NAŠ ČASOPI Glasujte za o našo avtošolo! IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-POLHOV GRADEC, HORJUL IN BREZOVICA Leto XXV, št. 248 November 1998 Zakon ali težave v raju ObČillSkG VOlitVG 98 Nekaj glavnih zakonov moramo upoštevati, kadar pripravljamo vsako novo številko časopisa: najprej, da je tiskan na papir določene dimenzije in ni raztegljiv, saj so mi zaupali, da gre v liter samo liter, mi spravimo vanj že dva. Drugi zakon je iz fizike: na istem mestu ne moreta biti hkrati dve telesi. V predvolilnem času se nam je dogajalo, da so nas silili kršiti tudi ta fizikalni zakon. Gradivo za časopis, ki izide pred volitvami, je kot povodenj: pride, nato pa presahne. Tretji in zadnji zakon vsakega časopisa je, da mora hiti obsežen toliko, kolikor denarja ima za to, da izide. V dneh pred volitvami se je osamosvojila priloga Zakon. Vrhničani so jo prejeli v nabiralnikih kot zloženko. Pri nas se je osamosvojilo že veliko publikacij, ki so bile prej priloge, in je tudi to nekakšen zakon, če je denar in občinstvo, ki to bere in kupuje. Najprej sem ustvarjalcem Zakona res nekako obljubil, da bomo poskusili v predvolilnem Našem časopisu upoštevati tudi njihove strani, ker pa se je z dotokom gradiva pokazalo, da to ne bo mogoče, sem uredniku povedal, da ne bo šlo in je šel na svoje. Poslali mi tega izdelka niso, prosil pa zanj tudi nisem, čeprav sem v njem nekajkrat po nemarnem omenjen. Dejstva so naslednja: po koncu poletja smo na pobudo mladih, ki imajo še voljo do dela, dogovorili za posebne strani. Avtorjev za Naš časopis kljub velikim prizadevanjem nikakor ne moremo pridobiti, le v dneh pred volitvami vsi nekaj pišejo in so ljubosumni na svoje izdelke in gledajo, kaj je po straneh po nepotrebnem objavljeno, če ni njihovo. Priloga je dvakrat izšla, prvič v splošno zadovoljstvo, drugič pa seje tam že videlo nekaj stvarstva v naturnih oblačilih, kar je nekatere zmotilo. Priloga v tem časopisu kljub temu še lahko izhaja, čeprav ni bila predvidena v proračunu, seveda v mejah, kijih prenese finančna konstrukcija časopisa. Tudi s tem je bilo nekaj težav, kot so vsakič, kadar se ta časopis razširi, in niso bile težave samo s plačevanjem sodelavcev Zakona. Najbrž se bomo lahko v novem letu dogovorili drugače. Vem, da so, kol smo se dogovorili, uredniki Zakona že razširili število sodelavcev tudi na druge kraje, kar kaže, da utegne priloga, če bo še izhajala, živo odražati hotenja mlade generacije iz vseh občin, o katerih poroča Naš časopis. Tako bo manj ekshibicija sedanjih snovalcev, temveč bolj prerez stanja v razmišljanju mladih. Če se bo kdo zmrdoval, mu bomo potem lahko rekli, da boljše mladine nimamo. O tej generaciji nekateri hudobno trdijo, da je že vsa zrasla na družinskih tradicijah naglega vzpenjanja na lestvicah moralno-politične primernosti (bili smo nič, bodimo vse), pri čemer je bila že deležna TV vzgojnih metod večnega spopada med Tomom in Jer-rjjem. Ta spopad pa je značilen za obnašanje v sedanji politiki. Zadeva terja naglo ukrepanje: ko bodo volitve mimo, bomo v vseh občinah ustanovili posebne uredniške odbore za občinske strani. Ti naj bodo sestavljeni iz ljudi, ki se vsaj nekoliko spoznajo na javno komuniciranje in znanjo ostro opazovati, kaj se okrog njih dogaja, in so dovolj modri, da vedo, kako v demokraciji vedno lahko drug ob drugem živi več cvetov. TONE JANEŽIČ V skladu z 8 in 9. členom Zakona o društvih ( Ur. list RS št. 60/95). VABILO Vabimo vse častnike in podčastnike občine Vrhnika in Borovnica, na ustanovni zbor OBMOČNEGA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ČASTNIKOV VRHNIKA - BOROVNICA, ki bo 03. 12. 1998 ob 17.00 v DOMU KARLA GRABELJŠKA ( bistro Pavza ), z naslednjim dnevnim redom: 1. Obvestilo o nastalih spremembah in nadaljnih postopkih 2. Sprejem poslovnika 3. Izvolitev organov ustanovnega zbora 4. Sprejem statuta 5. Sprejeni-sklepa o povezovanju v ZSC 6. Volitve funkcij in organov Območnega ZSC 7. Pozdravni nagovori 8. Poročila in sprejem programa dela za leto 1999 9. Razno Osnutek statuta je na ogled v bistroju Pavza. Iniciativni odbor drugi krog 6. decembra Dočakali in preživeli smo nedeljo 22. novembra, ko so se iztekle volitve za župana, občinske svetnike in za člane svetov krajevnih skupnosti. Volilni rezultati so pokazali, da bo potreben drugi krog volitev za župane v vseh naših štirih občinah: Vrhniki, Borovnici, Brezovici in Dobrovi - Polhovem Gradcu. V drugi krog volitev sta prišla iz vsake občine kandidata, ki sta imela procentualno največ glasov od števila oddanih glasovnic. Naj vam predstavimo kandidate za župane občin, ki so prišli v drugi krog: Vrhnika Vincencij Tomšič (SKD) 49,54 % Jelko Orel (ZLSD) 16,15 % Borovnica Alojz Močnik (neodvisni) 29,52 % Andrej Ocepek (ZLSD) 27,83 % Brezovica Drago Stanovnik (SLS) 49,80 % Dobrova -Polhov Gradec Marko Čuden (LDS) 27,34 % Naj povemo še to, da bodo kandidati na glasovnicah po vrstnem redu, kot so prejeli število glasov volivcev. Volitve drugega kroga bodo v nedeljo 6. decembra, na istih voliščih kot smo volili v prvem krogu 22. novembra 1998. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Omogočene bodo tudi predčasne volitve na sedežih občinskih volilnih komisij in sicer v torek 1.12.1998, v sredo 2.12.1998 in v četrtek 3. 12.1998. Volilni rezultati so razdelili tudi mandate posameznim političnim strankam za člane občinskih svetov. Gotovo je, da so nekateri bolj, drugi manj zadovoljni glede volje "svojih" volivcev. Na posameznih občinskih straneh objavljamo vse rezultate volitev za župane in tudi nove zasedbe Občinskih svetov, prav tako pa tudi poimenske sestave članov krajevnih skupnosti. Objavljeni rezultati so že uradni in potrjeni od občinskih volilnih komisij, predstavljamo pa vam jih kot je v naši najboljši moči, saj so izbrani po računalniških programih, ki jih je predpisala republiška volilna komisija. Tako da za bolj nazorno odnosno razumljivo prikazovanje nimamo večje izbire. Na straneh nove občine Horjul pa vam sedaj predstavljamo kandidata za župana in kandidate za člane občinskega sveta. Prav tako pa boste Horjulci na svojih straneh videli uradne objave vaše občinske volilne komisije, saj bodo za vas volitve v nedeljo, 20. decembra 1998. Simon Seljak Janez Oven (SLS) 33,30 % Anton Gerjolj (SKD) 19,51 % Pomembno obvestilo Naslednja številka Našega časopisa bo izšla 18. decembra. Ker so dva dni zatem lokalne volitve v hor-julski občini, jo bomo poskusili v vsa gospodinjstva te občine razpečati še isti dan, da ne bomo kršili volilnega molka. Gradivo bomo zbirali do srede, 9. decembra 1998. Uredništvo Na podlagi 107.člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95,70/95, in 20/98) občinska volilna komisija občine Vrhnika razpisuje drugi krog volitev za župana 1. Opravi se drugi krog volitev za župana in sicer med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila najvišje število glasov: 1. VINCENCIJ TOMŠIČ 2. JELKO OREL 2. Drugi krog volitev bo v nedeljo, 6. decembra 1998. Številka: 008/0002/98 Datum: 23.11.1998 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISJE Plut Anton l.r. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE VRHNIKA Tržaška 1, Vrhnika DRUGI KROG VOLITEV ZA ŽUPANA Opozorili bi vas radi na naslednje: 1. volišča so bila določena s sklepom za prvi krog in so ista kot tedaj 2. predčasne volitve so od 1.12. do 3.12.1998 od 9. 00 ure od 17.00 ure na sedežu OVK na Tržaški 1. 3. če želite glasovati na domu, morate to sporočiti na telefon 755 121, Vuk Tanja najkasneje do četrtka 3.12.1998. OBVESTILO ZA VSE ČLANE VOLILNIH ODBOROV Volilni odbori so bili imenovani za prvi krog volitev in velja imenovanje tudi za drugi krog. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA SE ZAHVALJUJE VSEM, KI STE SODELOVALI PRI IZVAJANJU VOLILNIH OPRAVIL ZA VOLITVE 22.11.1998. S SVOJIM RESNIM PRISTOPU K OPRAVILOM STE PRIPOMOGLI, DA JE BILO DELO STROKOVNO OPRAVLJENO. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Število mandatov, ki jih je dobila posamezna stranka: STRANKA VOL.EN.l VOL.EN.2 SKUPAJ SKD 3 3 6 LDS 4 2 6 SDS 2 3 5 ZLSD 2 2 4 SLS 2 1 3 SKUPAJ 13 U 24 OBČINA VRHNIKA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Številka: 008/0002/98 Datum: 23.11.1998 Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvarh (Uradni list RS št. 72/ 93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) objavlja občinska volilna komisija naslednje POROČILO o izidu glasovanja na volitvah dne 22.11.1998 v občini Vrhnika IZVOLJENI SVETNIKI: 1. MARKO ČEPON, roj.29.8.1958, Verd, Sternenova cesta 5 (SKD) 2. VINKO BIZJAK, roj.03.12.1955, Vrhnika, Kopališka ulica 4 (SKD) 3. ANDREJ ŠEBENIK, 13.01.1955, Vrhnika, Prečna pot 9 (SKD) 4. HELENA HREN VENCELJ, roj. 13.04.1939, Sinja Gorica, Sinja Gorica 108 (SKD) 5. FRANČIŠEK JEREB, roj. 10.05.1950, Smrečje, Smrečje 5 (SKD) 6. JURIJ PETRAČ, roj. 16.08.1948, Drenov Grič, Drenov Grič 142 (SKD) 7. IGOR NOVLJAN, roj. 22.02.1940, Verd, Kačurjeva 5 (LDS) 8. PRIMOŽ RUS, roj. 22.04.1%I, Vrhnika, Ob potoku 31 (LDS) 9. R1CHARD BEUERMANN, roj. 20.4.1954, Vrhnika, Raskovec 11 (LDS) 10. ZMAGO SOLINA, roj. 15.11.1958, Vrhnika, Krožna pot 8 a (LDS) 11. TOMISLAV GROM, roj. 20.12.1954, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 90 (LDS) 12. ZORAN LONČAR, roj. 06.02.1968, Dragomer, Dragomcrška 34a, (LDS) 13. PAVEL CASERMAN, roj. 15.1.1946, Vrhnika, Vrtnarija 16 (SDS) 14. ANDRAŽ GRUDEN, roj. 31.01.1947, Vrhnika, Delavsko naselje 20 (SDS) 15. FRANCE CUKJAT1, roj. 15.02.1943, Lesno Brdo, Lesno Brdo 72 (SDS) 16. PETER MAUSAR, roj. 09.03.1956, Dragomer, Mirna pot 3 (SDS) 17. JOŽEF MALOVRH, roj. 28.02.1948, Smrečje, Smrečje 39 (SDS) 18. ALOJZ KOS, roj. 09.09.1946, Vrhnika, Med vrtovi 1 (ZLSD) 19. HERMAN BOLE, roj. 27.05.1937, Verd, Sternenova 25 (ZLSD) 20. JELKO OREL, roj. 01.10.1948, Zaplana, Zaplana 9c (ZLSD) 21. MOJCA ŠEGA - NOVAK, roj. 11.01.1955, Dragomer, Pot za Stan 5 (ZLŠD) 22. ANTON ŠKOF, roj.24.05.1954, Verd, Verd 167 (SLS) 23. ALOJZ SUHADOLC, roj. 08.04.1943, Vrhnika, Ob potoku 31 (SLS) 24. LEON GOSTIŠA, roj 31.03.1961, Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 62 (SLS) OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINA VRHNIKA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VRHNIKA Številka: 008/0002/98 Datum: 23.11.1998 Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvarh (Uradni list RS št. 72/ 93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) objavlja Očinska volilna komisija naslednje POROČILO o izidu glasovanja na volitvah članov svetov krajevnih skupnosti dne 22.11.1998 v občini Vrhnika IZVOLJENI ČLANI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Vrhnika - Center: 1 VESNA KOGOJ, roj.: 29.08.1953, KROŽNA POT 4 2 OTO PREBIL, roj.: 20.05.1943, LOŠCA 48 3 ANGEL-ANTON PENKO, roj.: 13.10.1938, USNJARSKA 2 4 ANTON STANONIK, roj.: 27.11.1931, SUŠNIKOVA 8 5 KATARINA LESKOVEC, roj.: 16.11.1946, STARA CESTA 40 6 ZMAGO SOLINA, roj.: 15.11.1958, KROŽNA POT 8 A 7 MIŠA MILJKOV1Ć, roj.: 26.12.1973, POŠTNA 5 KS Vrhnika - Breg: 1 PAVEL ROŽMANEC, roj.: 24.06.1936, ROBOVA 5 2 IVANA KRASNIK, roj.: 16.08.1945, OPEKARSKA CESTA 37 3 IRENA OBLAK, roj.: 24.05.1959, MOKRICE 7 4 ANDRAŽ GRUDEN, roj.: 31.01.1947, DELAVSKO NASELJE20 5 PAVEL CASERMAN roj.: 15.01.1946, VRTNARIJA 16 6 PETER PETROVČ1Ć, roj.: 14.07.1963, ROBOVA 3 7 PRIMOŽ JERINA, roj.: 04.06.1955, OB IZVIRU 2 KS Vrhnika - Vas: 1 KAROL JURJEVČIČ, roj.: 27.06.1945, HRIB 18 2 JANEZ CAFUTA, roj.:22.05.1950, DOBOVIČNIKOVA 14 3 SLAVKA ŠTIRN, roj.: 19.05.1952, BETAJNOVA 2 4 JANEZ JEREB, roj.: 02.08.1943, GRILCEV GRIČ 15 5 JANEZ VOLJČ, roj.: 08.05.1952, PAVKARJEVA POT 11 6 JANKO GROM, roj.: 14.01.1948, STORŽEV GRIČ 10 7 ROMAN NOVAK, roj.: 18.07.1963, GABRČE 5 KS Verd: 1 NATAŠA OBLAK, roj.: 15.10.1969, VERD 86 2 HELENA PETRIC, roj.: 12.08.1947,VERD 106 A 3 MARJAN R1HAR, roj.: 01.09.1957, VERD 121 4 HERMAN BOLE, roj.: 27.05.1937, STERNENOVA C. 25, VERD 5 ANTON FURLAN.roj.: 06.03.1953, VERD 130 6 IGOR NOVLJAN, roj.: 22.02.1940, KAČURJEVA 5, VERD 7 JANKO VIDMAR, roj.: 12.10.1957, VERD 91 KS Dragomer- Lukovica: 1 SABINA Š1VIC, roj.: 13.1.1973, ROŽNA POT 10, DRAGOMER 2 STANKA MAJCEN; roj.: 5.6.1974, STARA CESTA 13, DRAGOMER 3 BORUT STRNAD, roj.: 11.12.1970, V LOKI 35, DRAGOMER 4 MARKO KRAŠOVEC, roj.:21.3.1962, POD GRADOM 20 A, LUKOVICA 5 JANEZ POŽAR, roj.: 1.1.1945, DOLINA 3, LUKOVICA 6 JANEZ CERAR, roj.: 28.5.1940, POT OB SNEŽAKU 18, DRAGOMER 7 ALOJZIJ KREK, roj.: 23.5.1930, V LOKI 6, DRAGOMER KS Log: 1 FRANC RUS, roj.: 18.07.1961, BARJANSKA CESTA I, LOG 2 MARKO POPIT, roj.: 30.08.1962, C. DOLOMITSKEGA ODREDA 4, LOG 3 MARKO REMŠKAR, roj.: 22.04.1943, LOŠKA CESTA 26, LOG 4 SIMON STRGAR, roj.: 30.05.1972, C. DOLOMITSKEGA ODREDA 46, LOG 5 JURIJ DEMŠAR, roj.: 1S.04.1938, MOLSKA CESTA 25, LOG 6 MARJAN TRČEK, roj.: 19.10.1958, VRHOVČEVA C. 24, LOG 7 LIDIJA KOŠČAK, roj.: 15.06.1946, RIMSKA C. 14, LOG KS Stara Vrhnika: 1 FRANC PETKOVŠEK, roj.: 11.12.1951, STARA VRHNIKA 107 2 PETER GABROVŠEK, roj.: 05.03.1964, STARA VRHNIKA 120 3 ANDREJ KRVINA, roj.: 03.12.1936, STARA VRHNIKA 120 4 ANDREJ KAVČIČ, roj.: 01.10.1941, STARA VRHNIKA 72 5 FRANČIŠEK BOZOVIČAR, roj.: 22.10.1954, STARA VRHNIKA 96 A KS Blatna Brezovica: 1 BRANKO SKUBIC, roj.:07.05.1963, BLATNA BREZOVICA 44 2 MARJAN JERAJ, roj.:08.08.1957, BLATNA BREZOVICA 57 3 ROBERT GOSTIŠA, roj.:30.08.1964, BLATNA BREZOVICA 68 4 GREGORKA EDVARD, roj.: 13.10.1969, BLATNA BREZOVICA 18 5 HLADNIK FRANČIŠEK, roj.:21.02.1940, BLATNA BREZOVICA 27 6 JOŽEF PLEŠKO, roj.:05.01.1935, BLATNA BREZOVICA 73 7 JOŽEF JERAJ, roj.:01,03.1951, BLATNA BREZOVICA 81 KS Bevke: 1 VINKO KERŠMANC, roj.: 25.12.1957, BEVKE 166 2 JERNEJ ISKRA, roj.: 23.03.1971, BEVKE 67 3 JERNEJ LENARČIČ, roj.: 09.12.1974, BEVKE 37 4 JOŽICA TRČEK, roj.: 27.01.1957, BEVKE 138 5 ŠTEFAN SKLEDAR, roj.: 18.10.1965, BEVKE 13 6 MILENA JERAJ, roj.: 30.11.1949, BEVKE 64 7 STANISLAV GROM, roj.: 12.02.1943, BEVKE 3 KS Zaplana: 1 BORIS MESEC, roj.: 02.03.1960, ZAPLANA 9 B 2 BOJAN JEREB, roj.: 12.07.1963, ZAPLANA 49/A 3 VALERIJA MARINČ, roj.: 05.06.1963, ZAPLANA 50/A 4 PAVEL BIZJAN, roj.: 06.02.1940, ZAPLANA 32 5 RA.IKO MIVŠEK, roj.: 03.03.1960, ZAPLANA 209 6 MIRKO MAROLT, roj.: (12.10.1972, ZAPLANA 37 7 MEDARD GRBEC, roj.: 11.06.1965, ZAPLANA 2 KS Padež, Pokojišče, Zavrli pri Borovnici: 1 MARKO DEBEVEC, roj.: 08.10.1967, PADEŽ 4 2 VIKTORIJA RAVNII1AR, roj.: 16.12.1956, POKOJIŠČE 8 3 ANTON RAVNU 1AR, roj.: 04.02.1952, POKOJIŠČE 8 A 4 ROMAN DEBEVEC, roj.: 06.02.1972, PADEŽ 4 5 JANEZ MEDEN, roj.: 26.07.1961, ZAVRI I PRI BOROVNICI 4 KS Podlipa Smrečje: 1 JANEZ MALOVRH, roj.: 20.10.1965, SMREČJE 27 2 JANEZ FORTUNA, roj.: 09.03.1951, PODLIPA 6 3 FRANC MERLAK, roj.: 28.11.1951, PODLIPA 91 4 ANTON BASTARDA, roj.: 31.03.1944, PODLIPA 41 5 PETER GABROVŠEK, roj.: 21.06.1972, PODLIPA 10 6 FRANČIŠEK TRČEK, roj.: 15.01.1939, SMREČJE 41 7 ANDREJ JEREB, roj.: 26.09.1952, PODLIPA 64 KS Sii\ja Gorica: 1 VOJKO RŽEK, roj.: 07.09.1946, SINJA GORICA 100 2 JANEZ JERINA, roj.: 22.11.1942, SINJA GORICA 83 3 RUDI OGRIN, roj.: 25.07.1965, SINJA GORICA 20 4 VALERIJA JESENOVEC, roj.: 29.11.1949, SINJA GORICA 68 5 MARKO DOLNIČAR, roj.: 20.12.1973, SINJA GORICA 34 6 MARJAN PRAZNIK, roj.: 16.09.1955, SINJA GORICA 35 A 7 TOMAŽ VENCELJ, roj.: 10.01.1968, SINJA GORICA 108 KS Ligojna: 1 MIRKO VERBIČ, roj.: 15. 4.1960, VELIKA LIGOJNA 41 2 JANEZ KOGOVŠEK, roj.: 24.12.1952, VELIKA LIGOJNA 20 A 3 DUŠAN OGRIN, roj.: 20.11.1960, VELIKA LIGOJNA 21 4 VINCENCIJ KOVAČ, roj.: 29.12.1963, MALA LIGOJNA 28 5 PAVEL BRADEŠKO, roj.: 11.01.1970, VELIKA LIGOJNA 17 6 MARTIN NOVAK , roj.: 17.11.1954, MALA LIGOJNA 13 7 MARJAN NOVAK, roj.: 14.2.1961, VELIKA LIGOJNA 12 KS Drenov grič 1 FRANC JELOVŠEK, roj.:6.5.1948, DRENOV GRIČ 152 2 MIRAN KRŽMANC, roj.:29.10.1950, DRENOV GRIČ 68 3 JURIJ PETRAČ, roj.: 16.8.1948, DRENOV GRIČ 142 4 PAVEL JESENKO, roj.: 5.1.1940, DRENOV GRIČ 88 5 ALEKSANDER ZAJEC, roj.: 19.10.1957, DRENOV GRIČ 81 6 MARKO KOPRIVEC, roj.: 4.4.1946, LESNO BRDO 64 7 ALOJZIJ DOLENC, roj.: 15.2.1951, DRENOV GRIČ 26 A OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VRHNIKA VRHNIKA , SKUPNI REZULTATI UDELEŽBE V OBČINI skupno število volivcev z območja občine 12866 skupaj glasovalo po imeniku 7652 skupaj glasovalo s potrdili 0 skupaj glasovalo 7652 procent udeležbe v občini: 59.47 % SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI oddanih gl.: 7652 neveljavnih gl.: 226 veljavnih gl.: 7426 kandidat št. glasov % glasov 1. TOMISLAV GROM 945 12.73 % 2. LEON GOSTIŠA 400 5.39 % 3. JELKO OREL 1197 16.12 % 4. ANDREJ ROZMAN 448 6.03 % 5. ANDRAŽ GRUDEN 757 10.19 % 6. VINCENCIJ TOMŠIČ 3679 49.54 % UDELEŽBA NA VOLIŠČIH Št. vol. št. Ime volišča Glasovalo Glasovalo skupaj Procent vol. vol. po s glasovalo. udeležbe imeniku imeniku potrdilom 1 CANKARJEV DOM 539 341 0 341 63.27 2 OBRAT DRUŽBENE PREHRANEIUV 593 254 0 254 42.83 3 OŠ IVAN CANKAR 725 376 o- 376 51.86 4 DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI 422 234 0 234 55.45 5 GASILSKI DOM VRHNIKA 575 372 0 • 372 64.70 6. ZAVOD ZA GOZDOVE, VRTNARIJA 1 1 760 407 ■ 0' 407 53.55 7 DOM UPOKOJENCEV 1074 731 0 731 68.06 8 VV0- ENOTA HRIB 639 409 0' 409 64.01 9 GASILSKI DOM VERD 798 460 o i 460 57.64 10 GASILSKI DOM VERD 712 404 0 404 56.74 11 GASILSKI DOM DRAGOMER 1549 764 0 764 49.32 12 GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI 1015 467 0 467 46.01 13 GASILSKI DOM DRENOV GR1C 754 434 0 434 57.56 14 ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA 494 . 352 : 0: 352 71.26 15 KULTURNI DOM BEVKE 546 347 0 347 63.55 16 GASILSKI DOM PODLIPA 417 323' 0 "'323 77.46 17 BIVŠA ŠOLA LIGOJNA 325 238 0 238 73.23 18 DOM KS SINJA GORICA 349 255 0 255 73.07 19 GASILSKI DOM BLATNA BREZOVICA 258 170 0 170 65.89 20 BIVŠA ŠOLA ZAPLANA 246 159 0 159 64.63 21 GOSTILNA NA P0K0JIŠČU 76 47- 0 47 61.84 901 PREDČASNO GLASOVANJE VE: 1 0 59 0 59 0.00 902 PREDČASNO GLASOVANJE VE: 2 0 28 0 28 0.00 921 GLASOVANJE PO POŠTI VE: 1 0 12 0 12 0.00 922 GLASOVANJE PO POŠTI VE: 2 0 9 0 9 0.00 931 GLASOVANJE PO POŠTI VE: 11 0 0 i) 0 0.00 VRHNIKA REZULTATI GLASOVANJA ZA ZUPANA PO VOLIŠČIH št. Ime volišča 0DD. ni:v 1. !. 3. 4. 5. 6. Grom Gostiša Orel Rozman Gruden Tomšič 1 CANKARJEV DOM 341 10 42 7 54 6 30 192 2 OBRAT DRUŽBENE PREHRANEIUV 254 14 25 12 41 19 28 115 3 OŠ IVAN CANKAR 376 15 53 0 80 16 25 177 4 DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI 234 8 40 2 34 17 29 94 5 GASILSKI DOM VRHNIKA 372 8 36 5 60 15 47 192 6. ZAVOD ZA GOZDOVE, VRTNARIJA 11 407 12 66 6 68 36 42 167 7 DOM UPOKOJENCEV 731 17 108 21 101 69 51 364 8 VV0 ■ ENOTA HRIB 409 10 41 !0 49 39 48 202 9 GASILSKI DOM VERD 460 13 53 5 82 40 36 221 H) GASILSKI DOM VERD 404 11 33 31) 41 19 33 237 11 GASILSKI DOM DRAGOMER 764 31 159 (9 147 32 119 227 12 GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI 467 16 88 33 59 4 51 216 13 GASILSKI DOM DRENOV GRIČ 434 10 44 15 57 .21 " 51 216 14 ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA 352 10 57 7 63 26 44 145 15 KULTURNI DOM BEVKE 347 6 17 . !7 20 7 33 237 16 GASILSKI DOM PODLIPA 323 8 14 6 53 8 20 204 17 BIVŠA ŠOLA LIGOJNA 238 6 9 8 24 14 22 155 18 DOM KS SINJA GORICA 255 8 31 5 51 21 19 110 19 GASILSKI DOM BLATNA BREZOVICA 170 10 8 40 10 25 8 69 21) BIVŠA ŠOLA ZAPLANA 159 3 3 2 82 4 8 57 21 GOSTILNA NA P0K0J1ŠČU 47 0 4 5 i 3 3 30 901 PREDČASNO GLASOVANJE VE: 1 59 0 12 4 18 7 9 9 902 PREDČASNO GLASOVANJE VE: 2 28 0 0 0 0 0 0 28 921 GLASOVANJE PO POŠTI VE: 1 12 0 2 1 jI 0 1 7 922 GLASOVANJE PO POŠTI VE: 2 9 0 0 0 0 0 0 9 931 GLASOVANJE PO POŠTI VE: 11 VRHNIKA REZULTATI GLASOVANJA ZA OBČINSKI SVET SKUPNO V OBČINI GLASOV % GLASOV SI IME LISTE 1014 14.5 % 1. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1730 24.8 % 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 170 • 2.4 % 3. DEMOKRATI SLOVENIJE DS 165 2.4% 4. KRŠČANSKO-SOCTALNA UNIJA ■ KRŠČANSKI SOCIALISTI 114 1.6% 5. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA SNS 749 10.7 % 6. SLS ■ SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1387 19.9 % 7. SDS 1653 . 23.7% 8. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 6982 SKUPAJ VRHNIKA-CENTER POŠTA PREDČ. VOL.1 VOL 2 VOL.3 VOL.4 SKUPAJ % GLASOV glasovalo skupaj 6 18 341 376 234 veljavne glasovnice 6 16 308 343 215 neveljavne glasovnice 0 2 33 33 19 1 VESNA KOGOJ 5 10 56 112 125 118 426 17,12 2 OTO PREBIL 4 11 116 99 92 100 422 16,96 3 ANGEL-ANTON PENKO 4 11 106 91 77 93 382 15,35 4 ANTON STANONIK 4 10 55 105 89 102 365 14,67 5 KATARINA LESKOVEC 4 10 38 91 76 99 318 12,78 6 ZMAGO SOLINA 3 11 29 97 84 85 309 12,42 7 MIŠA MILJKOVIĆ 3 QJ 19 97 56 82 266 10,69 SKUPAJ 27 72 419 692 599 679 2488 100,00 DOM KARLA GRABELJ SKA na Vrhniki BIS TRO PAVZA VAB I od 18. decembru 19 9 8 do 18. januarja 1999 V i n c e n c i j a Cankarja z na s l o v o m "TRINAJST" VABLJENI VRHNIKA-BREG: DRAGOMER LUKOVICA IPOŠTAlPRED. I 22 11.98|SKUPAJ I % glasov POSTA PREDC. VOL. 5 VOL.6 SKUPAJ % glasov skuDai alasovalo: 0 1 762 763 glasovalo skupaj 3 16 372 407 798 veljavne glasovnice: 0 1 762 763 veljavne glasovnice 3 16 346 377 742 nevellavne qlasovnice 0 0 26 30 56 neveljavne glasovnice: 0 0 0 0 1 PAVEL ROZMANEC 2 12 274 206 494 15,39 1 SABINA ŠIVIC 0 0 495 495 13,74 2 IVANA KRASNIK 2 13 187 215 417 12,99 2 STANKA MAJCEN 0 0 483 483 13,41 3 IRENA OBLAK 1 11 194 208 414 12,90 3 BORUT STRNAD 0 1 475 476 13,21 4 ANDRAŽ GRUDEN 1 g 221 171 402 12,52 4 MARKO KRAŠOVEC 0 0 449 449 12,47 5 PAVEL CASERMAN 2 11 207 177 3g7 12,37 5 JANEZ POŽAR 0 1 444 445 12,35 6 PETER PETROVClC 2 14 217 162 395 12,31 6 JANEZ CERAR 0 0 444 444 12,33 7 PRIMOŽ JERINA 2 11 209 162 384 11,96 7 ALOJZIJ KREK 0 1 412 413 11,47 8 ROBERT MEZEG 3 10 148 146 307 g, 56 8 VLADO MEDERAL 0 1 396 397 11,02 g SKUPAJ 15 91 1657 1447 3210 100,00 SKUPAJ 0 4 3598 3602 100,00 VRHNIKA-VAS: POŠTA PREDČ. VOL.7 V0L.8 SKUPAJ % skupaj glasovalo 2 8 731 409 1150 veljavne glasovnice 2 8 668 366 1044 neveljavne glasovnice 0 0 63 43 106 1 KAROL JURJEVČIČ 0 3 336 198 537 15,97 2 JANEZ CAFUTA 0 4 357 164 525 15,62 3 SLAVKA ŠTIRN 0 5 344 163 512 15,23 4 JANEZ JEREB 1 4 268 190 463 13,77 5 JANEZ VOLJČ i 3 287 165 456 13,56 6 JANKO GROM 2 4 293 145 444 13,21 7 ROMAN NOVAK 0 3 283 139 425 12,64 SKUPAJ 4 26 2168 1164 3362 100,00 SINJA GORICA IPOŠTAlPRED. |22.11.98|SKUPAJ| % olasov skupaj glasovalo: 0 1 255| 256 veljavne glasovnice: 0 1 245 246 neveljavne glasovnice: 0 0 10 10 1 VOJKO RŽEK 0 0 190 190 14,56 2 JANEZ JERINA 0 0 189 189 14,48 3 RUDI OGRIN 0 0 161 161 12,34 4 VALERIJA JESENOVEC 0 0 143 143 10,96 5 MARKO DOLNIČAR 0 0 141 141 10,80 6 MARJAN PRAZNIK 0 0 128 128 9,81 7 TOMAŽ VENCELJ 0 1 127 128 9,81 8 DRAGO NOVAK 0 0 125 125 9,58 9 ROBERT MIKLAVČIĆ 0 0 100 100 7,66 SKUPAJ 0 1 1304 1305 100,00 BEVKE POŠTA PRED. 22.11.98 SKUPAJ % glasov skupaj glasovalo: 0 0 347 347 veljavne glasovnice: 0 0 328 328 neveljavne glasovnice: 0 0 19 19 1 VINKO KERŠMANC 0 0 255 255 14,33 2 JERNEJ ISKRA 0 0 232 232 13,04 3 JERNEJ LENARČIČ 0 0 211 211 11,86 4 JOŽICA TRČEK 0 0 209 209 11,75 5 ŠTEFAN SKLEDAR 0 0 170 170 9,56 6 MILENA JERAJ 0 0 161 161 9,05 7 STANISLAV GROM 0 0 154 154 8,66 8 BOŠTJAN PODLIPEC 0 0 152 152 8,54 9 IVAN TRČEK 0 0 146 146 8,21 10 MAKSIMILIJAN PODLIPEC 0 0 89 89 5,00 SKUPAJ 0 0 1779 1779 100,00 LOG POŠTA PRED. 22.11.98 SKUPAJ % glasov skupaj glasovalo: 0 4 467 471 veljavne glasovnice: 0 3 438 441 neveljavne glasovnice: 0 1 29 30 1 FRANC RUS 0 3 332 335 13,21 2 MARKO POPIT 0 2 298 300 11,83 3 MARKO REMŠKAR 0 2 286 288 11,36 4 SIMON STRGAR 0 1 255 256 10,09 5 JURIJ DEMŠAR 0 1 252 253 9,98 6 MARJAN TRČEK 0 2 235 237 9,35 7 LIDIJA KOŠČAK 0 2 234 236 9,31 8 HELENA LIKAR 0 2 233 235 9,27 9 ALBIN NOVAK 0 2 217 219 8,64 1C LUDOVIK ROŽNIK 0 0 177 177 6,98 SKUPAJ 0 17 2519 2536 100,00 DRENOV GRIČ POŠTA PRED. 22.11.1998 SKUPAJ ^i_g]asov skupaj glasovalo: 0 7 434 441 /eljavne glasovnice: 0 7 415 422 leveljavne glasovnice: 0 0 19 19 1 -RANCJELOVŠEK 0 2 343 345 15,16 2 vlIRAN KRZMANC 0 5 285 290 12,75 3 JURIJ PETRAČ 0 2 275 277 12,18 4 PAVEL JESENKO 0 3 265 268 11,78 5 ALEKSANDER ZAJEC 0 5 248 253 11,12 6 vlARKO KOPRIVEC 0 5 246 251 11,03 7 ALOJZIJ DOLENC 0 6 223 229 10,07 8 MARIJA KOPRIVEC 0 4 224 228 10,02 9 ANDREJ JELOVŠEK 0 3 131 134 5,89 SKUPAJ 0 35 2240 227E 100,00 LIGOJNA: POŠTA PRED. 22.11.1998 SKUPAJ % glasov skupaj glasovalo: 1 0 238 239 veljavne glasovnice: 1 0 229 230 neveljavne glasovnice: 0 0 9 9 1 MIRKO VERBIČ 1 0 190 191 13,67 2 JANEZ KOGOVŠEK 1 0 180, 181 12,96 3 DUŠAN OGRIN 1 0 158 159 11,38 4 VINCENCIJ KOVAČ 1 0 138 139 9,95 PAVEL BRADEŠKO 0 0 133 133 9,52 6 MARTIN NOVAK 1 0 126 127 9,09 7 MARJAN NOVAK 0 0 123 123 8,80 8 PETER KOGOVŠEK 1 0 97 98 7,02 9 MARJAN SMRTNIK 1 0 92 93 6,66 10 MIROSLAV MELE 0 0 91 91 6,51 11 MILAN JEREB 0 0 62 62 4,44 SKUPAJ 7 0 1390 1397 100" 00 STARA VRHNIKA |POŠTA Ipred I 22.11.96 ISKUPAJ |% glasov skupaj glasovalo: 4 2 352 358l veljavne glasovnice: 3 2 340 345 neveljavne glasovnice: 1 0 12 13 1 FRANC PETKOVŠEK 1 2 197 200 13,73 2 PETER GABROVŠEK 3 1 175 179 12,29 3 ANDREJ KRVINA 2 0 169 171 11,74 4 ANDREJ KAVČIČ 2 1 157 160 10,98 5 FRANČIŠEK BOZOVIĆAR 0 1 114 115 7,89 6 BOJAN MESEC 1 1 106 108 7,41 7 MARTA JEREB 2 1 101 104 7,14 8 LADISLAV CASERMAN 1 1 101 103 7,07 9 BORUT BIRTIČ 1 0 96 97 6,66 10 LEON MARJAN MOŽINA 0 0 82 82 5,63 11 PAVEL OGRIN 2 1 79 82 5,63 12 MARKO BIZJAN 0 1 55 56 3,84 SKUPAJ 15 10 1432 1457 100,00 POKOJIŠČE >OŠTA 3RED. 22.11.98 SKUPAJ % glasov skupaj glasovalo: 0 0 47 47 veljavne glasovnice: 0 0 47 47 neveljavne glasovnice: 0 0 0 0 1 MARKO DEBEVEC 0 0 28 28 17,95 2 VIKTORIJA RAVNI H AR 0 0 28 28 17,95 3 ANTON RAVNIHAR 0 0 28 28 17,95 4 ROMAN DEBEVEC 0 0 23 23 14,74 5 JANEZ MEDEN 0 0 17 17 10,90 6 DAMIR PELKO 0 0 16 16 10,26 7 JOŽE PRISTAVEC 0 0 16 16 10,26 SKUPAJ 0 0 156 156 100,00 PODLIPA SMREČJE |POŠTA |PRED. | 22.11.98|SKUPAJ| % glasov skupaj glasovalo: 0 1 323 324 veljavne glasovnice: C 1 312 313 neveljavne glasovnice: C C 11 11 1 JANEZ MALOVRH C C 233 233 13,92 2 JANEZ FORTUNA C C 232 232 13,86 3 FRANC MERLAK C 1 230 231 13,80 4 ANTON BASTARDA ( 1 212 213 12,72 5 PETER GABROVŠEK C 1 209 210 12,54 6 FRANČIŠEK TRČEK C t ) 203 203 12,13 7 ANDREJ JEREB C 1 197 198 11,83 8 MARKO FORTUNA t C 154 154 9,20 SKUPAJ C l 167C 1674 100,00 ZAPLANA POŠTA PRED. 22.11.98 SKUPAJ % glasov skupaj glasovalo: 10 159 170 veljavne glasovnice: 10 153 164 neveljavne glasovnice: 0 6 6 1 BORIS MESEC 6 114 121 13,41 2 BOJAN JEREB 4 101 106 11,75 3 VALERIJA MARINO 9 88 98 10,86 4 PAVEL BIZJAN 5 90 96 10,64 5 RAJKO MIVŠEK 5 88 94 10,42 6 MIRKO MAROLT 0 7 87 94 10,42 7 MEDARD GRBEC 0 1 76 77 8,54 8 FRANC LUKAN 1 4 69 74 8,20 9 JANEZ KOČIŠ 0 4 51 55 6,10 10 VIDA CELARC 0 4 51 55 6,10 11 RUDOLF TRTNIK 0 3 29 32 3,55 SKUPAJ 6 52 844 902 100,00 BLATNA BREZOVICA POŠTA PRED. 22.11.98 SKUPAJ % glasov skupaj glasovalo: 3 1 170 174 veljavne glasovnice: 3 1 161 165 neveljavne glasovnice: 0 0 9 9 1 BRANKO SKUBIC 2 1 141 144 15,11 2 MARJAN JERAJ 3 1 133 137 14,38 3 ROBERT GOSTIŠA 3 1 125 129 13,54 4 GREGORKA EDVARD 2 1 125 128 13,43 5 HLADNIK FRANČIŠEK 2 0 122 124 13,01 6 JOŽEF PLEŠKO 3 1 115 119 12,49 7 JOŽEF JERAJ 2 1 114 117 12,28 8 UMEK FRANC 2 1 52 55 5,77 SKUPAJ 19 7 927 953 100,00 VERD POŠTA PRED. 22.11.98 VOL.9 22.11.98 VOL.10 SKUPAJ % glasov skupaj glasovalo: 1 17 460 404 882 veljavne glasovnice: 1 17 416 387 821 neveljavne glasovnice: 0 0 44 17 61 1 NATAŠA OBLAK 1 11 233 245 490 11,89 2 HELENA PETRIČ 0 13 228 229 470 11,41 3 MARJAN RIHAR 0 10 196 229 435 10,56 4 HERMAN BOLE 1 11 229 148 389 9,44 5 ANTON FURLAN 1 12 179 190 382 9,27 6 IGOR NOVLJAN 1 13 228 120 362 8,79 7 JANKO VIDMAR 1 11 172 177 361 8,76 8 ANTON ŽITKO 1 8 159 180 348 8,45 9 JOŽEF NOVAK 0 10 137 170 317 7,69 10 FRANČIŠEK OGRIN 1 8 154 138 301 7,31 11 ANTON ŠPEC 0 4 99 162 265 6,43 SKUPAJ 7 111 2014 1988 4120 100.00 "VESELI DECEMBER" 1.12.-31.12.98 Na trgu za sodiščem bo v vseh decembrskih dneh prodajni živ žav na stojnicah. MIKLAVŽEV SEJEM 4. in 5. decembra - nastop čarovnika Alija - obisk Miklavža, v četrtek 5. decembra SMUČARSKI SEJEM 11. in 12.decembra v primeru slabega vremena 18. in 19. decembra - modna revija športnih oblačil - srečanje z mladimi športniki BOŽIČNO - NOVOLETNI SEJEM 22. in 23. decembra - nastop čarovnika Alija - predstava za otroke SILVESTROVANJE Z OGNJEMETOM 31. decembra - živa glasba, gostinska ponudba - žrebanje bogatih nagrad V ostalih dneh Veselega decembra bo še veliko zanimivega. Od predstavitev podjetij, z degustacijami, reklamnimi prodajami, nagradnimi igrami, do zanimivih srečanj z vrhniškimi športniki. Da bo program vedrejši, bodo poskrbeli razni glasbeniki s svojimi nastopi. Omenimo naj le koncert vrhniške skupine RACIJA in nastop IMPRO LIGE. O točnih terminih prireditev, ki so odvisne tudi od vremenskih razmer, vas bomo sproti obveščali preko radia Vrhnika in Notranjskega radia, ter pisnimi obvestili na panoju trga za sodiščem. PRIDRUŽITE SE NAM V VESELEM PRIČAKOVANJU TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA OBČINA VRHNIKA SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA V tajništvu občine pa je del volilne komisije preverjal če so volilni odbori delo dobto in vestno opravili ter če so prinesli vse s seboj. Občinska volilna komisija na Vrhniki, z nekaterimi predstavniki političnih strank, je nestrpno pričakovala prve podatke z volišč. Vabimo Vas na drugi krog volitev 6. decembra 1998, saj le tako lahko vplivate na svojo prihodnost rimo ta tFr6stor!tor! ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Vrhnika Kandidat za župana Jelko Orel Rojen 1948 na Stari Vrhniki. Po poklicu trgovski poslovodja. Direktor veleprodajnega in maloprodajnega podjetja OREL d.o.o. Več let sodeloval v občinskih organih, predsednikova! Krajevni skupnosti in deloval v različnih društvih, še posebej s športnega področja, kjer še vedno aktivno tekmujem. CE BOM IZVOLJEN SE BOM ZAVZEMAL ZA: v Cim hitreje dokončati gradnjo nove osnovne šole na Vrhniki in igrišč ob šoli na Logu ter pripraviti vse potrebno za pričetek izgradnje novega vrtca. Istočasno preveriti vse možnosti za uresničitev ideje o srednji šoli na Vrhniki; • Pospešeno urejanje infrastrukture: širitev con drobnega gospodarstva, pridobivanje novih gospodarskih dejavnosti in s tem novih delovnih mest, ekološko urejeno smetišče, izgradnjo biološkega dela centralne čistilne naprave ter ureditev prometa in obvozne ceste; • Dvig pomena organiziranosti krajevne skupnosti ter aktiviranje njihove pripravljenosti za delovanje tako, da bodo koristile svojim krajanom in s tem dvigovale tudi raven občine; • Inventuro vsega občinskega premoženja tako v naravi kot tudi v razvojni in tehnični dokumentaciji in ugotovitve uporabil pri iskanju racionalnih rešitev sedanjih problemov; • Zavzemal se bom za odprtje tega prostora z intenzivnim sodelovanjem pri nastajanju novih regij, saj Vrhnika kot že oblikovan in urbaniziran center lahko prevzame vodilno funkcijo v širšem prostoru; Povezano delovanje kulturnih, telesno-kulturnih in turističnih organizacij v občini in krajevnih skupnostih z namenom aktiviranja vseh razpoložljivih potencialov za popestritev kulturne in turistične ponudbe kraja; za urejenost krajev in okolice, za dobro počutje nas samih in naših gostov; • Drugačen pristop k reševanju krajevnih in občinskih problemov. Pri tem mislim predvsem na najboljše informiranje ter širše posvetovanje takov družbenem kot političnem življenju. Spoštovane volilke in volilci! Z Vašo pomočjo sem prišel daleč, do končnega uspeha pa potrebujem Vaš glas. m f ■ i mm/m \f n \s Vinko Tomsic SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR VRHNIKA SKD Kandidat za župana občine Vrhnika Slovenski krščanski demokrati na Vrhniki smo se na letošnje lokalne volitve pripravljali še posebej skrbno. Leta 1994 so nam volilci izkazali svojo veliko naklonjenost in zaupanje. Za župana je bil izvoljen naš kandidat gospod Vinko Tomšič, v občinskem svetu pa smo imeli kar tretjirfo od štiriindvajsetih svetnikov. Zato smo največjo skrb posvetili oblikovanju kandidatnih list. Poiskali smo ljudi, ki jim zaupamo in so že s svojim dosedanjim delom pokazali zavzetost za urejanje lokalnih zadev. Izid letošnjh volitev, ki so potekale v nedeljo, 12.11.1998, nas je prepričal, da smo imeli pri izbiri kandidatov srečno roko. Ponovno se je izkazalo, da volilci še vedno bolj cenijo dejanja kot besede. Rezultati glasovanja za občinske svetnike, so našo stranko uvrstili na prvo mesto v občini. V novem občinskem svetu bomo imeli tako šest svetnikov. To je sicer manj, kot v prejšnjem občinskem svetu, vendar smo glede na sedanjo razdelitev politične moči v Sloveniji, z izidom volitev zadovoljni. Tudi število glasov, ki jih je v prvem krogu volitev za župana prejel gospod Vinko Tomšič, nam pred drugim krogom vliva veliko optimizma. Iskreno se zahvaljujemo volilcem za izkazano zaupanje. Posebna zahvala pa velja vsem, ki so sprejeli povabilo in so soglašali z uvrstitmami na naše kandidatne liste. Ob tej priliki pa občane tudi ponovno vabimo na volišča. V nedeljo, 6. decembra 1998, bomo namreč v drugem krogu županskih volitev izbirali med dvema kandidatoma bodočega župana Občine Vrhnika. Veseli smo, da je bil naš kandidat gospod Vinko Tomšič že v prvem krogu deležen tako velike podpore volilcev, ki očitno znajo ceniti njegovo delo, pokončno držo in strpnost. Njegovo obljubo, da si bo tudi v primeru ponovne izvolitve prizadeval za enakomeren razvoj občine in za strpno sodelovanje med različno mislečimi, je potrebno vzeti resno. Da je človek dejanj in odprt za težave soljudi pa je gospod Vinko Tomšič dokazal že v preteklem mandatu. Tudi misel Antona Martina Slomška" LJUBITI SVOJE - SPOŠTOVATI DRUGO", ki si jo je naš kandidat izbral za svoje volilno geslo, s katerim želi nadaljevati zastavljeno delo s svojimi občani, v celoti razkriva njegovo širino. 00 SKD VRHNIKA Na glasovnici pod zaporedno številko (1. POSVET O SOŽITJU NA ZAHODNEM DELU BARJA Ali smo zato, da se krajinski park zaščiti? Dr. Peter Habič na predstavitvi svojega referata. Pred časom so župani ob barjanskih občin podpisali poseben sporazum, da se začenjajo postopki, ki bi pripeljali, da Barje postane krajinski park, seveda z vsemi zaščitnimi ukrepi. Možno je, da se vsi važnosti tega podpisa niso prav zavedali. Zato je prišla pobuda iz vrhniške občine, daje potrebno z akci-jami, idejami in posveti nadaljevati, vse v smislu sožitja in povezovanja ob barjanskih občin, predvsem tistih, ki jih življenje, gospodarstvo in kultura tega področja povezuje. Tako je bil v četrtek, 26. novembra v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki celodnevni posvet o Sožitju na zahodnem delu barja. Organizacijo posveta so prevzeli: Občina Vrhnika, Zveza kulturnih društev in Muzejsko društvo Vrhnika. Vloženo je bilo precej truda in časa, da se je izpeljal posvet, katerega so vodili župan Vinka Tomšič, dr. Peter Habič, dr. Hele- na Hren - Vencelj, Ljubo Mohorič in Nevenka Malavašič. Uvodne besede odnosno misli o posvetu je spregovoril župan Vinko Tomšič, ki je zaključil: "Ljubezen do domovine do rodne grude je sinonim za ljubezen do zemlje. Našim očancem nič tuje izražanje ljubezni do nečesa kar ljubimo, ker nam omogoča življenje. Prav ta odnos, imenovan ljubezen do zemlje, nas je pripeljal do opozorilnega razmišljanja. Posvetimo ponovno pozornost našemu barju in združimo vse vedenje in znanje o njem na POSVETU O SOŽITJU NA ZAHODNEM DELU BARJA. Želja vseh je, da bi čimveč sklepov s posveta doživelo svojo uresničitev." Predsednik Muzejskega društva Vrhnika dr. Peter Habič pa je spregovoril o organizacijskih podrobnostih posveta ter o sedanji pokrajinski podobi sožitja in življenja na barju. Nato so sledili številni referati, ki so osvetlili različne aktualnosti življenja, predvsem z mislijo: odpreti razpravo za dosego sožitja, se izjasniti o izhodiščih sodelovanja občin v zahodnem delu barja, ter pritegniti mesto Ljubljana k temu sožitju. Prijavljenih in zbranih je bilo 26 referatov, ki so zbrani v posebni publikaciji. Nastopilo pa jih je 24, nakar je sledila zanimiva razprava s številnimi vprašanji, idejami in mislimi. Več o zaključkih posveta ter o posameznih zanimivih referatih bomo pisali v.naslednji številki Našega časopisa. Naj povemo še to, daje bilo zanimanje za posvet zelo veliko. Sodelovalo je preko 100 obiskovalcev kot naprimer: številni predstavniki različnih ustanov, člani muzejskega društva Vrhnika, predstavniki ob barjanskih občin, nekaj živečih krajanov in kmetov z barja ter številni novinarji večjih časopisnih agencij. Zanimiva je bila tudi predstavitev dr. Petra Habiča, gonilna sila priprave posveta, o pogledu sožitja na Pokrajino - ljubljanske doline z barjem: Cilji sožitja: Gospodarsko bogata in kulturno privlačna pokrajina v soseščini slovenske prestolnice. Poslanstvo celostnega urejenega podeželja - ohranjanje kmetijskega prostora, - skladen razvoj vasi in mesta - zavarovanje naravnih znamenitosti - ohranjanje kulturno zgodovinskih vrednot - skrb za zdravo okolje, urejanje deponije in čiste vode - urejena prometna in druga infrastruktura - primerno zdravstveno in socialno varstvo - visoka izobrazbena raven - gospodarska razvitost - skladna rekreacijska in turistična privlačnost Poslanstvo kmetijstva - pridelava zdrave hrane - vzdrževanje kulturne krajine - ohranjanje naravnih vrednot -zrak, voda, tla, rastlinstvo in živalstvo Razvojni procesi v pokrajini - spreminjanje podeželja, gospodarske in socialne podobe - opuščanje kmetijstva - zanemarjanje hidromelioracijskih del - pozidava kmetijskih površin - širitev naselij ob prometnicah - širitev neagrarnih dejavnosti, obrti, industrije, prometa - staranje vasi in kmečkih domov - pritisk mesta na podeželje, zemljiška politika - počasna in neskladna prenova gospodarstva - spreminjanje demografske in posestne strukture Organizacija sožitja na Barju zahteva: - Sodelovanje družbenih dejavnikov na vseh ravneh - Opredelitev družbenih interesov in nasprotij - Oblikovanje strategije gospodarskega in socialnega sožitja - Določitev namembnosti prostora in njegovega urejanja - Usmerjanje prenove gospodarskih dejavnosti - Nadziranje posegov v prostor - Zmanjševanje obremenjenosti okolja - Varovanje naravne dediščine in posebnih ekotopov O posvetu bomo pisali zelo izčrpno v naslednjih številkah Našega časopisa, ker bi bilo škoda, da bi s kratkimi povzetki krnili vsebine razprave. Pogled na obiskovalce posveta o sožitju na zahodnem delu barja. Sveti Miklavž vas pričakuje v soboto, 5. decembra 1998, na Vrhniki! Iz cerkve Sv Lenarta se bo podal v spremstvu angelov in parkeljnov ob 18. uri preko sodnijskega trga na parkirišče pred Loko. Vsa darila - ne prevelika ter s čitljivo napisanim naslovom - zbira sveti Miklavž v Župnijskem uradu Sv. Pavla na Vrhniki. Tudi kakšnega pisemca najmlajših bo zelo vesel. S prisrčnimi pozdravi organizator OO SKD Vrhnika Pripis: v petek, 4. decembra bo sveti Miklavž dopoldne obiskal šolo s prilagojenim učnim programom v Podlipi, ob 14. uri pa v Domu upokojencev na Vrhniki. MLADI IN POLITIKA Ustanovitev mladega foruma ZLSD na Vrhniki Socialdemokratska stranka ne pozablja na soclalo V petek, 23.10.1998 seje na Vrhniki zgodil pomemben dogodek za vse mlade evropsko socialnih nazorov in levo-le-vosredinskc politične opcije naše občine; ustanovili smo KLUB MLADEGA FORUMA ZLSD VRHNIKA. Smo del mladega foruma ZLSD, ki je avtonomna mladinska politična organizacija in deluje znotraj (in zunaj) stranke Združene liste socialnih kandidatov. Naš klub združuje mlade ljudi občine Vrhnika in okolice in nismo klasičen podmladek stranke, ampak pomagamo uveljavljati interese vseh mladih ljudi, ki sprejmejo naš program in pravila, članstvo pa ni pogojeno s članstvom v stranki ZLSD (oz. obratno). Smo mladinska in hkrati politična organizacija, zato pripravljamo različne aktivnosti, tako družabne kot politične: razna družabna in izobraževalna srečanja, seminarji, tečaji, predavanja, poletni tabori, športna srečanja, koncerti, okrogle mize, razgovori z znanimi politiki, sodelovanje pri delu stranke, udeležba na seminarjih mednarodnih organizacij po Evropi, ipd.... VABIMO VSE SIMPATIZ-ERJE IN SOMIŠLJENIKE, DA SE NAM PRIDRUŽITE. Vse nadaljnje informacije lahko dobite na sedežu kluba M F Vrhnika na Cankarjevem trgu 8 (v prostorih stranke ZLSD v I. nadstropju). Uradne ure so vsako sredo med 17. in 18. uro. Pred lokalnimi volitvami, pa bomo svoje delo predstavili tudi v dneh 18., 19. in 20.11. (popoldne po 16. uri). Najdete nas pred PTC Loka na Vrhniki. Obenem pa k sodelovanju pozivamo tudi vse vrhniške mladinske organizacije in podmladke strank. Probleme vrhniške mladine bomo lažje rešili skupno in v tvornem sodelovanju. Mladi forum ZLSD je mladinska politična organizacija in gibanje, katerega prizadevanja so usmerjena v dosego socialne pravičnosti, enakih človekovih pravic in polne demokracije. Te cilje skušamo doseči tako s političnim delom kot z izvajanjem raznih izobraževalnih in družabnih aktivnosti.... .... Članice in člane Mladega foruma Združene liste smo prepričani, da je demokratični socializem tista svetovna ideja, katere polna uresničitev lahko zagotovi bistveno izboljšanje naših življenjskih in delovnih pogojev... Naše delovanje temelji na negovanju in razvijanju klasičnih vrednot evripske socialne demokracije in antifaši-stičnega gibanja, kot so svoboda, pravičnost in solidarnost. Boj za te vrednote dopolnjujemo s prizadevanji za pravno in socialno državo, gospodarski razvoj, uravnoteženz zaščito naravnega okolja, uveljavljanje enakopravnosti spolov ter mir povsod na svetu... V predvolilnem času so skušale stranke volivcem razkriti svoje programe in usmeritve. Reševanje socialnih problemov zaseda v programu Socialdemokratske stranke častno mesto. Pri predstavitvi tega programa je France Cukjati, dr. med. povedal stvari, ki jih je vredno zapisati: Pred kratkim je bila v ambulanti starejša, še zaposlena gospa. Utrujena, zgarana, brezvoljna, z vročino in kašljem. Po laboratoriju in slikanju pljuč je bila postavljena diagnoza: resna pljučnica. Terapija: antibiotik, strog počitek, kontrola čez en teden. "Ne bom doma. Če bom šla v bolniško, bom na cesti", je rekla in utrujeno zapustila ordinacijo. Da se razumemo! Ne toži se nam po socialističnih časih, ko smo bili - razen nekaterih političnih izbrancev - vsi enaki, vsi revni, brez ozira ali je šlo za lenuhe ali garače. Tudi danes še marsikdo uspešno izigrava socialne pravice in meče slabo luč na tiste, ki so se resnično znašli v stiski. Teh pa je vse več. Vse več je socialne stiske, skrite za kmečkimi ali stanovanjskimi zidovi. In Slovence je sram te stiske. Skrivajo jo. Včasih pa se ta stiska vendarle razgali v spovednici - ali ambulanti. Demokracija mora res omogočiti svoboden razcvet prid- BEVKE, ali nam je lahko vseeno? Vas Bevke se razpostrira na treh osamelcih imenovanih Kostanjevica, Brdo in Gradišče. Ti trije osa-melci v naravi izgledajo kot otočki, ki se dvigajo iz Barja in hkrati predstavljajo enkratne točke za razglede po okoliški barski ravnici. Sestavina treh osamelcev je nordijsko - retinjski dolomit, katerega v debelejših ali tanjših slojih prekriva ilovica. Barje samo pa v perspektivi predstavlja naravno in naravovarstveno oviro pri morebitni hoteni pozidavi v kateri koli smeri tudi, če postanejo kraji kot so Ljubljana, Vrhnika, Brezovica, Borovnica, Ig itd. eno samo velemesto. Zato bodo Bevke tudi v bodoče lep in privlačen kraj kamor bodo ljudje radi zahajali priložnostno ali kako drugače, da bi vsaj za trenutek pozabili na tegobe vsakdana. - Tukaj se nam prav gotovo ponuja priložnost, če uspemo razviti ustrezno infrastrukturo in opaziti je, da se tega čedalje več prebivalcev tudi zaveda. Lokacijsko so Bevke oddaljene od Ljubljane 16 km, od Vrhnike 6 km, od Drenovega Griča 2 km in od Loga 2,5 km. Cestni povezavi preko Loga z Ljubljano in preko Blatne Brezovice z Vrhniko sta v celoti asfaltirani, cesta v smeri proti Drenovem Griču pa je makadamska. Imamo avtobusno povezavo z Ljubljano, dve trgovini, dva bifeja in celo vrsto uspešnih posameznikov in podjetnikov iz različnih področij. Do Ljubljane - Viča je od tu mogoče priti z osebnim avtom že v trinajstih minutah. Tu je potrebno omeniti še medmestno avtobusno povezavo Ljubljana - Vrhnika, ki jo lahko koristite na postajah Drenovega Griča ali Loga. - Pojavlja se potreba po večjih vlaganjih v vaško cestno infrastrukturo - preplastitve. Najbližji uvoz na avtocesto v smeri proti Ljubljani je na Brezovici pri Paviljonu, proti primorski pa na Vrhniki. Kot je razvidno iz dokumentacije občine Brezovica, ki mi jo je prijazno odstopil župan g. Drago Stanovnik, pa se premika tudi v smeri še dodatnega uvoza na avtocesto in izvoza iz nje na relaciji Brezovica - Log, ki bosta še bistveno izboljšala pretok prometa tudi ob konicah. Kot sem izvedel na Ministrstvu za promet in zveze, je prometna študija že končana in se pripravlja sestanek vseh zainteresiranih občin v letošnjem letu. Izdelane so tudi že strokovne podlage kot izhodišča za lokacijski načrt bodočega uvoza oz. izvoza. - Potrebno bi bilo aktivno podpreti prizadevanja občine Brezovica na tem področju tudi preko KS Bevke in občine Vrhnika. Bevke štejejo danes preko 700 prebivalcev z veliko načrti, ki bi jih radi uresničili. Gradi se nov Gasilski dom, v katerem so, poleg prostorov za gasilce, predvideni še prostori za dva razreda vrtca, prostor za gasilski in naravovarstveni muzej, prostor za športno in kulturno društvo itd. %#SDS \ >y Občinski odbor Vrhnika Vsem številnim volilkam in volilcem, ki ste v nedeljo podprli kandidate SDS, se lepo zahvaljujemo. Prepričani smo, da bo vseh pet izvoljenih občinskih svetnikov, s svojim delom in prizadevanjem v občinskem svetu, opravičilo vaše ZAUPANJE. Občinski odbor SDS Vrhnika - Prizadevanja je potrebno nadaljevati in jih pripeljali do konca. Premika se na področju športnega parka za katerega smo v letošnjem letu uspeli zagotoviti zemljišče v kolikor to potrdi še svet občine Vrhnika - Na tem področju je prav gotovo potrebno nadaljevati aktivnosti saj rekreacijske površine tako velika vas nujno potrebuje. Kmetijstvo na Barju zaradi specifičnosti obdelovanja kmetijskih površin in drugih dejavnikov, vedno bolj postaja nekakšen drugi "hobi", ki tudi še nima prave umestitve v projektu Baje - krajinski park. - Tu mislim predvsem na vlogo kmetij na tem območju, ki bi jih zgoraj omenjeni projekt poleg omejitev, moral ponuditi tudi takšno ali drugačno tržno priložnost ali kakšno drugačno koristnost. - Vas Bevke se lahko vključi v projekt turistične ponudbe Ljubljanskega barja saj ima kaj ponuditi. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da se vse bolj dviga ekološka zavest ljudi in daje potreba in hotenje po celostni zaščiti Barja in ohranitvi naravnega okolja čedalje večja. Vse bolj se odkriva pomembna vloga Barja za zadrževanje vode za mesto Ljubljana, domovanje mnogih vrst ptic ter drugih živali, kot tudi rastlin tako značilnih za ta biser. - To pa vsekakor ne bo mogoče brez urejene kanalizacije! Idejni projekt zaprtega sistema kanalizacije in čistilno napravo iz leta 1990, bi moral doživeti popravke in dopolnitve do te mere, da se bo lahko določila faznost gradnje in bi se pričelo s pridobivanjem lokacijske in gradbene dokumentacije. Naj omenim, da je KS Bevke že dobila dve ponudbi za dopolnitev in dodelavo obstoječega idejnega projekta. Ureditev te problematike v Bevkah, bi prav gotovo pomenil izredni napredek pri varovanju voda, kakor tudi varovanju naravne in kulturne dediščine, kamor Bevke s svojo okolico prav gotovo sodijo. Obenem bi bila to močna vzpodbuda in izgled drugim KS, ki svoje odplake prav tako spuščajo v Barje, vrednoto katero bi radi zaščitili!!! Ne more nam biti vseeno. Zati-skanje oči pred problemi, problemov samih ne reši, ampak jih samo poveča! Raven bivanja, sobivanja in kulture ustvarjamo prav vsi, ki živimo v Bevkah ali izven njih. Prav nihče ni tukaj izvzet. Zato je prav, da nam je mar, kako bo z našim napredkom v bodoče. Kolesa razvoja ne moremo ustaviti ali celo zavrteti nazaj. Zato je naša dolžnost in pravica, da ga aktivno spremljamo, pri tem sodelujemo in na ta način tudi usmerjamo. Janko Skodlar nosti in podjetnosti. A medtem, ko nekatere "demokracije" skušajo narediti brez ozira na tiste, ki nimajo sposobnosti, poguma in osnovnega kapitala, pa ima socialdemokracija neprestano pred očmi tudi nemočne, revne in bolne. Podpiramo podjetniški uspeh, vendar ne na račun tistih, ki štejejo dneve do naslednje mizerne plače - če jo bodo sploh dobili. Zagovarjamo podjetniško svobodo, vendar ne na račun krivičnega odnosa do sočloveka. Cenimo iznajdljivost, sovražimo pa korupcijo in goljufijo. Smo za lastninske odnose s socialnim obrazom in ne za kapitalizem prejšnjega stoletja. Ob osamosvojitvi Slovenije smo imeli pred sabo nekoliko drugačne sanje, kot pa nam jih uresničuje sedanja vlada. Res je, da se v Ljubljani sprejemajo zakoni in da z Vrhnike lahko le nemočno opazujemo, kako ledeno hladno so preglasovane tudi najboljše pobude socialdemokratske stranke. Pa kljub temu lahko občinska politika mnoge stvari dopolni ali osiromaši, izboljša ali poslabša, počloveči ali razčloveči. Samo en primer, ki sem ga videl v manjšem kraju na jugu Bavarske, ki po velikosti ustreza Vrhniki. Tudi tam imajo socialne probleme, tudi tam so po odročnih kmetijah in stanovanjskih blokih skriti osamljeni, bolni in betežni. Tudi tam imajo patronažno službo, ki tudi tam ne more opravljati vsakodnevnih obiskov, bolniku pospravljati stanovanja, prinašati topel obrok, nakupovati v trgovini itd. Imajo pa (v sodelovanju občine in župnije) odločno organizirano karitativno službo prostovoljcev, ki ji občina zagotavlja le tri rabljene avtomobile in pisarniško pomoč. Kar je, priznajte, za občino drobiž, malenkost. Ni pa malenkost za bolnika, ki mu vsakodnevni obisk pomeni življenje. Ali je prav, da vrhniška občina s samoprispevkov ožema svoje poslušne državljane, samo za to, da zgradi "nadstandadno" šolo - na stotine miljonov tolarjev za "nekaj posebnega"? Kaj nam koristi, da bodo otroci namesto v povsem navadno in solidno šolo hodili med "marmorne zidove" in "pozlačene lustre", če pa bo marsikateri od njih živel z družino, ki ni več družina, v prostorih, ki niso podobni stanovanju in se družil z vrstniki, ki sta jim pivo in trava najvišja vrednota. Kdo od vas razmetava težko prislužen denar po cestah? Če moramo mi trikrat premisliti, kaj bomo s svojimi skromnimi sredstvi počeli, zahtevamo tudi od občine, da bo presneto premislila, kaj početi z "našimi" sredstvi. Nekateri pač mislijo, da so za mladostnika storili vse, če so ga iztrgali iz družine, ga preobremenili z učnim programom, mu sezidali lepo šolo in disko klub s šankom ter mu priskrbeli sterilne igle - da ob drogiranju ne bi slučajno prišlo do AIDSa. Mi mislimo drugače! Mi ne obračamo lestvice vrednot na glavo! Predno bomo mrtve zidove oblagali z marmorjem, bomo najprej skušali porušiti zidove med ljudmi. Tako malo občinskih sredstev in napora je potrebno, da se izboljšajo socialne razmere, organizirano razširi karitativno delo in razvije možnost zdravega mladostnega okolja, od športnih, planinskih in kulturnih društev pa do vero-učnih in skavtskih skupin. Škodo, ki jo dela sedanja politika, želimo na Vrhniki -bilo bi preveč oholo, če bi rekli "preprečiti" - želimo ublažiti. Potrebna je le volja, politična volja, pravi ljudje na oblasti! Spoštovani UDS Vrhničani! C Liberalna demokracija Slovenije S svojo kandidaturo za župana Občine Vrhnika sem želel vnesti na Vrhniko nove pristope in ustvariti pogoje in sredstva za gospodarsko rast na Vrhniki, kot predpogoj za razvoj in izvedbo vseh investicij, ki čakajo občino v prihodnosti. Sedaj je pred vami drugi krog za izvolitev župana in s tem je možnost za spremembe in nove pristope še vedno odprta. Vsem občankam in občanom Vrhnike, ki so mojo kandidaturo podprli tudi na volišču, se iskreno zahvaljujem za njihov glas. Tomo Grom SLS Slovenska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka -podružnica Vrhnika, se zahvaljuje svojim zvestim volivcem za izkazano zaupanje. Ne bomo vas razočarali. Upravni odbor podružnice SLS Vrhnika Krajevna skupnost Bevke Člani sveta KS Bevke se zahvaljujemo za zaupanje, ki ste ga izkazali novoizvoljenenmu svetu KS Bevke na volitvah. Istočasno pa vas že na začetku mandata prosimo, da tudi sami sodelujete pri delu v krajevni skupnosti. Veliko je nalog - izzivov za bodoče delo. Še v letošnjem letu je potrebno pripraviti plan prioritete za leto 1999. Zavedamo se, da so želje in potrebe v kraju velike, finančne možnosti pa majhne. Res je veliko odvisno od denarja, ne pa vse. Kjer ni denarja, veliko šteje tudi dobra volja in delo. Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi uspeli. Sami bomo veseli tudi najmanjših pridobitev in vsakakršnega sodelovanja. Ob tej priliki bi se radi zahvalili tudi vsem članom Sveta KS Bevke za opravljeno delo v preteklem mandatu, kakor tudi Svetu občine Vrhnika, Občinski upravi in županu Vinku Tomšiču za opravljeno delo in za strokovno in finančno pomoč. Najlepša hvala. SVET KS BEVKE KUD Ligojna Tudi letos uprizoritev živih jaslic na prostem. Vaščani in vaščanke velike in Male Li-gojne se v teh dneh s polnim zagonom pripravljajo na uprizoritev živih jaslic na prostem. Letos jih bodo uprizarjali že tretjič zapored, kot lani pa bo tudi letos mesto uprizoritve majhen kamnolom Peski v Mali Ligojni. Predsednik kulturno-umetniškega društva Martin Novak, kije nosilec projekta, pravi, da so v preteklih tednih še izboljšali prizorišče, do kamnoloma napeljali elektriko, sedaj pa zbirajo drva za pastirske ognje. Uprizoritev živih jaslic si bo mogoče ogledati 25., 26., 27. in 30. decembra ter 2., 3. in 6. januarja 1999. Natančneje o tem si preberite še v naslednji številki Našega časopisa. NM "ZAKON NA OTROCI IN TELEVIZIJA ČAKANJU" Pod tem naslovom smo lahko prebrali novinarski zapis o zastoju odločanja o investiciji Termoelektrarna Trbovlje (TET3) zaradi vložene zahteve po razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma o nameravani gradnji, ki smo ga vložili poslanci SKD, SDS in SLS. Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za gradnjo TET3 je leta 1996 vložil poslanec ZLSD Miran Potrč, razprava se je ustavila prvič lanski december zaradi zahteve po referendumski odločitvi o taki naložbi. Afero, ki je sledila, je sprožil poslanec, ko je osebne podatke podpisnikov zahteve za referendum po faksu takoj poslal v trboveljsko termoelektrarno in s tem kršil zakon o varovanju osebnih podatkov. Sledile so različne oblike groženj in izsiljevanj. Druga obravnava predloga zakona je bila septembra letos. Za kakšno investicijo pravzaprav gre? Kar nekaj pomembnih razlogov nakazuje, da ima ta investicija elemente investicijske prevare. Investicija, ki naj bi jo parlament podprl, je investicija brez sprejetega investicijskega programa, brez znanih izhodišč za sofinanciranje in kreditna poroštva. Predlog zakona prepušča to ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ki pa se lahko odloči tudi za drugačen investicijski program. Zakon se tako sprejema predhodno, na "zalogo", kar se do sedaj še ni zgodilo. Četudi bi bili zagotovljeni vsi elementi tehnične, finančne in ekološke narave, event. sofinanciranje iz proračuna in kreditna poroštva, je taka investicija, če ni znan odgovoren investitor in nosilec končne investicijske odločitve, investicija, ki nujno vzboja pomisleke. Javno podjetje Termoelektrarna Trbovlje je lahko le pooblaščeni izvajalec, edini lastnik podjetja je država. Ta preko Vlade RS izvršuje ustanoviteljske pravice. Za investicijsko odločitev in realizacijo je torej govorna vlada. Pobudo za urejanje kre-ditno-poroštvenega dela finančne konstrukcije izgradnje TET3 je prevzel poslanec ZLSD. Ocenil je (ne Vlada), da se ta investicija ne izide v okviru normalnih investicijskih aktivnosti vlade. Pobuda seje začela in prešla že dve fazi odločanja v DZ medtem, ko investicijski program še ni dokončan, ne podpisan, ne sprejet. Odgovornost za kvaliteto odločitve, ki je sicer v pristojnosti Vlade RS, bi se na ta način, v tretji obravnavi predloga zakona, prenesla na Državni zbor (DZ). Odločitev DZ se lahko kasneje, brez osebne odgovornosti poslanca Potrča, izrablja za napačne investicijske operativne korake vlade, njenih ministrov in javnega podjetja. Tako se bo s predlaganim zakonom skozi stranska vrata "spre- jela" investicijska odločitev, ki se ji Vlada, ki upravlja z državnim premoženjem in po redni poti sprejema in-vesticijke odločitve, sicer izogiba. Račun za take ma-hinacije bomo plačali vsi. Predračunska vrednost za TET3 je po osnutku investicijskega programa, ki je bil dostavljen v DZ, 490 milijonov DEM, zakonski predlog navaja za 26% večjo vrednost, torej 577 milijonov DEM. Pri tem pa je izpadla med prvo in drugo obravnavo zakona garancija za ceno. Za 87 milijonov DEM povečana cena pomeni, da se v ceni skrivajo tudi zatečene dolgoročne in kratkoročne obveznosti JP Termoelektrarne Trbovlje do TET2, oziroma, da se z izgradnjo TET3 sanira tudi deficit pri poslovanju TET2, ki naj bi se zaprla 2004. V investiciji so skriti še drugi dodatni stroški izgradnje in obratovanja TET3, ki jih je osnutek investicijskega programa izpustil ali zanje ni zagotovil garancij ali so te pomankljive. Ocene so subjektivne, kritični parametri niso opredeljeni. Napačna ocena bodoče cene električne energije lahko pomeni povečanje cene tudi do 25%. Izpuščen je davek na dodano vrednost, "prispevki" in "drugo" so obračunani za 22 let po današnji vrednosti. Izpuščeni so stroški rušenja in sanacije TET2, komunalni prispevek, ki v normalnih okoliščinah predstavlja 10% vrednosti investicije, izpuščen prispevek za uporabo stavbnega zemljišča za povečane kapacitete TET3 ter predpisane dajatve za obremenjevanje okolja (vode, tal, zraka), za ustvarjene odpadke, nadomestila za vrednost nepremičnin na račun zmanjšane kakovosti bivalnega okolja okoličanov, povračila za izkoriščanje naravnih dobrin (premoga), pozabljeni so upo-ravičenci do teh prispevkov, država in najmanj dva občinska proračuna, kot tudi eksterni stroški (gradnja močnejšega daljnovoda). Vse navedeno lahko prispeva h končni ceni za KVVh od 17 do 35%, ki jo bo treba plačevati do kraja obratovanja TET3. Poleg sredstev iz proračuna so potrebni za tako investicijo še krediti in lastna sredstva J P Termoelektrarne Trbovlje. To podjetje lastnih sredstev nima in že sedaj ni sposobno odplačevati kreditov ob vsakoletni izgubi in dolgovih. Torej se tudi to breme prenaša na Vlado, oz. proračun. Ta sredstva se lahko zagotovijo le tako, da se z zakonom določi bodočo ceno elek- trike. Pri predvidenem roku vključitve Slovenije v EU v naslednjih 5 do 6 letih pa je vprašanje ali bo taka cena vzdržala. Že zelo grobe kalkulacije kažejo, da bo cena za kWh zelo velika, k ceni pa je treba prišteti še stroške administracije, ki znesejo 8 SIT/kWh, kar vse skupaj nanese v povprečju cca. 80% presežek nad sedanjo tržno ceno elektrike. Bati se je, da bo v trenutku, ko stalne obratovalne podpore ne bo več, ali ko bodo z vključitvijo Slovenije v EU začele veljati zahteve Ki-otskega protokola, delovanje TET3 prenehalo, v izgubo bo šel tudi še nea-motrizirani del proračunske investicijske podpore 550 milijonov SIT. Predlagatelj in investitor ne moreta za 2o let naprej garantirati cene, kot jih pre-divideva osnutek inveticij-skega programa, kot ne davčnih, komunalnih in okol jskih "odpustkov", presoje vpliva na okolje. Prav tako tudi ne, da ne bo Slovenija prisiljena po med-narodnjh pogodbah ukiniti TET3. Življenska doba take termoelektrarne je približno 30 let in tveganost investicije je prevelika, da bi smeli ignorirati navedena dejstva. Kadar investitor namensko ali zaradi malomarnosti zamolči tako pomembna dejstva, je ali slab investitor, ki se z vidika odgovornosti skriva za DZ, ali pa je to investicijska prevara, od katere bo imela koristi le investicijska dejavnost za časa potekajoče investicije. Pretehtati je potrebno tudi ekonomsko upravičenost TET3. Zaradi energetsko slabega in predragega trboveljskega premoga, bo cena električne energije draga in ne bo zdržala niti znotraj slovenske "košarice cen", v Evropi pa tega sploh ni. Torej tudi delovna mesta rudarjev niso zagarantirana. Sama investicija bo prinesla malo novih delovnih mest in 25% teh je na mestih, kjer se odlaga odpadni material, sadra. Za gospodarno ne moremo šteti niti samo izgradnjo, ker jo bodo izvajali pretežno tujci, špektiliranje o zaslužku ozkega kroga ljudi pa ni opravičilo za naložbo. Je interes tistih, ki bi gradili in tistih, ki bi posojali denar. Ob vsem tem pa TET2 še ni dokončno iztrošena. Bistveni element prestrukturiranja v energetiki je tržno samofinanciranje, ne financiranje iz proračuna. Če pa to počnemo na tak načinje TET3 samo še ena izmed "političnih tovarn". In ve se čigava! Dr. Helena Hren Vencelj Teden otroka, ki se je začel z mednarodnim dnevom otroka (5. oktober), je za nami. Za nami so tudi živahne prireditve, ki so v tem tednu obogatile in popestrile vsakdanjik naših najmlajših in njihovih staršev. Osrednja tema tega tedna je bila Otroci in mediji. Ste kaj razmišljalLv tem tednu (in nasploh), koliko časa preživi pred televizijskim ekranom vaš otrok in kako to vpliva na njegovo doživljanje vsakdanjosti? Se vam ne zdi zanimivo, daje televizija v naših domovih že dolgo nekaj samoumevnega (kot npr. jedilna miza ali hladilnik), pa vendar smo po vseh teh letih danes do nje še vedno nezauplijivi ali vsaj polni negotovosti? Ste kdaj razmišljali, kako pomembno vlogo si je pri- dobil ta magični zaslon pri oblikovanju javnega mnenja in kako hitro je spodrinil druge oblike komuniciranja? Je televizijski program za otroke res strup, prepoln nasilja, reklam in malo vrednih oddaj? Je televizija v prenekaterem našem domu res diktator, ki se mu prepuščamo z otroki vred? Televizije ne moremo odpraviti, tako kot ne časopisev in bulvarskega tiska. Z njo moramo živeti. A kako? Poznam družine, kjer so televizijo preprosto odstranili in otroci rastejo brez večerne risanke. Po mnenju psihologov bi si morali straši prizadevati za aktiven odnos do programa, tako pri sebi kot pri otrocih. Aktivno gledanje pomeni, da otroke vzgajamo k izbiranju: TV naj se naučijo gledati, ne pa da se prilagajajo k njenemu ritmu. TV ne bi smela motiti življenja v družini in določati njenega načina življenja. Otroci ne bi smeli prižgati TV in se prepustiti tistemu, kar na programu pač je. Zal pa se po pripovedovanju otrok in mladostnikov ravno to dogaja najpogosteje. Vendar pa televizija ni le nekaj negativnega... Otroci, ki gledajo TV zmerno in preudarno (omejen čas, ustrezne oddaje, družba staršev,...), bodo z ustreznim programom dobili spodbudo za lastno dejavnost. Dobra otroška oddaja lahko otroka, npr,, napelje k poslušanju novih iger ali morda k obisku muzeja, razstave,... Poleg pridobitve določenih informacij in znanja ob gledanju dokumentarnih, informativnih, znanstvenih oddajah pa televizijske oddaje posredujejo otroku tudi socialno znanje. Otroku lahko približajo ljudi različnih pogledov, kultur, ras,... V primerjavi z branjem knjig ali poslušanjem avdio kaset spremljajo TV oddaje pri otrocih mnogo izrazitejša čustvena doživetja. Soočajo se z občutji, kijih v vsakdanjem življenju ne srečujejo - in to ne le ob grozljivkah in pretresljivih posnetkih v Dnevniku. In zakaj je kljub vsemu treba vseeno opozoriti na vse večjo zasvojenost s televizijo, neprimerno izbranimi kinopredsta-vami, pred neustreznimi izrazi, kijih otroci zasledijo v nadaljevankah, filmih,...? Včasih so bile otrokove izkušnje s knjigo, televizijo, filmom in drugimi mediji med seboj ločene, izolirane druga od druge. Danes pa izolacije ni več in otrokov svet je vse bolj prepleten z različnimi mediji. Otroci gledajo risanke, berejo knjige, gledajo nadaljevanke in filme z enakim naslovom, zbirajo posterje, kupujejo zvezke, nosijo oblačila in predmete, označene z »junaki« iz risanke ali filma. Prav pojavi, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, kažejo, da televizija začne negativno delovati tedaj, ko postane poraba poplave slik z ekrana vsakdanja navada. Zavedati se moramo, da zunanji svet (zlasti v zgodnjem otroštvu) močneje vpliva na otroka in njegovo poznejše doživljanje sveta. Kar otrok vidi in doživi, postane njegova kretnja, njegova drža, njegov značaj. Zato naj starši ponudijo otroku tista doživetja, ki imajo neposredno živo in življenjsko vsebino, kot so dogodki v živi naravi in preprosto, ustvarjalno dejavnost, v kateri bo otrok lahko izrazil samega sebe. Naj po vsem tem kar vsi po vrsti nehamo prebirati časopise, poslušati radijske novice in gledati televizijo? Nikakor! Stremeli naj bi k temu, da bi o njih premišljevali in jih skušali OSMISLITI. Kajti tudi nasilje v slabi novici lahko opravi plemenito poslanstvo: nas PREBUDI, odpre naša srca za sočutje in pomoč trpečim. Nas sili k premisleku o naših osebnih ravnanjih in o odnosih v naši okolici, s katerimi se srečujemo. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in jim pojasnimo, zakaj jim nekaterih oddaj ne dovolimo gledati. Pojasnimo jim, zakaj je ždenje pred TV sprejemnikom pozno v noč škodljivo. Opozarjajmo jih, da s pretirano gledanostjo televizije ugašata njihova kreativnost in veselje do lastne aktivnosti. Tako se bodo naši otroci začeli zavedati človeških razmerij, življenja v prijetnih odnosih do sebe in drugih. Mediji jih tako ne bodo mogli zastrupljati, kaj šele zasvojiti. Postali bodo nedostopni za polastitev. Njihove notranje baterije bodo polne in njihovo življenje bo drugačno. SMISLI, KI JIH BODO DRUGI OZNANJALI ZUNAJ OTROKA, NE BODO DEL NJEGOVE POTI IN BODO ZATO ZANJ BREZ POMENA. Lidija OŠTIR NA VRHNIKI ZOPET ODPRTA GRADBIŠČA Ureditev dela Tržaške ceste Pred nedavnim so vrhniško Tržaško cesto "napadli" gradbeni stroji in težki tovornjaki. Promet seje upočasnil in zopet so deževale kritike, kaj se pa spet grejo? Naj povemo, da se nadaljuje izgradnja začetega projekta iz leta 1996, ko seje semaforiziralo in uredilo križišče z Cesto 6. maja ter delno preuredila Tržaška cesta do Cankarjevega doma na Vrhniki. Začetki projekta napoveduje ureditev voznih pasov, parkirišč, kolesarske steze, peščevih površin in javne razsvetljave od Doma KS na Vrhniki do križišča pri Črnem orlu. Dela izvaja Cestno podjetje Ljubljana, pod nadzorom Direkcije RS za ceste. Direkcija bo tudi skupaj z občino Vrhnika financirala izgradnjo nadaljevanja projekta. Dela pa naj bi bil zaključena v prvem polletju leta 1999. Tako bo na Vrhniki ostal še en del za ureditev cestišča - del Tržaške ceste do IUV Vrhnika. Ta dela naj bi se pričela izvajati konec leta 1999, s tem pa bi bil zaključen še celoten projekt ureditve "mestne" ceste - ulice na Vrhniki. S.S. Še en semafor na Vrhniki Glede na povečanje prometa skozi Vrhniko in nato na priključek avtoceste ter seveda obratno, je bilo v začetku leta zaprošeno Direkcijo RS za ceste, da bi se čimhitreje postavil semafor na križišču priključka na avtocesto. Na obojestranski zadovoljstvo je bila prošnja hitro uresničena in prav pred kratkim so se pričela dela za postavitev semaforja. Projekt postavitve celotne semaforske naprave na križišče priključka avtoceste na staro magistralko izvaja ISKRA - SISTEMI, kateri bo zaključen že v letošnjem letu. Investicijo pa bo pokrila Direkcija RS za ceste. S.S. RAZGLAS Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95) občinska volilna komisija občine Horjul objavlja SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA V OBČINI HORJUL 1. Daniel FORTUNA, rojen 21.7.1950 Zaklanec 41, Horjul Poklic: magister ekonomije; Delo, ki ga opravlja: direktor Predlagatelj: Zbor volivcev Predsednik Občinske volilne komisije: Vladimir Simič l.r. RAZGLAS Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/ 93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95) občinska volilna komisija občine Horjul objavlja SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA V OBČINI HORJUL Volilna enota št. 1 Enota obsega naselja: Horjul, Ljubgojna Voli se 3 člane. 1. Marjan LEŠNJAK, roj. 22.11.1968, Horjul 43, Horjul, poklic: elektrotehnik, delo: pismonoša, predlagatelj: SDS - Socialdemokratska stranka Slovenije 2. Valentin GABROVŠEK, roj. 28.2.1943, Horjul 174, Horjul, poklic: radiomehanik, delo: delovodja posebne montaže, predlagatelj: SKD - Slovenski krščanski demokrati 3. Anton HROVAT, roj. 5.1.1952, Ljubgojna 13a, Horjul, poklic: stojni tehnik, delo: voznik, predlagatelj: SDS - Socialdemokratska stranka Slovenije 4. Tadej MUHA, roj. 23.1.1974, Horjul 58, Horjul, poklic: elektrotehnik elektronik, delo: direktor izobraževalnega centra, predlagatelj: Aleksander Čepon in skupina volivcev 5. Iva PREBIL, roj. 10.10.1952, Horjul 173, Horjul, poklic: geodetski tehnik, delo: projektant -sodelavec, predlagatelj: Stanko Kavčič in skupina volivcev 6. Matko ZDEŠAR, roj. 13.7.1940, Horjul 51, Horjul, poklic: ekonomist, delo: vodja zunanje trgovine, predlagatelj: Stanko Kavčič in skupina volivcev 7. Ivan ROŽNIK, roj. 14.12.1945, Horjul 119, Horjul, poklic: avtomehanik, delo: zavod za zap., predlagatelj: Zbor volivcev 8. Marko KONČAN, roj. 4.3.1963, Ljubgojna 33, Horjul, poklic: elektromehanik, delo: s.p., predlagatelj: Zbor volivcev 9. Marija SEČNIK, roj. 20.2.1944, Horjul 137, Horjul, poklic: ekonomski tehnik, delo: tajnica KS, predlagatelj: Zbor volivcev 10. Igor Juri KONČAN, roj. 30.1.1972, Ljubgojna 5, Horjul, poklic: elektronik - elektrikar, delo: radi-estezist, bioenergetik, predlagatelj: Stanko Kavčič in skupina volivcev 11. Andrej TRČEK, roj. 7.10.1950, Horjul 119a, Horjul, poklic: tiskarski tehnik, delo: programer na stroju, predlagatelj: SKD - Slovenski krščanski demokrati 12. Tomaž GABROVŠEK, roj. 29.12.1972, Horjul 125, Horjul, poklic: strojni tehnik, delo: orodjar, predlagatelj: SKD - Slovenski krščanski demokrati 13. Anton ZDEŠAR, roj. 22.3.1962, Horjul 118, Horjul, poklic: kmetovalec, delo: kmet, predlagatelj: SLS- Slovenska ljudska stranka Volilna enota št. 2 Enota obsega naselja: Koreno nad Horjulom Voli se 1 član. 1. Jože MAROLT, roj. 9.4.1956, Koreno 12, Horjul, poklic: delavec, delo: perutninar, predlagatelj: SLS- Slovenska ljudska stranka Volilna enota št. 3 Enota obsega naselja: Lesno Brdo-del Voli se 1 član. 1. Bernard ZDEŠAR, roj. 11.8.1965, Lesno Brdo 11, Horjul, poklic: gozdarski tehnik, delo: s.p. zidar - fasader, predlagatelj: SLS- Slovenska ljudska stranka 2. Andrej POTREBUJEŠ, roj. 1.2.1960, Lesno Brdo 4a, Horjul, poklic: orodjar, delo: s.p., predlagatelj: Zbor volivcev Volilna enota št. 4 Enota obsega naselja: Podolnica Voli se 1 član. . 1. Franc VERBIČ, roj. 7.2.1954, Podolnica 44, Horjul, poklic: elektromehanik, delo: avtoelektri-čar, predlagatelj: SKD - Slovenski krščanski demokrati 2. Stanislav ŽVOKELJ, roj. 15.11.1954, Podolnica 53, Horjul, poklic: elektromonter, delo: elek-tromonter, predlagatelj: SLS- Slovenska ljudska stranka Volilna enota št. 5 Enota obsega naselja: Samotorica Voli se 1 član. 1. Anton SEČNIK, roj. 27.11.1969, Samotorica 10, Horjul, poklic: avtoličar, delo: avtoličar, predlagatelj: SKD - Slovenski krščanski demokrati 2. Anton GERJOLJ, roj. 11.5.1963, Samotorica 4, Horjul, poklic: ključavničar, delo: kmetovalec, predlagatelj: SLS- Slovenska ljudska stranka Volilna enota št. 6 Enota obsega naselja: Vrzdenec Voli se 2 člana. 1. Darja PETROVČIČ, roj. 16.2.1972, Vrzdenec 28, Horjul, poklic: ekonomsko komercialni tehnik, delo: bančni uslužbenec, predlagatelj: Zbor volivcev 2. Helena ROZMAN PIŠEK, roj. 3.2.1951, Vrzdenec 140, Horjul, poklic: predmetni učitelj, delo: predmetni učitelj mat. fiz., predlagatelj: SLS-Slovenska ljudska stranka 3. Aleš VRHOVEC, roj. 15.7.1958, Vrzdenec llb, Horjul, poklic: dipl. ing. elektrotehnike, delo: s.p., predlagatelj: Zbor volivcev Volilna enota št. 7 Enota obsega naselja: Zaklanec Voli se 1 član. 1. Ivan ZDEŠAR, roj. 22.9.1946, Zaklanec 14, Horjul, poklic: šofer, delo: s.p. šofer, predlagatelj: SLS- Slovenska ljudska stranka 2. Marko KERSMANEC, roj. 22.5.1977, Zaklanec 22, Horjul, poklic: študent, delo: študent na višji šoli za zdravstvo, predlagatelj: SKD - Slovenski krščanski demokrati Volilna enota št. 8 Enota obsega naselja: Žažar Voli se 1 član. 1. Franci TRČEK, roj. 28.6.1962, Žažar 22, Horjul, poklic: gimnazijski maturant, delo: mlekar, predlagatelj: SKD - Slovenski krščanski demokrati 2. Anton MALOVRH, roj. 18.1.1958, Žažar 14, Horjul, poklic: strojnik TGM, delo: mlečni kontrolor, predlagatelj: SLS- Slovenska ljudska stranka Predsednik Občinske volilne komisije: Vladimir Simič l.r. PRVE VOLITVE V NOVI OBČINI HORJUL V nedeljo 20. decembra 1998 bomo v Občini Horjul volili župana in 11 članov občinskega sveta. Predčasne volitve: Predčasne volitve za volivce, ki se volitev ne morejo udeležiti 20. decembra, bodo v četrtek 17. dec. od 9. do 17. ure na sedežu Krajevne skupnosti v Horjulu. Glasovanje po pošti: Volivci, ki služijo vojaški rok, oskrbovanci domov za starejše, volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti. Svojo željo naj sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje do 13. dec. 1998. Glasovanje na domu: Volivci, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli zglasi-ti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo vpričo volilnega odbora na svojem domu. To naj sporočijo Občinski volilni komisiji do 17. dec. 1998. Glasovanje na voliščih: Občinska volilna komisija je v Občini Horjul določila 6 volišč. Glasovanje po potekalo v nedeljo 20. decembra 1998 od 7. do 19. ure. Volili bomo na sledečih voliščih: kraj volišča: OŠ Horjul OŠ Horjul Gasilski dom Podolnica Gasilski dom Vrzdenec Gasilski dom Zaklanec OŠ Žažar Kako bomo volili? volilno območje: Horjul, Ljubgojna Koreno nad Horjulom, Samotorica Podolnica, Lesno Brdo-del Vrzdenec Zaklanec Žažar Vsak volivec bo prejel dve glasovnici. Eno za župana, ki bo enaka v vseh volilnih enotah, drugo za občinski svet, na kateri bodo napisana imena kandidatov, kot so v razglasu. Obkrožili bomo številko pred kandidatom, za katerega želimo glasovati. V Horjulu bomo za občinski svet volili 3 kandidate. (Obkrožimo eno, dve ali največ tri številke. Glasovnica bo neveljavna, če bodo obkrožene več kot tri številke.) Na Vrzdencu bomo volili 2 kandidata. (Obkrožimo eno ali največ dve številki. Glasovnica bo neveljavna, če bosta obkroženi več kot dve številki.) V vseh ostalih volilnih enotah bomo volili 1 kandidata. (Obkrožimo največ eno številko. Glasovnica bo neveljavna, če bo obkrožena več kot ena številka.) Izvedba volitev: Volitve za župana in občinski svet vodi Občinska volilna komisija Občine Horjul, s sedežem v Horjulu 57, tel. 749-146. Glasovanje na posameznih voliščih vodijo volilni odbori. Na omenjeno komisijo lahko naslavljate morebitna vprašanja, nejasnosti ali pripombe v zvezi z izvedbo volitev. Tajnik OVK Občine Horjul: Mirni Sečnik Z VAMI: DANES, JUTRI, VSAK DAN - VAŠI NEODVISNI KANDIDATI Ob rojstvu nove občine Horjul smo se odločili, da tudi mi kandidiramo na volitvah /a občinske svetnike. Za to smo se odločili, ker smo prepričani, da s svojim delom lahko veliko prispevamo k razvoju v našem okolju, zaradi strankarske neobremenjenosti pa lahko delujemo povsem v skladu s svojim prepričanjem. Dovolj dobro nas poznate, da se nam ni treba posebej predstavljati. Na območju horjulske občine in tudi širše smo znani predvsem po svoji vpetosti v življenje na področju kulturnih dejavnosti, saj se le redko kateri dogodek odvije brez našega sodelovanja, običajno celo glavnega bremena organizacije. Upamo si trditi, da smo tukaj v preteklih letih premaknili precejšen kamen pri prepoznavanju Horjula in njegove okolice, še vedno pa nas čaka veliko dela. Najbrž nam verjamete, da bomo zaradi svoje zagreto-sti pri tem vztrajali še naprej. A če bi bilo to edino področje, Iger se čutimo dolžni in sposobni narediti nekaj več, se za kandidaturo ne bi odločili. Zelo blizu nam je tudi področje šolstva in športa. Tudi tu moramo premakniti še marsikaj.... Svoje mesto v občinskem svetu pa vidimo tudi zato, ker nad sabo nimamo političnih botrov. Zato nam ob vsaki odločitvi ne bo treba razmišljati o tem, kakšna bo ocena našega ravnanja v strankarskih odborih, ampak bomo odgovorni le svojim volivcem, to je Vam, sokrajanom. Najboljša pot, ki jo tako lahko uberemo, je ta, da delamo po svoji vesti in da prisluhnemo problemom, ki so tukaj, med nami. Da se torej ne gremo politike, ampak skušamo reševati naše skupne probleme. Da pri tem znamo prisluhniti tudi in predvsem potrebam malega človeka, ki ga mlini današnje politike ne slišijo. Zato v primeru izvolitve svojega dela ne bomo zastavili po okusu najvplivnejših, čeprav bomo s tem zavestno izgubili nekaj sicer zagotovljenih volilnih glasov. Ne, ni nam do tega. Reševali bomo tudi materialne potrebe v našem okolju, a pri tem bomo predvsem sodelovali z drugimi, skušali dogovorjene projekte približati potrebam ljudi in iskati mostove med zelo verjetnimi nasprotnimi tabori. Svoje delo pa bomo osredotočili predvsem na višjo kakovost življenja ljudi v našem okolju, ki ni toliko v materialnih dobrinah kot v medsebojnih odnosih, v duhovnih vrednotah, v medsebojnem razumevanju in pomoči. Čeprav kandidiramo v volilni enoti Horjul, bomo s svojim delom verjetno dobili vsaj enako simpatizerjev med prebivalci okoliških zaselkov. Ti imajo marsikdaj precej drugačne potrebe od nas, ki živimo v strnjenih naseljih. Tudi oni bogatijo naše življenje, zato nanje ne smemo pozabiti. Brez napredka celotnega območja občine bomo tudi sami ostali revni. Ne zanima nas le lasten prag, ampak tudi sosedov. Zato ne bomo metali svojih odpadkov na njegovo dvorišče. Skušali bomo iskati rešitve, ki bodo ugodne za oba, pa tudi za onega tretjega, ki mogoče našemu sosedu ni najbolj pri srcu. Našo občino bomo skušali odpreti tudi navzven. Ne le proti Ljubljani, ampak na vse strani. Ne le na kulturnem področju, ampak tudi na ostalih. Tudi na gospodarskem, kmetijskem, komunalnem... Ne z velikimi besedami, ampak s svojim delom in pristopom k iskanju rešitev. Odpreti se moramo! Zavreči moramo nekatere okope, za katerimi se skrivamo, pogledati moramo tudi čez plot in slediti so- sedom pri tistem, kjer so boljši od nas. Marsikaj pa lahko tudi mi pokažemo drugim. A stvari moramo najprej urediti pri sebi, pri svojem načinu razmišljanja, pri iskanju svojega bistva. Tisti, ki Vas tega ni strah, nas boste podprli. Ničesar navzven velikega Vam ne obetamo, delali bomo majhne korake, a pri tem bomo vztrajni, dobronamerni in konstruktivni. Nikogar ne bomo rušili, tudi tistega ne, s katerim se ne bomo strinjali, poskušali mu bomo le pomagati do boljše odločitve. Ne glede na to, odkod pride pobuda. Ker želimo narediti korak naprej, naša pot ne bo pot rušenja in velikih sprememb, ampak pot razvoja v začrtani smeri. Natančnejšo smer bomo določili skupaj - potem, ko nas boste podprli. Reševali bomo Vaše probleme, ne le svojih. Zato tudi gremo na volitve brez široko zastavljenega posplošenega programa, ki bi ga lahko zapisali na osnovi naših predvidevanj o Vaših pričakovanjih. T udi ne naštevamo projektov, ki bi jih sprožili, če bi imeli škarje in platno v svojih rokah. Slednjega tudi nočemo. Naša naloga bo reševanje Vaših problemov, ne izpolnjevanje naših želja. A ker želimo reševati prav skupne probleme, je oboje uresničljivo. Čeprav se odpravljamo na težko pot, ki ne bi bila lahka niti v primeru, če bi nas podprli prav vsi, verjamemo, da smo se odločili prav in tla nam boste izkazali svojo podporo tudi Vi. V dobro Vas samih in Vaših soobčanov. Zato ne računamo le na Vaš glas 20. decembra, ampak se veselimo tudi vsakega srečanja z Vami: danes, jutri... vsak dan. Kandidati za svetnike volilne enote I: HORIUL Matko Zdešar, Iva Prebil, Igor Končan *| gT%J NOSI IME, KI LAHKO ^^5JLg!y ZDRUŽUJE VSE LJUDI IN občinski odbor Horjul IMA CILJE ZA VSE ČASE Ko smo v Horjulski dolini izglasovali svojo občino, so se naši stranki uresničili veliki cilji. Naše delo je dobilo nove razsežnosti. Z vašo izbiro kandidatov SLS za občinske svetnike se bomo vključili v vodenje občine in uresničevali interese vseh volivcev. Kandidati SLS imajo radi svoje vasi in svoje delo. Nosijo voljo in moč odločati za splošno ljudsko dobro. Lista kandidatov SLS za Občinski svet Občine Horjul v volilnih enotah Horjul (1), Koreno (2), Lesno Brdo (3), Podolnica (4), Samotorica (5), Vrzdenec (6), Zaklanec (7) in Žažar (8). 1. Horjul: Ivan Rožnik (roj. 1945) Anton Zdešar (roj. 1962) 2. Koreno Jože Marolt (roj. 1956) 3. Lesno brdo Bernard Zdešar (roj. 1965) 4. Podolnica Stanislav Žvokelj (roj. 1954) 5. Samotorica Anton Gerjolj (roj. 1965) 6. Vrzdenec Helena Rozman Pišek (roj. 1951) 7. Zaklanec Ivan Zdešar (roj. 1946 8. Žažar Anton Malovrh (roj. 1958 Nova igrala v horjulskem vrtcu Obnovljena trgovina Mercator Gradbeni center iz Dimičcvc 9 v Ljubljani je na pobudo gospe Darje Rožmanec iz Podolnice podaril vrtcu v Horjulu nekaj rabljenih igral, med katere sodijo plezala, gugalniee, vrtiljak, lokomotiva in tobogan, pred katerim je vedno nepopisna gneča. Starši in uprava vrtca so Gradbenemu centru iz Ljubljane nadvse hvaležni za igrala, kijih njihovi otroci s pridom uporabljajo. Na fotografiji: Preobremenjena lokomotiva (F.B.) Pred enajstimi leti so v Horjulu zgradili novo, sodobno samopostrežno trgovino, kije v tistem času pomenila pravo revolucionarno spremembo v kraju. Po enajstih letih je del opreme dotrajal in zastarel, prav tako nista več ustrezali električna in vodovodna, pa tudi še katera napeljava, zato je bilo to treba zamenjati. Čeprav je tlorisna površina po prenovi ostala enaka, daje videz, da je obnovljena trgovina večja, kar je zasluga predvsem nanovo razporejenih polic in hladilnih aparatov. Pridobitev obnove so tudi nova vhodna vrata v trgovino, ki se odpirajo s pomočjo foto celice. Na fotografiji 1: Pogled na prenovljeno samopostrežno trgovino Mercator v Horjulu 2. Obnovljena vhodna vrata in pogled na trgovino Mercator v Horjulu. F.B. Obnova napisov na spomeniku žrtvam fašističnega terorja Po štiridesetih letih postavitve spomenika žrtvam fašističnega nasilja v horjulski dolini je zob časa načel barvo na črkah. Anton Vrhovce z Drenovega Griča, ki opravlja vse pogrebne storitve na območju naše občine, se je s svojo pomočnico Majo Vidmar lotil prenove črk na spomeniku v Horjulu, ki so bile v spomin žrtvam vklesane na spomenik pred štiridesetimi leti. Delo mu je Zveza borcev zaupala zato, ker svoj posel opravi izredno kakovostno in precej po nižji ceni kot drugi kamnoseki. Pri vsem moramo nadvse pohvaliti kakovost njegovih pogrebnih storitev, ki so konkurenčne s ceno številnih podobnih podjetij. Na fotografiji: Anton Vrhovec in Maja Vidmar pri obnovi spomenika v Horjulu F. B. Župnijsko srečanje invalidov, bolnikov in ostarelih Petindvajsetega oktobra 1998 ob 9.30 je bilo v župnijski cerkvi Svete Marjete v Horjulu srečanje invalidov, bolnikov in ostarelih horjulske župnije pri sveti maši, ki jo je daroval bolniški župnik gospod Miro Šlibar. Po maši je bilo družabno srečanje v Kulturnem domu, ki se gaje udeležilo prek osemdeset invalidov, bolnikov in ostarelih iz Horjula. Vsa pohvala domačemu župniku gospodu Janezu Smrekarju, ki je s svojim stanovskim kolegom gospodom Mirom Slibarjcm za povabljene pripravil omenjeno srečanje. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so pripravili pogostitev za vse povabljene in za prijetno vzdušje ob srečanjiu Na fotografiji: duhovnika Smrekar in Slibar med povabljenci. (F.B.) Na podlagi 107. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/ 93, 7/94,33/94,61/95,70/95 in 20/98) občinska volilna komisija Občine Do-brova-Polhov Gradec razpisuje drugi krog volitev za župana 1. Opravi se drugi krog volitev za župana in sicer med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila najvišje število glasov: 1. Janez OVEN 2. Anton GERJOLJ 2. Drugi krog volitev bo v nedeljo, 6. decembra 1998. Številka: vol 98-2 Datum: 25.11.1998 Predsednica OVK Dobrova-Polhov Gradec Slava Alič l.r. Predčasno glasovanje bo v sredo 2.decembra 1998 od 7.00 do 19.00 ure na sedežu Občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec. REZULTATI VOLITEV ZA ŽUPANA OBČINE DOBROVA - POLHOV GRADEC NA VOLITVAH 22. NOVEMBRA 1998 KANDIDATI zap. VOLIŠČE Janez tone Lovrenc Anten Franc Anton St. volilnih oddanih volilna it OVEN ZORC MRAK POTOČNIK SETNIKAR GERJOLJ neveljavne upravičencev glasovnic udeležba 1 ZD DOBROVA 248 23 68 92 18 51 20 796 520 65,3% 2 CD BREZJE 117 8 16 14 15 7 12 271 189 69,7% 3 ŠUJICA - Suhadolc Jernej 93 17 26 29 14 8 16 292 203 69,5% 4 GABRJE - Športni center 57 4 24 13 27 8 3 179 136 76,0% 5 GD HRUŠEVO 151 4 14 27 21 10 7 356 234 65,7% 6 ZD DOBROVA 71 6 9 6 8 7 9 167 116 69,5% 7 GD PODSMREKA 55 3 142 30 6 13 5 356 254 71,3% 8 KD POLHOV GRADEC 125 59 17 46 203 145 13 1044 608 58,2% 9 GD DVOR 26 41 6 5 161 18 2 432 259 60,0% 10 GD ZALOG - Sctnik 11 22 0 1 10 40 0 116 84 72,4% 11 KZ KURJA VAS 9 3 21 3 6 28 2 98 72 73,5% 12 GD BUTAJNOVA 20 8 14 0 27 37 2 151 108 71,5% 13 DOMVŠENTJOŠTU 23 14 34 1 26 55 3 187 156 83,4% 14 ČRNI VRH - dom krajanov 27 18 8 9 13 181 5 388 261 67,3% 15 predcas.+poSta 5 0 2 5 4 0 1 17 SKUPAJ GLASOV 1038 230 401 281 559 608 100 4833 3217 66,6% SKUPAJ (%) 33,3% 7,4% 12,9% 9,0% 17,9% 19,5% Na podlagi 86. člena zakona o lokalnih volitvah so bili v občinski svet izvoljeni: 1. Na listi LDS Liberalna demokracija Slovenije: • Anton Potočnik, roj. 1940, Pot Na Gornje Polje K), Dobrova, poklic: pravnik, delo: svetovalec za šport 2. Na listi za Dobrovo ■ Jože Oven, roj. 1947, Polhograjska 53, Dobrova, poklic: rezkalec, delo: s.p. Marijan Trojar, roj. 1940, Gabrje 56, Dobrova, poklic: dipling.strojništva, delo: stečajni upravitelj Boštjan Svete, roj. 1972, Stranska Vas 20, Dobrova, poklic: dip.ing. elektroteh., delo: organizator vzdrž. 3. Črni vrh - lista za razvoj podeželja in kmetijstva Franc Bradeško, roj. 1961, Srednji Vrh 21 A, Polh.Gradec, poklic: strojni tehnik, delo: vodja izmene 4. Na listi demokratične stranke upokojencev Slovenije 5. 6. Na listi SKD - Slovenski krščanski demokrati Frančišek Kovač, roj. 1940, Dolenja Vas 13, Polh.Gradec, poklic: avtoličar, delo: upokojenec Anton Gerjolj, roj. 1959, Smolnik 14, Polh.Gradec, poklic: strojnik, delo: kmetovalec Marijan Malovrh, roj. 1964, Šentjošt 31 A, Horjul, poklic: strojni tehnik, delo: glasbenik Na listi neodvisnih za Polhov Gradec in Črni Vrh Pavel Jankovec, roj. 1948, Polhov Gradec 46A, Polh.Gradec, poklic: strojnik, delo: s.p. Milan Velkovrh, roj. 1950, Babna Gora 20, Polh.Gradec, poklic: graver, delo: graver Na listi socialdemokratske stranke Slovenije - SDS Franc Urbančič, roj. 1948, Brezje 63, Dobrova, poklic: voznik avtobusa, delo: voznik avtobusa Toni Trnovec, roj. 1962, Pristava 26, Polh.Gradec, poklic: avtomehanik-voznik, delo: voznik Marjan Pograjc, roj. .1964, Pot Čez Horjulko 20, Dobrova, poklic: strojni tehnik, delo: komercialist Na listi združene liste socialnih demokratov - ZLSD Olga Skopec, roj. 1959, Šujica 42, Dobrova, poklic: ekonomski tehnik, delo: vodja referata Na listi slovenske ljudske stranke - SLS Franc Oblak, roj. 1958, Šentjošt 42, Horjul, poklic: dipl. ekonomist, delo: komercialist Jernej Rihar, roj. 1952, Na Ravni 14, Dobrova, poklic: grad.meh. - prevozi, delo: s.p. REZULTATI VOLITEV V SVET OBČINE DOBROVA - POLHOV GRADEC NA VOLITVAH 22.N0VEMBRA 1998 za p. it. VOLIŠČE LDS Lista za Dobrovo Lista za razvoj podeželja in kmet. Črni Vrh DESUS SKD Lista neodvis. za P. Gradec in Črni Vrh SDS ZLSD SLS neveljavne oddanih glasovnic 1 Zl) DOBROVA 63 137 2 42 68 4 71 48 41 44 520 2 GD BREZJE 22 44 1 10 16 1 31 9 36 19 189 3 ŠUJICA - Suhadolc Jernej 16 73 3 11 7 3 26 30 2C 14 203 4 GABIUE - Športni center 20 34 4 11 13 5 31 5 4 9 136 5 GD HRUŠEVO 37 66 2 13 19 4 34 9 32 18 234 6 ZD DOBROVA 7 41 0 4 17 0 13 3 18 13 116 7 GD PODSMREKA 26 36 5 7 30 13 59 17 39 22 254 8 KD POLHOV GRADEC 56 3 15 17 107 201 75 19 76 39 608 9 GD DVOR 17 3 11 10 30 115 39 6 19 9 259 10 GD ZALOG - Setnlk 2 3 16 1 10 20 16 2 10 4 84 11 KZ KURJA VAS 4 1 3 1 19 4 5 3 27 5 72 12 GD BUTAJNOVA 2 0 20 2 18 36 19 0 4 7 108 13 DOM V ŠENTJOŠTU 2 0 9 3 58 3 23 0 54 4 156 14 ČRNI VRH - dom krajanov 3 6 136 5 44 13 19 0 18 17 261 15 prcdcasno+poSta 4 5 2 1 2 1 2 0 17 SKUPAJ GLASOVALO 281 452 229 138 458 423 463 151 398 224 3217 SKUPAJ (%) 9,4% 15,1% 7,7% 4,6% 15,3% 14,1% 15,5% s.irv, 13,3% Število mandatov 1 3 1 0 3 2 3 1 2 SKUPAJ 16 Podružnica Polhograjski Dolomiti Odbor za Občino Dobrova - Polhov Gradec Spoštovane volivke in volivci, dragi prijatelji! Vsem, ki ste na volitvah podprli našo listo kandidatov za člane občinskega sveta in kandidata za župana, se zahvaljujemo in vam obljubljamo, da bomo opravičili vaše zaupanje. Izvoljeni predstavniki naše stranke bodo v občinskem svetu uveljavljali in zagovarjali naše interese, kijih bomo oblikovali skupaj. Prosimo vas, da ne pozabite ponovno potrditi svoje odločitve za izvolitev našega kandidata za župana g. Janeza Ovna v drugem krogu volitev, 6. decembra. Hvala za zaupanje! Odbor podružnice SLS OPOZORILO občinske volilne komisije Dobrova - Polhov Gradec Predstavniki kandidatur lahko do 1.12.1998 predložijo seznani zaupnikov kandidatov občinski volilni komisiji. Seznani mora vsebovati ime in priimek zaupnika ter reg. št. osebnega dokumenta. Volivci, ki glasujejo po pošti, morajo do 29.11.1998 pri OVK vložiti zahtevo za glasovanje po pošti. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču lahko do 3.12.1998 vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. Zahteve za glasovanje po pošti in glasovanje na domu se vložijo na posebnem obrazcu pri občinski volilni komisiji. Vloge, ki bodo prispele na OVK izven navedenih rokov se ne bodo upoštevale. Župnijska Karitas Polhov Gradec organizira predavanje z diapozitivi PLEZANJE V GORAH JUŽNE AMERIKE Predaval bo domačin, alpinist Pavle Kozjek Predavanje bo v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu, dne 19.12.1998 ob 19. uri Vljudno vabljeni ! LISTA ZA DOBROVO Vse, ki se zavedate kako pomembno je praznovati, vabimo na In na tem praznovanju nikakor ne smete manjkati! Ce ste bili za nas, al' pa ne, boste lahko nazdravili z nami. Če vas zanima kdaj in kje bo to, si preberite: Praznovanje bo v ČETRTEK, 3. decembra (še letos!), ob 7. uri zvečer (!) v veliki dvorani na Dobrovi! Vse kar morate prinesti s seboj je veliko dobre volje, za vse ostalo pa bo poskrbela Lista za Dobrovo. K- LISTA ZA DOBROVO Spoštovane volivke in volivci! Zahvaljujemo se vam za zaupanje, ki ste ga izkazali kandidatom naše liste na volitvah, 22. novembra 1998. V občinski svet nove občine Dobrova - Polhov Gradec so bili izvoljeni trije naši kandidati. Veseli nas, da so naše ideje za razvoj Dobrove našle podporo tudi pri vas. Vaša podpora nam daje ponovno zagotovilo, da je naš predstavljeni program tisto, za kar se bomo izvoljeni kandidati zavzemali naslednja štiri leta. Zavedamo se, da nas čaka trdo delo. Prepričani pa smo, da bomo z vašo pomočjo in podporo uspeli narediti našo občino prijetnejšo za vse nas. Bistveno vlogo v naši občini pa bo vsekakor odigral župan občine. Tega se, kot svetniki naše občine, še kako dobro zavedamo. Zaslužimo si dobrega župana, zato bomo v nedeljo, 6. decembra 1998 ponovno podprli našega kandidata g. Janeza Ovna pod zaporedno št. 1. Predlagamo vam, da našega kandidata podprete tudi vi! Kandidati LISTE ZA DOBROVO ISKRENE ČESTITKE Vsem novoizvoljenim svetnikom v občinski svet občine Dobrova -Polhov Gradec in novoizvoljenim svetnikom svetov krajevnih skupnosti na območju naše občine iskreno čestitam k izvolitvi. Ob tem se še posebej zahvaljujem vsem kandidatom za pošteno in korektno nastopanje v predvolilnem obdobju, kar je zagotovo veliko pripomoglo k demokratičnosti izvedenih volitev. Vaš kandidat za župana JANEZ OVEN Spoštovane volivke in volivci Občine Dobrova -Polhov Gradec Na volitvah v nedeljo, 22. novembra ste mi izkazali veliko zaupanje, za kar se vsakomur posebej najlepše zahvaljujem. Vaših 1038 meni zaupanih glasov je velika prednost, ki mi nalaga, da se v drugi krog podajam še z večjo odgovornostjo. Vesel sem, da ste moj program in mojo vizijo prihodnjega razvoja naše občine sprejeli za svoje. Ponovno zagotavljam, da bom poskrbel za uresničitev vseh zadanih nalog iz mojega programa. Na mojih dosedanjih predstavitvah in razgovorih pred volitvami sem se srečal z nekaterimi izmed vas in se seznanil tudi z nekaterimi specifičnimi problemi vašega kraja. Obljubil sem podporo pri reševanju teh problemov in še enkrat zagotavljam, da bo to moja prva obveza, če mi boste zaupali in me izvolili za župana naše občine. Vabim Vas vse, volivke in volivci, da se v nedeljo, 6. decembra 1998 ponovno odpravite na svoja volišča in mi zaupate svoj glas za naš skupni program Vaš kandidat ZA župana pod zaporedno št. 1 JANEZ OVEN Za prihodnost gre! Spoštovani prebivalci naše občine! Zelo sem vesel Vašega zaupanja. Svojo hvaležnost Vam bom izkazal s trdim delom za našo skupno blaginjo. V drugem krogu volitev me boste na glasovnici našli pod številko 2. Pojdite na volitve in me podprite! Ne bom Vas razočaral. Anton Gerjolj Ekskurzija po Štajerski ZAČETEK LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI V OBČINI ZASEBNA LEKARNA NA DOBROVI Poklicni mariborski gasilci so nam pokazali sodobno gašenje. V občini Dobrova-Hor-jul-Polhov Gradec so se 5. oktobra 1998 odprla vrata nove lekarne, ki smo jo občani dolgo čakali. Nova zasebna lekarna stoji na Dobrovi za kmetijsko zadrugo ob cesti, ki pelje proti Polhovemu Gradcu. Lastnica lekarne Staša Kastelic, mag. farm. ni domačinka, saj seje njena življenjska zgodba odvijala v Nemčiji, Angliji in nenazadnje se je nekako ustalila v Sloveniji, kjer si je tudi ustvarila družino. Njena življenjska skrita želja, ki jo je nosila s seboj seje začela uresničevati, ko je opazila, da občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec nima svoje lekarne. Konec leta 1996 je začela poizvedovati na občini in Lekarniški zbornici o možnostih za lekarniško dejavnost v kraju Dobrova. Junija 1997 je bil dan razpis, na katerega so se prijavili trije interesenti. Izbrana je bila sedanja lastnica, ki pa se je, za njo v čisto novem okolju, dobro znašla. Najela je prostor na Polhograj-ski 37 na Dobrovi in ga preuredila v prikupno lekarno. V dobro založeno lekarno pretežno zahajajo ljudje z Dobrove, Polhograjske in Horjulske doline. V njej pa lahko dobite poleg zdravil na recept in brez recepta tudi veterinarska zdravila in otroško hrano ter negovalno kozmetiko za otroke in odrasle. Vrata lekarne so odprta v ponedeljek med 13. in 19. uro, od torka do petka med 8. in 17. uro in v soboto med 8. in 12. uro, sicer pa lastnica lekarne pravi, da se bo delovni čas podaljševal glede na potrebe strank. Občani smo veseli nove pridobitve, saj je bila lekarniška dejavnost do oktobra letos ena izmed neizpolnjenih vrzeli na Dobrovi in njeni širši okolici. Majda Kržič Tako kot lansko leto, tudi letos v GZ Dolomiti nismo pozabili na veterane in starejše gasilce iz 15 PGD, saj se zavedamo, da so prav oni v preteklosti veliko prispevali k razvoju in napredku gasilskih društev v katerih so, če jim le še zdravje dopušča, še vedno aktivni in dobrodošli. Prav je, da se jim za njihovo požrtvovalno in dolgoletno delo spomnimo vsaj enkrat na leto in jim pripravimo zasluženo ekskurzijo, kjer je poskrbljeno, da dan preživijo v prijetni družbi svojih vrstnikov. Zaupana mi je bila organizacija in vodstvo ekskurzije, zato sem pripravil tako, daje bilo za vse dovolj pestro in zanimivo. Prijavilo se je toliko članov, da smo prvič odšli na pot 23. oktobra in nato isto ponovili še 27. oktobra, ter vedno imeli zelo lepo vreme, kar je izboljšalo dobro počutje in razpoloženje. Prvič je bil z nami predsednik GZ Dolomiti g. Maček, drugič pa tajnik GZ Dolomiti g. Zi-lielnik. Zjutraj smo se odpeljali z avtobusom z Dobrove mimo Ljub-Ijane, Domžal in Trojan do Vranskega v muzej motociklov, kjer nam je prijazni lastnik opisal in predstavil več kol 100 vrhunsko obnovljenih eksponatov v voznem stanju, izdelanih v času od začetka stoletja do konca 60-tih let. To so zelo redki in interesantni primerki, nekateri tudi svetovnega pomena. Pot nas je nato vodila po dolini zelenega zlata, kakor pravijo hmelju, do pražarne in prodajalne Caffe Tropic v Žalcu. Prijazne prodajalke so vsakemu postregle zastonj z dobro kavico in ko smo si nakupili po želji še 6 vrst kave za domov, smo se veselo odpravili naprej. Ob prijetni glasbi v avtobusu in pripovedovanju šal, smo kaj hitro prispeli v Velenje, kjer nas je čakal Miha Valcnci, prekaljen gasilec in odličen humorist, ki ima svoj privatni gasilski muzej starih in lepo obnovljenih gasilskih brizgalen, gasilskega orodja ter bogato zbirko starega kovaškega orodja. Vse nam je razkazal, pojasnil in predstavil s svojo hudomušno govorico, saj kot star gasilec to odlično obvlada. S svojo čudežno trobento nas je pospremil do avtobusa in svojim vrstnikom - veteranom zaželel srečno pot. Z vožnjo smo nadaljevali do Maribora, na ogled njihove poklicne gasilske brigade. Naši vzorniki, poklicni gasilci so nas zelo lepo sprejeli ter nam najprej v dvorani predstavili svoje odgovorno delo gašenja in reševanja tudi na video kaseti. Sledil je ogled vozil in tehnike z natančno razlago uporabe in delovanja opreme ter za zaključek še prikaz gašenja z napravo pod visokim pritiskom. Za tako izčrpno predstavitev se vam, tovariši gasilci iz Maribora, iskreno zahvaljujemo vsi gasilski veterani, ki smo bili pri vas na obisku in vam želimo še veliko uspehov pri napornem in humanem delu. Ko smo vstopili na avtobus se nam je pridružil kolega Ludvik iz Vodovoda Maribor, ter nam z bogato besedo vodnika in lepo humoristično razlago razkazal vse značilnosti mesta Maribor. Po zanimivem ogledu mesta pod Pohorjem smo si na Lentu ogledali še 400 let staro vinsko trto in se nato ob Dravi ter skozi staro mestno središče odpeljali po vinski cesti visoko med vino- grade, kjer stoji kmetija Kova-čič. Tukaj nam je Ludvik, kot dober poznavalec Maribora, na naša vprašanja, še marsikaj povedal o mestu in okolici, ki gaje s tako lepe razgledne točke videti kot na dlani, z jesenskimi barvami Pohorja v ozadju in lesketajočo Dravo sredi mesta. Na kmetiji nam je gospodar veliko povedal o vinogradništvu, vzreji dirkalnih konj, o čemer pričajo tudi diplome in priznanja, ki so po vseh stenah v hiši. O dobrem vinu pa smo se prepričali tudi mi, še preden nas je gospodinja povabila na dobro in izdatno kosilo. Kar težko smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in se po strmi cesti med vinogradi odpeljali v Maribor in nato proti domu. Ustavili smo se še na Trojanah, kjer je marsikoga premamil vonj lepo dišečih krofov. Polni zadovoljstva in nepozabnih doživetij smo se ta večer poslovili z željo, da se tudi starejši gasilci radi srečamo, poveselimo in potujemo po naši lepi domovini. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas povsod tako lepo sprejeli, posebno pa še GZ Dolomiti, ki nam je veteranom in starejšim članom omogočila to ekskurzijo in s tem dokazala, da spoštuje starejše gasilce in njihovo dosedanje delo v gasilskih društvih. Za GZ Dolomiti Janez Dolinar Lepo urejena lekarna je dobro založena z zdravili, otroško hrano in negovalno kozmetiko. S Polhograjske ceste na Dobrovi opazimo novo zasebno lekarno. KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA organizira PRIHOD MIKLAVŽA MIKLAVŽ NAS BO OBISKAL V SOBOTO, 5.12.1998 OB 17.00 URI V DVORANI NA DOBROVI. MIKLAVŽ ZBIRA NAROČILA ZA DARILA PRIDNIM OTROKOM DO SREDE. 3.12.1998 NA ISTIH MESTIH KOT PREJŠNJA LETA. Prijave otrok: DOBROVA: Frizerski salon "Anica" in Jo«e Oven: BREZJE: Angela Remškar in Roman Škof. SELO: Janez Rozman: GABRIE: Vida in Tone Vidmar: STRANSKA VAS: Andrej Dolenc in KS DOBROVA. Prispevek za vsakega prvega otroka znaša 1.100 SIT, za drugega 900 SIT, za tretjega 700 SIT, za vsakega naslednjega prijavljenega otroka iz iste dru«ine pa bo darilo v celoti financiral Miklavv KONGRES EVROPSKEGA KMETIJSTVA V času od 30. 9. do 2.10.1998 je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani Kongres evropskega kmetijstva in 50. generalna skupščina združenja za kmetijstvo GE A. Kongresa se je udeležilo več kot 600 delegatov iz 30 držav /med njimi 15 članic ELJ/. Osrednja tema kongresa je bila predstavitev evropskega modela kmetijstva, ki je po besedah predsednika CEA, g. Hansa Jonssona, dokaj raznolik, trajnosten in konkurenčen, razvili pa naj bi ga po vsej Evropi. Tak model naj bi bil "adut" za obrambo kmetijstva v svetovnem merilu. Ob svečanem odprtju kongresa in generalne skupščine CEA je predsednik te mednarodne stanovske kmečke orgnizacije podelil zlato medaljo CEA oziroma simbolično priznanje kmečki družini iz države gostiteljice. Slovenija je dežela, ki se kljub obetajočim spremembam in trenutno neugodnim razmeram na področju kmetijstva lahko brez lesa, na katerem stojijo. In podobna slika je v kmetijstvu. Če zanikamo ruralno identiteto, zanikamo bistvo. 2 % evropskega prebivalstva se ukvarjata s kmetijstvom in dejstvo je, da le približno 10 % ljudi obvladuje 90 % vsega ozemlja. V preteklosti je potekal borb za cene in golo preživetje, prihodnost pa nam napoveduje boj za priznanje identitete, za priznanje, da je kmetijstvo edino, ki zna vključiti vse informacije v svoje pridelke. Za konec naj omenim še simpatično potezo predsednika CEA, g. Jonssona, ki je zbranim na sklepu konference evropskega kmetijstva za govorniškim odrom nazdravil s slovenskim mlekom. Za tako odločitev je navedel kar nekaj razlogov, in sicer: slovensko mleko je zares dobro, je poceni, njegovo pridobivanje je bistvenega pomena s stališča ohranjanja narave in podeželja ter nenazadnje mleko daje moč, energijo in zbistri duha. Udeležencem popoldanskih razprav žal ni bilo na voljo gradivo v slovenskem jeziku. Ob boljši obveščenosti pa bi bila zagotovo tudi udeležba večja. pohvali s številnimi kmetijami, ki bi zaslužile to priznanje. Vendar je bilo na voljo le eno in verjamem, da komisija pri izbiri ni imela lahkega dala. Z velikim veseljem pa smo sprejeli vest, da sta predlog Kmetijske svetovalne službe, da se to visoko priznanje dodeli kmetiji TROBEC iz Sctnika 19 pri Polhovem Gradcu, podprla Zadružna zveza Slovenije in Sindikat slovenske kmečke zveze. Čeprav je bilo v medijih /radio, TV, dnevni časopisi/ napisanega in povedanega precej o samem kongresu in pripravah Slovenije na vstop v EU, pa v času, ko je kongres evropskega kmetijstva potekal v Ljubljani, nikjer nismo zasledili, da bi bila z eno samo besedo omenjena kmetija Trobec, ki je prejela omenjeno visoko priznanje CEA. Že na prireditvi, ki je potekala v Cankarjevem domu, je bilo opaziti, da se tuji novinarji, za razliko od domačih, zelo zanimajo za nagrajeno družino Trobec, vendar niso imeli na voljo prevajalca. Tako je bila novinarjem kot tudi drugim udeležencem svečanega odprtja kongresa na voljo le napisana kratka predstavitev družine Trobec v angleškem jeziku. Menim, da je bila zaradi te pomanjkljivosti storjena krivica ne le nagrajencem, pač pa tudi drugemu kmečkemu prebivalstvu, saj kmetijstva brez kmetov nikjer na svetu ni in zato že tako redka priznanja trdemu kmečkemu delu ne bi smela biti spregledana. Ob zaključku kongresa je bila organizirana okrogla miza, na kateri so gostje, predstavniki držav EU, povedali marsikatero modro misel. G. Raffestin je ponazoril trenutno stanje s primerom Benetk, kjer vsi vidimo kamen, zgradbe, malokdo pa pomisli, da Benetk ne bi bilo In verjetno ne bi bilo odveč, da si tudi Slovenci zaradi navedenih razlogov večkrat nazdravimo s slovenskim mlekom. Gasilci prikazali reševanje iz višine Redni vsakoletni pregled slehernega gasilskega društva terja poleg urejenosti gasilskega doma, administracije in vzdrževanja orodja tudi prikaz gasilske vaje. Slednjo je uprizorilo tudi Gasilsko društvo Sentjošt, ki so jo predstavniki Gasilske zveze Dolomiti tudi ocenili. Na vaji je sodelovalo 30 ljudi, obsegala pa je gašenje notranjega požara in reševanje ponesrečenca iz takega požara, reševanje ponesrečenca iz višine s pomočjo lestve in reševalne vrvi ter gašenje nevarnih snovi s peno. Celotno vajo so izvedli na objektu gasilskega doma Sentjošt. Skupna ocena pregleda je bila 477 točk, vaja pa je bila ocenjena z 210 točkami. Velja omeniti, daje komisija pohvalila vajo, še posebno del vaje z uporabo lestve. Društvo je ob mesecu požarne varnosti skrbno uredilo dom in njegovo okolico, dodobra preverilo orodje, posebej za šolarje in vrtec v Šentjoštu pa priredilo tudi dan odprtih vrat. Tako so mali obiskovalci nekoliko bolje spoznali namembnost gasilskega orodja in gasilski dom. Gašper Tominc Na sliki: Reševanje iz višine s pomočjo lestve VISOK JUBILEJ OSNOVNE SOLE SENTJOŠT Tablice in kamenčki Simbolično priznanje trdemu kmečkemu delu so prejeli predstavniki treh generacij družine Trobec. Predstavitev nagrajene kmetije Kmetija Trobčevih je na gorsko-višinskem / približno 700 m nadmorske višine /, demografsko ogroženem območju občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec. Usmerjena je v živinorejo - pridobivanje mleka in prirejo mesa. Kmetija predstavlja vir dohodka za tri generacije. Solastniki kmetije so oče Franc, mama Marija in sin Tomaž, ki bo kmetijo nasledil, za kar ima tudi primerno izobrazbo in znanje. Tomaž je glavna gonilna sila na kmetiji. Z ženo Anko imata štiriletnega Gregorja in dve leti starega Andraža. Družina složno dela, ob večjih delih pa priskočijo na pomoč tudi Tomaževe sestre in brat, ki ne živijo več na domačiji. Trobčevi zgledno sodelujejo tako s Kmetijsko zadrugo Dolomiti - Dobrova kot s kmetijsko svetovalno službo. Tomaž je aktiven tudi v občinskem Odboru za kmetijstvo in Govedorejskem društvu Dolomiti. Pri pridobivanju mleka je kljub težkim pridelovalnim pogojem, ki so značilni za območje Polhograjskih dolomitov, Trobčeva kmetija na prvem mestu v naši občini. V letu 1997 je znašala količina mleka 120.000 litrov, že v letu 1998 pa bo ta količina za 10 do 20 % večja. Trenutni stalež govedi je 76 živali, od katerih je 26 krav molznic. Zaradi dotrajanosti hleva so v letu 1994 pričeli graditi novega za 90 živali, in sicer s pripadajočimi spremljevalnimi objekti /mlekarnico, molziščem, skladiščem za krmila, gnojno jamo, gnojiščem /. Letos jim je uspelo gradnjo končati. Tako je že v prihodnjem letu predvidena tudi povečana proizvodnja. Naložba pomeni velik finančni zalogaj, še posebno, ker družina ni bila deležna nikakršnih državnih subvencij in s skopo obrazložitvijo, da je premalo sredstev za razvoj kmetijstva, družini ni uspelo pridobiti niti posojila Sklada za regionalni razvoj. Kmetija je obetajoča, družina pa se odlikuje s služnostjo, z željo po napredku, vztrajanjem kljub težkim pridelovalnim razmeram in z modrimi odločitvami. Zlato priznanje CEA oziroma diploma, ki sojo prejeli v času Kongresa evropskega kmetijstva, jim zagotovo pomeni vzpodbudo za nadaljnje delo in hkrati moralno priznanje, da so na pravi poti. Menim pa, daje to pravzaprav priznanje vsem kmetom, ki so s trdim delom in odgovornimi odločitvami pripomogli k razvoju kmetijstva v Sloveniji in nenazadnje priporočilo, daje treba vztrajati kljub trenutno neugodnim razmeram, ki vladajo v kmetijstvu. KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA Kmetijska svetovalna služba Enota Dobrova Nada Gabrenja Sentjošt praznuje letos 100 letnico stare in 30 letnico nove šole Sprva negotov pogled, toda že v naslednjem trenutku nasmešek in krepak stisk roke. Tako so se na zahvalno nedeljo v Kulturnem domu Sentjošt "spoznavali" nekdanji učenci in učitelji OŠ Sentjošt. Bogat kulturni program z razstavo starih šolskih fotografij in razstava otroških likovnih in ročnih del je privabil v šentjoški kulturni hram množico ljudi, ki so povsem zapolnili dvorano. Ob tej priložnosti je bil izdan tudi šolski zbornik, ki nazorno predstavlja kroniko šolstva v Šentjoštu. Program, ki se je pričel z Zdravljico je med množico nastopajočih vseboval predvsem prisrčne nastope domačih šolarjev - od nekoliko starejših pa vse do najmlajših vrtičkarjev. Šolske navade njihovih vrstnikov pa so bile nekoč nekoliko drugačne. Bivši učenci, ki so šentjoško šolo obiskovali pred več kot pol stoletja, vedo povedati da zvezkov in svinčnikov takrat še niso poznali. Uporabljali so "kamenček", ki ga je vodila učenčeva roka po tablici. Navkljub vsesplošnemu takratnemu pomanjkanju pa so se ta šolska leta vsem vtisnila v lep spomin. Domača dramska skupina je v programu pripravila tudi manjšo parodijo na temo šolsko življenje. S svojo originalnostjo so občinstvo dodobra nasmejali. Manjkalo pa ni niti žive glasbe saj je narodno zabavni bend, sestavljen iz nekda- njih sošolcev (zdaj že pravi možje), zaigral par domačih viž. Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937 omenja da je bila leta 1891 v Šentjoštu ustanovljena šola. Pouk slovenščine, računstva, verouka in še kaj, je bil do tedaj ob nedeljah v prostorih stare mežnije. Od leta 1891 do dograditve stare šole je bila redna šola v hiši Janeza Samotorčana - sedaj Sentjošt 9, pri Možinet. Šolo v Šentjoštu je začela občina graditi leta 1898 kot enorazrednico. Zgradba je stala na mestu, kjer je danes obrat za izdelavo obutve Alpina Žiri. V šoli je več kot dvajset let poučeval vsakokratni župnik. Ob prihodu prve učiteljice Marije Komar leta 1923 pa prostori v šoli niso zadoščali za pouk otrok. Šolo so prezidali in uredili še eno učilnico. Priložnostno so uporabljali tudi dvorano Prosvetnega doma. Vse do šestdesetih let je bila v Šentjoštu osemletka. Na leto jo je obiskovalo tudi do 180 šolarjev. 13. oktobra 1968 pa so v Šentjoštu odprli novo šolo, ki letos praznuje 30 letnico. Danes je šola podružnica OŠ Polhov Gradec. Pouk poteka v dveh učilnicah, učenec od 1. do 2. razreda poučujeta dve učiteljici. Na šoli je zaposlena tudi kuharica. V isti stavbi domuje vrtec, kjer za varstvo in vzgojo otrok skrbita dve vzgojiteljici in varuhinja. V letošnjem letu je celotno poslopje dobilo prizidek, kije bil zaradi prostorske stiske nujno potreben. Gašper Tominc Najmlajši so se predstavili s petjem, recitacijami in ugankami. TOJNICE - VRHNIŠKO ODLAGALIŠČE SMETI Bilje lep sončen dan. Z učitelji smo nameravali obiskati vrhniško odlagališče smeti, imenovano Tojnice. Z avtobusom smo se pripeljali do vhoda, kjer smo počakali na dve gospe, ki sta nam povedali nekaj o smetišču. Ko na smetišče pripeljejo odpadke, jih najprej stehtajo na posebni tehtnici. Tu smo se stehtali tudi mi, 43 učencev s tremi učitelji in tehtnica je pokazala približno dve toni in pol. Zanimivo! Nato smo odšli raziskat smetišče, na katerem je zaposlenih 20 delavcev, od tega 12 na odvozu in 8 na deponiji. Zbiranje odpadkov imajo urejeno ločeno, zato pa seveda potrebujejo prebiralnico, kjer jih delavci ročno po tekočem traku prebirajo. Posebej zbirajo belo tehniko, steklo, gume, stiropor, avtomobile, plastiko in biološke odpadke. Steklo odpeljejo kot surovino v Italijo, gume v Anhovo na sežiganje, stiropor pa uporabijo za toplotno izolacijo. Neuporabne avtomobile stisnejo, da zavzamejo kar najmanj prostora in odpeljejo v železarne. Plastiko uporabljajo za izdelavo kompostnih jam, kamor dajo posebej od drugih odpadkov ločene biološke odpadke. Kompost morajo zračiti. To opravljajo z računalniško vodenimi ventilatorji, ki zrak vpi-hujejo skozi cevi. Tak postopek zračenja preprečuje smrad, ki bi nastal ob premetavanju. Ko se biološki odpadki v kompostar-ni spremenijo v zemljo, le to uporabijo za prekrivanje neuporabnih odpadkov. Neuporabne odpadke prekrijejo s kompostno zemljo in nato še s peskom in jalovino, čez katero posejejo travo. Odpadke iz usnjarnc pa kompostirajo posebej. 60 % odpadkov gre v predelavo, 40 % neuporabnih odpadkov pa zasujejo. Površina smetišča je 7 ha, od tega je 5 ha že prekritih. Problem vseh deponij je dež, ki pronica skozi smeti in se pri tem onesnaži. Zaradi takega dežja je v nevarnosti podtalnica. V Toj-nicah ta problem rešujejo z jarki, ki jih skopljejo okoli deponije. Posadijo topole, ki onesnaženo vodo popijejo. Topolom strupena voda namreč ne škodi in še znani so po tem, da popijejo veliko vode. Naj omenim še to: smrad je na smetišču komaj občuten le na deponiji neuporabnih odpadkov, drugod ga pa, kar je pohvalno, ni. Pod besedo smetišče človek pomisli na smrdeče okolje, kjer so razmetani odpadki vseh vrst. Toda Tojnice so zelo urejeno smetišče in upam, da bo takih smetišč v prihodnosti vedno več. Matevž Bokal, 6.a OŠ Polhov Gradec Na podlagi 107. člena Zakona 6 lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) Občinska volilna komisija občine Borovnica RAZPISUJE drugi krog volitev za župana 1. Opravi se drugi krog volitev za župana in sicer med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila najvišje število glasov: 1. Alojz Močnik 2. Andrej Ocepek 2. Drugi krog volitev bo v nedeljo, 06. decembra 1998. PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Številka: 006/07-03/98 OBČINE BOROVNICA Datum : 23.11.1998 Andrej Petrovčič l.r. REZULTATI VOLITEV ZA SVET OBČINE BOROVNICA NA VOLITVAH 22. NOVEMBRA 1998 ZAP. ŠT. ŠT. VOLIŠČA VOLIŠČE SKD Borovniška lista - neod. SNS SLS SDS LDS ZLSD DeSUS ODDANO SKUPAJ NEVELJ. GLAS. VELJAV. GLAS. 1. 9 GD Borovnica 7 84 7 12 12 33 30 19 237 33 204 2. 10 oš Borovnica 34 158 4 22 50 86 35 19 435 27 408 3. 11 Občina Borovnica 20 61 5 16 12 10 21 13 166 8 158 4. 12 OŠ Borovnica 41 58 7 22 12 24 6 15 195 10 185 5. 13 GD Breg 25 62 - 26 10 23 27 6 203 24 179 6. 14 Žitko Franc, Dol 21 85 - 26 26 55 28 31 294 22 272 7. 16 GD Brezovica 46 68 - 75 23 30 6 9 279 22 257 8. predčasne + pošta 0 4 1 0 3 3 1 4 16 0 16 skupaj glasovalo 194 580 24 199 148 264 154 116 1825 146 1679 skupaj % 11,6 34,5 1,4 11,9 8,8 15,7 9,2 6,9 število mandatov 1 5 0 2 1 2 1 1 SKUPAJ 13 REZULTATI VOLITEV ZA ŽUPANA OBČINE BOROVNICA NA VOLITVAH 22. NOVEMBRA 1998 ZAP. ŠT. ŠT. VOLIŠČA VOLIŠČE Franc KAVčNIK Marcel TURK Andrej OCEPEK Alojz MOČNIK Vinko KOŠIR SKUPAJ ODDANIH VELJAVNIH NEVELJAV. 1. 9 GD Borovnica 11 39 89 70 17 237 226 11 2. 10 OŠ Borovnica 50 78 136 137 22 435 423 12 3. 11 Občina Borovnica 15 11 45 66 25 166 162 4 4 12 OŠ Borovnica 34 26 33 71 27 195 191 4 5. 13 GD Breg 20 26 77 47 24 203 194 9 6. 14 Zitko Franc, Dol 23 73 73 77 43 294 289 5 7. 16 GD Brezovica 42 14 34 52 132 279 274 5 8. predčasne + pošta 0 2 7 4 3 16 16 0 skupaj glasovalo 195 269 494 524 293 1825 1775 50 skupaj % 10,99 15,15 27,83 29,52 16.51 VOLILNA UDELEŽBA V OBČINI PO VOLIŠČIH ZAP. ŠT. ŠT. VOLIŠČA VOLIŠČE ŠTEVILO VOLILNIH UPRAVIČENCEV ODDANIH GLASOVNIC VOLILNA UDELEŽBA % 1. 9 GD Borovnica 346 237 68,50 2. 10 OŠ Borovnica 717 435 60,67 3. 11 Občina Borovnica 213 166 77,93 4. 12 OŠ Borovnica 318 195 61,32 5. 13 GD Breg 338 203 60,06 6. 14 Žitko Franc, Dol 528 294 55,68 7. 16 GD Brezovica 425 279 65,65 8. predčasne 16 + pošta skupaj 2885 1825 63,26 Na podlagi 86.člena Zakona o lokalnih volitvah so bili v občinski svet izvoljeni: ZAP. ŠT. VOLILNA ENOTA LISTA IZVOLJEN 1. I. BL-N Franjo Modrijan, Ul. bratov Mivšek 5, Borovnica poklic: ekonomist; delo: direktor družbe 2. I. BL-N Ciril Kos, Ljubljanska 11, Borovnica poklic: avtomehanik; delo.gasilec 3. I. BL-N Slavko Gabrovšek, Mikuževa ul. 6, Borovnica poklic: dipl.ing. arhitekture; delo: direktor družbe 4. I. SDS Tone Debevec, Gradišnikova ul. 10, Borovnica poklic: elektrotehnik; delo: daljinski nadzor 5. I. LDS Peter Bezek, Cesta pod goro 38, Borovnica poklic: gimnazijski maturant; delo: samos. podjetnik 6. I. ZLSD Franc Drašler, Ljubljanska 19, Borovnica poklic: mizar; delo: upokojenec 7. I. DeSUS Nikolaj Stražišar, Cesta na grič 41, Borovnica poklic: vodja vzdrževanja; delo: upokojenec 8. II. SKD Franc Volek, Dol 102, Borovnica poklic: kovinostrugar; delo: kovinostrugar 9. II. BL-N Anton Janežič, Pako 4, Borovnica poklic: novinar; delo: urednik časopisa 10. II. BL-N Jože Korošec, Brezovica 10a, Borovnica poklic: ing. strojništva; delo: vodja oddelka 11. II. SLS Vinko Košir, Zabočevo 10, Borovnica poklic: ing. kmetijstva; delo: vodja odkupa 12. II. SLS Marjan Kržič, Pako 31, Borovnica poklic: ing. kmetijstva; delo: direktor 13. II LDS Bojan Čebela, Laze 9a, Borovnica poklic: elektrotehnik; delo: samostojni podjetnik Po volitvah... Prvi del volitev je za nami, čaka nas še en obisk volišč, ko se bomo dokončno odločili, kdo nam bo žu-panoval naslednja štiri leta. Sestava občinskega sveta pa je že znana. Seveda je svetovanje (in zadolževanje) županu ter občinski upravi odgovorno in načrtovano delo, zato se stranke pred volitvami na ogled postavljajo s svojimi volilnimi programi. Po njih volivci vemo, kako bodo predstavniki katere od izvoljenih strank glasovali in s tem usmerjali razvoj naše občine. Tako naj bi vsaj bilo. Žal pa so izkušnje drugačne, saj izvoljeni svetniki radi pozabljajo na svoje predvolilne obljube. Zanimivo bi bilo se še enkrat ozreti na predvolilne programe strank in neodvisne liste v borovniški občini, kaj so zapisale v njih, katere točke so jim skupne in v katerih se razhajajo. Po tem bomo lahko predvideli razvoj naše občine v prihodnosti, pa še izvoljene svetnike bomo lahko držali za (njihovo) besedo. Pri pregledu programov se ustavimo pri strankah in listi, ki so svo- je videnje razvoja strnile v konkretne točke, kar so storile vse, razen stranke LDS. Le-ta je bolj splošno obljubljala izboljševanje življenja v Borovnici, pripravljenost sodelovanja z drugimi strankami, odprtost za predloge ... torej zelo pozitivno naravnan program za napredek občine. Od svetnikov LDS lahko torej pričakujemo podporo vsem pametnim predlogom. Predvideva se, da bo gonilo in usmerjevalec občinskega sveta neodvisna Borovniška lista s svojimi petimi svetniki. Še posebej usklajeno bi verjetno delovali, če bi v drugem krogu županskih volitev zmagal nestrankarski kandidat Alojz Močnik, saj po novi zakonodaji občinskemu svetu predseduje župan. Če se ozremo na volilne programe strank (SKD, SLS, SDS, ZLSD, DeSUS) in neodvisne Borovniške liste (v nadaljevanju BL), lahko opazimo, da je največ podobnosti med programi SKD, BL in SLS. Ostale stranke so manj obljubljale ali pa so posvetile več pozornosti drugim področjem. T T111 11111 Borovniška lista - neodvisni kandidati za občinske svetnike, se zahvaljujemo vsem, ki ste nas podprli na volitvah. Izkazano zaupanje, ki pomeni veliko pričakovanje, nam nalaga odgovornost, da bomo v prihodnjem delovanju v občinskem svetu strpno iskali predvsem široko soglasje za razvoj borovniške občine in odpirali pota novim zamislim. BOROVNIŠKA LISTA LDS ^Liberalna demokracija Slovenije J Vsem, ki ste nam na volitvah izrazili podporo in zaupanje, se iskreno zahvaljujemo v želji in volji, da v času, ki prihaja ne bomo izrabili vašega zaupanja. Občinski odbor LDS Občine Borovnica OBVESTILO Občina Borovnica obvešča krajane, da bo na Zalarjevi cesti na odseku od križišča z Mejačevo ulico do starega gasilskega doma v času od 01.12. 1998 do 24.12.1998 polovična zapora zaradi nadaljevanja del pri izgradnji kanalizacije. UDELEŽBA SVETNIKOV NA OBČINSKIH SVETIH OBČINE BOROVNICA V zadnji številki Našega časopisa je bila objavljena udeležba svetnikov na občinskih svetih Občine Borovnica. V tabeli je prišlo do napake pri podatkih o opravičeni oz. neopravičeni odsotnosti (zamenjava številk). Zato v tej številki Našega časopisa objavljamo pravilno tabelo, obenem pa se vsem opravičujemo za neljubo napako, še posebno g. Kavčnik Francu, kateri je bil od 41 sej 32-krat prisoten, 9-krat opravičeno odsoten in nikoli neopravičeno odsoten. Skupaj 41 sej za obdobje od leta 1994 -1998 prisotni odsotni Zap. št. IME IN PRIIMEK opravičeno neopravičeno 1. Anton KRŽIČ 23 1 0 2. Edvard BREGAR 17 0 0 3. Frančišek VOLEK 36 3 2 4. Anton DEBEVEC 40 1 0 5. Maja MAKOVEC-BRENČIČ 30 10 1 6. Peter BEZEK 41 0 0 7. Bojan ČEBELA 34 4 3 8. Franc DRAŠLER 35 2 4 9. Jože PETROVČIČ 36 1 4 10. lAnton PALČIČ 39 0 2 11. Marjan KRŽIČ 40 0 1 12. Jože ZORMAN 37 1 3 13. Slavko TURSIČ 36 3 2 14. Franc KAVČNIK 32 9 0 Kot vidimo bo najmanj težav pri kulturi, šolstvu in turizmu, saj skoraj vse liste v svojih programih podpirajo ta področja. Obeta se nam torej nova knjižnica, ohranjen bo nadstandard v osnovni šoli, razvijal se bo turizem. Brez težav bo izglasovana obvezna priključitev gospodinjstev na kanalizacijo, kar bo precejšen, a nujen strošek za občane (SKD, BL, SDS, ZLSD, DeSUS). Ravno tako bodo svoj prostor dobili mladi, tudi delovanje drugih društev ne bo problem (SKD, BL, SLS, ZLSD). Za izgradnjo centralne ogrevalne naprave bodo potrebna še pogajanja, saj jo imata v svojem programu le BL in ZLSD. Podobno bo morala BL pridobiti še koga, ki bo glasoval za posojila mladim družinam. V naslednjih letih naj bi se gradila obvoznica okrog Borovnice, se izboljšale obstoječe cestne povezave, v zdravstvenem domu pa bo podeljena koncesija z obvezo, da imajo domači ljudje prednost (SKD, BL, SLS, DeSUS). V novi sestavi sveta je močno ogrožena usoda novega pokopališča in mrliške vežice, saj bi ob glasovanju prejela le dva glasova (SKD, SDS), še manj glasov bi prejel predlog za gradnjo doma starejših občanov (SKD). Se pa bo gradila obrtna cona (BL, SLS, DeSUS). Svoje stalne prostore bo v Borovnici našla glasbena šola (SKD, BL, SLS), za bencinski servis bo potrebno pridobiti še kakšen glas (SKD, BL). Novih stanovanjskih blokov v Borovnici zagotovo ne bo, saj je ta predlog le na dveh programih, pa še tam so proti gradnji (SKD, SLS). Ža ohranitev delovnih mest se nam ni bati (SKD, BL, SLS, DeSUS), nezaposleni bodo našli možnost zaposlitve preko javnih del (SKD, BL, SLS). Le-ti bi se lahko lotili urejevanja krajevnega središča, če bosta SKD in BL navdušila za to še kakšnega drugega svetnika. Za ohranitev čiste pitne vode nam ni skrbeti, za to skrbijo izvoljeni predstavniki (SKD, BL, SLS, SDS). V Borovnici bo zacvetel kmečki turizem (SKD, BL, SLS). Kar nekaj nalog je pred našimi-svetniki. Veliko jih je, ki bi se morale izvesti brez težav, saj so zapisane v večini predvolilnih programov. Verjetno bi jih prav vse tudi uresničili, če bi imeli dovolj sredstev. Ker pa teh ni, je običaj, da se uvedejo prednostne naloge in pri pogledu, kaj zasluži prednost v naši občini, se pričnejo prva nesoglasja ter kasneje velika prerekanja. Lepo (in odgovorno) bi bilo, da svetniki še enicrat skličejo skupno javno predstavitev (kot je bila pred volitvami) in odgovorijo, kaj bodo storili (kot so prej govorili, kaj bi storili). Volivci bi bili s tem obveščeni o nalogah, ki nas čakajo v naslednjih letih, izvoljeni svetniki pa bi dobili povratno informacijo občanov. Seveda pa svetnike lahko še v teku njihovega mandata opominjamo in jim dajemo možnost javno obrazložiti svojo odločitev, če bi morda glasovali proti predlogom, navedenih v njihovih lastnih programih. Peter Svete Opomba: Anton Kržič (z liste SKD) je sredi mandata izstopil iz občinskega sveta in ga je nadomestil Edvard Bregar. OBČINSKA UPRAVA ZLSD OOBOROVNICA OBČANKE - OBČANI BOROVNICE V torek, 01.12.1998, vas ob 17.00 uri vabimo v Gostišče Godec na prijateljski pogovor o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih. Gost večera bo g. BORUT PAHOR. Kaj bo, če bosta izvoljena PRVI KROG JE ZAKLJUČEN ■ TEČEMO DRUGI KROG Zaradi skoraj izenačenega izida lokalnih volitev v Borovnici se bosta v drugem krogu pomerila kandidata za župana Alojz Močnik (neodvisni kandidat) in Andrej Occpck (ZLSD in dosedanji župan). Oba smo povprašali, kaj menita o preteklem štiriletnem obdobju in kakšni so njuni načrti za prihodnost Borovnice - če bi bila izvoljena za župana, seveda. Andrej Ocepek Kot dosedanji župan Borovnice zagotavlja predvsem nadaljevanje in izvedbo žc zastavljenih projektov v občini. Med njimi so postavitev primarnega vodovoda (do Majerce), priključitev vseh možnih objetkov na kanalizacijo in polni zagon čistilne naprave. Ocepek obljublja začetek gradnje tekalne in meteorne kanalizacije na Bregu, na Pakem, na Dolu in Lazah, kar bi po njegovem omogočilo tudi čimprejšnjo spremembo odloka o zaščiti vodnega vira, kije na teh ogroženih območjih prepovedoval pozidavo. Z ureditvijo infrastrukture v omenjenih naseljih bo mogoče v teh naseljih tako več graditi, pravi Ocepek, ki meni, da bi bilo treba sprostiti čim več urejenih parcel za individualno gradnjo v okviru že zastavljenih ureditvenih načrtov, ne pa spreminjati namembnosti kmetijskih zemljišč. Poleg zasebne gradnje pa Ocepek obljublja še izvedbo načrtov za industrijsko območje (to naj bi bilo nasproti Gradišnikove ulice, med Borovniščico in železniško progo) in postavitev trgovsko preskrbovali)! center, vendar bo treba pred tem pridobiti nazaj zemljišče, ki ga zasega Liko (zadeva je, kot pravo Ocepek, v tožbi). Med obljubljenimi projekti so še izdelava projekta kanalizacije za Kačanijo, razširitev ceste na Dolu (pločnik) in preasfal-tiranje celotne ceste do občinskih meja (v smeri Vrhnike), medtem ko je prednostna naloga ureditev pokopališča in mrliške vežice, pravi Ocepek. V prihodnjem mandatu namerava Andrej Ocepek spodbuditi priprave in izvedbo daljinskega ogrevanja Borovnice z biomaso, pri čemer pričakuje pretežno sofinanciranje ministrstev in programa Phare. Obljublja še nadaljevanje podpore in subvencioniranje kmetijstva in drobnega gospodarstva, ter društev in zavodov. Kot pravi, bo v bližnji prihodnosti spodbudil dejavnosti in prostor za to, kar se tiče pasjega zavetišča na Dolu, ki je trn v peti marsikateremu Borovnicami, pa se bo zavzemal za njegovo uza-konjenje in ureditev, nikakor pa ne namerava pobijati psov. Še naprej bo, kot pravi, spodbujal nadstan-darcl v šolskem izobraževalnem programu, predvsem pa postavitev nove knjižnice, ki naj bi po nekaterih variantah zrasla za šolsko stavbo. "Na začetku županovanja in občinskega delovanja nasploh smo resda imeli nekaj težav, saj nismo bili vajeni novih razmer. Po začetnem prebijanju ledu pa so zadeve vendarle dobro stekle in menim, tla nam je uspelo zastaviti veliko dobrih projektov," pravi Ocepek, ki zavrača očitke nekaterih, češ da med njegovim županovanjem občini od države prek razpisov ni uspelo dobiti nič denarja. Kot pravi, so se v zadnjih treh letih prijavljali na vse razpise, pri katerih je naša občina izpolnjevala razpisne pogoje. Država je dobro subvencionirala kmetijstvo, pravi Ocepek, od ministrstva za okolje in prostor pa jim je uspelo v občini zadržati takse in s tem denarjem začeti urejanje kanalizacije. Kot pravi, se bo občinska uprava tudi v prihodnje prijavljala na vse državne razpise, predvsem pa Ocepek pričakuje veliko koristi od skupnega načrta primestnih in barjanskih občin, ki bodo skupaj nastopile s projekti za razvoj malega gospodarstva in turizma. Alojz Močnik V nasprotju z Andrejem Ocep-kom, ki obljublja nadaljevanje konkretnih projektov in načrtov, pa neodvisni kandidat Alojz Moćnik meni, daje pomembneje kot to zagotoviti dobre in celovite kratkoročne in dolgoročne načrte, s katerimi bo mogoče pospešiti uravnovešen razvoj kraja, nato pa startati na vse možna državna sredstva. "Bolj kot asfalt, o katerem govorimo žc 40 let, pa je za Borovnico pomembna naložba v intelektualne potenciale in v izobraževanje mladih," pravi Močnik, ki vidi prav v zmožnosti zadržati in pridobiti intelektualne potenciale možnosti za razvoj občine. Kot pravi, je treba spodbujati kakovostno obvezno osnovnošolsko izobraževanje in nacl-standard, pa tudi perspektivne dijake in študente med študijem. Borovnica je namreč, pravi, med občinami, ki imajo zelo majhnen delež visokošolskih študentov - enega na 60 ljudi (drugod na 30, 40 ljudi in podobno). Mladim v občini je treba omogočiti in jih pritegniti v kakovostne programe za preživljanje prostega časa ter jim za to morda priskrbeti nek prostor, pravi Močnik. Po njegovem mnenju ima Borovnica objekte, ki sc po svoji velikosti in pomembnosti ne morejo primerjati z drugimi tako majhnimi kraji po Sloveniji. Sem sodijo šola z velikim športnim igriščem, kakršnih drugod ni, vrtec, številne prodajhal-nc in drugo, pravi. Z dobrimi cestnimi povezavami (v Ljubljano se Spoštovani g. Novačan! Nad vašim dopisom v Našem časopisu smo bili čebelarji ogorčeni, češ da na svoja dva dopisa niste dobili odgovora. Oba smo prebrali na sestanku čebelarskega društva in bili smo enotni, da se posamezniku ne daje izjav. To se vse rešuje na rednih sestankih vsak prvi torek v mesecu. Teh pa se vi žc dolgo ne udeležujete, to pa po vaši izjavi zaradi nekaterih članov. Ko nas jc lani doletela huda nesreča huda gniloba čebelje zalege - čebelja kuga, smo bili v skrbeh za naše čebelje družine in prestrašeni, kako bo. A smo se hitro osvestili in ukrepali po svojih močeh. Obvestili smo veterinarski zavod in pomagali iz zalog društva vsem prizadetim, tudi Vam! Dobili ste satnice, potrebna zdravila in tudi k vam je prišel veterinar dimit čebele. Oprostite, ste kaj plačali? Bila so tudi predavanja veterinarja, ki jc podal navodila za sanacijo in nadaljnje zdravljenje, ste se tega udeležili? Ste se držali navodil veterinarja, kako ste jih sprejeli? Vse prej kot lepo! In tu se sedaj začne naš križev pot, najhujši pri devetih čebelarjih, kateri so sanirali družine in to izvedli po navodilih - kaj pa vi? Marsikatera solza je šla preko satnice, polne zalege, obsojena na uničenje. Vse satnice so bile sežgane, panji pa razkuženi z lužnim kamnom. Pri drugem pregledu naših družin in izdajanju potrdil o sanaciji in zdravstvenem stanju čebel se nam je spet vrnila samozavest in volja, deležni smo bili tudi pohvale s strani veterinarja, kar pa le ni tako malo. Tudi pri vas je bil veterinar kar nekajkrat, pa vas ni bilo pride kar po štirih smereh) in dobro železniško komunikacijo bi se to v prihodnje še izboljšali, pravi Močnik, ki se bo zavzemal, da bo v Borovnic končna postaja novega primestnega železniškega sistema, in za ureditev cestnih povezav z Vrhniko in prestolnico. Obljublja še ureditev prometa v Borovnici (morda z enosmernim sistemom in obvoznico), ureditev obrežja Borov-niščice, na katerem naj bi v prihodnje znova zrasla sprehajalna pot, ureditev parkirišča pri železniški postaji, predvsem pa središča kraja, kjer naj bi zraslo več prodajaln. Kot pravi Močnik, bo treba v prihodnje poskrbeti za blokovno in posamezno gradnjo (morda na zemljišču, ki poteka od blokov do Ljubljanske ceste), to pa predvsem za borovniške mlade družine. Ostajanje teh v kraju pomeni večje stekanje sredstev od dohodnine in hkrati večji razvoj kraja, pravi Močnik, ki pričakuje da bo občina v prihodnje imela več koristi tudi od davkov proizvodnih in drugih storitev, zato namerava med svojim županovanjem spodbujati tudi razvoj malega gospodarstva. Kot meni, ima Borovnica z lepo lego in naravo vse možnosti, da postane urejen kraj, ki bo pritegnil številne turiste in bo kot tak zaslovel po Sloveniji. "Na vse načine si bom prizadeval ponesti ime Borovnice po Sloveniji" pravi Močnik, ki načrtuje polepšanje izgleda kraja s cvetjem in drugim rastlinjem, otvoritev manjšega etnografskega muzeja in ureditev središča Borovnice. Po njegovem mnenju bi bila gradnja nove knjižnice za naš kraj prevelik zalogaj, zato bi jo bilo realno bolj mogoče urediti v sklopu šolskega objekta. Razmisliti bi bilo treba o statusu stavbe, v kateri je bil nekoč kino in o možnosti vnovične ureditve tega objekta. Kot pravi Alojz Močnik, je dosedanja občinska oblast zanemarila problem ostarelih, saj je zamudila pri razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za projekte dnevnega varstva ostarelih. Kot pravi, se bo potrudil in popravil zamujeno, saj bi sc morda vendarle še dalo pridobiti državni denar za dnevni center, ki bi nudil pomoč ostarelim. Več pozornosti pa bo, kot pravi Močnik, namenil nezaposlenim, predvsem z javnimi deli. P. B. doma, kljub njegovi poprejšnji najavi, tako le še pri vas ni bil izveden pregled, zaradi tega šc vedno velja zapora našega pasi-šča. Ko pa ste izvedeli, da smo čebelarji dobili sredstva - pomoč - od občine, oziroma od sklada za kmetijstvo, za kar se jim lepo zahvaljujemo, pa ste se zavedeli pravice. A gospod Novačan, kje pa so vaše dolžnosti. Do te pomoči boste upravičeni ob predložitvi potrdila o sanaciji, torej, ko boste veterinarju dovolili pregled, ter nam s tem končno odprli pasišče. Najbolj podlo pa jo to, da ste vse te dogodke, ki bi se lahko rešili drugače in drugje, obrnili v svojo korist in to naše malo društvo, ki je tudi vaše, izkoristili v predvolilnem boju in nas obtoževali kot tatove. Komu smo kaj ukradli? Torej čebelar Stane, bliža se leto 2000, ko bomo praznovali 95-letnico našega društva, zato bi bilo veliko lepše in humano, da bi svoj čas, znanje in ideje posvetil tudi društvu s pozitivnimi mislimi in idejami, ne pa da blatite lastno društvo in zlivate gnojnico na nas, ki se že tako bojujemo za obstanek, a se kljub velikim preizkušnjam ne damo in z vsem tem postajamo le še močnejši. Še enkrat lepa hvala občini in skladu za razvoj kmetijstva, posebna zahvala pa tudi ostalim našim članom, ki jih čebelja kuga ni prizadela, a so nam prijateljsko pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki ste nam pomagali. Toliko v vednost vam in vsem občanom. S čebelarskim pozdravom -Naj medi! ČD Borovnica, upravni odbor DRAGI VOLILCI! Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi na volitvah z velikim številom glasov izrazili svoje zaupanje. Dosedanji volilni rezultat razumem kot podporo svojemu programu in vrednotam, ki jih zastopam. Izraženo zaupanje je moja odgovornost, ki se jo močno zavedam, saj je bila del moje odločitve za kandidaturo. Istočasno je tudi potrditev razmišljanja o tem, da bi prebivalci Borovnice in okoliških krajev lahko živeli bolje kot doslej ter izraz želje in volje po spremembi, ki je del vsakdanjega življenja. Prepričan sem, da mlada občina Borovnica potrebuje dobrega župana, ki s svojimi pogledi vidi tudi v čas prihodnosti. Problemov, kijih imamo, je veliko in rešili jih bomo skupaj, strpno in korakoma. Vse to mi potrjujejo tudi odgovori na dopisnico za »vaša mnenja«, kije bila sestavni del moje zloženke, poslane v vsako družino. Nadvse pomembno je, da izkoristimo priložnosti, na katere smo sedaj pozabili ter pri tem mislim na tole: Lepa človeška in slovenska navada je bila in upajmo, daje še, da se znamo zahvaliti. Vemo, da se zahvala včasih pozabi, tako kot piše o posameznem primeru zahvale žc v Svetem pismu. Slovenski krščanski demokrati Borovnica čutimo dolžnost, da se po zadnjih volitvah zahvalimo vsem, ki so kljub slabemu vremenu naredili korak in zmogli na volišču podpreti stranko SKD. Rezultat nam pove, koliko rok, misli in src se je zmoglo opredeliti in videti svojo prihodnost v geslu: "S srcem za prihodnost vseh ljudi!" Čutimo, da je ime krščanski za nekatere nesimpatično, ker je vrednostno prepoznavno in zavezujoče. Lažje pa se je opredeliti za "nepolitično" ali drugačno politično smer. Vemo, da se je vsakdo svobodno odločal in bo tudi od te opredelitve in nosilcev terjal in pričakoval uresničitev osebnih želja. Volitve ne poznajo popravne naloge, lahko pa se dela popravni izpit vsake 4 leta. * Skrb za mlade: pri izobraževanju in njihovem aktiviranju v razširjene društvene dejavnosti * Skrb za starejše: za njihovo dnevno nego in varovanje ter bodoče vključevanje v dom starejših občanov, saj je ta skrb pri skoraj osemsto upokojencih neogibna. * Na neizkoriščene turistične možnosti: lepa zelena dolina naj da program pohodništva, kmečkega turizma, stare ljudske -kmečke dejavnosti i.t.d. * Priložnosti, ki jih ponuja Ljubljansko barje: bio-kmetijstvo, širitve plantažnih nasadov borovnic i.t.d. To je le droben izsek iz že dane programske predstavitve, in opozarjani, daje pred nami veliko delovnih nalog in tem bomo kos z združitvijo znanja, volje, strokovnosti in delavnosti vseh tistih, ki jim je napredek občine pomemben faktor. Svojo občino bomo razvili le tako, da bomo izdelali in izpeljali prave programe in da bomo znali dobro gospodariti. Zato se ne bojim. Smo sposobni in delovni ljudje. Zaupam vam in vem, da bomo skupaj marsikaj naredili. Zavzemal in skrbel bom za prijazno, varčno in uspešno občinsko upravo, ki bo pripravljena v lepi osebi odgovoriti in postreči vsem SKD je v svojem predvolilnem sporočilu jasno povedala, s kakšnimi programskimi cilji bo tudi v prihodnje delovala in sc zavzemala. Čutimo dolžnost povedati, da smo prav v predvolilnem času doživeli precej di-skreditacij, ki so delno pogojevale volilni rezultat. Morda je naključje, da je pri dodatnem mandatu za SKD svetnika zmanjkala tista odločilna točka, da je bil mandat "podarjen" med vse ostale. Vemo, da dobljeni mandat je le glas opozicije v Občinskem svetu in zato marsikaj, kar smo lahko v preteklem obdobju storili za vas, v bodoče ne bomo mogli več storiti. Morda bo lahko šele čas prihodnosti realno ocenil naše delo, uspehe in prizadevanja, ki so bila z vso odgovornostjo namenjena v dobro vseh Bo-rovničanov. Ob tem čutimo potrebo, da se zahvalimo vsem, ki so nam v preteklem obdobju pomagali, nas bodrili, živeli z našimi težavami in nam povedali tudi pošteno kritiko. Zahvala pri reševanju njihovih problemov, skratka, upravo približati občanom. Izvolili smo nove svetnike, prepričan sem, da bomo dobro sodelovali, videli pred seboj skupne interese in bomo uspešni. Naslednjo nedeljo tečem v drugi krog, to pomeni, da bomo šli ponovno na volišča in izbirali med dvema kandidatoma za župana. Naj vam to ne bo odveč. Konce koncev gre le za sprehod do volišča in nazaj. V upanju, da bo to pot lepo vreme, ki naj spodbudi dobro voljo in nasmeh, vas iskreno vabim, da v čim večjem številu potrdite svojo zavest in odločitev zaupanja. Preden oddate svoj glas, predlagam, da razmislite predvsem o tem, kateri kandidat za župana lahko več prispeva celotni občini in občanom. Pomislite tudi na to, ali ste bili doslej s stvarmi v občini zadovoljni, ali res ni bilo mogoče narediti več. Volite poštenost, delavnost, strpnost in modrost. Tega ni v izobilju, zato združite moči za lepši jutri. Srečno! Alojz Močnik Neodvisni kandidat za župana Borovnice velja tudi članom dosedanjega občinskega sveta drugih strank in županu, saj smo tudi po zaslugi svetnikov SKD prestopili zid nezaupanja in postali tim, ki je bil tudi dejaven, povezovalen in tudi uspešen za kraj. Svetniški škof Anton Martin Slomšek je svoje rojake opozarjal, naj volijo modro in izvolijo dobro. To ste mnogi po svoji vesti tudi storili v sedanjem času volitev. To pa pomeni hkrati tudi vašo polno odgovornost in obvezo, saj je bila vaša podpora dana posamezniku ali stranki, dejanje soodgovornosti za naše skupno sobivanjc prihodnja leta v borovniški dolini. Hvala vsem za dosedanje zaupanje za našo stranko in prošnja tudi vnaprej kljub dejstvu, da bodo politične odločitve in življenje Borovničanov prihodnja 4 leta večinsko oblikovali ljudje in druge stranke, za katere so sc odločili prebivalci naše občine. OO-SKD Borovnica Franc Volek Zahvala in razmišljanje SKD Vsem, ki ste mi dali svoj glas pri županskih volitvah, se lepo zahvaljujem. Četudi čas ni preveč naklonjen odkritim mislim in čistim opredelitvam, sem kot kandidat SKD ob podpori SDS nastopil z jasno pomladansko usmeritvijo: za poštene, delovne, zlasti socialno ogrožene ljudi, za naš kraj! Pričakujem vaš očitek: Kaj pa si kot svetnik naredil za naš kraj v preteklih štirih letih? Moj odgovor: Premalo, mnogo premalo. Pa vendarle največ, kar je bilo v moji moči. Samo nekaj primerov moje nemoči ob vpijočih problemih: - Četudi je imela občina nekaj tednov časa, sem bil zadnji hip obveščen o državnem programu za izgradnjo domov za starejše ljudi in invalide do leta 2005. Kljub mojim prizadevanjem se občina ni niti priglasila. Tako je izpadla iz programa in tudi od denarja, ki bi ga lahko dobila od države. - Občini na očeh se je kulturna dvorana uničevala, spreminjala v razvalino, borovniško sramoto. Pri tem pa jamramo, da ni prostorov za kulturo, mladino, knjižnico. Kljub našim naporom ni prišlo niti do resnih razgovorov o problemu. v - Velika večina v občinskem svetu ni dala soglasja k imenovanju sedanje ravnateljice. Želeli smo drugačen pristop k šoli. Nič! Občinskemu svetu navkljub! - V zadnjem Našem časopisu se je ( ne ) namerno pripetila napaka: Kavčnik ima 9 neopravičenih izostankov od sej občinskega sveta!! Kaj pomaga opravičevanje po volitvah? Cilj je dosežen. Pri tem pa smo pred volitvami poslušali: Smo za nepolitično, objektivno, delavno občino. Delali bomo samo za dobrobit občine. Brez politike. Stara modrost pravi: Boj se Danajcev! Boj se sladkih besed! Prav nič nisem razočaran, malodušen. Moj cilj je dosežen: majhen prispevek k razkrivanju sedanje in pretekle resnice. Taje močno zamegljena, napisana zgolj od ene, zmagovalne strani. Le počasi se kažejo obrisi Resnice izpred preteklih desetletij. Mukoma in počasi se bomo dokopali do nje. Tu pa želim in hočem sodelovati. Skupaj z vami, spoštovani volivci. Kavčnik Franci PREJELI SMO Občanov križev pot z druge plati S srcem za prihodnost vseh ljudi UPORABA LESNE BIOMASE III NOVOSTI V KNJIŽNICI dr. MARJE BORSNIK ENERGETSKA ZASNOVA BOROVNICE JE V ZAKLJUČNI FAZI Energetska zasnova Borovnice, ki jo družba ISPO d.o.o. dela skupaj s predstavniki občine in družbe LIKO na osnovi pravočasnih odločitev župana g. Occpka in direktorja LIKO g. Pungerčiča in ki je bila podprta na Občinskem svetu Občine Borovnica, je v zaključni fazi izdelave, začenja pa se že izdelava investicijske dokumentacije. Osnovni razlog, zakaj poudarjam, da se ta energetska zasnova dela, zahvaljujoč g. županu Borovnice in g. direktorju Lika, je namreč ta, da jc Projekt daljinskega ogrevanja Borovnice vključen v Nacionalni program projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Ta program vključuje potencialne projekte daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki bodo deležni dodatnega nepovratnega financiranja s strani Združenih narodov in Evropske unije. Nacionalni program je predstavljen kot osnova za hitrejšo realizacijo tovrstnih projektov v Sloveniji. Seveda bo treba pripraviti še veliko dokumentacije, da ho s projektom možno kandidirati na predvidenem razpisu, vendar prvi korak je že storjen. Osnovni namen projekta je izdelava srednjeročne in dolgoročne strategije razvoja in energetske oskrbe kraja Borovnica, s posebnim poudarkom na izkoriščanju lokalnih alternativnih virov in na učinkovitejši rabi energije. Ob tem bo v največji možni meri upoštevana sprejeta Resolucija o strategiji rabe in oskrbe v Sloveniji z. energijo, Bela knjiga EU ter planiran razvoj kraja in občine. Osnovna ideja je rekonstrukcija kotlovnice in izgradnja daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki ostaja kot odpadek v tovarni LIKO v Borovnici. S tem bo doseženo manjše onesnaževanje iz kotlovnice LIKO, skurje-ni bodo vsi lesni ostanki, ki sedaj marsikdaj ostajajo breme za okolico, povečala pa se bo tudi povezanost med krajem in tovarno LIKO, kar jc prav gotovo tudi pomembno za nadaljni razvoj Borovnice. Ugoden vpliv na razvoj kraja pa bodo imeli tudi posredni učinki teh investicij - boljši zrak, razvoj turizma, dodatna delovna mesta, itd. Razviti svet jc namreč ugotovil, da je daljinsko ogrevanje na lesno biomaso eden od najboljših naeinov za dvig bivalnega standarda v strnjenih naseljih, kjer sc porabijo domači viri, hkrati pa tak-način gretja zmanjšuje onesnaževanje okolja. Zaradi tega vse evropske države in tudi Slovenija vedno bolj vzpodbujajo take projekte s finančnimi subvencijami in poceni krediti.'V.obdobju te vsesplošne podpore je pomembno biti zraven, ker jc le tako možno računati na finančno podporo, brez katere takih projektov ni možno realizirati. Kmalu po začetku dela na projektu »Borovnica« sem povabil tudi vse ostale občine, ki so, vključene v »regijo« Ljubljansko barje z zaledjem, da skupaj kandidiramo za energetsko zasnovo vseh občin, vendar žal ni bilo pravega odziva in smo izgubili eno leto. V Sloveniji se za te energetske zasnove in v nadaljevanju različne projekte daljinskega ogrevanja odloča vedno več občin, zato je zadnji čas, da tudi na našem pod roj u začnemo s temi akcijami, drugače bomo kar naenkrat na repu. Tako kot drugje, tudi tukaj zelo kruto velja; kdor prej pride, prej melje. Mislim, daje najmanj, kar je treba narediti, da se v proračun za leto 1999 v vseh občinah vključi naloga »energetska zasnova oz. daljinsko ogrevanje« Pri tem seveda ni nujno, da se kasneje odločamo za daljinsko ogrevanje na biomaso, lahko jc npr. tudi zemeljski plin ali kakšna druga rešitev, odvisno od tega, kaj je za posamezen kraj najprimernejše. Miklavževanje v Borovnici V soboto, 5. decembra ob 16. uri bo v OS Borovnica prišel Miklavž s parkeljni. . Miklavž bo imel svoji malhi darila za najmlajše in igrico Muca Copatarica. Vabljeni ste vsi otroci, s seboj lahko pripeljete tudi starše. MKSlap JESENSKI POZDRAV IZ VRTCA Zopet se vam oglašamo iz vrtca z novimi doživetji in novicami. V letošnjem letu obiskuje vrtec 179otrok. Od tega jih je 36 na Bregu, kjer je še prostor za otroke, stare od 3 do 7 let, ki želijo v vrtec med letom. V Borovnici imamo vse oddelke polne. V treh jasličnih oddelkih je trenutno 38 otrok. Štirje pridejo do januarja, v ostalih 5 oddelkih imamo 105 otrok. Letos je v vrtcu 10 otrok manj kot lansko leto. Otrokom nudimo poleg poldnevnega in celodnevnega programa še dodatne dejavnosti v popoldanskem času, ki ga financirajo starši. Ob ponedeljkih prepeva 28 otrok v zborčku, ob torkih 13 otrok hodi k angleščini in še posamezniki, ki obiskujejo glasbeno pripravljalnico-učenje igranja na elektronske klaviature. Ob sredah plešejo, ob četrtkih telovadijo v TVD Partizanu, ob petkih pa počivajo od vseh teh dejavnosti. Zahvaljujemo se družbi Fenolit, Ljubljanski banki, Občini Borovnica in vsem posameznikom, ki so sponzorirali našo razstavo slik ob obletnici vrtca. Ta denar smo namenili nabavi likovnega materiala (barve, prstne barve, valovita lepenka). Ostale slike smo obdržali in jih namenjamo za promocijo vrtca, obiske in darila pokroviteljem. Ob tem moramo vedeti, da smo Slovenci tako kot še marsikje drugje, tudi pri uvedbi daljinskega ogrevanja, razen v nekaj večjih mestih, prepočasni v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami. Daljinsko ogrevanje individualnih hiš jc daleč najbolj razširjeno v Skandinaviji (preko 60% hiš se žc daljinsko ogreva), zelo veliko teh sistemov na lesno maso pa imajo tudi v sosednji Avstriji. Iz prvih analiz ankete, ki je bila izvedena v Borovnici in ogledov vseh večjih kotlovnic v večjih zgradbah ( šola, stanovanjski bloki, zdravstveni dom, trgovine,...) jc že jasno sledeče: *„večina občanov Borovnice se greje na kurilno olje, . * drva se za kurjavo v individualnih hišah vedno manj uporablja, * premoga praktično ni več, * v večjih kotlovnicah sc, razen 'vtovarni LIKO, povsod kuri kurilno olje * letno sc pokuri v Borovnici več kot 570.000 litrov kurilnega olja, * Borovnica jc glede na str-njenost naselja okrog lesne tovarne idealen kraj za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, * v kraju je vee večjih objektov, za katere je optimalna rešitev daljinsko ogrevanje, * LIKO ima več lesnih ostankov, kot jih rabi zase, tako da so že sedaj, ob ustrezni rekonstrukciji njihove kotlovnice, na razpolago tudi za gretje kraja Ena od pomembnih aktivnosti pri izdelavi energetskih zasnov krajev in obein je tudi predstavitev rezultatov analize obstoječega stanja energetike in predlogov za bodoči razvoj. Na tej predstavitvi pričakujemo poleg predstavnikov vodstva občine in LIKO-ta tudi občinske svetnike, predstavnike podjetij, javnih ustanov, društev, predstavnike drugih občin in seveda vse zainteresirane krajane Borovnice. Na tej predstavitvi bomo skušali odgovoriti na čimveč vaših vprašanj in dilem, hkrati pa bo za nas dragoceno izhodišče za nadaljevanje dela.. Zato pričakujemo, da sc boste predstavitve udeležili v čim-večjem številu. Datum in kraj te predstavitve bo objavljen naknadno. Marjan Scliškar VESELO PRIČAKOVANJE DECEMBRSKIH DNI Cel mesec bomo namenili otrokom. Dneve jim bomo popestrili z različnimi dejavnostmi. V torek, 1.12.1998 ob 18.uri bo v vrtcu Borovnica predavala dr. Munda Marija na temo "ZDRAV OTROK V ZDRAVEM VRTCU". Vabljeni vsi starši. V četrtek, 3.12. 1998 ob 9. uri lutkovna igrica za predšolske otroke V TVD Partizanu z naslovom ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE in še ena MAČEK SE UČI REČI HVALA V sredo, 9.12.1998 ob 9.30 uri v TVD Partizanu JANKO IN METKA. V petek, 11.12.1998 ob 17.uri " NOVOLETNI ŽUR "na Bregu. V ponedeljek, 21.12.1998 ob 8. uri v vrtcu igrica za najmlajše " MEDVEDEK NA SNEGU". Cena igric 350 sit. V torek, 22.12.1998 nas bo v vrtcu obiskal DEDEK MRAZ. Na vse prireditve ste prijazno vabljeni. Ravnateljica VVZ Borovnica Marija Ocepek KABELSKA TELEVIZIJA (KRS) V BOROVNICI Veseli smo, da vam lahko najavimo sprejem televizijskih programov preko kabelske televizije tudi v Borovnici. Po obsežnih pripravah, ki tečejo že vse letošnje leto, in so bile usmerjene v izgradnjo glavne sprejemne postaje v Ljubljani na Vicu in zagotovitvi prenosnih poti na širšem področju Ljubljanskega Barja planiramo, da bo še letos izdelan idejni naert razvoda kabelskega omrežja in bomo lahko pristopili k izdelavi potrebne dokumentacije. Če se kje nc bo preveč zataknilo z soglasji, bi spomladi naslednje leto uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje, ki bo omogočilo zaeetek del na postavitvi glavne sprejemne postaje v Borovnici in izdelavi zunanjega kabelskega omrežja. Kar je najvažnejše za vse občane in nove naročnike je, da bodo lahko v svojih domovih spremljali popolnoma enake programe kot v Ljubljani v popolnoma enaki kvaliteti. Trenutno je to število približno 45 TV programov in 25 Ra programov. Zajeti so vsi domači nacionalni in komercialni programi, pro- grami sosednjih držav in obilica programov s satelitov. Verjetno bo že v fazi izgradnje ta številka eez 50 redno dclujoeih TV programov. Še več. Kljub dokajšnji oddaljenosti od Ljubljane bodo v sistemu na voljo tudi vse ostale komunikacijske usluge, kijihje v majhnem sistemu zaradi majhnega števila prebivalcev neekonomično oz. nemogoče nuditi. Povezava z Ljubljano preko optičnega kabla bo omogočila, da bomo v sodelovanju s Telekomom Slovenije istočasno ponudili tudi hitrejši in boljši dostop do interneta. Povezava Borovnice v enotni kabelski sistem bo omogoeala, da pristojbine za priklop v omrežje nc bodo višje od le teh v Ljubljani. Le te so v Ljubljani približno 30000 Sit za priključek v veestanovanjskih objektih (v ceni vključena že nova notranja instalacija) ter približno 65000 Sit za individualna gospodinjstva. V tej ceni so zajeta vsa potrebna gradbena in inštalaterska dela za priklop na KRS. Predvidena je tudi možnost obroenega plačevanja. November 1998 BOROVNICA STROKOVNA LITERATURA Anatomija človeka Besede dalajlam Bibič, P.: Soigralci Blucslein, J.: Kako otroku postaviti meje - in poskrbeti tudi zase! Castaneda, C: Magične kretnje Chapman, G.: Pot jezikov ljubezni Chappell, P.: Zdravljenje s homeopatijo Docteur, S.: Pol prečiščevanja: hrana in post Dodajmo življenje letom Enciklopedija orožja Forn(, C: Na polju in na vrtu Grahan, H.: Zdravljenje z barvami Hali. D.: Zdravljenje z meditacijo Heider, J.: Tao vodenja lic, V: Božič s sestro Vendelino in mojstrom Goljatom Ime mi je igra Ivorv, M.: Barcelona Ivory, M.: Praga Jamnik, T.: V knjižnici Jepson, T: Rim Kent, C: Organiziranje: nasveti in ideje Keyes, K.: Vodnik k višjemu zavedanju Klemenčič, M.: Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani Kralj, L.: Teorija drame Krašovec-Pogorelčnik.M.: Estetika oblačenja Krišelj, V: 13 odklopljenih Liobani: Pripovedujem ti - me poslušaš? Lorbar, M.: Upravno poslovanje. 1,2 Masson. J.: Ko sloni jokajo Medvešček, M.: Zdrava prehrana pri sladkorni bolezni Meršol, M.: Clinton & Monica Montanari, M.: Lakota in izobilje Oxcnford, R.: Zdravljenje z reflckso- logijo Patilla, P: Igrajmo sc z oblikami Perry, G: Naučite se sami Windows 98v24-ih urah Pionirji smo tudi mi - knjižničarji Pogačnik, .1.: Slovenska Književnost. 1 Poti iz nasilja Pravila iger Rozman, S.: Peklenska gugalnica Saksida, I.: Slovenska mladinska dramatika Schulz, B.: Vsega so krive ženske: zabavljica Schwab, G.: Najlepše antične pripovedke Sinobad, L: Dežela: kulturno zgodovinski oris Radovljiške ravnine Sneddon, P: Zdravljenje z osteopatijo Sperryn, P.N.: Šporl in medicinah Srednjeveška mesta Štopar, L: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 1-3 Seruga, M.: Dieta pri boleznih jeter, žolčnika in vnetju trebušne slinavke Štcrn, A.: Metabioigra Šlukelj, L.: Prvih 1(1(1 lel Švajncer, J.J.: Vojna zgodovina Tarman, D.M.: Gozd Tavčar. M.L: Obvladaimo čas! Tirabassi, B.: Kako živeli s partnerjem, saj brez njega ne gre?! Trvckare, T.: Velika knjiga o ribolovu Vcync, P: So Grki verjeli v svoje mite? Viršček- Marn, M.: Sorte jabolk Weil, A.: Spontano zdravljenje VVoolf, V: Lastna soba Zpivak, J.: Dvoživke in plazilci Zpivak, J.: Ptice Zpivak, J.: Sesalci MLADINSKO LEPOSLOVJE Barton, S.: 1,2,3 Bernadette: Mestna miška in poljska miška Cousins, L.: Minka na kmetiji Enci benei na kamenci HcHt, C.: Pred dolgim zimskim spanjem Kovač, P: Od kod so sc vzele pravljice Lainšček, K: Rad bi Mc Court, L.: Najlepši večer z očkom Mc Court, L.: Nikoli pozabljena punčka Mercs, J.: Nekje tam zunaj Muster, M.: Grajski duhovi Mustcr, M.: Kamena doba Nostlinger, C: Debela Nela in zavaljeni Jani Oram, H.: A message for Santa Pavček, T: Deček gre za soncem Pelz. M.: Zvezdnik Rozman. S.: Martin fantalin Rudolf, C.: Iz roda v rod Sivec, I.: Čarobna violina VVagener, G.: Zajček in lisica VVagencr, G.: Zajček in njegovi prijatelji White, E.B.: Karlina pajčevina Zollev, E.: Eva + Martin LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Carter, C: lzzovi prihodnost Cestnik, M.: Nasmcj se mi s poševnimi očmi Charles Baudelaire Dnevi poezije in vina, Medana, 1998 Federico Garc(a Lorca Flaubcrt, G: Gospa Bovarv Francesco Pctrarca Goethe, J.W.: Učna leta Wilhelma Meistra Hibbert, E.B.: Vrnil se je H mleček, J.: Klic z jezera Ibscn, H.: Strahovi Ihan, A.: Romanje za dva in psa Jacq, C.: Ramzes: sin luči Katka, F: Proces Karlovšek, I.: Modra vrtnica Kcrovac, J.: Na cesti Kleč, M.: Dodatek prijatelju Krugcr, M.: Himmelfaib Leonard, E.: Daleč od oči Makarovič, S.: Bo žrl, ho žrt Marinčič-Ožbalt, L: Dež gre Mdderndorfcr, V.: Pokrajina št. 2 . Mrak, I.: Izbrano delo Ncmcova, B.: Babica Ogorevc, B.: Tropska melanholija Rainer Maria Rilkc Tahan, M.: Mož, ki jc; računal Tomazin, L: Iskanje Šambalc Torkar, I.: Oseka bivanja Torkar, I.: Smrt na počitnicah Trije tibetanski misteriji Unaniuno, M.de: Megla Virk, J.: Pogled na Tycho Brahc VVilliam Shakespeare Zupančič, M.: Obiskovalec Zupančič, M.: Shakespearov dramski . imperij CD-PLOŠČE Adams, B.: On a day like loday Aerosmith: A littlc soulh of sanily City of angels Def Jam's rush hour Dcpcche mode: The singels 86 > 98 Garbage: Version 2.0 Imamo vas radi Jackson, M.: History Kreslin, V: Muzika Manic street preachers: This is my trulh teli me yours Metalica: Garage inc. Morissctte, A.: Supposed former in-fatuation junkie R.E.M.: Up Šifrer, A.: Čakam The Kclly family: Front their hcarls Time: Zivol u čizmama sa visokom petom U2: The best YU cvergreen of 1980-199(1 URE PRAVLJIC: 23.11. gostuje Lutkovno gledališče FRU-FRU z igrico Elc Peroci: Muca Copatarica 30.11. Bolliger, M.: Palček Anton, gostuje potujoča knjigama BUČA: lahko si boste ogledali in kupili poučne kar-tonke o ljubeznivem Elmcrju in njegovih prijateljih 7.12. Jandl, E.: Funfter scin 14.12. VVagener, G: Zajček in lisica 21.12. Gremo lovit medveda 28.12. Oram, H.: A message for Santa Vsak ponedeljek ob 17. uri. VABILO V SREDO, 2. DECEMBRA BO GOST KNJIŽNICE G. PETER AMERŠEK. NOGOMETAŠI IN NAVIJAČI PRIDITE "OBOROŽENI" Z VPRAŠANJI! Jesenski večer v knjižnici Pravljične ure so v knjižnici v Borovnici že tradicija, saj jih ob ponedeljkih obišče tudi nad trideset malčkov. Minuli četrtek pa smo večer namenili starejšim občanom, ki želijo obogatiti svoj vsakdan in mu dodati nekaj več. Prav o tem govori knjiga "Dodajmo življenje letom", ki jo je izdalo Gerontološko društvo Slovenije. Na zelo prikupen način jo je predstavila ga. Mirjam Belič, višja medicinska sestra, socialna delavka in upokojena direktorica doma starejših občanov. Poglavja v knjigi govorijo med drugim o medgeneracijskih odnosih, praavilni prehrani, zdravstvenem varstvu, domovih za starejše občane ... Ob tej priložnosti smo v knjižnici razstavili literaturo, ki govori o tretjem življenjskem obdobju inje priporočena v zaključku knjige. Obiskovalkam večera je ga. Mirjam Belič vlila novo energijo in življenjsko vedrino in mislim, da so domov odhajale zadovoljne. Zlata Brezovar OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE BREZOVICA Tržaška c. 390 1351 BREZOVICA Občinska volilna komisija razglaša izide glasovanja na lokalnih volitvah 22. novembra 1998, za župana, občinski svet Občine Brezovica ter krajevne svete posameznih KS v občini. Nekaj splošnih podatkov o volitvah: Skupni rezultat udeležbe v občini Brezovica: skupno število volilcev 6884 volilcev skupaj glasovalo 4215 volilcev procent udeležbe v občini: 61,23 % procent udeležbe po posameznih voliščih 001 Brezovica 51,72 % 002 Brezovica 55,81 % 003 Vnanje Gorice 66,53 % 004 Notranje Gorice 58,00 % 005 Notranje Gorice 53,80 % 006 Podpeč 66,47 % 007 Jezero . 59,39% 008 Prevalje " • ' 79,25 % 009 Goričica 77,64 % 010 Kamnik pod Krimom 63,70 % 011 Preserje • 66,66 % 012 Rakitna 68,03 % Posamezni kandidati za župana so dobili naslednje Število glasov: Posamezni kandidati za krajevni svet KS Vnanje Gorice so dobili naslednje število glasov: 4/4 - GORIČICA POD KRIMOM Zap. št. Ime in priimek kandidata štev. glasov procent 1. MARJAN SlVIC 578 glasov 14,17% 2. DRAGO STANOVNIK 2031 glasov 49,81 % 3. JANEZ ROGELJ 354 glasov 8,68 % 4. MARKO ČUDEN 1114 glasov 27,32 % Posamezne liste kandidatov za občinski svet so dobile naslednje število glasov: 1 Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS 308 7,9 % 2 Združena lista socialnih demokratov - ZLSD 250 6,4 % 3 Demokrati Slovenije - DS 89 2,3 % 4 LISTA ZA RAKITNO 187 4,8 % 5 Liberalna demokracija Slovenije - LDS 925 23,8 % 6 Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 660 17,0 % 7 Slovenska ljudska stranka - SLS 900 23,2 % 8 Slovenska nacionalna stranka - SNS 116 3,0 % 9 Slovenski krščanski demokrati - SKD 448 11,5 % OVK je ugotovila in razdelila naslednje število mandatov v občinski svet: 1 Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS 1 2 Združena lista socialnih demokratov - ZLSD 1 3 Demokrati Slovenije - DS 0 4 LISTA ZA RAKITNO 1 5 Liberalna demokracija Slovenije -LDS 5 6 Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 3 7 Slovenska ljudska stranka - SLS 5 s Slovenska nacionalna stranka - SNS 0 9 Slovenski krščanski demokrati - SKD 2 OBČINSKI SVET OBČINE BREZOVICA ŠTEJE 18 ČLANOV: Ime in priimek svetnika Predlagatelj 1. Stanislav Kirn DeSUS 2. Janez Rogelj ZLSD 3. Marija Bezek LISTA ZA RAKITNO 4. Marko Čuden LDS 5. Igor Petrovčič LDS 6. Slavica Slana LDS 7. Marko Goršič LDS 8. Marko Burger LDS 9. Martin Golja SDS 10. Majda Božič SDS 11. Marjeta Novak SDS 12. Janez Pleško SLS 13. Marija Kregar SLS 14. Branko Steblovnik SLS 15. Izidor Pristavec SLS 16. Jože Novak SLS 17. Peter Kraljic SKD 18. Srečko Vrčon SKD KRAJEVNE SKUPNOSTI: Posamezni kandidati za krajevni svet KS Brezovice so dobili naslednje število glasov: Zap. št. kandidat število glasov 1 Janez Prebil 499 2 Genovefa Drašler 308 3 Dušan Belič 386 4 Franc Trček 537 5 Božidara Slovnik 322 6 Ana Humer 352 7 Ivan Sojer 428 8 Anton Slana 508 g Peter Skodlar 436 10 Albina Ložar 223 11 Primož Pleško 621 12 Fortunat Srečko Erjavec 269 13 Majda Božič 385 14 Alojz Miklič 354 15 Ludvik Špan 525 zap. štev. kandidat število glasov 1 Miran Aleš 488 2 Vincencij Peter Marinko 498 3 Milan Zdešar 581 4 Tomaž Mlinar 523 5 Mira Zbačnik 437 6 Marjeta Novak 542 7 Bojan Trček 493 8 Vinko Gregorc 566 9 Milan Kolar 435 10 Ivan Zbačnik 369 11 Marjana Vrabič 370 Krajevni svet KS Vnanje Gorice šteje 9 članov Posamezni kandidati za krajevni svet KS Notranje Gorice so dobili naslednje število glasov: Zap. št. kandidat število glasov 1 Franc Kem 418 2 Zdravko Kavčnik 421 3 Marko čuden 527 4 Vinko Koprivec 439 5 Feliks Sojer 359 6 Olga Gole 320 7 Aleš Artač 459 8 Franc Marinčič 415 9 Jože Novak 433 10 Milan Debevec 474 11 Milan Vidmar 324 12 Stanislav Oblak 339 13 Slavica Budisavljevič 226 14 Vilko Zavbi 292 Krajevni svet KS Notranje Gorice šteje 9 članov Posamezni kandidati za krajevni svet KS Podpeč - Preserje so dobili naslednje število glasov: 4/1 - PODPEČ (v svetu KS so 3 člani) Zap. št. Ime in priimek število glasov 7 Izidor Pristavec 158 5 Zdešar Robert 157 4 Marjan Cimperman 134 6 Jože Rogelj 119 1 Simon Šuštaršič 110 2 Andrej Suhadolnik 95 3 Martin Golja 73 4/2-JEZERO, PLANINICA (v svetu KS so 3 člani) Zap. št. Ime in priimek število glasov 1 Alojzij Mazi 126 4 Peter Svete 117 6 Igor Gabriel 96 2 Franc Rogelj 87 3 Tina Volčanšek 47 5 Janez Kraljic 47 4/3 - PREVALJE POD KRIMOM (v svetu KS je 1 član) Zap.št. Ime in priimek število glasov 2 Feliks Pušenjak 38 3 Anton Šuštaršič 35 1 Anton Svete 27 (v svetu KSje 1 član) Zap.št. Ime in priimek število glasov 1 Tone Jerina 40 3 Janko Petelin 19 2 Štefanija Grabrijan 2 4/5 - KAMNIK POD KRIMOM (v svetu KS so 3. člani) Zap.št. Ime in priimek število glasov 1 Janez Repar 215 3 Jernej Švigelj 161 7 Genovefa Ulaga 136 5 Marta Bregar 101 4 Mira Gregorka 92 6 Anton Mikuš 90 2 Janez Grabrijan 51 4/6 - PRESERJE (vsvetu KSje 1 član) Zap.št. Ime in priimek število glasov 3 Metka Šeškar 51 2 Rudolf Čepon 35 1 Andrej Goršič 24 4/7 - GORENJA IN DOLENJA BREZOVICA (vsvetu KSje 1 član) Zap.št. Ime in priimek število glasov 2 Andrej Rogelj 29 1 Janez Grum 23 SVET KS PODPEČ - PRESERJE ŠTEJE 13 ČLANOV: 1 Janez Repar Kamnik 2 Jernej Švigelj Kamnik 3 Izidor Pristavec Podpeč 4 Zdešar Robert Podpeč 5 Genovefa Ulaga Kamnik 6 Marjan Cimperman Podpeč 7 Alojzij Mazi Jezero 8 Peter Svete Jezero 9 Igor Gabriel Jezero 10 Metka Šeškar Preserje 11 Tone Jerina Goričica 12 Feliks Pušenjak Prevalje 13 Andrej Rogelj Gor., Dol. Brezovica KS RAKITNA (v svetu KS je 7 članov) zap.št. kandidat 1. Stanislav Kržič 2. Miha Pogačar 3. Janez Kržič 4. Rudolf Kranjc 5. Marko Petrič 6. Matija Kovačič 7. Dominik Bezek 8. Marjan Šivic 9. Ivan Likovič številoglasov 177 162 156 184 187 189 99 73 107 Šest od sedmih izvoljenih kandidatov je članov Liste za Rakitno. Kandidati, ki so bili na volitvah izvoljeni za člane Občinskega sveta Občine Brezovica in člane Krajevnih svetov posameznih krajevnih skupnosti, bodo prejeli potrdilo o izvolitvi. Za župana, kot je razvidno iz gornjih rezultatov, pa je razpisan drugi krog volitev in sicer za nedeljo, 6. decembra 1998. Brezovica, 25.11.1998 Predsednica OVK Ivanka Stražišar 1. r. Rokovnik za izvedbo drugega kroga volitev. 1.12.1998 Predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov lahko predloži seznam zaupnikov občinski volilni komisiji ZLV: 47. člen 1.12.1998 do 3.12.1998 od 9. do 15. ure PREDČASNO glasovanje na sedežu občinske volilne komisije ZLV: 78. člen 3.12.1998 Volilci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. ZLV: 81. člen 4.12.1998 Zaključek javne volilne propagande » 6.12.1998 od 7. do 19. ure GLASOVANJE V DRUGEM KROGU - VOLITVE ŽUPANA 6.12.1998 po 20. uri Volilni odbori predajo volilno gradivo občinski volilni komisiji ZLV: 89. člen 7.12.1998 po 12. uri Občinska volilna komisija ugotavlja izid glasovanja po pošti. ZLV: 88. člen do 12 12.1998 Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja in ga pošlje županu. ZLV: 90. člen Krajevni svet KS Brezovica šteje 9 članov Predsednica OVK Brezovica: Ivanka Stražišar Zahvala za zaupanje Spoštovane občanke in občani! Ponosen sem na Vas in vesel ob potrditvi mojega prepričanja, da bolj cenite štiriletno delo kot predvolilno plakatiranje ter neutemeljeno in vsem škodljivo obrekovanje. Zahvaljujem se Vam za podporo, ki ste mi jo izkazali še v večji meri kol pred štirimi leti. Vaše zaupanje mi je dalo novih moči za nadaljevanje mojega dela, katero temelji najprej na Vas, ljudeh, na občinskem svetu, na državni zakonodaji in seveda na lastni družini. Vesel sem, da tudi v naši občini Slovenska ljudska stranka ni samo Podobnikova stranka, pač pa stranka vseh dobronamernih ljudi, ki se zavedamo, da je naša skupna usoda v največji meri odvisna od nas samih in ne od politikov na državni ravni! Zato z dejanji in ne le z besedami presegamo nesmiselne delitve in dobrohotno prepletamo med seboj vse ljudi ne glede na prepričanje, starost, stan, premoženje ali katerokoli drugo različnost posameznika ali skupnosti. Edino merilo je dobronamernost ter spoštovanje bližnjega in naravnega okolja. Vaše zaupanje razumem tudi kot podporo pri nadaljnji izgradnji ene družine, v kateri smo zaželeni prav vsi ljudje brez izjeme. Ob pogledu na življenje v samostojni Sloveniji sem neizmerno vesel in ponosen na vse, kar smo naredili, še preden sem postal župan. Ko so se nekateri zabavali v disku ter se ždrogirali' z žogo in še čim, smo skupaj pripravljali praznike družin, soseščin, društev, župnije, izboljševali kakovost bivanja, olepševali hiše, ulice, vasi, cerkve, športna in otroška igrišča, gasilske in kulturne domove, zelene površine, župnijo, pripravljali najrazličnejše pogovore s strokovnjaki, športne prireditve, tekmovanja in izlete, urejali površine za mednarodne tabore mladih... Vse to z Vašo pomočjo in v zgled, ki je presegal takratne občinske, pa tudi državne meje. Prav tako nam je skupaj uspelo narediti veliko dobrega tudi v prvem mandatu nove Občine Brezovica: ukinili smo dvoizmenski pouk v osnovni šoli, ugodno rešili vse vloge za varstvo otrok v naših vrtcih, ustanovili občinske oddelke služb na področju komunale, turizma, kulture, celostnega razvoja podeželja. Odprti so nova pošta in turistično-informativno središče v Rakitni in na Lukovici, na Brezovici pa deluje bankomat. Kupljena je zdravstvena postaja Podpeč, dve zdravstveni postaji sta prenovljeni - v Vnarijih Goricah in v Podpeči. Mnoge izboljšave so na področju preskrbe s pitno vodo, komunalne ureditve in prometne varnosti. In še marsikaj. Se posebej pa sem vesel neposredne pomoči ljudem v stiski, bodisi preko javnih del bodisi preko starih, na novo ustanovljenih ali poživljenih prostovoljnih stanovskih, gasilskih, kulturnih in drugih društev. Ohranili smo tudi vso delovno silo, podedovano iz prejšnjih krajevnih skupnosti. Odprli smo zaprte knjižnice, zgradili nova igrišča in obrežje jezera v Rakitni, pomagali podjetnikom, kmetom...! Ponosen sem na žive župnijske skupnosti in neizbrisno resnico, da naša občina usklajeno 'diha s polnimi pljuči'. K temu pa pripomore tudi moje dejavno sodelovanje v mnogih različnih skupnostih (tudi dekanijskih, škofijskih in medobčinskih, pa mestnih), kot nov dokaz smisla povezovanja različnosti življenja v vsem nam skupni in edini domovini. Zahvaljujem se vsem svetnicam in vsem svetnikom, ki ste pripomogli k tem uspehom, seveda v sorazmernem deležu podpore, ki jo je prispeval vsak posebej! Mnogi so veliko naredili, nekateri pa se lahko pohvalijo tudi samo s članstvom v občinskem svetu... Zahvaljujem pa se seveda tudi vsem dobrotnikom znotraj in izven naše lepe občine, ki mi neprestano pomagate pri mojem delu. Tako lahko omenim tudi dolgoročne načrte - na primer novo vodovodno in telefonsko omrežje, novo pošto, nove prometne povezave, razvoj obrti, podjetništva in pridelave hrane, čistilne sisteme, sprehajalne in rekreativne ter učne poti. Kot vodja skupine za gospodarstvo in turizem na Barju pri krajinskem parku Barje sem tudi že storil prve korake k izvedbi obrtno-podjetniških con, saj se bo moralo krajinarstvo dopolnjevati (in ne izključevati!) tako s kmetijstvom kot tudi s podjetništvom in obrtjo. Se poseben poudarek pa bom tudi v prihodnje posvečal ljudem v stiski, saj življenjske preizkušnje ne izbirajo in nihče ne ve, kdaj bo odvisen od drugih. Spodbujal bom gradnjo domov za starejše v povezavi z ustanovo Hospic in ostalimi organizacijami ter na ta način skušal pridobivati dodatna sredstva za prostorske zmogljivosti nastanitve starejših v kombinaciji z mladino in domačini. Vsem želim vse dobro v tem in prihodnjem tisočletju! Drago Stanovnik LDS Q Liberalna demokracija Slovenije ^ Spoštovane občanke in občani! Iskreno se Vam zahvaljujem za izkazano podporo v prvem krogu volitev za župana. Stranka LDS v občini Brezovica je dobila največ glasov za občinski svet. Izbrali ste prave ljudi, kateri bomo poskrbeli, da zaupanje tudi upravičimo s svojim delom. Napravili smo prvi korak, v nedeljo, 6.12.1998, napravimo še drugega. Spoštovane volilke in volilci, vzemite si nekaj minut, pridite na volitve ter ne prepustite svojega prepričanja človeku, ki Vam jih ne bo izpolnil. Moj program že poznate. Čas je za spremembe. Ko boste obkrožili številko 2, volili Marka Čudna za župana, boste lahko z optimizmom zrli v prihodnost občine Brezovica. Mojo kandidaturo podpirajo tudi levo sredinske stranke. Marko Čuden SLS Slovenska ljudska stranka Povabilo na 6. decembra Spoštovani! Na minulih volitvah, 22. novembra, smo v nov občinski svet izvolili svetnice in svetnike, katerim župan gospod Drago Stanovnik zaupa v enaki meri, kakor jim zaupamo predlagatelji list ter volivke in volivci z danimi glasovi. Vsi skupaj iskreno čestitamo vsem izvoljenim, z željo, da bi naredili čimveč trajno dobrega za vse ljudi! Naš kandidat gospod Drago Stanovnik pa sc je zmagi v prvem krogu med vsemi kandidati za župane drugega kroga v Sloveniji najbolj približal, saj mu je za zmago zmanjkalo samo K) glasov. Tb je praktična potrditev pomembnosti vsakega vašega glasu! Tudi zato Vas vabimo, da pridete 6. decembra ponovno na volitve. Z obkrožitvijo številke 1 pred imenom Drago Stanovnik boste omogočili nadaljnje delo v korist vseh ljudi ter občino, prijazno in dostopno vsem ljudem, tudi v naslednjih štirih letih. Vsem želimo vse dobro! Upravni odbor SLS Brezovica SLS Brezovica vabi k sodelovanju: - Poskrbimo za mlada drevesa, prezebleptice in varnost vseh, šc posebej otrok in starejših! - Spoznajmo se! Obveščamo vse ljudi dobre volje, da za leto 1999 pripravljamo krajevna srečanja priseljencev med seboj in z domačini. K sooblikovanju programa, natančneje spoznavnega večera, vabimo prav vse, saj dosedanje izkušnje kažejo, daje to prepotreben in prvi korak k lepšemu sobivanju prav vseh. Voščilo V decembru, mesecu pričakovanja, želimo vsem vse najlepše z željo, da bi dobronamerno presenetili svoje najbližje, pa tudi ljudi v stiski in pomanjkanju. Se največ pa jc vredna pomiritev v družini, med sorodniki in svojci... Naj staro leto odnese s seboj tudi nesmiselne zamere in nesporazume! Upravni odbor SLS Brezovica Obvestila in vabila Občina Brezovica Tržaška cesta 390 1351 Brezovica Datum: 15. oktobra 1998 Zadeva: Izvleček iz zapisnika Občinski svet je na svoji 37. redni seji, kije potekala 8. oktobra 1998, sprejel naslednji sklep: Tarifa oziroma najemnina za uporabo parcel - družbene, SLP ali javne parcele - občinske parcele je: - za dnevno uporabo (garaža, poslopja, nadstrešek in podobno) - letno 1 kvadratni meter = 100,00 tolarjev, - za občasno uporabo (kmetijska uporaba in podobno) - letno 1 kvadratni meter = 1,00 tolar, - za ostalo (lep izgled in podobno) - letno 1 kvadratni meter = 1,00 tolar. Zneski so neto brez dajatev. Najemnina ne more biti manjša od 5.000,00 tolarjev na leto (neto). Sredstva od plačanih najemnin sc zbirajo na posebni partiji na Občini Brezovica in se namensko uporabljajo za urejanje premoženjskih zadev občine Brezovica (geodetske meritve, zemljiško-knjižne vknjižbe in drugo). Višina najemnin velja od sprejetja sklepa občinskega sveta, to je od 18. maja 1998, uporablja pa se od 1. januarja 1999. ne glede na sklenitev najemne pogodbe ali izdaje računa. Leopold Pristavec, predsednik občinskega sveta SKD po volitvah Iskreno se zahvaljujemo volivcem za izkazano zaupanje na pravkar minulih volitvah. Z Vašo pomočjo sta bila dva člana SKD izvoljena v občinski svet. Obljubljata, da bosta v naslednjem mandatnem obdobju pošteno in vestno delovala v korist cele občine. Seveda vabimo naše volivce tudi na drugi krog volitev za župana, saj občina potrebuje pomladno mislečega župana, ki bo deloval za skupno dobro. Občinski odbor SKD Brezovica Za nove orgle v brezoviški cerkvi V kroniki Zgodovina brezoviške farc je Josip Novak zapisal, da so orgle v brezoviški cerkvi delo orglar-skega mojstra Ivana Mandalina iz Trebnjega. Imajo močan, prav prijeten glas in tudi lično zunanjo podobo. 'Spremcnov' (registrov) imajo 21 in dva igralnika. Dodelane so bile leta 1859 in so veljale 2200 goldinarjev. Nobena stvar pa nc tra- delov sta ugotovila, da so orgle v zelo slabem stanju, bolje rečeno v zadnjih vzdihljajih. Nesmiselno bi bilo vlagati denar v popravila, saj je glasbilo žc opravilo svoje, in edina možnost je, da sc izdelajo nove orgle. Vsekakor razveseljiva novica za korne pevce, katerim so orgle praktično srce petja. Odločitev za nove orgle je dolgoročna odločitev in Oba mojstra Močnika in župnik Janez Kompare pri ogledu orgel ja večno, zato je bilo treba tudi dotične orgle žc večkrat popravljati. Meseca julija 1877 leta jih jc popravil, osnažil in uglasbil Frančišek Goršič iz Ljubljane ter prejel za to 190 goldinarjev. Popolnoma nov meh sta napravila brala Zupan iz Kamne Gorice, to jc bilo leta 1880, in 1893. leta sta jih tudi ponovni) uglasbila. Leta 1902 pa jih je osnažil in uglasbil Zupančič, prvi pomočnik rajnega Mandalina. Preti temi so bile v cerkvi druge orgle, ki so jih župliani napravili leta 1808. Kakšne so bile, kdo jih jc napravil in koliko so veljale, ni več znano. Tako o orglah v kroniki piše Josip Novak. V kroniko novejšega časa pa bo sedanji dušni pastir Janez Kompare lahko vpisal še en dogodek, ki je povezan z orglami. V začetku novembra sta si častivredno glasbilo ogledala orglarska mojstra Močnika iz Cerkelj na Gorenjskem. Po pregledu mehu, piščali in drugih hkrati ludi dolgoročna naložba. O njej bo spregovoril tudi župnijski pastoralni svet, ki ima pred seboj še nekaj pomembnejših projektov. Vsekakor pa so na sodelovanje pripravljeni pevci, ki skupaj z gostujočima zboroma že vadijo za božični koncert, katerega izkupiček bo prvi v mošnji za nove orgle. Nekateri sc gotovo šc dobro spominjate lanskega koncerta, ki je navdušil ljubitelje petja in hkrati dokazal, da zborovsko petje na Brezovici še živi. Letošnji koncert pa bo povezal kar tri zbore, dva domača (župnijski zbor Brezovica in ženski pevski zbor Brezovica) ter gostujoči cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča. Vsi skupaj vam zagotavljajo zares nepozaben večer. Vabimo vas, da z nakupom vstopnice tudi vi prispevate k ohranjanju naše kulturne dediščine. Zahvalili sc vam bomo z bogatim pevskim programom. Meta Kastclic PRIREDITEV KAJ VES? VSAKO LETO ZNOVA PRIVABI VEDNO VEC LJUDI Zabavno-tekmovalen uvod v novo kulturno leto Kako kulturno društvo Rakitna začenja svoje novo leto, vedo že vsi: seveda z zabavno-tekmovalno prireditvijo Kaj veš?. Tako smo se v soboto, 24. oktobra, ob 19. uri zbrali v šolski dvorani, kjer je lahko vsak izmed obiskovalcev dobri dve uri užival v najrazličnejših točkah, ki smo jih pripravili tako za tekmovalce kot za občinstvo. Prepolna dvorana in ugodni odzivi ter pohvale pa pričajo, da je to ena najbolj zanimivih in obiskanih prireditev v Rakitni. Odbor, ki ga sestavljamo Nevenka Bezek, Majda Bezek, Martina Kržič, Boštjan Debe-vec in moja malenkost Alenka Kovačič, že spomladi začne s pripravljalnimi deli, kot so izbira tekmovalcev, priprava teme in točk prireditve in tako dalje. V septembru in oktobru pa se naše delo pomnoži, saj je potrebno poiskati pokrovitelje, oblikovati program do vsake najmanjše podrobnosti, poiskati vse potrebno za prireditev, da bo le-ta potekala čimbolj zanimivo in predvsem brez zapletov. Tako je poleg točk in nalog za tekmovalni skupini treba pripraviti še zabavne točke, na primer skeče, plesne in pevske točke, glasbo za popestritev in še in še bi lahko naštevala, koliko dela je potrebnega ter da vaje in priprave velikokrat trajajo pozno v noč. In zakaj vse to pravzaprav razlagam? Ker se, žal, našemu nesebičnemu in kraju potrebnemu trudu marsikdo posmehuje, češ, to pa res ni taka reč. Kot vsako leto, naj sedaj še enkrat ponovim: kdor ima boljše zamisli in več energije kot mi, naj se, prosim, čimprej oglasi, da mu damo nalogo za naslednje leto. Pa naj povem, da je poleg stvari, ki sem jih že navajala, tudi veliko fizičnega dela, od priprave dvorane do čiščenja prostorov. Pa se sedaj vrnimo k letošnjemu programu, ki je bil obarvan s temo običajev v Rakitni, saj je bilo naše kulturno leto posvečeno prav običajem (materinski dan je bil posvečen velikonočnim običajem, Naš kraj, ki bo izšel pred koncem tega leta, pa bo v znamenju božičnih običajev). Med seboj sta tekmovali ekipi deklet in fantov. Boriti sta se morali z vprašanji, prepoznavanjem zvonenja, ljudi na diapozitivih ter z drugimi ne pretežkimi nalogami. 'Boj' je bil pošten inje potekal brez nesporazumov, na koncu pa so bila vseeno boljša dekleta, ki so nasprotnike premagala za eno točko. Ekipo deklet so sestavljale Marija Mikuš, Marta Kovačič, Tina Petrič in Metka Košir, ekipo fantov pa Janez Kržič, Miha Borštnik, Boris Grum in Igor Miklavčič. Program so popestrili pevci s podoknicami pod vodstvom Jožice Borštnik, plesalke skupine Blue sky, člani dramske skupine Lenoritisi s skeči ter glasbena skupina Jas-pis iz Rakitne, ki jc s svojim nastopom marsikoga presenetila. Veliko obiskovalcev je odšlo domov z nagradami, ki smo jih imeli pripravljene za tradicionalno žrebanje vstopnic, nagrade pa so prispevali pokrovitelji. Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri prireditvi. Na koncu naj povem, da nas v tem letu čaka še veliko različnih prireditev, ki jih pripravlja Kulturno društvo, saj pod njegovim okvirom deluje kar nekaj uspešnih odsekov (dve dramski skupini, dve lutkovni skupini, pevski zbor, plesna skupina, odsek za Naš kraj in tako dalje), projekti, ki bodo sledili že tradicionalnim razstavam, igram, proslavam, miklavževanju, potopisnim predavanjem in drugemu, pa so na primer pravljične urice, sejem rabljenih oblek in knjig (ki lansko leto zaradi časovne stiske, žal, ni bil izpeljan), oživitev Našega kraja in tako naprej. Zatorej vsi, ki tarnate, da se nič ne dogaja v Rakitni, ne posedajte doma in ne opravljajte, temveč pridite na kakšno prireditev ali pa se nam kar pridružite. Alenka Kovačič Zahvala Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so s svojimi prispevki omogočili zabavno-tek-movalno prireditev Kaj veš?. To so: Fani in Veljko Toman Janez Kovačič trgovina Mercator Savica - Marica Debevec Jože Kovačič Tončka FVelih Blaž Bezek Matija Rogelj - Romat trgovina in bistro Na gmajni - Zore lmex Olga in Bojan Debevec Mladinsko klimatsko zdravilišče Irena Bobnar in Janez Šivic Fastcoop Majda Nestorovič Jožica Kovačič (Grumova iz Rakitne) trgovina Karin Brunarica - Curk, Kregar Dušana Gostilna pri Logarju -Marko Petrič Stanislav Rus Helena in Jani Pogačar Zavarovalnica Triglav -Zdene Zalar Marko Šorn Radio-televizija Slovenija - Bojan Borštnik Hoja Podpeč Irena Kržič Zvonka Opeka Vera Bezek Aleš Petrič Miha Debevec Tončka Kogovšek Zahvala gre vsem, ki so bili pripravljeni sodelovati v ekipah, žiriji, pri organizaciji in izvedbi prireditve, ter Jožici Borštnik, pevcem, plesalkam, glasbeni skupini Jaspis in dramski skupini. Hvala! Nevenka Bezek, predsednica kulturnega društva Rakitna Nove storitvene dejavnosti ob Tržaški cesti Ob Tržaški cesti, tik pred vul-kanizerstvom Špan, so v novembru pričele obratovati tri nove dejavnosti, ki bodo občanom in naključnim obiskovalcem ponujale svoje storitve. Krojaštvo in kemična čistilnica Maxiplet Amalija in Janez Makse iz Notranjih Goric sta lastnika podjetja Maxiplet, ki domuje na Tržaški cesti 543. V teh prostorih jc bila tudi prej kemična čistilnica, tako da jc lokacija vsem dobro poznana. Amalija je izučena krojačica in skupaj z možem sta sc odločila, da poskusita s kemično čistilnico in krojaško delavnico. Odločila sta se za sodelovanje z eno najboljših slovenskih kemičnih čistilnic, z Labodom iz Ljubljane, in se zavezala, da stranke pre- pričata o kakovosti opravljenega dela. Janez pravi, da jim prejšnja čistilnica ni bila najboljši porok, saj še danes dobivata mnoge kritike na njen račun. Vsem strankam pa obljubljata, da se bosta potrudila po svojih najboljših močeh in skupaj z Labodom bodo dokazali, da so vredni zaupanja. Čistijo vse vrste konfekcije, zavese, preproge, tapiserije, lamelne zavese in usnje. Če jih pokličete, vam pridejo stvari iskat tudi domov in jih pripeljejo nazaj. Ko je Janez za pultom in sprejema za čistilnico, Amalija pridno sedi za šivalnim strojem, izpod katerega prihaja ženska bluza. V krojaški delavnici se lahko oblečete od glave do pete, zahtevani kos oblačila vam bodo zašili po meri. Nudijo tudi vse vrste popravil, pohvalno pa je, da sprejemajo v popravilo tudi usnjeno konfekcijo. Čas izdelave je odvisen od števila naročil, vendar vam v Maxiple-tu zagotavljajo, da na svoje nove hlače, krilo, kostim, suknjič, plašč ali katerikoli drug kos gar- 'n M - derobe nc boste čakali dlje kot dvajset dni po naročilu. Cene so skrbno preverili in njihov cenik je mnogo cenejši od ljubljanskih, o tem se lahko prepričate vsak dan od 8. do 12. ure in od 15.30 do 19.30, v soboto pa od 8. do 12. ure. Na voljo so vam tudi po telefonu 653-441. Amalija in Janez sc obenem zahvaljujeta za pomoč pri odprtju poslovalnice županu Dragu Stanovniku, lastniku prostorov Zvonetu Pervajnu ter direktorjema Laboda Cveti Nogra-šek in Jožetu Zupanu. Vas, spoštovani bralci, pa vabita, da ju čimprej obiščete in se prepričate o ponudbi. Firma Artač & co. je specializirano podjetje za Panasonicovo tehniko. V svojem bogatem izboru vam ponujajo vse Panasonicovc telefone, televizorje, Hi-Fi in video aparate, GSM telefonijo, na voljo vam jc vsa kataloška ponudba. Potrudili se bodo in v svojem servisu popravili vaš televizor, radio, videorekorder ali pa katero drugo napravo. Nameščajo tudi hišne telefonske centrale, tako za stanovanjske objekte kol tudi večja podjetja. Priporočajo vam, da kupujete 'doma' in vam sporočajo, da imajo v ponudbi tudi izdelke, ki so pri njih cenejši kot pri ostalih ponudnikih. Veseli bodo vašega obiska, in sicer med tednom od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure. V soboto pa imajo vrata odprta od 9. do 13. ure. Sprejela vas bo prijazna trgovka Maja. Kitajska restavracija Beijing_ Svoja vrata je odprla tudi kitajska restavracija, ki nosi ime po glavnem mestu Kitajske - Dragi otroci! • V soboto, 5. decembra 1998, vas bo v večernih urah obiskal Miklavž-s svojim spremstvom. • V petek, 18. decembra 1998, vas bo v šoli na Rakitni ob 17. uri obiskal Dedek Mraz. Lutkovna skupina pod vodstvom Barbare Jerina vam bo predstavila igrico Zvezdica zaspanka. Dedek Mraz pa je za vas pripravil darila. Pričakujemo vas! Kulturno društvo Rakitna PODPEC: Prenovljena zdravstvena postaja tudi uradno predana namenu_ Te dni je bilo slovesno tudi na Občini Brezovica in v Podpeči, saj so namenu predali lepo obnovljeno zdravstveno postajo. Ta se nahaja v nekdanji Kobijevi vili in jo je morala Občina najprej odkupiti od Hoje - lesne galanterije Podpeč. Ob slovesnem dogodku je župan gospod Drago Stanovnik poudaril, da smo premajhen narod za medsebojne delitve in da moramo enakovredno razumeti svojo pripadnost posamezni skupnosti kot sestavnemu delu narodnega telesa. Da smo torej povsem enakovredno tako družinski člani kot tudi sosedje, krajani, kristjani, občani in Slovenci, nam mora biti tako jasno, kot nam je jasna pot k zdravniku v primeru naše bolezni. Poudaril je tudi našo usmerjenost v trajno dobro, kar marsikdaj predstavlja kratkoročno odpoved in žrtve, a brez muje se še čevelj ne obuje. Zahvalo je namenil izvajalcem, osebju, pa tudi svojemu sodelavcu na tem področju. Se posebej pa se je zahvalil tudi gospe Dunji Piškur-Kosmač, ki muje stala ob strani že od vsega začetka, ko smo leta 1993 pričeli z urejanjem zdravstva v Vnanjih Goricah in tako do sedaj obogatili ponudbo, pa tudi pridobili novo lekarno in še marsikaj. Minister gospod Marjan Jereb je v svojem nagovoru poudaril potrebno skrb za zdrave, da ne zbolimo, in potrebno osveščenost Uudi, da ob pravem času ukrepajo ter tako pravočasno poskrbijo za svoje zdravje. Pohvalil je naša prizadevanja in samoorganizacijo, saj marsikje samo čakajo na državo, ta pa nikoli ne bo imela dovolj denarja. Stavbo z lepim atrijem, primernim tudi za galerijo, je blagoslovil domači župnik gospod Vinko Malovrh, ob prisotnosti še dveh duhovnikov, gospoda Jožeta Ovnička iz Notranjih Goric in gospoda Janeza Kompare z Brezovice. Meta Kastelic Pekingu. Z zanimanjem smo opazovali, kako nekdanji Nina bar spreminja svojo zunanjost in prinaša v okolje nekaj novega. Pa sem si tudi sama od blizu ogledala notranjost, kjer me je sprejela družina Čen. Petčlanska družina skrbi za celotno delo: v kuhinji za štedilnikom je oče, mama mu pomaga, najstarejša hči Cen Ji Ling vodi strežbo in že malo govori slovensko, najmlajši dve pa sta v občasno pomoč, ko nista zaposleni s šolo. Jedilnico krasijo ročno izdelane slike, ki so unikati, prineseni s Kitajske, prav tako sov okras razni dodatki, od luči do servisa. Gostu postrežejo v kitajskem porcelanu, seveda ne manjkajo paličice, na jedilnem listu pa so tako rekoč vse značilne kitajske jedi. Hišne speci-alitcte nimajo, kakor jc to običajno v boljših slovenskih gostilnah, saj pravijo, da je odlično prav vse. Sestavine se v veliki večini da dobiti že v Sloveniji, začimbe pa uvažajo s Kitajske. Prav tako uvažajo sladko slivovo žganje, ki ga gostu ponudijo za slovo z željo, da se šc kdaj vrne. V kitajski restavraciji Beijing ste dobrodošli vsak dan od 12. do 23. ure. Meta Kastelic BREZOVICA, LUKOVICA: Dokončna odločitev v zvezi s povezavo med Tržaško cesto in avtocesto Sedemnajstega novembra je župan gospod Drago Stanovnik v zvezi z naslovno problematiko ponovno sklical najvišje predstavnike (Trafkons, gospod Pečenko, gospod Sonncmvald, Dars, gospa Višinski, DDC, gospa Križ, gospod Šoba, gospa Subic, MPZ, državni sekretar v MPZ gospod Pregelj, gospa Vozclj, Občina Vrhnika, župan gospod Tomšič, in Občina Brezovica, gospod Prebil). V uvodu je poudaril, daje območje, kije predvideno za preusmeritev prometnih tokov s Tržaške ceste na avtocesto, na območju občine Vrhnika. Zaradi premočnih prometnih tokov, ki potekajo skozi občino Brezovica, je v interesu slednje čimprejšnja ureditev prometnih razmer. Gospod župan jc besedo predal gospodu Prebilu, ta je obrazložil problematiko prometnih tokov, ki potekajo skozi občino Vrhnika, in povedal, da so skoraj enaki, kot jih ugotavlja izdelovalec prometne študije. Gospod Prebil je predlagal avtocestni uvoz in izvoz v Dra-gorherju in en uvoz na avtocesto za smer proti Ljubljani malo pred cestninsko postajo na Logu. Predstavniki DDC so takoj pojasnili, da uvoza pri cestninski postaji ni možno izdelati zaradi objektivnih razlogov. Po za nas najprimernejši različici bo Tržaška cesta v tem primeru razbremenjena za tretjino prometa, so povedali predstavniki Darsa. Na sestanku je bilo podanih še veliko različnih mnenj, vendar je na koncu prišlo do skupnega soglasja. Gospod Tomšič, župan občine Vrhnika, je povedal, da se v celoti strinja z različico prometne študije priključevanja prometa s področja Vrhnike in Brezovice na avtocesto v Drago-merju. Občina Brezovica se prav tako strinja s povezavo med avtocesto in Tržaško cesto v Dragomerju, vendar pod pogojem prometne povezave Dra-gomer - Notranje Gorice. Tako je bilo dogovorjeno še sledeče: - Lokacijska dokumentacija se izdela sočasno za različico preusmeritve prometa s Tržaške ceste na avtocesto v Dragomerju in obratno z izdelavo povezovalne ceste Dragomer - Notranje Gorice. Ta poteka izven naselij, zahodno od Vnanjih Goric, ob progi v Notranje Gorice. Omenjena povezovalna cesta se izogne zapornicam v Vnanjih in Notranjih Goricah in bo kategorizirana kot državna cesta. Financiralo jo bo, kot je poudaril gospod Pregelj, Ministrstvo za promet in zveze. K pripravi ustrezne dokumentacije pa se pristopi takoj. - Priprava projektne dokumentacije se prav tako izdela sočasno za povezovalno cesto Dragomer - Notranje Gorice kakor tudi za izvoze in dovoze iz avtoceste v Dragomerju. Projektna dokumentacija gre v pregled in uskladitev obema občinama, Vrhniki in Brezovici, že v fazi idejne izdelave. - Predstavniki obeh občin zagotavljajo, da bosta občini nudili vso potrebno pomoč za najhitrejše reševanje problematike, ki bi nastala pri izdelavi dogovorjenega projekta. '■- Saša Stravs Vabilo! Kulturno društvo Rakitna vabi vas in vaše prijatelje na otvoritev samostojne razstave. Razstavlja Jože Matjašec. Otvoritev razstave bo v soboto, 19. decembra 1998 ob 18. uri v osnovni šoli Rakitna. O slikarju bo spregovoril likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek. V kulturnem delu sodelujeta - folklorna skupina Rožmarin (kulturno društvo Vnanje Gorice) in - harmonikar Miha Debevec. Vljudno vabljeni! Društvo upokojencev Notranje Gorice - Plešivica vabi vse starejše občane na prijateljsko srečanje, ki bo potekalo v zadružnem domu Notranje Gorice, v soboto, 28. novembra, ob 18. uri. S svojimi nastopi nas bodo razveselili naši najmlajši. Veseli bomo, če se nam boste pridružili, saj bo zabavno! Prvi skavtskl dan Zame je bil ta dan pred osmimi leti, ko sem kot trinajstleten fant začel svojo mladost preživljati pri skavtih. Od takrat sem se zelo spremenil in zdaj, ko sem že skavtski voditelj, imam v svoji bližini polno prijateljev in v svojem spominu prav zajeten kup lepih spominov. Devetega oktobra se je na Brezovici začelo novo življenje za kar lepo število mladih, bodočih skavtov. Zame jc bil ta dan zelo lep zaradi mnogih srečanj in pogovorov s prijatelji, s katerimi se že dolgo nismo videli. Sicer pa jc bil glavni dogodek tega dne obred prehodov med različnimi skavtskimi vejami. Naj ti razložim. Ko skavt zraste za toliko in toliko let, gre v starejšo skupino. In to se zgodi pri enajstem, šestnajstem in sedemnajstem letu. To je na nek način zanimivo za vse, saj sc starejši spominjamo, kako smo mi prehajali med starejše skavte, tisti pa, ki svoje skupine zapuščajo, jokajo za lepimi časi, ki so jih preživeli v svojih skupinah. Hudo je tudi za vse tiste, ki so jih ti prehod-niki zapustili, saj so tako na nek način ostali brez največjih prijateljev, ki so dostikrat tudi njihovi zgledi in vodniki na skavtski poti. Tem dogodkom je sledil čas, da se na novo nastale skupine med seboj predstavijo in spoznajo, hkrati pa se pozabavajo s kakšno igro. V moji skupini ždrugih letnikarjev' srednje šole smo se predstavili in na rahlo spoznali, nato pa smo se pripravili še za mašo, ki je temu sledila. Zame osebno je bila ta maša zelo lepa. Zaradi vseh prijateljev okoli sebe ter mnogih spominov iz preteklosti in misli za naprej sem sc dostikrat zamislil in pozabil, da moram (na kitaro) igrati že naslednjo pesem. Najbolj mi je srce ta dan zapelo med mašo, ko jc bil na vrsti pozdrav miru: "... in v ta namen si zdaj podajmo roke." Tako kot vsak mesec pri skavtski maši sem tudi tokrat imel priliko, da se srečam z dlanmi in pogledi prijateljev. Joj, kako mi ob takih trenutkih srce poje. S skavtsko pesmijo smo zaključili program tega dne. Vendar pa za mnoge izmed nas ta večer še ni bil končan. Se dve uri smo prezebali pred cerkvijo in se greli s prijetnimi pogovori s še prijetnejšimi prijatelji. Nato smo v skavtski sobi zapeli še nekaj nostalgičnih pesmi in se, kot sodobni skavti, povečini z avtomobili odpeljali domov. Zaspal sem utrujen in premražen, a na nek način srečen. Hvala, ker ste si vzeli čas Lovec Stane med nami V petek je našo šolo obiskal lovec. Oblečen je bil v lovsko obleko zelene barve. S seboj je prinesel predmete, ki jih lovci uporabljajo pri svojem delu: razne nože, svetilko, daljnogled. Povedal nam je, da je naloga lovcev, da skrbijo za divje živali. Pri tem so jim v pomoč tudi lovski psi. Ti imajo zelo razvit voh. Včasih jih kakšna žival tudi napade. Največje presenečenje je bil dihur Piki, ki gaje lovce udomačil. Bilje bele barve in lahko smo ga tudi pobožali. Učenca, ki ga je dražil, jc ugriznil v nogo. Ob koncu smo sc lovcu lepo zahvalili za obisk. Anja Smole, 3.c osnovna šola Notranje Gorice Mladi vabijo Na predvolilni torek smo se v občinskih prostorih zbrali člani ožjega vodstva Občinskega društva podeželske mladine in predstavniki mladih, ki želijo, da se v prihodnjem obdobju začne izvajati kakovostna ponudba tudi na mladinskem področju. Pogovor jc tekel o mladinskem klubu Berda, ki to žal že dolgo ni več, o zbiranju mladine na vogalu brezovi-ške trgovine, na šolskih igriščih in v prostorih na Pod-peški ulici. Padale so zanimive zamisli o pripravi raznih izletov, o tečaju borilnih veščin, glasbenih večerih, koncertih, diaprojekcijah in številnih možnostih, kako preživeti prosti čas doma, nc da bi odhajali v Ljubljano. Naši gostje so omenjali tudi željo po prostoru, ki bi bil na voljo mladim, za uresničevanje zamisli, ki jih je veliko. Skupaj smo ugotovili, da moramo za začetek uresničiti vsaj letni načrt dela, ki bo potrdil, da smo sposobni izpeljati zastavljene cilje. Šele potem bomo imeli pravico zahtevati tudi kotiček zase. Tako smo sklenili, da do sredine decembra med mladino v občini Brezovica izvedemo anketo o njihovih željah ter na podlagi tega pripravimo dejavnosti, ki bi se odvijale mesečno čez celo leto. Anketo bomo pripravili s profesorico Ule s Fakultete za družbene vede, ki sc ukvarja z mladinsko problematiko. Zajeti želimo karseda širok krog mladih, začenši z višjimi razredi v osnovnih šolah. Ankete bodo na voljo v trgovinah v vsakem kraju, zato vas naprošamo, da jih izpolnite in tako prispevate k izboljšanju mladinske ponudbe. Lahko jih dvignete tudi na sedežu občine in jih razdelite med prijatelje. Po novem letu vas bomo povabili na občni zbor, kjer bomo predstavili svoj letni program in izvolili vodstvo, ki ga bo izpeljalo. Žc danes pa vas vabimo, da se nam pridružite. Saj veste, kdor nc sodeluje, nima možnosti spreminjati stvari na bolje! Meta Kastelic zame! Spretni Jastreb Kdo in kako nam pomaga varovati življenje in premoženje?_ Pred jesenskimi počitnicami smo se ponovno srečali s policisti, gasilci, vojaki, reševalci in zaletavčkom. Pomembno je, da sc mladi zavedajo nevarnosti, katerim so izpostavljeni, in hkrati, da znajo ob nezgodi tudi pravilno ravnati in se obrniti na prave ljudi. Kako so šolarji doživeli delavnice, so zapisali sami, mi pa vsi žc s preprečevanjem poskrbimo, da bi do uporabe teh sredstev prišlo čim manjkrat. Meta Kastelic Dan pred jesenskimi počitnicami so nas obiskali policisti, slovenski vojaki in gasilci. Pri policistih na konjih sva z malo sreče jahali tudi midve. Počutili sva se, kot bi bili najvišje na svetu. Zatem sva odšli k policistu, ki naju je zaprl v marico. Prestrašeni sva kričali. Čez nekaj časa pa naju je spustil ven. Prosili sva ga, če nama za nekaj časa posodi policijsko kapo. Pretvarjali sva se, da sva članici policijske skupine. Odšli sva k vojakom. Tam so bili brezžični telefoni. Grebli smo se za njih. Pogovarjali smo se s sošolci na drugi strani. Zahvalili smo se vojakom in oddirjali h gasilcem. Ti so nam razkazali gasilske pripomočke. Nazadnje pa nam je ostal zaletavček. Bili sva na vrsti. Zdelo se je zelo zabavno. Ugotovili sva, da je to za varnost, ne za zabavo. Ta dan naju jc poučil o veliko stvareh. Maja in Barbara Že dolgo časa nisem jezdila konjev. To pa zato, ker sem se bala, da me bo kateri vrgel na tla kot zadnjikrat. Vendar se mi je danes, ko so nas obiskali policisti, želja uresničila in premagala sem strah. Policist-konjenik nam je dovolil, da zajahamo Bučkota in Lešnika. Bila sta rjave barve, rep in grivo sta imela črno in na glavi sta imela belo liso. Da nc pozabim: bila sta zelo visoka, tako kot ostali policijski konji. Bučka in Lešnika sta nam predstavila policista iz Ljubljane. Kasneje smo si ogledali policijskega psa Akota. Policist, ki nas je gledal pri izpitu v tretjem razredu, je razkazal policijski kombi. Vojaki iz vojašnice Vrhnika so s sabo pripeljali brezžične telefone. Tem vojakom pravimo vezisti. S sošolkami in sošolci smo sc lahko pogovarjali med seboj. Zraven šole Notranje Gorice stoji gasilski dom. Prvič sem videla notranjost garaže. Gasilci so nam razkazali cevi za gašenje. Povedali so tvdi, da če zagori hlev, najprej rešijo živali, krave, konje in ostale. Vse mije bilo zelo všeč. Nina Rozina Misijonski večer v Notranjih Goricah V naši župniji Notranje Gorice smo želeli poživiti zanimanje za misijonc. Zato smo povabili na obisk pravega Malga-ša, Jožefa Rahalahamatulija Mari-Andreja po imenu, ki sedaj živi v Sloveniji. Obiskal nas je v soboto zvečer, v dvorani pa se je zbralo preko sto ljudi. Pripovedoval nam je o svojem življenju in delu v času, ko je živel na Madagaskarju, in sedaj, ko živi v Ljubljani. Rodil sc jc v družini z osmimi otroki v glavnem mestu Madagaskarja, Tananarivcju. Ker je bila njegova družina zelo pesniško nadarjena, seje tudi sam posvečal glasbi. Potem je začel študirati gradbeništvo. Uncsco mu je odobril štipendijo, ki mu je omogočala šolanje v Sloveniji. Tako jc 16. decembra 1977 ob 16. uri prispel na brniško letališče. Kasneje se jc vpisal na Njihova vera se v nekaterih pogledih močno razlikuje od katoliške. Oni častijo štiri glavne bogove in osem malih bogov. Vsak od njih ima točno določeno vlogo in družina se odloči, kateri izmed njih bo imel glavno vlogo v družini. Poleg mnogo-boštva Malgaši verujejo, da vsak človek po smrti postane svetnik. Ko tako molijo k določenemu svetniku, hkrati molijo tudi k tistemu Malgašu, ki je že umrl in ima ravno tako ime kot svetnik, h kateremu molijo. Malgaši verujejo tudi v hude duhove, ki jih napadajo. Branijo pa se z molitvijo in vrači, ki te hude duhove izganjajo. Da bi Malgaši opustili mno-goboštvo in nekatoliške obrede, so na Madagaskar prihajali misijonarji, tudi slovenski, ki jih je sedaj že kar veliko in Malgašem oznanjajo Kristusa. Jožef nam arhitekturo. Po študiju pa seje poročil s Slovenko. V zakonu so se mu rodile tri hčere. Jožef nam jc povedal, kako se malgaški otroci razlikujejo od slovenskih. Povedal jc, da slovenski otrok svoje starše prepričuje, da mu morajo kupiti barbiko, malgaški otrok pa si namesto barbikc izbere pravega dojenčka (bratca ali sestrico), ki ga neguje, ga previja, hrani in vsestransko skrbi zanj; kasneje pa se tudi poteguje za njegove pravice. Tako žbarbikp' si jc Jožef izbral tudi sam. Ko je bil star šestnajst let, je svoji mami rekel, da bo skrbel za svojo novorojeno sestrico in mama muje to seveda dovolila. S tem je razložil tudi to, da malgaške matere niso toliko obremenjene z vzgojo svojih otrok, saj njihovi starejši sinovi in hčere skrbijo za mlajše. Malgaške družine so namreč številne, saj imajo povprečno po devet otrok. Kasneje nam je povedal tudi nekaj o verovanju Malgašev. je povedal, kako težko so Malgaši sprejeli misijonarje medse in kakšen mora biti pristop človeka do Malgaša. Če sc namreč misijonar želi približati Malgašem, mora biti ponižen in preprost, reven pa vsaj toliko kot oni sami. Šele takrat se jim lahko približa in jim pomaga spoznati Kristusa. Med predavanjem nam je Jožef igral malgaške pesmi na najrazličnejša glasbila, ki jih je prinesel v Slovenijo. Na koncu pa smo skupaj zapeli pesem ob spremljavi orkestra tolkal. Ta orkester je Jožef sestavil tako, daje poklical ljudi na oder, jim razdelil tolkala in pokazal, kako sc nanje igra. Po tem obisku nam je precej bolj jasno, v kakšnih razmerah in kakšni kulturi oznanjajo evangelij naši misijonarji na Madagaskarju. Zato bomo bolj zavzeto molili zanje in jim tudi gmotno pomagali. Jcra Zajec NOTRANJE GORICE: Kdo skrbi za otroško igrišče v Jami? (In kje je denar za obnovo?) Domačinka iz Notranjih Goric mi je posredovala gornje vprašanje, seveda z namenom, da se igrišče vzdržuje tako, da bo čim bolje služilo svojemu namenu. Gospe Iris sem napisal sledeč odgovor in ga tudi poslal v vednost vsem omenjenim: Prejel sem Vaše pismo, v katerem opozarjate na neurejeno otroško igrišče v športnem parku Jama. Zahvaljujem se za tako storjen prvi korak k razrešitvi opisane težave. Vesel sem tudi predloga za ureditev otroškega igrišča, s katerim se v polnosti strinjam. Prav gotovo pa se tudi Vi strinjate, da bi moralo biti igrišče stalno urejeno in da naj k temu spodbuja tudi pohvala na internefu. Tudi sam sem se spustil v razreševanje in ugotovil sledeče: Na Krajevni skupnosti Notranje Gorice so povedali, da naj bi bilo igrišče v upravljanju športnega društva Jama. Gospod Anton Košir pa je povedal, da za igrišče trenutno nc skrbi nihče, vendar so obnovi lc-tcga namenili sredstva, zbrana s prvomajskim kresovanjem mladinskega kluba Berda. Glede uporabe sem se posvetoval tudi z ravnateljico Vrtcev Brezovica gospo Aljo Kuk. Bila sva istega mnenja, in sicer da je potrebno enotno stopiti v akcijo in urediti igrala tudi v skladu s predpisi. Najprimernejši čas bi bil spomladi in takrat bi morali pristopiti k urejanju vsi, tako Občina Brezovica, Krajevna skupnost Notranje Gorice, Osnovna šola Notranje Gorice in Vrtci Brezovica kot tudi starši. Iz lastnih izkušenj, ki jih imam s prostovoljnim urejanjem otroškega igrišča Predale, pa dodajam, da so potrebni stalno vzdrževanje in občasne generalne obnove. Za Predale sem, na primer, žrtvoval teden letošnjega dopusta ter ob pomoči otrok (katere sem varoval) in nekaterih dobrotnikov obnovil vsa igrala. Upam, da je to zadovoljiv zgled in dokaz, da bom po svojih močeh pomagal uredili tudi omenjeno otroško igrišče v Jami. Marsikaj pa lahko po-store tudi obiskovalci. Na koncu se zahvaljujem za vse dobre želje in tudi Vam želim vse dobro. Poslano v vednost: občinskemu odboru za šport, Krajevni skupnosti Notranje Gorice, Vrtcem Brezovica, mladinskemu klubu Berda in športnemu društvu Jama. Drago Stanovnik Torba me Je nesla v šolo . V nedeljo, ko sem že trdno spal, me je nenadoma torba vrgla iz postelje, si me oprtala na rame in odšla proti šoli. Nenavadno hitro sva se oddaljevala od doma in ko sva prišla v šolo, je bila ura osem zvečer. Komaj sem sc dokončno prebudil, že sem zagledal čistilko, ki jo je čistila metla, kuharica pa jc kuhala v delavnici z dolgo palico. Ko sva prišla v naš razred, sem zagledal vse torbe, ki so nesle prijatelje na ramenih. Začel seje pouk in prišla je velikanska torba, kije poslušala, kako so jo torbe spraševale in ji dajale ocene. Po pouku se jc torba vrnila domov in se začela pripravljati za naslednjo nedeljo. Toda drugo nedeljo torbe ni bilo več. Bil sem presenečen, ko je izginila, toda kljub temu srečen in končno sem lahko spal. Matej Trček, 4. b Že počiva vsa narava, šlo je solnce za goro, ko narava mirno spava, zvezde zaljšajo nebo. Razsvetljene vse so hiše, sveta radost bdi povsod. Spanja si nihče ne išče, srečen je človeški rod. (L. Belar) BOŽIČNI KONCERT sobota, 26. december ob 17. uri cerkev svetega Antona Puščavnika na Brezovici Sodelujejo: - župnijski zbor Brezovica, - ženski pevski zbor Brezovica, - cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča. Prodaja vstopnic: trafika Makros, župnijski urad Brezovica, pevci obeh brezoviških zborov. Počitniško srečanje ministrantov dekanije Vič Med jesenskimi počitnicami sem v četrtek zjutraj vstal prej kot ponavadi. Ura je bila šele šest. Malo sem še poležal, potem pa vstal in pripravil vse potrebno za izlet na Štajersko. Oči me je peljal na Brezovico do cerkve, kjer smo se po maši s kaplanom Brankotom odpeljali pred viško cerkev, kjer so nas na avtobusu že čakali gospod dekan Franci in ministrantje iz drugih župnij. Odpeljali smo se v Slom in si ogledali Slomškovo rojstno hišo, v kateri je razstavljenih veliko stvari. Potem pa smo sc odpeljali na Ponikvo in se po sveti maši razdelili v skupine za tri športne panoge: odbojko, namizni tenis in nogomet. Odločil sem se za nogomet. Najprej smo se dvakrat razpolovili. Zelo sem bil vesel, saj mi jc uspelo z golom izenačiti tekmo. Potem smo se vrnili v avtobus in se odpeljali v Celje na kosilo k salezijancem. Po kosilu smo si še ogledali cerkev in se odpeljali domov. Tako je minil še en lep, nepozabni počitniški dan. Zahvaljujem se vsem, ki ste ga pripravili! Luka Stanovnik Dragi otroci! Kulturno društvo Rakitna vas vabi na pravljične urice z različnimi delavnicami, ki bodo potekale vsako soboto ob 15. uri, in sicer v času od 28. novembra 1998 do 19. decembra 1998. Poskrbeli bomo, da vam ne bo prav nič dolgčas in da bomo skupaj zabavno preživljali prednovoletni čas! Pravljične urice se bodo odvijale v knjižnici (poleg pisarne krajevne skupnosti). Marjan Zgonc predstavil novo kaseto V petek 27. novembra jc znani tenorist Marjan Zgpnc v kulturnem domu v Notranjih Goricah predstavil svojo novo zelo zanimivo kaseto. Na tej kaseti so predstavljen nove uspešnice Marjana Zgonca kot na primer: Hvala ti, mati Marija, Bel galeb, Biserna Slovenija in številne druge. Prav te pesmi je tudi zapel v kulturnem domu v Notranjih Goricah in poslušalci so jih sprejeli z ogromno aplavza. Naj povemo še to, da je za pesem Hvala ti mati Marija posnel tudi zelo uspešen vidco spot. Na koncertu so sc poleg Marjana Zgonca predstavili tudi drugi znani glasbeniki: Jesen, čas šolskih ekskurzij Kot vsako leto, so se tudi letos učenci OS Brezovice odpravili na celodnevne ekskurzije. Namenjene so temu, da v osmih letih učenci spoznajo pokrajine Slovenije in njihove znamenitosti. Tako so peti razredi podrobneje spoznali Notranjski Kras, šesti so potovali po Dolenjski, sedmi po Štajerski oz. Pomurju, osmi razredi pa so si ogledali nekatere znamenitosti Posočja in Notranjske. Pripravili: Nina Bečaj, Tjaša Novak, novinarski krožek OŠ Brezovica Antonijev rov v Kobaridu (8. razred) Panonska hiša v Prekmurju (7. razred) Spomenik pisatelja Lovra Kuharja - Preiihovega Voranca v Kotljah na Koroškem (6. razred) Jožica Svete, Vili Resnik, Ivan Hudnik, Aleksander Jež, Zlatko Dobrič in drugi. S.S. Zunanjost predjamskega gradu (5. razred) Danes objavljamo pravo fotografijo k odgovoru Mladena Sumine za-stran urejanja potoka Snežak. Tisto prej so bile lepo zložene cevi, tole pa v prispevku omenjena komunalna opremljenost zemljišča. Avtorju se opravičujemo in upamo, da razume naše računalniške težave. Uredništvo. PREJELI SMO Odmev na pisanje predstavnikov SLS Sc preden sem prejel zadnjo številko glasila NAŠ ČASOPIS, so mc znanci opozorili, da naj podrobno preberem članke v rubriki "PREJELI SMO". Ko sem pozorno prebral vse članke na tej strani časopisa, mi je dobesedno zaprlo sapo. Najprej sem pomislil, ali je to sploh mogoče? Kako sc lahko posameznik in stranka (SLS), ki se vsepovsod deklarirajo za največje "POŠTENJAKE IN DEMOKRATE", lahko spustijo na tak nivo (podnivo -poden)? Vprašanja so sc mi zastavljala druga za drugo, vendar pot do odgovorov sploh ni bila težka. Vsa stvar jc bila tako prozorna, da bi lahko tudi ostali manj informirani občani prepoznali namen tega sprenevedanja. Vse to pisanje je bilo namenjeno podpori gospodu Stanovniku in stranki SLS v predvolilni mrzlici. V vsem svojem poznavanju slovenskega političnega prostora do sedaj še nisem videl tako grde in zavajajoče predvolilne propagande. Štiri leta smo v tem istem glasilu brali "županovo besedo", iz katere je velo eno samo poštenje in dobrota. Žal pa je bila to le fasada, za katero se je skrivalo marsikaj. Da bi pred javnostjo - davkoplačevalci skrili svoje delo, so na zadnji seji občinskega sveta na pobudo občinske koordinacije po HITREM postopku sprejeli sklep o izločitvi javnosti na sejah sveta . Za ta dosežek , ko so nam brez trohice sramu odvzeli z ustavo zagotovljeno pravico, jim lahko iz srca čestitamo. Vsakdo med nami je lahko prisoten na zasedanju državnega zbora, na seji občinskega sveta pa ne sme prisostvovati. Cvetka , ki si jo je privoščil dosedanji predsednik občinskega sveta, bo tudi morala še dobiti svoj epilog. Vsi vemo, da so bile volitve 22 . novembra . Staremu svetu takoj po izidu volilnih rezultatov preneha mandat. Seveda to velja za vse ostale slovenske občine, nc pa za občino Brezovica . Očitno za nekatere izid volitev v občinski svet ni bil ugoden , zato so sklicali skoraj teden po volitvah šc eno sejo občinskega sveta v starem sestavu . Občinski odbor SLS na čelu z županom se jc v tej rubriki lotil svojih koalicijskih partneric v preteklem mandatu SDS in SKD. Pri tem so šli celo tako daleč, da so poimensko diskreditirali posameznike, ki so bili zadolženi za posamezne resorje (občinskega sveta). Pri tem so namerno spregledali dejstva, da so ti ljudje to delo opravljali po sklepu občinskega sveta. Sami kot taki so naredili samo tisto, kar jc bilo potrjeno na občinskem svetu . Vse pogodbe in račune jc podpisal župan . Prav tako tudi vsa posojila , ki so bila najeta za izvedbo teh del. Po 33. členu zakona o lokalni samoupravi bi moral gospod župan zadržati vse odločbe, ki bi bile v nasprotju z občinskim statutom ali pa ne bi imele za seboj sklepov občinskega sveta. Prav tako ne bi smel podpisati nikakršnih prekoračitev, za katere ne bi vedel. Prekoračitve jc župan podpisal , torej sc je strinjal. Župan svoje dolžnosti ni opravil tako. kot bi jo moral, danes pa za svoje slabo opravljeno delo obtožuje druge. Verjetno bo za drugi krog volitev župana na podoben način poskušal osmešiti svojega protikandidata. Upam, da bomo volilci končno spregledali in v drugem krogu volitev za župana dali svoj glas strokovnosti in ne ljudem, ki sc promo-virajo z obrekovanjem drugih . Marko Goršič , Preserje 45 DELO OBČINSKEGA SVETA OBČINE BREZOVICA MALO DRUGAČE V predvolilni številki Našega časopisa je bilo objavljeno veliko odmevov na razna pisanja o delu občine Brezovica v obdobju 1994 do 1998. Vse le trditve in razne obtožbe so me spodbudile, da Vam kot svetnik v mandatu 1994-1998 napišem svoje poglede na stvari, ki so se dogajale na občini Brezovici. Vsa ta pisma, ki so bila objavljena v rubriki »Prejeli smo » so bila v prvi vrsti predvolilno delovanje stranke SLS, ki si jc s tem vzela dodatno stran za oglaševanje ua občinske stroške, tla prepriča volilke in volilec, da so za vse nejasnosti in nepravilnosti na občini krivi drugi, ne pa SLS, kije imela oblast in župana. Da, drage občanke in občani, župan g. Drago Stanovnik je bil po zakonu o lokalni samoupravi odgovoren za uresničevanje in koriščenje proračuna in ta pooblastila je izdatno izkoriščal tudi na drugih področjih, saj ima občina Brezovica na koncu mandata za 51 milijonov SIT neplačanih računov. V to ni vštet kredit, ki smo ga zavestno vzeli za prizidek OŠ Brezovica, ampak jc dolg iz naslova redne dejavnosti zaradi ncplanskcga koriščenja proračuna. Seveda je najlažje napisati, da so to neresnice in da so sedaj za vse krivi svetniki SDS, ki so si upali razmišljati drugače, kakor si je to zamislil župan g. Drago Stanovnik. Da, laka jc demokracija na Brezovici. Vseskozi smo poslušali pravljico o sreči, družini in sožitju; na drugi strani pa so bili delo, znanje in strokovnost za našo občino neznanka. Seje občinskega sveta so postale za Vas, občanke in občani, zaprte, da se ne bi slučajno kdo od Vas na lastne oči prepričal, kako se je delalo za lastne interese in nestrokovno. Kljub temu, da se je mandat iztekel, je prav, da občani dobite tudi drugačne poglede in informacije, kako se je gospodarilo na občini z Vašim denarjem, pod člankom pa ne bo podpisan župan ali stranka SLS. Svetnik občine Brezovica Marko Čuden Odgovor županu Občine Brezovica Spoštovani g. Stanovnik! Spet se moram oglasiti, pa ne zaradi vas, ki dobro poznate problematiko ob imenovanju ravnatelja OŠ Preserje, ampak zaradi bralcev, ki ste jih spet poskusili debelo nalagati. Vaše dopolnilo po vašem moje predolge razlage je namreč skoraj v celoti neresnično oz. zavajajoče. Verjetno mojega prispevka niste niti natančno prebrali, sicer mc nc bi že v začetku napačno naslovili (Kocjan, namesto Kocijan), pa to je še najmanj. Takratna v. d. ravnatelja Francka Selanje 17.8.1998 res poslala Svetu šole odpoved delovnega razmerja (vam v vednost), vi pa ste ga objavili v Našem časopisu, skupaj z vašimi pismi Uradu za žensko politiko in ministru Gabru, v katerih ste navedli precej neresnic, ki sem jih opisal že v prejšnji številki Našega časopisa. V njih ste zahtevali od Sveta šole, da mimo zakonov podpre Francko Selan, in klevetah takrat že kandidata za ravnatelja Igorja Solana, češ da nima niti pogojev za to mesto. Po vašem mnenju vas je vodil čut odgovornosti za ukrepanje. Najbolj debela pa jc vaša izjava, da je vaše pisanje pomagalo, daje minister za šolstvo končno potrdil (pravilno dal soglasje k imenovanju) Igorja Sclana za novega ravnatelja. Resnica je popolnoma nasprotna. Kot župan ste sc namreč že od začetka leta 1998 v imenu SLS, staršev itd. grobo vmešavali v postopek imenovanja ravnatelja in ga namerno politizirali. Tudi v "svojem" časopisu ste že od januarske številke dalje objavljali prispevke z dvomljivo vsebino o OS, klevetali Svet šole, pri tem pa se posluževali polresnic in zavajanja bralcev. Svet šole je končno 22. 6. 1998 imenoval Igorja Sclana za ravnatelja, čez nekaj dni pa že zaprosil ministra Gabra za soglasje k imenovanju. Slednje je bilo pripravljeno za podpis žc v začetku julija, vendar ga minister ni hotel podpisati, ker je dobil z vaše strani in baje še od neke uslužbenke v ministrstvu zavajajoče izjave v zvezi z delovanjem Sveta šole, "odličnim" delom Francke Selan in neustreznostjo Igorja Sclana. To dokazuje tudi dejstvo, tla je minister na moje posredovanje - in ne vaše - glede nujnosti podpisa zaradi bližajočega se začetka šolskega leta podpisal soglasje 20. 8. 1998, datum na njem pa je 16. 7. 1998. Torej niste pomagali k čimprejšnjemu podpisu soglasja s strani ministra, temveč ste s svojimi neutemeljenimi izjavami povzročili skoraj dvomesečno zamudo pri tem in tako povzročili težave novemu ravnatelju pri pravočasnih pripravah na novo šolsko leto in ravnatelju OŠ Škofljica pri pravočasnem iskanju novega učitelja. K sreči zaradi sposobnosti novega ravnatelja in visoke strokovnosti ter močne delovne vneme učiteljev OŠ Preserje ni bilo opaznih posledic. Dragi župan, pišete mi, tla smo s skupnimi močmi rešili problem, vendar pa ga brez vašega vmešavanja sploh ne bi bilo. Edino, kar me veselije to, da sta z novim ravnateljem čez noč začela vzorno sodelovati - čc vam lahko verjamem. P. S. Malce čudno sc mi zdi, od kdaj državni sekretarji o podpisu soglasja najprej obvestijo župana, ki v vsej proceduri nima absolutno nobene vloge (kot trdite za go. Tejo Valenčič), ne pa novega ravnatelja ali Sveta šole. Ali ne diši tudi to po politizaciji? tir. Marko Kocijan. predsednik Svela OŠ Preserje Skavtom Ostrorogega jelena Brezovica! Skavti Ostrorogega jelena Brezovica so v svoji strankarski gorečnosti pozabili, da so bili v preteklem obdobju sofinancirani ludi iz občinskega proračuna občine Brezovica, za kar pa ni zaslužna samo SLS -podružnica Brezovica, ampak vsi občinski svetniki. Naj navedem samo nekaj podatkov: Opomba bralcem! Prispevki na tej strani pod rubriko Prejeli smo se nanašajo na pisanje v prejšnji šteilki in jih mora uredništvo, če ugovarjajo navedenim trditvam in jim spodbijajo objektivnost, po zakonu o javnih medijih objaviti v prvi naslednji številki, najkasneje pa v tridesetih dneh po objavi spornih trditev. Uredništvo Našega časopisa 1. V letu 1995 je občinski svet po sklepu dodelil Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov finančno pomoč pri projektu » Tudi jaz pomagam ohraniti svet« v višini 100.000,00SiT. 2. V letu 1996 je občinski svet dodelil ZSKSS-Steg 50.000,()0SIT finančne pomoči za odpravo na Portugalsko, ter 150.000,00SIT pomoči za izvedbo ccplcnja proti klopnemu meningitisu. Odbor za socialno in zdravstveno varstvo jim je namenil 100.0()0,00SIT iz naslova proračunske postavke pomoči humanitarnim društvom in organizacijam. 3. V letu 1997 jc bilo skavtom s strani Odbora za vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo, raziskovalno dejavnost,kulturo in šport dodeljenih 300.000.00SIT iz proračunske postavke raziskovalna dejavnost za sofinaciranje mednarodnega skavt-skega tabora na Rakitni. 4. Tudi v letošnjem Iclu 1998 so bili skavti deležni občinske podpore in sicer v višini 20().()()(),()0S1T iz proračunske postavke raziskovalna dejavnost. Iz navedenega sledi, da bi se morale vrle skavtinje in skavti javno zahvaliti celotnemu občinskemu svetu, ki je imel posluh za tovrstno dejavnost mladih, ne glede na strankarsko pripadnost svetnic in svetnikov. Za konec bi še pripomnil, da je vmešavanje skavtske organizacije v predvolilno čaščenje SLS - podružnica Brezovica skrajno neokusno in politično primitivno. Občinski svetnik: Igor Petrovčič ODMEV NA ODMEV Najostreje protestiram, da sc poslanstvo humanitarne organizacije, kot je krajevno združenje Rdečega križa Vnanje Gorice, izrablja v politične namene in to za dajanje »nizkih predvolilnih udarcev« kot odraz kroničnega pomanjkanja politične kulture. Trditev omenjenega združenja o moji izjavi, da so upokojenci zaje-dalci države in občine, je navadna laž inje blatenje mojega imena. Moj odkrit način komuniciranja se izrablja in se mc širši javnosti predstavlja kot najhujšega nasprotnika upokojencev, pa čeprav se na delovnem mestu vsakodnevno srečujem z njihovimi problemi in potrebami na področju socialnega varstva in zdravstva. Moje pozornosti so deležna vsa društva, ne glede na to, iz katerega dela občine so, nikakor pa ne pristajam na agresivnost, aroganco in izrabljanje privilegijev. Ponovno trdim, daje kletni podo-drski prostor v dvorani Doma krajanov Vnanje Gorice iz sanitarnih vidikov ter določbe občinskega sveta o določitvi prostora za javno infrastrukturo na področju kulture neprimeren za opravljanje pisarniške dejavnosti zgoraj omenjenega združenja in Društva upokojencev Tuljpan. Čudi pa me, zakaj se dolgoletni spori med različnimi korislniki prostorov Doma krajanov Vnanje Gorice dokončno nc rešijo, ampak sc jih v duhu prijateljstva in dobrote navidezno pomete pod preprogo, kjer čakajo na ugodne prilike za kasnejše izrabljanje. Janez Miklič UPRAVNEMU ODBORU SLS BREZOVICA O prebiranju vaših predvolilnih pamlietov in člankov v Našem časo-pisut ki opevajo samohvalo SLS, sc človek vpraša, kje so bili ostali občinski svetniki in kaj so naredili v štirih letih obstoja občine Brezovica. Širšo javnost spretno zavajate in se bahate s tujim perjem, ki je v resnici plod dela drugih, predvsem svetnikov SDS z vodenjem odborov. Sprašujemo predsednika upravnega odbora SLS Brezovica - gospoda župana, ki se tako rad javno postavlja in sc slika ob raznih otvoritvah, kdo jc štiri leta podpisoval pogodbe, anekse in virmane na občini Brezovica ? Kdo je odgovoren za izvajanje proračuna ? Alije izgradnja prizidka OŠ Brezovica občinska investicija ali je to investicija gospoda Mikliča ? Člani OO SDS so v javnosti predstavljeni kot največji zapravljivci občine, kot da so krivi za nastali finančni primanjkljaj v občinski blagajni, ki ni majhen. Čudimo se, da niste poleg že naštetih krivcev imenovali tudi gospoda Grabrijana, predsednika odbora za kmetijstvo, ki je vsa ta leta delal za dobro kmetov in kmetijstva v občini Brezovica. Opozorili bi vas tudi na dejstvo, da živimo v času demokracije in da ima vsaka stranka ali posameznik pravico do kandidiranja na volitvah. Na osnovi dogovora med OO SKD in SDS Brezovica o podpori skupnemu kandidatu za župana - gospodu Sivicu, ste bili pismeno povabljeni k sodelovanju. Nc izgovarjajte se na čas dopustov, ampak priznajte, da velik del vašega odbora z vsebino dopisa ni bil seznanjen in vašega odgovora do današnjega dne nismo prejeli. Prepričani smo, da vam primanjkuje osnov politične kulture in da vam je z načrtnimi lažmi morda uspelo le trenutno prepričati volilke in volilce. Predsedstvo OO SDS Brezovica Neverjetno! Še se dogajajo neverjetne reči. Skoraj bi rekel "čudeži". V 246. številki Našega časopisa sta dve politični stranki predstavili vojega Kandidata za župana in pri tem navedli nekaj upravičenih kritik na delo dosedanjega župana. In na ta "nezaslišani zločin" se je na različnih koncih občine Berezovica petim občanom istočasno utrnila misel, da morajo na to nemudoma odgovoriti. Vsi so se po nerazumljivem navdihu odločili za do pike enak naslov prispevka: "ODMEVI NA NERESNIČNO IN ZAVAJAJOČE PISANJE SKD IN SDS". Vsi so v en glas tudi zagovarjali in poveličevali dosedanjega župana Stanovnika. In dodatno čudo je to, da se jim je to utrnilo prav za predvolilno številko časopisa, da so s temi prispevki skoraj povsem zapolnili še tisto malo prostora, ki poleg "županove besede" ostane za prispevke drugih občanov. Sporašujcm se, kdo naj bi bil tu bebec? Ali mi vsi občani, ki naj bi nasedali lakim neumnim trikom? Ali je pa bebec tisti, ki misli, da se lahko iz vseh občanov norčuje? Nesporno je, da jc vse prispevke napisal isti avtor in s tem poskrbel za brezplačno županovo predvolilno kampanjo na račun občine. Stane Kirn, Kamnik 131 Korak naprej za ljubiteljsko kulturo Več kot dvajset kulturno umetniških društev in skupin obljubljanskih občin in dela Ljubljane bo imelo še naprej možnosti medsebojnih predstavitev ter primerjave svojih dosežkov z drugimi. 20. oktobra je bila v prostorih viške osnovne šole 1. seja skupščine Zveze kulturnih društev Ljubljana okolica kot naslednica prejšnje ZKO Lj. Vič Rudnik. Predstavniki društev iz občin Brezovica, Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Ig, Škofljica, Velike Lašče in Mestne občine Ljubljana so bili seznanjeni s pomembno pridobitvijo za svoje nadaljnje delovanje. Z ustanovitvijo Območne izpostave Lj. okolica je dokončno podan organizacijski in kadrovski okvir za vsebino ter izobraževalni napredek društev. Daje sedež Območne izpostave več kot upravičen prav na omenjenem področju, ve vsakdo, ki pozna pestro in bogato delovanje društev. Gre za otroške, mladinske in odrasle pevske zbore, gledališke, lutkovne, folklorne ter plesne skupine, skupine likovnikov, književnikov in še bi se našlo kaj. V njih dela na desetine navdušenih posameznikov, ki zmorejo najti čas in energijo, da olepšajo hiteči vsakdan svojim sosedom, krajanom in občanom z raznovrstnimi kulturnimi dogodki. Kulturno življenje postaja vedno bolj tudi del identitete novo nastalih občin. V letu 1998 je bilo 17 revij, srečanj oz. prireditev, ki so se jih vedno udeležile skupine iz več občin. Kvaliteta je vedno večja, kar dokazuje udeležba skupin na mednarodnem nivoju. V okviru izvršnega odbora ZKD Lj. okolica so sodelovale tudi vse spremljajoče komisije. Vse to in še več jc navedel v poročilu na skupščini dosedanji predsednik ZKD Lj. okolica Franci Malovrh. Skupaj s tajnikom Matkom Zdešarjem in član izvršnega ter nadzornega odbora so v preteklih treh letih, poleg redne dejavnosti vložili veliko naporov v ustanovitev ZKD ter Območne izpostave Ljubljana okolica. Skupščina je med drugim soglasno potrdila kot častne člane naslednje dolgoletne sodelavke ter sodelavce. - Romana Bassin - za delo na plesnem področju, - Breda Bajuk - za delo na knjižničarskem področju, - Cvetko Budkovič - za delo na glasbenem področju, - Janja Lovrenčič - za delo na glasbenem področju, - Franci Malovrh - za organiziranost in razvoj - predsednik 12 let, - Jožica Lavriša - za delo na zboro-vodskem področju, - Nadja Založnik - za delo na zborovodskem področju, - Sonja Grošelj - za delo na lutkovnem področju. Soglasno je bil izvoljen tudi novi izvršni odbor (Peter Pal - predsednik, Bogdan Francelj - podpredsednik, Matko Zdešar - tajnik, Branka Golob - blagajnik, člani: Franci Pečnik, Milena Cepon, Alenka Jeraj, Boštjan .Svete, Niko Peterlin, Irena Čadež). Prav tako je skupščina izvolila člane nadzornega odbora, častnega razsodišča ter predsednike komisij za posamezne dejavnosti. Program dela za leto 1999 je bil napravljen že septembra. Oddali smo ga do razpisanega roka; prvič po merilih ZKD Lj. okolica in nato šc po merilih Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Medobmočna in republiška srečanja so namreč v programu Sklada, medtem ko območna srečanja sodijo k ZKD Lj. okolica. G. Zdešar je povedal, da Sklad kot tudi ZKD Lj. okolica dajeta velik poudarek prav šolanju kadrov ljubiteljske kulture. Med drugim bo v jesenskem obdobju organizirana celoletna medobmočna gledališka šola, za več izpostav Sklada RS v Horjulu. O novi obliki delovanja Območne izpostave in delovanja ZKD Lj. okolica se bomo pogovorili na posebnem sestanku s predsedniki društev. Poudaril je, kako velika je pridobitev za ljubiteljsko kulluro celotnega območja pravkar nastajajoča izpostava sklada RS - Območna izpostava Lj. okolica ter vsebinska povezava društev celotnega območja v ZKD Lj. okolica. Polona Raušl je kol dopolnitev programa predlagala srečanje Notranjci zapojmo; Franci Pečnik je ugotovil, da je bil letos prvič organiziran koncert na Gori v cerkvi sv. Ahaca pri Turjaku, zelo odmeven. Nevenka Bezek je povabila na srečanje "Kaj znaš" na Rakitno (le-tcga smo se udeležili in moramo pohvaliti domiselno ter posrečeno združevanje kulturnih in razvedrilnih vsebin, kar je povzročilo izreden odziv publike). Zveza kulturnih društev in Območna izpostava Ljubljana okolica bosta skupaj s posameznimi občinskimi vodstvi ljubiteljski kulturi nudila vsebinske), organizacijsko in materialno podporo ter spodbudo /a delovanje. Ob koncu želim poudariti, da se skupaj z ostalimi člani vodstva zavedam odgovornosti, hkrati pa se prejšnjem ii vodstvu s predsednikom Fran-cijem Malovrhom zahvaljujem za njihov prispevek, ki nam omogoča ugodne možnosti razvoja. Upam, da jih bomo dobro izkoristili. Predsednik ZKD Lj. okolica Peter Pal l.r. radio urnika tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261 Cenjenim kupcem ob nakupu nad 4000 SIT omogočamo dostavo blaga na trgovsko podjetje d.o.o. dom. Pokličite nas 1353 BOROVNICA ZALARJEVA 19 fg|_ 745 QJQ prevozništvo in gradbena mehanizacija Jesenko kiper prevozi, storitve z uvtodvigalom in rovokopacem MF splošna gradbena dela pri nizkih gradnjah TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI Roman Jesenko s.p. Drenov grič 88, 1360 Vrhnika tel: 061/754 785 - GSM 041/674-045 RAZMIŠLJANJA RAZMIŠLJANJA RAZMIŠLJANJA RAZMIŠLJANJA NAJVEČJA RAZSTAVA DOSLEJ Ze ves oktober in november po mnogih slovenskih vojašnicah potekajo večje ali manjše spominske prireditve v počastitev 7. obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije in 30. obletnice ustanovitve TO. Thdi na Vrhniki smo se vojaki iz Vojašnice Ivana Cankarja spomnili teh pomembnih obletnic. V teh dneh sta v naši vojašnici prisegli 12. generacija vojakov iz 54. OKMB in 21. iz 11. BZV. Prisege se je udeležilo presenetljivo veliko obiskovalcev, med drugimi tudi pripadniki gi, je prof. Janko Lukež med drugim dejal: "Slovenci smo do svoje današnje svobode in suverenosti prišli postopoma skozi različna zgodovinska obdobja. V tem boju smo sc morali naslanjati le na lastne sile, ob enotnosti vseh delov družbe. Pri tem ne smemo pozabiti, da so bili naši narodni cilji vedno usmerjeni k napredku. To govori že prvi (nam znan) Slovenski program iz leta 1848 o Zedinje-ni Sloveniji. Slovenci so takrat stopili v korak skupaj z naprednimi meščanskimi silami drugih Zveze častnikov, člani Zveze borcev NOV Vrhnike in tanki-stov Prekomorcev, veterani Vojne za Slovenijo in predstavniki mnogih enot Slovenske vojske. Slavnostni govornik je bil polkovnik Bojan Končan, načelnik oklepnomehaniziranih enot, kije v svojem govoru poudaril: "Slovenija oziroma Slovenska vojska jc javno izrazila pripravljenost sprejeti vso odgovornost polnopravnega članstva v transantlantskih povezavah; sogovorniki v Washingtonu in Bruslju resno sprejemajo našo pripravljenost in jo ocenjujejo. Hkrati nam izrekajo javne pohvale za dosežen razvoj in rezultate, kijih dosegajo naši vojaki na skupnih urjenjih in usposabljanjih v tujini." Na prireditvi ni izostal vrhniški župan Vinko Tomšič, ki je v imenu občanov občine Vrhnike vojakom na služenju vojaškega roka zaželel obilo uspešnih in srečnih dni. Kot jc že v navadi, smo vojaki v Cankarjevi vojašnici, za obogatitev prisege, pripravili razstavo, to pot pod naslovom Slovenska državnost. Pripeljali smo jo iz Muzeja novejše zgodovine, kjer je bila slovenski javnosti prvič predstavljena na predvečer državnega praznika - dneva državnosti. V vojašnici smo v preteklosti že gostili podobne zgodovinske razstavne projekte, a se le-ti po svojem obsegu ne morejo primerjati z omenjenim. Postavitev je terjala precej truda. Zaradi obsežnosti predstavljenega gradiva smo razstavo postavili kar v dva, povsem ločena objekta (vojašnični klub in glavni hodnik poveljstva 1 l.BZV). Pri tem sta nam izredno pomagala sam avtor razstave prof. Janko Lukež, in njegov sodelavec g. Mitja Žgajner, predstavnik Muzeja novejše zgodovine. Po pripovedovanjih mnogih obiskovalcev predstavljeno gradivo kljub takšni postavitveni rešitvi ni izgubilo na svojem sporočilu. Zgodba razstave prek izbranih dokumentov in fotografij prikazuje razvoj postopnega nastajanja slovenske države od pomladi narodov 1848, 1. svetovne vojne, bojev za severno mejo, NOV, prvih večstrankarskih volitev do vojne za suvereno in samostojno Slovenijo. Na otvoritvi razstave, kije bila po prise- narodov in šli v boj proti fevdalizmu in absolutizmu, v želji, da se fevdalistično razdeljena Slovenija po pokrajinah združi v Zedinjeno Slovenijo pod Avstro-ogrsko. Leta 1917 je bila pomembna Majniška deklaracija; z njo smo si Slovenci prvič prizadevali doseči samostojno državo, v kar so nas vzpodbujale razmere ob koncu prve svetovne vojne s propadom Avstro-Ogrske. Kljub temu, da je bila Slovenija na strani zmagovalk, je ob vstopu v staro Jugoslavijo izgubila eno četrtino svojega ozemlja; podobno, vendar v manjšem obsegu, se je zgodilo tudi ob koncu druge svetovne vojne. Slednja je za slovenski narod predstavljala novo prelomnico obstoja. V kritičnem trenutku se je rodil program Osvobodilne fronte, ki je v nadaljevanju vzpodbudil razvoj slovenskih partizanskih enot, ki so domovini priborile nazaj dobršen del Primorske, Koroške in del Porabja. V novejšem obdobju ne moremo mimo prvih več strankarskih volitev in desetdnevne osamosvojitvene vojne, v kateri smo Slovenci z visoko stopnjo organiziranosti Teritorialne obrambe in policije ter z vse-Ijudskim odporom pokazali, da želimo svobodno in suvereno državo. Mladim rodovom bi s to razstavo rad sporočil, da naj živijo po svojih željah, a pri tem naj ohranijo samostojnost in suverenost Slovenije ter skrbijo za razvoj kulturnih tradicij in vrednot." Vrhniški vojaki smo z razstavo želeli med drugim tudi vzpodbuditi razmišljanja o potrebnosti izgradnje osrednjega vojaškega muzeja, ki ga še vedno nimamo. Že letošnjega maja smo ob dnevu odprtih vrat, ob šestem letnem zboru Območnega odbora ZVVS Vrhnika-Bo-rovnica, spregovorili tudi o potrebnosti ohranjanja vojaškega zgodovinskega spomina. Potreba jc šc posebej aktualna, ker bi s pomočjo vojaškega muzeja mnogim generacijam mladih vojakov na usposabljanju lažje in celoviteje predstavili slovensko vojaško zgodovino. Seveda pri tem ne smemo zanikati obstoja kar nekaj muzejev, ki obravnavajo to področje. Med njimi še posebno pozornost vzbujajo: Muzej Soške fronte, Muzej novejše zgodovine, Vojaški muzej v Loki... K splošni širitvi poznavnja zgodovine dajejo svojo težo vse številnejši zasebni muzeji, katerih usoda pa je v popolni odvisnosti od volje lastnikov. Lc-ti in kasneje njihovi potomci z zgodovinskimi predmeti (ki so jih večinoma dobili kot poklone od dobro mislečih Slovencev) lahko delajo po mili volji. Zasebne zbirke bi bilo treba čim prej zavarovati, tudi zakonsko, ker bo sicer, zaradi različnih prodaj (zamenjav) v tujino, slovenska dediščina ostala še siromašnejša. Zgodovine, ki predstavlja temelje našega nastanka in navsezadnje razvoja, se ne moremo sramovati, kot se ne moremo sramovati borcev za severno mejo, partizanov NOV in veteranov junijske vojne 1991. Zavedamo se, da vojaški spomini z leti zbledijo, a dokumenti in drugi uradno nezavarovani zgodovinski primerki tako izginevajo. Težnje po tej instituciji so se pojavljale žc kmalu po koncu vojne za samostojno Slovenijo. Posamezniki so posamezno gradivo že izbirali, vendar je ta (tako pomemben) projekt zašel v pozabo. O tej tematiki so obiskovalci razstave spregovorili naslednje: Predstavnik Zveze borcev NOV Vrhnike, Franc Passeta: "Vrhniški vojaki so zelo lepo usmerili svoje dejavnosti, saj ved- Franc Passeta, predstavnik Zveze borcev NOV Vrhnika no, ko imajo v vojašnici kako prireditev oziroma prisego, leto počastijo z razstavo. Današnja, z naslovom Slovenska državnost, je prav zanimiva. Mogoče je malo neugodno, da se zaradi pomanjkanja prostora ni moglo pokazati vsega gradiva, ki je bilo razstavljeno na prvotni razstavi v Muzeju novejše zgodovine, vendar mislim, da bodo vojaki ob ogledu kljub temu realneje spoznali našo skupno zgodovino. Dandanes je šc posebej pomembno, da se zgodovina javnosti čim bolj odkriva, ker jo nekateri manj poučeni posamezniki želijo spreminjati in jo prirejati svojim trenutnim željam. Mislim, da bi vojaška zgodovina v naši družbi morala imeti pomembnejše mesto kot ga je imela doslej. Zaradi izredno pomembnega geografskega položaja se je v Sloveniji skozi njeno zgodovino mudilo mnogo vojska, kar je usodno vplivalo na njen razvoj. Mislim, da bi naša družba v prihodnje morala usmeriti svoje moči tudi v izgradnjo osrednjega vojaškega muzeja, ki ga v državi še vedno nimamo. Na ta način bi na enem mestu prikazali tako bogato vojaško zgodovino. Spra- šujem se le, kdo bi to iniciativo vodil oziroma izpeljal - ali naj bi bila kakšna znanstvena institucija, recimo Muzej novejše zgodovine, ki ima v svojih de-pojih izredno količino dokumentov, fotografij, orožja..., ali pa bi to bilo Ministrstvo zđ obrambo. Vse države po svetu imajo takšne muzeje, a mi še ne. Člani Zveze borcev Vrhnike bi nedvomno z veseljem prispevali vse zgodovinske predmete, ki jih še hranimo doma in jih doslej še nismo dali v Muzej novejše zgodovine ali kak drug muzej." Vojak Andrej Kotar: "Vsaka stvar ima svoje temelje, na katerih raste, brez njih sc podre in ne more rasti. Tako ima tudi dejavnosti muzejev ne bi bilo mogoče danes več videti. Pomemben je tudi zato, ker nam lahko nazorno, v kratkem času Andrej Kotar, vojak Slovenska vojska svoje zgodovinske temelje, na katere mora gledati in jih ohranjevati. Na podlagi lastnih izkušenj se v naših šolah daje še premalo poudarka zgodovini. Jaz pripadam starejšim generacijam, katerim so v šolah predstavljali predvsem jugoslovansko zgodovino, manj pa slovensko. Mislim, da je kar prav, da v vojski spoznavamo tudi slovensko vojaško zgodovino. V naši državi bi žc morali imeti svoj vojaški muzej. V njem bi bili zbrani zgodovinski predmeti (fotografije, karte, dokumenti, orožje...). Tako bi obiskovalec širil poznavanje vojaške zgodovine in nivo tehniške kulture tudi na tak način. Prepričan sem, da bi muzej obiskalo veliko Slovencev in tudi številni tuji turisti. Podpolkovnik, Martin JU-GOVEC, poveljnik 11. BZV: "Muzej je kot ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno, Podpolkovnik Martin Jugovec, poveljnik JI. BZV zgodovinsko in znanstveno pomembne predmete ter omogoča njihov ogled, zelo pomemben iz več vidikov. Prvič, ker nam omogoča ogled različnih predmetov in dokumentov iz zgodovine človeštva, ki jih brez Marsikateri vojak (obiskovalec) seje ob ogledu razstave vprašal, kdaj bo postavljen osrednji vojaški muzej. in na majhnem prostoru prikaže razvoj človeštva, kulture, tehnike ali določene dejavnosti. Iz enakih razlogov jc vojaški muzej lahko tudi dejavnik nazornega prikazovanja razvoja vojaških veščin, dogodkov in opreme skozi zgodovino človeštva. Kot takšen bi bil lahko pomemben tudi pri izobraževanju pripadnikov slovenske vojske. Menim, da je v Sloveniji kar nekaj takšnega gradiva, ki bi sc lahko zbralo na enem kraju in služilo takšnemu namenu. Tudi v naši enoti imamo precej takšnih eksponatov, ki bi prej sodili v muzej kot pa v enoto, ki se ukvarja z usposabljanjem pripadnikov roda za zveze slovenske vojske in zagotavljanjem zvez za njene potrebe. Upam, da bomo v prihodnosti tudi mi imeli vojaški muzej in v njem seveda tudi del posvečen razvoju metod in sredstev za prenos sporočil." Samuel Lajcvec SEDMA OBLETNICA ODHODA ZADNJEGA VOJAKA JA Z VRHNIKE Krajša slovesnost pri spominskem znaku Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica je pripravil krajšo slovesnost ob spominskem znaku, kije na gostišču Polž pred vojašnico na Vrhniki. Slovestnost je bila v nedeljo, 25. oktobra, točno na dan, ko jc pred sedmimi leti zadnji vojak takratne JA zapustil vrhniško vojašnico. V navzočnosti številnih gostov in veteranov je prisotne pozdravil predsednik območnega združenje Jože Molk. Slavnostni govornik pa je bil Janez Donik, predstavnik združenja veteranov SEVER (policijsko združenje). Med drugim je tudi povedal: "Prav jc, da se srečujemo kot dobri znanci, prijatelji in v najžlahtncjšem pomenu besede vojni veterani za samostojno republiko Slovenijo. Ta ni bila podarjena, mukotrpno jc bila prigarana in pridobljena. Spomnite sc vaših družin, ki so čakale na vrnitev domov in da končno kaotično stanje zamenja mir in se začne normalno življenje. Do take normalizacije je bilo v letu 1991 težko priti -nc zaradi našega odpora, ampak zaradi nezaslišane evforije, vase zavarovane jugoslovanske vojske brez morale, a velikim ubojnim potencialom. Ne morem si kaj, da nc bi ob tej priložnosti omenil dveh veteranov -JOŽETA MOLKA in TONETA JESENKA, ki sta s kolegi taktično, brezkompromisno v ključnem času z pogajanji s komando jugoslovanske vojske na Vrhniki dosegla, daje bilo žrtev manj, manjša materialna škoda v mestu in vaseh ter doprinesla k odhodu zadnjega sovražnega vojaka iz Slovenije. Ostajajo dogodki, spomini na tisti čas, česar si nihče nima pravice prisvajati kot samo njegove in edino prave - resnične - vojno za Slovenijo je dobil slovenski narod! In ostajata upanje in želja za boljši in lepši jutri, kajti HOČEMO ZNANJE - da bi povezali ustvarjalnost za skupno dobro in postali še bolj odprti za novo. HOČEMO SRČNOST - da ne bi pozabili naše zgodovine in da bi naša prihodnost bila brez nestrpnosti, strahu in nezaupanja. HOČEMO POVEZOVANJE -da bo naše gospodarstvo konkurenčno in naše pokrajine ponosno v Evropi. HOČEMO SPREMEMBE - da končno odpremo ta prostor solidarnosti in stabilnosti, da živimo boljše vsi skupaj." Po kratki svečanosti pa jc sledil razgovor in pogovor o časih izpred sedmih let, ko so vsi enako mislili in bili vsi enakih dejanj, ne glede na politična ali druga prepričanja. S.S. Slavnostni nagovor Janeza Donika pred spominskim obeležjem na gostilni Povž Podobnih slovesnosti se tudi na Vrhniki udeležuje vedno manj ljudi. Ali to pomeni, da se sramujejo dogodkov, kijih je bilo kar precej za samostojno Slovenijo? Najbolje pa je, da si vsak sam pri sebi razčisti, ali je takrat resnično storil vse za svoj narod! Na takih prireditvah pa se bodo srečevali resnično samo tisti, ki v svojih srcih še vedno nosijo in občutijo dogodke izpred sedmih let. POLHOGRAJSKA GRAŠČINA - MED TRADICIJO IN SODOBNO KULTURO ZGODOVINSKI ORIS RAZVOJA IN POMENA POLHOGRAJSKE GRAŠČINE Renesančna mojstrovina Neptunovega vodnjaka s pogansko-mistično simboliko. V osrčju Polhograjskih Dolomitov, ki se kot poslednji izrastek alpskega pogorja zajedajo prav v Ljubljansko kotlino, sc nam v kraju Polhov Gradec (397 m), ki ga od prestolnice loči le 18 km, razkrije prečudoviti biser kulturne dediščine. V pristnem naravnem ambien-tu se nam razodene prelepa bela graščina, ki stoji na zavetnem travniku ob vznožju Kalvarije. Svojo varnost si jc poiskala v rečnem okljuku Božne in v gozdnem zavetju vzpetin Tošča( 1021 m), Grmade (898 m) in Gore (824 m) kot najmogočnejših. Nekoč v burni davnini je bila graščina varna in kot prava dama nedostopna, danes dostopna in osamljena... Polnograjska graščina in okoliško pogorje nosita v svojih spominih izjemno bogato zgodovinsko dediščino iz obdobja prazgodovine, antike, srednjega in novega veka, vse do današnjih dni. Že v času starejše železnodobne poselitve sije prazgodovinski človek našel zavetje in zgradil naselbino imenovano Gradišče na Gori nad Polhovim Gradcem. Poganski pradedje so na vrhu Gore častili pred-krščansko svetlobno: božanstvo, ki ga je kasneje nadomestil krščanski patron sv. Lovrenc. Rimljani so področje pod vznožjem Kalvarije naselili v zgodnji dobi osvajanja naših krajev. V arheološki literaturi je zapisano, da je tu verjetno obstajalo manjše naselje ali pa le podeželska vila rimskega veljaka iz bližnjih mest Emone ali Navpor-ta. Srednjeveška zgodovina nas popelje v čas vitezov, ko so Polhograj- mmašMLMmmmt***. sko graščino naseljevali plemiči rodu Billichgratz, gospoda Pol-hograjska, ki jc bila podrejena visokemu plemstvu Spanheimov fran-kovskega porekla. Žlahtni Henrik Polhograjski je v neki listini iz leta 1261 omenjen kot prvi lastnik starega gradu Pilchgrez. Stari grad je bil arhitekturno zasnovan kot trdnjava. Kamniti grajski temelji, orientirani na jugovzhod, so bili postavljeni na težje dostopni skali nad reko Božno. Grajsko obzidje, ki je povezovalo mogočne vogalne stolpe, pa je gradu povečevalo varnost in otežkočalo dostop. Prometna odprtost in prehodnost Polhograjske doline na poti iz Ljubljanske kotline, preko črnovrškega območja nad Polhovim Gradcem, proti Primorski, ki je bila aktualna že v predzgodovinskem obdobju in v starem veku, tudi tedaj še ni izgubila na pomenu. Zaradi svoje izjemne in strateško premišljene pozicije, je grad tako obvladoval dostop iz. Ljubljanske kotline, kar jc omogočalo učinkovit nadzor in obrambo. Plemiški rod Polhograjskih je bil precej pustolovskega duha, saj so klateški Polhograjski vitezi v družbi s smledniškimi in jetrbenškimi pogosto plenili posestva freisinških škofov. V 14. stoletju je grad prešel v lastništvo Celjskih grofov, ko so ga prodali sinovoma Friderika I. Celjskega, Hermanu I. in Ulriku L. Šele fevdaina vojna, ki se jc v 15. stoletju razplamtela med Flabsburžani in Celjskimi grofi in je graščini prizadela precejšno škodo in uničenje, jc prinesla izgubo dediščine Celjskih grofov. Leta 1456 jc grad postal Habsburška deželnoknežja komorna posest, okoli leta 1470 pa je izumrla plemiška rodbina Polhograjskih. Posledicam fevdalnih vojn se je pridružilo razdejanje turških vpadadov v letu 1476, vendar je graščini zadal smrtni udarec šele katastrofalni potres, ki je leta 1511 zamajal tla Kranjske dežele. Kot nam pričajo viri je bil Stari grad tako močno poškodovan, da ga ni bilo več vredno obnavljati. Na isti lokaciji, kar potrjujejo tudi arheološka izkopavanja, so dali novi lastniki baroni Khisli v 16. stoletju sezidati nov in udobnejši dvorec, graščino renesančnega navdiha. Tri-nadstropna, pravokotna in osemo-sna Polhograjska graščina z baročno poslikavojc kljub kasnejšim spremembam in dograditvam ohranila renesančno zasnovo vse do današnjih dni. Burna zgodovina 16. stoletja na Slovenskem, s krvavimi verskimi vojnami, turškimi vpadi in kmečkimi upori ni obšla niti Polhovega Gradca in graščina je preživljala mnoga razdejanja in zamenjala mnogo lastnikov. Ugledni in bogati baroni Khisli iz Fužin so nad graščino zagospodovali leta 1588 in v njihovem času je bila dokončana gradnja renesančnega gradu. V prvi polovici 17. stoletja so novi lastniki gospostva postali baroni Mosconi, Kasneje Ludvik plemeniti Edling, nato pa vitez Krištof von Trop-penau. Leta 1658 je graščino kupil Mark Anton Kunstl, plemeniti Baumgarten slovenskega rodu. Novemu zemljiškemu gospodu je leta 1684 sam nemški cesar Leopold I. podaril.dedno baronstvo, kar je pomenilo, da je žlahtni Kunstl opustil svoj dotedanji priimek ingrb in ga nadomestil s starim grbom izumrlih srednjeveških Polhograjskih vitezov. Tako je postal ustanovitelj drugega plemiškega rodu Polhograjskih, ki je nato cvetel še skozi dve stoletji in prenehal v moškem kolenu leta 1808, v ženskem kolenu pa je prenehal s smrtjo grofice Antonije Ursini Blagaj leta 1869. Čas barona M. A. Kunstla I. je pomenil visok razcvet Polhograjske gospoščine. Bogat in izobražen baron Kunstl je bil tudi ljubitelj umetnosti in razkošja, skratka estet in svetovljan, ki je bil zaslužen, da je renesančna graščina dobila baročni pridih. Urediti je dal notranjost same graščine, dokončno je izobli- koval grajski park, ter dal postaviti Neptunov vodnjak in Angleški stolp z uro. Vse to danes tvori Polhograjski graščinski kompleks. Neptunov vodnjak s pravokotnim tlorisom jc postavljen v centralno os, ki jo opredeljujeta vhod v graščino in vstop v grajski park. Sestavljen je iz kamnitih in ornamentiranih obodnih plošč s stebri na vogalih, ki nosijo gole nimfe. Osrednji steber iz katerega teče voda, jc poudarjen s plastiko Neptuna, kateremu se okrog nog ovija mitološko morsko bitje. Kiparska in klesarska mojstrovina Neptunovega vodnjaka odsevala pogansko-mistično simboliko in kljub pozno baročni izvedbi velja vodnjak za eno največjih renesančnih stvaritev pri nas. V istem obdobju je bil sezidan tudi Angleški stolp z uro, zasnovan v slogu takratnega prevladujočega trenda mode. Poseben čar in mik daje Polhograjski graščini grajski park, ki je ograjen z obodnim zidom in urejen po baročnih vzorih s profinjenim navdihom bidermajerja kot vrhuncem baročnih idej. Poudarjeni geometrijsko osni koncept parica v svojem zgodovinskem izročilu opredeljuje neposredno pomensko povezavo Gore in graščine. Bogata drevesna in cvetlična parkovna zasaditev je danes le še bled spomin, saj je v parku ostala le stoletna lipa s plesiščem v krošnji, eksotična cipresa ob Angleškem stolpu in s pušpanom obrobljene trate, ki poudarjajo njegovo baročno geometrijsko zasnovo. Nasproti graščine jc lociran šc objekt nepravilne geometrične zasnove, ki izvira iz 1. polovice 16. stoletja in je bil prvotno namenjen služničadi. Stavbo, ki ima na čelni fasadi naslikano sončno uro z letnico 1671, odlikuje vhodni kamniti portal ter obokani pritlični prostori. V likovno-vizuelnem pogledu, ki človeku vzbudi rahločutni smisel za podoživljanje lepega in skladnega v naravi, pa je treba h graščinskemu kompleksu vključiti celotni del am-bicnta, ki ga dopolnjuje baročni paviljon nad zajetjem vode, gloric-ta na vrhu Kalvarije, obelisk saškemu kralju na vznožju Gore in sama vstopna veduta v kraj Polhov Gradec. Ko govorimo o Polhograjski graščini in gospodi Polhograjski, se moramo ustaviti še v poslednjem obdobju njihovega vladanja. Zadnji potomec rodovine baronov Polhograjskih je po svoji smrti, že precej obubožano posest prepustil svojim petim hčeram. Izmed njih prelepa Antonija se je poročila z bogatim Rihardom grofom Ursini Blagaj, doma z gradu Boštanj pri Grosupljem, ki se je po poroki za stalno naselil v Polhograjski graščini. Zakonca Blagaj, ki sta tedaj veljala za najprikupnejši mladi par med kranjsko aristokracijo, sta se posvečala tako znanosti kot kulturi in umetnosti ter sta graščini zopet vdihnila duh intelektualne razgibanosti in umetniške ustvarjalnosti, ki je bila tedaj gibalna sila kulturnega razvoja bidermajer v času 1. polovice 19. stoletja. Kulturno-zgodovinski pojem bidermajer temelji na umetnostnem značaju baročnega izročila in miselnosti dunajskega meščanstva. Idilično meščansko obdobje bidermajer jc bilo pri Slovencih vpeto v zgodovinski okvir narodnega prebujenja, ko se je pričelo krepiti duhovno razpoloženje in prebujanje narodove zavesti. Romantično in meščansko kulturno gibanje na Slovenskem jc tedaj s svobodomiselnostjo in nacionalno zavedno idejo oplemenitil in čutno povzdignil pesniški velikan France Prešern. Čas bidermajerja kot filozofski vidik pa sproži razmišljanja o umetnosti in estetiki ter izraža meščansko domačnost in družinsko občutenje. V središče zanimanja je bila postavljena želja po lastnem umetniškem delovanju, ki jo izvajalec dojema kot prijeten in koristen dogodek. Umetnost je bila pojmovana kot izraz za izkazovanje notranjih nagibov, kvalitet in vrednot ter zavestno in podzavestno iskanje lastne duše s pridobljenim znanjem in intuicijo. V umetnosti bidermajerja sta sc čutnost in ideja spojili v eno in lepota je bila istovetna z resnico. Duh dvorno-meščanskega stila in načina življenja bidermajer je preveval tudi zakonca Blagaj in danes ugotavljamo, da je bil grof Rihard Blagaj eden redkih zastopnikov domačega plemstva v 19. stoletju, ki je deloval v korist slovenskega naroda, graščina v Polhovem Gradcu pa je bila v času njegovega polstolctne-ga blagodejnega gospodovanja (1808 -' 1858) zbirališče izbrane družbe prosvctljenccv, ki so gojili slovenska kulturna prizadevanja. Rihard grof Blagaj je bil torej velik zagovornik in mecen umetnosti, ki se je zavzemal tudi za vsestranski napredek. Znatno jc okrepil gmotno stanje Polhograjske graščine ter podpiral in pospeševal razvoj kmetijstva, obrti in kulturnih dejavnosti v kraju in v širšem zaledju. Skrbel jc za razvoj gozdarstva, zidarstva, rezbarstva, usnjarstva, tkalstva in predilstva, ter dal urediti regulacijo hudourniških potokov, s čimer so kmetje pridobili več obdelovalne zemlje. Posebno pozornost je grof Rihard Blagaj posvečal naravoslovju, točneje mineralogiji in botaniki. V njegovem času je nasad neštetih dehtečih vrtnic krasil grajski park, iz katerih je Blagaj želel pridelovati rožnO olje. Kot predanemu botaniku mu je bila sreča mila, da je na ozemlju Polhograjskih Dolomitov našel cvetlico dotlej neznane vrste. Poslal jo je kustosu kranjskega deželnega muzeja Henriku Frever-ju, ki jo je odkritelju na čast poimenoval Daphne Blagavana - Blagajev volčin. Odkritje je med evropskimi ljubitelji botanike vzbudilo tako veliko zanimanje, da se je na botanično ekskurzijo po Kranjski odpravil sam saški kralj Friderik Avgust II.. Izkazanemu kraljevemu obisku v čast in trajen spomin je dal grof Blagaj postaviti mogočen, a preprost obelisk na pobočju gore sv. Lovrenca. O delovanju in vplivu grofa Blagaja na gospodarski in kulturni razvoj kraja in graščine bi lahko dodali še marsikaj, ostaja pa dejstvo, da so plemenitost, etika in človečanska milina grofa Blagaja, po njegovi smrti leta 1858, ostale brez nasledstva. Graščina je nato zamenjala še nekaj lastnikov, dokler ni leta 1945 komunistični režim neusmiljeno pregnal Ano Delago, poslednjo lastnico graščine. V vojnih letih je graščina služila partijski šoli, po vojni pa jc do leta 1969 v njej domova-la krajevna osnovna šola. Nov duh časa je odnesel tudi zavest ljudi o Plastika gole nimfe na vogalnem stebru Neptunovega vodnjaka pomembnosti in zaščiti zgodovinske in kulturne dediščine. Prelepa arhitekturna stvaritev je kljubovala zobu časa vse do začetka 90-ih let, ko se jc pod strokovnim vodstvom Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišine pričela izvajati zahtevna in temeljita adaptacija graščine. Danes je graščina prenovljena, olepšana in ponovno sije svojo veličino, kar pa ne velja za celoten grajski kompleks, ki le kot tak predstavlja vsebinsko in funkcionalno celoto. Polhograjski kulturni biser je naša skupna dediščina in prav je, da se je zavemo, a ne le v smislu, da smo dediči izjemnega kulturnega spomenika Polhograjske graščine, pač pa tudi dediči duha, ki je spodbujal znanost, kulturo, umetnost in splošni blagor naroda. Zgodovina Polhograjske graščine nam govori o tradicionalni naklonjenosti gospode pri širjenju in razvijanju idej o umetnosti in kulturi, zato je ne bi bilo pretirano označiti kot simbol celovitega razvoja obstoječe kulture in njenih uporabnikov. Današnji razvojni duh in ponovno iskanje lastne iodentitete, tokrat tudi v lastni državi, pa nas ponovno kliče k intelektualnemu razmišljanju in vrednotenju narodove kulture in umetnosti. Naša plemenitost in spoštovanje do kulturne zapuščine sta postavljeni pred nov izziv. Ali smo sposobni zasnovati vsebinski program, ki bo na primeru Polhograjske graščine, spoštoval in ohranjal pridobljene vrednote preteklosti, nadgrajeval tradicijo in jo na najvišjem strokovnem nivoju povzdignil do originalnosti? Problem propadajočih dvorcev in gradov na Slovenskem jc zaenkrat še vedno brez zglednih primerov. Zgleden primer pa pomeni, da za oživljanjem kulturne dediščine stoji celovit program integralne politike, ki bo upošteval vlogo in vpliv graščine na celotno pokrajino in ji tako omogočil razpoznavnost v širšem prostoru. Le interaktiven stik in povezava Polhograjske graščine z naseljem Polhov Gradec ter širšo okolico, vključno s prestolnico, kar je v bistvu že tradicionalna navezava, lahko ha avtohton način ohranja zgodovinsko tradicijo in kulturno izročilo. Odprla so se grajska vrata in priložnost naj zašije... (Vlasta Mlakar) Grajski park z baročno geometrično zasnovo in fontano v osrednji osni legi. V ozadju grajska lipa s plesiščem v krošnji, kije preživela premnoge zgodovinske vihre. Cotr« far AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE AVTOŠOLA s tradicijo in uspehom TEČAJ CPP A, B, C, E in F kategorije bo 14. DECEMBERA ob 18. u riin 11. januarja ob 18. uri PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! • TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM: V MARCU 99 • TEČAJ ZA MOPEDISTE Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli IZKORISTITE NOVOLETNI POPUST! DODATNA UGODNOST SAMO NAŠE AVTOŠOLE: IZPIT LAHKO OPRAVITE V 30 DNEH V POSTOJNI ALI LJUBLJANI TEČAJ ZA VODITELJE MOTORNIH ČOLNOV V FEBRUARJU TURISTIČNA AGENCIJA ZIMA 98/99 PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS NOVO! ŠTUDENTSKI SERVIS • AS ASISTENT URADNE URE: pon,- pet. od 9. do 18.ure. sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, Vrhnika, tel./faks: 061/755-828; 755-023 VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! Tele; ls& EU SERVIS SaS Nudimo vam kakovostno montaio In servis klasičnih In satelitskih anten, po ugodnih cenah. Petkovškova 30, Vrhnika, tel.: 061/753-529 BASKOVC Anton s.p., Poleg testenin, keksov in mlincev pečemo sedaj za vas tudi kruh, žemlje, makovke ter drugo pekovsko pecivo. Vabljeni v našo prodajalno na Vrhniki, Prisojna pot 4. Tel. 061/756-066, Fax:0611756-086 Pogled na Polhograjsko graščino. Na levi strani pred graščino stojita ob vstopu v grajski park Angleški stolp z. uro in japonska cipresa. GASILSKA ZVEZA VRHNIKA Aktivnosti v mesecu požarne varnosti Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Zato sta Gasilska zveza Vrhnika in Štab civilne zaščite Vrhnika v tem mesecu organizirala številne aktivnosti gasilcev, ki so jih izvajala prostovoljna gasilska društva. Sama zveza pa je pripravila skupno občinsko vajo v zaselku Str-mica na Zaplani. Celoten postopek vaje je vodila PGD Zaplana ob navzočnosti številnih predstavnikov Gasilske zvezevVrhnika, gostov iz sosednjih društev, članov Štaba civilne zaščite občine Vrhnika ter drugih občinskih gostov. Vaje smo se udeležili tudi predstavniki Našega časopisa in vam v sliki in besedi poskušamo prikazati reševanje, gašenje in druge aktivnosti gasilcev pri vaji Zaplana 98. Za besedo smo prosili tudi poveljnika Gasilske zveze Vrhnika Pavla Bizjana, kije bil odgovoren za celoten potek vaje. O aktivnosti gasilcev v mesecu požarne varnosti in sami vaji je povedal naslednje: "Z vso gotovostjo lahko zatrdimo, da je gasilstvo v Gasilski zvezi Vrhnika dokaj aktivno. Vse leto se vsa društva trudijo za čim večjo varnost v svojem kraju in tudi navzven. Prav tako skrbijo za redno usposabljanje svojih članov na gasilski zvezi kot tudi v učnem centru na Igu. Usposabljajo se za razne specialnosti: tečaji za dihalne aparate, tečaji za nevarne snovi, tečaji za reševanje na cesti in številni drugi specialni tečaji. S svojim znanjem si zagotavljamo večjo varnost tako na svojih domovih v samem kraju in v podjetjih. Ob tem pa moramo žal poudariti, da so z delom prekinila tri industrijska gasilska društva, in to v lesni in kemični industriji. Skoraj nerazumljivo je, da so odgovorni tako brezbrižni do tako pomembnih stvari, kot je gasilstvo. In to v podjetjih, ki so požarno močno ogrožena. Ostalo nam je samo prostovoljno industrijsko društvo IUV Vrhnika, ki zelo aktivno delujejo, za kar jim velja vsa pohvala, tako njim kot njihovemu vodstvu. Prav ta mesec so obeležili jubilej 50-letnicc obstoja. V ta namen so v svojih obratih organizirali veliko gasilsko vajo v sodelovanju sosednjih društev: Vrhnika, Stara Vrhnika, Zaplana, Sinja Gorica in Verd. V mesecu požarne varnosti pa so potekale še druge aktivnosti. V Verdu je bila organizirana obnova znanja za strojnike ob sodelovanju vseh društev v gasilski zvezi. Udeleženci so obnovili znanje za delo z motornimi brizgalnami in delo z verigami. Vajo je zelo dobro organiziralo PGD Verd. Vsa društva so vajo uspešno opravila. Društva so izvajala tudi druge aktivnosti: pregledali in uredili so svojo opremo, izvedli svoje društvene vaje. Vaje pa so potekale tudi po sektorjih: Vrhnika, Bevke in poveljstvo Borovnica. Največja, skupna občinska vaja je bila v Zaplani (zaselek Strmica) pod imenom Zaplana 98. Na tej vaji smo vključili vse dejavnike, ki delujejo in sodelujejo v gasilski zvezi. S pozivniki se je najprej aktiviral Štab CZ Vrhnika. Nato smo aktivirali vsa društva prek Centra za obveščanje v Ljubljani. Pričetck akcije z obveščanjem pa je izvedel po radijski zvezi center MI KROM, ki je svoje delo zelo uspešno opravil. Vaja je bila dokaj zahtevna, saj so v verigi pripeljali vodo iz Starega malna, do takrat pa so bile v akciji vse avtocisterne, ki jih imamo v naši gasilski zvezi veliko. Tako jc sodelovalo 12avtocistern in 17 orodnih vozil ter 160 gasilcev. Vaje sta se udeležili tudi dve gostujoči društvi - Spodnja Idrija in pobrateno društvo Črnuče. Omenil bi tudi PGD Stara Vrhnika, ki so reševanje opravili kakovostno in strokovno. V posebno čast si štejemo, da si jc vajo ogledal celotni Štab CZ. Gospod županje svojo prisotnost opravičil, tako sta se namesto njega udeležila vaje predsednik občinskega sveta gospod Brane Jereb in gospa Sonja Pirnat Keršmanc. Za konec pa bi se rad zahvalil prav vsem društvom in njihovim gasilcem za njihovo uspešno delo in prizadevnost, da rešujejo svoje in druge dobrine našega sočloveka, znanca in neznanca, da pomagamo vsakemu, ki je naše pomoči potreben. O akcijah in tekmovanjih, ki jih je veliko, pa želim, da bi se nadaljevala v taki meri in še več kot doslej." "Na pomoč" S.S. 4 Prvi so prišli zaplaninski gasilci in vključili svojo motorno brizgalno za prvo gašenje. Kozolec, poln sena, je bilo treba varovati pred bližnjimi ognjenimi zublji. V notranjosti hleva je bilo treba gasiti s popolno opremo dihalnih aparatov. Reševalci so najprej poskrbeli za dva ranjenca. Zbor vseh gasilcev po končani vaji; opravljena je bila tudi kratka analiza uspeha vaje. Nekateri upokojeni in še aktivni gasilci, prejemniki priznanj. 50 let Prostovoljnega Industrijskega gasilskega društva Industrije usnja Vrhnika Člani PIGD industrije usnja Vrhnika smo v soboto, 10.10.1998, delovno in slovesno proslavili jubilejnih 50 let delovanja in obstoja društva. Obletnico društva smo proslavili v mesecu požarne varnosti skupaj s povabljenimi PGD društvi iz okolice vrhniške gasilske zveze..Na skupni vaji, ki smo jo uprizorili v naši delovni organizaciji, so sodelovale PGD: Vrhnika, Stara Vrhnika, Verd, Sinja Gorica in Zaplana. Prvi del vaje, ki je prikazal napad s požarom zajeto dnevno skladišče na strehi, je potekal iz štirih strani tovarniškega poslopja. Dostop na streho so gasilci napadalci izvedli na štiri načine: - namestili so prikolično lestev na 11 m višine, - po žc vgrajenih požarnih lestvah na fasadi, - po stopnišču in prehodu na streho skoziokno, - vodo na streho so zagotovili po suhem hidrantu, od tam pa izvedli dvodelni napad. Napadalci so prišli na streho po požarnih stopnicah. Drugi del vaje je prikazal reševanje ponesrečenca iz drugega nadstropja z uporabo dihalnih aparatov. Prikaz vaje so si ogledali: predstavniki vodstva IUV d.d. g. Jereb, člani GZ Vrhnika, regijski poveljnik g. Žibcrt, upokojeni člani PIGD IUV in gostje PGD Šmartno. Po končani vaji in predaji raporta regijskemu poveljniku smo se zbrali v prostorih obrata družbene prehrane, kjer je v pozdravnem nagovoru in analizi vaje sodelovalo več udeležencev. Poveljnik GZ Vrhnika g. Biz-jan je povedal, da je PIGD IUV edino industrijsko gasilsko društvo v regiji, čeprav imamo v regiji še dve pomembni in požarno nevarni tovarni: LIKO Verd in Fenolit Borovnica. Predstavnik vodstva delniške družbe IUV g. Jereb je izrazil upanje, da bodo sredstva za redno vzdrževanje in usposabljanje naše gasilske enote, kljub težavam, uspeli zagotoviti. Na proslavi je predsednik PIGD g. Rudolf Ivan podelil priznanja GZ Vrhnika nekaterim aktivnim članom društva. Anton Gostiša Na strehi skladišča IUV so gasilci uspešno pogasili namišljen požar. DELOVNA ZMAGA BEVŠKIH GASILCEV Novi društveni prostori Nedelja, 25. oktobra 1998, bo gotovo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini Prostovoljnega gasilskega društva Bevke. Na ta dan so se bevški gasilci preselili v nove prostore, ki predstavljajo nov prizidek k večnamenskemu sedanjemu kulturnemu domu. Svečanosti so se udeležili številni gostje sosednjih gasilskih društev, predstavniki Gasilske zveze Vrhnika, župan Vinko Tomšič, predstavniki KS Bevke ter seveda domači gasilci in številni krajani Bevk. Najprej je bil sprevod gasilskih vozil od starega do novega doma. Na čelu sta bili dve gasilski vozili domačega gasilskega društva, ki sta se postavili pred vrati obeh novih garaž. Sledilo je svečano odpiranje vrat obeh garaž in obe vozili sta se prvič zapeljali v nove prostore gasilskega doma. Zaradi dežja se je svečanost nadaljevala v prostorih kulturnega doma, kjer so sledili pozdravi in priložnostni nagovori. Spregovorili so: župan Vrhnike Vinko Tomšič, predsednik Občinske gasilske zveze Ivan Turk in podpredsednica GZ Slovenije Marinka Cempe Turk. O izgradnji ter preselitvi v nov gasilski dom pa je spregovoril predsednik PGD Bevke Vinko Keršmanc, kije med drugim povedal: "Kar se je zdelo in je bilo še na letošnjem občnem zboru nekje daleč v oblakih se je uresničilo. Gasilci PGD Bevke imamo nove prostore. Da je do tega prišlo, je zasluga predvsem krajanov Bevk, ki so se tako odločili na referendumu gradbenega odbora, kije uspešno vodil in usklajeval dela, sveta KS Bevke, članov PGD Bevke, ki so s svojim delom prihranili velika sredstva. Veliko zaslug za opravljeno delo pa vsekakor imajo izvajalec del firma CENTRAL d.o.o., s podizvajal-ci in posamezni krajani. Prav tako bi sc ob tej priložnost rad zahvalil tudi g. županu, za katerega vemo, da rad prisluhne gasilcem in svojim občanom. Tako je pri- Slovesnosti ob preselitvi v nove društvene prostore PGD Bevke so se sluhnil tudi nam in nam v okviru udeležili številni gasilci, krajani Bevk in drugi gostje. omenjenih finančnih možnosti po Vrata obeh garaž novega gasilskega doma so se odprla in obe gasilski vozili sta se zapeljali v novo garažo. Vodstvo vaje Zaplana 98 je dobilo klic o požaru na Strmici in aktivnosti so stekle. Uspešno vajo in vse udeležence je pozdravil predsednik občinskega sveta Brane Jereb. magal. Zahvala pa velja tudi Gasilski zvezi Vrhnika, ki je potrdila našo odločitev kot pravilno in nam prav tako iz svojega programa zagotovila del sredstev za izgradnjo. Člani našega društva pa tudi drugi krajani so v tem obdobju opravili veliko del od priprave dokumentacije, izkopov, opravljenih električarskih del, izdelave vrat, vodovodne napeljave, pleskanja, polaganje ploščic in drugih obrtniških opravil, opravljenih je bilo veliko ur prostovoljnega dela, o čemer pa bomo pripravili natančno poročilo za uraden in slovesen prevzem prostorov. Z izkopom za temelje smo začeli 21. aprila 1998. Dela so lepo potekala in od prvotne želje, da bi bila vsaj plošča, pa morda še streha, se je zgodilo to, da danes selimo našo opremo v nove prostore, stare pa smo uspeli oddati v najem. Potrebno je povedati, da vseh računov še nismo poravnali, saj nam je izvajalec firma Central d.o.o. tudi v tem primeru prisluhnil in nam pod ugodnimi pogoji omogočil, da bomo delvobveznosti poravnali v letu 1999. Še enkrat HVALA vsem, ki ste kakor koli pomagali k današnjemu dogodku." Tako je minila še ena slovesnost v letošnjem letu za bevške gasilce. To je prav gotovo ena večjih delovnih zmag, ki bo še bolj združila že teko pridne gasilske roke. Svečanosti so se udeležili - v zadovoljstvo vseh - tudi številno krajani, ki so resnično najbolj zaslužni, da se še naprej dograjuje in prenavlja kulturni dom, ob njem pa nov gasilski dom. g g NOVICE IZ TURISTIČNEGA DRUŠTVA BLAGAJANA VRHNIKA V Starem malnu podelili priznanja Blagajana za lepo urejene Turistično društvo Blagajana z Vrhnike je v nedeljo, 11. oktobra, priredilo tradicionalno srečanje članov Turističnega društva in Planinskega društva v svoji koči v Starem malnu. Srečanja seje udeležilo kar lepo število članov, ki so tudi z vremenom imeli srečo. Tradicionalno srečanje pa je sovpadalo tudi ob vseh prireditvah, ki so jih marljivi člani društva pripravili ob svoji 110-letnici delovanja. V ta namen so podelili tudi letošnja priznanja "blagajano" za lepo urejene hiše. Naj povemo, da ta aktivnost Turističnega društva iz Vrhnike poteka že več let. Komisija za lepše okolje vsako leto na podlagi razpisa ocenjuje hiše v mestu Vrhnika in njeni bližnji okolici. To so storili tudi letos, ko so ocenjevali predvsem urejenost in ocvetličenost stanovanjskih hiš ter njihove okolice. Letos seje komisija odločila, da priznanja podeli samo zasebnim hišam, in to seveda njihovim lastnikom, ki so del svojega prostega časa Nika in Jože Rus, Turnovše 7, Vrhnika Na hribu stoječa, za oko prijetno urejena hiša. Pročelje je bogato z rožami tako na oknih kot balkonu. Estetsko urejena zelena površina, ki obdaja hišo in tlakovano dvorišče, je bogato zasajena z okrasnim grmičevjem in priča o skrbni negi gospodarjev skozi vse leto. Renata in Marko Zalar, Gabrče 13, Vrhnika Urejeno hišo in okolico zaključuje estetsko oblikovan in skrbno negovan podporni zid, nasajen z živopisnim cvetjem, ki se bahato postavlja skozi vse letne čase. namenili za urejanje hiš, balkonov, teras, vrtov in sploh vsega, kar sodi zraven. Priznanja sta v navzočnosti številnih članov Turističnega in Planinskega društva ter vseh dobitnikov priznanj podelila predsednik vrhniških turistov Viktor Razdrh in predsednik komisije za lepše okolje Lojze Kos. Priznanja so prejeli: Nika in Jože Rus, Renata in Marko Zalar, Dragica in Jurij Petkovšek, Milena in Ciril Kržič, Jana in Franc Knaflič, Helena in Franc Nagode, Tanja in Franci Žitko, Ana in Stane Pišek, Mira in Franci Japelj, Ida in Štefan Petrovčič ter Helena in Anton Jelovšek. Vse dobitnike in kratke obrazložitve vam tudi v sliki in besedi prikazujemo. Po podelitvi priznanj je za dobro razpoloženje poskrbel glasbenik Jani Slimšek, brez kostanja in dobrega mošta pa tudi ni šlo. S.S. Dragica in Jurij Petkovšek, Dobovičnikova 90, Vrhnika Pogled na skrbno negovano in prijetno okolico ter ocvetličena okna in balkon nam pove, da v hiši žive ljudje, ki ljubijo naravo in svoj kraj. Milena in Ciril Kržič, Ob potoku 8, Vrhnika Ob Beli stoji v prijetnem zelenem ambientu ocvetličena hiša z urejenim sadovnjakom, z lepo vzdrževano trato, kije obdana z gredicami cvetja. Helena in Franc Nagode, Stara Vrhnika 108, Vrhnika Tudi tukaj sta vidna skrb in redno vzdrževanje zelene površine, ki obdaja hišo, in ocvetličenost le-te. Dostop do hiše je urejen, enako tudi tlakovano dvorišče. Mira in Franci Jeraj, Sinja Gorica 16, Sinja Gorica (priznanje prevzel sin) Stanovanjska hiša, kije obenem tudi poslovni objekt, je izredno prijetno urejena. Bogati jo veliko zelene površine okoli hiše, ki je zasajena z okrasnim grmičevjem, sama hiša pa je bogato ocvetličena. Tanja in Franci Žitko, Pajsarjev kot, Podlipa n.h., Podlipa Nova hiša, ki nam že na prvi pogled pove, da je bila zidana z veliko ljubezni. Okolica hiše, kakor tudi sama hiša, se dobesedno utaplja v živopisni paleti cvetic in okrasnega grmičevja. Za pridih romantike pa poskrbi ljubka fontana. Ida in Štefan Petrovčič, Sinja Gorica 110, Sinja Gorica (priznanje prevzela hčerka) Tudi ta hiša stoji na prijetnem hribčku in je izredno skrbno urejena. Balkon in okna so polna raznovrstnega negovanega cvetja. Zelena površina pred hišo in okoli nje je zasajena z raznolikim bujnim okrasnim grmičevjem. Ana in Stane Pišek, Velika Ligojna 35 b, Ligojna Urejenost hiše in okolice je lepa. Pročelje hiš popestrijo okenske in balkonske rože, okolico pa poživi tudi bogato okrasno grmičevje. Helena in Anton Jelovšek, Drenov Grič 50, Drenov Grič Vzorno urejena hiša in okolica hiše, bogata z raznovrstnim cvetjem tako na balkonih kot tudi na sami zeleni površini. Dostop do hiše in dvorišče je tlakovan. Tudi tukaj - tako kot pri vseh že prej omenjenih - sta vidna skrb in ljubezen do lepega. Jana in Franc Knaflič, Cesta na polju 7, Vrhnika Pogled na skrbno urejeno okolico in ocvetličenost hiše izpričuje vsakodnevno skrb za okolje, v katerem bivajo. Ocena trgovin Komisija za lepše okolje in TD Blagajana, bo v letošnjem letu izvedla še oceno trgovin na Vrhniki in okolici, saj si s svojo aktivnostjo prizadeva predvsem za lepši izgled kraja in pestro turistično ponudbo. Vrhnika je v tem smislu lepo napredovala. Tudi trgovska ponudba in urejenost izložb, ter okolica trgovin na Vrhniki se je v zadnjih letih lepo razvila, tako po številu novih prodajaln, kot po kvaliteti in pestrosti ponudbe. Da bi razvili zdravo tekmovanje med trgovci na področju kvalitete ponudbe in urejenosti prodajaln lokalov smo se odločili za to akcijo. Trgovce smo o naši akciji že obvestili s kratkim pismom. Komisijo čaka precej dela, zato smo jo malo okrepili, računamo pa tudi na vašo pomoč. S svojimi opažanji nam pri ocenah lahko bistveno pomagate. Enkrat smo že zapisali: VEČ OČI VEČ VIDI. Svoje predloge nam lahko posredujte na naslov: TD Blagajana, Komisija za oceno trgovin, Cankarjev trg 8, Vrhnika Vaša obvestila in ocene bomo sprejemali do 30.12.1998. Že vnaprej hvala za sodelovanje! Predlog za ureditev:.................................................................................................................. Naziv trgovine:....................................................................................................................... Ocenjevalec:............................................................................................................................ Datum:..................................................................................................................................... Franček Bohanec in Anka Aleksič sta predstavila Grabeljškovo besedno literarno umetnost. SPOMIN NA ROJSTVO PISATELJA KARLA GRABELJŠKA Srečanje z Grabeljškovo besedno umetnostjo Območni odbor ZB NOV Vrhnika in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika sta pripravila spominsko obletnico rojstva vrhniškega pisatelja Karla Grabcljška. Spominski dogodek jc bil v soboto, 17. oktobra, v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, to je na dan pred rojstnim dnem pisatelja Grabcljška (18.10.1906). Polni Mali dvorani je o Karlu Grabeljšku spregovoril profesor in pisatelj Franček Bohanec, ki je o pisateljevi literaturni poti napisal že več del. Prav tako je Franček Bohanec spregovoril o srečanjih z Grabeljškom kot uglednim slovenskim literatom. Nekaj odlomkov iz pisateljevih del pa jc prebrala Anka Aleksič. Kot vemo seje vrhniški pisatelj Karel Grabcljšck - Gaber rodil na Vrhniki 18. oktobra leta 1906, umrl pa v Ljubljani 18. aprila leta 1985. O njegovi literarni poti je bilo napisanih več del, različnih avtorjev, od I. Potrča, M. Mejaka, F. Bernika do F. Bohanca, kije od vseh tudi najbolje poznal pisatelja, in to že od partizanskih dni naprej. Iz Grabcljškove literarne bibliografije pa povzemamo naslednje naslove del, ki jih je izdal v svojem celotnem umetniškem življenju: Sirene tulijo (1.1933); Balada o starem Korenu in njegovem sinu (1. 1947); Dolomiti se krušijo (1. 1955); Pomlad brez lastovk (I. 1957); Most (1. 1959), Med strahom in dolžnostjo (1. 1967); Nioba (1.1977) ter Izbrana dela I.-V. (I. 1979) in Izbrana mladinska dela I.-II. (1. 1981). Poznavalec Karla Grabcljška, Franček Bohanec, pa je v knjigi Živa stvarnost (1. 1983) o njem napisal tudi tole: "Ko prelistavamo literarna in druga dela Karla Grabeljška (rojen 1906), sinu vrhniškega usnjarskega delavca Franca in poljske delavke Jere, se nam z njim in njegovim pisanjem, literarnim in novinarskim, odpira pogled v stopinje, ki jih je prehodil slovenski človek od predvojnih socialnih stisk do ostrih spopadov med vojno in do krčevitih naporov povojne družbene in človeške obnove. Pisatelj - to je osnovno spoznanje o njem - hodi po takšnih stopnicah malih slovenskih ljudi dosledno osebno zavzeto od svoje prve tiskane literarne besede objavljene v odlomku z naslovom Pod tuljenjem 1930. leta v zagrebški Samorodnosti, do pravkar izšlega romana Nioba (197). Kot literat se je Karel Grabeljšek (s partizanskim imenom Gaber) predstavil zelo zgodaj, vendar je precej časa ostal brez javnih priznanj, nedvomno zaradi ostre socialne tendenčnosti v zgodnjih delih, ki je dušila njegov epski umetniški temperament, zaradi močno poudarjene dokumentarnosti v spisih, ki so bili prej kosi grobe stvarnosti kot osebnostno sporočilo subtilnih doživetij, in ne nazadnje zaradi tega, ker se je z daljšim umetniško zrelim delom pojavil v svojih krasnih letih, z romanom Med strahom in dolžnostjo (1967), ko je že prekoračil šestdeseto leto. Nedvomno pa jc literarna kritika, natančneje literarna zgodovina, po krivici spregledala, daje med Grabeljškovimi deli, ki niso bila nikoli brez bralcev in številnih časopisnih označb, mogoče najti že v zgodnjem pisanju literarno stvaritev, ki se dviga daleč nad poprečje tedanjega pisanja in ki se uvršča po svoji umetniški dognanosti med najlepše stvaritve vse slovenske literature. To je novela z naslovom Balada o starem Korenu in njegovem sinu (1947). V tej kratki mojstrovini niso nakazane samo odlike Grabcljškove življenjske umetnostne sile, ampak je iz nje čutiti tudi silovit vzpon slovenske nacionalne vstaje in socialne revolucije, seve, slovenskega človeka v tej zgodovinski prelomnici. " S.S. Razstava čipk v osnovni šoli Ivana Cankarja Tudi na Vrhniki se nadaljuje tradicija izdelovanja čipk. Se posebno dobro za to zvrst ohranjanja narodnega bogastva skrbijo v osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki. Z učenjem "kleklanja" čipk se ukvarjajo mnogi učenci v krožku, ki je eden izmed številnih interesnih dejavnosti v šoli. Tako so učenci pripravili pravo razstavo izdelkov svojih čipk. V svojo sredo pa so povabili tudi učence iz osnovne šole Idrija, kjer jc doma "prava" čipka. Čipkarska šola v Idriji je bila ustanovljena žc leta 1876 in deluje neprekinjeno od svojega nastanka. V čudoviti svet čipk je potegnila številne fante in dekleta. Šola, ki deluje v okviru Gimnazije Jurija Vege, nudi fakultativni pouk in poklicno izobraževanje. O razstavi pa so spregovorili nekateri učenci. n_j~L_n DOBRODELNI KONCERT NA VRHNIKI Izkupiček za prenovo knjižnice in čitalnico gimnazije Žellmlje Sredi oktobra je bil v Cankarjevem domu na Vrhniki dobrodelni koncert za prenovo knjižnice in čitalnice gimnazije Želimlje. Koncert je organizirala občina Vrhnika v sodelovanju številnih nastopajočih in z vodstvom gimnazije Želimlje. Polna dvorana pa je zopet napovedala, da Vrhničani radi priskočimo na pomoč ob takšnih dobrodelnih akcijah. Med gosti večera je bilo videti mnogo znanih politikov od predsednika SKD Lojze Peterleta, župana Vrhnike Vinka Tomšiča, do Iva Hvalice in drugih. Vsi omenjeni so navzoče poslušalce tudi nagovorili. Celotni koncert, ki je trajal skoraj štiri ure, jc povezovala Saša Pivk, napovedovalka radia Sora. Nastopili pa so znani slovenski glasbeniki s svojimi najbolj popularnimi melodijami in pesmimi. Tako smo slišali Vilija Rcsnika, Načeta Junkarja, pevko Joži Kališ-nik, mlado pevko Lauro, citrarja Miha Dovžana ter ansamble Stoparji, Toplišek, kvintet Do- Nekakšen začetek delovanja gimnazije se šteje leto 1967, ko so se v Želimljah naselili sale-zijanci, ki so v tamkajšnjem župnišču odprli srednjo šolo. V prvih letih obstoja šole jo je obiskalo prek 300 mladih fantov, ki jim ni bilo treba na študij na Hrvaško. Želimeljska sale-zijanska ustanova je postala tudi duhovno središče, kraj številnih srečanj, vzgojnih posvetovanj ter srečevanj mladih in družin vse Slovenije. V letu 1991, ob slovenski osamosvojitvi, pa so salezijanci ustanovili Gimnazijo Želimlje, ki je postala prva zasebna šola pri nas. Lani so zgradili novo športno dvorano, prav letos pa zbirajo sredstva za prenovo knjižnice in čitalnice. Zato prirejajo po slovenskih krajih številne dobrodelne koncerte in ves izkupiček namenjajo prav v te namene. No, Vrhničani smo se tako že izkazali ter vsaj delno pripomogli k zbiranju prepotrebnih sredstev za dijake Gimnazije Želimlje. S.S. Nekaj znanih gostov sije ogledalo dobrodelni koncert. brovoljskih fantov, Show band klobuk in mladinski cerkveni pevski zbor Nevje pri Kamniku. Za popestritev večera pa so prav gotovo poskrbeli godbeniki iz Zirov pod vodstvom Vrhni-čana, znanega dirigenta Milana Matičiča. Vse nastopajoče je polna dvorana poslušalcev vedno nagradila z velikim aplavzom. Tudi ti so se odpovedali honorarju, vse za prenovo knjižnice in čitalnice za gimnazijce v Želimljah. •» I, Vili Resnik in povezovalka Saša Pivk Narodno - zabavni ansambel Stoparji je navdušil polno dvorano. PROJEKCIJA diapozitivov "Darila Narave" v torek 8. decembra 1998, ob 19.30 uri, v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Hana Šumrada, Matjaž Žnidaršič in Ivica Glušič -Matko, so nam pripravili izbor prelepih fotografij iz skupnega projekta: knjige z naslovom "Darila Narave" (izšla bo novembra 1999. leta) Fotografije tokratne projekcije nas bodo popeljale v lepoto oblikovanja jesenskega in zimskega rastlinja, ter prihajajočih decembrskih praznikov. Prisrčno vabljeni Vstopnice - 1000 SIT - bodo na voljo eno uro pred pričetkom projekcije Zveza kulturnih društev Vrhnika Umetniški vodja Matjaž Žnidaršič in oblikovalka cvetja Hana Šumrada sta pripravila lep umetniški večer. DARILA NARAVE Ob projekciji fotografij z diapozitivi Da človek resnično daje šele takrat, ko daje del sebe, smo se na lastne oči lahko prepričali vsi tisti, ki smo si v hladnem oktobrskem večeru vzeli čas in se prepustili čarobnosti in enkrat-nosti fotografij, ki sta nam jih pripravila oblikovalka cvetja Hana Šumrada in umetniški fotograf Matjaž Žnidaršič. Ustvarjalca, ki sta nam pokazala, kako tesno je lahko človek povezan s svojim delom in kako radostno je lahko človeško ustvarjanje v naravi in z naravo. Seveda ne smem pozabiti tudi na sooblikovalko večera Ivico Glušič - Matko, ki nam je z izborom misli Kahlila Gibrana samo šc bolj približala vse tisto, kar sta umetnika tako dobro uspela ujeti in prenesti med nas, obiskovalce. Razprostrane jase in zeleni travniki, polje rumenih cvetlic, zelena praprot in grmičevje, bele marjetke na širnem polju, cvetovi arnike in živo rumenih sončnic, sinjina Cerkniškega jezera in neskončna barvitost čarobnih jesenskih barv ter še mnogo, mnogo lepih podob iz narave smo srkali vase ob izbranih zvokih, ki so nam polnili dušo in nas prijetno umirjali. Avtorja sta nam z izborom najlepših fotografij iz njune knjige z naslovom Darila narave poskušala pokazati, kako lahko na različne načine pripravimo šopke ali ikebane, ki nam bodo krasili domove ali poslovne prostore; morda celo darila za različne slovesnosti. Poleg tega pa sta nam s svojim delom tudi dala vedeti, kako prav je biti hvaležen za darove narave in kako lahko narava s svojo preprostostjo razveseljuje vse tiste, ki se ji znajo prepustiti. Tako kot smo lahko hvaležni naravi za njene darove, pa smo lahko hvaležni tudi vsem trem ustvarjalcem večera - oblikovalki cvetja Hani Šumrada, umetniškemu fotografu Matjažu Žni-daršiču in sooblikovalki večera Ivici Glušič - Matko, kajti brez njih in njihove ustvarjalnosti ne bi mogli spoznati, da je lahko tudi vsakdanje življenje na vsakem koraku polno svetlih misli in nepozabnih trenutkov. Lidija Oštir Poslušalcem se je predstavila tudi pihalna godba Alpina Žiri pod vodstvom dirigenta Milana Matičiča. DRAGI OTROCI! Za uvodv veselo praznovanje NOVEGA LETA, vam Društvo prijateljev mladine Vrhnika pripravlja veselo novoletno rajanje. Obiskal vas bo čarovnik Romano, ki vas bo popeljal v čarobni svet veselih dogodivščin, pisanih rutic, dežnikov in... pst... največjih skrivnosti. Brez plesa in glasbe seveda ne gre. s svojimi posmicami, kijih že dobro poznate, vas bo razveselila Romana Kranjčan. Pomagala vam bo priklicati tudi Dedka Mraza, ki vam bo v svojem košu pinesel sladke dobrote. VIDIMI SE V SREDO, 16. 12.1998, V TELOVADNICI OŠ IC, OB 16. URI. PRIDITE - VESELO BO! DPM VRHNIKA Zveza kulturnih društev Vrhnika CANKARJEV DOM NA VRHNIKI Tržaška c. 25, Vrhnika 648 in 754 - 648 Telefon: 753 PRIREDITVE V MESECU DECEMBRU 1998_ Sreda 2. 12. ob 20. uri REŠEVANJE VOJAKA RYANA, FILMSKI abonma in izven. Zveza kulturnih društev, Kino sekcija Vrhnika Petek 4.12. ob 20. uri Matjaž Javšnik in Vladimir Vlaškalič: ROCK'N' ROLL KASKADER MLADINSKI abonma in izven. Zveza kulturnih društev Vrhnika, Dejmo stisn't teater. Sobota 5. in nedelja 6.12. KIPARSKA DELAVNICA Glina in prostorsko oblikovanje, avtorica Alenka Vidrgar. Zveza kulturnih društev in Zavod za šolstvo RS Torek 8.12. ob 19.30 uri DARILA NARAVE diaprojekcija zimskih in novoletnih cvetličnih aranžmajev. Hana Šumrada in Matjaž Žnidaršič. Sreda 9.12. ob 20. uri, BOOGIE NIGHTS, FILMSKI abonma in izven. Zveza kulturnih društev Vrhnika, Kino sekcija. Petek 11.12. ob obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja Na spominski dan bodo učenci OŠ Tabor iz Logatca predstavili RECITAL UMETNIŠKE BESEDE IVANA CANKARJA,pod vodstvom Andreje Mihevc. Učenci OŠ Ivana Cankarja pa bodo predstavili razglednice, ki so jih pripravili pod mentorstvom akad. slikarja Dušana Muca. Sreda 16. 12. ob 20. uri FILM PRESENEČENJA, FILMSKI abonma in izven. Zveza kulturnih društev, Kino sekcija Vrhnika Ponedeljek, 21.12. ob 19.30 PREDNOVOLETNI KONCERT Pihalnega orkestra Vrhnika, dirigent: Bogomir Pikš. Sreda 23. in četrtek 24.12. KRVODAJALSKA AKCIJA OO RK Vrhnika ZA OTROKE Od torka 1. do petka 4. 12. prednovoletne delavnice za otroke DPM Vrhnika. Sobota 26.12. ob 16. uri Kristina Brcnkova: NAJLEPŠA ROŽA, otroška gledališka predstava z obiskom dedka Mraza, gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, abonma ENAJSTA ŠOLA in izven. Zveza kulturnih društev Vrhnika Živali osrečujejo V Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bila septembra zanimiva likovna razstava, ki so si jo ogledali številni ljubitelji živali. Zato, ker ti vedo, da živali osrečujejo, skrbijo za boljše zdravje ljudi in si zaslužijo pozornost. Nevenka Gorjanc, slikarka samorastnica, s čopičem in oljnimi barvami, ki zlahka drsijo, ustvarja njihove podobe na platno. Njena umetnost je toliko bolj presunljiva, če vemo, da slika z usti, ker je roke ne ubogajo. Priklenjena je na invalidski voziček. Sama ne more skrbeti za štirinožnega hišnega ljubljenca, a vendarle najde svoj navdih prav v živalih. Tudi čc ne more v naravo takrat, ko bi si sama najbolj želela, pridejo njeni motivi k njej. Slika namreč po fotografijah. Upodabljanje ji daje občutek svobode, samostojnosti, ki sta vrednoti, za kateri si mora še bolj prizadevati, da ne ostane priklenjena. Konji, psi, muce so tako tudi njej, kot številnim po svetu, svojevrstno terapevtsko sredstvo. Meni, da so psi nežni, tenkočutni, muce inteligentne in da ljudje, žal, svoje živali premalo poznamo. Živali so ji všeč tudi zato, ker premorejo tako naravo, ki ji pohlep in zahrbtnost nista v krvi. Ob razstavi je lahko spoznala, da jo z vrhniškim kinološkim društvom veže enaka ljubezen. Gonilna sila tega društva, Branka Hobič, ki jo je povabila k sodelovanju,jc poskrbela, daje bilo odprtje razstave prireditev, ki je popestrila večerni kultur- ni utrip mesta. Z glasbo so jo požlahtnili mladi člani policijske godbe, literarno pesniško pa je globok vtis ob recitacijah ustvaril dramski igralec Brane Miklavc. ZKO tako ni žal, da so prostor oddali brezplačno, kakor ludi Jožici in Marku Oblaku, ki sta prispevala okvirje za platno, saj so številni obiskovalci pohvalili razstavo in potrdili, da si podobnih prireditev še želijo. Mesto je tako lahko spoznalo in pogostilo edino slikarko, ki upodablja ljubljenčke inje včlanjena v mednarodno združenje umetnikov invalidov, ki ima sedež v Lichensteinu, ter hkrati osebo, ki z močno voljo premaguje ovire, ki ji jih je na pot postavila invalidnost. To je bila velika priložnost za obisko- valce, da spoznajo človeka, ki ga težave niso priklenile v bolniško posteljo, pač pa naredi kar največ, kolikor zmore zato, da ne bi bila odvisna od drugih. Seveda pa jc bila razstava tudi družaben dogodek, začinjen s hrano in pijačo, ki sta kar vabili ljudi, da se razvedrijo in spoznajo med seboj. Z razstavo je vrhniško kinološko društvo zaokrožilo prireditve, ki so vabile na mednarodno kinološko Agilitv tekmo, ki je bila 12. septembra na pomožnem nogometnem igrišču na Vrhniki. Županova prisotnost na prireditvah, s katerimi želijo člani Kinološkega društva krepiti lep odnos do živali, je že kar tradicionalna, česar so le-ti še posebno veseli. Lili Ozim USPEŠNO GOSTOVANJE MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA IVAN CANKAR S PESMIJO V ŠVICO Po lanski uspešni turneji po Slovaškem jc mešani zbor Ivan Cankar z Vrhnike, združen z zborom Pevskega društva Logatec, konec letošnjega oktobra gostoval v Švici. Gostovanje so spodbudile prijateljske vezi naših pevcev Igorja in Mete Novljan s številnimi prebivalci mesta Lenzburg, med katerimi sta preživela 15 delovnih let.. Zbor je v Švici gostoval na povabilo 40-član-skega simfoničnega orkestra iz sosednjega mesta Dottikon, ki je lani slavil svojo 75-letnico. Na letošnjem tradicionalnem jesenskem koncertu sta orkester in naš zbor pod vodstvom g. dirigenta Lovra Groma iz Logatca skupno izvedla Visonajevo Messa Regina Pacis, Mozartovo Ave verum corpus in Foerster-jevo Ave Marija iz opere Gorenjski slavček. Zbor je samostojno zapel osem skladb, pretežno slovenskih skladateljev, orkester pa je pod vodstvom dirigenta Čhristofora Spagnuo-la odigral Bizetovo suito Arle-žanka. Farna cerkev v Dottikonu, mestu, ki šteje okrog 3000 prebivalcev, je bila v nedeljo, 25. oktobra, popoldne do zadnjega sedeža polna. Med poslušalci je bilo tudi kakih trideset članov slovenskega društva Triglav iz Zuericha. Koncertu je prisostvoval tudi naš veleposlanik v Švici g. Stanko Buser s soprogo in osebjem veleposlaništva. V priložnostnem nagovoru med koncertom je veleposlanik pozdravil nastopajoče in švicarskim poslušalcem predstavil Slovenijo, posebej še Vrhniko ter izrazil svoje navdušenje nad koncertom in prijateljstvom, ki sta ga prek glasbe spletli dve skupini, dva naroda. Njegovo obljubo, da bo zagotovil ponovitev koncerta še v Bernu in Zucrichu, so poslušalci in nastopajoči sprejeli z navdušenim aplavzom. Koncert, še posebej skupni nastop zbora in orkestra, je doživel izjemno navdušen odziv poslušalcev in laskave pohvale. Zbor je dopoldne prepeval tudi pri slovesni maši v Lenz-burgu, kjer je pevce v slovenščini nagovoril in se jim za petje zahvalil domači župnik. Oba nastopa sta bila za nas, pevce, izjemno doživetje. Prav takšen je bil tudi sprejem, ki ga je pevcem pripravil župan mesta Dottikon - naj povemo, da je na občinski zgradbi ves čas našega bivanja v mestu plapolala slo- Jesenski skupni koncert mešanega pevskega zbora Ivan Cankar z Vrhnike in simfoničnega orkestra iz kraja Dottikon. venska zastava - ob tem smo bili deležni izjemne pozornosti in gostoljubnosti članov orkestra in osebja doma starejših občanov, kjer smo bili nastanjeni. Prevzele pa so nas tudi slikovitost švicarske pokrajine in njene naravne lepote, urejenost vasi in mest, koder smo potovali. Tridnevno druženje s člani orkestra je utrnilo marsikatero solzo slovesa in izpričalo željo, bolj obvezo, da se znova srečamo; tudi pri nas v Sloveniji. Zbor se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so pomagali pokriti stroške gostovanja. Z. Gostiša SPONZORJI: Inco servis d.o.o., Komunalno podjetje Vrhnika, Hip-Hip - Petkovšek Slavka, Društvo upokojencev Vrhnika, Avtocolor -avtoličarstvo - Oblak Jakob, Mizarstvo Vidmar, Bife Žemljica, Pekarna Adamič, Pekarna Baškovč, Gostišče Močilnik, Orel d.o.o., Gostilan Turšič, Šupteršič Jože, Čebelarstvo Debevec, Mesarstvo Kavčič, Modni dežnik d.o.o., Pekarna -Pajtnar Boris, Gostilna Kranjc, Mesarstvo Blatnik d.o.o., I.U.V. d.d. Vrhnika, Medičarstvo Jese-novec Janez, Mercator -samopostrežba na Vrhniki, Kmetijska zadruga Vrhnika, D.G. 69 d.o.o. Drenov Grič, Žito Pekarna Vrhnika, Žganjekuha Kržič, Mrak Pavel, Stanovanjska zadruga Vrhnika, Primis Vrhnika d.d., Marinčič Janko. Folklorna skupina " L I G O J N A " 20. LET FOLKLORNE SKUPINE "LIGOJNA" Zdi se mi, kot da smo včeraj začeli, tako hitro je minilo dvajset let. Mnogo, mnogo lepih trenutkov druženja smo skupaj doživeli s folkloristi Folklorne skupine LIGOJNA. Veliko skupnih ur smo preživeli na vajah, se mnogokrat do solz nasmejali Tonijevim šalam. Največkrat se nam z vaj kar ni dalo domov in zelo radi smo v poznih večernih urah ob spremljavi harmonike Li-gojncem zapeli pri Jakcovem korit' za lahko noč. Skupna slika in slovo od gostoljubnih krajanov in članov orkestra iz Dottikona. Začeli smo z Zofko in Petrom, pa Dušanom, Martinom in drugimi. Mnogi plesalci so se v tem času zamenjali, kar nekaj pa jih ima že zelo dolg staž - od 15 -20 let. Tudi Peter in Zofka sta pred leti prenehala s sodelovanjem. Dlje časa smo močno pogrešali Zofkin vrisk ob začetku vsakega nastopa. Zakaj omenjam Zofko posebej? Namreč ona je "kriva" da se je v Ligojni rodila folklora. Več bom o folklorni skupini Ligojna napisala ob obeleženi 20. obletnici, ki bo v VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA NA VRHNIKI, dne 28. novembra 1998 ob 20. uri. Na tej prireditvi bosta sodelovali tudi dve gostujoči skupini in sicer; folklorna skupina Ju-rovčan iz Jurovskcga dola, Lenart v Slovenskih Goricah in folklorna skupina Dra-gatuš iz Bele Krajine. Obeta se nam enkraten večer s štajerskimi, belokranjskimi in gorenjskimi plesi, običaji in pesmijo. Vse tri skupine slovijo po izredni družabnosti. Vse ljubitelje folklore in naše nekdanje plesalce vabimo na prireditev, katere ne boste nikoli pozabili. Vodja folklorne skupine "LIGOJNA" Tonka PERMOSER ŽVAB NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS STAROVRHNIŠKI KOTIČEK Polnoma prenovljena dvorana je pokazala, da stanovalci radi prisluhnejo svojemu zboru. DRUGI LETNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA ZARJA prve kasete z naslovom KDOR POJE RAD, OSTAJA MLAD Pevski zbor ZARJA Doma upokojencev z Vrhnike je zadnje dni oktobra pripravil svoj drugi letni koncert, ki je bil v prenovljenem večjem večnamenskem prostoru doma. Koncerta so se udeležili skoraj vsi pokretni stanovalci doma in številni drugi gostje. Pevski zbor, ki ga sestavljajo pevke in pevci iz Doma upokojencev, jc svoj 2. letni koncert izkoristil tudi za promocijo oziroma predstavitev svoje prve nove kaseta z naslovom Kdor poje rad, ostaja mlad. Prav ta naslov pa so pevci na koncertu tudi v popolnosti pokazali in z vso mladostno vedrino in pevskim navdušenjem zapeli številne njihove najbolj priljubljene pesmi. Zbor sestavlja 13 pevk in pevcev, vsi pa so stanovalci Doma upokojencev na Vrhniki, katerega že tretje leto vodi neutrudni Ivan Malavašič iz Podlipe. Za uvod v koncert jc na harmoniko zaigral osemletni Blaž Kovač iz Ligojne in tako poživil začetno razpoloženje vseh poslušalcev. Sam program je z zbrano besedo povezovala Slavi Košir, nekaj hudomušnih pesmi pa je povedal član pevskega zbora Adolf Abrahamsberger. Vse navzoče poslušalce in tudi pevski zbor Zarja je nagovorila direktorica doma Nada Znidar-šič in med drugim poudarila: "Veseli me, da ste se v tolikšnem številu zbrali v tem, povečanem prireditvenem prostoru. Novi prostori, ki smo jih težko pričakovali, so terjali od vseh -tako stanovalcev, kot delavcev -zelo veliko potrpežljivosti. Življenje v Domu je v letošnjem vročem poletju kljub obsežnim gradbenim delom pač potekalo naprej. Po 4 mesecih pa se končno lahko veselimo novih prostorov knjižnice, povečave prireditvenega prostora, večjega prostora za fizioterapijo ter novih površin v I. in II. nadstropju. Ti prostori še čakajo na opremo, a kmalu bodo lahko služili za kakovostnejše obstoječe dejavnosti in za razvoj novih - na primer dnevnega varstva. Ko takole stojim ob pevskem zboru Zarja, me prevzemajo občutki zadovoljstva in ponosa. Zbor je sodeloval na mnogih prireditvah v Domu, nastopal pa je tudi zunaj te hiše. Predvsem je zbor lepo predstavljal Dom upokojencev Vrhnika na vseh petih srečanjih pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije." Na koncu koncerta so vsi skupaj zapeli še eno pesem in tako dokazali, da tudi drugi stanovalci Doma radi zapojejo skupaj z zborom, ki jim večkrat popestri popoldansko življenje v Domu. Zato se tudi izjava dirigenta zbora Ivana Malavašiča zdi popolnoma resnična: "Vsak ponedeljek se v Domu oglasijo pesmi, ki prinesejo nekaj prazničnega vzdušja. Večkrat se zgodi, da v pevsko sobo pridejo tudi drugi ljubitelji petja, ki so le poslušalci. A pesmi imajo tudi zanje sporočila ljubezni in lepote, saj jih spomnijo na mlade dni, morda celo na tista njihova rosna leta, ko jih je pela že dolgo pokojna, a nikoli pozabljena mati." Naj povemo še to, da so pevcem ob drugem letnem koncertu in izdaji prve kasete čestitali predstavniki upokojencev z Vrhnike in predstavnica Zveze upokojencev Slovenije. S.S. 19. gozdni tek Ulovka Športno društvo "POVŽ" jc tudi letos uspešno izpeljalo že 19. tradicionalni gozdni tek Ulovka. Kljub slabemu vremenu sc jc teka udeležilo 192 tekmovalcev iz vse Slovenije. Le uspeh so dosegli tudi Starovrhničani, saj je Bogataj Zdravko zmagal med mladinci, Plahutnik Miha med člani do 30 let, medtem ko sta bila Krvina Andrej in Grom Miha drugi oz. tretji. Prireditev sta materialno podprli tudi firmi Blagomix d.o.o. in Marolt Mirko s.p. (Več na športni strani). Balinarski turnir mešanih parov Balinarska sekcija športnega društva je tudi letos organizirala že šesti tradicionalni balinarski turnir mešanih parov. Nastopilo je 12 družinskih parov, ki so sc zagrizeno borili za vsako zmago. Tretjič sta letos zmagala oče in hči Petkovšek Franci in Arh Tanja in s tem osvojila prehodni pokal v trajno last. Na drugo mesto sta se uvrstila Zakrajšek Sandi in Andreja, tretja sta bila Gabrovšek Peter in Damjana, četrta pa Malavašič Jože in Eva. Pevski zbor Zarja se je predstavil na 2. letnem koncertu z naslednjimi pevci: Adolf Abrahamsberg, Vinko Baroga, Ani Buh, Neža Jerina, Marija Kokot, Antonija Kranjc, Francka Leveč, Francka Malovrh, Francka Možina, Pavla Petkovšek, Jelka Podobnikar, Majda Simonišek in Marija Slabe ter zborovodja Ivan Malavašič. Vabimo Vas na ogled vsakoletne jesenske razstave, ki jo pripravljamo v Domu upokojencev Vrhnika. Ogledali in tudi kupili boste lahko najrazličnejše voščilnice, vezenine, mehke igrače, blazine, glinene izdelke, košarice iz ličkanja in še mnogo drobnih izdelkov, ki so primerni za obdarovanje ob koncu leta. Razstava bo odprta od 28. novembra do 8. decembra 1998 med 10. in 17. uro. Prisrčno vabljeni. Otvoritev nove samopostrežne trgovine V torek 27. oktobra so se številni krajani zbrali na otvoritvi nove samopostrežne trgovine. Samostojni podjetnik Remžgar Boris je namreč odprl povsem novo trgovino, saj je bila stara prodajalna premajhna za sodobno poslovanje. Nova prodajalna ima 100 m2 uporabne površine, odprta pa je od 7. do 19. ure in v soboto od 7. do 15. ure. p p SOLZE SREČE IN ZAHVALE! V članku o kiparski razstavi seje novinarju zapisalo, da "je bilo na otvoritvi prisotnih vseh šest ustvarjalcev". V resnici bilo ustvarjalcev devet, na otvoritev pa jih je lahko prišlo šest. Opravičujemo se prizadetim in naj še enkrat vse naštejemo: Marija Čamernik, Ivana Debevec, Francka Možina, Janez Malovrh, Milka Benkovič, Vinko Baraga, Pavla Smrekar, Franci Vehar in Marjana Maček. So dogodki, kateri v našemu okolju minejo brez posebne pozornosti širše javnosti, ker zanje v vsakdanjem hitenju ve le peščica zagretih, kateri na Društvu invalidov Vrhnika skrbijo za razreševanje včasih na pogled nerešljivih situacij. V Našem časopisu smo že nekajkrat objavili članke o našem delu v korist socialno in zdravstveno ogroženih, katerih je žal vedno več. Bralci časopisa pa se verjetno spomnite člankov o gos. Stojanu S.- nekateri ga tudi poznate- v katerih smo že opisovali skrb društva za njega, saj je verjetno najtežji bolnik-invalid naše občine. V njegovem primeru je Zavod zdrav- stvene Zavarovalnice Slovenije odpovedal na celi črti. Mimogrede povedano za Stojanova zdravila naše društvo s pomočjo donatorjev mesečno plačuje 50.000 SIT, ker so pač zdravila na negativni listi, Stojan pa invalid od rojstva in brez dohodka. Ker pa nesreča prihaja v paketu, se je pokazalo, da poleg problema zdravil obstaja še skoraj nerešljiva situacija- nakup električnega invalidskega vozička. ZZZS se je popolnoma umaknil, češ da Stojan še dve leti nima „pravice,, do novega vozička, voziček s katerim pa razpolaga pa je popolnoma dotrajan. Po priporočilu Stojanovega zdravnika iz instituta za rehabilitacijo invalidov in ostalih kateri se ukvarjajao s Stojanovimi težavami, smo se na društvu v odboru kateri nadzira pritok in uporabo sredshtv pridobljenih s strani donatorjev, odločili, da razrešimo tudi ta problem. Uspeli smo zagotoviti potrebna sredstva in nabavili elektro motorni skuter, katerega so predhodno strokovnjaki Orto Sane testirali in prilagodili Stojanu. Investicija je težka 376 tisočakov. Četrtek, 12 novembra je bil srečen dan. Srečen ne samo za Stojana, temveč tudi za ekipo ki je pripravljala projekt. Ker je bil ravno v teh dnevih v Ljubljani simpozij mednarodne invalidske organizacije „Fimitic,,, v kateri je združenih 34 nacionalnih zvez invalidov, med njimi tudi ZDIS, generalna sekretarka ,,Fimitic-a„ pa je slovenka gos. Marija Štiglic, smo jo povabili k predaji vozička. Skupaj z gos. Štigličevo so predaji prisostvovali še sekretarka ŽDIS-a gos. Hočevarjcva, predsednik ZDIS-a g. Kranjc, predstavnica župnijskega „Karitas-a„ gos. Petkovškova in predstavniki DI Vrhnika. Po uvodnih govorih vabljencev jev sekretarka ,,Fimi-tic-a„ gos. Štigličeva izročila ključe vozička našemu Stojanu. Solze sreče in zadovoljstva se niso posvetile samo v očeh Stojana, temveč tudi v večini prisotnih. Opravljeno je veliko delo, zahvaljujemo se donatorjem za prispevke, posebna zahvala gos. Jelku Orlu za krepak zalogaj, žal se ne moremo zahvaliti ZZZS in CSD, kajti vsi besedno podpirajo naše delo, ne primaknejo pa nič. Ker so sredstva namenjena v reševanje podobnih primerov izčrpana, bomo v začetku leta ponovno začeli z akcijo zbiranja sredstev. Številka računa je: HK 50100-620-133 05 1027131-32948/03 Upamo na Vaše sodelovanje in hvala v imenu vseh kateri bodo deležni pomoči. DI Vrhnika Župnijski Karitas OORK Stojan S. je svoj novi invalidski voziček prejel v novih prostorih Društva invalidov Vrhnika. Njegov obraz je izdajal solzo sreče in zahvale. Besede, ki jih je ob tem radostnem trenutku izrekel so bile naslednje: "Ne morem verjeti, daje to res. S tem vozičkom so mi dobrotniki podaljšali in polepšali moje življenje. Ob tem bi se rad zahvalil vsem dobrotnikom, predvsem pa članom 1)1 Vrhnika, ki me obiskujejo v domu Ponikve, mi omogočajo nakup prepotrebnih zdravil ter tudi prav sedaj, ko so izpeljali akcijo za nakup tega invalidskega vozička, da bom lahko nemoteno užival zunanjost lepe naše narave, saj sem bil dosedaj priklenjen na posteljo in le na notranjost doma. Res še enkrat hvala vsem in to prosim sporočite preko Našega časopisa, ki ga zelo rad prebiram, kadar ga dobim v roke." S.S. Rdeči križ Slovenije Območno združenje Vrhnika TUDI VI LAHKO POMAGATE NJEJ, NJEMU ... Kri je življenje, vaša darovana kri je dragoceno darilo ob pravem času. Vabimo vas na krvodajalsko akcijo, ki bo v občini Vrhnika. -V SREDO 23.12.1998 OD 8. - 15. URE - V ČETRTEK 24.12.1998 OD 7. -13. URE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI. LE KRI NADOMESTI KRI! OO RK VRHNIKA Veronika Čuk NOVEMBER Na oknu so ugasnile rože. Slana je prekrila vrt. Dan vseh svetih je za nami. Vsako rojstvo vodi v smrt. Ptice bližajo se hišam, varnost iščejo pri nas. Dajmo, dajmo jim zavetje, res hudo je, ko je mraz. V srcu plamenček prižgimo, ki bo grel ta mrzli svet. In če zebe te, ne čakaj, pridi k ognju se pogret'! Vabilo na osmo Notranjsko razstavo malih živali Vrhnika 1998 Vrhniško društvo je letos organizator 8. notranjske razstave, ki bo od 4.12.1998 do 6.12.1998 na lokaciji D.O.O. OREL Ljubljanska 16, Vrhnika. Ker je regijska, notranjska, bo na njej sodelovalo tudi DGMPŽ Logatec in Cerknica. Namen razstave je popularizacija naše dejavnosti, saj omogoča največjo priložnost posameznim gojiteljem, da predstavijo širšemu krogu ljudi svoje živali, izmenjajo izkušnje, pokažejo svoj gojiteljski odnos do teh živali. Sodelovanje vrhniškega društva z Logatcem in Cerknico je odlično, tako da bodo obiskovalci ob ogledu razstave zadovoljni z vrhunsko vzrejo naše regije. Na letošnji razstavi bomo prikazali: 20 pasem redovniških kuncev, 16 pasem golobov, race, fazane, pave in okrasno perutnino. Ob koncu vabila želim razstavljalcem in obiskovalcem dobro počutje na razstavnem prostoru, rejcem pa dobre ocenitve sodnikov. Krajane Vrhnike in okolice pa hkrati pozivam, naj se vključijo v najbližje regijsko društvo, saj bomo skupaj močnejši in uspešnejši pri vzreji teh prijaznih živali. Velja geslo: "Narava - človek - žival", kar pomeni približati se naravi, jo ohraniti in varovati. V vednost: vabilo bo poslano vsem gostiteljem po vsej Sloveniji. Pripravljalni odbor DGMPŽ Vrhnika BALINANJE Občinsko prvenstvo v balinanju BK Blagajanaje bil organizator 4. občinskega prvenstva v balinanju. Prvenstvo je potekalo 17.-18. in 24.-25. oktobra. Prijavljenih je bilo kar precej igralcev, ki pa so bili kljub malo manj prijaznemu vremenu vseeno zadovoljni. Rezultati: Posamezno, klasično - prijavljenih 19 tekmovalcev 1. Mirko Kogovšek, Metrel Horjul 2. Janez Založnik, Blagajana 3. Miro Dolinar, Blagajana 4. Franci Setnikar, Blagajana Dvojice - prijavljenih 16 tekmovalcev 1. S. Sedcj, P. Kogovšek ml., Metrel Horjul 2. S. Mezgec, Z. Jazbec, Dobrova 3. S. Čepon, M. Dolinar, Blagajana 4. M. Bozovičar, T. Černetič, Dobrova Igra v krog - prijavljenih 16 tekmovalcev 1. Mirko Kogovšek, Metrel Hor- ju! 2. Branko Sedej, Metrel Horjul 3. Srečko Sedej, Metrel Horjul 4. Miro Dolinar, Blagajana Natančno zbijanje - prijavljenih 11 tekmovalcev 1. Sandi Čepon, Blagajana 2. Srečko Sedej, Metrel Horjul 3. Janez Založnik, Blagajana 4. Miro Dolinar, Blagajana Janez Založnik, Polhov Gradec Ekipa DI Vrhnkka v postavi (od leve): Petrič, Dolenc, Šinkovec, Bagar in Zalar je spet osvojiala naslov državnih prvakinj. PONOVEN USPEH LANSKIH PRVAKINJ DI VRHNIKA Turnir v prostem balinanju Na balinišču pri IUV Vrhnika je pod pokroviteljstvom Mercatorja potekal turnir v prostem balinanju za moške ekipe. Nastopilo je 8 ekip iz Logatca in Vrhnike. Pred finalom so se pomerili tudi v disciplini bližanje in natančno zbijanje. V bližanju jc zmagal Ivan Lampe iz Logatca, v zbijanju pa domačin Janez Malavašič. Po zanimivih bojih je v finalu ekipa Blagajane premagala ekipo Petrola iz Logatca. Zmagovalca v bližanju in zbijanju sta prejela praktični nagradi, prve štiri uvrščene ekipe pa pokale. Vrstni red: 1. Blagajana (Malavašič, Leventič, Stric, Ule) 2. Petrol (Lampe, Albreht, Jurež, Jerina) 3. Zeml'ca (Slrajnar, Hren, Gruden, Koščak) 4. Upokojenci (Kratochvvill, Pantič, Bradcško, Križaj) Janez Majer Športno rekreativno delovanje je v Društvu invalidov močno prisotno že vrsto let. Člani društva sodelujejo v devetih panogah, katere razpisuje koncesionar za šport pri ZDIS-u, odnosno Zveza za šport invalidov Slovenije. Člani DI Vrhnika so v letu 1998 dosegali na raznih tekmovanjih prav dobre rezultate. Izrazito velja podariti žensko ekipo v balinanju, katera se je iz tekmovanj dvakrat vrnila s prvim mestom. Vsekakor pa tako društvu kot Vrhniki nosi čast ženska ekipa v pikadu. Že v letu 1997 je osvojila 1. mesto na državnem prvenstvu, letos se na izbirnem tekmovanju ni uspela uvrstiti v finale, bila pa je povabljena kot lanski zmagovalec. Naše tek- movalke so se zbrale, ohranile mirne živce, izvedle dober met, in v finalnem zaključku premagale ekipo Radovljice, s katero so v polfi-nalu izgubile. Državno prvenstvo je bilo odlično organizirano v Dravogradu. Upamo, da bo naše društvo po triletnem držanju prvega mesta dobilo organizacijo državnega prvenstva v letu 1999. Ime DI Vrhnika so zastopale: Mira Šinkovec, Jožica Bagar, Jožica Zalar, Anica Dolenc, Zofija Petrič Uvrstitev ekip: 1. Vrhnika 5.Prevalje 2. Radovljica 6.Trbovlje 3. Velenje 7.Radlje 4.Izola S.Logatec Lestvica občinskega prvenstva v balinanju Vrhnika 1998 Logatec najboljši na turnirju Sinja Gorica 98 Na enem izmed zadnjih letošnjih balinarskih turnirjev na prostem v Sinji Gorici jc nastopilo 16 ekip, večinoma z območja Notranjske. Kljub slabemu vremenu je prireditelju turnirja ŠD Sinja Gorica uspelo tekmovanje pripeljati do konca. Med najboljše štiri ekipe so se uvrstili res najboljši. V prvem polf-inalu sla se pomerili drugoligaški ekipi Plešivice in Logatca; prepričljivo so slavili Logatčani. V drugem polfinalu pa so balinarji Tičnice z Rakeka nekoliko presenetljivo premagali veterane superligaša Železničarja iz Postojne z rezultatom 9-8. V finalu so balinarji iz Logatca popolnoma nadigrali ekipo Tičnice, saj so zmagali kar 13-0 in tako osvojili veliki pokal prireditelja. V izenačeni tekmi za tretje mesto so postojnski veterani premagali Plešivico z rezultatom 8-7. Balinarji Sinje Gorice so osvojili 5. mesto potem, ko so v četrtfinalu tesno izgubili s poznejšim zmagovalcem. Pred finalom so se pomerili tudi v natančnem bližanju in zbijanju. V obeh disciplinah sta zmagala domačina Gorazd Petrovčič in Milan Podlipec ter prejela pokala in praktični nagradi. Rezultati: četrtfinale Plešivica - Fara 6-4 Ličnica - Loška dolina 12-1 Železničar - Blagajana 7-4 Sinja Gorica - Logatec 6-8 Polfinale Logatec - Plešivica 7-2 Tičniea - Železničar 9-8 Finale za 3. mesto Železničar - Plešivica 8-7 za 1. mesto Logatec - Tičniea 13-0 Vrstni red: 1. Logatec, 2. Tičniea, 3. Železničar, 4. Plešivica, 5. Sinja Gorica, 6. Fara, 7. Blagajana, 8. Loška dolina Janez Majer mesto ekipa 1 Blagajana 2 Kociper 3 Kranjc 4 Upokojcnici 5 Bajer 6 Bevke 7 Dren rezultati v jesenskem delu 7 krog Kociper : Bevke 6:2 Kranjc : Bajer 4:4 Dren : Upokojenci 2:6 8. krog Blagajana : Kociper 8:0 Bajer: Upokojenci 6:2 Bevke : Kranjc 6:2 9. krog Kranjc : Blagajana 4:4 Bevke : Upokojenci 3:5 Bajer: Dren 8:0 . 10. krog Bevke : Dren 8:0 Upokojenci: Blagajana 0:8 Kociper: Kranjc 6:2 11. krog Upokojenci: Kociper 0:8 Blagajana : Dren 8:0 Bevke : Bajer 8:0 tekem por. zmag neod. točk razi 12 1 9 2 i 29 +56 12 1 7 4 25 +36 12 4 4 4 16 +0 12 5 4 3 - v 15 -14 12 6 4 2 " 14 -16 12 8 3 1 10 -18 12 9 2 1 7 -44 12. krog Bajer : Blagajana 2:6 Dren : Kociper 0:8 Upokojenci: Kranjc 4:4 13. krog Bajer: Kociper 2:6 Dren : Kranjc 2:6 Bevke : Blagajana 2:6 Pokale bomo podelili v NEDELJO, 8.11., ob 10. uri pri Društvu upokojencev na Vrhniki. V primeru lepega vremena prinesite krogle s seboj, v nasprotnem bo podelitev v lokalu. Čaka vas pol klobase in pivo. Vabljeni Športna zveza Vrhnika, Miro Gruden Pokrovitelja Gostilna Marinčič in Športna zveza Balinarsko prijateljsko srečanje Borovnica - Vrhnika DU Borovnica smo ustanovili rekreacijo za člane, ki poteka trikrat na teden na vrtu pri Jožetu Zalarju, od katerih so najpriza-devnejši balinarji - balinarke, ne pa igralci pikada. Spomladi so bili naši balinarji povabljeni na odprtje balinarske sezone na Vrhniko, ki ga je organiziralo DU Vrhnika. Osvojili smo pokal za II. mesto - moški. Vabljeni pa smo bili tudi na poletni turnir, ki ga je organiziral DI Vrhnika. Tako sta nas obe društvi vzpodbudili, da smo 17.10.1998 organizirali prijateljsko srečanje v balinanju, in sicer na balinišču DU Vrhnika. Vsa tri društva so sestavila po tri ekipe, razen DU Vrhnika dva. Tako se je 8 ekip pomerilo med seboj za najboljša tri mesta, ki so bila nagrajena z medaljami. Prvo mesto je zasedla ekipa DU Vrhnika - moški, drugo DI Vrhnika - moški in tretje DU Vrhnika -ženske. Nazadnje so se pomerili še v bližanju v krog. Najboljšega je čakal pokal, osvojila pa ga je z največ točkami (60) gospa Anica Dolenc z Vrhnike. Tako smo naš prvi krst končali s prijetnim klepetom, ki ga je s harmoniko popestril naš Jože Majer. DU Vrhnika se zahvaljujemo za nudene prostore in pomoč pri sojenju, za donatorstvo pa trgovini Jurček in Benotoursu, Marin-čiču pa za okusno pripravljeno malico. Vsem skupaj pa sc zahvaljujemo za odziv z udeležbo. Odbor za rekreacijo v DU Borovnica radio urnika tel.: 061/757262, tel/fax: 061/757261 Zaključek balinarske sezone na Vrhniki je bil v nedeljo, 8. novembra na baliniščih Društva upokojencev Vrhnika. Športna zveza Vrhnika je tokrat podelila prvim trem ekipam zaslužene pokale za občinsko prvenstvo v balinanju. Zaključka se je udeležilo kar lepo število balinarjev, ki so nastopali za svoje ekipe na občinskem prvenstvu. Srečanje so pričeli z medsebojnim balinanjem, nakar so bili podeljeni pokali, sledilo pa je družabno srečanje, katerega pokrovitelj je bila gostilna Marinčič. Seveda brez gasilske slike udeležencev ni šlo, saj so se hoteli vsi slikati, da bi njihove "žene" resnično videle, kje so prebili marsikatero uro rekreacije. S.S. Pasja tekma - finale Aglllty 98 na Vrhniki Sobota, 12. septembra - vremenska napoved: dež, nevihte, plohe - si lahko želite kaj boljšega za tekmo agilitv? Nebo se je res zarotilo proti nam, ampak ni nam pa pobralo dobre volje, da ne bi do konca speljali tekme, za katero je bilo vloženih nešteto prostovoljnih ur, opravljeno delo veliko "nevidnega dela". V jutranjih urah smo zrli v nebo z željo, da bi vendarle bilo malo bolj usmiljeno do premočenih kužkov, ki pa jih dež ni prav nič motil ne pri njihovi igri ne pri grizenju vrvic in tekanju po travniku. Po dobri uri tekanja z dežniki od šotora do šotora smo ugotovili, da smo mokri tako z dežniki kot brez njih, le gibanje je lažje in hitreje, če dežnike odložimo v kot. Delovna vnema nam je rasla s prihodom vse večjega števila tekmovalcev, vse je potekalo po načrtu in pozabili smo na dež, mokra oblačila smo zamenjali s suhimi, lako seje tekma ob nekajminutni zamudi pričela. Še pozdravni govori in start. Od skupno 70 prijavljenih jih je le nekaj obupalo nad vremenom in so škornje ter palerine raje zamenjali za copate. Lahko jim je žal - mi smo se imeli "kul". 53 tekmovalnih kosmatincev je pokazalo vse, kar so jih naučili v šolah, kaj zmore lastnikova avtoriteta in kaj so se naučili zunaj programa. Prisrčnega smeha ob takih predstavah ni manjkalo in tudi ploskanje je bilo veliko priznanje za samouke ter njihove mlade voditelje, ki šele nabirajo izkušnje na manjših in večjih prireditvah. Že to, da se kljub svoji neizkušenosti "upajo" pokazati širšemu občinstvu, je veliko priznanje in veliko pogum, ki velikokrat zatajita tudi pri nas, "odraslih". Med odmori deževanja smo si lahko ogledali razstavo na temo Minister Bandelj se je rad odzval vabilu ter aktivno sodeloval med ljubitelji štirinožcev. Agility proga je za vse pse in njihove lastnike zelo zahtevna in terja kar precejšnjo fizično kondicijo. živali osrečujejo, ki jo je organiziralo naše društvo. Da se ne bomo preveč bahali: največji prispevek je dala organizatorica vse tekme in duhovni vodja našega kluba Branka Hobič. Slikarka Nevenka Gorjanc nam hoče v svojih delih prikazati živali, na katere v svojem hitenju pozabljamo oziroma živimo z njimi, pa jih ne vidimo in ne čutimo tako, kot si to zaslužijo. Obenem smo se zamislili, koliko življenjske energije premore invalidka na vozičku, saj v njenih delih ni samopomilovahja, ni čutiti brezvoljnosti, ki jo mi, zdravi, tako zelo negujemo. Njena urejenost in volja do življenja in dela sta res v srce segajoči opomin, kako malo je treba, da je človek srečen, pa čeprav v omenjenem svetu. Težko smo čakali na podelitev laskavega naslova NAJ PES, čeprav vsi lastniki psov vemo in smo prepričani, da je naš pes NAJ, pa naj se sodniki odločijo za bernca, buldoga, nemškega ovčarja, ali manjše bordercollie, šnavcerje, mešančke... Naš pes je v naših in upam, da tudi v Vaših očeh in srcih NAJ. Nebo ni bilo mojega mnenja in je ravno takrat poslalo najbolj izdatno količino vremenske napovedi tako, da so bili v minutki premočeni lastniki, psi in (malce privoščljivo) tudi sodniki. Nebo pač ne izbira, izbrali pa so sodniki in se odločili za manjšo, bolj žepno izvedbo pasjega predstavnika. Tako je s 17 točkami premagala vse večje mrcine mala srebrna šetlandska ovčar-ka Evelin. Z lastnico Petjo se nista imeli časa niti dodobra odcediti, že sta morali pozirati, kot vse zvezde tega sveta, pred TV kamerami in povedati... To ste verjetno ujeli v nedeljo na TV 3 v oddaji Živali... Iskrene čestitke in še veliko takih in podobnih pokalov želimo vsi člani ŠKK Vrhnika vsem, ampak res vsem malim in velikim lastnikom štirinožcev. Na naši tekmi ni bilo čutiti nevoščljivosti, vsak bravo in vsako ploskanje je bilo iskreno in vsakega uspeha smo se veselili, kot bi bil naš uspeh in naši pokali. Tekma seje nadaljevala, tehnična ekipa je neutrudno brisala mokroto z mostu in palisade, kjer je psom drselo in je bila nevarnost padcev in zlomov zelo velika. Najglasneje so se veselile ekipe zmagovalcev, saj so prišli iz vseh krajev Slovenije: od Maribora do Ajdovščine. Lep je bil pogled na svetleče pokale in še bolj svetleče obraze zmagovalcev. Kar nismo se mogli posloviti, čeprav je bilo tekme že zdavnaj konec, izkušnje že zamenjane, nasveti že razdeljeni, pa vendarle: saj smo bili tu zaradi druženja med seboj in z njimi - našimi zvestimi prijatelji, ki nas ne ocenjujejo po položaju v službi, po denarnici, ampak nas imajo iskreno radi zaradi nas samih, pa kakršni koli že smo, z vsemi napakami in dobrimi lastnostmi. Še stisk rok in verjemite mi, ne bo dolgo, ko se bomo spet srečali na naslednji tekmi. Če smo pozabili Vaše ime, ste nam ostali v spominu po Vašem Flokiju, ki je, tako kot Vi, enkraten in edinstven. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali izpeljati tako zahtevno nalogo. Če bi se strgal le en člen verige, bi nekaj manjkalo -pa ni, vsaj jaz mislim, da ne. Irina Telban KOŠARKA Uspešni nastopi članov in mladincev KK Vrhnika REZULTATI TEKEM MEDOBČINSKE KOŠARKARSKE LICE 1998/99 O vrhniških košarkarjih smo že pisali v eni od prejšnjih številk Našega časopisa. Takrat je zaradi pomanjkanja prostora izpadla slika članske ekipe. Zato jo sedaj še posebej objavljamo in predstavljamo igralce - člane, ki igrajo za KK Vrhnika. Stojijo od leve: trener Drago Đedovič, Podlipnik, Mamuza G., Mara uza Z., Weixler, Vrhovec, Vidakovič in Vrbančič, čepijo od leve: Novak, Otrin, Kordič, Petelin in Cicmil. V dveh mesecih igranja v 3. slovenski košarkaški ligi so po prvem delu tekmovanja na četrtem mestu, kar je za mlado ekipo uspeh. Čeprav bi z malo več športne sreče dosegli tudi višjo uvrstitev. Rezultati so bili naslednji: KK Salonit Anhovo : KK Vrhnika - 73 * 93 KK Vrhnika: KK Hrašče - 90:88 KK Mean Machine : KK Vrhnika - 35 : 106 KK Vrhnika : KK Idrija Sclabo-nica - 56 : 52 KK Vrhnika: KK Prestranek - 80 :81 KK Borovnica : KK Vrhnika - 63 :67 KK Vrhnika: KK Vipava - 84: 98 Vrstni red po prvem delu: 1. Idrija Sclabonica 15 2. Tolmin 13 3. Vipava 13 4. Vrhnika 12 5. Prestranek 11 6. Borovnica 98 11 7. Salonit Anhovo 10 8. Hrašče 9 9. Mean Maschine 8 V isti ligi igrajo tudi košarkarji Borovnice 98, ki imajo v svojih vrstah samo "prave" Borovničane. V 8. kolu sta se tako srečali ekipi Borovnice in Vrhnike, ki ga lahko imenujemo kar pravi mali "derby". Saj moramo vedeti, da to rivalstvo traja že precej let. V srečanju, polnem preobratov in tudi živčnosti, je zmagala mlajša ekipa Vrhnike z 67 : 63. Za Borovničane ni igral eden boljših igralcev Tone Turšič, ki se je v prejšnjih tekmah poškodoval. Mladi Vrhničani pa so pokazali predvsem borbeno igro ter večjo željo po zmagi, kar se jim je na koncu obrestovalo. Večino teh mladih vrhniških igralcev igra tudi v mladinski drugi ligi (ZAHOD III. skupina). Odigrali so šest kol in na lestvici vodijo. Rezultati pa so bili naslednji: KK Jesenice: KK Vrhnika 76:70 KK Vrhnika : KK Medvode 83 : 62 KK Loka Kava: KK Vrhnika 63 : 67 KK Vrhnika: KK Snežnik 88:62 KK Vrhnika: KK Jesenice 78:61 KK Medvode: KK Vrhnika 57:68 Lestvica pa je: 1. Vrhnika 9 2. Loka Kava 8 3. Jesenice 6 4. Medvode 5 5. Snežnik 5 BALONARSTVO Slavko Šorn - Avl praznoval 20-letnlco poletov Eden najboljših slovenskih balonarjev Slavko Šorn - Avi je v krogu prijateljev, poslovnih partnerjev, sponzorjev in ljubiteljev letalskega športa praznoval okroglo obletnico svojega delovanja v letalski srenji. Ob tej priložnosti je v Vnanjih Goricah v zaselku Požarnice začelo delovati ba-lonarsko središče, v katerem je šivalnica in shranjevalnica balonov. Slavje se je nadaljevalo na podpeškem letališču, kjer se je kljub hladnemu dnevu zbrala lepa množica ljudi. Meta Kastelic Ob 19. uri so takole napihnili balon in prvo ekipo je veter odnesel proti Žalostni gori 1. krog: MESARJI KARA VRHNIKA ŠIG TEAM BREZOVICA LESTVICA: ECONOCOM LOGATEC 36 : 74 (9 :36) MLADI VETERANI 51 : 75 (20:42) YELLOW SEČNIK TEAM 47 : 40 (17:18) 1. ECONOCOM LOGATEC 1 1 0 74 : 36 +38 2 2. MLADI VETERANI 1 1 0 75 . 51 r24 2 3. ŠIG TEAM BREZOVICA 1 1 0 47 • 40 . 2 4. YELLOW SEČNIK TEAM 1 0 1 40 47 -1 1 5. KARA VRHNIKA 1 0 1 51 75 -24 1 6. MESARJI 1 0 1 36 ' 74 -38 1 RAZPORED TEKEM MEDOBČINSKE KOŠARKARSKE LIGE 1998/99 3. krog,05.12.l998 ob 09 30 uri ob 10 30 uri ob 11.30 uri YELLOW SEČNIK TEAM KARA VRHNIKA ŠIG TEAM BREZOVICA 4. krog,12.12.1998 ob 09.30 uri KARA VRHNIKA ob 10.30 un MESARJI ob 11.30 un ECONOCOM LOGATEC 5. krOK,19,12.1998 ob 09.30 uri ŠIG TEAM BREZOVICA ob 10.30 uri MLADI VETERANI ob 11.30 uri YELLOW SEČNIK TEAM ob 09.30 uri ob 10.30 uri ob 11.30 uri 7. krog,16.01.1999 ob 09.30 uri ob 10.30 uri ob 11.30 uri S. krogO3.01.t999 ob 09.30 uri ob 10.30 uri ob 11.30 uri 9. kroK^0.01.1999 ob 09.30 uri ob 10.30 uri ob 11.30 uri 10. kroK,06.02.1999 MLADI VETERANI YELLOW SEČNIK TEAM KARA VRHNIKA ŠIG TEAM BREZOVICA MESARJI MLADI VETERANI ECONOCOM LOGATEC MESARJI ŠIG TEAM BREZOVICA YELLOW SEČNIK TEAM MLADI VETERANI ECONOCOM LOGATEC MESARJI KARA VRHNIKA KARA VRHNIKA ŠIG TEAM BREZOVICA MESARJI ECONOCOM LOGATEC MESARJI MLADI VETERANI ŠIG TEAM BREZOVICA YELLOW SEČNIK TEAM KARA VRHNIKA ECONOCOM LOGATEC MESARJI KARA VRHNIKA ob 09.30 uri KARA VRHNIKA ob 10.30 uri MESARJI ob 11.30 uri ECONOCOM LOGATEC Vse tekme se igrajo v Športni dvorani na Vrhniki. YELLOW SEČNIK TEAM MLADI VETERANI ŠIG TEAM BREZOVICA Vrhniški smučarji so se predstavili Predsednik TSK Corning Anton Debevcc prejema "ček" za svoje tekmovalce. Župan Drago Stanovnik izroča Aviju priznanje za njegovo delo in širjenje imena občine Brezovica po svetu V začetku meseca novembra je bila v organizaciji dveh vrhniških smučarskih klubov TSK COMING in SD Vrhnika predstavitev programa tekmovanj in samih tekmovalcev v novi smučarski sezoni 98/99. Prireditev je bila v prostorih "PAVZE" Kulturnega doma Karla Grabeljška na Vrhniki. Predsednik Tekaškega smučarskega kluba COMING Anton De-bevecje predstavil vse tekmovalce, ki v tem času redno trenirajo, in so nastopili na številnih tekmah v rol-kah in so pripravljeni na novo sezono. Prvi mož v klubu je prav gotovo državni reprezentant Miha Plahutnik, sledijo pa mu Miha Grom, Mateja Mole, Domen Zalar in številni mladi smučarji tekači. Še posebno so veseli mladih svojih trenerjev, to so bivši tekmovalci, ki so se lotili trenerskih poslov. Tako da polagajo največ pozornosti delu z mladimi smučarji tekači. Glavni problem pa so finančna sredstva, čeprav glavni sponzor COMING d.o.o. resnično veliko prispeva. Vendar pa so treningi izven občinskih in državnih meja dragi. Predsednik Smučarskega društva Vrhnika Marjan Možina je ravno lako predstavil številne tekmovalce alpskega smučanja. Ponosni so najbolj na Mojco Suhadolc, ki je žc več let stalna članica A reprezentance. Med mladinci nastopata Aleš Prek in Domen Ščukovt. Pri mlajših kategorijah pa sledi vrsta mladih perspektivnih alpskih smučarjev, s katerimi v zadnjem času tudi največ delajo. Odprli bodo tudi alpsko šolo smučanja, kar je naletelo na veliko odziva pri mladini. Tudi to društvo se ubada z finančnimi težavami; draga oprema ter dragi prevozi na snežne treninge. Ne glede na te finančne težave pa sta oba predsednika izrazila velik optimizem za nadaljevanje uspehov v novi smučarski sezoni 98/99. Za to prireditev je bil ustanovljen organizacijski odbor, ki je pritegnil številne sponzorje. Predsednik tega odbora Tomislav Grom pa je obema predsednikoma podaril "simbolični velik" denarni bon v višini 100.000,00 SIT za pomoč pri izvajanju programov v novi smučarski sezoni. Ta simbolika, pa naj bi odprla vrata tudi drugim sponzorjem, ki so pripravljeni podpreti še ostale vrhniške športnike, saj imamo na tem našem območju številne vrhunske, mednarodne in državne športnike. Organizacijski odbor jc obenem podelil tudi praktične nagrade vsem državnim prvakom iz naše občine v letu 1997 in tislim, ki so to dosegli že v letošnjem letu. Sponzorskc nagrade (denarne in praktične) so pripravili: BAYER PHARMA, Nova LB Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, LEK Ljubljana, COMING d.o.o., Sled d.o.o. Vrhnika, Adaptacija - vzdrževanje d.o.o. Vrhnika. Ostali večer, po podelitvi vseh praktičnih nagrad, pa jc minil v prijetnem športnem razgovoru in spoznavanju športnikov med seboj. Obljuba prirediteljev pa je, da bo takšno srečanje postalo tradicionalno. S.S. Marjan Možina je prav tako od predsednika organizacijskega odbora Tomislava Groma prejel "ček" številnih sponzorjev. Otroci, prijatelji alpskega smučanja! Pridružite se nam in se vključite v alpsko šolo našega smučarskega društva na Vrhniki. Tedenska vadba je organizirana v prostorih telovadnice Partizan na Vrhniki vsak torek od 18.30 do 19.30 pod strokovnim vodstvom naših vaditeljev. Pozimi bomo organizirali vadbo in smučanje na snegu na bližnjih smučiščih in vam omogočili nakup cenejše smučarske opreme, cenejših smučarskih kart in organiziranega prevoza. Vabljeni vsi, ki vas beli šport navdušuje, predvsem vabimo letnike, rojene od leta 1987 do 1991. Informacije so na voljo vsako sredo od 20.00 do 21.00 po telefonu na številki 754-484 oziroma na sedežu Društva na Vrhniki, Tržaška 9 (Partizan). Prijavite se lahko vsak torek pred pričetkom vadbe v telovadnici Partizan pri Darji Možina, ki bo tudi vodila vadbo mladih v alpski šoli. Vabljeni vsi mladi prijatelji alpskega smučanja! SD Vrhnika SMUČARJI TEKAČI Z MISLIMI ŽE NA SNEGU Uspehi v pretekli sezoni, ko smo v deških kategorijah osvojili skupno drugo mesto. Mateja Mole in Miha Plahutnik pa sta osvojila pokale v posamičnih kategorijah, so nas še dodatno vzpodbudili k trdemu delu v preteklih vročih poletnih dneh. V času počitnic smo poleg raznih treningov preživeli teden dni skupnih letnih priprav v Cerknem, kjer smo postali že kar redni nabiralci kondicije. Športniki najbolje veste, da trening včasih postane že preveč enoličen in predvsem velik napor, zato smo si ga popestrili s krajšimi izleti ob koncih tedna na obale jezer in morja, pa tudi planinski pohodi so bili kar prijetna sprostitev. Rezultati poletnih treningov se nam že uspešno obrestujejo. Avgusta smo sc udeležili mednarodnega tekmovanja na tekaških rolkah v Tržiču. Prvo mesto Mateje Mole med starejšimi deklicami in drugo mesto Mihe Plahutnika v kategoriji junior-jev, so zagotovo rezultati, ki kažejo na dobro pripravljenost naših tekmovalcev. Septembra pa smo v sodelovanju s ŠD Povž tudi sami organizirali rolkarsko tekmo. Zaradi slabe ceste na" Ulovko smo letos rolkali na Smrečje, kjer je med člani Miha Grom osvojil drugo mesto. Mateja Mole in Jurjcvčič Tine pa tretje mesto pri starejših deklicah, oziroma mlajših mladinkah. Preko poletja nismo manjkali na večjih množičnih prireditvah. Tako ste nas lahko tudi Vrhničani opazovali na Maratonu Češenj in Maratonu Fran-ja. Poleg tega pa smo pobirali medalje na raznih tekaških prireditvah. Naš najboljši tekmovalec Miha Plahutnik, ki trenira po reprezentančnem programu, je opravil tudi veliko snežnih treningov. Mi seveda pričakujemo, da nas bo v prihajajoči sezoni ponovno rezveselil z rezultati v mednarodni konkurenci, saj letos še zadnje leto nastopa kot mladinec. Da pa ne bi za Tekaški smučarski klub COMING vedeli samo naši člani, smo ob deseti obletnici izdali bilten, kjer se na kratko predstavljamo. Bilten sta oblikovala Jani I. Govekar in Egon Kaše, za kar se jima lepo zahvaljujemo. Tudi na internetu nas že najdete pod naslovom http:// tsk.coming.si Stran se počasi še dopolnjuje, na njej pa že najdete podatke o članih in rezultate tekem, pri organizaciji katerih smo sodelovali. Najbolj bi bili veseli, če bi jo lahko obogatili še s kakšnim sponzorjem. Seveda pa bodo na njej sproti zabeleženi tudi vsi uspehi. Za dodatno pomoč pri našem delu pa sc posebej zahvaljujemo podjetju Blago mix, ki poleg Cominga pomaga tudi našemu najboljšemu tekmovalcu Mihu Plahutnikti. Pomembnejša mednarodna tekmovanja, ki čakajo naše, predvsem starejše tekmovalce, so: - Mladinsko svetovno prvenstvo v Ramsau, kjer pričakujemo, da bo Miha Plahutnik še izboljšal lansko 27. mesto; - Univerzijada na Slovaškem je priložnost, da se izkažejo tudi naši študentje; - Na neuradnem svetovnem prvenstvu za deške kategorije, pokalu Topolino v Italiji, kjer imamo Slovenci že dolgo tradicijo zmag, ki so jih prispevali tudi tekmovalci našega kluba, pa pričakujemo uvrstitve vsaj med prvih 5. Zaradi daljšega poročila v tej številki, pa bomo v naslednji objavili še spisek vseh, ki so nam pomagali pri izvedbi Odprtega prvenstva Vrhnike z rolkami. M.M. Sejem rabljene smučarske opreme Smučarsko društvo Vrhnika bo v decembru organiziralo sejem rabljene smučarske opreme. Na sejmu, katerega datum bo objavljen pozneje, boste lahko prodajali in kupovali rabljeno smučarsko opremo, in sicer tako alpsko kot tekaško. Organizirali bomo tudi komisijsko prodajo s strokovnim ocenjevanjem opreme ter servis za manjša popravila opreme. Sejem bo v PTC Loka na Vrhniki. SD Vrhnika NOGOMET ŠD Dragomer Kociper prvak 0LMN in zmagovalec zaključnega turnirja Končni vrstni red lige v malem nogometu Šentjošt 98 Končni vrstni red lige: Mesto Ekipa Št. tekem Zmage Porazi Neodločeni Dani goli Prejeti goli Točke 1. Dvor 12 9 0 3 50 15 30 2. Horjul 12 9 1 2 49 23 29 3. ŠD Št.Jošt 12 6 4 2 32 28 20 4. Rovte . 12 5 5 . 2 34 33 17 5. Lučine 12 4 8 0 27 38 12 6. Brunarica Grič 12 3 7 2 31 34 11 7. Polhov Gradec 12 0 11 1 16 76 1 Najboljši strelec: Marolt Andrej, Horjul, 22 golov Najboljši vratar: Žerjal Milan, Rovte Končni vrstni red lige v malem nogometu občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec v Šentjoštu: Dvor Horjul ŠD Stjošt Brunarica Grič Polhov Gradec S tekmami 13. in 14. kroga seje končala letošnja občinska liga v malem nogometu, ki stajo skupaj organizirala Športna zveza Vrhnika in SD Sinja Gorica. O zmagovalcu lige je odločalo srečanje zadnjega kroga med vodilnima ekipama Gostilno Jurca in ŠD Dragomer Kociper. V razburljivem in kakovostnem srečanju je ekipi ŠD Dragomer Kociper le nekaj minut pred koncem tekme uspelo doseči zmagovalni zadetek in tako tudi naslov občinskega prvaka v malem nogometu za leto 1998. Prve tri ekipe v OLMN soprejele pokale, kakor tudi ekipa ŠD Bevke za "fair plav" in igralec Josip Kovačevič (ŠD Dragomer Kociper) kot najboljši strelec. Končni vrstni red 1. ŠDDrag omer Kociper 14112 I 85-35 35 +50 2. Gostilna Jurca 14 11 0 3 99-25 33 +74 3. ŠD Lipa 14 7 2 5 66-47 23 +19 4. ŠD Žaba 14 5 4 5 46-29 19 +17 5. ŠD Sinja Gorica 14 6 17 29-60 19-31 6. ŠDPovž 144 4 6 36-50 16-14 7. ŠD Blatna Brezovica 14 2 3 9 59-106 9 -47 8. ŠD Bevke 14 1 2 11 35-103 5 - 68 Na turnirju ob zaključku občinske lige v malem nogometu v športnem parku na Vrhniki je prav tako zmagala ekipa ŠD Dragomer Kociper, ki je v finalu šele po streljanju 7-mctrovk premagala ekipo Gostilna Jurca iz Podlipe z rezultatom 4-3 (2-2). V tekmi za tretje mesto Je ŠD Žaba premagala igralce ŠD Lipa. Prve štiri ekipe na turnirju so prejele pokale, kakor tudi najboljši strelec Kovačevič (ŠD Dragomer Kociper), za najboljšega vratarja na turnirju pa je bil izbran Robi Ogrin (SD Sinja Gorica). Na sklepni slovestnosti v športnem parku v Sinji Gorici je v prijetnem vzdušju pokale in priznanja najboljšim podelil Vojko Ržek, vodja občinske lige malega nogometa, ki se je hkrati vsem nastopajočim zahvalil za kakovostno in tovariško igro. Rezultati turnirja: Polfinale ŠD Dragomer Kociper - ŠD Žaba 7-0 Gostilna Jurca - ŠD Lipa 3-0 Finale za 3. mesto ŠD Žaba - ŠD I Jpa 3-2 za I. mesto ŠD Dragomer Kociper - Gostilna Jurca 4-3 Vrstni red turnirja 1. ŠD Dragomer Kociper 2. Gostilna Jurca 3. ŠD Žaba 4. ŠD Lipa 5. ŠD Sinja Gorica 6. ŠD Blatna Brezovica 7. ŠD Povž 8. ŠD Bevke Janez Majer Zmagovalna ekipa SD Dragomer Kociper občinske Zelo dobro drugo mesto je osvojila ekipa Gostilne Jurca iz lige v malem nogometu. Podlipe, ki pa bi z malo športne sreče lahko postali tudi prvaki. Predstavljamo vam plesno šolo STEP BY STEP za otroke, stare 3 do 7 let za učence 1. do 4. razreda za odrasle Enkrat na teden ob ponedeljkih in četrtkih s pričetkom 16. in 19.11.98 Plesna šola STEP BY STEP je ena od slovenskih plesnih šol, ki izvaja najbolj uporabno obliko plesa, t.j. družabni ples. Tega namenja lako otrokom v obliki celoletne plesne šole za otroke kot tudi odraslim v obliki različnih tečajev, ki so popestreni z družabnimi večeri. Najmlajši - predšolski otroci, slari 3 do 7 let, ob glasbi prek igre spoznavajo svet okoli sebe, pri tem pa oponašajo živali - miško, muco, neživi svet, npr. delovanje avtomobila, robota, nato s plesnim vlakom že potujejo po svetu in spoznavajo kraje in plese, kijih plešejo tam. Tako se otrok obogati, v družbi vrstnikov pri delu v skupini tudi socializira, si pridobiva gibalne sposobnosti, kar vse koristi njegovemu razvoju. Na plesnih uricah je otrok oblečen in obut praktično tako, da je pri igri in plesu sproščen; nič hudega ni, če se kdaj tudi usede. En ciklus plesne šole ali Stopinje traja 2 meseca, vsaka vaja traja šolsko urico. Staršem priporočamo, da so na 1. ali tudi še na 2. vaji prisotni, sicer pa to ni potrebno, tako daje otrok čim manj moten, tla se lahko zbere in dela v skupini in tako pridobiva tudi samostojnost. Ko so otroci dovolj pripravljeni, ponavadi prikažemo, kaj smo se naučili; otroci zaplešejo pred starši, sorodniki. Kot s Celoletno plesno šolo s plesnimi uricami nadaljujemo na v 2. stopnji in tako postopoma, otroškim letom in sposobnostim primerno, napredujejo. Malo starejši otroci, učenci nižjih razredov OŠ, to je od 1. do 4. razreda, pa spoznavajo že tudi osnove "tapravih družabnih plesov" iz svetovnega plesnega programa, to je standardne in lalin-skoameriške plese. Seveda pa jim je kot popeslritev všeč tudi kakšna zahtevnejša in živahnejša skupinska plesna igra ter modni POP plesi. Tudi tu se učenci vpišejo najprej v 1. stopnjo in po 2 mesecih nadaljujejo na 2. stopnji ter ob koncu zaplešejo še pred starši (če je želja večine). Zahtevnejši in za nastope bolj zainteresirani plesalci bodo imeli možnost nastopati, saj jih bo vodil plesni učitelj z licenco in bivši prvak v športnih plesih. In kakšna je ponudba za odrasle ljubitelje glasbe in plesa? Odrasli radi zaplešejo standardne in latinskoameriške plese, kot so večno lepi fokstrot, valček ter temperamentno sambo, ča ča ča in seveda lepi tango, boogi woo-gi; seveda pa se lahko naučijo tudi letošnje modne plese, kot so ME-RENGUF. in TECH NO SWING. S pomočjo plesnega učitelja se bo vsak, tako začetnik kot že do- ber plesalec, po želji lahko naučil novih plesov, obnovil že nekdaj naučene plese, jih dopolnil z novimi zaniminimi plesnimi slikami. Predvsem pa bodo plesalci na teh družabnih večerih za odrasle veliko plesali na pestro in dobro plesno glasbo, v družbi vrstnikov se bodo tudi zabavali, zato je zaželjeno, da povabite tudi prijatelje, sodelavec. In vse, kar se na vajah naučite ali obnovite, lahko na koncu tedna na živo glasbo v Restavraciji Močilnik tudi zaplešete. Izberite si termin, ki vam najbolj ustreza, saj so vaje tako ob ponedeljkih kot tudi ob četrtkih, in sicer: - ob 17.15 do 18. ure za predšolske otroke 3 do 7 let - ob 18.15 do 19. ure za osnovnošolce 1. do 4. razredov -ob 19.15 do 20.45 in ob 20.45 do 22.15 za odrasle. Vse vaje so enkrat na teden; ko si izberete ustrezen termin, je to vaša skupina. Z vajami bomo začeli v ponedeljek,'16.11., in v četrtek, 19. II. 1998. Prijavite se in vplačila za 2 meseca plačate pol ure pred začetkom izbranega tečaja neposredno v Restavraciji Močilnik; dodatne informacije dobite po tel. 754 369. Ste pomislili, daje lahko plesna izkaznica za kateri koli tečaj, ki jo podarile svojim najbližjim, lahko tudi izvirno novoletno darilo? D.H. NAMIZNI TENIS Ekipa Vrhnika - Sinja Gorica v tretji rekreativni ligi Sezona 1997/98seje končala telo uspešno za namiznoteniško sekcijo Vrhnika - Sinja Gorica. Njihovi rc-kreativci so v četrti ligi premočno osvojili prvo mesto ter se tako uspešno uvrstili v višjo ligo, in to v III. Ljubljansko rekreativno ligo. S pripravami na novo sezono 1998/99 so pričeli že v začetku septembra. Trenutno vadijo v prostorih gasilskega doma v Sinji Gorici pod okriljem Športnega društva Sinja Gorica. Trenirajo dvakrat na teden po 3 ure, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 21. ure. Zato v navedenih dneh vabijo še druge ljubitelje namiznega tenisa, naj se jim pridružijo, saj jc rekreativno delovanje namiznega tenisa ena boljših razgibavanj za stare in mlade. Sekcija šteje 20 članov, ki so Pri vsem delu in pridobivanju novih namiznotenisačev pa imajo največ težav pri financiranju. Vse stroške tekmovanja, treniranja ter najemnin dvorane so morali doslej poravnavati iz lastnih sredstev ter s sredstvi nekaterih sponzorjev (GUTNIK s.p., GraverstvoBruno Kosi s.p., Emco d.o.o.). Na Športni zvezi Vrhnika pa so doslej naleteli na gluha ušesa, vendar upajo na boljše čase, saj bi bila poravnava najemnine za dvorano že "nekaj" - precej. Tudi v Sinji Gorici se je zanimanje za namizni tenis precej povečalo, tako da se kar nekaj krajanov redno rekreira pri njih. Zato velja tudi zahvala ŠD Sinja Gorica za odstop dvorane ter predvsem njenemu predsedniku Vojku Ržku, ki podpira to rekreativno zvrst. Kot člani rekreativci nastopajo naslednji igralci: Franc Drašler, Marjan Šurca, Bruno Kosi, Trdko Dumač, Tone Štih, Drago Vrbančič in Jože Berginc. razdeljeni na mlajše in starejše. Uspešno pa vodijo tudi krožke namiznega tenisa za najmlajše v telovadnici Doma Partizan na Vrhniki. Kot smo že omenili, njihova članska ekipa igra v III. Rekreativni ljubljanski ligi, ki šteje 10 ekip. Doslej sc v jesenskem delu odigrali štiri kola ter dosegli naslednje rezultate: Vrhnika - Sinja Gorica : NTS ŠD Dobrepolje 7:2 Vrhnika - Sinja Gorica : ŠD Šmarje 4:5 Soča Oprema : Vrhnika - Sinja Gorica 4 : 5 Vrhnika - Sinja Gorica : Delo 6:3 Kot največjo nalogo pa so si zadali pridobiti čim več podmladka v svoje vrste. Z mladimi delujeta dva trenerja Trdko Dumač in Sebastjan Baretič. Pri mladih je opazizi kar precej zanimanja za igranje namiznega tenisa, ki je bil na Vrhniki pred 20 leti zelo priljubljen šport. Sedaj pa so nastali kakovostni centri namiznega tenisa v naši neposredni bližini: Prescrjue, na Rakeku, v Logatcu, Cerknici... Vrhnika se le počasi prebija tudi v tej športni panogi, zato bo treba tudi za to vlagati več sredstev. S.S. URNIK AKTIVNOSTI V TELOVADNICI TVD PARTIZAN BOROVNICA -----..................■-............... 9:00 11:30 REZERVIRANO VRTEC od 9:00 do 11:30 REZERVIRANO VRTEC od 9:00 do 11:30 REZERVIRANO VRTEC od 9:00 do 11.30 NOGOMET- DEČKI Vodja: Radič Dare od 15:00 do 16:30 DVORANSKI HOKEJ Vodja: Peter Žeželj od 15:00 do 16:30 15:00 15:30 15:30 16:00 16:00 16:30 NOGOMET- KADETI Vodja: Bregar Edo od 16:00 do17 30 NOGOMET- DEČKI ml. Vodja: Hazim Frljak od 16:30 do 18:00 REKREACIJA UPOKOJ Vodja: Vera Celarc od 16:30 do 18:00 16:30 17:00 17:00 17:30 17:30 18:00 NOGOMET- PIONIRJI Vodja: Dare Radič od 17:30 do 19:00 PROSTO PLEZANJE Vodja: Bogo Celarc BOKS Vodja: Kavčnik Franci GIMNASTIKA PIONIRJI Vodja: Tone Žerjav 18:00 18:30 18:30 19:00 19:00 19:30 PROSTO PLEZANJE Vodja: Bogo Celarc BOKS Vodja: Kavčnik Franci AEROBIKA Vodja: Maruša Klobčič od 19:30 do 21:00 NOGOMET VETERANi Vodja Niko Mikuž od 19:30 do 21:00 19:30 20:00 20:00 20:30 20:30 21:00 REKREACIJA ŽENSKE Vodja:Vera Celarc od 20:30 do 22:00 NOGOMET KADETI Vodja: Edo Bregar od 21:00 do 22:30 DVORANSKI HOKEJ Vodja: GabrovšekS od 21:00 do 22:30 21:00 21:30 21:30 22:00 • 22:00 22:30 ČETRTEK PETEK SOBOTA REZERVIRANO VRTEC od 9:00 do 11:30 TELOVADBA CICIBANI Vodja: Janja Zorman GIMNASTIKA PIONIRJI Vodja: Tone Žerjav od 18:00 do 19:30 AEROBIKA Vodja: Maruša Klobčič od 19:30 do 21.00 NOGOMET NK Bor. Vodja: Mikuš od 21:00 do 22:30 REZERVIRANO VRTEC od 9:00 do 11:30 DVORANSKI HOKEJ Vodja: Peter Žeželj od 15:00 do 16:30 NOGOMET Vodja: Gale od 16:30 do 18:00 REK. DEKLETA Vodja: Kristina Cerk od 18:00 do 19:30 KOŠARKA VETERANI Vodja: Frljak Hazim od 19:30 do 21:00 DVORANSKI HOKEJ Vodja:Gabrovšek S. od 21:00 do 22:30 NOGOMET KADETI Vodja: Edo Bregar od 10:00 do 12:00 NEDELJA PROSTO PLEZANJE Vodja; Bogo Celarc BOKS Vodja: Kavčnik Franci REZERVIRANO Vodja: Zupančič Miran od 19:00 do 20:30 BADMINTON za člane društva rezervacija od 21:00 do 22:30 BADMINTON ZA DRUŽINE rezervacija od 11:00 do 17:00 REKREACIJA SLAP Vodja: Žeželj Peter od 17:00 do 18:30 NOGOMET Vodja Gale od 18:30 do 20:00 BADMINTON za člane društva rezervacija URNIK VELJA OD 01.10. 1998 IO TVD Partizan Borovnica 19. gozdni tek Ulovka 98 Kljub dežju skoraj 200 tekmovalcev Sredi oktobra je Športno društvo Povž s Stare Vrhnike organiziralo že 19. tradicionalni gozdni tek Ulovka 98. V nedeljskem deževnem dnevu se je na Ulovki zbralo 200 tekmovalcev, ki so tekmovali v 14 starostnih kategorijah in na različnih razdaljah. Najmlajši so tekmovali na najkrajši, 500 metrov dolgi progi, dečki in deklice na 1300 metrov dolgi progi, medtem ko so ženske in mladinci pretekli 7 km, vsi drugi pa dva kroga okoli Ulovke, Za-plane in razglednega stolpa na Planini v dolžini 1400 metrov. Kljub slabemu vremenu pa velja 3. Tadej Fabčič (Vipava) in 4. Matic Grom (TSK Corning) Mlajše deklice - 1.300 m (4) 1. Suzana Mladenovič (Domžale) 2. Polona Mihevc (Olimpija Ljubljana) 3. Ana Zupan (TSK Merkur Kranj) • Mlajši dečki - 1.300 m (18) 1. Tine Brenčič (TSK Valkarton Logatec) 2. Matej Brvar (TSD Olimpija Ljubljana) 3. Mitja Trošt (Vipava) in 7. Tilen Japelj (Bevke) Starejše deklice - 1.300 m (11) Start najmlajših na 500 metrov dolgi progi. Slabo vreme jih ni oviralo v zagrizenih bojih, kdo bo osvojil medalje. pohvaliti vse tekmovalce, ki so z neverjetno voljo in zagrizenostjo pretekli mokre metre proge. Tudi organizatorji so se zopet izkazali in že 19. gorski tek v zadovoljstvo vseh "spravili pod streho". Medalje je prispevala sooorganizatorka teka Športna zveza Vrhnika. Vsem prvim trem iz vsake kategorije je medalje podelil predsednik zveze Igor Novtjan. Vsi tek- 1. Lea Pergovnik (TSK Valkarton Logatec) 2. Vesna Mikelj (OŠ Knežak) 3. Tamara Jesenovec (Vrhnika) in 11. Tinkara Komar (TSK Corning) Starejši dečki - 1.300 m (8) 1. Miha Preveč (TSK Valkarton Logatec) 2. Jure Kocjan (BTC Bauer) 3. Juš Bizant (TSD Olimpija Ljubljana) in 7. Jure Adrijanovič (TSK Olim-pija) Mladinci - 7.000 m (9) 1. Zdravko Bogataj (Povž) 2. Domen Zalar (TSK Corning) 3. Miha Stopar (Vipava) in 5. Klemen Grom (TSK Co-ming) Ženske do 25 let - 7.000 m (10) 1. Tina Jurjevčič 2. Ajda Slavec 3. Anja Mikulan in 4. Mateja Mole (vse TSK Corning) Ženske do 35 let - 7.000 m (4) 1. Irena Petkovšek (Novice Ex-treme) 2. Mojca Manfreda (Ljubljana) 3. Mirjam Gotinčar (Ljublajna) 4. Branka Jesenovec (Verd) Ženske nad 35 let 7000 m (4) 1. Olga Grm (Ljubljana) 2. Tina Kocjan (Modri dirkač) 3. Zlata Novak (Vrhnika) 4. Lida Antonič (Grosuplje) Moški do 30 let - 14.000 m (14) 1. Miha Plahutnik (TSK Corning) 2. Andrej Krvina (SD Povž) 3. Miha Grom (TSK Corning) in 4. Miha Zrnec (TSK Corning) Moški do 40 let 14.000 m (17) 1. Janez Vovk (Stop team) 2. Bojan Cvajner (Dnevni bar Poro) 3. Tadej Drobnič (VP Postojna) in 10. Ludvik Miklavžin (ŠD Povž) Moški do 50 let - 14.000 m (24) 1. Slavko Kumek (Gornja Radgona) 2. Štefan Lešnik (Ljubljana) 3. Bojan Debevec (Zaplana) in 7. Matjaž Rus (ŠD Log) Moški nad 50 let -14.000 m (12) 1. Bine Lenaršič (SK Brdo) 2. Maks Stopar (TK Ljubljana) 3. Karel Medveščak (TK Bohinj) in 6. Bogdan Grom (ŠD Povž) Že za prihodnje leto pa organizatorji obljubljajo svečanost ob 20-letniei organiziranja gorskih tekov ter udeležbo znanih slovenskih športnikov maratoncev. S.S. Pri cicibankah je bila druga Urša Jesenovec (TSK Corning) z Drenovega Griča. movalei pa so prejeli tudi spominske majice. Domači organizatorji so se najbolj veselili zmage svojega tekmovalca med mladinci Zdravka Bogataja, ki je presenetil vse druge,že bolj znane tekmovalce. V kategoriji moški do 30 let je prav tako zmagal domačin Milia Plahutnik, državni reprezentant v smučarskih tekih, ki pa nastopa za TSK Corning. Rezultati po kategorijah so bili naslednji: Cicibanke - 500 metrov (26 tekmovalk) 1. Janja Horvat (ŽAK Ljubljana) 2. Urška Jesenovec (TSK Corning) 3. Maruša Zumer (TSK Merkur Kranj) in 9. Klavdija Japelj (Bevke) Cicibani - 500 m (28) 1. Aleksander Kovačič (Trbovlje) 2. Anže Repanšek (TSK Jub Dol) Med mladinci je presenetil Zdravko Bogataj Povž in zasluženo zmagal. SD Na najvišji stopnički je mlada Jasna Vidic, učenka Osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike. Aktivnosti Karate kluba Vrh v oktobru V oktobru so se člani karate kluba Vrh Vrhnika udeležili dveh tekmovanj. Prvo je bilo zaključni turnir v semi contactu za članice, člane, mladince in mladinke v Zagorju 3.10.1998. Tekmovanje je bilo zadnje, ki gaje za te kategorije organizirala Kick boxing zveza Slovenije letos. Tekmovanja se jc udeležilo več naših tekmovalcev. Vidnejši uvrstitvi sta dosegla Nina Vehar in Siniša Tubič; Nina je dosegla prvo, Siniša pa tretje mesto v svoji kategoriji. Zaradi poškodb je bila selekcija na pokalni tekmi Karate zveze Slovenije za dečke in deklice 4.10. v Ljutomeru nekoliko okrnjena. Najbolje se je uvrstil Tone Šivic z delitvijo petega mesta. Tone je kar najbolje branil svoje tretje mesto z državnega prvenstva. Poškodba ra- menskega sklepa pa mu je odvzela možnost boljše uvrstitve. Pohvalo si zaslužijo vsi nastopajoči, saj so nanizali serijo lepih bojev in zmag. V soboto, 24.10., je v Novi Gorici gostoval mojster tradicionalnega karateja Shotokan Toshio Yamada 6. dan. Seminarje potekal v okviru Japonske karate asociacije (JAK). Osrednji temi seminarja sta bili optimalno gibanje telesa pri izvedbi posameznih elementov v borbi ter študij šolskih in mojstrskih kal. Zaradi večkratnih spreminjanj urnikov treniranja pozivam vse člane, naj preverijo svoje termine na razporedu, ki je obešen na vratih telovadnice razredne stopnje osnovne šole na Tržaški 2. Za KK Vrh Simon C. Jadralni padalci v Klubu Letalcev Vrhnika Leto 1998 se izteka in končane so vse pomembnejše tekme v tej sezoni. Tako v Ligi 98 kot tudi v Pika ligi 98 smo ekipno dosegli lep uspeh. Za ligo so igralci odigrali 12 tekem, od katerih so zadnje štiri štele še za državno prvenstvo. Posamezno nismo imeli nobenega prav v vrhu, smo pa ekipno na vidnem 6. mestu od 22 klubov, na Državnem prvenstvu pa smo se uvrstili na nehvaležno 4. mesto. Posamezno sta bila najboljša Anderej Erznož;iiik na 19. mestu in Primož Suša na 21. mestu med 70 tekmovalci. Še bolje sta se uvrstila na Državnem prvenstvu, kjer sta bila Erznožnik na 10. in Suša na 11. mestu med 92 tekmovalci. Za pokal Slovenije v točnosti pristajanja smo ekipno zasedli 5. mesto, na zadnji tekmi za Državno prvenstvo pa 3. mesto med 28 klubi. Posamezno je bil med našimi najboljši Tomaž Gorišek, ki je bil, čeprav nima nič časa za trening, najbolj zaslužen za skupni rezultat, saj je bil večkrat prav na vrhu (1. in 4. mesto), Stanislav Rus pa na 3. in 8. mestu. Posamezno sc jc Gorišek uvrstil na 5. mesto Rus pa na 10. mesto med več kot 100 tekmovalci. V tekmovanju za XC pokal, ki poteka vse leto, je naš Primož Suša zasedel 2. mesto in tako vsaj delno ponovil lanski Gregov uspeh; uvrstil se je na prvo mesto. Letos nam vreme ni bilo naklonjeno, zato nismo mogli organizirali tekme za pokal OREL, ki bi štela tudi za pokal Slovenije. Prijetno smo bili presenečeni zaradi velikega povpraševanja naših občanov, kdaj bo ta tekma. Poskusili jo bomo organizirati, če bo vreme dopuščalo. Če ne bo mogoče, bomo morali pač počakati na prihodnje leto. Zahvalil pa bi se Jelku Orlu, direktorju OREL d.o.o., za lepe pokale, ki bodo v prihodnosti pripadali najboljšim. Vsi pa, ki bi si želeli leteti z nami, lahko pokličejo po tel. 061 753-519 za letenje v tandemu in tudi za nadaljnje učenje te mlade letalske panoge. Več o delu kluba je mogoče izvedeti tudi na internet u http://www.kabi.si/si21/sport/letalstvo/index.html. Predsednik Sekcije jadralnih padalcev Stanislav Rus Aleš Dolinar vse boljši v speedwayu V mesecu oktobru so zaključili letošnjo tekmovalno sezono tudi vozniki spceclwaya. Za 19-letnega Aleša Dolinarja iz Stranske vasi pri Dobrovi je bila to vsekakor uspešna sezona, saj seje prebil v sam državni vrh. Zasedel je 8. mesto meti člani, in to z kar dvema tekmama manj. Ce se ne bi poškodoval na začetku sezone, bi se, kot pravi, uvrsil najmanj med 4 najboljše. Odmevni pa so tudi Aleševi nastopi v mednarodni konkurenci. Med mladinci, starimi do 19 let, jc bil 6. v Evropi, v konkurenci do 21 let pa celo 15. na svetu. S svojimi dobrimi nastopi pa je mladi speetlwayisl iz Stranske vasi pripomogel, da je tudi njegov klub, AMTK Ljubljana, Sekcija specd-way, osvojil naslov klubskega državnega prvaka. Aleš Dolinar je bil kar nekaj časa rekorder proge na stadionu Ilirije v Zgornji Šiški, dvakrat pa jc že stal tudi na tekmovalnih stopničkah med najboljšimi tremi. Če zimo speedwaysti niso na tekmovalnih prograh, pa vendar ne počivajo. Treba je pripraviti motorje za naslednjo sezono (ta se začne aprilajin vzdrževati potrebno telesno kondicijo. Aleš Dolinar in njegovi vsekakor pričakujejo, da bo izkupiček v prihodnjem ietu še bolišj, Alešu Dolinarju so v veliko podporo sponzorji, ki sc jim posebej zahvaljuje: Zdravko Marinko, podjetje Mari-lesko, Stranska vas, Ford servis Bi-zilj iz Dolnic pri Ljubljani, ZZ biro iz Ljubljane. Zahvaljuje pa se tudi vsem drugim, ki so mu kakorkoli pomagali pri doseganju uspehov. B. V. Jasna Vidic - dvakratna državna prvakinja v hitrostnem rolanju V soboto, 10. oktobra 1998, je bilo v Ljubljani državno prvenstvu v hitrostnem rolanju. Nastopilo je več kot 60 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije, ki so tekmovali na dolgi in kratki progi ter v štafetah. Najuspešnejši je bil rolerski klub Asa iz Naklega pri Kranju, za katerega tekmuje tudi Vrh-ničanka Jasna Vidic, učenka 6. F razreda Osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike. Jasna, koliko časa že treniraš? Začela sem letos aprila, približno teden pred prvim pokalnim tekmovanjem. Klub, za katerega nastopaš, je v Naklem, ti pa stanuješ na Vrhniki. Kako ti uspe trenirati glede na veliko oddaljenost? Največkrat, to pomeni štirikrat na teden, treniram sama na Vrhniki. Ob koncu tedna pa se srečamo z drugimi tekmovalci v Ljubljani, kjer treniramo skupaj. Program treningov mi določi trener Aleš Gros iz Kranja, s katerim sem v stalnem stiku po telefonu. Veliko pa mi na treningih pomaga tudi oče. Kakšni so tvoji uspehi v dosedanji kratki karieri? Na pokalnih tekmovanjih v Piranu in Murski Soboti sem bila 3. na dolgih progah in tudi sicer mi bolj ustrezajo dolge proge. V Lendavi na finalni pokalni tekmi pa sem bila 2. Na državnem prvenstvu sem na kratki in dolgi progi zasedla prvo mesto in tako postala dvakratna državna prvakinja v kategoriji starejših deklic. Kako si sploh začela s hitrostnim rolanjem? Na Vrhniki sem se udeležila šole rolanja. Tam me je opazil trener Aleš Gros in me povabil v klub. Vsi poznamo rekreativno in akrobatsko rolanje. Kaj pa je pomembno pri hitrostnem rolanju? Pomembno je, da uživaš v veliki hitrosti. Najhitrejši dosegajo hitrosti tudi do 45 km/h. Ne sme pa te biti strah padcev, saj na tekmovanjih ni dovoljena uporaba plastičnih ščitnikov. Obvezna pa je uporaba čelade. Sama uporabljam še rokavice, ki so podobne kolesarskim, le da so iz debelejšega usnja. Si se že velikokrat srečala s padci? Na začetku zaradi daljšega podvozja, saj imajo hitrostni rolerji pet koles. Zdaj pa je velika nevarnost padca predvsem na tekmovanjih, ko voziš v veliki skupini ali ko si utrujen. Pa načrti za vnaprej? Prihodnje leto bom najstarejša v svoji kategoriji, zato pričakujem še več zmag na pokalnih tekmovanjih. Seveda pa bo moj cilj tudi zmaga na državnem prvenstvu in čim boljše uvrstitve na tekmovanjih v tujini. Kaj svetuješ tistim, ki bi se želeli ukvarjati s hitrostnim rolanjem? Najbolje je, da me poiščejo v .6. F razredu in vse, ki jih zanima hitrostno rolanje, povabim na trening. Veliko informacij pa lahko dobijo pri Katji Žibert. Hitrostni rolarji se bodo po dolgi sezoni, ki traja kar 7 mesecev, umakniii v dvorane in fit-ness studie in sc začeli pripravljati na nove uspehe v prihodnji sezoni. Prav tako tudi Jasna Vidic. Katja Žibert A T L E TIKA - Z jesenskim obdobjem se je tudi atletika, kraljica športa, umaknila z zunanjih površin v notranje prostore. Tako tudi mesec oktober za številne atlete velja kot mesec mirovanja in pregledovanja rezultatov pretekle sezone. Za vrhunske atlete pa se že pričenjajo priprave za novo sezono ter za dvoranske nastope širom Evrope. O vrhniških atletih smo že večkrat pisali, vendar pa jih nekako še premalo poznamo. Nekateri dosegajo kar zavidljive rezultate na nivoju države, pred vsemi pa je gotovo Alenka Bikar, kije že znana širom sveta. V prejšnji številki Našega časopisa smo predstavili rezultate in delo atletinje veteranke Mije Ster-lekar. Tokrat pa vam predstavljamo mladega, 22-letne-ga šprinterja Matjaža Lazarja. S hitrostjo se daleč pride Stane Kogovšek -IRONMAN Atletska pot Matjaža La-, zarja, rojenega 20.7.1996, se je začela po končani srednji šoli. Za atletiko ga je navdušil takratni mladinski državni prvak v teku na 100 m, Tadej Kra-ševec. Na začetku je kot član Atletske sekcije Vrhnika treniral le 3-krat na teden, tekmovati naje začel v skoku v daljino. Po letu treninga seje začel resneje ukvarjati s tekom na 100 metrov. Leta 1997 je prestopil k AK Olimpija, kije eden ocl nosilcev kakovostne slovenske atletike, kjer vzgajajo vrhunske atlete, kot so Brigita Bukovec, Alenka Bikar, Nataša Erjavec idr., kjer zavestno vlagajo v razvoj mladih obetajočih posameznikov. Za prestop k AK Olimpija se je odločil zaradi boljših pogojev treniranja. Matjaž Lazar trenira tek na 100 metrov pod strokovnim vodstvom prof. Luke Drašlerja in Luke Drašlerja mlajšega. Tekmovalno sezono 1996/97 jc začel z zimskimi dvoranskimi mitingi, nato pa sezono nadaljeval s poletnimi mitingi pri nas in v tujini. Po letu in pol vadbe, leta 1997, je na državnem prvenstvu prišel v finale članskega teka na 100 metrov, kar je za tako kratek čas zavidljiv napredek ter ob vedenju, daje naša reprezentančna štafeta 4 x 100 metrov nastopila na Svetovnem prvenstvu v Atenah. V letu 1998 je dosegel še boljše rezultate, saj je na mednarodnem mitingu v Mariboru tekel prvo pomembno mejo z rezultatom 10,89, kar je tudi njegov letošnji osebni rekord. Prav tako pa je dosegel nekatere dobre rezultate: 11. mesto na Sikijevem memorialu v Ljubljani z rezultatom 11,14 s, na državnem prvenstvu pa je kljub poškodbi noge tekel 11,16 s. Matjaž jc med drugim tudi zgleden študent 3. letnika metalurgije. Poroštvo, da bo Matjaž dosegel visoko postavljene Matjaž Lazar je kljub svojemu poznemu začetku treniranja že uspešen tekmovalec. Pred njim so še številna tekmovanja, kjer bo prav gotovo pokazal svojo nadarjenost. cilje, so njegove psihofizične lastnosti, redna vadba in strokovno vodenje atletskih strokovnjakov. Kakšni so njegovi načrti za prihodnost? Postati član slovenske državne reprezentance in priti v sam vrh slovenske atletike, čeprav se zaveda, daje konkurenca v njegovi disciplini precej huda. Da bi dosegel postavljene cilje, so poleg trdega dela potrebni tudi zagotovljeni materialni pogoji. Za to velja zahvala vsem, ki so Matjaža tudi materialno podprli; to so bili: - Trgovina KARA, lastnik Stane Marinčič - Podjetje SLED, lastnik Miran Jelovšck in - dnevni Bar Leskovcc, lastnik Andrej Markovič. Posebna zahvala pa velja Vidu Margonu za pomoč pri iskanju materialnih sredstev, obema trenerjema, prof. Luku Drašlerju in Luku'mlajšemu, ter SD Vrhnika za uporabo vseh • športnih objektov. Še dva nastopa veteranke Mije Sterlekar_ Atleti veterani kar nočejo mirovati, saj se tekmovanja kar vrstijo. 3. oktobra je bil na štadionu Kantruda - Reka mednarodni atletski miting z, udeležbo veteranov iz Slovenije, Italije in domačinov Hrvatov. Mija Sterlekar jc nastopila v dveh disciplinah, v suvanju krogle (12,81 ni) in v disku (36,50 m), kjer je premočno zmagala. Kot je sama povedala, je bil po treh tednih počitka nastop zelo uspešen, kar sta pokazala tudi oba zelo dobra rezultata. Sredi oktobra pa je Mija Sterlekar nastopila tudi na 8. mednarodnem veteranskem mitingu Alpe-Adria v Vidmu - Italija. V svoji "najmlajši" veteranski kategoriji je zmagala v krogli z rezultatom 12,30 m in v disku s 36,38 metra. Vendar pa se na tem mitingu štejejo rezultati vseh starostnih kategorij skupaj, s tem da starejšim tekmovalcem prištejejo posebno izračunan koeficient. Tako je bila v skupnem seštevku pri krogli neuradno peta, pri disku pa četrta. Naj še povemo, da je krogla za kategorijo do 49 let težka 4 kg, za starejše pa tri kilograme, disk pa je enak za vse veterane in tehta en kilogram. Taka so pač veteranska pravila. Tako tudi ni pomembno vedno zmagovati, ampak so taka veteranska tekmovanja namenjena tudi skupnemu druženju in spoznavanju novih prijateljev. S.S. Prestižni naslov "Jeklenega moža" si prav gotovo ni lahko zagotoviti, prav nasprotno, razdalja od starta do cilja je dolgih 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka ali cel maraton. Morda ste si že kdaj ogledali maraton na TV in videli izmučene tekmovalce, ko so prihajali skozi cilj, tu pa so preplavali že kar 3,8 km v Donavi in prekolesarili razdaljo kot je od Ljubljena do Murske Sobote. Naziv letošnjega triatlona, ki je bil že 11. v Nemškem Rothu je Ouelle IRONMAN -Europetriat-lon. Triatlon je bil pomemben dogodek za mnoge ljudi. Pomembno je to, da si je kljub svetovnemu prvenstvu v nogometu, triatlon ogledalo rekordno število ljudi in številka 100000je navdušujoča. Jurgen Zackje že 3. dokazal svojo moč in zmagal, med dekleti jc presenetila Katja Schumacher. 12. julij seje začel z zvone-njem budilke ob 4. uri zjutraj za nas spremljevalce, vseh 2700 triatloncev iz 43 držav, ki so imeli tisti dan pomembno tekmo, za nekatere celo življenjsko preizkušnjo, pa se je dan začel že mnogo prej, saj zaradi pričakovanj, treme in nekoliko strahu ponoči niso zatisnili očesa. Jutro je bilo deževno, dolge kolone vozil, ki so se valile proti Donavskem kanalu, pa so bile dokaz, da se nam obeta velika prireditev. Do 5 ure 30 minut so morali triatlonci oddati svoja kolesa, vso ostalo opremo pa so oddali že dan prej, da sojo organizatorji lahko razdelili po celotnem prireditvenem prostoru. Kmalu se je začelo ogrevanje, zadnje priprave in start ob 6 uri 30 minut. Triatlonci so se v neo-prenskih oblekah spuščali v mrzlo Donavo in začeli s prvo preizkušnjo. Že po I uri so vodilni prišli izvode, po uri in 18 minut pa je iz vode prišel tudi Stane Kogovšek. Med tekom proti svojemu kolesu je dobil vrečo s kolesarsko opremo, se preoblekel v nekaj minutah in že zajahal kolo. Kolesarska proga je bila dolga 180 km in sestavljena iz dveh krogov. V trasi kolesarjenja je bilo tudi nekaj zahtevnih vzponov. Na enem izmed njih, me je navdušilo vzdušje, ki je bilo identično tistemu na največjih kolesarskih prireditvah. Po 6. urah je Stane prikole-saril v menjalni prostor, stopil iz kolesa in začel teči. Da pa na teku ne bi bil sam je poskrbel sin Gregor, ki gaje na rolerjih spremljal celih 42 km, ga spodbujal in prepričeval, da gre dobro, čeprav se njegov oče s tem ni ravno strinjal. Medtem pa se je cilju že bližal vodilni tekmovalec in tudi sama sem se odločila, da pričakujem zmagovalca v areni. Z nekaj sreče sem se prebila v prvo vrsto. Medtem pa je Stane še vedno tekel in prišel v cilj po 12 urah 20 minut. V areni so ga pozdravljali s takimi ovacijami, kot zmagovalca. Tekmovalci so izmučeni prihajali na cilj, mnogi so potre- bovali infuzijo, Stane pa si je privoščil le masažo in dobro malico. Po dolgih 1.6 urah smo spet lahko spregovorili z njim, čigar prvi stavek je bil: "Pa sem le IRON, a ne!" Ja, tako zasluženo si končno dosegel cilj: ČESTITAMO! In na koncu še misel samega udeleženca: Triatlon je eden od najna-pornejših in najbolj vznemirljivih športov. Trening in nastopanje trkata na skrajne meje človekovih telesnih in duševnih sposobnosti. N.Č. j hansgrohe Deutsche Post NOVO NA STARI VRHNIKI Na Stari Vrhniki je bila 27. oktobra otvoritev nove SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE. Krajanom Stare Vrhnike in okolice Vrhnike se priporočamo za obisk, saj vam hitro in prijazno postrežemo - po zelo ugodnih cenah. Delovni čas: od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 15.00 ob praznikih od 8.00 do 12.00 NEDELJA ZAPRTO VABLJENI: BORIS REMŽGAR s.p. TRGOVINA VERONIKA Stara Vrhnika 51, tel. 752-838 TIR A D Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346 - AKCIJA MESECA DECEMBRA -Brezplačni pregledi vozil za zimo NOVA PONUDBA: FIAT SEICENTO - Malček, ki te prevzame LANCIA Y - TAKO NEOBIČAJNA NUDIMO TUDI MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE NA ZALOGI PA DOBITE: •BRAVO, BRAVA 1,6 SX klima 2x AB •MAREA 1,8 - klima Po zelo ugodnih cenah in pogojih, z AKCIJO -104.500 SIT CENEJE AKVA ■ — član IBN z licenco Nepremičnine PONUDBA MESECA - PRODAMO STANOVANJA: VRHNIKA, 4 SS v hiši, 120 m2 VRHNIKA, 2 SS v bloku, 56 m2 VRHNIKA, 2,5 SS v bloku, 75 m2 LOGATEC, 2 SS v bloku, 63,5 m2 LOGATEC, 2,5 SS v bloku, 76 m2 LOGATEC, 2,5 SS v bloku, 59 m2 HIŠE: LESNO BRDO, 200 m2, parcela 1150 m2, 20 let BREZOVICA, nadstandardna, 255 m2, PARCELA 600 m2, potrebna zaključnih del DRAGOMER, novogradnja, 240 m2, parcela 676 m2, delno vseljiva VNANJE GORICE, trietažna, 23 let, 370 m2, parcela 772 m2 LOGATEC, novogradnja, 280 m2, parcela 800 m2 LOGATEC, novogradnja, parcela 700 m2, po obstoječem projektu LJUBLJANA ■ velika ponudba stanovanj različnih velikosti PRIMIS - Biro za urbanizem, projektiranje In Inženiring Vrhnika, d.d. Tržaška c. 23 Vrhnika Vabi k sodelovanju nove sodelavce 1. ARHITEKTA • URBANISTA 2. ARHITEKTA • PROJEKTANTA 3. GRADBENEGA INŽENIRJA Od zainteresiranih kandidatov pričakujemo: pod 1. - visoko strokovno izobrazbo arhitektonske smeri - 5 let delovnih izkušenj na področju urbanizma - strokovni izpit pod 2. - visoko strokovno izobrazbo arhitektonske smeri - poznavanje dela z ACAD pod 3. - visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo spremembe za nedoločen čas. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pričakujemo v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili. UPBiSS » Studiom Frfro M A R K E l ) STARA CESTA 5 TfL (861) 756 0^4 m :(061) 751-416 IM 9-1?, 1418 FOTO MARKELJ - VRHNIKA, vam nudi vse fotografske storitve: - fotografiranje za osebne dokumente; - "TAKOJ" fotografiranje porok in drugih slovesnosti ter rojstne dneve; - preslikave iz starih fotografij; - izdelava žarnih fotografij z okvirjev in fotografiranje pogrebov; - razvijanje in izdelovanje fotografij vseh velikosti iz vaših filmov; - svetovanje in pregledovanje vaših fotoaparatov. NOVOLETNA PONUDBA od 15. decembra do 31. decembra 1998 Vsaka stranka, ki prinese svoj film v razvijanje in v izdelavo fotografij, dobi nov film. VILIČARJI - PRODAJA IN SERVIS Novi viličarji. CLARK, TOYOTA, MITSUBISHI. Rabljeni viličarji z garancijo: LINDE, CLARK, INDOS,... po zelo konkurenčnih cenah. Nudimo vam servis s 15-letnimi izkušnjami. Rezervni deli zagotovljeni. Na zalogi ročni paletni viličarji po ugodnih cenah. Dobava in montaža dodatne opreme za viličarje: bočni pomik, vrtljive vilice, klešče. SERVIS TRNOVEC - Polhov Gradec Za vse informacije pokličite tel/fax: (061) 645-336 in se prepričajte o naši ponudbi. Vodilni svetovni proizvajalec NEW HOLLAND Vam nudi: Traktorje HEW HOLLAND - tradicijo in vrhunsko kvaliteto - program, od poljedelskih, sadjarsko-vinogradniških, komunalnih z opremo, do traktorjev goseničarjev, moči od 35 KM do največjih 240 KM - novosti: serija TS in TNF - ugodne cene, možnost menjave staro za novo, kredit, leasing - rezervni deli JJ Trnovec & Co., Srednja vas 16a, 1355 POLHOV GRADEC Tel./fax: (061) 645-336 OPTIK BRANKAJEL0VČAN STARA CESTA S 1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105 Izdelava vseh vrst očal na recept in brez njega. Kontrola vida. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure, sreda od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota zaprto. RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE KAKOVOSTNO IN PO ZMERNIH CENAH VODIMO POSLOVNE KNJIGE ZA PODJETJA IN OBRTNIKE. PO ŽELJI PRIDEMO PO DOKUMENTE. BLIŽINA OBVOZNICE. _VABLJENI!_ MLADINSKA 32 Tel. faks 061/1597-056 LJUBLJANA-PODUTIK POKROVITELJI NEDELJSKIH VEOERNIH ODDAJ Z NASLOVOM "99 MINUT ZA OBEŠANJE & 81 MINUT ZA GRDE, UMAZANE, ZLE" ZA MESEC OKTOBER! Trgovina Jablana, Ljubljana Ara založništvo, Ljubljana Fidifarm, Ljubljana Iskra Antene, Vrhnika Jockev, Villach, Austria Tekstilna trgovina Modiana, Ljubljana Turistično društvo Briše, Briše Dibo ■ pohištveni hobi program, Ljubljana Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja ~IMT NOTRANJSK I RADIO LOGATEC D.O.O f>DoD ° n @> "Z7 o □ Lr^iJtMj: Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74t 632 • fax:C6l/74l 612 LES d.o.o. Notranjska 14, Logatec Kupujemo, prodajamo, oddajamo, najemamo,... NEPREMIČNINE Za vas poslujemo vsak delovnik od 8. do 16. ure, pokličete pa nas lahko na mobitel 0609-640-801 do 20. ure DOM KARLA GRABELJŠKA na Vrhniki BISTRO PAVZA VABI od 18. decembra 1998 do 18. januarja 1999 na ogled razstave slikarja Vincencija CANKARJA z naslovom "TRINAJST" VABLJENI! prevozništvo in gradbena mehanizacija Jesenko Uiper prevozi, storitve z avtodvigalom in rovokoptnem MF splošna aradbena dela pri nizkih gradnjah TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI Roman Jesenko s p. Drenov grič 88, 1360 Vrhnika tel: 061/754 785 - GSM 041/674-045 MALI OGLASI Instrukcije iz matematike in fizike za srednješolce ter vseh osnovnošolskih predmetov na področju Brezovice - Vrhnike - Borovnice. Pokličite na telefon: (061) 652-580. Andreja in Slavko, Požarnice 46, Vna-nje Gorice Računalniška izdelava vseh vrst dokumentov, diplomskih nalog in seminarjev - ugodno. Pokličite na telefon: (061) 652-580. Slavko, Požarnice 46, Vnanje Gorice S posebnim POPUSTOM oddajam ob reki Kolpi POČITNIŠKO HIŠO c C.K., kadarkoli v letu. Mir, okolje narave. Možnosti: ribolov, najem čolnov, koles, izleti, sprehodi,... Informacije, tel. 061/756-007 Za proste dni ODDAJAM POČITNIŠKO HIŠO ob reki Kolpi, s posebnim popustom, kadarkoli v letu. Hiša je ogrevana. Mirno okolje narave. Možen najem koles, čolnov, ribolov, izleti, sprehodi,... Ostale informacije na tel. 061/756-007 POGREBNE i - naročila na domu - prevozi - prevozi za upepelitev - postavitev mrliškega odra - pogrebna oprema - urejanje umrlih - izkop jam STORITVE h - pevci, glasba - venci, cvetje, sveče J - urejanje grobov - urejanje dokumentacije - prevozi v pogrebnem spremstvu ANTON VRH0VEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061 /751 -437, mobitel 0609 637 617 Traktoristi! Tehnični pregledi za traktorje bodo 19.12.1998 v „ Borovnici pred Železniško postajo od 9.00 do 10.00 ure, Brezovica pri Borovnici pred GD od 10.30 do 11.00 ure, Podlipa pred Gostilno Vrtnar od 11.30 do 12.15 ure, Vrhnika ped Kmetijsko zadrugo od 13.00 do 14.00 ure. Tehnični pregled za traktorje nad 12 let je obvezen. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na tel. 061/ 755-244 ali 041/755-244. Tehnične preglede bodo izvajali AMZS. JERSI C VULKANIZERSTVO TRGOVINA AVTOOPTIKA ZAVORNI SERVIS JERNEJ JERŠINOVIČ s.p. Tel./Faks 061 / 753111 VOLJČEVA 11 61360 VRHNIKA Odprto imamo: vsak dan od 8.00 do 13.00 od 15.00 do 19.00, v soboto od 8.00 do 18.00. RUMENIC TELEFON 061/755-545 GSM 041/722-001 DRENOV GRIČ 170, VRHNIKA OPRAVLJAMO: DELAVNI CAS: - servisiranje od 8. do 17. ure - mehanična popravila sobota od 8. do 12. ure - priprava za tehnični pregled - popravila zavor - avtovleka SE PRIPOROČAMO! Avto-iZZiv, d.o.o. SINJA GORICA 1360 VRHNIKA tel./faks: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si PRI NAS VAM NUDIMO: • menjavo vozil: — staro za novo - staro za staro komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil odkup vozil, letnik nad 1990 mogoč nakup na posojilo in leasing prenos lastništva (prepis vozil) ODPRTO: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. GRADBENIŠTVO DAMOS, d.o.o. Damjan SMRTNIK Velika Ligojna 20 VRHNIKA tel./faks: 753-020, 0609/637-734 OMOGOČIMO: ADAPTACIJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV UREJANJE OKOLICE OBJEKTOV: — tlakovanje dvorišč z materiali po želji stranke, — postavitev robnikov itn. POSTAVITEV OPORNIH ZIDOV NAPELJAVA KANALIZACIJE VODOVODA UREDITEV TEMELJEV itn. UTRJEVANJA TERENA RAZNE IZKOPE PREVOZE ODSTRANJEVANJE SNEGA (strojno in ročno ter odvoz) VRHNIKA. Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618 ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME • zidarska dela, • zamenjava vodovodne instalacije, • polaganje keramičnih ploščic, • montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, • odvoz odpadnega materiala. GARANCIJA IN ROK IZVEDBE ZAGOTOVLJENA. Hvala za zaupanje! m TRGOVINA ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV TRŽAŠKA 513 a, 1351 BREZOVICA Tel.: 061/654-630, 654-598 - FAKS: 061/654-630 Trgovina je odprta: vsak dan: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure UGODNE CENE ZA LTZ PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE, OLJNE GORILNIKE, SANITARNO KERAMIKO, ENOROČNE ARMATURE ARMAL IN DRUGO ZA VODOVOD TER CENTRALNO OGREVANJE. DODATNA PONUDBA: • LAM INATI • KERAMIČNE PLOŠČICE ? TERMO tel./faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 - 173 Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica - VVC OKNA *N VRATA - Nov-ocutAjrjNjrA jtn «t/*«OMroiv-svi^jrvA OBNOVA - TT.TC.SNJEN.jr JE MJRJSMTfMMM OKEN JTN VMAT1 ■s «jrjur>coN«JKXJHrjr cjevnmhut Tracaasrjaut Cz**T%, PRIHRANEK JSUVBCltOfJKKJ MAJ « FRANC KRAŠOVECs.p. ij % 1360 VRHNIKA ^> TRŽAŠKA CESTA 12 <$> St 752 077 SKUPAJ PROTI POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI TRGOVSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA Perutnlnarstvo ISTENIČ Voljčeva 12 tel. 752 322 Nudimo vam dnevno sveža kokošja jajca po ugodnih cenah že od 12,00 SIT dalje. Delovni čas: ponedeljek -petek 8.00-19.00 sobota 8.00 -16.00 nedelja, praznik zaprto CITROEN, MEUAK 25 let SALON PRODAJA VOZIL POSREDOVANJE PRI PRODAJI VOZILA NA ZALOGI AVTO MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007 AKCIJA VOZIL CITROEN-VROČE CENE AX - samo še nekaj vozil po ceni 1.027.000 SIT SAXO-lita platišča + zimske gume XANTIA + ugodnosti pri gotovinskem plačilu XSARA-VARNOST- 4 x airbag, ABS, zimske gume DOSTAVNI PROGRAM-PODALJŠANA GARANCIJA 3 LETA! C 15/Berlingo/Jumpy/Jumper VOZILA NA ZALOGI!!! POSEBNE UGODNOST ZA VOZILA XSARA, KI SO ŠE NA ZALOGI Pridite in se prepričajte DOLNICAR & CO. kamnoseštvo NAGROBNIKI KAMNITI PULTI Izdelava in obnova, iz granita, marmorja., Na voljo široka paleta barv, ' kakovostno J hitro in poceni! ( za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna! * STOJALA ZA PRŠUT Vaze, pepelniki, Okenske police in drugi izdelki iz kamna. Podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije. DOLNICAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja Gorica 34 • 1 360 Vrhnika • tel.: 061/752 950 • faks: 061/752 950 VEHAR JANEZ s.p. Avtoprevozništvo Bevke 115 1360 VRHNIKA Razpisuje prosto delovno mesto poklicnega voznika kategorije: B, C, E s pet letnimi izkušnjami. Zaželjen nekadilec. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Informacije; tel: 061/654-633, 061/654-877, 0609/ 616-179 S0P0 ZAPLATA 37, 1360 VRHMIKA - KIPERSKI PREVOZI - PREVOZI BETONA - VGRAJEVANJE BETONA z betonsko črpalko, s katero vam dostavimo tudi do 7 m3 betona - posredovanje pri nakupu betona in peščenih agregatov UGODNOSTI: možnost odloga plačila Informacije po telefonu: 753-737 041/619-865 Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica Tel.: (061) 653-036, faks: (061) 654-432 CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE — OD 1000 do 4800 I — PLOČEVINA — 3 mm NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE — OD 25 DO 300 I DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU " Telefon: 125-42-04 d.o.o. z dobrim imenom Tržaška 2 - Ljubljana Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 17. ure IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBOI NUDIMO MOŽNOST KREDITA NA 6 ALI 12 MESECEV IN PLAČILO NA CEKE!!! ZA "A", "B" in "F" KATEGORIJO Organiziramo tečaj iz varstva pri delu s kmetijskimi traktorji za vse, ki nimate vozniškega dovoljenja za "F" kategorijo in tisti, ki imate vozniško dovoljenje za "B" kategorijo, nimate pa vozniškega dovoljenja za "F" kategorijo. Za kandidate iz Borovnice, Preserja, Notranjih Goric, Vnan-jih Goric in Brezovice bo tečaj potekal v Notranjih Goricah. Za kandidate iz Horjula in okolice pa v Horjulu. - tečaj CPP organiziramo 2x mesečno na Tržaški 2 - decembru bo tečaj CPP 14. 12. ob 18. uri - organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom - nudimo izposojo literature - nudimo poseben popust pri nakupu ur praktične vožnje v paketu ZIDARSTVO Janez Petrovčič, s.p. Podlipa 95, Vrhnika Vam nudi naslednje storitve: novogradnje z našim in vašim materialom omete, adaptacije hiš, dimnikov podporne zidove - škarpe iz kamna tlakovanje dvorišč, vrtne kamine iz kamna itn. f TEL/FAKS: 061/753 895 MEMMJn M ALG Al Ljubljana Preseneča z izj emno ugodnim nakupom vozil Renault. Naša ponudba je prilago j ena vašim željam in zahtevam. Obiščite nas v povsem novem prodajno servisnem centru v Ljubljani na Tržaški 108 in se prepričajte sami. Spar na Viču, nova pošta, Murgle in industrijska cona Poslovno trgovski center Vič. NOV PRODAJNI CENTER RENAULTA Avtomobili v bivšem obratu IUV na Viču Avtohiša Malgaj iz Trbovelj je v začetku oktobra v Ljubljani na Tržaški 108 odprla najmodernejši Prodajno servisni center RENAULT v Sloveniji. Objekt je poznan tudi Vrhničanom, saj gre za bivši obrat galanterije Industrije usnja Vrhnika. Stavba je bila seveda precej renovirana, sam avto salon je zgrajen povsem na novo, pod njim pa je tudi garaža za skladiščenje novih vozil. Skupnih pokritih površin je 2.360 m2, v objektu pa se nahaja avto servis z računalniško podprtim sistemom za odkrivanje napak motorja in merjenje zavornih sil, z optičnimi napravami za kontroliranje podvozja, hitri servis RENAULT Minuta (ki predstavlja novost v Sloveniji), trgovina z rezervimi deli, RENAULT botique in seveda avto salon, kjer se na galeriji nahaja tudi manjši muzej, saj ima v družini Malgaj obrtništvo in podjetništvo že dolgoletno tradicijo in sicer kar 103 leta. Na dvorišču objekta se nahaja tudi Center rabljenih vozil z bogato ponudbo. Poleg svoje modernosti, dobre opremljenosti in strokovne kadrovske usposobljenosti, ima PSC tudi druge prednosti. Predvsem je to izjemna lokacija, v bližini Ljubljanske obvoznice in avtoceste proti Vrhniki in naprej proti Primorski. V neposredni okolici pa se nahajajo tudi najnovejši center Inter KAMNOSEŠTVO SVETE S.p. [zdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov. Lučke in vaze. Izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov. • Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru. Delovni čas od 7. do 17.ure Kamnoseštvo Svete s.p. Jezero 97 1352 Preserje Tel./faks: 061/631 294 Tržaška 3, Vrhnika, tel: 061/752-714 • VELIKA IZBIRA • SVEŽEGA CVETJA • adventnih venčkov • novoletno božičnih aranžmajev Pričakujemo vas! ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari ata Jože HORVAT iz Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Se posebej se zahvaljujemo domu upokojencev na Vrhniki, kjer je preživel zadnje poldrugo leto življenja. Lepa hvala gospodu župniku za opravljen obred, kvartetu Raskovec in pogrebni službi Vrhovec. Žena Hermina, sinova Lado in Jože ter hčerka Sonja z družinami ZAHVALA Ob smrti Marije VIZIN tete Vižinove se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter da ste jo spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev na Vrhniki in dr. Heleni Romžanc Drašler za skrbno nego. Posebna zahvala g. župniku Kompare, pogrebcu Tonetu, pevcem ter pogrebni službi Pieta za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Družina Marinko Lukovica, 25.11. 1998 ZAHVALA V 97. letu starosti je tiho odšla k večnemu počitku Ana Turšič iz Borovnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja domu upokojencev na Vrhniki, za skrbno nego. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem in pogrebni službi Pieta. Sin Tone Brezovica, 18. oktobra 1998 ZAHVALA Dne 17.11.1998 smo se za vedno poslovili od dobrega moža, brata in prijatelja Marjana SELJAKA nazadnje živečega v Zaplani Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče ter za izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo bratu Janezu in njegovi družini za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi zvezi šoferjev in avtomehanikov Vrhnika za spremstvo, gospodu župniku za obred in pogrebnemu podjetju PIETA za njihove storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. žena Cvetka V SPOMIN Pozen jesenski čas. Z drevesa življenja je odpadel nov list in tako smo se poslovili od našega nekdanjega tovariša, sodelavca in prijatelja Dragota. Izteklo je življenje, pričeto pred 72 leti v okolici Ribnice in se v različnih obdobjih nadaljevalo po raznih krajih naše domovine predvsem pa v Kočevju, Logatcu in na Vrhniki. Hodil je v osnovno šolo Loški potok, katera se imenuje po njegovem stricu književniku dr. Antonu Debeljaku. Tovariš Drago k nam, na Vrhniko, si prišel le malo pred svojo upokojitvijo, poznali pa smo te že veliko prej, saj smo imeli s sosednjo občino, v kateri si služboval dolga leta, veliko skupnega in tako priliko spoznati svoje delo. Prav zaradi tvojega dela, dobrega poznavalna delavskega in družbenega upravljanja, si bil povabljen na Vrhniko, za tajnika občine. Tako kot povsod kjer si služboval pred tem, sise tudi pri nas dejavno vključil v družbeno politično delo in kot strokovnjak za področje samoupravljanja izdelal ali pa vsaj sodeloval pri izdelavi raznih samoupravnih aktov, ki sta jih narekovala nova Ustava in Zakon o združenem delu. Kmalu po prihodu na Vrhniko si se sicer upokojil, kar pa te ni oviralo da ne bi nadaljeval svojega predanega dela pri uveljavljanju krajevne samouprave v okviru tedanje SZDL v kateri si opravljal dolžnosti tajnika občinskega odbora. Med sodelavci si bil priljubljen, saj si s svojo vedrino in ribniškim smislom za humor ugodno vplival na svoje okolje in tako velikokrat pripomogel k uspešnemu reševanju najbolj zapletenih nalog. Kljub trdemu delu, kije pogosto zahtevalo celodnevno prisotnost na delovnem mestu, pa si vzorno skrbel za svojo družino, vzgajal svoje tri otroke in jim kljub neugodnim gmotnim razmeram, saj si bil v družini le sam zaposlen, nudil potrebno in primerno izobrazbo. Tvoje delo je prekmalu prekinila težka bolezen, kije tudi vzrok prezgodnjega slovesa. Lahko pa ugotovimo, da je tudi tvoje delo droben kamenček v mozaiku novo nastale samostojne in neodvisne Slovenije, za kar ti prisrčna hvala. Vimenu občine Vrhnika, in vseh nas tvojih nekdanjih sodelavcev in prijateljev želim, da bi mirno počival v domači zemlji, za katero si se boril in zanjo delal. SLAVA TI! Gospod je moja luč in moja rešitev (Psalm 27) ZAHVALA V 90. letu je odšla k večnemu počitku Frančiška CUK Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame, prababice, sestre in tašče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovane sveče, cvetje in denar za svete maše. Posebno se zahvaljujemo duhovnikoma g. župniku Vinku Malovrhu in g. Alojziju Kočarju za lepo opravljen pogreb s sveto mašo in obiske na domu. Lepa hvala tudi dr. Igorju Gabrijelu za zdravljenje in zadnje obiske na domu. Hvala tudi pogrebcem in pogrebni službi PIETA. Še enkrat iskrena hvala vsem. Vsi njeni Kamnik pod Krimom, Ljubljana ZAHVALA Ob smrti naše drage mami, babice in prababice Julke MESEC roj. Cukale sc iskreno zahvaljujemo g. dr. Heleni Drašler, patronažni službi ZD, posebno g. Veri Habe za skrb in nego v času njene bolezni. Hvala g. Jožetu Cukaletu za pogrebno svečanost, oktetu Raskovec za lepo petje, ZB za poslovilne besede in spremstvo ter pogrebni službi Vrhovec. Hvala sosedoma Sonji in Pavli za pomoč, hvala sorodnikom in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Vsi njeni Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, povsod s tabo moj pozdrav in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal (K.D. Kajuh) ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega moža, očka in dedija Karola - Draga DEBELJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga tako pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala dr. Heleni Drašler Rozmane in sestri Staumberger, dr. Kavčič Petru in sestri Bernardi Albreht Brenčič za skrb v času njegove bolezni. Lepa hvala Poldu Rapuš, Janezu Pečarju in Viktorju Senu za njihove poslovilne besede ter logaškemu oktetu za občutno zapete pesmi. Vsi njegovi Vrhnika, 1998 V 90. letu nas je zapustila preljuba dobra sestra, teta Antonija SUHADOLNIK roj. Gostiša iz Vrhnike Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, obenem pa tudi osebju Doma počitka Vrhnika. Še enkrat iskrena hvala vsem! Sestra in nečaki ZAHVALA ob smrti našega dragega moža, očeta in dedka prof. Izidorja Moleta akademskega slikarja in restavratorja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih dneh. Hvala za vsa ustno in pisno izražena sožalja, hvala vsem darovalcem cvetja in sveč kakor tudi vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala dr. Jerasovi za pomoč ob njegovem dolgoletnem trpljenju ter patronažnima sestrama gospe Tatjani in gospe Ireni za nego na domu. Najlepšo zahvalo pa izrekamo gospodu škofu Jožetu Kvasu in duhovščini za spremstvo in lep obred. Hvala tudi pevcem, trobentaču, čelistu in pogrebni službi Pieta. Še enkrat vsem in vsakomur posebej Bog plačaj. Vsi njegovi 10. november 1998, Brezovica, Log, Ljubljana, Vrhnika Ob smrti drage mame, babice in prababice Frančiške BRENČIČ iz Verda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Heleni Rozmane Drašler, patronažni službi, g. župniku, ZB Vrhnika za poslovilni govor in Pogrebni službi Vrhovec. Še enkrat iskrena hvala vsem. Vsi njeni Verd, november 1998 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Pavle FURLAN z Dražice pri Borovnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče ter druge načine, s katerimi ste počastili njen spomin. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, na kateri jo je obdajalo darovano cvetje, saj ji je to pomenilo v njenem življenju posebno radost. Vsi njeni VZPON NA M0NT BLANC - 4807 m Prijetnega poletnega večera 25.8. ob 19. uri smo odšli na pot štirje člani planinskega društva Blagajana iz Polhovega Gradca: Boris Nose, Stane Koritnik, Marko Nartnik in Franc Herič.Pot nas vodi v smeri Postojna - Trst in naprej po avtocesti prek severne Italije. Prispemo do znanega smučarskega centra Courmaveur in naprej preko predora pod goro Mont Blanc, kjer prispemo v Chamonix. Postavimo šotore. Ura je tri zjutraj in čas počitka se prileze, saj nas čaka dolga pot. Vstanemo ob 8. uri. Na kratko se sprehodimo po mestu Chamonix, da kupimo vse potrebno. Pot nas nato pelje kakih 20 km proti kraju La Faye, kjer nas že čaka gorska železnica. Vlak nas odpelje na višino 2300 metrov, kjer se začne prava hoja. Ura je enajst dopoldan. Vreme je lepo. Po približno treh urah že opazimo naše prvo postajališče-kočo na višini 3817 m. Pot nas vodi prek jeklenih vrvi močno navkreber. Ob 16. uri kar malo utrujeni pridemo do koče. Naročimo okrepčilno juhico in nato nastopi ča^ počitka ob 20. uri. Zaradi pomanjkanja kisika slabo spimo ter se zbudimo že ob pol dveh zjutraj. Za odhod smo nared ob 2. uri. Po sneženih grebenih pridemo do bivaka, ki leži na višini 4300 metrov. Jutro je že, loteva se nas utrujenost. V bivak pogledamo toliko, da vidimo, kako izgleda, nato odrinemo naprej proti vrhu. Bliža se deveta ura, vrh pa osvojimo ob desetih. Vsi veseli lepega vremena in doseženega ci-Ija naredimo nekaj posnetkov in že se je treba odpraviti po isti poti nazaj. Pri bivaku naredimo kratek počitek in hitimo naprej proti koči Hute na 3817 metrih in do zobate železnice na višini 2300 me- trov. Ura je 17 popoldan. Privoščimo si hladno pijačo in kmalu se popeljemo v dolino na zaslužen počitek. Nastopi jutro v kampu Chamonix 28.8. Čas je za odhod. Pospravimo spalne vreče in šotore. Odpeljemo se proti mejnemu prehodu z Italijo. Po nekaj urah smo že na avtocesti Milano - Torino. Mejo prestopimo ob petnajsti uri, domov pa prispemo že čez uro ali dve. Izlet je bil res lep. Želimo ga vsakemu planincu, ki ljubi gore. Franc Herič PD Blagajana Polhov Gradec Nagradna križanka "VOLITVE 98" Prvi krog volitev je za nami. Že 6. decembra pa bomo zopet odšli na volišča ter izvolili nove župane, pač odločali se bomo o tistih dveh kandidatih, ki sta prišla v drugi krog. Tudi ta nagradna križanka je prilagojena volilnemu času. Nagrade prispeva Uredništvo Našega časopisa, so pa naslednje: 1. nagrada: 10.000,00 SIT 2. nagrada: 8.000,00 SIT 3. nagrada: 6.000,00 SIT Rešene križanke pošljite do 10. decembra 1998 na naslov: Uredništvo "NČ", Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, z obveznim pripisom "Nagradna križanka". S.S. Izžrebali smo nagrade za križanko "KARA"_ V oktobrski 246. številki Našega časopisa je bila nagradna križanka, katere sponzor je bila trgovina "KARA" in njen lastnik Stane Marinčič. V uredništvo smo prejeli lepo število rešenih križank ter izmed njih izžrebali prve tri pravilno rešene. Tako da nagrade prejmejo: 1. nagrada: bon v vrednosti 10.000,00 SIT Janez Zalaznik, Dobrova 100, Dobrova 2. nagrada: bon v vrednosti 8.000,00 SIT Kaja Dobrovoljc, Stara cesta 44, Vrhnika 3. nagrada: bon v vrednosti 6.000,00 SIT Tončka Švigelj, Rimska c. 34, Borovnica Nagrade v obliki vrednostnih bonov dobite in vnovčite za njihove izdelke v trgovini KARA, Tržaška c. 5 na Vrhniki. S.S. MILENA TRČEK s.p. BREZPLAČNA DOSTAVA VELIKA IZBIRA: ADVENTNIH VENČKOV, NOVOLETNIH ARANŽMAJEV Loška c. 21 a, Log 1351 Brezovica Tel. 654-961 Delovni čas: vsak dan 9.-19. ure sobota 8.-17. ure nedelja 8.-12. ure NOVO PO 5. DECEMBRU PRIČENJAMO POSLOVATI S KARTICAMI; EUROCARD, BA, KARANTA. OB PRIHAJAJOČIH PRAZNIKIH PA VAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO J 999. NAS ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756-224 ali h.c. 755-121, int. 222 in 291. Telefaks: (061) 755-158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631-567. Elektronska pošta: Antonjanezic @ siol.net. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390,1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in Športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: Delo, TCR, d.d., Ljubljana -smučarske vezi SALOMON, -smučarske vezi VULKANIZERSTVO ROGELJ & ROGELJ Tel.: o*i/6.*t 017, GSM: 041/7x0 18) Nudimo.- - vse vrste vutkanizerskih uslug - menjavo olja, filtrov, zavor - pripravo vozila za tehnični pregled Delovni čas pon.-pet. sobota 8*_1S<» OBVESTILO Obveščamo vse občane Občine Vrhnika, da so v skladu z Odlokom o javnem redu in miru v Občini Vrhnika (Ur. list RS, št. 36/92 in 19/94), dolžni posekati drevje, veje, grmovje in živo mejo, ki ovirajo promet vozil in pešcev na javnih površinah, sicer UGODNOSTI V MESECU DECEMBRU PREDNOVOLETNI NAKUP VOZILA -ŠE ZADNJA INVESTICIJA V STAREM LETU, KI JE NE BOSTE OBŽALOVALI. PODARILI VAM BOMO... OBIŠČITE NAS! RENAULT novice bo to na njihove stroške opravila pooblaščena služba, po naročilu komunalnega nadzornika. Rok za odstranitev je 18.12.1998. Istočasno opozarjamo še na nekatera druga določila tega odloka, in sicer: Last-niki ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb in lokalov ozirom hišni svet do dolžni skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki, očiščeni pločniki in odstranjen novo zapadli sneg, posuti pločniki in poti v primeru poledice. Občinska uprava Vam želi lepe decembrske praznike V BOTRU bomo organizirali prednovoletna praznovanja, za večje skupine. PRIPOROČAMO VAM: Silvestrovanje v našem lokalu sredi novoletnega vzdušja ob ognjemetu na Vrhniki. Rezervacije sprejemamo na tel. 754-100. ENOPROSTORSKI MULTIKONCENTRAT ZA LJUDI Z BUJNO DOMIŠLJIJO. Avto Center Vrhnika Jelovškova 6, Vrhnika Tel. prodaja 755-720, tel. servis 755-730 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA Stara cesta 2 tel.: 755 220, 755 232 fax: 755 232 'AM OMOGOČA: NAKUP BLAGA IN STORITEV NA VEČ KOT 70 PRODAJNIH MESTIH VSI NAKUPI V DECEMRU 1998 BODO ZAPADLI V PLAČILO V FEBRUARJU 1999 UGODNI DAUŠI ZAMIKI PO DOGOVORU