprej ponižno prositi, če sine, in.ako se mu je dovolilo, je moral hvaliti nebesa za prošnjo; kajti bilo bi preveč, da bi se mu bilo tudi kaj izpolnilo. Le če se je zgodilo kaj hudega, je nekaj veljal ; vsake nesiečo na železnici je bil kriv in v ječali so bile vedno pripravljene celice zanj.
Cernu naj bi se bil kdo brigal za take
A minilo je petnajst let in železničarska organizacija se je razvila kakor krepko drevo iz neznatnega jedra. Cilj še ni dosežen, mnogo, mnogo dela je še treba za bodočnost; toda kar so organizirani železničarji dosegli v teh petnajstih letih, je tako veliko, da je v zgodovini človeških bojev malo tako sijajnih vspehov.
Železničar je še danes potlačen in izkoriščan. To je resnično. Toda ogromna razlika med nekdaj in danes je ta, da m več suženj. Iz nekdanjega topega hlapca brez volje, brez zavesti, je postal bojevnik, ki ga navdaja ponos in ki si je znal priboriti priznanje in spoštovanje nasprotnika. Velikanska je ta izprememba, ki je tisoč in tisoč pridnih ljudi dvignila iz najžalostnejšega ponižanja in jim vcepila zavest človeškega dostojanstva. >
Železničar trpi tudi danes pomanjkanje. Toda kakšna je vendar izprememba tudi v tem! Kdor primerja železničarske sedanje dohodke z onimi pred petnajstimi leti, razume, da je razlika velika, čeprav seveda tudi to, kar se je doseglo, ne zadostuje in čeprav so druge okolščine. ki provzrokujejo neznosno draginjo, na drugi način otežčale žel ezničarj evo ži vij en j e.
Danes imajo železničarji svoje zastopstvo pri železniških upravah. S personalnimi komisijami, z delavskimi odbori, v katere volijo železničarji sami svoje zastopnike, se je razdejal upravni absolutizem na železnicah in storil seje prvi korak za demokratiziranje uprave, za vpeljavo ustavnosti in avtonomije v velikih prometnih zavodih, ž bolniškim zavarovanjem, s zavarovanjem za nezgode so železničarji dosegli pravice, ki še nikakor ne zadostujejo vsem potrebam in se bodo morale izpolniti v vsem oziru, o katerih se
pa še sanjati ni moglo, dokler niso bili železu ičarji orgaiiizira 11 i.
In v javnem življenju je železničar prišel do veljav. Splošno in enako volilno pravico za državni zbor je dobil tisti vpliv, zaradi katerega so ga začeli spoštovali tudi nasprotniki. S svojo organizacijo, s svojim političnim delom, s svojim socialno-demokra-tičnim bojem je železničar dosegel politično pravico in sedaj, ko jo ima, prihajajo »dobri prijatelji« od vseli strani, da biga premotili in ga z laskanjem napotili, da bi jim zopet izročil moč nad njimi, katero so desetletja rabili proti njemu. — —---------------------------
Odkritosrčnost mora priznati velike vspehe, ki jih je dosegla železničarska organizacija. Zakaj tako očitni so, da jih ni moči utajiti.
Toda zakaj niso vspehi še t^čji 't
Zakaj se železniške uprave še vedno lahko vpirajo vsakovrstnim upravičenim zahtevam uslužbencev in delavcev?;
Zakaj se lahko podražuje kruh hi meso ? Zakaj se odira železničar na vseh koncih in krajih?
Kar se je za železničarje doseglo v teh petnajstih letih, tega niso priborili vsi železnica rji, ampak samo tisti, ki so se pridružili organizaciji in ki so ji ostali zvesti. Del vojske ne more nikdar doseči popolne zmage. Ako si hočejo železničarji priboriti vse, kar potrebujejo, tedaj se morajo vsi podali r boj. Dokler vidijo železniške uprave, da je med železničarji še toliko brezbrižnosti in nesloge, dotle vedo, da moč železničarjev ni popolna.
V državnem zboru se delajo zakoni, od katerih je odvisno, če bo za delavno ljudstvo dovolj kruha in mesa ali ne. I11 še vedno se nahajajo železničarji, ki dajejo svoje glasove poslancem iz meščanskih strank, poslancem, ki morajo varovati koristi izkoriščevalcev in ne morejo zastopati pravic ■delavskega ljudstva.
Železničarji se morajo sami vprašati, če naj tako ostane ali ne.
Ofc hočejo železničarji trajnega napredka, tedaj morajo imeti dvoje pred očmi:
Treba je, da se organizirajo vsi do zadnjega, ker bodo le tedaj moč, ki lahko zmaguje.
Treba je, da se ne bojujejo dan ali dva in da ne odlože ot ožja, čim so padle prve drobtinice z mize, ampak da ostanejo v boju. do zmage.
In treba je, da se bojujejo strokovno in politično; treba je, da so složni r boju kot železničarji,, kot delavci.
Kadar bodo to spoznali, kadar se bodo ravnali po tem spoznanju, to se pravi kadar bodo vsi do zadnjega strokovno in politično organizirani, takrat bo konec dosedanjega hlapčevanja in stradanja. V družbi zavednih, organiziranih, socialno-demokratičnih delavcev, samo v taki družbi, so tudi železničarji nepremagljiva mor.
Jugoslovanska konferenca
dne 21. in 22. novembra v Ljubljani.
Srce nam vskipeva veselja, ker smo doživeli in bili priča zgodovinskega trenutka. Kajti, da ostane dejstvo jugoslovanske konference socijalnih demokratov mejnik v zgodovini balkanskih narodov, o tem ni dvoma. Vprašanje, ki je danes aktualno, s katerim se ne peča samo Avstrija, temveč vse evropske države, tudi socijalnim demokratom ne more biti španska vas, tem manj, ker nas zgodovinska dejstva zadnjega stoletja uče, da meščanstvo tega vprašanja rešiti ne zna. Poleg cele vrste drugih vprašanj, se je moral torej lotiti tudi tega vprašanja proletarijat, da tudi o tej priliki dokumentira popolno nezmožnost rojenih narodnih voditeljev. Sto let je že jugoslovansko vprašanje na dnevnem redu in še • danes | stojimo tam, kjer smo bili pred sto leti. ' Proletarijat je pa pokazal na svojem prvem tozadevnem nastopu, da je kos teški nalogi
in da bo to velevažno vprašanje rešeno le tedaj, kadar bo imelo delavstvo tisto moč, ! katera je za rešitev takega vprašanja potrebna. ('uti, ki so nas navdajali na konferenci sami, so nepopisni. Mala internaeijonala je bila, ki je bila zbrana v hotelu »Tivoli« v Ljubljani. Zastopniki nemškega, italijanskega, srbskega, hrvatskega naroda so sedeli poleg Slovencev v najlepši vzajemnosti in s tem pokazali, daje neresnična trditev meščanstva, i ki pravi, da išče, ali da ne more najti potov zbliževanja. Kakor bratje smo sedeli, in vsak po svoji moči in zmožnosti sodelovali na skupnem delu. In vspeh? Vspeh tak, da je delavstvo ne samo prizadetih narodov, temv«^ vsesvetovno delavstvo lahko zadovoljno ž njim. Medsebojno bratsko stiskanje rok zastopnikov delavstva različnih narodov nam je porok, da ni več čas, v katerem se naša najiskreneja želja uresniči, čas v ka'erem se bo solidarno in vzajemno bojeval Slovenec poleg Srba, Srb poleg Bošnjaka in Hrvata in vsi skupaj z drugonarodnim delavstvom proti kapitalizmu, ki uničuje človeštvo, dokler mu zlomi moč v prid in korist vesoljnega človeštva.
•Nastopali so sodrugi najrazličnejih jezikov, deloma taki, ki se niso razumeli, vsi so pa bili edini v enem, da smo vsi pristaši enega razreda, katerega naloga jo, bojevati se, toliko časa, dokler ne zgine iz zemeljskega površja drugi razred, razred, ki je vzrok in provzročitelj vse tuzemske bede.
Nepopisen je utis, ki smo ga zadobili pri nastopu provboritelja avstrijske sooijalne demokracije, sodr. Dr. Adler-ja. Kako prepričujoče je povdarjal v svojem nagovoru pravičnost naše stvari in ne pozabimo nikdar njegovega zadovoljnega nasmeha, ko je na lastne oči videl, da seme socijalizma vspeva tudi na jugu. Nič slabši ni bil vtis pri nastopu našega, pred kratkem še baje sovražnega Srba, sodr. Tercoviča, Iz njegovih besedi smo posneli, da so nas nalagali, ko so pred dobrim pol letom trdili, da nas njegov narod sovraži, da si želi vojne z nami, da nas hoče ppbiti. Laž, nič drugega nego kapitalistična laž! Nasprotno smo se I prepričali, da nas tudi srbski proletarijat ravno tako ljubi, kakor ljubimo mi njega, da si tudi on ne želi pobijanja, kakor to mi | obsojamo. In sodrugi iz Bosne in Hercegovine ? Kakor najmlajši Avstrijci so prišli v i našo sredo, da z nami grade na oni stavbi, katera naj se postavi v prid in korist, ne j samo jugoslovanskega, temveč svetovnega ' proletarijata.
Prekratke so bile ure našega sestanka in želeli bi bili, da smo vse veke tako j skupni, ne samo potom delegatov, temveč kot masa, katero so ti delegatje zastopali.
Prvi korak je narejen, temeljni kamen postavljen. Razšli smo se zopet vsak na svoj dom, da z obnovljeno močjo vsak v svojem delokrogu nadaljujemo. In Vas je strah ! Te pesnikove besede so zadobile tudi na jugu realno podlago.
Stvar železničarjev bo, rama ob rami z drugim delavstvom delovati na uresničenju soglasno sprejetih resolucij, katere tudi v .eni prihodnjih številk objavimo, ter pokazati, da so slejkoprej zvesti svojim tradicijam, da bodo tudi v bodoče pionirji razširjanja socialistične misli, v vseh krajih, kjer je še nepoznana, ali malo poznana.
Jugoslovanska konferenca socijalne demokracije je končana, mi pa imamo novo, nabrušeiio 'orožje, s katerim se hočemo bojevati za osvoboditev celotnega človeškega rodu.
Z podvojeno silo toraj na delo!
Pogled nazaj.
Veseli so občutki, ki nas navdajajo, če se spominjamo preteklih časov, onih časov, v katerih je naša organizacija še-le počela razširjati svoje koreninice, po neobdelani ledini avstrijskih železnic. Tej misli nasproti postavimo dejstvo mogočnega današnjega razvoja naše organizacije. Kako se je vendar j
vse izpremenilo. Takrat smo opazovali pi-jonirje, današnje močne organizacije, ko so v kakem kotiču prav skrivnostno kazali naše vodilno glasilo »Eisenbahner-ja«, svojim tovarišem ter na ta način širili ideje vzajemnosti v lastnih vrstah. Gorje mu, katerega so, takozvani predpostavljeni, zalotili pri tem početju; neprilike in šikane vseh vrst so mu bile zagotovljene. Zadostovalo je, če je bil kdo le na sumu, da je organiziran, ali p., da simpatizira z organizacijo. Preganjan je bil od kraja do kraja; v službi se mu je škodovalo, kjerkoli je bilo mogoče, in se tudi ne oziralo na nedolžno družino, ki je često stradala, ker je bil oče poštenjak, zaveden železničar. Predpostavljeni so vladali po posameznih postajah liki tiranom, neomejeno, nobenemu odgovora dolžni. Uslužbenci pa so imeli življenje podobno sužnjem na južnoameriških plantažah.
Službene razmere so bile neznosne, in ne pretiravamo, če trdimo, da je bil železničar tisti čas na slabšem, nego kmetska goved, za katero se gospodar boji in jo krmi, da mu čimdalj nosi tovore. Službeni red je bil uslužbencem sploh neznan in gorje tistemu, J<i bi se bil osmelil in ga morda zahteval, kajti merodajno je bilo izključno le mujenje in volja predpostavljenega.
Plače sramotno nizke, ki niti tedajnim malim potrebam niso odgovarjale, so znašale 30—80 krajcarjev pri neomejenem delavnem času. Da se je pri takih razmerah moralo pričeti daniti v posameznih glavah, jc pač popolnoma naravno, posebno če uvažujemo, da tudi delavstvo drugih strok ni spalo, temveč že prav marljivo kopalo na ledini razvijajočega se kapitalizma. Naraven razvoj je bil toraj, ki je razbistril posamezne glave, in skrajni čas je bil zato; kajti že so stikali merodajni faktorji glave in bili na najboljšem potu, oropati železničarje koalicijskega prava.
V boj so poslali svojega pokornega služabnika, avstrijskega generala Gutenberga, da z vojaško avtoriteto leta 1897 premaga notranjega sovražnika v podobi avstrijskih železničcrjrv. Mož je rešil 'svojo nalogo, kakor se je naučil od svojih prednikov, pri KoniggriUzu in od tega časa datira pravzaprav začetek moderne organizacije avstrijskih železničarjev Gutenbergov razpustili dokaz in pomembna tozadevna državnozborska debata, v kateri si je zaslužil tudi naš rojak, tedanji in današnji državni poslanec dor. Janez Nepomuk Krek, lovorov venec, so pospešili to, kar se je preje zdelo nemogoče. Železničarji so vstali iz svojega spanja. Spoznanje potrebe solidarnosti je naraščalo, vrste so postajale vsaki dan gostejše in prišel je čas, ko je bilo mogoče preiti iz defenzive v ofenzivo. Gotovo je bila takrat stvar, z ozirom na še slabotno organizacijo, riskantna, pokazali so pa vodje železničarskega gibanja bolje strategično poznanje, nego njih učitelj Gutenberg.
Etapa za etapo je padla v roke soli-i darilih bojevnikov in, hočeš nočeš, so se morale udati privatne kakor državno-želdz-niške uprave. Nastopil je čas pogajanj, ki je dosegel svoj vrhunec v letih 1905 do 1907. Delavci, uslužbenci in uradniki so bili ene misli, da je namreč treba službeno kakor gmotno razmerje železničarjev zboljšati in prilagoditi faktičnim potrebam. Tozadevna vprašanja so rasla iz tal, kakor gobe po dežju in uprave kakor organizacija so imele polne roke dela, da se stvar primerno in za obe strani povoljno reši. Nasprotniki, to so meščanske stranke, so takrat pretakali ■ krokodilove solze v svojem umazanem časopisju, češ, železničarji so prodani, v resnici jih je pa prevladal strah pred novo doslej nepoznano močjo, ki je na najboljšem potu, zadati ljudstvu škodljivemu kapitalizmu najhujših udarcev. Žal, da je bilo med temi kričači tudi celo število naših tovarišev, ki so kaj hitro pozabili na bivše britke ure in se niso sramovali, zajemati iz tiste sklede, katero so pošteni železničarji, z občudovanja vredno požrtvovalnostjo polnili.
Ali v zmagonosnem toku se ni delalo razlik. Kakor so povsod in o vsak oj priliki
zmagovalci velikodušni, tako tudi sedaj niso pozabili svoje tradicije, v muli. da se tudi zaspancem prejalislej odpro oči. Ker se pa ravno spominjamo bivših časov, menda ne bo škodovalo, če tudi mlajša generacija zve, kaj smo si tekom let s svojo organizacijo pridobili, da potem lahko sama presodi, če je utemeljeno vpitje sovražnikov delavnega ljudstva, ki vedno in vedno zopet i zatrjuje, da je organizacija brezpomembna in da svojim članom še ni ničesar pridobila. l)a se teh trditev posebno poslužujejo na-rodnjarske in takozvane katoličanske struje, tega menda ne bo treba posebno zatrjevati, kei' je dejstvo, da so te struje v prvi vrsti poklicane varovati interese krščanskega in nekrščanskega kapitala, pač tolikrat dokazano, da o njem sploh več dvomov ni, vsaj v vrstah zavednega proletarijata ne. Omenjamo pa stvar le zaradi tega, ker je tudi še danes cela vrsta železničarjev, ki še ne poznajo naravnega razvoja razmer in še vedno pričakuje obljubljenega odrešenika, ki jim bo napolnil prazne sklede s samim sokom narodnjaštva in krščanstva, brez da bi oni z mazincem ganili.
Kako je bilo toraj nekdaj in kako je danes ? Plača delavca na progi se je smatrala že za dobro, če je znašala 70 kr. \ Danes se jezi in opravičeno zabavlja, če se mu plača 2 kr. 40 vin. To je danes običajna plača, vsaj tam, kjer imamo že organizirane sodruge Tudi v delavnicah in skladiščih ni bilo dosti bolje, ker se je n. pr. v delavnici takoj sumilo, da ima protekcijo, kdor je imel 15 kr. plače. Gotovo tudi današnje plače ne odgovarjajo faktičnim potrebam. Vendar pa smelo trdilno, da bi ne bile take kakor so, če bi delavstvo ne nastopalo skupno in stavilo skupno zahtev.
In kako je bilo z nastavljenci ? * 'esto so bili večji reveži, nego delavci, kajti, za skoro vse kategorije je znašala običajna Začetna plača .‘>00 tor. Ne govorimo o čuvajih, ki so imeli še nižje,plače. Menimo, da vendar na železnicah ni človeka, ki bi trdil, da so današnje začetne plače morda posledica papeževega blagoslova. Saj so celo nasprotniki našega gibanja prepričani, da je to sad pridnega in požrtovalnega dela naše organizacije, čeprav javno tega nočejo pripoznati. Zginile so tudi pet in večletne čakalne dobe in na njih mesto je stopila avtomatika. Seveda jo bo treba še precej i opiliti, toda že v današnji podobi garantira uslužbencu za bodoče dni primerno plačo. Videli smo svoj čas tovariše, ki so po 15 do 20-letni službi dosegli sijajno plačo 500 ! for., a to le tedaj, če niso bili »hetzer-ji«, i temveč pridni služabniki, v smislu kapitalističnega jargona. O delavnem času govoriti je sploh teško in resnici pridemo najbližje, če trdimo, da ga sploh ni bilo. Uslužbenec je moral stati upravi vedno na razpolago, če je ta to zahtevala. Turnusi? Kdo jih je neki poznal?! Kdo bi se bil upal govoriti o 40"/,, ?! Danes so to tako samoobsebi umevne stvari, da se debata zdi smešna.
12/24 urno službo seje še pred nedolgim smatralo za utopijo in danes imamo celo vrsto kategorij, ki jo uživajo, seveda brez pomisleka, da je to plod organizacije.
Zboljšale so se tudi temeljito razmere v 1 bolniških blagajnicah v provizijskih skladih in v zavarovalnici proti nezgodam. Več kategorij uslužbencev šteje že danes službena leta poldrugikrat, druge se bore za to ugodnost in le od moči organizacije je odvisno, kdaj jo dobe. Vsem nam je tudi še živo v spominu, kako se je svoj čas postopalo s ponesrečenimi železničarji; v največ slučajih se jih je vrglo na cesto, dočhn je danes kaj takega skoro nemogoče, prav gotovo pa nemogoče za tistega, ki ga ščiti organizacija.
Tudi moč različnih paš je zlomljena. Časi, v katerih se je v vsakem uradničku gledalo malega boga, so minuli in uslužbenec, ki danes opravlja svojo službo, ne spozna v „višjih bitjih" druzega nego njemu enake uslužbence.
Surov, neolikan nastop je moral izginiti pred uljudnostjo Seveda so še pozamezne izjeme, ki si žele nazaj, toda te želje so nedolžne,	ki ne	morejo nikomur	več	ško-
dovati.
Vse to, in še cela vrsta drugih pridobitev pa ne odmeri dejstva, da smo ošabno gospodo merodajnih mest prisilili, nas pripoznati jednakovrednim faktorjem in našo organizacijo kot sredstvo, potom katerega se lahko sporazumevamo. Trnjova je bila pot do te	pridobitve, trud je pa	poplačan
v polni	meri.	Posameznik, enak	bilki	na
vodi, je	zginil.	Na njegovo mesto	je pa	sto-
pila množica zavedajoča se svoje moči in poznavajoča potrebo posameznika.
Iz boja posameznika za obstoj je nastal razred,li boj. Tu železničar, tam njegova uprava ; tu proletarec, tam kapitalist.
Da je bilo pa sploh mogoče priti do tega, se imamo zahvaliti edino in izključno le našemu časopisju. Kdor se spominja prvih številk in letnikov „Eisenbahner-ja“, nam bo gotovo potrdil, da smo imeli že takrat v njem zvestega tovariša in dobrega svetovalca. Kolikor bolj je naraščala njegova naklada, tem odločneje je nastopal za interese železničarjev in ravno na njem smo lahko opazovali dejstvo, da je časopisje termometer organizacije. Kmalu se je pokazalo, da je sam prešibek, boriti se na vse strani in vzrastli so mu sobojevniki na Češkem, Poljskem in konečno tudi na Slovenskem, kjer nas vspodbuja k neumornemu delu naš »Železničar«. Mladenič je še, vzlic temu pa si je pridobil splošnih simpatij med nami samimi in ugled tam, kjer ga potrebuje.
Ni potreba, da se obračamo do železničarjev s prošnjo, naj nam iščejo novih naročnikov, ne, kajti naraven, zakon nam jamči, da dosežemo prejalislej cilj, po katerem stremimo. Prepričani smo, da tudi slovenski železničarji duševno ne zaostanejo za drugojezičnimi ter da spoznajo tudi oni vrednost svojega čtiva.
Ven iz vaših stanovanj z meščanskim, vam sovražnim časopisjem !
V hiši železničarja spada edino le »Železničar«.
Bibanje železničarske organizacije.
M orje giblje se neprestano v plini in oseki, in to imenujemo Slovenci morsko bibavico. Morje biblje, to je počasno lezenje kriška k brega, potem pa zopet počasno nazaj. — in mali otroci pravijo polžu: Hiba leze, tovor nese. — Gibanje morja gor in dol imenujemo Slovenci bibavico, t. j. polževo lazenje. S tajim imenom pa pravimo bolj učeno „fluktuacija“ t. j. pritok in odtok.
Sodrug Josip Petrič v zadnjih številkah ,,Železničarja,“ premotriva vzroke, zakaj strokovna organizacija železničarjev nima stalnih pristašev, marveč število narašča, potem zopet pada, kakor ob morskem bregu pritok in odtok. — Išče vzrokov in pravi, da železničarji v strokovni organizaciji ne najdejo dovolj vsakdanjih pripomočkov in pridobitkov. — Res je, da pri-prosti, neizobraženi človek hoče vidno korist od vstopa v kako društvo. In vstopi največkrat le zato, da dobiva od društva neposredni dobiček, Ako je tak vsakdanji dobiček na dlani, potem raste število takih neizobraženih članov, kadar pa ga ni, pa zopet pade, — prava morska bibavica. Sodr. Petrič hoče dati vsled tega kolikor mogoče vidnih koristi onim neizobraženim, pri-tekujočim in odtekujočim članom ter nasvetuje različna sredstva. Ne odklanjam misli, da je treba strokovni organizaciji železničarjev trudili se, da podaja svojim članom sem in tje kaj boljšega. No, v tem ne vidim vzroka fluktuacije, in ne vidim v materijalnih pridobitvah bistva in moči
strokovne organizacije. — Že vstvaritev j strokovne organizacije sama kaže, da je bistvo organizacije v solidarnosti delavstva in pridobitvi moči
vsled združevanja. Ako je združevanji’ sredstvo, je pa cilj dviganje moči posameznih j članov. Ako je predpogoj vse moči zdravo I telo, tedaj je predpogoj moči zveze želez-I niča-rjev stalna in krepka organizacija. Ako je v zdravem telesu zdrava duša, potem je duša krepke železničarske organizacije velika ideja, in to je ideja socijalizma. Socijalizem je vslvaril organizacije, možje ,soci-jalne demokratične stranke ustvarili so strokovno železničarsko organizacijo. Kadi lega vidim v izvajanju socijalizma tudi bistvo in pomen železničarske organizacije. Zalo menim je tudi vzrok' fluktuacije v strokovni organizaciji železničarjev ta,
| da je morda le malo število železničarjev pravih socijalislov, ki vsaj kolikor toliko pojmijo temeljne ideje socijalizma,. Dokler je bil vsak član strokovne organizacije železničarjev socijalist in to je bilo takrat, ko se je strokovno organizacijo poklicalo k življenju, tedaj so se železnica)ji borili s celo svojo eksistenco za svojo organizacijo kot sodja/isti. Takrat je bilo število organiziranih železničarjev sicer majhno, a bilo je stalno, ali pa se je rapidno dvigalo. Ideja socijalizma bila je ona sila, ki je s/varila organizacije in plod le morali so biti tudi materjelui v speli i. Ti vspehi so potem privedli nestalne čele nesocijalislov, politično neizobraženih železničarjev, in ti nesacijalisti tvorijo fluktuacijo v železničarski organizaciji.
Ta ft.uk t nacija, pa postaja tem nevarnejša, ko nastopajo psevdoorganizacije krščanskih socijalistov in narodne, ki zanašajo s frazam obrambe vere in narodnosti, šovinizem, ki je socijalizma in st rokovnim organizacijam docela, tuj, med vrste železničarskih delavcev. Boj postaja vsled tega bolj in bolj hoj za ideje. Tu socijalizem, tam krščanski, drugod narodni socijalizem ! Vi socijalisli borite se za retiko idejo združevanja delavcev celega sveta potom internacij onale; oni rušijo vašo svetovno družbo z družbo razgreto po verskem fanatizmu in lokalnem šovinizmu. Zato stoje danes bolj kol kedcij socijalna demokracija in strokovne organizacije, ki so nje hčere, pred dejstvom, da se mora pričeti nov hujši in odločnejši boj za velike ideje socijalizma, katera ideje morajo družiti železničarje in delavstvo in ki izklučujejo vsako fluktuacijo.
Kdor je socijalist, ta bo /udi stalen član strokovne železničarske organizacije, kdor pa ni, ta pride le takrat, kadar pričakuje hipnega rnaterjelnega uspeha. Po mojem mujenju treba bo torej strokovni organizaciji pregledati vrste ter izločiti iz svoje srede'vse one, kar je : hiba leze„ tovor nese ..... kar prihaja, da dobiva in odnaša.
Aato proč iz vrst železničarjev, kar ni socijalist, potem preneha, fluktuacija, Zalo na delo, železničarji in socijalisli! Na delo izobrazbe in spodbude, da bo vsak železničar prevet po ideji internacijonale !
V Gorici, dne 20./11. 00.
Dr. Tuma.
Dopisi
Gorica, c. kr. državna železnica. Na željo več uslužbencev Vam poročamo o razmerah v goriški kurilnici.
Ko se je otvorila železniška proga .Je-senice-Trst, so nas tovariši zavidali, ker smo bili tako srečni, biti prestavljeni v Gorico.
A to je trajalo le toliko časa, dokler nismo poznali svojega načelnika.
Skraja se nam je obetalo vse mogoče, samo da smo šli v Gorico. Močno smo se varali v svojih upih. Iz Gorice ne prestavijo kmalu koga, in obsojeni smo, da trpimo še naprej. Nikomur se ne dopada v pašaliku
g. K. Neudeka. Ta je še mlad, neizkušen mož, ki stremi za tantiemami in višjimi naslovi. Odpušča delavce iz službe, ki so po pet do dvanajst let v železniški službi, in jih peha v bedo z družinami vred. Razen-tega pa goji klečeplaztvo in popisuje uslužbence, ki mu ne ugajajo, kolikor mogoče slabo.
Klečeplazci smejo delati kakor jim drago ; strokovno znanje je postranska stvar in tega jim navadno manjka. Oni dobivajo plačo za čezurno delo, ki ga niso opravili^. Vprašalo se je Dornig-ovo skupino, kako je to, da dobi ravno ta skupina toliko plače za čezurno delo in dobili smo odgovor: »Mi pač znamo to napraviti.«
Kojejeden ključavničarjev naznanil načelniku, kaj uganja Dornig, je bil odpuščen iz službe, namreč ključavničar, ne Dornig. Nehote se nam je vrinilo vprašanje : Kako to, da načelnik Dornig-a vedno protežira ? Mnogo je bilo že odpuščenih radi Dorniga.
Pri popisu za stabiliziranje delavcev pravi g. načelnik, da nima nikogar, ki bi bil za to, ker ni prostora. Izmed 250 de-avcev jih je le 25 Stabiliziranih.
1 Sploh pa tudi ravnanje z uslužbenci ni, kakor bi moralo biti. Toliko za danes, Če se razmere ne zboljšajo, se bomo zopet oglasili.
Trst prosta luka c. kr. drž. žel. Pri nas
gospodari gosp. adjunkt Kvtka kakor kak »feldwebel« ter smatra .premikalni kolodvor v Barkovljah za vojaško vježbališče, vozove za topove in za to potrebni »tren«, uslužbence pa za moštvo, s katerim more delati kar hoče. Zahteval je že celo, da uslužbenci pred njim stojijo »Habt acht« in da se ne ganejo, kadar on ž njimi govori, kar pa dostikrat ni jako,, ljubeznivo. Sklicuje se na to, da je bil častnik. Povemo pa temu gospodu, da se uslužbencem nikakor ne ljubi vojaško nastopanje, ker imajo drugih skrbi. Pregovor pravi: »Prazen Žakelj ne stoji po koncu«. To bi motal tudi g. Kytko vpoštevati, ne pa uslužbence nadlegovati s takimi malenkostmi. Naj’bi se brigali bolj za varnost prometa, nego pa zn vojaški »drill«.
Če se ta gospodek kmalu ne poboljša, prinesemo drugikrat kaj več o njem.
Gorica južna železnica. Od meseca septembra- sem je pri južni železnici uvedena služba prognih obhodnikov (Streckenbegeher), in že nam prihajajo pritožbe, kako zna južna železnica izkoriščati uboge trpine.
Na progi Bivio-Krmin so uvedene skupine prognih obhodnikov. Vsaka skupina šteje po tri može. Službeni red je sledeči :
1. teden : služba vsak dan od 4. ure zjutraj do G. ure zvečer; prost čas od (i. ure zvečer do 4. ure zjutraj
2. teden: služba od 12, ure opoldan do
1.	ure po polnoči; prost čas od 1. ure l>o polnoči do 12. ure opoldan.
3. teden : služba od 7. ure zvečer do 9. ure zjutraj; prost čas od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Za vsako skupino je določeno mesto, na katerem ima opravljati zatvorniško službo, nekateri celo po dovršenem prognem obhodu, drugi pa zopet pred obhodom. Mesto zatvorniške službe pa se ne sme zapustiti, dokler ne pride drug obhodnik, ki prevzame službo ob določeni uri. Njih večina stanuje po dva in pol kilometra in še več proč od mest zatvor niške službe. Odkod pa naj dobijo jedi, dokler so v službi ? Večina ima sedemletno in še mlajše otroke, ki si ne upajo in tudi ne smejo po progi nositi jesti svojim očetom. Toraj, kadar je mož v službi nima ničesar jesti. Ali naj nosi fižol v robcu, da bo imel kaj zobati? Sicer mu je uprava obljubila dati doklado za obed (Zehr-geld) 50 v. na dan toda dosedaj čuvaji še niso dobili ne vinarja.
Ob tej progi so dvoje vrste čuvajskih hiš. Manjše obstojč iz jedne sobe in kuhinje, večje pa iz dveh sob, kuhinje in shrambe. Čuvajem, ki imajo v pozameznih krajih enako stanarinsko doklado, se ista vzame vsa za stanovanje, naj stanuje v veliki ali
pa v mali čuvajski hiši. Na ta način plačajo čuvaji za stanovanje mesečno 15 kron, med tem ko delavci plačujejo 4 krone 80 v.
Železniška uprava bo tukaj morala kmalu kaj ukreniti, da se zboljšajo razmere. Čuvaje in progne obhodnike pa poživljamo, da pristopijo organizaciji vsi do zadnjega. Tu ne pomaga jadikovanje; treba je resnega dela.
Uraduištvo in predpogoj olike. Če uva-žujemo, sledeče, nam poročano dejstvo, potem se moramo pač vprašati, ali uradnikov sploh ni mogoče modernizirati ? Pred kratkem je šel naš sodrug mimo skladišča državne železnice v Lljubljani. Imel je pa malo časa preje nesporazumljenje s načelnikom skladišča radi neke pošiljatve, o kateri priliki je tudi izrazil mujenje, da se bo pritožil pri kompetentni oblasti, radi neke nekorektnosti Ko je šel mimo skladišča, je slišal za seboj neko vpitje. Obrnil se je in gledal kaj se je zgodilo. Zapazil je gosp. načelnika, katerega je seveda z vsem spoštovanjem pozdravil, ob enem pa tudi dejal, da se bo pritožil, ker ga gospod, popolnoma neutemeljeno, na javni ulici napada, zgolj iz službenih stvari. To je bil povod, da sc je gosp. načelnik še bolj razburil in ga obsipal z najpodlejšimi psovkami, katerih niti tu objaviti ne moremo.
Ne vemo kaj naj bi si o vsi stvari pravzaprav mislili, ker smo mnenja, da bi bil že skrajni čas, da se uradništvo privadi modernem občevanju z uslužbenci. Utis, ki ga napravi tak pojav na civiliziranega človeka, je skrajno neugoden in čas bi bil. da uradništvo spozna, Tla si z surovostjo gotovo ne pridobi simpatij, nasprotno, da se prepad med njimi in drugimi uslužbenci le po-globlja. Če bo to uradništvu v bodoče koristilo, je vprašanj«?, na katero naj bi si gospodje sami odgovorili. Naše mnjenje je prej ko slej: »V solidarnosti je moč«.
Žrtev poklica. Iz Gorice se nam poroča: Dne 19. novembra je na južno-želeniški postaji v Gorici povozil vlak št. 1061 premi-kača sodruga Batiča in mu odrezal obe nogi. — Stroja ni bilo mogoče pravočasno ustaviti in s tem nesreče zabraniti.
Železniška uprava bode seveda zopet iskala krivca med uslužbenci, kakor je to že njena navada.
Huda južna na Primorskem. — Katoliški „Domoljub“, ki ima menda nalogo skrbeti, da se na Slovenskem čimbolj utrdita in razširita nevednost in lažnjivost, se je v 44. številki silno bahal s klerikalno zmago na Goriškem. 'Lažnivi klukec se je postavil tako, kakor da niso prišli socialisti pri dežel no zbor s k i h volitvah niti v poštev. Popolnoma je utajil resnico, da sq bili prav socialni demokratje tisti, ki so odločili pri valitvi in če niso pomagali pri ožji rotitvi liberalcem, se to ni zgodilo iz ljubezni do klerikalcev, ampak ker so spoznali, da se je treba najprej iznebiti enega in sicer tistega, kije najbolj perfiden. Prišel bo pa tudi dan obračuna s klerikalci in če bodo še nekaj časa tako nesramno lagali kakor v ,,Domoljubu“, se bo to prej igodilo nego mislijo. Dopisun, ki je zmazal dopis za poneumnjevalni list, pravi, da ni bilo od Podbrda do Podmelca več kakor IS socialističnih glasov. Ta laž je tako debela, da se prijema kar z obema rokama in človek se ne more jeziti, ko je tako neumna, Nič bolj pametna pa ni tista, da je Podbrdom le še par rdečkarjev v društvu. Klerikalnemu lažnjivcu bi bilo to gotovo všeč, ampak željica se jim ne bo izpolnila. Bolje bi bilo, če bi bil dopisun povedal, kako je hodil Fabjan pri Sv. Luciji nadlegovat železniške uslužbence od hiše do hiše, da bi volili ž njimi. Prav tako je delal idrijski župnih, ki je še celo po šolarjih pošiljal glasovnice železničarjem. Ali vse ni nič izdalo in tudi v bodoče ne bo. Če se dopisnik zaganja v posamezne osebe in misli, da bo s lem kaj opravil, se pa tudi moti. Mi ne pojdemo nazaj, ampak naprej in če bo treba, povemo črnuhu že še kaj. Gradiva je dovolj.	Rdečkar.
n. D. D. in jugoslovanski že* lezničarji.
Kdo se ne spominja onih zgodovinskih (?) časov, ko se je pojavil na jugu nov odrešenik delavskih slojev v podobi Dr. Mandič a, ustanovitelja in prvoboritelja vseh zmedenih pojmov političnega in gospodarskega življenja. Mislili in pričakovali smo čudežev, kajti, da se naravnim potom Mandič-evih idej ne bo moglo rešiti, je nam bilo početkom početka, znano. Samozavestni nastopi, velikanska reklama in podpiranje te reklame od vseh mogočih strani, brezprimeren terorizem in neomejene svote iz kapitalističnih žepov za boj baje proti kapitalizmu,'to niso vsakdajnosti, ki bi ne vplivale na javno življenje tistih, katerih se tiče. Logično je toraj, da je Mandič-ev pojav razburil in re-volucijoniral duhove tržaškega delavstva slovenske narodnosti, to pa* zato, ker še pred nedolgim slovenskega življa v Trstu sploh živ krst ni upošteval. »Slovenski socijalni demokratje so bili oni, ki so začeli prvi zbirati slovensko delavstvo pod svojim rdečim proporom, jim ustanavljali lastne organizacije in tudi na polju izobrazbe napraviti početne korake, kakor n. pr. z ustanovitvijo »Ljudskega odra«. Če se nam pripoveduje, da so že preje delali različni narodnjakarji na narodnem polju, potem smelo trdimo, da gospoda vara vse tiste, katerim to pripoveduje. Mi stojimo namreč na stališču, da za narod dela le tisti, ki opravlja narodno delo med maso in ne samo med faktorji v skrivnostnih lokalih dvomljive vrednosti. In da je temu v Trstu bilo tako, nam bo vsak najprimitivnejši delavec potrdil, ki je bil istodobno sam v Trstu. Naša trditev toraj, da je socijalna demokracija vzbudila v Trstu, v najširših krogih, narodno zavest, je utemeljena. Da je poleg tega dela opravljala tudi svoje gospodarske naloge je pač samoobsebi umevno in dokaz je cela vrsta strokovnih organizacij, ki so poslovale prav lepo v svoji materinščini. Da tudi to delo ni bilo brezuspešno, dokazujejo dejstva, daje delavstvo, torej tudi slovensko delavstvo, v popolnoma drugačnem položaju, kakor je bilo nekdaj. In ravno to slednje dejstvo, in ne-narodno vzbujanje, je bilo ono, ki je porodilo potrebo ustanovitve N. D. O. kot zaščitnice krumirstva in stavkolomstva. Delavstvo, v prvih začetkih svojega razvoja, ni bilo v prvem trenotku na jasnem in naravno je, da se je poprijelo z vsemi- štirimi novooznanjevanega nauka Mandič-evega.
Mi smo opazovali vse to mirnim očesom in še mirnejše krvi, dobro vedoč, da zgodovina ne laže. Varali se nismo. N. D. O. danes ni več. Mandič in njegovi podrepniki še strašijo po Trstu in njega okolici, o organizaciji pa ne more biti več govora.
Najeklatantnejši dokaz zato so volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Koliko reklame, koliko denarnih žrtev, in konec konca — velik deficit in še večji maček.
Iz1 azili smo preje mnjenje, da o vsej stvari sploh nismo nič držali in da smo bili prepričani, da iz te moke ne bo pogače. Kjer pa vsi železničarji niso bili tega mnjenja, zato smo napisali današnji članek. Imeli smo, in imamo še danes tovarišev, ki so napačnega mnjenja, da je N. D. O. ona organizacija, ki je poklicana rešiti slovenskega proletarca iz spon kapitalističnega jarma. Dejstva nas uče ravno nasprotno. Ravno tam, kjer je bil delavec toliko naiven, daje verjel puhlim frazam raznih Jakličev, tara opazujemo nazadovanje gmotnih razmer delavstva.
Tudi železničarji so deloma sledili Mnn-dič-evim frazam, seveda ne drugje, nego v Trstu. In posledica? Popolna desorganizačija, gospodarsko nazadovanje in zguba vsega vpliva, ki so si ga že preje pridobili pošteni delavci potom teških bojev. V splošnost se seveda ne moremo spuščati, opozarjamo pa lahko železničarje na bližnjo preteklost. Leta od 1905 do 1907 so nam vsem še v
Priloga ,.Žcl<kKiii<aurj:i‘*	23.	II.	Ido.
»Z E L E /NIČ A I! c
S I ran V.
spominu, in dobro znamo cenili zasluge organizacij«' v listih časih. In danes V Razmere so se predrugačile. Drugače tudi ni moglo priti, kajti združiti interese delodajalcev v eni in isti organizaciji je. nesmisel, ki je mogla vzrasti samo v glavi takih ignorantov, kakor so vodje N. 1). O. ' katerim je le osebna okorist, vse, interesi delavstva pa le ono sredstvo, s katerim vstvarjajo svoje poskuse v prid kapitalizmu. Slovensko delavstvo, po veliki večini, ni sledilo sleparski poti, ki so jo kazali razni Buživali, Klofači itd., temveč je ostalo zvesto svojemu prepričanju, kar nas navdaja z opravičenim mujenjem, da ni več daleč čas, ko se znebimo sploh vseh Mandič-ev in njim 1 enakih elementov. Delavstvu na jugu Evrope se odpirajo vrata do brezmernili zakladov. Industrija in modernizacija si iščejo novih tal. Ugodnejših krajev menda ni, nego je Balkan, to seveda, če bo delavstvo v pravem času pojmilo svojo nalogo itl prešlo preko rojenih roditeljev narodnih fraz, k pozitivnemu delu. Delavstvo v naših krajih sploh ! ne more biti drugačno nego mejnarodno, že zato m1, ker za narodnost v vrstah delavstva iz tehničnih ozirov ni prostora. Južni narodi so agrarni poljedelski, in industrializacija teh pokrajni z domačimi močmi, je nesmisel, že zato, ker domača industrija, računajoča na domače moči, ne bi mogla v doglednem času konkurirati s tujci. To seveda ni krivda delavstva, temveč prenapete tVakarijc, ki nikoli m imela smisla za razvoj svojega naroda. Brez industrije pa tudi na ojačenje naroda ni misliti. Iz vseh teh dejstev je razvidno, da N. D. O. nima med nami opravičenega obstanka, tem manj, ker še danes nima lastnega programa in se še vedno naslanja na razne narodnjaške organizacije.
Železničarji tej gonji za slepimi miši ne bodo sledili, računali pa bodo z dejstvi in te jih uče, da za železničarja ni drugje prostora, nego v socijalni demokraciji.
Narodnost, materni jezik pri vsem tem prav nič ne trpi, nasprotno trdimo, kakor smo to žc opetovano dokazali, da je narodnost v najboljših rokah, če jo varujejo so-cijalui demokratje. Da se pa posamezniki o tem prepričajo, je potrebno, da berejo dela vski tisk, da naročajo delavsko časopisje in sledijo vsakemu gibanju z naj večjo pozornostjo. Le na ta način dosežemo to, po čemer stremimo, namreč, da tudi jugoslovansko delavstvo postane močen član one verige, ki mora obdajati celi svet, če hočemo 1 zmagati v neizogibnem boju proti uničevalnemu kapitalizmu.
Socijalna beda in delavski boji.
IV.
(Dalje.)
Velik del spoštovanja, ki ga imamo v obče za rimsko kulturo, gre na rovaš bar-baričnega rimskega prava. Kakor v tistih časih, tako tudi dandanes ni pravica in morala posledica čustva za pravo, katero je narava usadila v človeško srce, temveč brutalna sila, ki nima drugega smotra, nego j varovati interese mogotcev. To je posledica čisto navadnega odštevanja. Od moči vladajočih se odšteje moč vladanih; kolikor večji je prvi, toliko manjši je drugi sumand in tornj toliko večji sestanek. V zgodovini na- ' letimo vedno le na subjektivno moralo, to ’ se pravi, na moralo tistih subjektov, ki \;la- I dajo. Kdor vsled gladu. krade, v največ slučajih komaj pojmi krivico, ki jo napravlja in ki jo je družba že preje nad njim zakrivila. V svoji bedi greši večkrat proti zakonom, brez da bi vedel, da je na njegovi strani absolutna morala Greši tudi samo radi tega, ker je bojazen pred kaznijo vsled bede tako minimalna, da strahu sploh več 1 ne pozna, to pa zato, ker je njegov duh potlačen, njegova telesna in moralična na- | sprotovalna moč pa izrabljena. Obvladuje ga le še žival v njem samem. Kakor se je
I nekoč človeštvo vsled uvažanja živil osvobodilo kanibalstva (ljudožrstvaj, tako ga tira kapitalizem zopet k živalstvu. Slabo je pa za družbo če zločinec, ali tisti, ki naj to postane zločinec, spozn i svojo pravico za obstanek in če je ta vzrok njegove moralične nazore revolucijoniral. Kaj naj mu bo bednemu, samo radi njegove revščine zavrženemu,
| za družbo, ki ga je stradala, dokler je bil po nje pojmu pošten?! Ali ni bil že v, obsodbo za vržen V Ali ne bo kljuboval v svoji jezi ! zahtevam družbe, ki zahtevajo, da spoštuje samo one zakone, ki jih je ona odobravala, ker so njej koristni, ter da smatra ona početja za nepostavna, ki so njej škodljiva? Kdo je »družba«? Kdo daje postave? V korist . katerega so narejene? Iz svojega stališča smatra te misli in vprašanja za logična. On | spozna nasprotje med moralo človeštva in 1 ono buržuazije. Taki ljudje kaj lahko postanejo anarhisti, seveda anarhisti 19. stoletja. Lastna beda, kakor beda sočloveštva in pa močno razvit pravni čut jih oropa mirnega in treznega pomisleka in razbijajo si glavo ob steni. Anarhizem se pokazuje kot reakcija človeštva, ki je zapadlo blaznosti vsled bede, proti gospodarskemu suženjstvu. Cim močneji je človek, tem bolj fantastične so njegove misli. G-ladnim sc vedno sanja o . bogatih dobro naloženih mizah, sužnjem pa o absolutni svobodi.
Tako je anarhizem posledica bede, ta pa posledica kapitalizma. Kdor zahteva za človeštvo 19. stoletja absolutne svobode, kaže popolno nespoznanje značajev teh generacij, in smatrati se ga mora blaznim. Tredpogoj absolutne svobode je, če hočemo da ne postane svobodi nevarna, poznanje harmonične narave, tako, da je spor med pojmi »naj« in »hočem« nemogoč; vsebovati mora. mišljenje, hotenje in početje po višjih zahtevah razuma in moraličnega občutka brez | vsake sile. Seme za to idealno nravnost ima pač človek, več pa gotovo ne.
Danes je še na tako nizki stopinji nravnosti, da bi z vsemi sredstvi zahteval popolno svobodo. Še precej stoletij bo korakalo mimo človeštva, predno bo to zrelo za tak družabni red. To pesimistično miljenje je utemeljeno, če opazujemo na eni strani brezbrižnost množic za napredek, potem zgubo narodne eneržije za kulturne naloge, vled prisiljenega boja posameznika za obstanek in vsled vere v dogme, ki celo vrsto ljudi v njih stremljenju, zadostiti svojim duševnim potrebam, silijo na napačna pota. Na drugi strani pa vladajoče moči zaprečujejo i in otežkočujejo vsak napredek, ker bi vsled njega zgubile na ugledu in na premoženju. Socijalizem nas vodi v one idealne razmere kjer naj bi se ugonabljala samopašnost s samovzgojo. Vzrok nesmiselnih anarhističnih , zločinov je toraj v prvi vrsti pripisovati 1 onim, ki imajo pač moč, a vsled egoizma i nimajo volje dovoliti reform, vzlic temu, da ljudstvo duševno napreduj--. Duševni napredek množic iii ob enem onemogočuje refoim, je človeštvo še vedno privedlo do nasilja.
Ge bi hoteli in mogli raziskavati korenine, iz katerih izhaja zločin, bi se prepričali, da je. vzrok zločinov v največ slučajih potreba. Zato je pa obžalovanja vredno, da se v največ obsodbah pojavlja atavističen, instinktiven čut sodnika, ki kaže kazen kot osveto, ne pa kot sredstvo, ki naj bi vplivalo. To se. kaže še bolj v dejstvu, da tudi sodnik lahko postane državni pravdnik. Od sodnika smemo upravičeno več zahtevati, nego od državnega pravdnika in služba sodnikova je veliko težja nego je služba državnega pravdnika.
Lažje je človeka očrniti, nego ga prav soditi, četudi je notranjost res črna. Sodnik mora biti misleč; čiin globlje bo mislil, tem bolj milostna bo obsodba. Vsak sodnik naj bi uvaževal besede Lizst-ove : »Vzemite boginji, ki nosi vago in meč, zavezo raz oči in kar sami glede sovraštva in zaničevanja napram zločincu v lastnih prsih nosite, vse to bo zginilo pred globoko resnostjo, pred milo žalostjo oči boginje pravice«.
■
Naše družabno telo je nevarno bolno.
Na dveh krajih se kaže bolezen. Eden teh krajev, (kjer ima bolezen manj nasprotstva) je p roleta rij at, drugi je pa v višini zgornjih »desettisočev«. Tam uboštvo, tu surova slast po užitku in moralična gnjiloba. Seveda je še cela vrsta porasitov na slabo rejenem telesu ; ti pa niso zločinci, temveč zločini,
| sekundarna prikazen parasitizma.
Uboštvo se širi vedno bolj. Občine ne vedo, kako bi si pomagale. In to razmerje bo trajalo toliko časa, dokler se bo uboštvo ubijalo z miloščino. Vstanavljajo se društva proti uboštvu in beraštvu, ljudske kuhinje, zavodi za juho in čaj. revne hiše itd. Nikakor se ne more zapustiti stališča miloščine in zavzeti stališče prava.
V Avstriji je število onih oseb, ki so bilo podpirane od različnih revnih zavodov od leta 1H7:1 pa do leta 18K2 naraslo od 187.7;'»;') na 242.890. Vsako leto se izdajajo velikanske svotc za podporo revnih, brez da i bi se moglo le majhnemu delu njih res iz-i datuo pomagati.
Po avstrijski statistiki je izdalo 42 večjih občin za podpororo revnim, v pctletju 1883,87 sledeče svote : 5,620.042 gl. 5,894.397 I gl., G,305.907 gl., 6,330.008 gl., 6,241.540 gl.,
| skupaj toraj 30,398.500 gl. Samo na Dunaju 1 so je izdalo v to svrho od 3-3 do il*7 milijonov gold. Zato vstanovljeni fond ni mogel iz lastnih sredstev poplaČetvati potrebščin, temveč mu je morala občina pomagati iz drugih virov in sicer vsako leto več; tako je razvidno iz poročila mostnega fizikata.
; Kako izgloda še-le v malih občinah?! Samo : par primerov. V poročilu ubožnega odseka za mesto Baden iz leta 1892 je tole zapi-; sano : »Posebno v gorskih občinah je podpora veliko preniska, tako, da je v več ; slučajih revežem človeško življenje naravnost nemogoče«. Ubožni odsek v Mistelbachu 1 in Dunajskem Novem Mestu tarnata, da | obuboževanje kmetskega ljudstva narašča, i Ko se je razpravljalo v nižjeavstrijskem j deželnem zboru o zakonu za uboge, je neki poslanec dejal: »Na nižjeavstrijskem imamo krajev, kjer niti davkoplačujoče ljudstvo nima toliko jesti, kakor pri nas nadarbinarji v nekaterih oskrbovaluicah. Sledeči uradni dopis, kije bil objavljen v »Arbeiter Zeitung«, jasno kaže naše socijalne razmere :
Št. 32 Gosp. A. L. v Urschendorf-u. Na Vašo prošnjo z dne 18. marca 1892 za podporo, je občinski odbor v Tattenitzu v svoji seji, dne 27. marca t. 1. sklenil, dovoliti Vam, za čas Vaše bolezni, običajno podporo letnih 6 gld. 30,kr. Ge bi pa s to svoto ne mogli živeti, potem Vam ne bo drugega - preostalo, nego priti semkaj, kjer Vas bomo .spravili v sirotišnico in pojdete vsak četrtek, z drugimi ubožci vred, po občini. Občina ima 22.000 gld. dolga, preskrba revnih pa zahteva vedno večjih žrtev, tako, da so doklade že tako visoke, da je več revnejših ljlidi prisiljenih prodati svoje imetje in se izseliti, ker ne morejo več zmagovati plačil. — Tak je položaj občine. Prosim Vas, da blagovolite odgovoriti, kako mislite s var uravnati. Občinski predstojnik :	W. F.
Scheppler. Občinski urad Tattenitz, 31. marca 1892.
Sejo li mogoče čuditi, če pri takih razmerah občine skušajo, otresti se svojih ubogih z vsakovrstnimi sredstvi! Kakor poroča Fort Iininigration comitee, se je celo umobolne, blazne in pohabljence pošiljalo na občinske stroške v Ameriko, samo da so se jih iznebili, dokler amerikansko zakonodajstvo potom novih postav temu ni napravilo konec.
In kdo so reveži? Kateremu sloju pri padajo? So-li delomržni falot,je ? inama-Sternegg pravi v: »Osebnih razmerah dunajskih revežev, < daje bilo med podpiranimi možmi 57'5 rokodelcev, 93 dninarjev, 12-9 odstotkov uradnikov in pisačev; 8*3 odstotkov jih je pripadalo prometu in trgovini, 1 odstotkov tova.miškim podjetjim in samo 4 odstotkov je bilo brezposelnih.
Po dunajskem policijskem poročilu je bilo v letu 1888 do 1889, med 12.497 radi
beračenja aretiranih, 41)8(1 obrtnikov in pomočnikov in med 9336 osebami, ki so se v istem času sami prijavili, 2487 obrtnikov.
Med onimi izgnanimi leta 1889, jo bilo 2(1 vagantov in vagant,inj, 211! obrtniških pomočnikov, 8 učencev, 28 mojstrov, in vrhu tega več trgovskih sotrudnikov in agentov. Največ njih je bilo starih od 20 do .'10 let.
Od leta do leta narašča število onih, ki so prisiljeni prijeti zn potno palico in iskati sreče onkraj morja. Revež nima domovine. Ni odločilno, kje da sem rojen, temveč kjer lahko živim, ('e moram v deželi zmrzovati ter trpeti glad,' brez da bi se kdo čutil zavezanega pomagati mi, vzlic temu, da je dovolj živil na razpolago, če se mojo bedo celo izrablja s tem, da se izkorišča mojo delavno moč, tedaj ne živim v domovini, temveč v sovražnikovi deželi. In če se nacionalno-ekonomični Machiavelliji še tako trudijo dokazati, da nisem revež in da je moja glava, moje roke, moje noge, kapital. Kaj naj počnem revež, če nimam drugega nego bedo? Naj li njo ljubim? »Vojskovodje lažete,« je dejal Tiberij Grah svojim tovarišem, če poživljate vojake v bojih, naj branijo grobovje in svetišča napram sovražnikom; nobeden njih nima domovinskega oltarja, in ne eden vseli Rimljanov groba prednikov, pač pa padajo le za razkošnost in bogastvo drugih. Gospodarje sveta jih imenujeti, vzlic temu, da nimajo niti lastnega praga.«
Kakor sledi sova mišim, delfin hitropla-vajočim ribam, tako tudi človek zaslužku. Če se sme izvajati iz vedno naraščajočega izseljevanja, otežkočevanje pridobninskih razmer, potem sc slednje grozno slabšajo. Severoameriške, združene države so cilj proti kateremu hitč vsi zaslužka željni. Leta 18(11 sc je izselilo le 49 Avstrijcev tjakaj, leta 1891 pa uže 31.587.
Poprečno se jih je izselilo vsako peticijo :
1861/65 1866/70 1871/75 1876/80 1881/85 1886/90 98	1783	5949	6793	18.955 26.446
To so pa le izseljenci, ki so se vkrcali v večjih pristaniščih kakor Hamburg in Bremen. Veliko jih je šlo tudi čez Ant\verpen, Amsterdam, Rotterdam, Genuo. Leta 1891 se jih je izselilo okrog 20.000 samo iz Avstro-Ogrske. Poleg teh pridejo še v poštev izseljenci, ki so krenili proti vzhodu. Od teh sicer nimamo podatkov, vendar pa z ozirom na geografično lego Avstrije moremo reči, da jih je bilo mnogo.
DOMfIČE VESTI
	4
•	
Resnici na ljubo ! Tržaška tetka »Edinost« je prinesla v svoji 320. številki od dne 16. novembra t. 1. pod naslovom: »Kako se postopa z našim ljudstvom na državni železnici!!«, notico o strašnem dogodku, ki sc je baje pripetil med postajama Štanjel in Dutovlje.
Mučenik je bil seveda zopet prav pošten narodnjakar, ki je hotel, razgret od vipavskega vinskega duha, v damskem kupeju sedečim damam delati svoje neslane dovtipe. Baje je bil bolehen in ni mogel prenašati dima. Zakaj pa je hotel biti ravno v damskem kupeju, ko so vendar pri vsakem vlaku oddelki za nekadilce?!
Resnica je, da je na vsak način hotel ostati v damskem kupeju, kar pa je moškim strogo prepovedano. Ker ga sprevodnik ni tam pustil, mu je narodnjakar grozil z naznanilom na ravnateljstvo, češ, da je sprevodnik ž njim surovo ravnal.
V Dutovljah pa jo je hotel odkuriti hi-htrih krač, ker ga je bilo strah pred posledicami, kar pa mu jo sprevodnik zabranil in ga oddal po predpisih tamošnjemu po-stajenačelniku.
Kdor ni na glavo padel, čita lahko med vrsticami notice v »Edinosti«, da stvar le ni taka, kakor jo opisuje njen dopisnik, in
da ima to zavijanje le namen, obdati se j s sijajem narodnega mučeništva.
Kakor smo imeli priložnost opazovati v drugem slučaju, smo videli, kako narodno j mučeništvo pravzaprav izgleda.
Ni še ravno dolgo temu, ko so v nočni vlak, ki vozi iz Jesenic v Trst, v Prvačiiii ; vstopili štirje narodno »olikani« fantki, med njimi tudi nek Jaklič. Razgrajali so kakor divjaki osrednje Afrike in nadlegovali potniki1, dokler niso blizu Občine pospali. Sprevodnik se jo vzlic temu vedel jako uljudno. Nadepolni mladi naraščaj je bil tudi poln vinskih duhov.
Da pa domišljavci okolo brezzobe tetke ne bodo menili, da je to le izmišljeno, jim celb povemo, da je bilo to dne 24. oktobra t. 1. Kje je torej mučeništvo?!! Iz teh dogodkov železničarji prav lahko razvidijo, kako resno se bori. »Edinost« proti železniški upravi.
Narodni delavec piše: »G Jožetu Kopaču krožijo v zadnjem Času prav čudne govorice. Slučajno smo izvedeli dejstva, da se nam mož skoro sinili. Pravijo, da je začela v »delavskem domu« pometati druga metla, za Kopača menda piha oster in nevaren veter.
Vodstvo jugoslov. soc. dem. stranke, bi se Kopača rado iznebilo, ker ji je začel postajati vsled svoje nerodnosti in domišljavosti že kar nevaren. Dež zasolncem mora priti, žalost za veseljem iti«.
Studi se mi polemizirati z listom, katerega sotrudniki so policijski špijoni. In menda ravno zato domišljuje si pisec one notice v »Narodnem delavcu« dejstvah o moji osebi, za katere se »blagim« dušam okoli »N. D. O.« kar smilim. V »delavskem domu« je res pričela metla pometati, ali ne proti meni, pač pa proti vsem onim, ki so vredni tovariši vaših Jakličev, Pircev, Stojkovičev, Škerjancev, Makuratijev in Škofov. Samo ta razlika je med nami in. vami, da vržemo mi lumpe vun, vam pa, so dobro došli. Da scin vam nevaren, to verujem, saj vam podiram s pošteniivk-delovanjem, kar vi s sleparstvom zidate.
Zakaj pa ste poslali prožnega mojstra Škerjanca k meni, da me nagovori k izdajstvu. In ker to ni šlo, ponujali ste mi po judežu Škerjancu tisočake. Raje ostanem reven in pošten, kakor bogat lump.
Obljubujem vam, da bodem še nadalje neusmiljeno razkrinkaval vaše nepošteno početje, neglede nato, če je moje delovanje vam ušeč ali ne.
V Trstu, dne 27. novembra 1909.
Josip Kopač.
Draginja in »leni provzrotitelii.
More tako iti še nadalje? To vprašanje se vsiljuje vsem, ki morajo računati s pič-ljimi dohodki. Neprestano, teden za tednom se zvišujejo cene živil. Posledice vodijo k najhujemu, kar gre na račun države, k nezadostni prehrani ljudstva.
Dejstvo, da večina ljudstva nima — vsaj glede kakovosti — zadostnega živeža, je v današnjim času napredka in velikega bogastva, naravnost sramota. Da vlada res velika draginja, je dokazano s številkami. Cena za 50 kilogramov banatske pšenice jo od 1. 1896. do pretečenega leta poskočila od ^ kron 82 v. na 16 do 18 kron, sedanja cena je 13 kron. 50 kilogramov pšenične moke na debelo je stalo 1907 13 kron 70 vin., julija pa že 25 kron. Nič drugače ni s cenami kruha. Pri teh se pojavlja draginja v znižani teži kruha, kakor je razvidno iz sledečega pregleda -
Male žemlje, komad (najmanjša teža):
marca 1907 .................. 3-8 dekagramov
decembra 1908 ............... 3-3	»
torej H odstotno zvišanje ceno.
Navadne žemlje, komad (najmanjša teža) :
marca 1907 	 5-4	dekagramov
decembra 1908 	 4-2	■	»
torij 27 odstotno zvišanje cene.
Kilogram mešanega	kruha	je	si a I :
marca 1907	  18-06	v.
decembra 1908............................ 24-06	»
torej 30 odstotno zvišanje cene.
Kilogram	črnega	kruha	ji*	stal :
marca 1907 ...............................1902	v.
decembra 1908	................. 28-28	»
1.0raj 40 odstotno zvišanje cene.
Kruhu ubogih se je torej cena najbolj zvišala. Dodajmo tem podatkom še pregled cen v vinarjih raznih drugih važnih živil za k i 1 o g r a 111:
1.	januar bihjft Zvišanje i on- 1909 na de-	•’
^	190,	1)(>lo	cen
svinjska mast	160	188	28
goveja mast	160	172	12
moka............... 28	50	00
krompir ....	7‘5	9 2	2
zdrobljenem ab-ies)	31	50	19
mešan kruh .	.	28	33	10
črn km h ....	20	28-5	8-5
grah ................. 38	54	26
K temu še pridejo visoke mesne cene, poskusi oddajalcev mleka in trgovcev z mlekom, da bi vsilili odjemalcem mleka, posebno pa industrijalnemu delavstvu, visoke cene, nadalje zvišanje cen vseh drugih potrebščin. To je seveda preveč za delavsko ljudstvo in prisiljeno je na odpor! A meščanske stranke v državnem zboru sc za to niti ne brigajo! Oc se zgiažajo delavski sloji nad brezplodnim »delovanjem« državnega zbora, gre to le na račun meščanskih strank.
Cene živilom določa v prvi vrsti kapitalistični svetovni sejm. Toda današnji svetovni sejm še ne opravičuje'draginjo. Oskrbljeni smo zadostno s živili, celo na podlagi kapitalističnega reda.
To nam kaže pregled
svetovnega pridelka pšenice
v milijonih kvintalov po amerikanski cenitvi. Pridelalo se je namreč v letih
1904 .......................................................... 393
J905 .......................................................... 415
1906 .......................................................... 432
1907 .......................................................... 395
1908 	  .	.	.	.	398
1909 .......................................................... 421
milijonov kvintalov.
Manjši pridelki 1. 1907 in 1908 so zjeil-načeni s prihranki od I. 1906. L. 1909 je svetovni pridelek za 20 milijonov meterskih stotov večji nego svetovna potreba.
Svetovni sejm torej ni glavni vzrok draginje.
Kje je torej glavni vzrok? L. 1906 je bil uveden nov carinski tarif. Po tem tarifu sc je carina za celo vrsto potrebščin, katere smo primorani dobivati iz inozemstva skoro podvojila.
Moko in žito dobivamo iz inozemstva v količinah, kakor nam jih predočuje sledeči pregled. Vse čilo in vsa moka, ki se uvaža iz carinskega inozemstva v celokupno ozemlje Avstrije in Ogerske, se porabi večinoma v Avstriji.
Uvoz je znašal;
pšenice pšenice rži moke meterskih stotov
1909 prvo polletje 336.816	9.942 377.222
1908	celo	leto'	79.016	8.416	192.476
1907	»	»	23.823	8.453	23.476
1906	»	»	245.954	9.406	1.456
1905	»	»	1,081.600	10.954	390.431
1904	»	»	2,192.973	10.647	406.514
1903	»	»	224.461	8,510	63,227
ječmena ovsa koruze meterskih stotov
1909 prvo polletje 1908 celo leto 1907	»	»
1906	»	»
1905 1904	*
1903
77.577	487.084
7.082	789.129
6.082 1,016.736 147.008 1,387.243 745.997 4,702.106 310.924 3,579.122 177.267 2,827.221 plačitjejo večinoma
do
o
■5 do ■20 do
36.420 9.653 *	14.286
71.851
»	»	478.12o
»	»	701.010
»	»	155.649
Visoko uvozno carino odjemalci na drobno.
Da interesi kmetov večinoma niso jed-naki interesom krušnih oderuhov, da je dostikrat reto kmet. 'potreben cenili živil, nam pričajo razmere na Gornjem Avstrijskem. Zemljišče na Gornjem Avstrijskem, skupaj 1,150.000 hektarov so razdeljena med 109.229 posestnikov in sicer imajo:
Število posestnikov (Kmetije z malim obratom) liektarov (kmetje) ....	67.218
(Kmetije s srednim obratom)
20 hektarov.................. 26 368
(Kmetije z velikim obratom)
100 hektarov.....................15.368
(Kmetije z veleobratom)
•čez 100 hektarov......................... 275
Skupaj .... 109.229
Gotovo je, da mali posestniki, navadno ■ne morejo prodajali žila temveč ga morajo ■še dokupov ati. 67.218 kmetije, to je več nego ■dve tretjini vseh posestnikov, nima torej ni-kakih koristi od visokih cen žita in živil. 'Od ostale tretjine ima le 26.368 srednje velikih kmetij jako majhen dobiček. Glavni del plena velikih kmetov in pa 270 posestnikov. Ti slednji tvorijo skupaj le eno osmino vseh posestnikov, dočim ostalih sedem osmin nima hikake ali pa le jako malo koristi od oderuškega podraženja živil.
(Konec prihodnjič.)
Kako se fluslrija gospodarsko uničuje.
Pred nekaj časa je izšlo v Budimpešti letno poročilo trgovske zbornice za leto 1908. Slike, ki se dado iz njega posneti, so Jako žalostne. Na vseh straneh se kaže, da Je dohodbena mogočnost jako nazadovala, brez da bi bilo za naprej pričakovati zboljšanja. V nekako samotolažbo se po-vdarja, da je v drugi polovici države, torej, v Avstriji, še veliko slabše. Nove mednarodne trgovinske in carinske pogodbe so zunanjo trgovino skupne države jako oslabele; vendar je pa pri tem veliko bolj prizadeta -Avstrija nego Ogerska, ker je imela več izvoza Ta trditev je menda tudi prava, kajti Ogrska sploh še nima tako krepke in razvite industrije, da bi mogla misliti na izvoz. Konečno poročilo še povdarja, da v doglednem času ni pričakovati, da bi se te razmere zboljšale, kajti akcija Rosne in Hercegovine je pri balkanskih narodih provzro-čila ‘precej nevolje, katero še posebno pospešuje agrarni vpliv obeh državnih polovic, ki se bode jako težko odpravil.
.Inko žalosten je po poročilu pogled v gospodarsko bodočnost Ogrske, še žalostnejši pa za Avstrijo. Vsled intrig agrarnih kuišnih oderuhov v Avstriji, ni bilo mogoče napraviti zakona, po katerem bi bilo mogoče s Srbijo in Rumunijo skleniti trgovinske pogodbe in omogočiti izvoz industrijskih izdelkov na Balkanu in tako ustvariti priliko za delo. Ob južni državni meji vladajo s colninsko vojno, kajti Srbija kakor Avstrija storita vse, da si gospodarsko škudujeti kolikor mogoče.
Srbija nalaga na vse avstrijske izdelke j ednino po takozvanem minimalnem tarifu, ki je pa tako visok, da onemogočuje vsako konkurenco z blagom nemške, angleške ali francoske provenijence. Izpodrinila je vsled ■tega že avstrijsko trgovino iz srbskih tal. Koliko je Avstrija v tem boju trpela od 6. Julija leta 1906, t. j. odkar stojimo v colninskem
boju, naj nam pričajo sledeče številke, ki so povzete iz mednarodne statistike.
V Srbijo se je vozila v frankih in sicer:
iz	leta 1904	1905
Avstro-Ogrske	36,583.709	33,375,501
Nemčije	8,054.981	7,263.237
Anglije	5,002.120	5,313.849
Francije	974.586	819.352
Rumunije	1,254.540	620.285
Turčije	1,965.236	2,602.648
Belgije	560.893	356.072
Bolgarije	2,103.361	2,325.147
Po colninskem	konfliktu	od 6. julija
1906 se je to razmerje precej podrugačilo in imelo posebno za Avstrijo žalostne posledice, ki se izražajo v sledečih številkah: V Srbijo je uvozila v frankih in sicer iz leta 1907 proti 1905
Avstro-Ogrske
Nemčije
Anglije
Francije
Rumunije
Turčije
Belgije
Bu Iga rij e
25.600.000
20.320.000
10.220.000
2.429.000
1.752.000
3.327.000
756.000
308.000
7.775.000 13,057.000
4.907.000
1.610.000
1.132.000
725.000
400.000
2.017.000
Nemčija, Anglija, Francija, Rumunija, Turčija in Belgija so že v prvem letu colnin-ske vojne napravile uvoz v Srbijo za 21,831,000 frankov blaga med tem ko se je uvoz Avstro-Ogrske znižal za 7,775.000 frankov. Sama Nemčija je vpeljala v tem jednem letu za 13 milijonov frankov več. Leta 1908 se je to razmerje za Avstrijo seveda še bolj poslabšalo; le žal, da še nimamo na razpolago tozadevnih številk. Da je pa v letošnjem letu 1909 prikipelo do vrhunca, to čutimo vendar vsi na vsili koncih in krajih in Avstrija je vzlic svoji ugodni geograflčni legi popolnoma izrinjena iz Balkana.
Daje to razmerje seveda tudi neugodno vplivalo na gospodarske razmere Srbije, glede izvoza, je povsem naravno.
Srbija je izvažala pred in po colninski vojni tako-le, in sicer v
države	1905 1907 vrednost srbskega izvoza v frankih	
Avstro-Ogrsko	64,712.406	12,939.174
Nemčijo	2,116.880	32,842.623
Anglijo	2.500	2,271.949
Turčijo	2,145.607	4,418.003
Belgijo	230.107	13,010.848
Francijo	36.685	2,698.400
Rumunijo	843.165	j 1,187.161
Bulgarijo Egipt	1,220.533	1,700.293 1,637 169
I
Izvoz živine in drugih kmetskih pridelkov v Avstrijo se je torej v času, za katerega imamo natančne podatke, znižal za 51,783.232 frankov, povišal pa za 30,725.743 frankov v Nemčiji in za 12,780.731 frankov v Belgiji. Nazadovanje izvoza indu-strijalnih produktov iz Avstrije v Srbijo, kakor tudi nazadovanje izvoza agrarnih produktov iz Srbije v Avstrijo, so gospodarsko jako oškodovali Avstrijo, posebno zato, ker ni bilo mogoče dobiti nadomestila za izvoz v druge kraje. Z anekcijo Bosne in Hercegovine smo pa zgubili tudi veliko tržne prilike v Turčiji. Ravno tako zgublja-vamo rumunski trg, ker se ne more skleniti trgovinske pogodbe. Splošne razmere svetovnega trga pa tudi vplivajo na naše razmere tako, da je brezposelnost vsak dan večja. Avstrija je pa industrijalna država. Razvija se v smislu kapitalistične kulture in avstrijsko prebivalstvo se mora preživljati z lastnimi, v okviru rmeno-črne meje pridelanimi proizvodi. Zaradi tega, ker je izvoz srbske živine skoro nemogoč, je pa tudi cena mesa taka, da si ga tisoči in tisoči ne morejo več kupovati. Logično je pa po vsem tem, da tudi drugi pridelki in potrebščine hitč s cenami navzgor, ki onemogočuje vsak promet in pospešuje bedo nižjih slojev kakor nikdar popreje.
Ne da se več tajiti, da bo avstrijsko gospodarsko življenje na tej poti, na kateri
se nahajamo, popolnoma uničeno in to le po krivdi fevdalno-agrarnih gospodov, ki imajo državne vajeti v švojih rokah. Le tako naprej ' in posledice ne bodo izostale. Za delavstvo je pa skrajni čas, da se počne za svoje razmere samo brigati in se ne zanaša več na »od boga postavljene narodne voditelje,« ki so na najboljšem potu, da spravijo državo v propad.
Konferenca
organiziranih strojevodij in kurjačev c. kr. državnih železnic, c. kr. severne železnice, državnoželezniške družbe, avstrijske severno-zapadne železnice, južnoseverne nemške zvezne železnice in češke sev. železnice.
(Konee.)
Popolnoma pravilno ravna železniško ministerstvo, če določa, da se lokomotive morajo vporabljati, kolikor je to le mogoče. Prvotno jp imel vsak strojevodja svojo lokomotivo; če je bil on prost, je ostala tudi lokomotiva pod lopo in. čakala tam svojega gospodarja, dokler ni prišel v službo. Za železniško upravo to gotovo ni bilo ekono-mičnp. Zato je uvedla nov sistem, da namreč lokomotive ne rabi le en sam strojevodja, nego dajo v potrebi more zasesti tudi kak drugi strojevodja. Pri individualnem zaračunanju premije pa ravno vsled te nove naredbe strojevniki mnogo trpijo na svojih premijah. Premog na tenderju tvori takorelcoč kapital strojevodje in kurjača. Zato se pri prevzemanju lokomotive naravno vedno dogajajo tudi prepiri. Kdor pri teh prepirih bolj kriči in kdor je tudi bolj umazan, oni navadno tudi odnese naj večji dobiček.
Ce se tedaj lokomotiva rabi skupno, se logično temu mora zaračunati tudi premija na podlagi skupne vporabe lokomotive; ker le tako se zamorejo pravično in jednako razdeliti prihranki na premogu.
Govornik je konečno predlagal sledečo resolucijo, ki je bila po dolgi debati z mar limi spremembami prvotnega besedila jed-noglasno sprejeta. ,
RESOLUCIJA:
Danes, dne 4. oktobra 1909 na Dunaju, v delavskem domu, X. Laxenburgerstrasse 10, zbrani strojevodje in kurjači odobravajo zahteve eksekutivnega komiteja glede urav-nanja premije za prihranjenje materijala po sistemu uveljavljenem pri državnoželezniški družbi.
Zbrani poživljajo centralo splošnega pra-vovarstvenega in strokovnega društva, da združeno z obema koaliriranima društvima strojevodij ukrene nemudoma energične korake, ter sploh vse potrebno, da- se sedanje neznosne razmere glede premij pri c. kr. državnih kakor tudi pri podržavljenih železnicah čimpreje ugodno rešijo za osobje.
Zborovalci se trdno držijo stališča, da se pri uravnavanju premij brezpogojno vpošteva minimalni zaslušek in da se odnosni načrt železniškega ministerstva predno se isti uveljavi, predloži članom personalne komisije in onim centralnega odbora strojevodij in kurjačev uslužbenih pri c. kr. državnih kakor tudi pri podržavljenih privatnih železnicah.
V načrtu pa mora biti izražen princip, da vsi oni strojevodje in kurjači, ki kljub napornemu delu dosežejo v mesecu le malo število reduciranih kilometrov, dobijo premijo v minimalnem znesku, ki naj kot prispevek z njihovim postranskim dohodkom omogoči življenje.	,
Kvota kurjačevega zaslužka ima znašati 65 odstotkov strojevodjeve kvote. Konferenca zahteva pavšaliranje principijelno in izjavlja, da hoče z vsemi sredstvi delovati za spopol-njenje organizacije, ki mora izvesti tudi te zahteve.
K prvi točki dnevnega reda je sodr. Pfejjer (Brno) predložil v debati več pred-
logov, tičočih sc izboljšanja premijskega sistema uveljavljenega pri državnoželezniški družbi. Ti predlogi so bili oddani personalni komisiji, da jih prouči in nato ukrene na-daljne korake.
K drugi torki dnevnega reda je poročal sodi1. Adolf Muller. Njegovi predlogi, tičoči se norm glede avtomatičnega napredovanja so bili odkazani personalni komisiji.
K tretji točki dnevnega reda je sodr. Morarzevshi v kratkih besedah opisal žalosten položaj galiških uslužbencev. Konečno je bil jednoglasno sprejet predlog sodruga Hartcnthaler-ja (Htltteldorf), da se bojujočemu švedskemu delavstvu izrečejo vse simpatije in glasom katerega se delegatje zavezujejo pripomoči stavkujočim tudi do financijlne podpore. S tem jc bila konferenca zaključena.
Železniška nesreča pri Št.
Delavska smrt.
Blizu Sv. Hipolita (St. Polten) na Nižjem Avstrijskem se je v nedeljo 21. novembra zgodila strašna železniška nesreča. Vlak je povozil enajst delavcev. Devet jih je bilo tnkoj mrtvih. Za stavbna dela na progi jemljejo na avstrijskih železnicah poleg omejenega števila stalnih delavcev, od slučaja do slučaja tudi tuje delavce, največ z Ogrskega in s Ilrvatskega. S temi delavci ravna skoraj kakor s tržnim blagom. V teh deželah se bavijo nekateri špekulativni ljudje s posredovanjem takega dela. Oni poznajo domače ljudstvo, proizvedujejo, kje je treba delavcev, pa jih potem nabirajo v partije in vodijo, včasih res kakor čredo ovac, tja, kjer jih zahtevajo. Tako je bila tudi večja partija takih delavcev na zapadni progi državne železnice na Nižjem Avstrijskem. Proga se je popravljala in menjavali so sc pragi. Delo je bilo nujno in se je vsled tega delalo tudi v nedeljo. Zato je tudi železniški ravnač Pettermann pomagal, dasi to ni bila njegova dolžnost. Delalo se je n>vno na ovinku, kjer se vidi na eno ,stran/ komaj 100 metrov daleč, na drugo pa, še tnanj. Proga je globoko zasekana v hrib; na obeh straneh je precej globok jarek, iz katerega se navpično dviga oporno zidovje. Vlak zapušča tukaj navadno mnogo več dima kakor, na odprti progi, kjer se‘veliko hitreje izgublja. Včasi je vse tako zastrto, da ni videti prsta pred očesom. Tako je bilo tudi v nedeljo. V postaji Sv. Hipolit sta se imela križati osoben in tovorni vlak. Vsled zamude se to ni zgodilo. Delavcem ni bilo znano, da je nastala izprememba. Prišel je tovorni vlak na prvem tiru*; delavci so bili na drugem. Ker se v dimu ni videlo, so počakali s delom, da se izčisti. Naenkrat je bila pred njimi lokomotiva osebnega vlaka, še en hip, en strašen krik iz enajstih grl — in grozna nesreča je bila gotova. Bled kakor smrt je strojevodja ustavil vlak, ki je bil ves pobrizgan s človeško krvjo. Med kolesi so viseli kosci človeškega mesa, kože, v enem kolesu je bila vtaknjena cela roka, na progi so ležali razmrcvarjeni ostanki človeških trupel, tu glava, tam noga, tam nekaj, kar sploh ni bilo poznati. Trije ranjenci so še živeli.
• Ves tresoč se, pa vendar z mrzlično naglico skoči strojevodja na svoje mesto, da poleti po pomoč, če še ni prepozno ... Na postaji so sestavili za silo pomožen vlak, ki je šel naprej po ranjence, potem druzega, ki je pripeljal ostanke trupel ... In v sredo 24 novem. s'o jih pokopali ob ogromni udeležbi železničarjev, ki so jim položili vence na grob.
A vsa ta groza bi bila nepotrebna, če ne bi železniška uprava varčevala tam, kjer se da prihraniti komaj par kronic, če bi bila namestila par ljudi za stražo, da bi bili mogli obvestiti delavce, ko je prihajal uso-depolni vlak . . .
Državna konferenca
zapisovalcev vozov, skladiščnih slug in pisalen v nakladnih listov.
Dne 26. oktobra se je vršila na Dunaju, v delavskem domu, v X. okraju, državna konferenca zapisovalcev vozov, skladiščnih slug iu pisalcev nakladnih listov, katero je sklicala centrala Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva na Dunaju. Zastopanih je bilo 34 krajevnih skupin po 46 odposlancih. Centralo sta zastopala sodr. Adolf Muller in J. Somi/sc/i, praško tajništvo pa sodr. Kornnda. Od centralne personalne komisije je bil navzoč sodr. Sommerfeld.
Predsedoval je tej konferenci sodr. Sommerfeld, zapisnik pa je vodil sodr. Somitsch.
K prvi točki dnevnega reda: »Položaj, želje in zahteve pisalcev vozov in nakladnih listov in skladiščnih slug vseh avstrijskih železnic«, je stvarno in temeljito poročal sodr. Adolf Muller. Po izvrstnih izvajanjih o položaju že omenjenih treh kategorij je posebno povdarjal opravičene želje in zahteve tičoče se slabega položaja in neprimernega postopanja od strani predpostavljenih, katerim naj sc čimprej ugodi. Opozarjal je, naj se najk stavijo v krajšem č.isu dosegljive zahteve. Čeravno bode pri tem ostalo neizpolnjenih še mnogo želja, vendar se mora krepko nastopati proti predbacivanju naših nasprotnikov in pa onih, ki niso zmožni misliti in vedno le menijo, da organizacija premalo stori za to kategorije.
Ker so- bili uslužbenci teh kategorij vposleni le proti dnevni mezdi, kakor je to pri zasebnih železnicah deloma še sedaj v navadi, se je vsled truda organizacije s časom uvedlo Stabiliziranje teh uslužbencev, posebno pa v zadnjem času pri južni železnici. 'Govornik je nadalje omenjal avtomatiko, ki se je uvedla leta 1905 po dolgem boju organizacije, potem zboljšanje plač in avtomatike leta 1906; nadaijna zboljšanja leta 1907 pri zasebnih in 1908 oziroma 1909 pri državnih železnicah.
Organizacija se je tudi potrudila, da se je pri starejih uslužbencih vpoštevala službena doba glede skrajšanja napredovalnih rokov, da so v primerni plačilni stopinji napram mlajšim uslužbencem Ker so pa deputacije indiferentnih z nam nasprotnimi poslanci staknili vse luknje in vedno kvan-tali o zapostavljanju starejših uslužbencev, se je ministerstvo izmuznilo iz mreže na ta način, da starim ni dalo ničesar, med tein ko je mladim že pri začetni plači podaljšalo napredovalne dobe. Vsled tega stareji uslužbenci niso pridobili ničesar, mlajši pa morajo za eno in pol leta dalje čakati.
Lep vspeh je dosegla organizacija tudi glede skrajnega službenega časa. Seveda še to ni povsod izvršeno. Temu so pa krive krajevne razmere. Kdor torej kvasi, d$i organizacija ni storila ničesar, govori to le iz hudobije. Opomniti je na to, da so ravno ljudje, ki kaj takega besedičijo, v vrstah istih, ki so odbili sč svojim glasovanjem boljši košček kruha, katerega bi bili pridobili, če bi bil sprejet predlog drja. Ellenbogna.
Tem izvajanjem je sledila živahna debata, katere so se vdeležili malone vsi delegatje.
Nato sta se enoglasno sprejela sledeča predloga:
a)	za zapisovalce vozov:
1. Zapisovalce vozov naj se po dveletnem službovanju v plačilni stopinji letnih 1100 kron in po prestanem izpitu imenuje poduradnikom z naslovom, »nadglednik vozovnega prometa« in pa uvrsti v poduradniško skupino.
2. Pomožnim zapisovalcem vozov in uslužbencem, ki so uvrščeni proti dnevni mezdi, naj se zviša dnina na tri krone.
3. Za zapisovalce vozov, ki so redno pri tej službi, naj se uvede službeni čas po 12/24 ur. Za iste pa, ki opravljajo le dnevno službo, je uvesti dva plačana, službe prosta dneva v vsakem mesecu.
4. Pavšal za pisne potrebščine naj se zviša na 1 krono na mesec.
5. Uvede naj se pavšal za obutev.
(i. Za bluzo naj se skrajša nošna dol m na. eno loto, za kožuh pa na tri leta. Razen tega naj se jim podelijo črni plašči in dežni plašči.
b)	Za pisalce nakladnih listov in skladiščne sluge :
1. Pisalce nakladnih listov in skladiščne slug«' naj se uvrsti v službensko skupino^!! pod imenom »nakladni nadzorniki«.
2. Uvedejo naj se dveletni napredovalni roki do končne plačilne stopnje.
3. Pripusti naj se skladiščne sluge, in pisalce nakladnih listov k izpitom za skladiščne nadzornike. Mesta skladiščnih nadzornikov naj se izpolnijo načelno le z uslužbenci iz kategorije pisalcev nakladnih listov in skladiščnih nadzornikov.
4. Podelitev pavšala 1 krone za pisalne potrebščine pisalcem nakladnih listov in skladišču im slugom.
5. Ureditev službenega časa v smislu pred loga centralnega delavskega odbora glede ureditve delavnega časa in uvedenje najmanj dveh plačanih prostih dni v mesecu.
Uvedenje 12 24 urnega službenega reda za. vse v turnus uvrščene pisalce nakladnih listov in skladišne sluge.
(i. Skrajšanje nošne dobe za bluzo na eno-leto, za sukneno suknjo na dve leti in podelitev črnih plaščev.
V drugih točkah se strinjajo zapisovalci vozov, pisalci nakladnih listov in skladišni sluge vseh železnic z zahtevami skupnega osobja c. kr. državnih železnic, katere so se stavile-leta .11)07 v centralnem odboru personalne komisije in v centralnem dela vskem odboru c. k. drž. železnic.
Ker so pri južni železnici drugačne razmere, se je sklenilo, pustiti že izdelani spomenici veljavo in storiti to potrebne korake.
K drugi točki, »organizacija«, je imel poučni govor sodr. Muller.
Po živahni debati se je sklenila vredi-tev zaupniškega sistema. Nato se je zaključila prva konferenca teh kategorij.
Naloga zapisovalcev vozov, pisalcev nakladnih listkov in skladiščnih slug pa je, ne-le zahteve staviti, temveč tudi skrbeti za večjo moč organizacije in pa za močno zaslombo, da se bodo zamogli izvesti sklepi konference.
Konferenca južnoželezniškib delavcev v Beljaku.
V Beljaku so se zbrali dne 21. novembra t. 1. zastopniki južnoželezniškib delacev, da zavzemajo svoje stališče napram ravnokar izdanim pravilom provizijskega sklada za delavce južne železnice, ki ima početi s poslovanjem 1. januvarja 1910.
Konferenca je bila sklicana po centrali splošnega in strokovnega društva za Avstrijo in so bili po otvoritvi v predsedstvo voljeni sledeči sodrugi: Sodr. Glaser Fran predsednikom in sodr. Kopač Josip zapisnikarjem.
Zastopanih je bilo 30 krajevnih skupin po 50 delegatih.
Večji del pravil se je odobril in le pri posameznih §§' se je sklenilo, da se upravi predlože spremembni predlogi, katere bo uprava skoro gotovo tudi upoštevala. 'Z uzorno stvarnostjo so delegatje razmotrivali točko za točko, dobro se zavedajoč velike odgovornosti, katero so prevzeli. Naravno je torej, da bode plod tega dela velepomemben za delavce južne železnice.
' Z ozirom na prekratek čas, nam žalibog za danes ni mogoče objaviti pravil. Vsekako se nam pa zdi potrebno, seznati naše so-druge s sklepi konference, kateri se takoj predlože južnoželezniški upravi.
§ 2. točka la — Karenčna doba: Ka-renčna doba naj se zniža od 3 let na 1 leto, kakor je to vpeljano pri c. kr. državnih železnicah.
§ 2 točka lb — Ponovna preiskava.-Pri vsprejetju v prov. sklad, naj se odpravi ponovna zdravniška preiskava.
§ 2. točka 2, 4, 5. — Izključenje od vsprejema. Tudi oni uslužbenci, ki so na-
•stavljeni s posebno pogodbo, naj se vsprej-mejo v prov. sklad.
t? 2. točka 3. — Vsprejem delavk Otroci onih delavk, ki so članice prov. sklada, naj imajo ravno tiste preskrbovalne pravice, kakor otroci drugih članov.
§ 8. točka I. 2 - Plačilna svota. Svota, na podlagi katere se proračunajo doneski, naj se računa od 100°/0 in ne od 85% plačilne svote
tj 8 ročka I. 5 — Prememba plače tekom meseca. V tem slučaju naj se vpošteva resnična plača dotičnega meseca.
tj 8. točka I. G — Znižanje plače. V tem slučaju naj se računajo doneski od višje plače toliko časa, dokler član sam pismenim potoni ne zahteva premembe.
g s. točka II. 1 - Prekoračanje let. Doplačila za prekoračena leta naj se dovolijo na 60 mesečnih obrokov in ne na 24.
g 9 točka 3 — Dopusti Dopusti se morajo vračunati v vsakem slučaju.
g 13. točka 2 — Naj višja provizija. Ko doseže član najvišjo provizijo (100°/„), naj se mu dovoli, da sine prositi za vpokojitev.
tj 13. točka 4 a, b. — Izvanredna provizija. Nezgodna renta in pa obresti odprav-ninskega kapitala ne smejo uplivati na iz-vanredno ali pa redno provizijo.
§20. točka 1. — Omejitev provizije. — Določba, da provizija in nezgodna renta ne sineta presegati 100% oziroma 120% delavnega zaslužka naj se odpravi. >
g 20. točka 2. — Omejitev provizije. — Določba, da se lahko skrajša provizija do dveh tretin pri odškodninah na podlagi postave 5. III. 1869 in 12. VII. 1902 ali pa ogrske postave XVIII, odpade z premembo § 13. točka 4. •
g 24. točka 4. — Izvanredna provizija za vdove. Določba, da se izvanredna provizija pri nezgodnih odškodninah ne izplača, oziroma celotno ne izplača, odpade z ozirom na črtanje § 23. točke 4 a b.
g 29. — Omejitev provizije za vdove. Glej g 13. točka a b in § 20. točka 2.
g 3f>. Smrtna četrtina (Stabequartal). V predlogu sicer označena, pa črtana tozadevna določba, naj se zopet sprejme.
g 39. točka 5. — Plodonosno nalaganje razpolagajočega denarja. Kako se ima nalagati razpolagujoči denar, naj določa uprava južne železnice sporazumno z odborom, in ne svojevoljno.
S 40. točka 1. — Odbor. Natančneja določba glede »Bližine Dunaja« in »Bližine Budimpešte«.
tj 41. točka 1. — Odborove seje. Odbor naj se shaja vsaj vsako četrtletje, (na polletno) kakor na c. kr. drž. železnicah.
g 42. točka 1. b c. — Delokrog odbora. O plodonosnosti razpolagujočega denarja in dovoljevanju milostnih ugodnosti, naj sme odločati odbor.
Odločevalne pravice odbora naj bodo: tj 2. točka 5. — Oproščen je od članstva;
§ 2. točka 6, - primoranje ali opravičenje članstva: § 5. točka 1, — sprejem v provi-zijski sklad; tj 15. točka 3, — pravice pri odpustu v službe; § 15. točka 5, — pravice pri prostovoljnem izstopu; g 16. točka 3, — vračunanje prejšnje službene dobe ;• § 19. točka 2, 3, — ustavljenje provizije;
§ 25. — osvoboditev od provizije za vdove;
§ 28. točka 2. — dovolitev izgubljenih provizij za vdove; § 33. točka 4. — renta za sirote po normalni starosti; § 37.	odmerjen je
provizije.
Vse predstoječe premembe v predloženih pravilih je konferenza po temeljiti debati enoglasno sklenila, ker so bili delegatje mnjenja, da se v zavodu samem napravi precej tak red, ki bo v korist delavstva, in da ne bo treba ^akoj s početka poslovanja zopet zahtevati poboijškov.
Provizijska pravila so z ozirom na ravnokar omenjene premembe Vspremljive in pomenijo zopet velik korak naprej. Organizacija se je trudila leta in leta, dokler je konečno izprešala leta 1907 od uprave ob-
ljubo, da se ustanovi 1. januvarja 1910 pri-vizijski sklad za delavce.
Na delavcih samih je pa ležeče, da to pridobitev hranijo in izboljšajo. Zgodilo se bo to seveda le tedaj, če .ostane delavstvo zvesto svoji moči, svoji organizaciji.
Zopet en dokaz več, da je edino in izključno socijalno-demokratična železničarska organizacija tista, ki se v resnici bori za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev.
Sodrugi ne pozabite tega dejstva!
Odgovor „Ncn\ ddcivcu“t
Pri N. D. O. v Trstu mora biti nekaj v neredu. Dr. Josip Mandič napisal je dolgo odprto pismo državnemu poslancu Valentinu Pittoni-ju, in »Narodni belavec« si je privoščil skoraj vjedni celi koloni svojepriloge mojo osebo. Meni je prav; tako pridemo konečno na jasno! Le nekaj bi zatrjal takoj v uvodu; da namreč nisem prav nič nervozen radi ustanovitve podružnice železničarjev, pač obsojam rovanje pristašev N. D. O. me.l železničarji kot skrajno škodljivo in izdajalsko. Izjavljam vnovič, kakor sem že storil svoj čas v »Delavskem Listu-; da je ravno ustanovitev N. delavske organizacije vplivala odločilno name, da sem vstopil v socijalno-demokratično stranko, dasi sem bil zapustil že dolgo prej vrste narodne in napredne stranke na Goriškem, ker ondi nisem videl druzega nego brezvestno izkoriščanje narodnih zavodov in slišal polno gnjilih fraz o narodnosti, svobodi in napredku. Kar je tam dobrega, ustanovil sem jaz : »Trgovsko-: obrtno zadrugo«, »Narodni sklad«, »Mizarsko zadrugo«, »Pevsko in glasbeno društvo«; spravil sem do moči »Goriško ljudsko posojilnico«, — seveda vse zato, da je na zavode, ki nečejo koristi planila četa »narodnjakov«, kakor jata lačnih vran. Takoj pri vstopu v socialnodemokratično stranko sem smatral za svojo prvo dolžnost, prepričati se ne-lc o razmerah v politični stranki, marveč tudi o onih strokovne organizacije. Naj mi le dovoli »Narodni de-lave^«, trditev, da smatram strokovno organizacijo »das Rilckgrat der socialdemokra-tischen Partei« in jaz pravim ž njimi, da so strokovne organizacije jedro našega dela, naše moči. — Zato je bila moja prva dolžnost, udeleževati se shodov in zborovanj železničarjev na Goriškem. — V to svrlio sem se priporočil tajništvu in posameznim železničarjem, naj me skrbno obveščajo o vsakem zborovanju, da morem iti med železničarje ter se tam poučevat o delovanju in stremljenju železničarske strokovne organizacije, kateri sem obenem ponudil svojo pomoč kot pravnik.
Ako dopisovalec »Narodnega delavca« meni, da sem s tem storil kaj slabega, — slobodno mu tako mnenje. — Jaz čutim kot strankar dolžnost, poznati razmere strokovne organizacije železničarjev ter delati med njimi, kolikor mi dopuščajo čas in moči. Železničarjem naj se odpirajo le oči, da bodo videli prav, in da spoznajo, kedo je dejanski njih prijatelj, in kedo ni. — Kdor ima oči in svojo glavo med železničarji, kmalu uvidi in spozna to-le:
Takrat, ko je bil železničar zanemarjen in zaničevan, se ni brigala za/ij nobena stranka, in posebno ne med Slovenci eden inteligenten človek, marveč bila je interna-ciojnalna svetovna socijaldemokratična stranka, ki je ustanavljala železničarske organizacije ter jih tako dovedla do moči in vpliva, kakoršnega imajo danes. — Slovenski narodnjaka rji za obstoj železničarske organizacije niti vedeli niso dolgo časa. —• Takrat, ko je bil narodnjakarjem proletarec še lump in baraba, takrat je socijal-nodemokratična stranka že delala, a danes ima ta stranka v državnem zboru 88 poslancev in predstavlja veliko politično moč! Vse, kar so delavci proletarci in železničarji na Avstrijskem pridobili do danes, to je plod dela in stremljenju socialdemokrat ir ne stranke in po njej ustanovljenih
strokovnih organizacijah. — Do nedavno je bila strokovna organizacija železničarjev edino mogočno telo v celi Avstriji, in zato je v kratkem času toliko dosegla, za to so danes združeni železničarji faktor v javnem in socijalnem življenju. — Poleg te organizacije ni bilo nobene, in niti toliko riikdo ni storil in dosegel za železničarje, kolikor je črnega za nohtom. — Kdor je začel rušiti to mogočno organizacijo, je toraj podlež in izdajalec, in eden največjih med temi mora biti pač dopisovalec »Narodnega delavca , ki bi imel tudi zaslugo, ko bi se jela rušiti disciplina dosedaj edini proletarske in železničarske organizacije na Goriškem. — Ta dopisnik mi govori iz srca, ako pravi, da se organizacij in strank ne dela z ftižmi; kajti naj večja laž in švindel je N. D. O. in nova »Zveza železničarjev« na sebi. Prav pravi dopisnik, da se ne sme vabiti železničarjev z lažmi in teroriziranjem v organizacijo, prav pravi, da človek, ki je vstopil v organizacijo le vsled strankarskih in sum-, ljivih obljub, ni trajen. No, dopisnik bi moral dostaviti, da nastopa tako le N. D. O. in Zveza jugoslovanskih železničarjev. Ali ni N. D. O. od pričetka sčm na onem zaupnem shodu brezobrazno uri Ta delavce boja s pestmi V Ali ste že pozabili pobojico, ki jo je ta baje delavska organizacija namenoma priredila v Trstu? — Dosedanji plodovi dela so vidni vsiikemu še tako omejenemu človeku. — Ako socijal-demokratična stranka in strokovna organizacija nastopa z zavestjo, in ako kaj obeča, sme in -more /o storiti, ker se lahko ozira na plodno delo tolikih le!. Ako pa nastopa malo število šovinistično razgretih železničarjev, ki hoče cepiti moči dosedanje organizacije, potem sploh nima drugega sredstva nego laž, prazne obljube in podtikovanje! In to je glavno delo N. D. < >. in Zveze jugoslovanskih železničarjev ker druge vsebine pač najti ne more.
Dopisnik mi očita, da sem neželezničar in odvetniški kandidat V Ali ni vse izdajalsko in krumirsko gibanje v vrstah slovenskih železničarjev njegova inicijativa ? Ali sije pri kaki stranki toliko obečalo, kakor iz ust tega »organizatorja V« In zato ima dopisnik prav, ako pravi: »Strankarstvo je vedno škodovalo nam železničarjem! — A strankarstvo, ki se je zavedlo po N. D. O. med železničarje, je strankarstvo najnižje vrste' Kedaj pa se je N. L). O. ustanovila V Morda ne takrat, ko je stopila v veljavo splošna volilna pravica? Dotaknit tržaški narodnja-karji delavcev niso rabili v politiki, zato tudi delavske organizacije ni bilo. Očitanje strankarstva železničarski organizaciji ni torej nič drugega nego jezuitski rek: ti rečem, da mi ne porečeš!
Sicer pa hočem biti tudi odkritosrčen ter izrekam prav samozavestno, da sem sicer zahajal poldrugo leto na železničarska zborovanja, da se prepričani o razmerah, da pa sem tudi trdnega prepričanja, da organizacija železničarjev ostane nepremagljiva h dnjava železničarskih interesov, ako bo vsak posamezen član trden in izobražen socijalist. - Ker sem socijalisl, zato zahajam med železničarje, da lahko vršim svojo dolžnost kot član politične organizacije ter budim med železničarji zavest socijaiizma.
Prepričan sem, da je politična socijalno-demokratična stranka vstvarila železničarsko organizacijo ter da ta organizacija razpade in se podere v trenutku, ko bo konec so-cijalno demokratične stranke. — Da pa do tega ne pride, jamči dejstvo, da je N. D. O. in vse njeno počenjanje ena sama velika laž ter izdajstvo najvitalnejših interesov delavstva.
V Gorici, dne 26. 11. 09.
Dr. II. Tuma.
'mr Železničarji! Zahtevajte povsod Vaš strokovni list „Že-lezničar“.
Razne stvari.
Zdravniško vprašanje v Ljubljani. Državni železničarji se v zadnjem času trudijo, pridobiti si drugo zdravniško moč. S tem kažejo, da niti domačih razmer ne poznajo, kajti, če bi se za to brigali, bi morali pač pripoznati, da je ta želja popolnoma neopravičena, ker ima državnoželezniška uprava ljudi na razpolago, ki te posle prostovoljno opravljajo in bi bila oraj nespametna, če bi zato plačevala posebnih ljudi. Strokovnega znanja'se namreč pri železniškem zdravniku ne sme zahtevati in toraj bi lahko te posle eventualno opravljal tudi poljuden pisarniški sluga. V Ljubljani seveda tudi tega ni treba, ker se je za ta posel prostovoljno prijavil načelnik kurilnice, znani inšpektor Poka de Pokafalna. Mož namreč računa z dejstvom, da so mu leta potekla in da je že »plava pola« na potu. Radi tega in ker s svojimi skromnimi dohodki ne bo mogel živeti, in ker tudi ne sme pričakovati, da bi se za njega pobiralo, zato se je podal na novo dohodninsko pot in opravlja, danes še neplačane posle zdravniškega pomočnika.
Mi seveda ne bi temu prav nič oporekali, če bi mož o zdravstvu vsaj toliko razumel, kakor zajec o bobnu. Ker pa vemo iz lastne izkušnje, da niti o tem ničesar ne razume, za kar je plačan, zato mislimo, da njegovo vsiljevanje v druge posle tudi železniški upravi ne bo prav nič koristilo. Vprašamo torej tem potom gosp. Dr. Illner-ja, če ima še k&j čuta dostojnosti v sebi ? Ali morda nima sredstev, da se nadzorovalnemu vplivu gospoda Poke odtegne? Mi smo bili doslej vedno mnjenja, da je le zdravnik tisti, ki ima bolezen konštatirati. Praksa v Ljubljani nas pa uči ravno nasprotno. V detajle se za danes ne bodemo spuščali, opozarjamo pa že danes, da bodemo obelodanili dejstva, ki bodo tako gosp. Poki, kakor gosp. Krašovcu in še bolj gospodu Dr. Illner-ju neprijetna, če se to razmerje takoj ne preuredi. Če gospodje ne rezumejo in ne poznajo svojega delokroka, potem naj se enostavno pošljejo v pokoj, kamor sploh že davno spadajo, nikakor pa ne gre, da bi se bolni železničarji pokorili terorizmu raznih Poka-tov in Krašov-cev.
Za zdravstvene razmere je odgovoren edino in izključno le železniški zdravnik in naj si blagovoli to zapomniti tako Poka kakor Krašovec, ker bi mogla sicer za posledice sama odgovarjati.
Upamo, da *se razumemo.
Stavka železniških zdravnikov. V okrožnici 513 je naznanila južno železniška uprava vsem obratnim inšpektoratom in krajevnim načelnikom, da izda ob enem pravila pro-vizijskega sklada za delavce južne železnice, ki bodo uveljavljena s 1. januvarjem 1910.
Ob enem zahteva v omenjeni okrožnici predpisan seznamek vseh delavcev, ki imajo s 1. decembrom 1909 pravico, oziroma dolžnost pristopiti provizijskemu skladu. Te delavce je poslati železniškim zdravnikom v svrho preiskovanja, so li sposobni ali ne. V izpolnjevanju tega naloga so se potrudili predstojniki raznih oddelkov graških postaj in so poslali delavce v skupinah k zdravnikom.
Dne 2*4. in 25. novembra t. 1. pa so odklonili preiskovanje delavcev železniški zdravniki v Gradcu in ti so morali zopet oditi, brez da bi bili kaj opravili.
Kaj je privedlo zdravnike do tega, nam sedaj še ni znano. Pripravno pa je tako ravnanje zdravnikov, da oškoduje delavce, ker je mogoče, da so za dalje časa zadržani od pristopa k provizijskemu skladu.
Najbrž hočejo gospodje s tem postopanjem prej doseči definitivno nastavljenje, kar pa člani bolniške blagajne nikakor ne bodo pripustili.
Vršijo se sledeči shodi
Meseca decembra se vršijo sledeči shodi:
Trst dne 5. ob 10. uri predpoldne v delavskem domu, z dnevnim redom : Pomen rdeče nedelje.
Divača dne 5. ob 7S4 uri popoldne.
Št. Peter dne 8. ob 3. uri popoldne.
Postojna dne 9. ob 6. uri zvečer.
Borovnica dne 10. ob 7. uri zvečer.
Brežice dne 12. ob 11. uri predpoldne.
Zidan most dne 12. ob (j! uri zvečer.
Celje dne 13. ob 8. uri zvečer.
Pragersko dne 14. ob 8. uri zvečer.
Ptuj dne 15. ob 8. uri zvečer.
Logatec dne 17. ob 7. uri zvečer.
Rakek dne 18. ob 8. uri zvečer.
Opčina dne 19. ob 3. uri popoldne.
Gorica I. dne 20. ob 7. uri zvečer.
Tržič (Monfalcone) dne 21. ob 7. uri zvečer.
Krmin dne 22. ob 7. uri zvečer.
Dnevni red vseh teh shodov je:
1. Stališče, ki ga zavzemajo delavci napram
pravilom provizijskega sklada južne železnice.
2. Raznoterosti.
Poživljamo vse sodruge, da razvijejo potrebno agitacijo za dober obisk teh shodov.
Vstop imajo vsi delavci južne železnice brez razlike, naj so organizirani ali ne. Na delo toraj sodrugi!
Vršili so se sledofi shodi.
Ljubljana. Dne 10. m. m. so sklicali sodrugi železničarski shod v areno »Narodnega doma«, da tam slišijo poročilo svojega zastopnika v zavarovalnici proti nerodam avstrijskih železnic.
Shod je bil primerno obiskan, vendar smo mnjenja, da bi se ga bilo z ozirom na važen dnevni red lahko udeležilo večje število železničarjev, ker nam dejstva kažejo, — in to vsaki dan — da je temeljita izobrazba železničarjev, ravno v tem predmetu, eminentne važnosti.
Shod je po nalogu sklicateljev otvoril sodr. Petrič. V predsedstvo so bili voljeni sodr. Udovč Jos., Klim Ant. in Gal6 Rud. Sodr. Udovč se je v imenu predsedstva zahvalil za izkazano zaupanje, naznanil dnevni red in podal besedo kot prvemu poročevalcu sodr. Ilondl-u iz Dunaja. Sodr. Hondi je naj-prvo orisal zgodovino zavarovalnega zakona, težak njegov razvoj in njegovo bistvo v sedajnosti. Prešel je potem na znano vladno predlogo socijalnega zavarovanja, ki je zagledala luč sveta pod svoječasno vlado ministerskega predsednika Korberja in po-| sebno kazal na polževo pot, po kateri to velevažno vprašanje koraka. Zadeva, ki jo za vse avstrijsko delavstvo velevažnega pomena, tudi nam železničarjem ne more biti postranska, je dejal govornik, tem manj, ker se (udi nas železničarjem vmešava v to socijalno zavarovanje in sicer na način, ki pomeni za nas velik korak nazaj. (Hrupno ogorčenje).
Na podlagi predložene predloge je potem govornik kazal na ono škodljive točke, ki bi železničarjem najbolj škodovale in podvrgel točko za točko stvarni kritiki. Navzoči so sledili njegovim izvajanjem z največjo pozornostjo in njih ogorčenje je vidno naraščalo, ko so spoznali nevarnost, ki jim preti.
Mnjenje vsih je bilo, da bo treba napeti vse sile, da se odvrne zlo in posneti je bilo iz vseh obrazov, da so železničarji pripravljeni varovati svoje pravice z vsemi sredstvi. Burno odobravanje in prav iz srca
j, prihajajočo hvalo je žel govornik za svoja izvajanja, ko je končal.
Sodr. Kopač iz Trsta, ki je imel nalogo' raztolmačiti zadevo v slovenskem jeziku, je to nalogo mojstrski izvršil in še marsikaj pridal z ozirom na tukajšno razmere. In prav je imel.
Povdarjati moremo namreč, dajje ravno ■ med ljubljanskimi železničarji zavladala v zadnjih časih neka brezbrižnost, katera bi utegnila postati prejalislej osodepolna. Primerno malenkostne stvari, so v stanu revo-lucijonirati duhove do skrajnosti, med teni' ko ravnodušno prehajajo na dnevni red preko stvari največje važnosti, kakor je bil n. pr. slučaj ravno na tem shodu.
Sodruge bi toraj o tej priliki opomnili na nevarnost, ki preti in ki se prav gotovo-uresniči, če ne bo vsak posameznik na svojem mestu. Ni dovolj, če se redno odraču-nava svoj prispevek, temveč sveta dolžnost vsakega posameznika je, da sam stoji na straži za svoje interese. Le če tako delu-| jemo, bo napredovala organizacija in logičnim potom tudi gmotni napredek železničarjev nasproti bo pa žalostna naša usoda v bodočnosti, če bodemo Zboljšanje naših razmer prepuščali drugim, sami pa ležali na medvedovi koži.
Naše mnjenje ni, grajati nikoga, vendar je pa potrebno, da se medsebojno pošteno' vspodbujamo, ter drug druzega opozorjamo na \se mogočnosti. Krenimo toraj zopet na ona pota, po katerih smo že hodili od zmage do zmage, do konečnega cilja, po katerem, hrepenimo solidarno s proletarijatom celega sveta.	— t —
Produktivna zadruga 1
ljubljanskih mizarjev
vpisana zadruga z omejeno zavezo
D Glince 221 pri Ljubljani Q |g
priporoča se sl. občinstvu za izvrši- fS* tev vsakovrstnih v to stroko spadajo- m čili tlel, n. pr. pohišt va v vseh slogih jjp iz trdega in mehkega lesa, kompletne L« oprave za hotele, vile; kavarne, go-stilne, pisarne, prodajalnice, zasebna  zin stanovanja i. t. d.
m
W Prevzema in izvršuje
dela in jamstvo za solidno in ||
vsa stavbenska M
trpežno delo.
SjPj Daje tudi proti plačilu
Š
i
v mesečnih obrokih
jf| Točna postrežba.   " Nizke cene. jp
Proračuni in načrti poštnine prosti, H - &
 ^1
Aviso
V Spodnji Šiški stanujoči že-lezničarji, ki so člani „Konsuirmega 1 društva za Ljubljano in okolico‘%
pri rede
v nedeljo, dne 5. decembra 1.1.
ob 7. uri zvečer
v gostilniških prostorih gospe Favoir poleg državnega kolodvora
Miklavžev večer
za otroke članov.
Upravitelji. Gosti dobro došli.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Drcumtin Priora v Kopru.