ETNOLOGIJA JE POVSOD
Glasnik S.E.D. 41/3,4 2001. stran 162
Poljudni članek/1.05
Vera Poličnik
v
£
DEDIŠČINE ]£ TUDI SUŠKA PLEH MUZIKA
Po dolgih letih zatišja želijo mladi glasbeni talenti iz Dol Suhe in Rečice oživiti Sušlio pleh muziko. Iz pripovedovanja dveh še živečih starejših članov Suške muzike je nastal tale zapis: zgradbe, življenja in njenega delovanja.
Lcla 1920 so kmečki fantje iz Poljan in Dol Stihe, vsi brez glasbenega znanja, samo z veseljem in s posluhom za glasbo, ustanovili Suško pleh muziko. Njihov učitelj je postal nadarjen samouk Jamnski Anton iz Radmirja, ki jim je pisal note in jih naučil note tudi brati. Prvi člani so bili: Irmančki Joža - trompeta. Zavrački Tona - klenet. Zavraeki Jože - trompeta, KI aš te tov Tone -boben. Drozgov Jože - epfonij. Puški Jože -fligehorn, Puški Matevž - S klenet. Slrašekov Ivan - fligehorn. Juškov Jože -trompeta. Drozgov Tina - fligehorn/bas pozavna, Juškov Tona - trompeta. Klaštetov Frnc - fligehorn, Bčitov Anza - B bas,
B u i tov Lujz - F bas. Polički Franc - epronij. Mcnčonov Anza - fligehorn. Kakor so odraščali, so h godbi pristopali: Korenov Franc - drumlje. 2upnekov Matija (začetnik) - fligehorn. Flerjanov Stane -klenet. Brezovnikov Joža - S klenet. Kocjanov Franci - trompeta. Juškov Tone -trompeta. Polički Lojz - trompeta. Korenov Juža - trompeta, Florjanov Pulda - B klenet. Gluščev Franci - trompeta. Gluščev Ciril - fligehorn, Gluščev Lujz - pikolo flavta, Kotnerski Ludvik - bas fligehorn, Strašekov Juža - fligehorn, Zidarnov Joža -bas fligehorn, Zidarnov Frnc - trobenta, Zidarnov Tona - trobenta, Jurjevčev Frnc -

Suška pleh muzifca leta 1925: {biograf neznan
03721851
1ED.
Glasnik S.E.D. 41/3,4 200!, stran 163
ETNOLOGIJA JE POVSOD
Higehorn, Zajamšek Frnc - Irobenla, Bajdlnov Nanda - fligehorn, Bajdlnov Miha - fligehorn, Mesniearjev Ivan - drumlja in Pongrtnikuv Rudi {začetnik), Kapelnik je bil Puški Mativž, organizator Strašekov Ivan, blagajnik pa Drozgov Tinča. Dvakrat tedensko so imeli vaje na Puši ali pri Poličkih in na Juškovem. V sezoni so vadili od pol devete ure zvečer do polnoči. Največ so igrali skladbe češkega skladatelja Emila Štoica.
Zvrst glasbe je bila zanimiva: paradni marši, polke, valčki, pozneje tudi tango in fokstrot. Najpogosteje so igrali Radetski marš, Holehaker marš, Ojevski pozdrav. Gasilski pozdrav. Sibanska ružica, Cvetlični valček, Pohod kralja Aleksandra, Zdar vitezum. One rast. Donau velen. Snežni valček. Vesela Praga. Rozamunda. Herkules marš. Strelski marš, Sokolska polka, Betulinka in Coken pok.
Za cerkvene proslave so imeli na sporedu Povsod Boga. Jezus naš je vstal iz groba, Pojte hribi in doline in Mogočno zveni nam Spev iz srca. Pesmi so najlepše donele v es štimungi.
V domači cerkvi so igrali zastonj, v podružničnih cerkvah in v cerkvah po Zadrečki in Savinjski dolini so računali po deset dinarjev od godbenika. Zraven je sodilo tudi kosilo v mežnariji. V bližnje cerkve so hodili peš ali pa se vozili s kolesi z inštrumenti na hrbtu. Po Zadrečki dolini jih je vozil Rujtn iz Šmartnega. Pri svetem Frančišku v Radmirju so na Veliko noč zjutraj igrali v zvoniku, potem pa v Procesiji, vozil pa jih je Vorh. Največje doživetje je bilo na Rečici na veliko sohoto zvečer, ko so igrali v procesiji Po trgu in so jim gasilci v paradi z baklami osvetljevali note. Za zaključek proslave so v cerkvi pri desnem stranskem oltarju zaigrali še Jezus naš je vstal iz groba. v poletnih mesecih so igrali dopoldne pri cerkvenih prireditvah, za popoldanske veselice pa jih je na Rečici s tovornjakom ^akal Celinšek iz Mozirja, da jih je peljal, kamor so bili tisto nedeljsko popoldne dogovorjeni. Igrali so v vseh večjih krajih po dolini, vse do Celja.
Nepogrešljivi so bili pri sokolskih nastopih na Rečici in v Mozirju, na tekmovanju banjic, koscev in mlatičev, v spodnji Savinjski dolini pa na konjskih dirkah. Na teh nastopih so računali od dvajset do Petindvajset dinarjev od godbenika. Za ta denar so kupovali note. Oblečeni so bili različno, kape pa so imeli enotne. Wdi iznajdljivost je bila potrebna. Ko je Počil jermen okoli bobna, so bili potrebni lr"je hlačni pasovi, da so boben spet spravili skupaj in igrali naprej.
Inštrumente so kupovali v trgovini Stermetcki in v tovarni glasbil Schromm Vaclav, ulica kralja Petra 14 v Celju, včasih pa tudi v trgovini glasbil Majnelherold v Mariboru.
Čas, ki je prihajal - v Evropi je že rožljalo orožje, pri nas so bile pogoste vojaške vaje -je redčil njihove vrste. Takrat so priskočili na pomoč Čohov Peter, trompeta, in B ajdi nova dva.
Med drugo svetovno vojno je Suška instrumentalna glasba utihnila: poskušal jo je oživeti Valentin Irgolič, kar pa mu ni uspelo.
Po končani vojni je v manjši zasedbi pod taktirko Matevža Bidra spet zaživela, bil pa ji je odmerjen le kralek čas. Nekaj njenih godbenikov se je zaposlilo pri Lesni industriji Nazarje. Pridružili so se jim nazarski in mozirski godbeniki, tako je nastala Delavska godba Nazarje. Vodil jo je upokojeni vojaški kapelnik Kralj. Iz te godbe je nastala Godba Zgornje Savinjske doline, ki letos praznuje 25. obletnico. Iz stare Suške pleh muzike živita še Flerjanov Polda in Zagradiški Juža. Njuna velika želja je, da hi slišala igrali Suško plehmuzjko v novi zasedbi. Doma in v širši okolici je Suška pleh muzika odigrala prvo in veliko kulturno poslanstvo.