tfc#fc Ši';W. V CEUU, čeiriek 27, maja 1920, Poštimia plačaua v gotovlni. LETO S . Izhaja vtaktorak, oetrtex in •Oboto«— Cenai Zaceloleto80K, za pol leta 40 kron, za čelrl Ida 20 K, za 1 mesec 7 kron. Posamezna Štvvilka stene I krono. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročnlki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamaclje glede Hsta so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozlra. j^HL hB ^^r^^^ ^H ^B ^^^B IH^^^A J^m^^^L ^^^^^^B ^^^K ^^IH^^^k^l^H ^^^h ^I^B ^^^H ^^^B' ^^^^^^^1 ^^^E v^^^t ^^IV ^^^IB ^^^L^^^^^^^v ^^^^^^B Mrednifctvo in upravniötvo se nahaja v Zveznl tiskami v Celju, Strossmajerjeva ulica *t. 8. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 80 Y od 1 mm, za poslana, na- inanlla občnih zborov, naznanila o «¦rti, zahvale itd. K 1*20 od 1 mm, zrt-eklamne notice med tekstom B K od vrste, Mali oglasi (največ 4vrste) fO K. Pri večkratnih objavnh popurt. Rokopist se ne vračajo. Telefon it 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. SDB ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPIHDLER. Dr. V. KUKOVF.C: Moj program» Po mojem prepričanju bi nas de- mokrate v novi vladi v Bcogradu naj- primerneje še dalje zastopal dr. Kramar. Ker ni več hotel, prevzei sem to ulogo jaz s soglasjem načelstva stranke. Zakai in s kterim programom ? Res je, da sem izmed sedanjih demokratsk'h slovenskih poslancev najstarejši političar. Res je, da mi je zaniinanje za naSe iavne zadeve po- stala druga narava. Tudi sem bil skozi poldrngo desetletje v naži domači po- litiki v toliki meri aktiven, da morem misliti, da poznam svoj narod in da pozna on mene. Stati na straži, ko r.e pripravlja ustava naše velike nove do- movine, se mi zdi vsled tcga v enaki meii dolžnost kakor cast. Politično se smatram v svoji ulogi ravno tako odločno Jugoslovana kakor Slovenca. Ni res, da je cela slövenska javnost zadnii čas isto stališČe zasto- pa!a. Še zmiraj se zastruplia narod in se seje nezaupanje. Povdarja se, da nas hoče zaduSiti velikosrbska ideja itd. Kakor da bi ime! n. pr. klerikalizem več pravice pri nas! Ali se tu ubere prava struja, ko se pripravtja ustava, od tega je zelo mnogo odvisno. Če bomo Slovenci imeli pred očmi ob ti priliki odločno !e interes skupne do- movine, bomo tudi sami najboljše od- rezali. Ta program bom jaz z vso od- ločnostjo zastopal, ne kot pristaš, nego kot fanatik te ideje! Vsi vzori jugoslovanstva so pa prazni, če bi se narod ne prepričal, da hoče država socijalno pravičnost, obrambo slabejših. Kliče se tudi pri nas po zakonu zoper boljševizem! Ako sem prevzei baš ministerstvo za soci- jalno politiko, bilo mi je pred očmi, vzbuditi v narod u z dejanji zanpanje v državo. Čebi hotel obljubljati bajeslavne uspehe, bi bil neresen. To bi bila sleparija. Da bi pa niorebiti prepričal javnost, da imamo dobro voljo, biti socijalno pravični, ne zdi se mi nemogoče. NaŠa domovina je ogromna neobdelana njiva! Socijal- nih nalog nebroj! Židje inmedicinavZagrebu. V zadnjem času se je doselilo v Jugoslavijo mnogo Židov, osobito madžarskib. To se zelo opaža na med. fakulteti, kjer tvorijo eno petino slu- šačev! Ko stopi človek v predavainico, čuje skoro samo madžarski. Kako se jim dobro godi pri nas, je skoraj neverjetno. Vrbsko jezero. Rud. Badiura. Kinalu bo leto dni, odkar snio čitaii seintertja veekrat kakšne vesti z Vrbskc- ga jezcra. Bilo je to takrat, ko so trobili tani po ravnem dravskein poljn naši inožnarji retirado koimniističiio liavdah- njenemu celovškenm Volkswchrn, ko so marširale eete jimaških našili boriteljev veselo prepcvaioe ob obali Vrbskega jc- /era in so so rosila hvaležna očesa osvo- bojcnih Korosccv . . . Odtistilimal pa k kmalu vsc utihiiilo. Kajti. ko se italijan- sko-iicinskini spletkam ni posrečilo ocT- •-•-iiati nasih »Janezov« z Vrbskega iezera in nairi zači tati državno mejo po Karar ^ankali.....ka.ipak. kar oh PreScrnovi In Kadilnjkovi koči ~ od takrat ves čas iTo y^'i krre dni!sra borba za še večjo »dr- /i|viin lnžo« kot tforiomenjeno, gre za -- •'JJdran, ki okupira sedaj vse naše časo- Marsikaj se je spreinenilo od Umi un Vrhskem jezeru. Polegla se je nervoz- nost . . . Nie vee vojaskih patrulj In Pr^liajajoei!i eet. Le posamczni zendar- J)'criJski stražniki na prisianišeuili ponio- iri so spominjiijo po obali potujočcga potniKa. da jc tu kljub božjemu mini v tej diviii okoliei vendar le še neko izrediio stanje. Mcsto drdrajočih trcnskih vozov srečavaš cestaric. ki popravlja.io ccstoin IzpraŠLtje se jih v nemskem je- ziku, demonstrira se jim madžarsko in nemSko. ViSek Skandala pa je, da je demonstratorica fiziologije m a d- žarska židovka, kineznajugo- slovansko. Organizirani so zelo dobro; imajo svoje »Židovsko podporno društvo«, »Židovsko akademsko menzo«, tersvoj klub »Judeja«, ki je ob priliki ustano- vilve »Jugoslovanske malice« se iz- razil, da noče sodelovati pri nobeni narodni akciji. Naši dijaki nfmajo stanovanj, židje jih pa dobe že prvi dan. Ker so te razmere postale ne- znosne, se je dijaslvo začelo zanimati za izčiščenje zagrebške univerze od madžarsko-nemške, protijugoslovanske židovske navlake, ter se je konstituiral pripravljalni odbor, da se radikalno reši židovsko vprasanje, kot so to že storili na v-eh inozemskih univerzah. Časopisje brez razlike strank se strinja s torn pokretom in ga po- zdravlja. M. P. Pcrii^icne vesti- AKrami iiiinister na dclu. Novi mini- ster za agrarno refonno. demokrat dr. Krizman je izdal brzojavno naredbo po- krajinski vladi v Sarajevu, s katoro od- i era. da mora ostati stanje beglukov nc- izpremenjeno. Betflnska poscstva Sc nc .sHk'jo rnzprodalati, niti obrcineniti. nitl izvršiti /, njim kaka dnißa transakeija, Jokler iii definitixno rošeno agrarno vprasanje. Izpraznitev Radgoiie, ki jo antanta hoee po vesteli nemskih listov od nas za- luevati, mend a nc l)o šla kar ee/. noC. -— Anti-ma mora nvideti, da ne morcmo l»'L'j Radgonc zapustiti. tlokler ni ureKT. promet in zveza Prekmurja z Jugoslavi- jo na drug naeiu, kakor sedaj, ko teee isti preko Radgone. Avstrijskim liinaveem t)i bilo pae prav, da bi tekel nrotnet iz Prek- ninija čez nemsko Radgono. v kateri ne hi bilo iiiise posadke, ker bi potem lai?je I lenili in kratlli. jMadžari sc zbirajo ob uasi mcji. Po ve--.ii «Progresa* kopiči madžarski gene- ral Mohiar neprestano svoje čete ob nasi mcji. Srcdisee tc.ua jc Vclika Kaniza. ka- mor je dospclo zadiijc dni natl -4000 mož ]/. notranjc Madžarske. Nevarno se iiino- /i niostvo tudi v Fekeš-Pehervarju. V Veliki Kani'/.i se vršijo velika zborovanja ^ protest! proti mirovni pogodhi. Oovor- niki zahtevajo, da pripadc Medjinuirje Madzarski. Olavni hujskač je nek duhov- iiik ')/. Medjinuirja l"odro\rec. Amciiški Slovcjici za staro doniovi- no. Iz Wa.shingtona iavljajo, da je depH- >teze do posamcznili vil; dchivci Okopa- vaio vrtovc, trebijo parkc, odpirajo 5?e okna. verande in balkoni; eistijo se o- brežni vrtni saloni in terase. Veeina ho- telov je /.e lepo urejenih in seintertja ze seta ta iili oni letovisenik. Povsod živali- iH) gibanje — vse kaže, da se pripravlja tudi lepa naša južna polovica Vrbskegn jczcra po veeletnem odmoni na spreiem letovisenikov. .Itigoslovaiiom Vrbsko jezero do se- daj ni bilo nie kaj posebno poznano. Ob- iskovali so ga doslej vceinoma le Netnci iz iMinaja in južnoavstrijskih inest in pa Madžari. Razven Slovencev iz Ce- lovea ali l^eljaka tudi Slovenci v Posav- iu uiso kazali dosedaj posebnega zanü- manja zanj. Zadovoljevali so se. ee so ga obcuclovali s Stola, (iolice iili Kepe all raz druge vrhove Karavank. (»dkoder ga je tako lepo opazovati. Toda letos, ko stopa Vrbsko jezero livikrat na površje tudi kot jugoslovan- sk<> jezero, letovišče, kopališče in šport- na Dostojanka par excellence. letos jc l2 eas, da se zanj holj zavzainemo in si ga ogletlamo uekoliko od hližje. Naša narotl- 11a dolžnost jc, da ga letos kolikor mogo- ce miiogoštevilno — šc pred plcbiscitom .....posetimo in spoznamo ta znameniti 1)1- ser sloveaskega Podravja. da veino prav ccniti našo predrago Korosko! Na ta na- čin bomo iudi naibolje izpodbili in pokva- tacija II jugoslovanskili organizacij v i'l'cnu 8D0.U00 Srhov, Hrvatov in Sloven- cvv. ki stalno hivajo v Ameriki, v Zjedi- lijiiili državah. izročila predsednikn Wil- :o;iu spon'icnico o jadranskem vprašanjn. V sporneuici so navedeni dokazi prava iiržave SliS na spouic kraje, bcxlisi s po- iiticne, kulinrnc ali gospodarske strain. Sponieniea povdarja, da se opirajo itali- ianskc pretenzijo na strategiene razloge, skd katerih lioee.io Ualijaiii podjarmltl -J0O.000 pristnih Si.'A-anov oziroma Slo- vciiccv od c^fl?rK^y>i}oldrugomiljon- sk-cga naiovrfnV^i so' ^\i'( ve^dno loceni od wkujiiiosti, a so si vktjub tcmu ohranili svi/j jezik in svojo litcraturo ter so tudi Janes najbolj'prcpricani in navdušeni Ju- goi-lovani. Italiiani lilcpijo po bogati zeirr- l.ii, po rudnikili, prcinogoviiikih. gozdovili in sc hocejo polastiti vsch komunikacij, ki imajo svoj izhod na inorjc, da s teir? kolikor mogoee oSkodujcio in znuuijsajo niožnost razvoja Jugoslaviji. Radi Wilso- nove holehuosti je spreiel deputacijo seE- cijski koiiioniik. Prepis spoineniee se 3c ijredložil tiitli državucmu dcpartenientu. kjer jo jc sprejel državni tajnik Prank Polk in njegov namestnik. Lang. Na obeli inestih jc deputaciia dobila vtis. da boc'o CMiiielii Združcnili dr/.av vztrajali do koiica na s\ojejn str.ušču. Ustavni načrt. Profcsorski koniitc. kalereniu je i)Mo poverjeno izdfekiviHij^.^ jiaerta usUjvc, jc svoje dclo dovrsil. Po tciu naertu hi razpadal parlamenr v zgornjo in spouujo zhornico .sicer |)a sc načrt iijenia s Protičevim naertom. Zgor- uja zbornica ali senat naj hi stela 100 po- slaucev, izvoljenih i/. pokrajin, stanov- skih zbornic in zadrug. Razun toll bi v nicj bili zastopniki vseučilišč in moiehiti tmii posamc/uc veroi/povedi. Senator- ska doba iia« traja f) let. senator niova bitl Mar nad 40 let. Senat mora zborovati istočasno s poslansko zbornico. V slučaiu Si)ora nieci obema zhornicama odlocuje poslanska zbornica. — Država bi se po tcin naertu razdelila v 9 pokrajin in sicer '. Srbiio. 2. Staro Sihijo z Maccdonijo. •v Hrvatsko s Slavonijo. Reko, Istro In Medjimurjcin. 4. Bosuo. 5. Crnogoro n .'lerccgoviiio, Boko Kotorsko in Primor- ieni. 6. Dalmacijo, 7. Srem z F3ačko, 5. Banat, 9. SJovcnijo s Prekmurjem. L'raa- ni jezik jc srbohrvatskoslovcnski. V Sfo- veiiiji je uradni jezik sovenski ter imajo Slovenci pravico da tudi /. osrednjo vln- do ohčujcjo v slovenskcm jeziku. Vatikan podpira italiianski iiupcrtja- lizviii? Laški časopisi so princsli vest, da je «)apež imcnoval kardinala Constanti- nijn za apostolskega vikarja na Reki, kar pomeni toliko, kakor da sc Reka cerkve- no odcepi od senjskc škofijc. Laško im- periialistieiio časopisje je sprcmlialo vest rili dclo liujskajocim neinskiin agitator- j^ni. ki love neodlodie kaline po logili in lokah podravskili na take limanice kot je »• Pr. opravljauje: češ. sai Jugoslavijii -sploh ni zmožna dovcsti tjakai IctoviSC- nikov in (nristov. Vrbsko iezcro je eno izmed uajsta- lejšili letovisc, Slovclo je pred vojno kot euo izmed prvovrstnih, liajznainenitejših nvstro-ogrskili tujsko-prometnih posto- janlc. Na tisočc in tisoče letovisenikov, turistovin športnikov je privlačcvalo sle- iienio leto in to ne samo v letni, temvee tudi v ziinski sezoni. Razne okolnosti so igralc tu vlogo: izborna rcklama, res lepa okolica. »mo- da«, ugodnost kliinatičnega zdravišča posebno za deco in dame, za slabokrvnc, oslabele. okrevajoce no boleznih in bole- liajoee 11a živcih in katariih. Toda naj- veCji rcnonie ima pač Vrbsko jezero 2c od nekdaj kot »najtopleiše alpsko iezc- ro«: s loplino od 22° do 27° C. - fmn istt) temperatnro kot Gardsko jezero. ki lcži že v lombardski nižini. Kopaš se to- raj lahko od maja do oktohra! Jezero samo na sebi niina z nobenim drugim v Sloveniji posebne slicnosti, da bi ga mogcl prinicrjati. Je nekaj eisto po- sebnega. 2e vsled svoje vOliOinc — je namreč najvcčje naše iezero — ti mora iniponirati. Oblike je podolgovate, na ohch strauch ga ohdajajo gozdnati gricl s slavospevi na papcza, ki je tako postal pohornik italijanskc impcrijalisticnc poli- tike na Reki. Naše klerikalno casopis.To zaciikrat šc ne ve, kaj bi reklo. pravi pa, da .vtvar naihrz ne ho resnicna, ampak da je to le pobožna želia laškili iinpcrija- listov. Bomo vidcli! Spor med Cehoslova^ko in Poljsko. Dopisnik »Ceškcga Slova« poroCa ^ Varšave, da jc poljski poslanec Ola bin ski ytavil v poljskem parlamentu due 20. Im. predlog, nai se radi ccSkc nasilnosti \ !e- sinskem ozemlju prckincjo diplomniiciil odnoSaji Poljske s Cchoslovaško Ob- juein se je prccllagalo uvesti prciskavo radi nasilnosti proti poliskemu prcbivai- stvu v tešinskcm ozemlju. Parlament je vprciel sklep, da se predlog o iikinjc-n.Tu diplomatienih odiiošajcv s Cehoslovaskrt oilka/.e posebni koinisiii. Ostra debata v poljskem parlainon- tu sc jc vršila ncdavno 0 priliki razpra- ve proračuna. Pinančni minister (irabov- ski je i)red!o'/il proraC-un. ki izkazuje 47 miljard mark deficita. Stroški za vojfno |;a dnevno narasčajo. Qovorniki ljudske in drugih strank. posebno socialist i'Uis- zinski, so ostro kritikovali politiko vlade, ki sc -— nainesro da konsoliclira Polisko spušča v pustolovšcinc na vzliodu. - Vsi so sc izrazili proti voini z Rusijo in za pogajanja. Slovanski Kajn." Poljaki igrajo v slo- vanskem svetu /e od nekdaj zelo cuduo vlogo. V zadnjem easu so se zopet poja- vili glasovi, da se ])ripravl.ia zvcza med Poljaki in Madžari. Poljsko poslaništvo v Beogradu je to dementiralo. In vendar sc skoro vsi poljski listi, celo socijalističnl, zavzemajo za to, da mora dohili Poliska direktne meje z Madžarsko. kar je mo- goce le na ta nacin, da se odtrga od Ce- hoslovaske Slovaška, katero bi si razde- lili med sehoj' Poljaki in Madžari. Sprenieinha v poliski vladi. Kakor poroča dohro inforiiiirarii »Kuijer War- szawski«, pride do rekonstrukcije v polj- ski vladi. Scstavo vlade prevzame baje socijiilistični poslanec Kurlski. ki sc !c- vrnil s fronte. Položaj na Ruskein, Po vesteli iz Londona doznavamo, da ic sovjetska vlada uaincnjcna spremeniti svoj obči cilj, tla sc izogne gospodarskemu .ooloimi in vzpostavi trgovskc zveze s eclini sv?- toin. Ljenin jc pridohil Trockega za idejo tleinokratskega rcžima. Adininistracija bo poverjena naiizkušeneišim osebno- stim. Po Ueninovem prograniu nai hi sc proglasilo pravo lastnine in svoboclni od- nošaji. Po vesteh naj bi sc osredotočiTa vsa oblast v rokali Brusilova radi inoC- nejšega odpora proti Poljski. Ako obvla- da Brusilov situacijo, bo potekla rnska revolueiia po vzorcii vseh svetovnih prc- s svetlimi ruti. v ozadju pa ga pozdrav- Ijajo pianino. Ra/.teza se od vzhoda 11« zapad, meri 2061 Iia in znaSa naivecja dolzina 16.5 km, $irina 1.6 kin. globina Pa S4 in. Po teh ogroniiiili »cifrali*- bi CloveK skoro slntil, da mora kaznti jezero sila rcsnobno lice -— kot pač vsaka visokost in dostojaustvo — oa ui tako. Prav prl- jazen, da ne rečem mil utis napravlja. Fn ceprav Unas 3J4 ure kar doveli peš samo ob južni obali, kljub teinu je jezero vse- skozi zanimivo, velieastno in lepo ter polno prav srčkauih motivov in dctajlov. Kako pa naj rečeni drugače 11. pr. že sa- mo o Otoku? Ali ni to res srčkano? •-¦ Pa o tern več pozneje. Kakor znano, vsilili so nani drža\nn mejo ravno po sredifii jezera. Potemta- kem spada severna obal za enkrat še v nemsko plebiscitno cono B. iužna pa v ¦iiigoslovansko cono A. Kolov z ograjo nisnio zabili , . . Po en jugoslovanski o- rožuik na straži na vsakem pristanu zn eiikrat popolnotna zadostuje. — Informa- cije o potovänju in nastanjenju oh Vrh- sia'in jczeru ti izi.v)s'ujc bitzplačiio Tou- rist Office Borovlje ali Ljubljana. Dohod na Vrbsko jezero po železnl- ci je iz nemške strani uekoliko holj iigo- .deii, kakor iz naše. Bivša naSa monarhi- a je namree kaj previdno orijentirala ro tnjsko promet no točko na vsc strani sebi i. j. Ncrncem v prid. na jug pa ga je zvc- Siran Z. >N O V \ D O B A; obratov z vojaško diktatmo. Brusilov je duties najmočuejši mož v Rusiji. On in bivsi vojni minister Pclivanov stojita na eclu vojuetfa sveta in imata nconicjeno oblast na froiiti. Ljudska koinisarja Lje- nin hi Trockij stopila sta vsled tetfa prc- cej v ozadje. Boljševiki se boie, da bi tlo- šlo vsled narašeanja popularnosti tch tlveh Keneralov do občetfa preobrata. To iwiuieiavajo zaprečiti s premcščanjem sJCCMcralitctc. Na perzijski fronti napredu- je boliševiška oieuziva, zdi se, da bo ec- ht Pcrzija v kratkem osvojeua. Djjenlkiiiovo brodovje uieto. Frontno poročilo rdeče arinadj^z due 22. tm. ob- javlja. da je rdeee brodovje 18. tin. po kratkem boju zaielo Djenikiuovo brodov- jc, obstoječe iz 10 križark in 7 transport- niii parnikov ter zasedlo incsto Enzeli. pri čemur je zajelo tudi veliko vojneffa rnaterijala. Konipeiizacijska pogodba med Av- strijio in Madžarsko. »Neue Freie Presse« ja\ija. da se vrše med Avstrijo in Mad- žarsko pogajanja o sklepn nove koinpeu- zaeijske pos'odbe za dobo treh meseeev. Kedaj podpišejo Madžari inirovno pogodbo? Poslaniška kotiferenca je gla- soin vesti iz Pariza doloeila. da imajo Madžari due 4. jmiija podpisati v Ver- saillesu mirovno pogodbo. Esad - paša kralj albanski. Kakor iavljajo italijanski listi, je albanska ko- mora v Tirani pod pritiskom vstašev sklenila priznati Esad-pašo albanskiin kraljeui in odposlati odposlanstvo v Pa- riz. da ga pozove v domovino. Mehikanski predsednik Carranza u- morjen. Po uradnein poroeilu iz Mehike je bil general Carranza dne 20. tin. do- poldne uinoricn. Ko so njegovo truplo vo- zili v tflavno mesto Mehiko. ie skočil vlak i iz tira. Poroeilo pravi, da je bil s Carran- zo uinorjen tudi general Molan. Umorjc- na sta bila baje v spanju. IZ KOROTANA. V St. Pavlu v Labodski dolinj je 15. im. mnrl mnoKoletni ravnatelj benedik- tinske giinnazije pater Fmilijan Hriber- nijjg v 77. lctu starosti. Maniiestacijski shod v velikem ob- segu se vrsi dne 30. tm. za Rožane v fto- rovljah. Izlet s koncertom na Vrbsko Jezero priredi «Olasbena Matica« iz Litibljanc. Opozarjamo na (a izlet, kjer bo slišati najlepse slovenske pesmi. Cene v letoviščih na Vrbskem jeze- ru. Kako ugodne so cene v -letoviščih ob Vrbskem jezeru. nai obeinstvo posname iz sledeCih p.odatkov, ki nam jih dopošlje jfeneralni komisarijat za tuiski promet : Ribuica: »Strandhotel« celodnevna hra- na 3i._ do 50 K; »Hotel Walcher« celo- dnevna hrana 38.0 do 80 K: »Oostilna PavJič« celodnevna hrana 30.— do 40.— krön. Etablissement Majernik (lastnik zaveden Čeh Musil) hrana na dan in osc- bo 45.— do 60 K. Otok: »Hotel Ebner« hnuia za dan in oscbo 31. do 50.— K; *(is>si5ma pri Lipi« 30.— do 40.— K. O- ireci do 8 let plaeajo rovsod polovico navedenih cen. Cene soban: so razmero- \m- nizke. Take» staneio sobe v hotel« Walcliei v Ribnici. v hotel u Majernik In v hotelu Pirker i:a Otokn 10,-- do 20.— krön. v hotelu Ebner na Oroku celo samo (i.- do 8.— K za osebc. Naseinn občln- i stvu. ki ne more plačevati cen sobain i po 50. - K do 70.— K. kakor so letos na i Bledu, priporočatno riuitopleie poset Vrb- j sketfa jezera. i MARJBORSKE NOVICE. »Msiriborska tiskarna«. dein. družba v jVtariboru ima dne 31. maja tl. ob 18. uri v tiskarni v Mariboru. Jureičeva nl. 4 iz- redni obeni zbor. SS. redni obciu zbor »uremija trgov- cev v Mariboru« se je vršil 15. tm. Qrc- mij je imel leta 1919 sknpno 472 moskih in ženskili članov. 235 moskih in žeiiskili poniočnikov in 114 učencev in učenk. Prijavilo se je na uovo (V trfiovin. otljavi- lo pa 19. Oproščenih ie bilo 22 neeneev in tičenk, prijavijenih \v.\ 69 na novo. Trjr. nadaljevalno solo je obiskovalo 133 učen- cev. Določili so se novi zneski za pristoj- bine in doklade pri prijavah, vstoplh. sprejemu ueeneev itd. ter Rloba. s kateio ima .U'reinij pravieo kaznovati svoje Cla- ne. Otroka povozH. Dne 21. tm. se Je pripetila pod žclezuičniin mostom pred maiiborsko klavnico «rozna nesreea. Mestni hlapev Anton Rubil je peljal voz KruSca skozi mostni obok. Cesta je ncko- liko nagniena, vendar hlapee iz same ko- modnosti ni porabil zavorc, da sicer nl trebalo stopiti z voza. Pri tem je počel voz niliati in i'; vprežni tele^nik zaf,rrabil solarico Vilmo Bernat. jo vrtfel pod spla- sene konje. ki so jo poteptal», potem ji je »a sei Se voz čez glavo in jo na mestu usmrtil. Malomarncga hlapca so izročili sodiščn. V znainenju ii!>r»redka. »Mariborski delavec« pise. Avlo-zveza Sv l.jiiart- Maribor je zaenkrat prenehala. Vzrok ? Klerikalna gonja. V boi je šla pošta. ki je zahtevala dnevne vožnje in to za svoj letni prispevek 8.400 K. In uspeh? Sedaj vozi Neinka Linningcr iz Maribora s ko- nji in to tudi samo trikrat na teden za lelno plaeo 72.000 krön (beri: dvainsc- deindesct tisoč kron). Osebnega prometa pa sploh ni. Denar ja in nenmnih volilccv pa imamo v izobiljn. Za resüni avto prostovolinega ga- silncga in rcševatnega društva v Mari- horu je princsla zbirka prostovoljnih da- vil (.loslej sknpno svoto 50.885 kron. Drzen v!om so izvedli nozn:mi tato- vi nonoč! na 21. tm. v Maistrovi nlicj 5 v Mariboru . Vlomilci so dvignili zaprta vrata iz tečajev ter odnesli gospei Baycr- Swathy dve posodi po 30 kg mnsti. Zli- kovci so morali bit iv hiši znani. Oskodo- vanka je raznisala 1000 K nagrade. ako ji kdo imenuje storilce. Mestna plavalna sola v chavskem kopnliščn ic zopet otvorjena. Ccnc so zmemc. diiaki dobijo proti izkaznici po- lovicne vstopnice. Kitratorij niestne hranilnice inaribor- ske, katerega je izvolil mestni sosvet, le sestavlien iz snmifi pristnili ultraklerikii'- eev. akora\Mio je javna tainost. da v Ma- riboru ni niti toliko klerikalccv. da bi mo- gli dobiti pri proporcijonalnih volitvah tudi en sam mandat. Mestni kino. Ker je potekla triletnn najemna doba Sigeja za mestni kino, nm je (»beina daljni naiem odpovedala in bo sania zaprosila za koncesi.io. zuUi še le zelo pozno in z er.o samo pro- go. Le-ta proga je: Ljubljana—VetVln] preko Jesenic. Najkrajsi in najn*>duo^i od vseh je za st-daj ta dohod. Nujbolje se je poslužiti .iutranjega viaka ob 6.38. uri \/. Ljubljanc odhajajoeega vlaka. Na Je- st-nicah prestopis na koroški vlak, ki te privede skozi karavanski predor in kra?- iio Rožno dolino ob 11. uri na postajo Ve- trinj, 'I'u te že čakajo \ozovi, ki te po- stavijo no 40 min. vožnii prijetni z diviilnf pogledom na Celovec in okolico mimo znamenitega vetrinjskega irradu v prvo pr.stojauko ob jezeru »Etablissement Ma- jernig«, ali pa Se T*ai.»rc.i -¦• Akopasi xe naruenil pt;§, niahni jo s Icolodvora kar čez ceslo zapadno prek polja in dalje skozi vus Zakanicn po cesti v VetrlriJ («ostilna pri Oradu -- dobra kuhinja), tarn pa v desno skozi Krotno vas in pod GoriOieami proti Vrbskeinu iezeru ( v cc- le«n pt-t čolrtink ure do Majcrnika). Obedve obal! Vrbskega jezera ^t^ v sezovii ziviihni. Vendar pa ima nasa veli- ko prednost j>red severno v tem. ker ni hiko lieprijetTio zabasana in tako na go- 8to uoseljtna kot sevcrna. Tarn so do TualcKa žc ce!a letoviSka mesta kot Vrha. Porree, Kriva Vrba, ki so odusila že vso pripro.sto naravo. Tega na naši obsü Se hvala Hogu ni. Na letovišče grc.^ da sc Iznebis mesta in da sc cnidahneS!.— Vsa- ka vila na naSi strani. vsaka grupa po- symeznih restavrantov. kakor tudi mala sdišča. vsc diha še polno. prosto v svc?.i uaravi. Solnce ali senca. kar si zahočc». Si ti titlesj brez dima, prahu in ropota, v okolici pa najkrasnejši izletl, peš — ali s cohirim po iezeru. — Lcpa obrežna avto- mt>bilska cesta nadoniestuie na naSi strani železnico in veže posamezne kras- :k> lezeee (jbrežne ])ostojanke Sekiro, vas Ribnico, divni Otok (v resnici le polu- otok), selišči Spodnje in ZRornJe Dole tei Lok s posameznimi parki. hoteli. restav- rr;nti in vilnrni. kopalnicami. čolnarnaml, pristanišOi in sportniini prostori. Danes srejemo kro.vj 150 poslopij, ki služijo tuj- skemu pronietu in so večinoma. kakor 3!e prejt' omenjeno, za sprejem Rostov že pripravliena. - Cene so zelo ugodne in zmcrtie. — Le en hotel (Kollitsch) in pa nc-kaj vil bo tudi iotas 5e zaprtih; to pa so vecinoma privatne vile, katerih po- sestniki se naliajajo po vcčini tudi s pre- mičniin mobiljarom yred v coni B. Br?- K-.inc pridejo mnoKa izmed teh poslopij po plebiscitn na dražbo (na prodaj). nn- kar ic danc-s oüozariamc bol.ie situiranc nnše sloje, da ne bodo kar čez noč vzra- st!1 m ueprljetno 7,asenčlli na§e južue o- baü raziieni »Rosen-Mandel- in Fcitfen- bmmii«! (Koncc sledi.) Za mariborsko Kledallšče. Ker bivsa radikalno - klerikalna vlada na pritisK Ijnbl.ianskih klerikalcev našemti gledalis- Cm ni hotela nakloniti podpore. sta se po- dala v Beo^rad tfeneraf Majster in posla- nec Vok'Iar, da izposlujeta tarn podporo za vzdrževanje ^ledališea. Pomladaiiska dirka na binkoštno ne- deljo je bila zelo živaliua in lcpa. Zbralo se je do 10.000 ljucii. Aranžma ie bil po- polnoma nemški. tipamo. da zadnjie. Dir- ke so se udeležiii po veeini mariborski dirkaei Rosenberg. Tliurmisch, Kirbis. Rosmanit, dalje Mtiropoljci iu Za^rebea- ni. Junak in zmajcovalec dneva je bil Ro- senbertfov Dollar. Lepo so dirkali nasi Mnropoljci. Brata ranil je na binkostuo ludeljo popcJAlne v J4"(istitni Lenauhof na Tržaški cesti neki üorjak s Tezna. V prepiru .ua je udaril veekrat s steklenico za sodavl- eo po tflavi in ,y;a težko ranil. Ranjenec je bil odpeljan v splosiui bolnico. Mariborsko olepševalno društvo jt vsled velikili izdatkov zvišalo članarino na Ictnili 10 K. Lačni prosjači. Kakor doznavaino. so zaeeli različni s\'o.icas z Volkswehrov- ci v Avstrijo pobexli Nemci in uemšku- j tarji pri mariborskem mestnem magistra- \ tu prosjadti za dovoljenje povratka \- ! JiiKoslavijo. Opozarjamo mcrodajne činl- ¦ telje, da zasledujejo zadevo. da se pri se- j dajnih raziuerah na mariborskem magi- j stratn, ne pripeti kako neljubo present- > čenie. Komur svojčas ni bila Jugoslavija [ piav, naj še sedaj susi svo.i želodec v La- | Cenbergeriji. ! Star avstrljski finanear Jauritz, ki so j Ka svojeas radi vohunstva v prid Avstriji j iz mesta izgnali. se je zopet pojavil v Mn- \ riboru. Policija ,ua ie takoj prijela in po- [ slala zopet Oez mejo. Sedaj, ko nm želo- j dec kruli, bi pae ljubil Jugoslavijo. ko bi ; pa postal sit. pa bi jo zopet izdajal. j Pri poskusn vloma zasačila je polici- j ja na binkoštno nedeljo stavbnega tehni- | ka .iulija K/iupleša in giuiiretirala. Med ' eskorto v zapor se je iztrjeal in poskusil j ubežati. Straža je r.ibila orožie in je Km«- ' pleS dobil strel skozi stegno. ' \ CELJSKE NOVICE PohnüsanJe v dolitii šcntilorjaiiski se j tKra v soboto. dne 29. ma.ia irotjic v na- j Setii tric^nll^eu. Ceprnv je bilo U'ledaiisce ' dvakrat napolnjeno, veudar je zanimanjc I za to ikrro nnravnost velikinisko. Ker jic i.ura pri zniznnih cennli. opnzarjamo tudi nižje sloje na to krasno uspelo Cankarje- | vo farso. -- Vstopnice ima v predprodaji j Ooriear <^ l.eskovssek. ! Koncert nisklh opernih peveev. ki | so pred časom pod okriljetn »Glasbcnc ; Matice« koncertlralJ v Ljubl.ianl, se vrši j nocoj 26. tm. ob 20. nri v veüki dvoranl j hotela Union. ¦ Imenovanje. Rudarsko glavarstvo v \ Liubljani je imenovalo ,U' .visje^a sodneßa i svetnika AI. Seliškaria v Celiu predseo- I nikom razsodiSca rudarskih bratovskili j skladnic \r celjskem okrožju. ! Obrtiilški sestanek se vrši v eetrtek 21. maja ob 20. nri nri Pavlincu (dlecla- liška ulica\ II. sahovski turnlr Ce|jskes;a šahov- skefta kluba je bil zakljueun pretočcni pc- tek. L'delezilo se ,c:a je 12 ißralcev. Od 22 partij, ki jiii ic i^ral vsak ijjralec. dobili so zmuROvalci največ 20K-. potem 1QK-, dva po \oxA iu eden 13 partij. Velik pre-- sledek med drusim iu tretiim zma^ovaT- cein razlagati je tako, da so se od I. 5a- hovskeÄa turnirja igralei srednje kako- vosti moeno zboijSali in si med sebo^ spodbijali vecje lavorike. — Volil sc je noy odbor: predsednik dr. Ant. Schwel), podprjdscdnik Franc Loffar. biajjajnik Viljciii Pick, tajnik Beiican Matko in O<1- bornik F. Pelikan. — (losp. Ferlež je d;i- roval khibu krascii sah. za kar iiui ^rc HtiilepSa zahvala. O porabi dniStvcnesa prcniožcnia in eventiialne podpore sve- tovnc-ffa šali. turnirja na ßledu sklepalo se bo poznejfc. Dr. S. IzKiibiicno in uaideno. l/.k'tibila st je 1. tm. denarnica \/. rujavcKa usnjn s prV- bližno350 K; dne 23. aprila na Kralja Pe- tra cesti srebrna zapostnica i vrezom >T:nia Kovač 1916«: dne 20. min. zlat pr- stan z rudciMm kanmom i" 17. tm. zlar zakonski prstan. Odda se nai pri inest- nem niagistratu. Istotam se dobe najdeni 2 črnonsnjati dennrniei z malo svoto. 5 \xo\\ v den.ar.in. ročnfi ^orbica z vscblno. 1 suknja, 10-kronsUi bunkovec proti jz'^a- zu lastninc. Vsak Jü^osiovan mora b!tl član »Jugosiovanske Matice«t DNEVNE NöViCt Uradniški preiemki. Iz uradiiiškili krogov smo prejeli: iJoročila o povišanju draKinjskih doklad iavnim namesčenceni počenši s I. jtmijem so tako nejasna in zmesana. da se nilice ne spozna. Toliko je .u'otovo. da se |)ripravlja neka taka ma- lenkost, da je sramotu in zuaeilno za ra/-- irere, v kojih živimo! Ce zasluži kateri- koli stau iu katerokoli mezdno sibanje .simpatiie in podporc vüOKa naroda in jav- ne.^a tiska, velja to v uolui meii za javne lUiinešeence, ki s tolikim samozataieva- nitm svojih vitalnili iuleresov vrše svojo službo, brez štrajkov in brez osemurncRa delavnika. Manjka jim sredstev za zk- dostno hrano, manika denarja za obleko. ptrilo in obutev. So to povečini ijudje z visokosolsko ali sredn.iesolsko naobraz- bo. ki imajo pole« zahteve po krulm tudi nekaj dusevnih potr^bsein. ("ior.ie na rodn in državi, ki svojini najboljSim ne da za- služenevca placila. pri tem pa mirno gleda in tipi. kako razsipavajo posamezni voj- ni bojcataši, kako pohuisujujo in dražijo inštinkt nianjizobraženih Ijudskih mas in kako more in nbijajo idealizem ouili, ki iz idealizma in ljubczni do domovine in s\ obode delajo. Vodie Ijubljauskih komunistov ured- nika (Joloulia in dr. Letneža tcr tovariSe so sedaj. po končaiii prei^kavi in preprc- eeui kolizijski nevarnosti. izpustili. Odlo- cilo se bo. ali pridejo pod obložbo. Jugoslovanski polk na povratku iz Sibirije. Dele^at I. jusosl .polka podpo- roenik Bojcdan Po.uaOnik ie dospel iz Beo^rada v Ljubljano in prinesel vest, (Ta je znnanie ministrstvo prcjelo 11. maja britansko noto. .uhisom katere odhaja s iiarnikoni «Trasos Montez« 1000 jugoslo- vanskih vojakov in 1000 rumunskili vo- jakov iz Vladivostoka. Ker je bil parnik pripravljen za odhod pricetkom maja, se da sklepati. da so navi.vojaki sedaj že na potu v domovino. Akcijo vodi liKa naro- dov. Učiteljski zdraviliški dotn v Ror. Slatini. Pod tem naslovom se je ustanovi- 1u zadru.^a. katere nameii ie ustanovitev in vzdrževanje zdraviliškena doma \' Kotf. Slatini za clane licitcljske.^a stanu. Kakor cujemo. s<_- z:iarue:a že poteKiije za nakup neke hiše. Preskrba dobrovoljcuv z zeinlio. — Due 18. tm. ic minister za affrarno rclor- :no dr. Krizman spreiel deputacijo dobrn- voljcev iz vseh krajev naše države, ki je zahtevala, naj se pospeši preskrba dobro- volicev z zemljo. Minister ie iziavil. da je to vprašanje žc z naredb;-) bivse denio- kratsko-sociialistične vlatfe rešeno; nje- '<;¦(•,•.!••;! prazriK Avstro - oj?rski maršal BoroeviČ imirl. Na binkostno nedelio ie zadela kap bi\še.c,a avstro-otfrskega maršala Svcto- z;?rja Boroeviča pi. Bojna pri kopaniu v Vrbskem jczeru. Marsal je iakoj izdahnil. -• (Mož nam je bil dosta znan kot pov«*lj- nik soške armadc v svetovni vo.ini. Bil !e ro.ien Hrvat. vendar kot star militarist trd Avstrijec. Politieno se ni ndojstvoval. narodno je pa bil popolnoma mrtcv. Spas je vidcl lc v habsburški monarhiii. Takrat mož na mestu, si ob preobratu ni vedel V--Č pomatc-tti in je naredil cclo neum- nost. da je že po prevratu da! povclje, da si' arotira ljubljanska vlada. Ker se n! .ntOKel sprijazniti z novimi odnoSaji, v\:\~ stanil se jf v Celovcu. odkoder je posku- sil izvesti svojo repatrijacijo v Jugosla- vijo, ki sc m.u pa ni posreetln. 2fvel Je zadnjl üas kot priprost «bsian. Pred letoin se mu jc ponesreči! sin. ki. ie «toni! v riravi, sedaj je pa tudi niemn ?ad;ih iiso- da smrtni udarcc.......TakJnžbo božjo iir za odpravo edibata. je zsvzclo takšen obse^, da so se škoije siiiaii'aii /a priinwnnie z >zdjzno roko« vuits poseči. Tako je skof dr. PrciMii: di)e U. tin. odstavil voiHo toga gibanja. zuj.nikn Zagorca \ Koprivnici, ker ni Iio- tel jiodpisati od škofa /aliteviiMo i/JavL- in ne izsiopiti iz orsrauizacüc. Pa ciidno, vel'k' del diihovscine in tiu'i narcd se Je posiavil na zupiii'vovo stran. Dv(MHimo. da bodo motfli škof.ie roforniistieno a'\bi\- uje med hrvasko duiiov soino z uasiljem zaireti. Zakaj dr. Brejc no slrelja divjlh .svini? Ko jo še dr. Zenav vod:l baiko siovenskc deželne vlad>: in so kkrikalni lists šimtali konnmiste, soci.ialiste, anar- hhsio in sploli vüakogar. ki .iili je hotel pn- slusati. proti vladi in državi, takrat se Je tiidi brihtni mariborski »Slow Gospodar* zneso! nad dr. Zerjavoin, ker so s'o takrat kot vsako Icto pojavilc v sozdovili okron Podeetrtka divje svinje. Te k narnrcC prikiieal dr. Zerjav, ker jo zmanjsal strel- 110 dobo — za za.ice. Pa dr. 2erjav je že davJio odšel z deželne vlade. dr. Brcjc prw. dni sploh ni ilni.^e.ua delal kakor razveJ.javljal Žerjavovc miredbo, ampak dosjeden lastni klerikalni bisa^i, lc one. ki so se tikale osebnili koristi njugovih najožjih politčnih trabantov. In tako sc so do dancs ni sponmil—• udokUi zajecv. Divje svinje pa še svobodn.) rorna.lo po Kozdovili, delaio kmotoin škodo po njfr- v:i. ki si je pridobil za lias narod ncvenliivih zasluc;, poseti na svojeui potovaniu po ,!ujroslaviji tudl I-jub!.iano. Najprci se je mudil v Zagrebu, sedaj je v Beojrradu in pride Da povratkn v Ljnbljano. Odkritje KrekoveKa nagrobiicg« spomcnlka .se viši dny -30. maja tl. ob IT. uri dopoldnu na pokoDaliSč» sv. Križa v L'ublhini na slovosen način --- Spornenik k dvlo domacega kiparja Lojzota Doll- ^idovska i»vciovno-pomožna konle- r«nca, ki se je udoleže dek^ati celega svela, se vrSi 27 jtijija tl. na Ccskctw. ^veza beoiiraiskiü novlnarjcv ic !z~ v°Iila na občnem zborn due 2\. t.n. /.* predsodnika Milana SavciOa. za prveff* JJ°dpredscdnikjj Manuela Solkica, za dru- $&Ki\ nodprtdsodnik.-k Josipa Tanovlia in ^tai««kaIj„|JoPl,p(!Vi0a! Hcla Kunoyo ženo ic ixKnafa itali- janska vlada. Od«a }e v San Manno ,n se nauierava vrniti v Avstriio iz Jugoslav, dem. siPBRhe Protič In JDS. Radikalni minister Protič, zaveznik dr. Korošca, potuje te dni po Hrvaškem in pride tudi v Slo- venijo, baje ker hoče zaradi n^tfrta iistave stopiti v stik tudi z našimi po- litičnimi kroi?'. Ustava mu je plašč, dejanjsko prihaja Protič kot politični agitator in zaveznik klerikalcev. Nas demokrate pušCa njej;ov prihod hladne in mu lahko klerikalci zaradi nas na- pravijo kraljevski sprejem. Če bi tia- pravil obisk — kakor baje namerava — tudi pri katerern demokratsklh po- litikov, bo sicer evropsko uljudno spre- jet, obeiiem bo pa nedvoumno izvedel, kako nepo§teno je za njega kot po- litika, da se je zvezal s slovenskitni klerikales, da potlači oziroma uniči demokratsko stranko, k\ je bila pred in med vojno edina v resnici jugo slovanska in srbofilska stranka, v Časih, ko so naši klerikale! še v pes- mih in hujskajočih govorih vesill Srbe na vrbe in lizali pete habsbur Skirn iopovom. Iz načelstvene seje JDS 25. t.m. Vzadevi proSnje jug-oslovanskih dijakov na Dtinnju za dovoljenje prevoza živii za dijaško menzo na Du- naju sklene načeistvo, sioriti vse po- trebne korake, da se bo potom pre- hranjevalnega urada dobilo dovoljenje za izvoz potrebnih Živii. — Zastopni- kom stranke se da nalog-, na mero- dajnih mestih uplivati na sprcmembo ne^nosnih razmer, ki vladajo v c a r i- narskih uradili v Sloveniji. — Načelno se sklene, zaiuevati takoj^njo spremembo'v deželn; vladi v Sloveniji. — Ker pride prihodnje tedne v Beo- «jradu v pretr^s reSitev uradni^kega vprašanja, sklene načelstvo pozvati uradntSko oruanizacijo, nai poi>lje v Beograd enega svoiih zastopnikov, ki bo zastopai interese uradništva Turistika in sport. Autoinobüske vožnfe (zakasnelo): Antornob. prornetna delrii'ka dmžba v Ljubljani otvori redni autoomnibus- prornei. o Binkmoštih sko?:i ronianticno Kokrsko dolino in preko Jezerskega sedla \ Zelii'.no kapiio. Auto bo odha- jal iz Kranja ob 15. uri in dospe v Ž»- lezno Kapljo ob 18. uri dop.- Pristojbina za predznambo sedeža stane K)5.- Pri- javiti seje vedno le na konCnih postaiaii a'.i v Kranju ali v Žele/ni Kaplji. Z;\- četkom junija pa se otvori 2e tudi redni protnet na dris^i pro;s;i: Vetrinj-Vrbsko iezero (ob celi obali!)-Kokrska doiina- planir.. letovišče Jezersko - kopališče Bela-planin. letovišče Železna Kaplja pod Ostrcom (Obir) s planir.. koCo in metereoiogičnim opazovaJiš^em kakor posebno rudi IetoviSCe in kopališče Vrbsko je^ero so r.ajodličr.ejže tujsko- prometne postojanke v severni Slove- niji, zato turistorn. ir.letnikom in leto- vigčnikom najtopleje priporocamoomen- jeni automobilski progi. Sokolökl zlet v Mursko Soboto. Na praznik sv. Petra in Pavla. to je 2Q. junija 1920. priredi Miirsko okroije »Sokola« izlet v Mursko Soboto, kjer se bo vrSila javna telovadba in velika Ijudska siavnost. S tem nastopi „Sokol" prvič na prekmurskih tleh. Izlet je ve- like važnosti za probujo sokolske misli ter narodne in državr.e ideie med Prek- murci, da pokažemo, da smo si vsi bratje. Pričakujemo tudi, da se bodo izleta udelezili bratje Hrvatie in Srbi. Priprave za prireditev so v Murski So'coti v polnem teku. RaJunamo s tem, da bo vozU ta dan posebni vlak vsaj iz Maribora do Radgone. Prosveta. Slovensko gledališče v Celju. V četrtek in petek smo videü na našetn odm Schönherrovo komedijo »Zemlja«, mojsiersko dovršeno dramo, ocenjeno Že v podlistku Nove Dobe. Mora se vsestranskp dobro igrati, da upliva v popolni meri na gledalca. To pot občinstvo ni kazalo istega not;a- njega zadovoljstva, ki ga je bilo^opa- žatl pri prejSnjih predstavah. PrecejSnja praznota, zlasti v parterju je uplivala na gledalce in igralce. Omenit» je še drug! vzrok. Na§e občinstvo i§če po svojem trudapolnem delu razvedrila, kl ga marsikdo v težki drami ne najde. Ni 5e tudi dovolj jzšolano. Cotovo odobravamo dobro voljo in umetniško tendenco g. ravnatelja, ki hoče uprizo- riti samo prvovrstne in kolikor mogoče domače drame. Vendar je želeti, da slede težja dela v gotovih presledkih, vines pa da se igra kaj razumljivejšega in zabavnega, ne rečem s tem, da sla~ bega. Srečna in spretna roka g. ravna- telja najde gotovo kaj primernega. Drama zahteva mogoče več duševnega napora nego veseloigra. Nekateri igralci se lahko odpočijejo, drugi, ki jih na odru že pogrešamo, pridejo bolj do veljave. Ne smemo prezirati tudi ma- terijelne strani, ako hočemo brez večje stalne podpore, katere dozdaj še ni- mamo, zasigurati lepi razvoj našega gledališČa. Občinstvo jt treba pritegniti in tudi napoluiti galerijo. — Brez naj- manjše hibe, kakor pač more samo umetnik v karakternih ulogah, je po- godil stare.ua Kremena g. Skrbinšek. Občudovali smo ga zlasti v težkih du- Sevnih bojih, ko se starec že poslavlja od svoje Ijubijene zemlje. Zelo ugajaii so tudi njegov sin Janez (g. Škof) — nekoliko moti tu pa tarn nerazloČen izgovbr —, Ledeni gruntar (g. Prekor- §ek) in grobar (g. Perc), zadnji sicer v manjši ulogi. Prav Živahna je bila sku- pina pri polni skledi, veliki hlapec (g. Žagar), koniski hlapec (g. Jurman) in srednji hlapec (g. Marn), kojega frizura je bila za hlapca preelegantna. Dobro se jim je posrečilo oživiti sicer neko- liko dolgočasnejše scene, vsak je bit na svojem mestu. Ženske so bile v sploSnem pregiasne, kar utrudi. Njihovo igranje bi gotovo prišlo do večje ve- ljave, ako se bi manj kričalo, razni efekti se izražajo tudi na kmetih i>e na drug način. Priznati pa se mora, da so se vse tri. Reza (gdč. Jurmanova), Katra (ga Založnikova) in napovedo- valka (gdč. Gregorinova) zelo potrudile in ugajale mnogo boli v du^evnem ravnotežjLi. Tudi manjše uloge kakor zdravnik (g. Lipovšek), pastir (g. Klad- nik) ter mizar (g. Kokot) so seprecej dobro igrale. Prijetno iznenadili so lični novi sloveuski napisi ter orijentacijski lističi v notranjih prostorih. Potrpimo še nekol'ko in počakajmo boljSih časov, ko bo mogoce izpremeniti tudi zunanje lice nažega gledaliSča. vlj. DÜPISi. Vitanje. iOorostasne p o ä t n e razmere) Naša pošta je namenjena za 7 občin. Od tod pa do Konjic in Vojnika na eni strani in Gornjega Do- liča na drugi strani ni nobenega pošt- nega urada. In vendar se poštna u- prava na vse kriplje trudi, da bi vi- tanjsko poi>to spravila s sveta. Iz ka- kega razloga. nam ni znano. Konžta- tirati moramo, da je po.^tna uprava pod prejšnjim režimom precef bolje znala upoštevati vitatijsko lesno trgo- vino in je razun vozne pošte v Celje vzdrževala tudi poštno zvezo s Konji- cami. Sedanja poštna uprava je ukirfila ne le po5tno zvezo s Konjicami, ki je zaradi tega za. naš kraj važna, ker imamo tarn svoje sodišče in okrajno glavarstvo, marveč hoče še zvezo s Celjem odpraviti. Voznemu podjetniku plačuje še danes odškodnino, kakoršno ie dobival pred vojno, in prošnje za povišanje, ki jo bila vložena že pred več kakor pol leta, Se do danes ni reSiia. Da podjetnik pri tem sam mora doplačevati znatno svoto za prehrano konjev, ker odSkodnina danes niti ne zadostuje za njegovo lastno prehrano, ne glede na ženo in otroke, to gospodo pri poštnem ravnateJjstvu očividno ne zanima, ker se kar čudijo, da je moi takp predrzen in si upa jim službo odpovedati. Kakor čnjemo, je poštna uprava svoječasno sedanjega poštarja na vse načir.e priganjala, da poišče za poStni urad za 4 K cenejši lok?l, in plačuje poStarju za razne pisarniSke p/edrnete neznatni mesečni pavšal. ako- ravno se izda za kurjavo, za lokal, razsvetljavo, čiSčenje, črnilo itd. vsak mesec nekaj nad 100 K. Ista po§tna uprava, ki plačuje poštarju za te po- tt ebščine mr-sečno 30 K, pa je zviSa!« samo najetnnino za lokal pri ncmstcu- tarju Schauperlu od 20 oziroma 24 K na 48 K mesei-'no! PoStno ravuateljstvo je o?ividnc mnenja, da so poštni u- sluZbtnci primorani iz svojega vzdrj^.«- vatt poSto. Ne rečemo, da je naS kiaj cden najvažntjSih v Jugoslaviji. Toüko pomena pa itienda ima za na5c celoto, da je treba vzdrževati poštno zvezo z n&mi, ko bi tudi n»' imeli tako razvite Issue trgovine. SDlušr.o znano je, da so Vitanje nemSkutarsko gnezdo prve vrste. V tem oziru tudi danes že ni bolje. Pa kako bi tudi bilo! Kje pa boste našli kakžnega slovenskega tr- govca ali obrtnika, ki se Vam bo na- selil v našem trgu, kjer je kratkomalo odrezan od vsega ostalega sveta. Po- zivljamo poštno ravnateljstvo, da po- sveti na.^i pošti malo več pozornosti. Naše občinske urade pa prosimo, da storijo na merodajnih mestih vse po- trebne korake, da se odpravijo te škan- dalozue razmere. TR60VSNA. OBRT IN NA- RODNO G0SP00ARSTV0. Naknadna ?amenjava kronskih bankovcev za zamudnike se vrši po odredbi g, finančnega ministra due 30. in 31. maja ter 1., 2. in 3. junija t. I. Zamenjavali se bodo samo ban- kovci po 1000 K, 100 K, 50 K in 20 K, ki so pravilno kolkovani. Palzifikati se ne bodo zadržezali. mar- več zavračali. Zamenjavanje se vr5i pri vseh davčnih uradih in pri finančni de- želni blagajni v Ljubljani. Denarnizavo- di ne bodo zamenjavali /: tudi podruž- nici avstroogrske banke v ljubljani in Mariboru ne :/. Kdor pa tudi 5e ta rok zamudi, naj pozneje nikar ne vlaga proSnje na finančno ministrstvo, ker se take proSnje kratkomalo ne bodo reševale, marveč vračale nerešene. Prošnje za naknadno kolkovanje bankovcev. Ministrstvo za finance ob- iavlja, da bode reševala te proSnje posebna komisija treh oseb pri gene- ralnem inspektoratu tega ministrstva, pa samo, v kolikor so bi'e prošnje vlo- žene pravoČasno, to je do vstevSi 10. marca t. I. Pošnje, ki so se vložile §ele pozneje, se ne bodo jemale v pretres. Iz Ljubljanske kredltne banke. V bilančni seji, ki seje vzršila dnel4. t. m., je odobril upravni svet bilanco za leto 1919. VStevši prenos dobička iz leta 1918 v znesku K 116.354.85, znaša čisti dobiček za leto 1919 kron 3,059.68786. XX. rednemu občnemu zboru banke, ki se bo vršil 8. jun. 1.1., se bode predlagalo poleg raznih dott- cij za rezervne fonde i. t. d. izplačati 9°/o dividendo, K 36.— na delnico. Stanje vlog je zopet znatno in znaša približno K 1S0.O00.000.- ostali upniki pa K 188 milijonov. Z ozirom na dnevno večji promet in zaradi primernega ojačenja lastnih sredstev se bode predloŽilo ob- čnemu zboru zvišanje delniSke glavnice od 30 na 50 miljonov kron ter pozneje na 100 miljonov kron.1' ObČni zbor „Kmetijske družbe za Kranjsko" 20. tm. je irvolil s 130 klerikalnimi proti 62 glasom Samostoj- ne kmetijske stranke predsednikom kmetijskega po verjenika Jana in druge klerikalne odbornike. ČJanarnina se fe določila na 16 K letno. Sprejela se je sprememba pravil, s katero se razširja delokrog dražbe na vso Slovenijo in se vrSi občni zbor celotne družbe jeseni J3ojr>sBa. Beograd, 25. maja. Vaiute: 20 dinarjev v zlatu 2320-2340 franc, franki 226-227 dolarji 27-27.50 italij. lire 160-170 rum. leji 36.50—36.55 čehosl. krone 6350-64 nemSke marke 73-73.50 bolg. levi 41—44 avstr. krone 22.50— — Curih, 25. maja 1920. Devize: Berlin LS'10 Stokholm Prägn 102S Krlstijanija Holarwiska 206'— New York 56V— London 21'85 Pariz 42*25 Milan 31-50 Bruselj 44-2S Kodani 92'— DunaJ, 25. tnaja 1920. Cevize: Amsterdam 7100 Kristijanija Berlin 415 Kodanj Bukarešta -----Stockholm Curih 3550 Valute 501 ital. liro 330 angl. funt» 295 dolarji 3j25 1350 117 50 . -,.. 10650 Madrid 94-__ Buenos Aires 240 — Zagreb 4'10 Budimp<»5ta 2'5O VarŠava 2'80 Dunaj 3*50 avst. t\g. krone 3*35 3550 3150 4100 carski rubiji 970 730 180 250 Marke leji levi svk. Franki franc, franki V prostem prometu: Zagreb \hS-\H BudimpeSta (po5t. hran.) 85- 96 fig. kreno 86-- 98 mndžarske t)g. krone $6— 98 Praga 394-4I6 Varsavair Krttkov(vpolj. markaK) 100—112 iehoslov. krone (5000) 394-416 » » manj?« 396—418 nove kron.-dln. rovcamce 6öO_^5q Strati 4. »NOVA DOBAi Štev. 64. Regästrov, kreditna in atavbena zadpugazom.zav. ÖäÜhj " Preftei'notfa ul. 15 ™ VwlJM^ "LASTNI DOM" Spr»ej&ma faranitae vloge in jih csbrestuje po _T^W Ol >, 401 „štiri od sto ^** |O# 156 25 I Edina slovenska specijalna I trgovina z barvaml in laki. I Agentura in komi* ] sijsKo podjede. If ft / ¦ ¦ ¦ I—I s~I n ria*i M"«<~W"M^I I^Vy*>^ Hi". if>^-fcJ~l 1—» ¦ J\-Jk. . _ _ _J1 J- Iv. 7 Napodni clona Trgovina z lesom in drvinl r.a drobno in debelo. Kupuje jamski in ostsli les j po najvišjih dnevnih cenah. RAZNE VEST!, Kolcra v Kijcvu. Kakor noroca pol.i- ski Kdeči križ,.razsaja no Kijevu kolcra. Jzvor bolezni jc iskati v tern, ker ni zdra- ve pitne vode in pije prcbivalstvo vodo iz Dnjcpra. Tudi dnitfe bolezni se cpide- inicno širijo. Velik požar v Trstu. Dne 24. tm. zvečer je v farmacevtski tovarni pri Sv. Sabi močen požar uničil skladišče dragocenega saniielnega materijala v vrednosti nad 10 milijonov lir. Spolne bolezni na Dunaju imajo po poročilu avstrijskega državnega pod- tajnika dr. Tandlerja 3 odstotki vsega prebivalstva. Vsaka deseta odrašena oseba se zdravi v javnih ambulatorijih za spolne bolezni. NesreČa z zaostalo laškogranato V Kostanjevici iia Krasu je 41-letni Stefan Trampuš pri zbiranju strcšnega materijala za svojo barako zadel ob laško granato, ki je razpočila. Vsoga je razmesarilo. Laške oblasti hi naj, namesto da lovijo naše zavedne fante, raje skrbela za javno varnost in dala pobirati take nevarne predmete. Zadnja porodila. Pogajanja v Pallanzi na vidiku. Trst, 26. maja. ,,Lavoratore4' poro- ča iz Rima, da bo po vesteh „Messa- ggera'' zunanji minister Scialoia v pri- hodnjih dneh odpotoval v Pallanzo. kamor dospe tudi dr. Trumbič. Dan sestanka Še ni določen. V obče se sma- tra, da bo tekom prvih dnij junija ja- dranski mir lahko dogotovljen. Drugi Iisti sicer to vest dementirajo, dopis- nik „Messaggera" pa povdarja. da se mu je ta vest potrdila s strani ofici- jelnih krogov. Laške slavnostl v Trstu In drugod. Trst, 25. maja. Ob obletnici napo- vedi vojne avstroogrski monarhiji, so se vršile v Trstu, Pulju in Gorici slav- nostne predstave v gledališčih. V Trstu je bil po predstavi javen shod, katerega se je udeležilo do 1500 ljudi, po istem je bil obhod po mestu, katerega se je udeležilo do 2500 ljudi. Pri obhodu je prišlo co spopadov med socijalisti in italj. demokrati. V Gorici se je otvoril na Oslaviji spominski obelisk. Atentat na Ljenina. Množica zahteva izpust napadalca. Beograd, 25. maja. »Progres« ie sprejel brzojavko: Bruseljska > Post- zeitung« poroča iz Moskve, da je pred nekaj dnevi vojak iz revorverja streljal na Ljenina in ga na roki ranil. Napa- dalec je bil aretiran, množica pa je šla na kolodvor, kamor so ga spravili, in zahtevala, da ga izpuste. Deputacija meščanov je Sla tudi na vlado, in za- htevala da izpuste atentatorja. Nato so ga izpustili. Isti list javlja, da boljše- viška »Pravda« potrjuje vest o aten- latu na Ljenina. . Nemiri v vzhodnl Sleziji. Dunaj, 26. maja. Kakor poročajo šlezijski listi, se. vršijo v vzhodno-šle- zijskem ozemlju vkljub prekemu sodu nadaljni nemiri. V Dombrovi je prišlo do boja s puškami, pri katerem je bilo več oseb ranjenih. Poljski rudarji na- daljujejo stavko. Da se nadaljuje delo, so postavili v 4 rove češke delavce. Novl češki kablnet le začasen. Praga, 26. maja. Socijalno-demo- kratično glasilo „Pravo Lidu" piSe, da je novi kabinet le grovizoričen in bo ostal do jeseni, ko se bo izvršila re- konstrukcija istcga. Amerikanci za obnovo Evrope. Washington, 25. maja. „College Carnegie" smatra za potrebno, prisko- čiti na pomoč obnovi porušenih pokra- jin na Francoskem, v Belgiji in Srbiji ter je doiočil za to obnovo 500.000 dolarjev. Ob enem je dal za obnovo biblijoteke v Levnu znesek 100.000 do- larjev. Stavka v Zgor. Italijl. Lyon, 26. maja. Iz llalije prihajajo vesti, da vlada po vseh večjih mestih zgornje Italije, posebno pa po ce!i Fur- laniji sploSna stavka radi brezposelnosti in težavnega gospodarskega polažaja. Stavki so se pridružili delavci vseh kategorij in tudi železničarji. Listi ne izhajajo. Madžari prodali rudnlk. Dunaj, 25. maja. Budimpeštanska rudniška družba je prodala rudnik »Petroszeny« neki žvicarski družbi za 39 müjonov švičarskili frankov. Spomenlk Masaryka. Brno, 25. maja. Včeraj se je od- kril v Skopicah prvi spomenik pred- sednika republike Masaryka. TmmiI>a na revmatizmu in gih* ¦ rpitC tičnih bolečinah? Drg njenje s pravim Fellerjevim Elza-fluidom je takorekoč dobrodejno ! 6 dvojnatih ali 2 vcliki špecijalni steklenici 36 K. Habite milo, odvajajoče sredstvo ? Felcrjeve prave Elza krogljice izvršujejo svojo dol2nost! 6 Skatljic 18 K. — Ža gorski sok zoper kašelj in prsne bole^inc. 1 stcklenica 6 K. Želodec okrepčujoi*a švedska tinktura, 1 steklenica 15. K — Omot in poštnina posebej, a najcenaje. Lvgen V. Feller, Stubica dolnja, Elsa- trg St. 356. Hrvatska. 1590 C 15-11 Proda se take] vsled poklica v vojaško službo go- stilna in kavarna s koncesijo, 8 mebl. sob za tujce, krasen vrt, hlevi z vso opravo kakor leži in stoji na najpro- metnejšem kraju. Cena 180.000 K, do 30. t." m. Poizve se v realitetni pisarni Havlik-Zimčič, Gregorčičeva ul. 6, Mari- ber, tel. 132. 717 1 Opozarjam, da nisem plačnica za nobene dolgove, katere bi napravil Jakob Repenšek na moje ime. Joslpina Repenšek 718 1 Breg 5t. 5, Celje. Starejsa tiha zenska ki bi opravljala kuhinjska in vsa druga dela se išče k mali družini. Naslov v upravništvu Nove Dobe. 719 2—1 Gevlj. smolo, crnilo za čevljc priravuaTö plavilo za perllo, olje za šlvalne stroje, črnilo, koloraaz, bei! pra&ek (Federweiss), strojno olje, okra. maščobi za čevlje, železnat flrnež (Eisenlack), yaEelln, mavec (gips), kremo za čevlje, smolnjak, 720 1 razpošilja izvoza prosto Chemische Prottien-M Josef Laber, 6. m. b. HM Graze, Karlauerstrasse 5. Izgubila ce je zlata zapestnica od An- skega viha do glavnega trga 8 v Celju. Od- da se proti dobri nagradi pri Dula, ülavni trg 8, II. nadstr. 712 1 KupU bl 714 1 posestvo v vrednosti 50 — 120.000 K s hiSo in gosp. poslopji. Ponudbe na uredništvo ,Nove dobe' pod imenom ,Kmetovalec'. Prod.? se dobro ohranjen "~ godbeni automatg za gostilno. Kje pove ¦ upravništvo. Težka nilada 715 1 kobila za težko vprego, izvrstna žrebetirca, se proda. S. Fugina, Sv. Peter Sav. dol. parcela (njiva, travnik in posekan gozd) ca 5 ha velika, v najbližji okolici Celja. Vprašati v Zajrradu (Pečovnik) št. 31. 716 2-I Prodam hišo z gostilno in. vrtorn ležečo v trgu ob Savi. Izve se pri gospodu Ivan Kianst-i55 v Žalcu. 688 3-2 Sto&e, žimnice, razno pohiatvo in tapetniöke izdeike ima v ;a;;^5 murljo Oausspptner Go9po»k?N uRica 25. Naročila se izvrSujejo točno in soüdno. VBletrgoyina, Celje, priporočašpecerijskoSifago in v$e vrste mifieralnih voda na drobno in debelo. jos.'Rojc = twehanžk v Cel5u==s —. P^ešernova ul. 16 ===== Slav, občinstvu iz mesta in oko- lice vljudno naznanjam, da spre- jemam v popravilo šivatne in pis. str-c]e, reg. blagajjne, kolesa ter sploh vsa v stroko spadajoča dela. 690 3-3 V zalogl Imam'vedno vsako- vrstna kolesa, francosko in an- gleško pneumatlko ter vse druge potrebščlne. Gospodgčna išče službc k otrokom. Do- pise pod »vzlraina« na npravo Nove Dobe. 711 1 Enkrat na teden eno pest. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nado- mestilna sredstva za kr- mila pa se primeSa dvakrat na teden. Prasek Mastin, dietctično sredstvo za živino jc dobil najvišje kolajne na razstavah v Londotm, Parizu, Rimu in Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko enkrat poizkusijo in ga ponovno rabijo. 6 zavojcv praškaMastin za- dostuje ;:a C> rnescev za 1 praSiČka ali vola. Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potein naročite po pošti, 5 zavojcv Mastina K 3050 poštnine prosto na doin. Klaxilo zoper garje (naftamazilo^ uniči pri Ijudeh in 2ivini garje. lišaj, sTbečico, kožnc bolezni, izpu5faje. Ne smrdi, ncmaže perila. 1 lonček 12'50K. Lckarna Tvnkooi v Ljubljani. Kranjsko, zraven rotovža. Miši, podgane, ste« nice in §čurKI ter ves mrče» nuira poginiti, čc se vposabijajo inojn preiz- kušcno najboljša in povsod hvaljcna svedsiva, kakor: Za poljske tnJšl 10 K, zi\ podgane in miži 10 K, ščnrke 10K, posebno močna vrsta 20 K, posebno močna tlnktura za stcnice 10 K. utiifevalec moljev 10 K, praSck proti mrčesom 6 in \2 K, tinktura protl uLem pri Ijudeli 5 in 10 K, inazilc za ufi pri 11- vini 6 in 10 K, praSek ia u;>i v obleki in perilu 6 in10K, tinktura rroti mrčesu na sadjn in zelenjadi (uniCevalec rustlin) 10 K", prašek protl mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. Pošiljn po novzetju Zavod za oRsporJ M.iüülier, fcagreb'i?, PeJrJlnfska ultca 5. 465 -8 j _> %/B t? «9 ' | Najboljsa miaeralaa voda jj I Temps! v?relcLt nsmizna vods \ \ Stynay^iBC, medicinal, yada | I Oonuishi ynelcc, medicinalna X \ uQda na]mučRB]še urste. \ \ Zastopstva v vseh večjih me- \ | stih in krajih. Dobiva se v. i vseh prodaialnah in restav- \ | :-: lacijah. Pojasnila ddje :-: | Ravnateljstvo | | ZdruulišcH Ropšha Siatina. \ &646 8 8f iV^ZIl^liiliO Siavnemu občinstvu \i mesta in oko- lice si usoiam vljiulno n»znaniti, da pričncm v delavnici (loka! J. Rojca) Celje, Prešernova uSica IS obs*t za nafiravo hišnih felef&nav in zvonce^i Potrudil se bodem z dobro izpeljavo ter šolidnimi cenami cenjene naroč- nike vsestransko postreči. Kot za- četnik ter celjski rojak se siavnemu občinstvu kar najtopleje priporočam. Leopold Bnkret inHafateip. 690 3-3 ^odružnica LjubljansKe Kreditne banKe v Celfw Delnifeka glavnica 30,000.000 kron. | - CEMTftALA V LJUBLJANI - \ Reservist foadi wad tS.OOO.OOC turolT] Podružnice v SpBitu, T? atu, Sarajevu, Gorici, Mariboru, Borowljßh ter ekspoziitir-a w Fčuju- Sprcjema VlOge na Rnjižice ill teKoČl SRSK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, račun prot ugodnemu obrestovanju. **^* valut in dovoljuje vsakovrslRC Rredtte. 296-11 ___________________________________________