GLAS Leto XLVn - št. 78 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 4. oktobra 1994 DANES KRANJČAN stran 13 Prešernova šola je za podreV stran 16 Je bila Mateja prebogata, da bi smela zapustiti moža? Gorenjska ^ Banica * W d.d. Kranj Banka d podluhotn V vojaških čevljih le do praga "stanovanja" - To pravilo velja v vadbenem centru Pokljuka, kjer so vojaki z Bohinjske Bele na enotedenskem gorskem urjenju. Najbri ne bo nič drugače po vselitvi desete generacije vojakov, ki prihaja v Kranj še danes. Več o obisku v gorenjskih vojašnicah na 7. strani! • S. S. - Foto: S. Saje V Italiji naprodaj slovenske hiše Dva koraka od meje • Švica na Balkanu Kranj, 3. oktobra - V italijanski reviji Dove je izšel poimenski seznam hiš in stavb, ki stojijo na Tolminskem in na Bovškem ter v Zgornjesavski dolini, predvsem v Kranjski Gori. Tujci jih lahko kupijo, če pri nas ustanovijo firmo. Kranj, 3. oktobra - Na minuli seji tolminskega izvršnega sveta so vzeli pod drobnogled tudi septembrsko številko specializirane italijanske revijo za prodajo nepremičnin. V Milanu je izšla revija Dove, ki je na več straneh z naslovom "Dva koraka od meje - Švica na Balkanu" objavila tudi oglas za prodajo več objektov, ki so v Sloveniji naprodaj: po besedah tolminskega župana gre za šest tolminskih in 12 objektov, ki so naprodaj v Zgornjesavski dolini -predvsem v Kranjski Gori in njeni okolici. Opisi so zelo podrobni, od skic do možnih rekonstrukcij ter seveda cen. Med več objekti na Tolminskem in Bovškem so torej tudi hiše v Zgornjesavski dolini, ki so naprodaj. Tolminci so na vlado in na državni zbor naslovili pismo, naj se vendarle sprejme zakonodaja, ki bo urejala prodajo naših nepremičnin tujcem. Povprašali smo agencijo za prodajo nepremičnin na Bledu, katere naslov je bil objavljen v reviji Dove (Kam), saj se italijanskim kupcem ponuja tudi več kot deset stavb v Zgornjesavski dolini. Dejali so nam, da so se pri njih oglasili novinarji omenjene revije in povprašali za nepremičnine, ki se prodajajo. Ko so te podatke dobili tako kot vsak, ki se oglasi v agenciji, so stavbe sami fotografirali in jih očitno natančno pregledali. Tolmince je zbodlo pre- dvsem tudi to, da se jim je v reviji Dove zdelo vredno ob veliko hiš, ki so v obmejnem tolminskem in zgornjesavskem območju naprodaj, poudarjeno napisati, da so grajeni v romanskem in germanskem slogu. Kot nam je dejal predstavnik blejske agencije, bi tujci do teh objektov prišli tako, da bi pri nas ustanovili firmo, ki bi jih kupila. Postopek torej ni zapleten in kdor hoče, kupi kar hoče. Slovenska država se namreč pet let ni zmenila in ne trudila, da bi po ustavi, ki prepoveduje prodajo nepremičnin zasebnikom, tujcem, ne pa tudi tujim pravnim osebam - uredila ustrezno zakonodajo. Dobro bi bilo, da bi bile slovenske nepremič- nine tujcem nedostopne vsaj v obmejnih področjih in na območjih, ki so v izrazito nacionalnem interesu. Ni neznano, da po svetu prodajajo tujim državljanom nepremičnine pretežno v nerazvitih območjih. Protest tolminskega izvršnega sveta je bil zato več kot upravičen in lahko bi se mu pridružila tudi jeseniška vlada. Žalostno je, da država pet let ni uredila tega vprašanja in da ga misli zakonsko opredeliti šele zdaj, ko jo v to ni prisilila prodaja slovenskih nepremičnin na tolminskem in v Kranjski Gori, ampak nuja, ker želi biti sprejeta v mednarodne organizacije. • D. Sedej V Hrašah odkrili spomenik Janezu Krstniku Prešernu Mož duha in učenjak Dr. France Bernik: "Narod brez vednosti o sebi je kot drevo brez korenin." Hraše pri Lescah - V krajevni skupnosti Lesce so s prireditvami, ki so trajale od četrtka do nedelje, oživili spomin na rojaka Janeza Krstnika Prešerna, soustanovitelja in dosmrtnega predsednika prve akademije znanosti in umetnosti na Slovenskem, soustanovitelja Seme-niške knjižnice kot prve javne knjižnice na Slovenskem, doktorja teologije in obojnega prava, prvega pesnika v rodbini Prešeren... Ob 290-letnici njegove smrti so mu v nedeljo v Hrašah, kjer seje kot kmečki sin rodil 1656. leta, odkrili spomenik, delo arhitekta Marka Smrekarja. Po pozdravnem nagovoru predsednika krajevne skupnosti Lesce Bernarda Tonejca in predstavnika radovljiške občinske skupščine Antona Globočni-ka je spomenik odkril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik. "Prireditve ob 290-letnici smrti Janeza Krstnika Prešerna imajo širši, več kot krajevni ali regionalni pomen," je ob tem dejal dr. Bernik in poudaril, da Janez K. Prešeren kot gorenjski rojak pripada vsem Slovencem, pripada zgodovini kulture in znanosti na Slovenskem. Spomenik je blagoslovil stiski opat Anton Nadrah. (Poudarke iz govora dr. Bernika objavljamo na 3. strani) • C. Z., slika: G. Šinik Danes dokončno določene nove občine Na Gorenjskem bo 22 novih občin Ljubljana, 3. oktobra - Težko usklajevanje več kot 150 predlogov za spremembo vladnega predloga zakona o ustanovitvi novih občin in določitvi njihovih območij je poslancem državnega zbora vzelo skoraj ves konec tedna. V nedeljo pozno zvečer so sprejeli zakon, ki določa v Sloveniji 148 novih občin, na Gorenjskem pa 22: iz sedanje občine Jesenice naj bi nastali dve - Jesenice in Kranjska Gora; iz sedanje občine Kranj pet novih - Cerklje na Gorenjskem, Kranj, Naklo, Preddvor in Šenčur; sedanja občina Radovljica se bo razdelila na tri - Bled, Bohinjska Praznik na Ambrozu Po vodo nič več v dolino Ambrož pod Krvavcem, 3. oktobra - Dve leti je trajala akcija domačinov in tudi denarna ter strokovna podpora tako občine kot države, da so v soboto na Ambrožu pod Krvavcem dobili vodo. Gradnja vodovoda za kmetije in ljudi na pobočju Krvavca je veljala 32 milijonov tolarjev. Krajani so poleg prispevka sami naredili J.500 delovnih in skoraj 300 traktorskih ur. Na svečani otvoritvi pa so se zahvalili tudi Janezu Gradišarju. Več na 4. strani. • A. Žalar Bistrica in Radovljica, občina Škofja Loka na štiri - Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri; občina Tržič pa ostaja takšna, kot je. Na območju širše Gorenjske velja enako še za občino Kamnik, ki prav tako ostaja v sedanjih mejah, iz občine Domžale bodo nastale občina Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče, iz dela sedanje občine Ljubljana -Šiška pa na Gorenjskem občina Medvode in Vodice. Danes bo o zakon o ustanovitvi občin odločal državni svet, v primeru odložilnega veta pa zvečer ponovno državni zbor. Cilj vseh teh sej je v tem, da se jutri zakon uradno objavi in na tei osnovi razpišejo volitve. • S. Ž. 486/40 že od 127,230,00 SIT ali 7380,00 SIT mesečno ! T>l./F«x: 064/ 22 10 40 1*1 rN ZASTAVLJALNICA Koroška c.41 Kranj, M. .064/211 25S --'-rrrar 22. STROKOVNI SEJEM ZAŠČITA, REŠEVANJE, PREVENTIVA Izvoljen prvi slovenski ombudsman Ivo Bizjak prvi varuh človekovih pravic Ljubljana - V četrtek pozno zvečer so poslanci državnega zbora na izredni seji z 61 glasovi za in le 3 proti izvolili za prvega slovenskega varuha človekovih pravic Iva Bizjaka, ki je takoj po izvolitvi tudi prisegel. Poudaril, da bo spoštoval ustavo in zakone, v priložnostni izjavi po izvolitvi pa, da želi biti varuh človekovih pravic za vse v tej državi. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi te institucije, utirali pot varovanju človekovih pravic - zlasti tako imenovanemu Bavconove-mu svetu, ter opozoril, da bo potrebno nekaj časa za začetek dela. * Š. Ž. KRANJ, Ar.- 8.IO. STRANKARSKE NOVICE Slovenski krščanski demokrati SKD ostajajo v vladi Svet Slovenskih krščanskih demokratov je na težko pričakovani sobotni seji sklenil, da je stranka SKD pripravljena še nadalje sodelovati v sedanji vladni koaliciji pod pogojem, da z LDS sklenejo novo koalicijsko pogodbo. Znano je, da na podobno zahtevo od mandatarja dr. Janeza Drnovška že dvakrat niso prejeli odgovora, v najnovejšem predlogu pa zahtevajo drugačen odnos do procesa denacionalizacije brez spreminjanja zakonodaje, do reševanja po vojni storjenih krivic ter uvedbo pouka o religijah in etiki z domovinsko vzgojo. Zelo pomembna je tudi zahteva, da se sprejme poseben dokument o načinu glasovanja in usklajevanja stališč med LDS in SKD, ki naj bi preprečil, da stranki delujeta neusklajeno in se celo v parlamentu preglasujeta. Rok za spremembo koalicijske pogodbe in podpis sporazuma o glasovanju in usklajevanju je 20. oktober. Dokončnega stališča o tem, ali bodo SKD ponovno sprejeli funkcijo zunanjega ministra, na seji sveta ni bilo, kakor tudi ne razprave o tem, kdo naj bi bil kandidat te stranke za to mesto. O tem naj bi odločal izvršilni odbor stranke v ponedeljek. Na sedemurni seji sveta so razčiščevali tudi notranjestrankarska razmerja, zlasti zaplete ob tako imenovani aferi "Blažičgate", ko je predsednik stranke Lojze Peterle uporabil zapiske pogovora med Janezom Janšo in Viktorjem Blažičem, in ki so jih lašli v računalniku obrambnega ministrstva. Zeleni Slovenije Svetohlinstvo bivših funkcionarjev Nekdanja vodilna člana Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut n dr. Peter Tancig v javnem pismu odgovarjata na obtožbe edanjih vodilnih v stranki Zeleni Slovenije Vaneta iošnika in dr. Huberta Požarnika, ki sta jim pretekli eden očitala finančne malverzacije s proračunskim denar-em, pri čemer ugotavljata, da bi nesmotrno porabo trankarskega denarja lahko očitali le njima. Poslovanje 'elenih Slovenije je po volitvah v letu 1992 pregledal adzorni odbor stranke ter odbor za finance državnega bora, in na to poslovanje nista imela pripomb. Normalno ic, da je stranka k sofinanciranju svojih ekoloških projektov povabila vrsto podjetij, med njimi tudi sporni Petrol, saj sta se, kot poudarjata, združila poslovni interes in ekološka usmerjenost. Dodajata pa tudi, da pomenijo očitki Gošnika in Požarnika veliko sprenevedanje, saj je bil Vane Gošnik fi'nifrir»nar režimskega sindikata, dr. Hubert Požarnik pa dolgoletni partijski tunkcionar. i>junu uuu<» )<~ \>~ mnenju Pluta in Tancinga le prehajanje iz levega v desni ekstremizem. Demokratični forum Slovenije Civilna varuhinja človekovih pravic Demokratični forum Slovenije v posebni izjavi za javnost, kot nedobičkonosna in nestrankarska organizacija, ki se zavzema za uresničitev demokratičnih načel v Sloveniji, obvešča, da so se odločili za postavitev civilne varuhinje človekovih pravic. To mesto naj bi zasedla Irena Virant, diplomirana pravnica in socialna delavka z visoko izobrazbo. Podporo državljanom pri uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin nasproti oblasti naj bi uresničevala zlasti z obveščanjem javnosti o storjenih kršitvah. Pri tem poudarjajo, da je izvolitev Iva Bizjaka v nasprotju s slovensko ustavo, saj je bil notranji minister, ki se ni potrudil za to, da bi ministrstvo pod njegovim vodstvo spremenilo odnos do občanov (da bi se reševale pritožbe in prizadeti- dobili odgovore), in je ševedno podpredsednik SKD, ki je v imenu te stranke kandidiral celo na volitvah za predsednika države. Ni tudi pričakovati, da bi ukrepal proti delavcem, ki jih je nekdaj vodil, kot strankarski človek pa tudi ne bo ukrepal proti drugim v vladajoči koaliciji. Ugotavljajo tudi, da je bil sam postopek predlaganja in izbire kandidata za varuha človekovih pravic nezakonit. Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ Se danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-III, če je v časopisu objavljena Vaša hišna Številka. Nagradna igra, ki druiini s tokratno srečno hišno Številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je molno, da je hišna številka npr. na večdrutinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz-naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, C..), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Po trdem delu Čez konec tedna je državni zbor le sprejel ustanovitev občin Slovenija bo dobila nove občine Kljub mnogim predlogom za ustanovitev dodatnih novih občin, je na koncu prevladalo mnenje proti pretirani drobitvi. Poslanci "ukinili" devet predlaganih občin. Danes o novih občinah še državni svet. Ljubljana, 3. oktobra - Kako različni pogledi in zlasti interesi so bih ob ustanavljanju novih občin, najbolje pove podatek, da je bilo na vladni predlog zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij vloženih nad 150 amandmajev. Pri tem Gorenjci nismo zaostajali: o oblikovanju novih občin na Gorenjskem je bilo vloženih 15 amandmajev, v končno sprejetem zakonu pa je bila opuščena predlagana občina Tuhinjska dolina. Na Gorenjskem bomo torej imeli 22 občin. Tretja obravnava in sprejem zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij je poslance zaposlil praktično čez celotni konec tedna, saj so z delom na tem zakonu pričeli v petek dopoldne, delali pozno v sobotno jutro in se sestali še v nedeljo popoldne. Začetek razprave je bil v znamenju amandmaja Združene liste socialnih demokratov, ki so se ie.vsaj kar zadeva politiko, pokazalo, da je bilo za kompromis še potrebno marsikaj. Tudi komisija državnega zbora za lokalno samoupravo je nad množico amandmajev obupala in ocenila, da naj se usklade v samem državnem zboru. Število amandmajev - bilo jih je preko 150 - je resno ogrožalo pravi pregled nad dogajanjem, razdelili pa bi Končno nov kazenski zakonik Četrkovo zasedanje državnega zbora je prineslo kar nekaj pomembnih odločitev: za prvega slovenskega varuha Človekovih pravic je bil izvoljen Ivo Bizjak, slovenski parlament je ratificiral včlanitev Slovenije v Splošni sporazum o trgovini in carinah, znan po kratici GATTT, sprejet pa je bil tudi "paket" treh zakonov s področja pravosodja: Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku in Zakon o javnem tožilstvu. Najobsežnejši od teh treh zakonov, ki naj bi začeli veljati z novim letom, je novi kazenski zakonik, s katerim se končno ločujemo od sistema kazenske zakonodaje nekdanje Jugoslavije, v tretji obravnavi pa je bilo v državnem zboru o njem tudi največ razprav. Poleg odločitve, da povojni poboji ne zastarajo (po maju 1945), so se poslanci precej ukvarjali s tem, kdo vse se šteje kot najvišji funkcionar države, ki je v zakoniku posebej zaščiten (za atentat zagrožena najvtSja kazen), poscunu lu^fiuvu f/u /c tekla tudi o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost. V zakonu o kazenskem postopku je najpomembnejše načelo enakopravnega nastopanja tožilstva in obrambe, pri zakonu o javnih tožilcih pa so se stališča poslancev zelo razšla ob vprašanju ali lahko toŽilsko funkcijo opravljajo tudi tisti, ki so sodelovali v procesih v preteklosti s katerimi so bile kršene človekove pravice. Tak člen je bil v zakonu o sodnikih sprejet in preverjen na ustavnem sodišču, medtem ko so se poslanci pri zakonu o državnem tožilstvu odločili za njegovo črtanje. Eonudili v bistvu drugačen oncept oblikovanja novih občin (skupaj 70 novih občin), vendar se je kmalu pokazalo, da bo osnova za končno odločanje le vladni predlog z načrtovanimi 157 novimi občinami. Mnenje novega ministra brez resorja Boštjana Kovačiča, da je ponujeni predlog kompromis med stroko, politiko in voljo ljudi, se v nadaljnih dogajanjih ni prav dobro potrdil, saj jih lahko v tri vrste: predlogi za ustanovitev dodatnih novih občin; predlogi za spremembe območij predlaganih občin ter predlogi za spremembo statusa navadne občine v mestno; predlogi za ukinjanje predlaganih občin. Precejšnja nepreglednost je celo povzročila, da so se sprejemale nasprotujoče si odločitve, pri čemer lahko omenimo prav primer s predlogom za novo občino na Pred tednom dni smo predstavili vladni predlog za oblikovanje novih občin na katerega so bili, kar zadeva občine na Gorenjskem, vloženi naslednji amandmaji: na Gorenjskem naj bi bilo 9 občin - Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Domžale, Kamnik, Medvode, Mengeš (predlog ZLSD); ustanovi naj se občina Jezersko (Ignac Polajnar - SKD, Brane Krzen - SDSS); ustanovi naj se občina Rateče (Jana Primožič - SKD, Štefan Matuš - SLS); ustanovi naj se občina Šentvid nad Ljubljano (Marjan Stanič • SND); preoblikuje naj se občino Gorenja vas • Poljane in občino Škofja Loka tako, da se nekatera naselja v spodnji Poljanski dolini prenesejo v občino Škofja Loka (Zoran Thaler - LDS, Ivan Oman - SKD); iz predlagane občine Idrija se izvzarnejo nekatera naselja in uvrstijo v občino Žiri (Zoran Thaler • LDS, skupina poslancev LDS); spremeni naj se območja občin Železniki in škofjaLoka tako, da se bodo naselja v spodnjem delu Selške doline vključila v občino Škofja Loka (Zoran Thaler - LDS); občina Škofja Loka naj se uvrsti med mestne občine (Zoran Thaler - LDS); občina Jesenice naj se uvrsti med mestne občine (Štefan Matuš - SLS, skupina poslancev SLS in SDSS); občina Kamnik se uvrsti med mestne občine (poslanska skupina DS); predlagana občina Jezersko se prenese v občino Preddvor (skupina poslancev LDS); predlagana občina Tuhinjska dolina se vključi v občino Kamnik (Maks Lavrinc - LDS). Mega amandma Združene liste Lahko bi rekli, da je amandma Združene liste socialnih demokratov na kar 132 straneh pomenil določeno presenečenje, saj je pomenil v bistvu drugačen model oblikovanja občin, kot ga je ponudila vlada. Pri tem so izhajali dokaj dosledno iz sedanjih občin, tem pa dodali tiste, ki so bile izglasovane na referendumu in hkrati izponjujejo pogoje, ki jih zahteva za ustanovitev nove občine popravljeni zakon o lokalni samoupravi. V amandmaju so podrobno našteli naselja, ki naj bi spadala v 60 navadnih občin in 10 mestnih, nadaljne ustanavljanje novih občin pa naj bi bilo prepuščeno ljudem (z glasovanjem na referendumu), saj so prepričani, da oblikovanje občin ni enkratno dejanje, pač pa proces. Tako možnost odpira tudi zakon o lokalni samoupravi, pri čemer bi se morali sprijazniti s tem, da bi oblikovanje občin zahtevalo določeno prehodno obdobje. Miran Potrč je bil v obrazložitvi amandmaja pred poslanci (za vladno stranko) nenavadno oster: dejal je, da je vlada s svojim predlogom za oblikovanje občin ohola, in da se bo ZLSD v izbiri med lojalnostjo vladi in voljo ljudi odločala za slednje, še ostrejši je bil v odzivu poslanec SDSS, ki je amandma ZLSD označil za "mega amandma", ki pa pomeni "mega zmedo in mega prevaro". Dodajmo še, da je v nedeljo zvečer, ko je bil zakon sprejet, dr. CirU Ribičič, predsednik komisije državnega zbora za lokalno samoupravo podal svoj odstop. Gorenjskem: najprej je bil predlog za Občino Jezersko sprejet, nato pa je bila s sprejemom drugega amandmaja ta občina ponovno ukinjena. V končnem seštevku se je pokazalo, da so prevladali amandamji, ki so zahtevali ukinjanje malih in dodatno predlaganih občin, zato je v sprejetem zakonu oblikovanih 148 občin, torej 9 manj, kot jih je predlagala vlada. Na Gorenjskem bomo po sprejetem zakonu, za katerega je glasovalo 56 poslancev, 15 pa jih je bilo proti imeli 22 občin: Bled, Bohinjska Bistrica, Cerklje na Gorenjskem, Domžale, Gorenja vas - Pol- tane, Jesenice, Kamnik, Lranj, Kranjska Gora, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Vodice, Železniki in Žiri. Glede na sedanje občine torej ostajata enaki občini Tržič in Kamnik, ostale pa se dele. Čistopis zakona, iz katerega bodo točno razvidna tudi naselja V posameznih občinah, bo pri" fravljen šele danes, ko se ob 8. uri sestaja državni svet. Če se bo državni svot odloČil ob tem zakonu za odložilni veto, se bo zvečer ponovno sestal še državni zbor, ki mora potrditi sprejem zakona z večino glasov vseh poslancev (torej 46 glasovi), jutri pa mora biti objavljen v Uradnem listu. Jutri (v torek) J.e namreč zadnji rok za razp>s lokalnih volitev v mesecu decembru. Zdi se, da so jij11 vrata z ustanovitvijo Qt**j dokončno odprta. • Š. Žarg» Vojaška vaja v Završnici Ljubljana, 4. oktobra - Ministrstvo za obrambo Republik" Slovenije obvešča javnost, da bo po letnem načrtu dela Teritorialne obrambe Slovenije potekala v četrtek in petek,e-in 7. oktobra 1994, predstavitvena vaja slovenske vojs*e Završnica '94. Zaradi prihoda enot na vadbišče je bil povečan promet vojaških vozil od Ljubljane do Žirovnice že včeraj, * oktobra 1994, enako pa se bo zgodilo ob odhodu enot p° končani vaji, 8. oktobra 1994, med 9. in 11. uro v nasprotuj smeri. Krajše zastoje v prometu v križišču pri odcepu z Žirovnico pričakujejo tudi oba dneva vaje med 9. in 9.30 te 15. in 15.30 uro zaradi prevoza obiskovalcev vaje s posebnim avtobusi. • S. S. Jesenice danes - Jesenice jutri Združena lista socialnih demokratov Jesenice vabi na javno tribuno na temo Jesenice danes - Jesenice Jutr>[ ki bo v sredo ob 18. uri v sejni dvorani občinske skupščine. Pri skupnem iskanju iz težkih razmer na Jesenicah bodo sodelovali Vitomir Pretnar, podpredsednik jeseniškega izvršnega sveta, Božo Pogačah vodja centra za socialno delo, Fgidij Bičck, vodja zaposlovanja v območni enoti Kranj in Jože Berg«nl» upravnik izpostave ZIM/ Jesenice. KUHINJE IZ UVOZA Pokličite KOCKI Trgovini ■ pohlitvom, Sp. Bttnlca 81 POSEBNA PONUDBA. 0RT0PEDSK JOGI . ,k. ivf.rk0 ka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor In glavni , ( |,,in^ / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kolnjck, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volcjak, C veto J\n|i»n» £avrl Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: (iorazd Sinik / Priprava za tlak: Mcdia An, Kranj / ilsk: Podjetje Dl I <) I ("'K, Tisk časopisov m revij, M u,e: * f i so Uredniška VjLj/\& Valjavec, I ktannviteli in i/rvi primer, ko so delavci astninili na podlagi terjatev iz premalo izplačanih plač. Primer pa tudi dokazuje, da so tudi pogajanja s Koržeto-vim skladom lahko uspešna in v prid delavcem. D. Z. Žlebir V Planiki so se pogodili Kranj, 4. oktobra - V kranjski Planiki, kjer je pred kakim mesecem dni zaradi kratkega stika med sindikatom in vodstvom že kazalo na štrajk, so se duhovi zdaj pomirili. Delavski svet je sprejel zahteve sindikata, slednji pa se stavki odpoveduje. To sicer ni več najbolj sveža novica, saj se je delavski svet sestal že pred dobrim tednom dni. Toda v našem časopisu smo Planikini zgodbi namenili kar veliko pozornosti, zato je prav, da zabeležimo tudi epilog. Kot je znano, je sindikat v imenu delavcev terjal, da se plače do konca leta uskladijo s kolektivno pogodbo, da se uredi sistemizacija nekaj deset delovnih mest in da jim končno izplačajo tudi del regresa, ki ga čakajo od julija. Prvima dvema zahtevama ie delavski svet ugodil, na regres pa bodo morali delavci še počakati. Namesto septembra jim ga bodo namreč izplačali v dveh obrokih novembra in decembra. Potem ko so se uspeli dogovoriti, se je hišni sindikat stavki odpovedal. Od vodstva pa delavci v prihodnje pričakujejo več informacij o tem, kako gospodari podjetje in kako kaže njihovim plačam. Malce boljšega informiranja in medsebojne komunikacije jim privoščimo tudi mi, da se v prihodnje ne bodo prek Časopisa sporazumevali o tem in onem in drug drugega ter javni medij krivili za napačne informacije. • D.Ž. 30. srečanje planincev treh dežel Gore ne poznajo meja Vršič, 3. oktobra - Tema letošnjega tradicionalnega srečanja planincev treh dežel je bila množičnost v gorah. Nekatere postojanke so zelo obiskane, druge samevajo. Z vzhodnoevropskimi planinci prihaja v Alpe in Dolomite druga kultura. dvema letoma dosegel 35 tisoč obiskovalcev. Na dobrem kilometru obale Krnskega jezera lahko naštejemo tudi do 500 obiskovalcev ali kopalcev v eneme samem dnevu. Na prelazu Vršič je dnevno tudi do tisoč avtomobilov. V dolino Vrata se dnevno odpravio tudi preko 600 obiskovalcev. Obenem pa je delež pešcev zanemarljivo majhen - manj kot deset odstotkov. Tako kot sosednje planinske zveze si tudi naša prizadeva, da bi vzgoja morala pripeljati do spremenjenega odnosa do gora in gorništva. Prizadevati si je treba za znižanje standarda ponudbe in kočam v visko-gorju vrniti značaj zavetišč. Poletna gneča v Triglavskem narodnem parku Vse oblike nadzora so neučinkovite Nedovoljena parkiranja, kopalci v visokogorskih jezerih, neupravičeni preleti s helikopterji, spusti po soteskah, nabiranje gob tudi v osrednjem delu parka... Bled - čeprav naj bi bil Triglavski narodni park vzorec ali jen.m. f^SL^ zgled za obnašanje v slovenskem prostoru, poročilo o letošnji (predvsem v Bohinju) > pro- J^JJgg^f •Jg^ poletni sezoni kaže, da se pritisk na park se povečuje in da metnim neredom ^stoj in pravih strokovne DOOiagC ■ zakon o TNP in druge predpise največkrat kršijo obiskovalci, nedovoljenim P"kiranjcm udajo ^ o ^ ki jih je vsako l«to v£ zS kako velike množice ljudi gre, vozil na Vršiču, v Bohinju ^sldše asr - x -* — ct^Mg: ES3B 3 nenapovedanimi in neupravi- Cez poletje taKsnin inwuu Čeprav so v uvodu Tri- varstveni ukrepi in predlog, (enimi preleti helikopter, voienj m tatojetto, medKm glavsti narodn, park 15-elans- vladi pred poletno sezono jev.. Kopanje v; visokogo skh ko j* **** ^iKESo G naravovarstveno nadzorno naleteli na gfuha uScsa in da jezerih s,cer n. prepovedano £««°v'" gfto M poletno sezono s« bile ob zastareli zakonoda- ™j™{„^?^ ^LK^diCve oblike "Krepili še z osmimi sezonski nadzorniki, jim ob to-"kšnih množicah obiskovalcev parka tudi ob dobrem sodelovanju s policijo in komunalnimi redarji ni uspelo preprečiti vsega naravi škodl-JilV.Cga ravnar»ja in obnašanja, izkazalo se je, da so njihovi vcnuai najin. jMiij-v. ji, premajhnih pooblastilih onesnaževanju voda. Uredba dstavljajo tudi'nove oblike nadzornikov, počasnemu o zavarovanju samoniklih športne rekreacije: kolesar- delu inšpekcijskih služb in gliv, ki prepoveduje nabir- jenje po planinskih poteh, neučinkoviti kaznovalni poli- anje gob v osrednjem delu plavanje skozi soteske, jadral- parka, v robnem pa ga orne- no padalstvo...V zavodu TNP juje, je v praksi povsem jih še posebej moti, da v neučinkovita. Čeprav so za- Bohinju dopuščajo plavanje vod TNP, republiški zavod za in spuste tudi po kanjonu varstvo naravne in kulturne Mostnice. • C.Z. tiki vse oblike nadzora neuspešne. V parku se še naprej ubadajo z nedovoljenimi in izsil- Dr> France Bernik: Predolgo smo tavali v temi Uruše pri Lescah - Dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je v nedeljo v Hrašah pri Lescah odkril spomenik Janezu Krstniku Prešernu, osebi, ki Je, kot je dejal, postala osebnost in ki naj bo njegovim r<*jakom in vsem Slovencem v čast in ponos. Ob tem je dr. Bernik med drugim dejal: * Mol duha, učenjak v * Prešernovo javno delovanje pravem pomenu, doktor bogo- pade v konec 17. in na Začetek MOV/a in doktor prava, diplo IH. stoletja, v čas baroka m mat in pesnik ji bil. kol je splošno — znano, soustanovitelj Academiae Operosorum v Ljubljani in njen prvi predsednik, Njegovo ime povezujemo * Z Dizmovo bratovščino, z poznega baroka, ki je na Slovenskem zapustil bogate sadove predvsem v cerkveni arhitekturi, v kiparstvu in slikarstvu, nekoliko manj v knjilevnosti in glasbi. Velik ; < i'izmovo bratovščino, z knjilevnosti m glasbi. Velik arulbo izobraženih mol ple- razvoj so v tem času dolivele nenitega rodu in ljubiteljev Jmmanistične in naravoslovne, "štetnosti v Idriji, z ustanovit- zjasti domoznanske vede, pm* v,l<> prve javne oz. semeniške vo in medicina, kar je ustvarilo Knjtlnict •.....1 < i i.juoijuni icr z ugodne pogoje ;.u piv o u/\uur- 'Utanovltvijo društva glasbe- tmjo znanosti in umetnosti na 'J'1 umetnikov in ljubiteljev Slovenskem. Prav razcvet zna- linisbfi z Akademijo filharmo- no\ti in umetnosti v 17. in v začetku 18. stoletja pri nas je Zgodovinopisje dolgo časa podcenjevalo in šele danes se brez ideoloških in drugih zavor lotevamo proučevanja tega dela zgodovine. * Ena redkih pozitivnih značilnosti našega Časa je težnja, da Slovenci obudimo lastno duhovno preteklost, da odkri jemo naše duhovne temelje v zgodovini, ki nas od Brilinskih spomenikov naprej povezujejo Z Evropo in na katerih sloni naša kulturna in nacionalna identiteta. Identitete namreč ni mogoče doseči brez kar najpo polnejše vednosti o /neteklosti. Narod brez vednosti o sebi je kol drevo brez korenin. Bojim se, da smo bdi Slovenci predolgo tudi po krivdi nas samih - blizu takega stanja, da smo predolgo tavali v temi. Veliki molje naše zgodovine pa nas nenehno opozarjajo na lastno bogato duhovno tradici jo ter na njen pomen za sedanji in prihodnji čas. • C.Z. Zasedanje radovljiške skupščine 0 deponiji, plinifikaciji... Radovljica - Zbori občinsko skupščine se bodo jutri najprej sestali na skupnem zasedanju, Rotlej pa ftc na ločenih sejah, la skupnem zasedanju bodo med drugim obravnavali postopek prostorskega preverjanja za lokacijo novega odlagališča komunalnih odpadkov, stališča občinske skupSčinc do sprememb prostorskih sestavin dolgoročnega dru-žbenega plana Republike Slovenije, postopek sprejetja lokacijskega načrta za plinifikacijo Radovljice, LetC in Begunj in informacijo o začetku obnove kulturne dvorane Aniona Tomaža Linharta v Radovljici. Na ločenih sejah bodo obravnavali odloke 0 javnih gospodarskih službah v občini Radovljica, o preoblikovanju javnega podjetja Komunala Radovljica, o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju vasi lirasc in Begunje, o zazidalnem načrtu Poddo-brava v Begunjah, o pomožnih objektih ... CZ. Minulo soboto in nedeljo je bilo na Vršiču tradicionalno, 30. srečanje planinskih organizacij Koroške, Furla-nije - Julijske krajine in Slovenije. Srečanje, ki se ga je udeležilo 65 delegatov in ki poteka vsako leto v drugi državi, je organizirala Planinska zveza Slovenije. Na srečanju so predstavili novi vodnik Pot prijateljstva, ki vsebuje 60 vrhov, udeleženci pa so se v nedeljo podali na skupno turo. Tema letošnjega srečanja je bila Množičnost v gorah: da ali ne. V Sloveniji je 90 tisoč organiziranih gornikov ali dobre 4 odstotke vsega prebivalstva. Tistih, ki niso člani društev, vendar kljub temu občasno zahajajo v gore, pa je nekajkrat več. Pred leti je bil obisk Julijskih Alp, naše največje gorske skupine, ocenjen na dva milijona letno. Po raziskavi slovenskega javnega mnenja, ki so jo opravili pred leti, zahaja v gore 20 odstotkov odraslih Slovencev. Predvsem poleti, ko obiskujejo najbolj znane planinske točke, zato si Planinska zveza Slovenije prizadeva, da bi vabila ljubitelje gora tudi na manj popularne, a prav tako lepe vrhove. Koče so preveč obremenjene, prav tako Krnsko jezero, Vršič, Mangartsko sedlo. Še največ podatkov ima Triglavski narodni park, ki obsega velik del našega gorskega sveta. Analiza obiska v dolini Triglavskih jezer, skozi katera poteka pot na Triglav, jc pokazala, da se jc obisk v zadnjih tridesetih letih povečal do štirikrat in je pred Ko bo v kočah ponovno več skomnosti, se bodo do njih odpravili le tisti gorniki, ki na tako skromnost pristajajo in se v korist narave zavestno odpovedujejo udobju in razkošju. Podobno velja tudi za dostop oziroma dovoz do gora. Med drugim je delegacija italijanskega Planinskega društva omenili tudi problem množic planincev iz srednjeevropskih držav, ki jih srečujemo na naših gorskih poteh. Problem jezika, problem spoštovanja skupne javne lastnine, problem spoštovanja okolja. Tko v Dolomitih kot v Julijcih je opaziti odpor do vzhodnoevropskih jezikov. Mnogi planinci so na hitro alislabo opremljeni, mnoge napisne table slabo upoštevane. Razmisliti bo treba o informacijski kampanji v državah, od koder prihajajo ti turisti. D. Sedej V nov bazen konec meseca Kranj, 3. oktobra - Po (zadnjih) letošnnjih napovedih naj bi kranjski bazen do prve, tako imenovane kopalne faze. vendarle odprli v začetku meseca oktobra. Zaradi tehničnih zapletov pa bodo pregled opravili predvidoma 19. oktobra, po tem datumu na ga bodo že lahko začeli uporabljati za treninge in rekreacijo. Če se bo gradnja nadaljevala po načrtih, pa bo slavnostna otvoritev pokritega olimpijskega bazena ravno tri leta kasneje, kot je bilo sprva predvideno. To naj bi se zgodilo v začetku decembra letošnjega leta. • V.S. Pred svojim pragom Brskanje po tujih smeteh in dvoriščih je postalo tako skrajno ugledna in čislana moda, da postaja že malo da ne kar navada, saj se nam dan kar slabo začne, če že zjutraj ne zvemo kaj nenavadno pikantnega, ki diši po umazaniji. Tam v krajevnih skupnostih, kjer jim ob nenehnem pomanjkanju denarja in nedorečenosti na področju lokalne samouprave še vedno ni vseeno, kaj se jim dogaja in kako bodo uresničili to ali ono skupno nalogo, ki so jo zapisali v program, se marsikje "otepajo" tudi z zbadljivkami in predvsem posplošenimi kritikami na račun takšnega ali drugačnega nereda... Kritika leti na vodstvo in predsednika KS, če na primer ozvočenje na zboru, ki ga je sklical sam župan, ne deluje najbolje. Vodstvo in predsednik so krivi, Če travnati robovi lokalnih poti niso pokošeni, če ima sosed neurejeno dvorišče, da ne govorimo nasploh o prometu, ko mladi z mopedi in kolesi divjajo po ulicah... Prav gotovo je za marsikaj v krajevni skupnosti tudi na področju vzdrževanja oziroma reda odgovorno vodstvo krajevne skupnosti. Vendar pa ob tem praviloma ne pomislimo, da bi bi pri marsikateri "senzacionalni" zadevi v kraju ali na sosedovem dvorišču lahko največ naredili že sami, če bi na primer poskrbeli, da nam živa meja ne bi zrasla čez plot, če bi odstranili kamenje, s katerim smo mogočno označili mejo med cesto in zemljiščem, če bi... najprej pometli pred svojim pragom. A. Žalar Spominska svečanost v Gozdu r>MA i niftnhra - Ob 50-letnici požiga vasi Gozd in skupnem krajevnem praznovanju so krajevne sKupnosu icrtzc, Pristava, Senično in Sebcnje, krajevna organizacija ZB NOV Križe, občinski odbor ZZB Tržič in skupnost borcev Kokrškega odreda pripravili v nedeljo pri planinskem domu PD Križe v Gozdu spominsko srečanje. O delu v krajevnih skupnostih je govoril predsednik KS Sebcnje Jože Tomažič, slavnostni govornik pa je bil Janko Prezelj - Stane. V kulturnem programu so nastopili godba, harmonikarji, učenci osnovne šole, citrar Marjan Beton in komorni pevski zbor Peko. Spominske svečanosti so se udeležili številni borci in mladina, podelili pa so tudi priznanja Kokrškega odreda Mihu Repincu, Petru Zaplotniku, Ljubu Teranu in Pavlu Kleindin-stu. Ob prazniku pod Kriško goro je bilo tudi več športnih prireditev, gasilci GD Križe pa so proslavili 70-letnico. A.Z. Praznik na krvavškem pobočju KRATKE GORENJSKE Zbiranje certifikatov Radovljica - Društvo upokojencev Radovljica bo do 1. novembra zbiralo certifikate za družbo za upravljanje investicijskih skladov in družb Krona - Senior. Certifikat lahko oddajo člani vsak torek od 15. do 18. in ob četrtkih od 9. do 12. ure na sedežu društva v Radovljici, Ljubljanska cesta 4. Če kdo ne more priti v društvo, lahko pokličejo pooblaščenca, da pride na dom. • (jr) Razstava na Javorniku Jesenice - DPD Svoboda France Mencinger Javornik -Koroška Bela je povabilo starosto radovljiških fotoamaterjev Edija Gnilšaka, da se s slikami predstavi v razstavnem prostoru Viktorja Gregorača na Javorniku. Svečana otvoritev razstave bo v petek, 7. oktobra, ob 18. uri. Avtor se bo predstavil s 26 barvnimi fotografijami krajine in stare arhitekture. • (jr) Likovne razstave Radovljica - V teh dneh je kar nekaj razstav amaterskih slikarjev iz radovljiške občine. V poslovnih prostorih Gorenjske banke v Radovljici razstavlja olja in akvarele amaterski slikar Janez Lipičnik iz Ribnega. Jože Horvat iz Radovljice razstavlja oljne in grafične upodobitve v poslovni stavbi podjetja Elan. Draga Soklič z Bleda pa se skupaj z Radovljičanom Adijem Finkom, kandidatom za mojstra fotografije, predstavlja v Razstavnem salonu Dolika na Jesenicah. • (Jr) Jubilejni koncert Radovljica - Deset let mineva v teh dneh, ko so pn Društvu upokojencev Radovljica ustanovili ženski pevski zbor Lipa z okrog 30 pevkami takrat pod vodstvom Eda Ošabnika. Zdaj v zboru sodeluje 25 pevk iz Radovljice in okolice. Zbor ima vsako leto okrog 15 nastopov. Ob desetletnici pa bo zbor pod vodstvom Alenke špenk nastopil na jubilejnem koncertu v soboto, 22. oktobra, ob 19.30 v avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. Na jubilejnem koncertu bo sodeloval tudi moški zbor Svoboda iz Podnarta pod vodstvom Egija Gašperšiča. Na svečanosti pa bod razvili tudi nov prapor Društva upokojencev Radovljica. • (jr) Mesec požarne varnosti Kranj - Oktobra imajo gorenjski gasilci že tradicionalne prevetivne in druge akcije v okviru protipožarnega meseca. Požari so vsako leto vzrok za ogromnomaterialno in gospo darsko škodo, zato gasilci v tem mesecu skušajo opozarjati, da se kaže pred njimi obvarovati z različnimi preventvinimi ukrepi. Gasilska zveza Slovenije bo letos izdala posebna opozorila prebivalcem za varstvo pred požari. • (ip) Nič več po vodo v dolino Z otvoritvijo vodovoda na Ambrožu pod Krvavcem je pretežno rešena oskrba na vzhodnem delu sedanje kranjske občine. 200 kilometrov dotrajanega omrežja v občini pa čaka na obnovo. Ambrož pod Krvavcem, 3. oktobra - "Pred štirimi leti, ko zime niso bile več tako bogate s snegom, so se v našem kraju začele težave z vodo.Vozili so nam jo iz doline gasilci in civilna zaščita. Januarja 1992 pa smo krajani Ambroža prvič potrkali na občinska in vrata Vodovoda v Kranju," je v soboto, ko je delovno akcijo, v kateri so opravili domačini 3.500 delovnih in skoraj 300 traktorskih ur ter zbrali dobre 3 milijone tolarjev, ocenil kot uspešno, izgradnjo vodovoda pa kot praznik, rekel predsednik vodovodnega odbora Une Grilc. Krajani so prevzeli takrat gradnjo 2.600 metrov dolgega cevovoda, JP Komunala -DE vodovod Kranj pa izgradnjo zahtevnih naprav. "Vodovodni sistem vključuje vrtino in dve drenažni zajetji, črpališče, rezervoarje za 80, 50 in 40 kubičnih metrov in brezžični prenos podatkov v Kranj. Celotni vodovod je veljal 32 milijonov tolarjev, vodovodni odbor je zagotovil denar za cevovod, JP Komunala pa za ostale objekte, sicer pa sta izgradnjo poleg občine podprla tudi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter Zavarovalnica Triglav," je med govorniki na svečani otvoritvi poudaril vodja DE Vodovod Kranj Andrej Šter. Z izgradnjo vodovoda se je Slavnostni govornik Peter Orehar. "Tu, pod Krvavcem, je zemlja skopa. Vanjo zato poleg kmetijstva spadajo tudi dopolnilne dejavnosti, kot je na primer turizem. Voda je pogoj za to, vam pa Želim, da tukaj vztrajate." Predsednik občinske skupščine Vitomir Gros: "Upam, da je to začetek novega razvoja. Želim vam, da bi tudi cesto zgradili. Sicer pa sami urejajte kraj in ne pustite, da bi ga urejali škrici iz Ljubljane." S posebnim priznanjem so se ob otvoritvi zahvalili za pomoč in prizadevanje tudi Janezu Gradišarju, svetovalcu IS za krajevne skupnosti. na celotnem območju izboljšala tudi požarna varnost, vodovod pa je projektiran tako, da omogoča tudi kasnejšo razširitev. Sicer pa sedanjo občino Kranj čaka v prihodnjih desetih letih obnova 200 kilometrov dolgega dotrajanega vodovodnega omrežja. • A. Žalar Mihaelov sejem v Mengšu Zadovoljni sejmarji in obiskovalci V Mengšu je bil v soboto in nedeljo res sejem, da se reče. Nekaj tisoč obiskovalcev je imelo kaj videti, prodajalci pa tudi niso bili praznih rok. Mengeš, 3. oktobra - "Skoraj tako je, kot smo načrtovali. Mislim, da je zasnova prireditve, ki smo si jo zastavili, kar prava. Nekatere stvari bo treba še izpopolniti in dodelalti predvsem organizacijsko. Kar pa zadeva obisk smo vsi skupaj ne le več kot zadovoljni, lahko bi rekel: celo presenečeni," je v nedeljo pozno popoldne pokomentiral letošnji drugi Mihaelov »■J»— P—Jn»dna< »aiu.ru in mengeški župan Janez Per. No, nekaj samohvale ne bo krnilo ugleda, če ugotovimo, da je k uspešnosti prireditve svoje prispeval tudi Gorenjski glas kot sopokrovitelj, saj obiskovalcev z zgornjega dela Gorenjske res ni bilo malo. Sicer pa tokrat na sejmu resnično nikomur ni bilo dolgčas. Prav vsi so prišli na svoj račun; najmlajši v sobotnem dopoldanskem živ žavu, ljubitelji dobre glasbe, ki so jo predstavili najboljši izvajalci na inštrumentih mengeških mojstrov pa po-popldne, ko so se predstavile tudi domača in foklorna sku pina iz Beltincev. še bolj bogat pa je bil nedeljski program. Po maši in promenadnem koncertu domačih in drugih godbenikov je bil sprevod kmečke vprege prava poslastica za obiskovalce, saj so prikazali več nekdanjih kmečkih opravil. Trg pred cerkvijo pa je bil potem pozno popoldne in v noč napolnjen do zadnjega kotička, ko je za res pravi festival narodnozabavne glasbe, veselo razpoloženje in prazničen zaključek letošnjega drugega Mihaelovega sejma v Mengšu poskrbelo okrog petnajst ansamblov. Številnim obiskovalcem Mengša minuli vikend na sejmu res ni bilo dolgčas. Z obrazov in nasmehov sejmar-jev, ki jim o izkupičku ze po navadi beseda ne gre z jezika, pa bi lahko sodili, da so bili tokrat tudi več kot zadovoljni. Pohvala gre vsekakor prirediteljem; od KS, godbi. Turističnemu cem, zahvala pa, kot je re» v šali nekdo od pripravljsJfle' ga odbora, tudi sv. Mib«c. ' ki ic kot "vojskovodja" p*1 editeljem zagotovil tudi lep vreme. Uspel sejem i" 'c£ zaključek sta zato najlep* spodbuda za prihodnje le*0' A. Z** Zakonca Medja iz Ljubljane Poleti oskrbnika, potem spet upokojenca Stanko, Bohinjec po rodu, je oskrbništvo spoznaval že v otroštvu. bra 8960 ljudi, vendar je to 1« okrog 75 odstotkov vsU obiskovalcev. ScptembrsK slabo vreme je nekoliko pO* varilo poprej dober pW»*j pop Vseeno se je letos le tri bilo Velo polje, 4. oktobra - Ko smo se pred nedavnim ustavili v Vodnikovem domu na Velem polju, sta oskrbnika štela zadnje dneve letošnje sezone. Po približno 9000 vpisanih gostih je Stanko Medja ocenil, da je bil letošnji obisk kar dober. Njegova žena Milena pa je ugotovila, da jc za peko kruha porabila celih 250 kilogramov moke. Konec prejšnjega tedna sta za letos zaprla vrata planinske koče in se izpod Triglavu vrnila v Ljubljano. Po upokojitvi je Stanko Medja leta 1990 prevzel dolžnost oskrbnika v Vodnikovem domu na Velem polju. To postojanko na nadmorski višini 1805 metrov namreč upravlja Planinsko društvo Bohinj - Srednja vas. Od tam pa je Stanko doma. In ni odločalo samo to, ampak so ga v gore vlekli tudi spomini na otroška leta, ko je s starši vrsto let odhajal na oskrbovanje postojank. "Selil sem se od Ratitovca, Spodnje in Kadilnikove koče na Golici do Staniče ve, Aleksandrove (sedaj Planika) in koče na Kredarici. Na planini na Kraju pod Bogatinom sem imel teti, zato sem vso mla dost preživel v hribih. Najbolj mi je ostal v spominu dogo- so spomini na naporno in nevarno oskrbovanje koč s konji, pri čemer sem bil pogosto zraven. Seveda je bilo takrat v postojankah marsikaj drugače. Pred dru go svetovno vojno seje v koči vpisalo na leto med 800 in 900 večere primerilo, da je potrebno ob 58 ležiščih praviti le dodatna ležišča jedilnici in na hodniku. V na> postojanki se namreč veČin planincev le ustavi na pot« " Triglav ali v dolino. VieJJ. za tak ob.sk koča ni dovoj funkcionalna; planincem pušk- prav zunanje sani [je, osebju pa bolj uporaoj točilnica in kuhinja,' J* slabija o preteklosti in seo«1 josti Stanko Medja. kU Že drugo leto dela SU**j družbo v koči žena Mile«1*' ... ob kuhanju poprime u ^ druga dela. Kot se h pohval., jo svoj Pr'orii •pekla prav pod *r!^,a 25° Leto« jc /a.ncsila kar,^ kilogramov moke za Zvečer Milena Medja mesi kruh, mož Stanko pa ureja evidenco gostov. • Foto: S. Saje dek iz leta 1939, ko sem kot ljudi, leta 1992 pa smo v 11-letni fantič skupaj s star- Vodnikovem domu z 11.500 cjšim bratom spekel torto za vpisanimi dosegli dosedanji kralja Petra in potrdil svojo rekord. Letos se je v knjigo kuharsko žilico. Manj prijetni gostov vpisalo do 24 septem diš^' Itn ' itruce, nekaj pa jo je , slastne palačinke. Obisk ci si namreč ob i klobasa 1^ z*of( joti tudi sladkih jedi jim luu.i ■ - h (iv možem |e bivanje na M [0 23, junija kar naporno. R se rada vračata domo* otrokom m ticin vnuao' Stojan 9* rada ust reže. Za oba^ PO GORENJSKEM Študentka medicine Mateja Lopuh potuje na Madagaskar Zadovoljstvo v drobnih stvareh Mateja Lopuh iz Lesc, študentka šestega letnika na medicinski fakulteti, se v okviru študentske izmenjave v projektu Sekcija za tretji svet konec oktobra odpravlja na Madagaskar. Lesce, 4. oktobra - Medicinska fakulteta že peto leto omogoča svojim študentom študijska potovanja v "tretji svet", kjer imajo možnost v praksi uporabljati spoznanja tropske medicine. Prejšnja leta so odhajali v Zambijo, zdaj že drugo leto na Madagaskar. Letos tja potujeta dve študentki, Maja Navodnik iz Velenja in Gorenjka Mateja Lopuh. V misijonu, kjer nekaj Slovencev poleg vere širi tudi zdravstveno vzgojo, bosta pomagali pri zdravstvenem varstvu domačinov. Slovenski študentje medicine odhajajo v dva misijona, k prim. Sonji Masle in Heleni Skrabec. K slednji gresta tudi letošnji potnici iz programa študentske izmenjave. Mateja Lopuh, vzorna študentka medicine (tudi Zoisova šti-pendistka), je v okviru mednarodne izmenjave lani že potovala v Egipt. Od kolegov, ki so lani obiskali Madagaskar in od Mojce Legat iz Vrbe, ki je na Madagaskarju delovala kot laična misijonar-ka, pa je napaberkovala že kopico zanimivih podatkov o skrivnostnem otoku z juga Afrike. Tuje dežele jo očitno vlečejo, če pa je potovanje združeno še z bodočim poklicem, pa se je popotnemu klicu še teže upreti. Pravi sicer, da je tropska medicina ne zanima nič oolj kot druge \eje te stroke, kljub temu pa si želi izkušenj z Madagaskarja^ . "Afrika me res vleče. Slišim, kako prijazni in preprosti so tam ljudje, kako hvaležni in zadovoljni že z majhnimi rečmi. Ko delaš med njimi in jim pomagaš, se pretirano ne mučiš, a za tvoj prispevek so neizmerno hvaležni. Ob njih se tudi sam naučiš ceniti drobne stvari. To sem občutila že lani v Egiptu." Kaj boste delali, ko pridete v misijon, kaj od vas pričakujejo? "V dispanzerju, kjer Helena Škrabar dela sama z avstrijsko bolničarko in nekaj priučenimi domačinkami, študentje pomagamo pri zdravstveni oskrbi tamkajšnjega prebivalstva. Pravzaprav delamo kot zdravniki: sodelujemo pri vakcinaciji, pomagamo pri porodih, ljudi pa učimo tudi, kako se obvarujejo bolezni... O tem smo se v enoletnem tečaju tropske medicine temeljito poučili, kako bo na resničnem terenu, pa bova s kolegico še videli." Kje sta se poučili o krajih, kamor odhajata? Koliko sta spoznali Madagaskar? "Veliko mi je o tamkajšnjem življenju domačinov in o delu v dispanzerju povedala Mojca Legat, ki mi je pokazala tudi video film. Tudi kolegi, ki so lani službovali v misijonu, so se vrnili polni navdušenja. Bili so deležni zelo prijaznega sprejema, misijonarji so jih prišli čakat prav do glavnega mesta, od koder je do kraja Farafanga-na na jugovzhodnem delu Madagaskarja še 900 kilometrov. Kako bova midve našli {>ot do tja, zdaj še ne veva, z etalom se bova odpeljali do glavnega mesta, potem pa bo najbrž odvisno od najine iznajdljivosti. Na Madagaskarju je v misijonih kar nekaj Slovencev. Tudi Gorenjci so med njimi, denimo Klemen Štolcar iz Gorij in Franci Mihelčič iz Radovljice. Prvi jc brat župnika iz Gorij, ki je bil nedavno tega na Madagaskarju in ga nameravam tc dni obiskati. S kolegico sva bili tudi pri misijonarju Janku Slabetu, ki je bil letos doma na počitnicah. Vsi, ki so bili kdajkoli na Madagaskarju, nama o njem govorijo samo lepo in naju spodbujajo, medtem ko od drugih slišiva tudi svarila, češ da je v afrisških krajih vse polno kač in drugih nevarnosti, pa seveda nevarnih bolezni, tudi AIDSA." Kot bodoči zdravnici najbrž vesta, kaj vaju v tem pogledu čaka na tem afriškem otoku. Kakšne bolezni preti-jo? "Največ je klasičnih bolezni umazanije in zdravstveno osebje v misijonih si prizadeva z vzgojo prebivalcev k čistoči te bolezni omejiti. Tam ljudje zbolevajo za tuberkulozo, malarijo, gobavostjo, kot v vseh ostalih afriških državah je zelo razširjen tudi AIDS. Država slednjega sicer ne priznava. Zoper Dolezni, ki naju morebiti čakajo na Madagaskarju, sva se tudi cepili, in sicer zoper rumeno mrzlico in malarijo. A slednje se menda ne ubraniš zlahka. Vsaj najini kolegi, ki so bili lani na Madagaskarju, so vsi po vrsti zboleli in jo tudi preboleli. Pri vseh drugih boleznih, ki ogrožajo tamkajšnje ljudi, pa velja higiena in še enkrat higiena." Pot na Madagaskar si morata s kolegico plačati sami, zaradi česar zdaj iščeta tudi sponzorje. V kolikšni meri vama je že uspelo? "Medicinska fakulteta ne zagotavlja sredstev za financiranje najine poti. Letalsko vozovnico, ki stane 2800 nemških mark, naj bi si plačali sami. Kompas, ki je že eden najinih sponzorjev, se je odrekel proviziji za letalski prevoz in nama vozovnico pocenil na 1700 nemških mark. Medicinska fakulteta in njeni inštituti so podarili medicinsko opremo, slovenske farmacevtske tovarne pa zdravila. Tega bova tovorih v Afriko sto kilogramov. Tudi letalski prevoznik Air France nama je šel pri prevozu tovora precej na roke. Nekaj sredstev sta prispevala tudi študentska vlada in nadškof Šuštar, toda gre za prispevek celotni sekciji za tretji svet. Tako zdaj iščeva sponzorje vsaka v svoji bližnji okolici, jaz denimo tudi med gorenjskimi podjetji. Zaenkrat še ni veliko uspeha, vsekakor pa bom pri morebitnih sponzorjih še potrkala." 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Projektno vzgojnoizobraževalno delo za osnovne šole VVambachov projekt teče že četrto leto Kranj, 3. oktobra - V šolskem letu 1991/92 je bilo v slovenskih šolah poskusno zastavljeno projektno vzgojnoizobraževalno delo, imenovano tudi VVambachov projekt. Njegove glavne značilnosti so: opismenjevanje z globalno metodo, opisno ocenjevanje, projketno delo in individualizacija. Od devetih slovenskih šol sta v projekt vključeni tudi dve gorenjski. sedilo na osnovi zapisa v reviji, pravljice, glasbe, " je razložila Katica Pevec. "Otrok, ki je opravil prvo etapo projektnega pouka, lahko brez težav nadaljuje v drugi fazi, pa tudi v kateri koli drugi šoli s klasičnim poukom. Te vrste šola ima prva tri leta opisno ocenjevanje, v četrtem pa zlagoma preidemo na številčne ocene." Kaj pa pričakujejo od četrtošolca, ki konca drugo fazo projekta? "Učenec naj bo sposoben razumeti besedilo z 800 besedami, globalno naj bo sposoben prebrati besedilo s 400 do 500 besedami v eni do treh minutah, prebrati mora avtentično besedilo iz poljudnoznanstvene literature v 20 minutah in ustno poročati o njem, napisati mora besedilo na esnovi glasbe, slike, poezije, slovnično dopolniti besedilo ter prebrati besedilo in napisati o njem pisno sistezo," dodaja Katica Pevec. Značilnost tega načina Mateji Lopuh želimo pri tem srečno roko, prav tako tudi na Madagaskarju, kjer se bosta s sošolko mudili od 20. oktobra do 20. januarja. Mateja nam je tudi obljubila, da bo za naš časopis napisala nekaj zanimivih utrinkov iz življenja na tem afriškem otoku in predstavila Gorenjce, ki so se odločili za življenje v tamkajšnjem misijonu. • D. Z. Žlebir V tretje gorniški tabor za slepe Delajmo za zdravje, ne proti bolezni * Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika v Škofji Loki "^menjajo posebno pozornost zdravju. Škofja Loka, 3. oktobra -Lastna skrb in odgovornost za zdravje je usmeritev, ki jo uspešno vcepljajo dijakom. Kna od dejavnosti v prid spodbujanja zdravja je tudi Romiški tabor. Ne tarnamo nad tem, kar nimamo, pač pa poskušamo Okoristiti tisto, kar imamo: v«ljo, moč, znanje, izkušnje, nam o prizadevanju škofjeloškega Centra slepih in slabotnih za zdravje piše "amjan Slabe. Promocija kravja je, razen v redni Pouk, vključena tudi v dejavnosti v prostem času. Dijakom pomagajo, da osvojijo 'drav način življenja in jih spodbujajo, da se dejavno vključijo v reševanje svojih zdravstvenih problemov in skrbijo zanje na način, ki v največji meri spodbuja zdravje ob polnem razumevanju človeka, spoštovanju njegove osebnosti in integritete. V tej usmeritvi so sredi septembra že tretje leto izvedli gorniški tabor na Uikov-nici. V okviru obveznih učnih vsebin Lna izmed tehnik vodenja slepega v gorskem svetu. opravili preizkušnjo že prvi dan na turi do Konjščice. V torek nas je na poti do Vodnikovega doma na Studorskem Ercvalu obrnila nevihta," piše lamjan Slabe. "Na planini Zajamniki smo pred nevihto našli zavetje v stanu majerice Cilke. Prav po materinsko nas je postregla z vročim mlekom. Zelo smo ji bili hvaležni. Posebno doživetje pa je bila hoja po brezpotju. Tabor so nam popestrila predavanja z diapozitivi in družabne igre. Poskušali smo najti tudi pot do zaklada, ki ga je zapustil Zlatorog in se imenuje naše zdravje. Prav tu se je pokazalo, kako različno nam pomenijo nekatere vrednote in načela, ki so povezan z zdravim načinom življenja. Na koncu smo ugotovili, da je pravi ključ tisti, ki ga vsak dan vzamemo v roke in naredimo nekaj dobrega zase, za svoje zdravje. Skratka, bilo je "ful špon". Na koncu smo še sklenili, da bomo s planinsko dejavnostjo nadaljevali tudi med šolskim letom." Loto: J. Dolenc Gre za kranjsko šolo Simona Jenka, podružnico na Primskovem in tržiško šolo Zali Rovt s podružnicama Lom in Podljubelj. Celotni projekt zajema 15 šolskih oddelkov, torej več kot štiristo otrok. Prva "poskusna" generacija je letos že v četrtem razredu, v tem šolskem letu se projekt tudi zaključuje. Katica Pevec z območne enote Zavoda za šolstvo v Kranju, pedagoška svetovalka za razredni pouk in tudi vodja omenjenega projekta, nam ga je takole predstavila: "Ena od značilnosti je globalna metoda opismenjevanja, ki ima svoj izvor v konvergentni pedagogiki, vedi, ki se ukvarja z jeziki in materinščino. Znotraj tega sledimo smernicam, kot je osvobajanje telesa in govora, razvijanje socializacije, imaginacije, kreativnosti, simbolike, samostojnosti in pravega odnosa do dela ter napak. Pravo komunikacijo za dosego ciljev pouka je moč doseči, ko se človek osvobodi starih kalupov. Tu pomaga glasba, zato je vključena v projekt kot izražanje telesa v glasbi. Z izbrano glasbo namreč v razredu dosežemo enak ritem, ki je osnova za delo." Otroci so pri projektem pouku vodeni k določenim ciljem, pomembna je zlasti uporabnost. Otrokom dajo vedeti, da se naučijo pisanja in branja, da zdaj lahko denimo napišejo pismo. Sicer pa so v prvi fazi projekta zastavili tudi konkretnejše cilje. Kaj vse mora otrok znati ob koncu drugega razreda? "Tedaj naj učenec razume na kaseti posneto besedilo v dolžini 500 besed, globalno razume besedilo z 250 besedami, prebere in razume besedilo v omejenem času in nato opravi tudi nalogo, ki ga od njega zahteva. Dopolniti mora tudi besedilo v pravilni slovnični obliki, sposoben pa mora biti napisati enovito koherentno be- gore, temveč tudi priložnost za medsebojno spoznavanje. Tako je bilo srečanje z novim okoljem ob prestopu iz osnovne v srednjo šolo lažji. Za marsikoga bodo nemara ravno izkušnje tega tabora tista iskra v življenju, ki bo zanetila ljubezen do gorske narave. Izkušenj pa so si na taboru Miha, cnin ie bil tabor namenjen nabrali kar nekaj. *em, ki so prvič vstopili v "Andreja, Nataša, iviina, ncUn)» šolo /•, s|cpu m|;u|, Sebasljan in Mitja so pod ° Namen tabora ni bil le strokovnim vodstvu in ob e'nanjanje z varno hojo v spremstvu vodnikov uspešno Krvodajalske akcije Kranj, 4. oktobra - Rdeči križ Slovenije za oktober prireja krvodajalske akcije v 21 slovenskih krajih. Od gorenjskih je konec meseca na vrsti Tržič. Tamkajšnji krvodajalci bodo lahko darovali kri 27. in 28. oktobra. Novembra pa bodo med drugimi darovali kri tudi krvodajalci v občini Ljubljana Šiška, in sicer od 8. do 11. novembra, od 22. do 30. novembra pa prebivalci radovljiške občine. šolanja je individualizacija pouka, ki pride do izraza zlasti pri utrjevanju snovi »posebnost je tudi velika odprtost razredov. Otroke to še dodatno motivira, če nekomu pokažejo, česa so se naučili. Ta projekt terja tudi veliko sodelovanje staršev, neprecenljiv pa je tudi posluh vodstev šol in tamkajšn-jih svetovalnih služb. Učitelji, ki delajo po Wam-bachovi metodi, se morajo zanj dodobra izobraziti. Vsi gredo tudi praktično skozi pouk in na svoji koži občutijo, kako ga bodo doživljali otroci. Vključeni so tudi v delavnice, ki jih pripravlja avtor projekta Vvambach s soprogo, po rodu Blejec, sicer pa direktor mednarodnega centra za raziskovanje živih jezikov in izobraževanje profesorjev v Belgiji. V Sloveniji ga pričakujejo tudi januarja prihodnje leto. • D.Z.ŽIebir Rdeči križ Slovenije na sejmu Zaščita 94 Kranj, 5. oktobra - S postavitvijo samostojne razstave "Vloga Rdečega križa v zaščiti in reševanju" bo slovenski Rdeči križ sodeloval na letošnjem sejmu "Zaščita 94", ki ta teden poteka v Kranju. Svoje programe s področja zaščite in reševanja bo prikazala tudi Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Med drugim bodo predstavili tudi šesto dopolnjeno in Eredelano izdajo "Prva pomoč za vsakogar" dr. Mirka •erganca. Ob predstavitvi bo za okroglo mizo stekla strokovna razprava o stanju in problematiki prve pomoči v Sloveniji, sodelovali pa bodo avtorji priročnika in najuglednejši strokovnjaki s področja prve pomoči. Pri otvoritvi bo navzoč tudi slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Več kot pet tisoč dijakov je prosilo za štipendijo Kranj, 4. oktobra - Septembra je na Gorenjskem prosilo za štipendijo 5277 srednješolcev. Koliko jih bo štipendijo tudi dobilo, zaenkrat še ni znano, saj do konca minulega tedna ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tudi še ni objavilo faktorja za izračun katastrskega dohodka. Med prosilci, ki kandidirajo za republiško štipendijo, je 3391 "starih", se pravi tistih, ki so štipendijo prejemali že lani, in 1886 novih. Lani je bilo septembra na Gorenjskem skoraj 5500 prosilcev za štipendijo, več kot šeststo pa jih je kandidiralo na dodatnem razpisnem roku, ko so omilili prej zelo oster štipendijski cenzus. Slednji bo tudi pri letošnjih prosilcih največji selekcijski dejavnik. Konec minulega tedna se je iztekel tudi razpisni rok za študentske štipendije. "Stan" štipendisti bodo 5. oktobra dobili še zadnjo štipendijo, ki jim pripada za minulo študijsko leto. Če so prosili za novo in če jim bo tudi odobrena, bodo tako laže počakali na svoj prvi letošnji prejemek- • D. Ž. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše razstavlja slike slikar Vlado Martek. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, v mali renesančni dvorani pa je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Stojan Razmovski. JESENICE - V prvem nadstropju Kosove graščine je na ogled razstava Zelenci - strokovno gradivo za ureditveni načrt. V razstavnem salonu Dolik so na ogled akvareli Drage Soklič in fotografije Adija Finka. V bistroju Želva na Jesenicah in v pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled fotografije z odprav v Himalajo in Ande avtorja Janeza Dovžana, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled razglednice Ljubljane. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša razstavlja akademska slikarka Marjeta Cvetko, razstava je podaljšana do 23. oktobra. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Marka Pogačnika Podobe iz Alpskega sveta. BOHINJ - V kulturnem domu Jožeta Ažmana je na ogled razstava del nastali v II. bohinjski slikarski koloniji 1994 na temo "Pokrajina in njena podoba". BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava ilustracij Andreja Militarova na motive skladb Slavka in Vilka Avsenika. BREZJE- V avli župnijskega dela samostana na Brezjah so na ogled grafike Jožeta Vogelnika na temo sakralno zgodovinskih motivov na Gorenjskem. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je spet na ogled likovna razstava del partizanskih slikarjev. V okroglem stolpu na Loškem gradu je še danes odprta razstava o razvoju žarnice. V galeriji Fara je na ogled razstava erotičnega ciklusa akad kiparja Viktorja Plestenja-ka. V galeriji Mravljica razstavlja akad. slikar in kipar Aladar Zahariaš. V Mali galeriji Žigonove hiše na Mestnem trguje na ogled razstava likovnih del učencev OŠ Petra kavčiča Elekrika v otroških očeh. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Foto Gorenjske 94. V galeriji Kurnikove hišerazstavlja lončene izdelke Barbara Stembergar-Zupan, poslikani les pa Alja Kump-Ankerst. STARE RAZGLEDMCE KAMMKA Kamnik - V kamniški Veroniki je še ves september na ogled izredno zanimiva razstava "Pozdravi iz Kamnika" -Kamnik in okolica na starih razglednicah in zbirke Marka Korenčana. Razstavljenih je okrog 200 sličic. Zgodnje razglednice, nekako do srede devetdesetih let prejšnjega stoletja so redkost, kajti takratna tiskarska tehnika -'-""»iifuata vpfijh naklad .poceni razglednic. Temelj za razvoj razglednic je bila iznajdba utogratije (kamnousica; ni tmugia-fije, vendar je bil večji razmah omogočen šele z iznajdbo fototipije, pa tudi ta je, enako kot litografija dovoljevala le okrog 2000 izvodov, še bolj pa je pocenil in omogočil velike naklade knjigotisk, ko so izumili heliografijo in raster (okrog leta 1880). Vse do iznajdbe offset tehnike, okrog leta 1920, je bila večina razglednic v tehniki fototipije in knjigotiska. Nobena barvna razglednica pred letoml 920 ni izdelana po barvni fotografiji, ampak na osnovi črno-belih fotografij narejenih črno-belih slik, ki so jih barvali z ročno narejenimi barvnimi klišeji. Stare razglednice so bile zaradi žlahtnih tiskarskih in ročnih postopkov prave male umetnine. Z uvedbo ofsetnega tiska, ki je v uporabi še danes, pa je začela kvaliteta razglednic upadati. Nekatere razglednice so bile tiskane tudi po risanih ali slikanih predlogah, vzporedno pa so ves čas obstajale tudi foto-razglednice, ki so bile v bistvu prave fotografije. Vse zgoraj navedeno velja tudi za razstavljene kamniške razglednice, ki so tako številne tudi zaradi sočasnega razvoja "tujskega prometa", to je zdraviliškega in izletniškega turizma v Kamniku. Ni naključje, da se je ravno iz letoviških krajev, kamor je Kamnik s svojim Kurhausom in planinami nedvomno sodil, ohranilo največ razglednic. Razstava je razdeljena po ciklusih. Največje različnih vedutnih in panoramskih pogledov na mesto m okolico, sledi Glavni trg, Šutna, letovišče Kurhaus, Kamniška Bistrica, kamniška okolica, Kamniške planine, pa še Mekinje, Graben in Kopališče, Velika planina, Tuhinjska dolina in Komenda. Tako nam te stare razglednice ohranjajo pogled na nekdanji Kamnik, njegovo starožitno žlahtno arhitekturo in neokrnjeno okolico, ki jo je današnji čas velikokrat izničil. Pomagajo naj nam ohranjati arhitekturno, urbano in naravno zapuščino, kolikor je še imamo! Omenimo še, da so risarske ali slikane predloge za razglednice izdelovali: slikarja Anton in Maks Koželj, Anton Grčar, Ludvik Grilc, M. Ruppe in drugi. Večino fotografij sta posnela kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik, pa tudi drugi fotografi: Benedikt Lergetporer, Josip Kunaver, Vladimir Koman in drugi. Tiskali so jih različni tiskarji od Kamničana Antona Slatnarja do znane ljubljanske tiskarne Kieinmavr und Bamberg. Kot Že rečeno, je glavnina razglednic iz zbirke Marka Korenčana, posamezne pa so prispevali še Pepca Kramar, Marija Ocepek, Janko Holcar, Dušan Bombač, Aleksander Starnavskv in Planinsko društvo Kamnik. Zasnova in koncept razstave je delo Aleksandra Starnavskvja, likovno pa jo je zelo domiselno in kvalitetno oblikoval Dušan Sterle. Želeli bi, da bi ta bogata dediščina čimprej izšla tudi v knjižni obliki. • Dušan Lipovec Petindvajset let Muzeja Železniki CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI Vpis viole In tečaje: ples. gledališč«, lutke, glasba, fotografija, keramika, računalništvo. . I»€i« kulturnih or«anix«ci| Kranj, S«|mlU« 4, tt 04 Vit MSI PRENOVLJENA ZBIRKA CIPK Železniki - Muzej Železniki sodi prav gotovo med tiste manjše slovenske muzeje, ki ne glede na oddaljenost, spet in spet privabljajo obiskovalce, med njimi največ šolske mladine. Poslej jih bo verjetno se več, saj so ob 25-letnici muzeja odprli prenovljeno in razširjeno čipkarsko zbirko. Ne glede na to, da je bilo čipkarstvo za Železnike v preteklosti dokaj pomembna dejavnost, pa v muzejski stavbi v sila tesnem prostoru le na osmih panojih vsega bogastva ročnega dela, ki ga je v Železnike leta 1881 iz Idrije zanesla Štatorjeva Katra, sploh ni bilo mogoče predstaviti. Ko pa so se iz muzejske stavbe pred kakimi štirimi leti izselili še zadnji stanovalci, je Muzejsko društvo Železniki sklenilo postopoma obnoviti prostorno sobano s štukaturami v drugem nadstropju in jo nameniti doslej dokaj neugledno predstavljeni zgodovini klekljarstva. "Zbirka se je poprej resnično stiskala v prostoru na komaj kaj več kot dvajsetih kvadratnih metrih," je povedal kustos v muzeju Jure Rejec, "zdaj pa smo čipke lahko razstavili v prostoru z več kot šestdesetimi kvadratnimi metri. Zato smo lahko iz muzejskih depojev dodali shranjene čipke, prostor pa dopolnili s predmeti iz naše etnološke dediščine, kot so skrinje, omare s posodo, ne manjka pa seveda štiblc z obveznim punkljem, kolovrat za navijanje klekeljnov in drugo. Zbirko smo zdaj uredili tako, da predstavlja tudi kronološki razvoj čipke v Železnikih. Ne gre prezreti tudi kataloga čipk zasebnega trgovca Dagar-ina, ustanovitev čipkarske šole, čipkarske zadruge po prvi in po dnmi svetovni voini. Odločili smo se, da poudarimo bolj Jure Rejec zgodovino in kronološki razvoj čipkarstva, nismo pa se ukvarjali s posebnostmi čipkarske umetnosti. Razume se, da smo posebej poudarili tako imenovano staro delo, ki izhaja iz dunajske šole, ki se tudi razlikuje od idrijske in tudi žirovske čipke. Ne manjka pa tudi klekljanih šopkov rož, kar je tudi posebnost čipkarstva v Železnikih." Čipkarska zbirka je zdaj postavljena v enega najlepših muzejskih prostorov, v nekdanjo sprejemnico družine Plaveč, lastnikov fužine v Železnikih. Soba se ponaša tudi s štukaturo na stropu, kar je bilo nekdaj znamenje imenitne hiše. S tem, da so se pri Muzejskem društvu Železniki odločili prenoviti zdaj neizkoriščen prostor, so pravza- Pred začetkom filmskega gledališča DEVET TEDNOV IZBRANIH FILMOV Kranj - Naslednji teden se po gorenjskih kinematografih začenja devet tednov filmskega gledališča po programu, kot ga je pripravilo Kinematografsko podjetje Kranj. Prvi med izbranimi filmi bo prihodnji četrtek, 13. oktobra, v kinu Center ameriška drama Dežela senc, v kateri pod režijskim vodstvom Richarda Attenborougha v vlogi oksfordskega profesorja angleškega jezika in literature, pesnika, pisatelja otroških knjig in pisca religioznih esejev C.S. Lewisa in ameriške pesnice Joy Gresham nastopata Anthonv Hopkins in Debra VVinger. V ameriških kinih je bil akcijski film Hitrost kar nekaj časa najbolj gledan film. Nori psihopat podtakne v losangeleški avtobus bombo, ki naj bi eksplodirala, če vozilo vozi manj kot petdeset milj na uro. Kaj se zgodi, ko ostane avtobus še brez voznika, nadomesti pa ga mlada potnica. Za pomiritev po nevarni vožnji pa bo nadvse primeren kitajski film /bogom moja konkubina, sodobitnik lanske zlate palme v Cannesu. Triurni epski zelo spektakularni film je sijajen pohod skozi petdesetletno zgodovino Kitajske ( 1925-1977), ki gledalcu zasuje oči s petjem, plesom, akrobatiko, bombastičnimi kostumi -kot okvir za nenehno se spreminjajočo, največkrat krvavo zgodovino. Le Pekinška opera ostaja s svojimi zvezdami. Belgijski črno beli film Zgodilo te Je čisto blizu vas je narejen zato, da gredo gledalcu pokonci lasje na glavi. Filmska ekipa spremlja norega morilca na njegovih pohodih. Film se je še v letu svojega nastanka 1992 prebil na festival v Canncs, kasneje pa je pobiral nagrade na drugih mednarodnih festivalih. Melodramo Zravsal sem Ernesta Hemingwayja je prav gotovo vredno videti že zaradi sijajne igralske zasedbe - Robert Duvall, Richard Harris in Shirlcv MacLaine. Kombinacija dveh upoko {'encev, enega jezičnega Irca in drugega umirjenega kubanskega irivca je ravno prava mešanica, v kateri se s svojim preganjanjem osamljenosti znajdeta tudi dve gospe zrelih let in še mlada natakarica za povrh. Kalifornija je film z oznako psihološka grozljivka, ki gledalca do zadnje minute drži v napetosti. Novinar in fotografinja obiskujeta kraje najgnusnejših zločinov, med potjo pa vzameta zraven neznani paiček, ki jc veliko bolj nevaren, kot se je zdelo na prvi pogled. LetoŠnega zmagovalca v Cannesu ameriški akcijski film šund krasijo igralska imena, kot sta John Travolta, Bruce VVillis in drugi, gre pa za brutalno črno komedijo iz losangeleSkega podzemlja. Z odličnim Anthonvjem Hopkinsom se bodo gledalci po Deželi sem srečali še v filmu Ostanki dneva, kjer mu bo igralsko družbo delala prav tako odlična Emma Thompson. Komorna drama o o odnosu med služabnikom Stevcnsom in hišno gospodinjo, je pretresljiva zaradi Stevensonovega trdnega pristajanja na službene, tradicionalne obrazce obnašanja. Komedija Forrest Gump bo zaključila filmsko gledališče. Ali pa tudi ne, saj sestavljalec programa opozarja na morebitne zamenjave. Ne glede ali bo ta komedija na koncu ali nekje vmes, je ne kaže zamuditi, tudi zaradi Toma Hanksa m Sallv Iield ne. Forrest Gump je nedolžen, rahlo omejen mladenič z velikim srcem, ki se zaradi spleta okoliščin znajde sredi nekaterih najpomembnejših dogodkov ameriške zgodovine. • L.M. Sobotna slovesnost ob jubileju Muzeja Železniki se je ob lepem in toplem vremenu odvijala kar na muzejskem dvorišču, kjer so v zanimivem kulturnem programu nastopali harmonikarji NIKO, MePZ Domel in recitatorji. Predsednik Muzejskega društva Železniki Matevi Trojar je povedal nekaj o nastanku muzeja, prenovljeno čipkarsko zbirko pa je predstavil kustos Jure Rejec. Prireditev je bila tudi priložnost za pogovor predstavnikov Turističnega društva in klekl-jarskih šol o zaščiti idrijske čipke. stopnicah spet v prvo nadstropje. Med prvimi posegi naj bili poleg preureditve električnih instalacij tudi napeljava centralne kurjave, notranji dostop do nadstopja in drugo. Kaže, da bo vsaj nekaj denarja že v tej sezoni za nekaj prvih del," je povedal kustos Jure Rejec. "Morda nam bo uspelo dobiti nekaj denarja tudi od ministrstva za kulturo. Vsekakor pa je prenova delo, ki se bo razpotegnila kar na lepo število let. Med spremembami, ki bodo prav dobrodošle, bo tudi ureditev podstrešja za priročno knjižnico, pisarniške prostore in soba za sestanke, saj je zdaj ~* sip***"*-~~. * S Prenovljena zbirka čipk prav že napovedali celo vrsto sprememb, ki naj bi v prihodnje doletele muzejsko stavbo. Že kar takoj pa se bodo lotili postavljanja nove zbirke. Vse, kar je bilo vezano na NOB, jc bilo doslej predstavljeno le na osnovni šoli. S tem in še drugim gradivom, ki ga hranijo v depo-jih, pa naj bi muzej postopoma dograjeval zbirko na tematiko vojn (ne samo druge svetovne) v Selški dolini - od turških vpadov naprej, ko so tudi fužinarji branili prehod na Petrovem brdu, pa vse do sedanjih časov. S preureditvijo muzejske stavbe pa so zdaj šele pri načrtih. Pobudo za prenovo stavbe je dal Odbor za prenovo mestnih in starih vaških jeder v Škofji Loki oziroma njegov pododbor v Železnikih. "Za sedaj seveda še ni toliko denar Ia, da bi se prenove lotili s ;aksmin večjim zamahom. Idejni projekt obnove je bil narejen pred nedavnim, po njem pa se bo mogoče prenove od zamenjave oken, ometa, instalacij in podobnega lotevati postopoma. Stavba bo tudi na zunaj dobila prvotnejšo podobo, nekaj preureditve pa bo tudi znotraj. Predvsem bo spremenjen vstop v zgodnja nadstropja, saj jc zdaj iz pritličja pot vodi obiskovalce ven na dvorišče in po zunanjih vse tu spodaj v sprejemnem prostoru." Muzej v Železnikih se letos sploh ne more pritoževati čez število obiskovalcev, ki v glav' nem prihajajo zaradi zbirke železarstva, značilnega za Železnike in predstavitve tudi drugi" obrti. Resda so še vedno najštevilnejše šolske skupine otrok iz vse Slovenije, vendar pa se le posebno letos dokaj p°ve^ tudi število individualnih °J>*S" kovalcev in tudi tujcev, števil'' 3000 obiskovalcev do konej poletja kaže, da bi se muzej Železnikih lahko primerjal |U° z obiskom kakega drugega bolj znanega muzeja pri nas. • Z obnovljeno zbirko in d0" j ambicioznimi načrti o PrCIj°v. muzejske stavbe nekdanje "13 čeve hiše, se Muzej Želez«1*: vsekakor med mlajšimi "Vj''^, pri nas, uvršča med muzeje.. si ne bodo dovolili, da W 1 prehitel čas, pri tem pa nm bo tako pomembno ali bod° Cj sprejeti novi zakonodaj' ostali v muzejski mreži ali bodo muzejska zbirka; to n sezadnjc ne bo spremen odločenosti, da je v Železni*' obilo zanimive preteklosti, Ki j kaže ohranjatiin predstavljat' naprej • Besedilo in slike: Mencinger Še bolj zavarovana naravna območja PARKI ZA ŽIVLJENJE Sh Ljubljana - I udi v Sloveniji imamo mnoga območja, k"f('' %t rastlinstvo in živalstvo je ogroženo. Pripravljen je Še en proje ^ zavarovana območja v Evropi. Tak program je it pred dn predstavila Svetovna zveza za ohranitev narave skupaj » ^ svetovnim skladom za varstvo narave - gre za vseevropski na izboljšanje učinkovitosti ohranjanja najbolj vrednih naravn območij od Irske do Rusije. ______ ——^ Tjfljfl Tudi Slovenija je seveda vključena v evropski progranr -veljajo sicer drugačne značilnosti, ki jo v nekaterih pogledi n ^jjfj od Ev rope razmeram zato jc treba marsikaj prilagoditi slove Poglejmo nekaj usmeritev. Mreža zavarovanih obmoc'J gjrn biti dobro vključena v preostale državne sektorje - me" j^n0 i, da so del sistema urejanja prostora tcr0^Jarstvu: upoštevana v sektorskih usmeritvah metijstvu turizmu ). Ohranjanje območij z edinstvenimi kra,'cne^ vrednotami zahteva poseben način upravljanja in yars j„cij, statusa Mreža bi vključevala mrež«) eno ali več vitalnih P^gvit" vseh v evropskem merilu. Učinkovit sistem je treba vz| tudi ob morskih območjih Pri pripravi programa t sodelovalo čez 2(H) ms iprk' stokovnjalcov s področja varstva narave, finančno p J.^čiic-vladne in nevladne organizacije z Danske I-niske. Ja {,o Nizozemske, Norveške in Velike Miitanijc sl,(),nn,nl(JoUdark^ drugo leto evropsko leto vaistva naiave s posebnim P' ^ yJ(jjc na ohranjanju naiave zunaj zavaiovanih območij • • P Po ocenjevanju urejenosti slovenskih vojašnic Prvi mesti so zavzeli Gorenjci Pripadli sta vojašnicama Bohinjska Bela in Kranj, veliko novega pa je tudi v vadbenem centru Pokljuka. Kranj, Bohinjska Bela, Pokljuka, 4. oktobra - Danes prihaja v kranjsko vojašnico deseta generacija vojakov, v kateri ne bodo vec Gorenjci v večini. Kljub množici "začasnih stanovalcev" vladata v stavbah red in urejenost, smo se prepričali ob ogledu gorenjskih vojašnic prejšnji teden. Posebnost je vadbeni center na f okljuki, ki si ga delijo vojaki za usposabljanje, starešine za oddih in gostje za izobraževalne ter športne dejavnosti. V kranjski vojašnici, kjer so fantje prvič prišli na služenje vojaškega roka v slovenski vojski aprila 1992, ta teden ^prejemajo že deseto generacijo mladih. Čeprav je v vsaki Prek 400 vojakov, so stavbe vsaj tako lepe, kot so bile ob Prenovi. Kot je ugotovil ob obisku novinarjev prejšnji teden poveljnik TO Gorenjske, brigadir Janez Kavar, se je odločitev za posodobitev vojašnic izkazala za pravilno. Fantje se namreč dobro počutijo v Higiensko in estetsko urejenih Prostorih, zato vzorno skrbijo Zanje. Tako ravnanje in redno vzdrževanje okolice stavb je Gorenjcem prineslo prvo in drugo mesto v ocenjevanju urejenosti vojašnic, ki ga je pred nedavnim opravila komisija Turistične zveze Slovenije. Največ točk je zbrala vojašnica Bohinjska Bela, sledila pa ji je vojašnica Kranj. Če je doslej prihajalo na služenje vojaškega roka v Kranj tri četrtine in več Gorenjcev, bo odslej drugače, je povedal poveljnik učnega centra Kranj Jože Hudobivnik. Fantje so namreč sedaj izbrani enakomerno iz vseh slovenskih pokrajin. Deseto generacijo sprejemajo 3. in 4. oktobra. »"pskekt°r ,Rafttcl Ko,bl Je na BomnJsk' Ben predstavil opremo Sodobna elektronika v Ljubljani Ljubljana, 3. oktobra - Jutri, 4. oktobra, se v Ljubljani začenja 41- sejem sodobna elektronika, ki bo odprt do 8. oktobra. Na SeJmu se bo tokrat predstavilo 478 razstavljalcev iz 26 držav na Sedem tisoč kvadratnih metrih. ..Sejem letos sestavljajo štirje programski sklopi: telekomunika-c,Je, elektronske komponente, avtomatizacija in RTV difuzija. V 0rnejenem obsegu se pridružuje tudi računalništvo in birooprema. Mcd sejmom bodo tudi tri strokovne prireditve. Elektrotehniška ?Veza pripravlja mednarodno posvetovanje o telekomunikacijah ln mednarodni simpozij o elektroniki v prometu, komisija za ^ergetiko pri Elektrotehniški /vezi in slovenski komite Cigrc pa rti -i t Mednarodni simpozij o relejni zaščiti in lcktroenergctskih sistemov. • A. Ž. lokalni avtomatizaciji VAM NUDIMO: • NEGO OBRAZA • ZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN • ODPRAVO CELUUT1SA • DEPILACIJOZIGLO IN PINCETO • LIMFNO DRENAŽO • SOLARIJ HUJŠANJE PONOVI METODI Z "B0DYSUMUNE" KUi PLA N ZA ČNI SOLARIJ (OB NEGI) Zunanja podoba vadbenega centra Pokljuka je mikavnejša kot nekdaj. kot vojaki pa bodo svečano prisegli 21. oktobra 1994. Za njihovo vodenje in usposabljanje bo skrbelo 24 častnikov in 49 podčastnikov, za vse druge potrebe pa zaposlenih 32 civilnih oseb. Poleg domačih vojakov tudi tujci Okrog 100 zaposlenih ima tudi vojašnica Bohinjska Bela, je predstavil ta kolektiv poveljnik Jaka Vidic. Tam je sedaj na usposabljanju osma generacija vojakov, ki se v letnih razmerah spoznajo s plezanjem v kopni steni, gibanjem v gorah, reševanjem in še čem, v snegu pa se urijo v zimskem alpinizmu, turnem smučanju in drugih veščinah. Vsak vojak ima okrog 100 ur gorskega urjenja, ki ga delno opravi tudi med enotedenskim bivanjem v vadbenem centru Pokljuka. Poleg alpske enote se na Bohinjski Beli usposabljajo za posebne naloge tudi izvidniki in udeleženci častniške šole slovenske vojske. V ponos jim je tudi uspešno usposabljanje tujih častnikov, med katerimi so bili zadnji na obisku Madžari. Takega sodelovanja s tujimi vojs- kami bo v bodoče še več, saj so gorsko šolo slovenske vojske letos sprejeli v svetovno združenje vojaških gorskih enot. Še bolj odprta so vrata vadbenega centra Pokljuka, kamor prihajajo od začetka lanskega leta gorske in specialne enote na urjenje, športne ekipe natre-ninge in tekmovanja, gorski reševalci in druge organizacije na tečaje, delavci ministrstva za obrambo pa na oddih. Kot je naštel upravnik centra Janez Kunstelj, so doslej obnovili depandanso in eno od nekdanjih vojaških stavb, v kateri so v podstrešnih prostorih uredili 15 apartmajev za počitniško dejavnost. Zgradili so tudi čistilno napravo, uredili okolico in zatravili 9,5 kilometra biatlons-kih stez; sedaj postavljajo temelje za semafor, pred zimo pa naj bi dokončali športni stadion. Zaenkrat je uporabna le spodnja vlečnica, prenoviti pa nameravajo tudi zgornjo vlečnico Viševnik 1. Po ureditvi smučišča in prenovi drugega vojaškega objekta bo Pokljuka še bolj zanimiva za ponudbo gorskih dejavnosti tujini, je med drugim ocenil poveljnik Kavar. • Sto-jan Saje, foto: Stojan Saje Sodobno bančništvo potrebuje ustvarjalne kadre, zato k, sodelovanju vabimo STROKOVNJAKE NA PODROČJU RAČUNALNIŠTVA Potrebujemo dobrega ANALITIKA - strokovnjaka z visokošolsko izobrazbo ekonomske ali računalniške smeri, ki ima izkušnje pri načrtovanju izgradnje informacijskih sistemov in pri vodenju projektnih teamov; zaželjeno je poznavanje programskega jezika Cobol - PROGRAMERJA, ki ima visoko ali višjo izobrazbo računalniške smeri ter izkušnje pri programiranju na osebnih računalnikih in PC mreži, pri čemer je potrebno znanje programskega jezika Clipper. Veseli bomo vašega odziva, zato nam posredujte pisne prijave z dokazili o strokovni usposobljenost in dosedanjih izkušnjah, v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova l, sektor sphšnih poslov. Gorenjska ^ Banka Ilanka .* posluhom Bandelj dobil priznanje za embalažo Tržič, 28. septembra - Tržičan Brane Bandelj je dobil priznanje za ekološki projekt, imenovan Slovenska domačija, ki je plod sodelovanja Braneta Bandlja še z nekaterimi avtorji Na razstavi, imenovani Eko izziv v zgradbi tržiške Lepenke, so predstavih ta nagrajen projekt, priznanje pa je podelila slovenska gospodarska zbornica. Avtor projekta Brane Bandelj je sodeloval tudi z znanim Tržičanom, mojstrom domače obrti Jernejem Kosmačem in njegovim sinom Matejem ter s svojo hčerko Petro. Slovenska domačija je kartonska zloženka, izdelana iz lepenke debeline 1,45 in 1,70 tudi z vodoodbojnim premazom. Izvirna je konstrukcija v obliki hiše s prirezanirni robniki lepenke. Zapirajo se z originalnimi zatiči iz lipovega lesa, ki so ponazorjeni po pastirskih ključavnicah. Originalne zamisli konstrukcije m zapiranja embalaže so vsebinsko neposredno zbližale embalažo in prikazane izdelke etnološke dediščine. Kar je zelo pomembno - embalaža je v celoti ekološko prijazna, ker je sestavljena iz reciklirane lepenke, lipovega lesa in konopljene vrvi za varno zapiranje. Hkrati je bila na ogled tudi razstava drugih podobnih del. Kot ie povedal na otvoritvi razstave France Cegnar z Biotehnične fakultete - laboratorij za embalažo, je pastirska sončna ura pakirana v skladno zasnovano kartonsko zloženko iz lepenke, ki izdelek izvirno predstavlja in dobro varuje. Podoono je pakirana tudi astronomska ura in še uspešnejše druženje obeh v eni zloženki. V enakem stilu so konstrukcije zloženk z drdro, svinčnikom. Vse, kar je premazano, je premazano z laki ekološko varnimi. To je že dobra družina zloženk, ki oblikovno bogatijo lepenko. Nove so zloženke iz lepenke za potrebe v administraciji, predvsem mape z zatiči in roči, odpirajo pa se tudi možnosti za embalažo steklenic vina, zloženk za sadje, slaščice in kovinske izdelke kot uspešna zamenjava za podobne embalaže iz plastičnih mas. Tako se lahko ohrani izvirnost in vse ekološke prednosti. V tovarni Lepenka pa so s to razstavo dobili tudi razstavni prostor, kar lahko pomeni nov izziv za podobne poti v prihodnosti. Kar pa se tiče preteklosti, pa ugotavljamo, da je včasih lepenka delala boli za potrebe tržiškega Peka. Vendar pa ustanovitelji tovarne, kot je poudaril France Cegnar, niso mogli napovedati, kako pomembna bo postala proizvodnja lepenke ob vstopu Slovenije v Evropo na pragu drugega tisočletja. Razumljivo je, da se je lepenki bistveno spremenila vrednost zaradi osnovnih lastnosti, ki jo uvrščajo med ekološko neoporečne materiale. Vendar je tržno uspešna šele, ko ji dodamo še dvce odločujoči stvari: znanje in inventivnost v sodobnem oblikovanju, ki je posebej prirejena za izbrane izdelke ter obogatena z izumi in tehnološkijmi dopolnili. Članice Evropske skupnosti se že dolgo trudijo, da bi izdelale smernice in administrativne predpise, ki pospešujejo razvoj in proizvodnjo embalaže po ekoloških načelih. Gre pa nekoliko za pomanjkanje kadrov. Malce v tem pogledu zaostajamo za Nemčijo, kjer se ukvarjajo z embalažo na fakultetah, kjer imajo opraviti z živili. V Sloveniji pa imamo izdelane programe, da se lahko izobražujemo kot v Italiji in Nemčiji. • Spela V. OBČINA ŠKOFJA LOKA Izvršni svet Komisija za oddajo poslovnih prostorov RAZPISUJE zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov in nepremičnin vojašnice na Partizanski cesti v škof ji Loki OBJEKT, št. 3: Garaže - Hangarji, skupne površine 2383 m2. Prostori so namenjeni za skladišča, prodajna skladišča, depo-ji, garaže za tovorna vozila, avtobuse in počitniške prikolice. OBJEKT, št. 5: Delavnice -hangar, skupne površine 405 m2. Prostori so namenjeni za mehanično delavnico ali delavnice mirne obrti. OBJEKT, št. 6: Hlev, skupne površine 1044 m2. Prostori so namenjeni za skladišča, prodajna skladišča, depoi, garaže za osebna vozila. OBJEKT, št. 9: Pisarne, skupne površine 456 m2. Prostori so namenjeni za pisarne, predstavništva in druge vzporedne gos-podarske in družbene dejavnosti. OBJEKT, št. 23: Skladišče, skupne površine 196 m2. Prostori so namenjeni za skladišča, prodajna skladišča. Prednost pri najemu bodo imele profitno gospodarske dejavnosti. Objekte - poslovne prostore oddajamo za določen čas, in sicer za 5 let. Ponudba naj vsebuje: navedbo objekta -poslovnega prostora, ki ga želi ponudnik najeti; navedbo dejavnosti s programom; višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati. Najemnik mora ob oddaji ponudbe plačati kavcijo v višini 2-mesečne najemnine na žiro račun št. 51510-630-50017 - Proračun Občine Škofja Loka, ki služi kot jamstvo za resnost ponudbe. Kavcija se poračuna v najemnini. V primeru, da ponudnik odstopi od ponudbe, mu kavcija zapade. Najemnik mora najete prostore urediti z lastnimi sredstvi. Po izteku pogodbe o najemu najemnik ni upravičen do povračila vloženih sredstev v nepremičnine, če s pogodbo ne bo drugače dogovorjeno. Ogled poslovnih prostorov bo možen dne 17. 10. 1994 od 10. do 12. ure. Dodatna pojasnila dobite na Občini škofja Loka, g. Bizjak, tel.: 064/621-969 ali g. Hoff, telefon: 064/620-381. Ponudbe sprejemamo v roku 30 dni po objavi v zaprtih ovojnicah z vidno oznako - NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR VOJAŠNICA - na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Sekretariat za prostor in okolje, 64220 Škofja Loka -Komisija za poslovne prostore. Ponudnike bomo o izbiri pisno obvestili najkasneje v 30 dneh po pregledu ponudb. STUDIO OSNOVNE ŠOLE OBČINE KRANJ OBVESTILO Spoštovani starši! Sporočamo vam, da bo vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1995/96 v soboto, 8.10.1994, od 8. do 12. ure v prostorih tole. Vpis je obvezen za otroke, ki so rojeni leta 1988 ter januarja in februarja 1989. Vpišete lahko tudi otroke, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili šest let K vpisu pripeljite otroka in prinesite s seboj njegov rojstni list Osnovne šole občine Kranj KRANJSKA GORA Podjetje Kompas hoteli Kranjska Gora, Borovška 100, Kranjska Gora, objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom: UPRAVNIKA GOSTIŠČA JASNA - V. stopnja izobrazbe gostinsko-turistične smeri - najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del v gostinstvu in turizmu - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov - izpit iz higienskega minimuma VODJA STREŽBE HOTELA KOMPAS - V. stopnja izobrazbe - tehnik strežbe - najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju restavracije ali gostinskega obrata - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov - izpit iz higienskega minimuma VODJA KUHINJE HOTELA KOMPAS - V. stopnja izobrazbe - tehnik kuharstva ali VKV kuhar - najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju kuhinje ali gostinskega obrata - izpit iz higienskega minimuma VEČ NATAKARJEV - IV. ali V. stopnja izobrazbe - KV natakar ali tehnik strežbe - tri leta delovnih izkušenj - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov - izpit iz higienskega minimuma VEČ KUHARJEV - IV. ali V. stopnja izobazbe - KV kuhar ali tehnik kuharstva - tri leta delovnih izkušenj - izpit iz higienskega minimuma Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: PODJETJE KOMPAS HOTELI KRANJSKA GORA, BOROVŠKA 100, 64280 KRANJSKA GORA. *Dfjs.taja ktaj, kjtx ie Satne, lamo UitauL, atnfxak teče. nazaj i5^£i i£ iltrš vzame, dota dofius.t ****** D(j'e.i fantazija in leatnoat i.o delujeta v iožitju , D(ranj Za eni ime odprii malt Jan od S - do 22.30 ln ot> ntdtljad od 74 - 22. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI JESENICE in SPLOŠNA BOLNICA JESENICE pripravljata nov ciklus predavanj, pomembnih za zdravo žrvljenje sladkornih bolnikov. Prvo predavanje z naslovim: SLADKORNA BOLEZEN - MORA AU IZZIV? bo v petek, 7. 10. 1994, ob 16. uri v prehodni avli bolnice Jesenice j 1 .nadstropje). Sladkorni bolniki, svojci In prijatelji, vljudno vabljeni I GORENJSKI POLTEDNIK, KI ŽE POL STOLETJA: veletrgovina bled, p. o. Veletrgovina ŠPECERIJA BLED, p.o. na podlagi sklepa delavskega sveta ODDAJA V NAJEM poslovne prostore RIBARNICA Radovljica, Cankarjeva 62, v izmeri 102,5 m2 po JUS. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo v Veletrgovini ŠPECERIJA BLED, Kajuhova 3, osebno ali po telefonu št. 064/ 741-441. Ponudbe naj interesenti pošljejo na naslov Veletrgovina ŠPECERIJA BLED, Kajuhova 3, v zaprti kuverti z oznako "NAJEM LOKALA" do vključno 10. 10. 1994. V ponudbi naj ponudniki navedejo dejavnost, ki jo bodo opravljali, čas najema lokala in višino mesečne najemnine v DEM ter čas predplačila najemnine. POROČA O VSEM, KAR SE DOGAJA PO GORENJSKEM DAJE SVOJIM PREKO 100.000 BRALKAM IN BRALCEM VEČ KOT ČASOPIS NUDI NEŠTETO MOŽNOSTI OGLASNEGA TRŽENJA ODSLEJ: IX MESEČNO BARVNA PRILOGA AS VSAK TOREK IN PETEK NAJMANJ 24 STRANI, PRILOGE STOTINKA. PANORAMA. GORENJSKA - ODPRTE STRANI, SNOVANJA... 64000 Kranj, Zoisova 1. tel.: uredništvo, naročnine, marketing: 064/223-111, tel.: mali oglasi: 064/223-444 fax: 064/222-917 UNION, PONOS SLOVENIJE! MEDNARODNO ODLIČJE - MONDE SELECTION, PARIZ 1994 PIVOVARNA UNION, D.D. fi PILS ORIGINAL ZLATA MEDALJA GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Iskra Števci so registrirani kot Iskra Emeco Spor glede blagovne znamke tudi na nemškem sodišču Iskra Emeco, d.d., je zdaj v zasebni lasti, ohraniti želijo 60- odstotno notranje lastništvo tovarne Kranj, 3. oktobra - V kranjski Iskra Števci so končali lastninjenje, sedanji in bivši zaposleni so postali 60-odstotni lastniki podjetja, ki se je 15. septembra z vpisom v sodni register preimenovalo v delniško družbo Iskra Emeco. Vodstvo je o tem spregovorilo na četrtkovi tiskovni konferenci, največ vprašanj pa se je ponovno nanašalo na spor z Iskra Holdingom glede blagovne znamke Iskra. Lastninjenje je končano, sedanji in nekdanji zaposleni so postali 60- odstotni lastnik tovarne, prepričan sem, da solast-ništvo zaposlenih lahko pomeni dolgoročno konkurenčno prednost. Bolj kot donos je trenut-no pomembna pravica upravljanja, saj lahko sami kontroliramo finančne in komercialne transakcije, prav skoznje pa je moč zaslužiti več, je na tiskovni konferenci dejal Niko Pevk, direktor dosedanje Iskre Števci, ki se je zaradi težke izgovorljivosti besede števci na tujem preimenovala v Iskro Emeco. Novo ime uradno uporabljajo °d 21. septembra, z novim letom pa bodo v poslovanje uvedli tudi celotno grafično podobo, ki jim jo je izdejal priznani oblikovalec Miljenko Licul. Iskra Emeco je pripravljena za vzdrževanje blagovne znamke plačati Iskra Holdingu 100 tisoč mark letno, vendar res le za njeno vzdrževanje, ne pa za plače in za druge namene. Iskra Holding pa zahteva 0,3 odstotka od prihodka, kar za Iskro Emeco pomeni 360 tisoč mark letno. Zaposleni naj delnic ne bi prodali Zavedamo se, da je notranje lastništvo zelo zahtevno, vendar ga želimo dolgoročno ohraniti, saj se zavedamo, kako pomembni sta pravica do upravljanja in samostojnost odločanja. Morda belavci Iskre Števci so bili včasih med najslabše plačanimi v Iskri, je dejal direktor JVjjt«, Bevk, zato nas je zanimalo, za koliko danes plače odstopajo navzgor. Povprečna čista plača brez nadur znaša približno 780 mark, v zadnjih letih so za 10 do 15 odstotkov nad kolektivno pogodbo oziro-tna 10 do 20 odstotkov nad povprečjem gospodarstva, vendar to ne gre v škodo razvoja, saj zanj namenijo Približno 5 milijonov mark bodo nekateri delnice čez dve leti prodali, upamo, morda bo takšnih približno deset odstotkov, podjetje bo skušalo te delnice odkupiti v svoj portfelj in jih nato v obliki stimulacij ponovno razdeliti. Bistvo je seveda v tem, da ostanemo večinski lastnik in ohranimo tako pomembno pravico upravljanja, pravi Bevk. Pri dolgoročni ohranitvi notranjega lastništva si bodo pomagali tudi s tujimi izkušnjami. Iskra Emeco je poleg še šestih slovenskih podjetij vključena v projekt "Lastninska kultura zaposlenih", ki ga sofinancira britanska vlada, izvajajo pa strokovnjaki angleškega podjetja Job Ownership iz Londona. Mešana podjetja na tujem Iskra Emeco kar 95 odstotkov proizvodnje izvozi, od tega 70 odstotkov v Zahodno Evropo, ostalo v prekomorske države; izvaža v 45 držav, na šest kontinentov. Podjetje ima trge blagovne Znamke zagotovljene Zadnja tri leta seU V Nemčijo posluje z dobičkom, letos načrtujejo prihodek v višini 121 milijonov mark. Po prihodku se uvrščajo v svoji branži na peto mesto v Evropi in na sedmo v svetu. Čeprav je združevanje v naši branŽi zelo prisotno, upamo, da bomo ostali samostojni, prvi direktor Bevk. Prihodnost vidijo v mešanih podjetjih na tujem, v Nemčiji in Rusiji že poslujeta, trenutno ga ustanavljajo v Maleziji, v načrtu imajo mešani podjetji vArgenti-ni in v Kolumbijo. V letošnjih prvih osmih mesecih so v primerjavi z enakim lanskim razdobjem prihodke povečali za 42 odstotkov, proizvodnjo na 33 odstotkov, produktivnost za 11 odstotkov in zaposlenost za 20 odstotkov. Avgusta je bilo zaposlenih 1.845 ljudi. Letno izdelajo 500 tisoč trifaznih števcev, 480 tisoč enofaznih števcev in 350 števcev v setih, ki jih nato sestavljajo v Maleziji, Argentini, Rusiji, Španiji, Tuniziji in Kolumbiji. Izdelajo pa še 40 tisoč stikalnih ur in tonskofrekvenčnih sprejemnikov in za približno 5 milijonov mark merilnih sistemov. Prav delež slednjih nameravajo še povečati, postopno - glede na naročila - pa v proizvodnjo uvajajo elektronske števce, saj imajo nove izdelke pripravljene. merce spor glede blagovne znamke seli v tujino, predvsem v Nemčijo. Iskra Commerce je namreč na sodišču v Stuttgartu vložila tožbo proti mešanemu nemško-slovenskemu podjetju Iskra EMR, ki je v 65-odstotni lasti Iskre Emeco. Prepovedati mu želi prodajo izdelkov pod blagovno znamko Iskra. Tudi tam prvi narok pričakujejo še letos. Iskri Commerce smo leta 1992 ob sporazumni prekinitvi pogodbe plačali milijon dolarjev, dolžna pa nam je 3,5 milijona mark. Vendar je kljub temu proti nam vložila kontra tožbo, zaradi prekinitve pogodbe zahteva odškodnino v višini 10 do 13 milijonov mark, verjetno se tako želijo znebiti vsaj dolga, je dejal Niko Bevk. Iskra Holding kljub priporočilom ministrstva za gospodarstvo, Gospodarske zbornice Slovenije in ne glede za stališče Urada za industrijsko lastnino torej nadaljuje s sporom in ga seli celo na nemško sodišče. Iskra Ero išče druge, ustreznejše prostore, sedanji so seveda najbolj zanimivi za sosede. Niko Bevk je dejal, da so se s skladom za razvoj, v čigar lasti je zdaj Iskra Ero, že pogovarjali o nakupu teh prostorov, zanje so bili pripravljeni odšteti 5,3 milijona mark, vendar do tega ni prišlo, ker Iskra Ero ni mogla zagotoviti, da se bo izselila v letu dni. Čez pol leta nas Iskra Holding ne bo več Iskra Holding spor glede zanimala Na vprašanje, kdaj bo spor končan, je Niko Bevk odgovoril, da bodo čez približno pol leta z 130 let Pivovarne Union V Unionu zadovoljni s prodajnimim rezultati Na naših trgih je prisotnih veliko Jt^Pg^ffi Piva, kar ielntij« tudi v slovenski pivovarsk. u Ljubljana, 27. Največ pozornosti so na tiskovni konferenci novinarji posvetili sporu z Iskra Holdingom glede blagovne znamke, ki se vleče že nekaj časa. Na kranjskem sodišču ie zdaj 15 Iskrinih podjetij vložilo tožbo za solast-ništvo blagovne znamke. Spor se torej vse bolj širi, saj teh 15 podjetij predstavlja več kot polovico bivšega sozda Iskra, v njih je zaposlenih približno 6 tisoč ljudi, letno pa ustvarijo približno 300 milijonov mark prometa. Prvi narok pričakujejo še letos. Iskra Holding pa s pomočjo hčerskega podjetja Iskra Com- Podeljena ok,obra Priznani ! ■ avornn<> PO pravici, laMiuji™ uviuwvwia s° zlat" ?f'r!mia odličja z Monde Seleition (Pariz). Dobili •1 za C. n!!! J° Za Union svetlo pivo ter za Union pils original bilo ttt' • K* °ar«na veliko zlato medaljo, kar pomeni, da je pivo I« prvj večkrat nagrajeno z zlato medaljo. ^Olk nri'u^^' so v Pivovarni zadovoljni, a nekoliko jim vcnio i^k'i ^aic P°'°*aj Unionovega obrata v Buzetu. Kol Mlajev ,a °hrat Prik'jučcn ljubljanski pivovarni leta 1990. 19^2 jc iV°)na' razmere so bile proizvodnji piva nenaklonjene. Leta kasnen. . "K'nova pivovarna zahtevala organiziranje lastne firme, a ustavit;: x rat prevzela Pazinska županija. Proizvodnjo so morali Pivovarni Union so bila zopet pravici, častitljiva mednarodna Samostojnost je naša strateška usmeritev, zato nas Iskra Holding in Iskra Commerce ne zanimata več. Naše podjetje je imela od te povezave vedno samo izgubo, vedno so načrtovali opustitev števcev, Števci so bili vsa leta molzna krava. S spremembo sistema Iskre Commerce preprosto ne potrebujemo več, Izločili smo vse nepotrebne Člene in zdaj tržimo sami, direktno se dogovarjamo z veletrgovci, nekatere prodajne poti pa so nove. njim končali, saj bodo spori na sodišču tedaj verjetno že tako daleč, da bodo odločitve znane. V primeru, da bodo za njih neugodne, se namreč ne nameravajo pritožiti, temveč bodo spor potegnili črto. Odločitve sodišč je seveda težko napovedovati, v Nemčiji so zakoni glede zaščite blagovnih znamk zelo rigorozni, ni pa še povsem jasno, je bil tam zaščiten samo znak ali tudi pojem Iskra. Lahko jim seveda povzroči kar precej škode, v najslabšem primeru bodo morali spremeniti ime podjetja in vprašanje je, ali je Iskra Emeco dovolj ter opustiti blagovno znamko na števcu. Druga pomembna stvar, ki bo spor končala, na je po Bevkovih besedah lastninjenje v Iskri Holdingu, saj bo čez pol leta že jasno, če je uspelo. Vprašljiv jc tudi status njegovih podjetij v tujini. V naše podjetje so ljudje prinesli 10 odstotkov certifikatov več, kot smo jih potrebovali, v Iskri Holdingu pa jih bodo težko zbrali dovolj, saj že zdaj sindikalistom obljubljajo po deset mark za vsakega, je dejal Bevk. • M. Volčjak Pomembno srečanje za našo državo Zelje po čimprejšnjem vstopu v EU Čas je, da Slovenija postane članica evropskih razvitih držav Bled, 3. oktobra - Da je nastopil ta čas, je bil mnenja predsednik Vlade RS Janez Drnovšek, ki je s srečanjem s podpredsednikom Evropske unije in hkrati komisarjem za zunanjetrgovinske odnose pri Uniji Leonom Brittanom, odprl poslovno srečanje na mednarodnem nivoju. Poimenovali so ga Regionalno poslovno stičišče 94 in konferenca o pospeševanju naložb. Tridnevno srečanje se je 2. oktobra že končalo, ne pa tudi prizadevanje Slovenije za čimprejšnjo pridruženo in nato polnopravno članstvo Evropski uniji. Nove možnosti za sodelovanje Na RBMP so se uradno in neuradno srečali poslovneži, politiki, raziskovalci in oblikovalci državnih in evropskih razvojnih politik, kar je pomenilo priložnost za nove možnosti gospodarske rasti in za nove neposredne poslovne stike. Tudi Janez Drnovšek je poudaril, da je Slovenija prebrodila začetno prilagajanje svetu, da je hitro prešla težko obdobje pri iskanju novih trgov in pri spremembi gospodarskega sistema. Izrazil je prepričanje, da bo Slovenija v prihodnosti naredila vse tisto, kar si je zastavila, in da se bliža čas, da postane polnopravna članica EU. Članice te zveze so tudi pomemben slovenski partner pri sklepanju mnogih sporazumov. Ustavui ,|tx>Dral prevzel.i I'i/.m ,k;i županija, rroizvoanjo su nun mi bo p., ,.'n Sc d<> danes je odprto vprašanje! kdaj in kakšna odločitev odlocij na rirvaskcm sodišču V Pivovarni pa čakajo tudi na 2asehn|CV| a^e- da bo sprejela mednarodno konvencijo o reševal ,B*tninl. Ko bo namreč to storjeno, bo lahko Union - S '?adcvo na mednarodni ravni. v.k pomeni * laillCIlUV 1ATUA T*'\J1 klinK . ° Vc''k napredek ampak tudi vzpodbude /a prihodnost, , . . . c . , AWl"» «1« sploh /.nad, tega. ker je v zadnjem Času konkurenca ""»P«' * «kJ«br" " J *HI,m *»J*™™ *• podpisal, nove ivm" Lcn.skt"' tigu zelo močna. V Unionu sicer bolj lUvilo na izvozne pogodbe kar bo kroparskemu Plamenu v prihodnjem letu omogočilo 4.500 ton letne proizvodnje. V začetku septembra je novi direktor kroparskega Plamena Sašo Jtvšnik. v pogovoru za naš časopis napovedal, da bodo prihodnje leto bistveno povečali obseg proizvodnje, za kar morajo seveda naiprej pndobiti nove trge. Tedaj so s tujim kupcem podpisali pismo 0 namerah, /daj pa nam je sporočil, da so že podpisali pogodbo Z njo si je Plamen zagotovil dodatnih S milijonov mark izvoza v prihodnjem letu in tako računajo, da bodo obseg proizvodnje lahko povečali na 4.500 ton, ki predstavljajo prag lentabilnosti tovarne, kar z drugimi besedami pomeni, da bo Plamen tako tekoče posloval brez izgub. Obseg proizvodnje bo tako prihodnje leto lahko bistveno večji, saj naj bi letos dosegli 2.700 ton proizvodnje. Z novo izvozno pogodbo bodo v prihodnjem letu bistveno fiovečali delež izvoza, saj je letos približno 30-odstotcn, prihodnje eto pa naj bi imel izvoz 50 dstolni delež. • M.V. Sv"l" kv iT 1 tr^U IIU^na- VUnionu sicer bolj stavijo na zah(H]n, '1,,,clo. ki jmi je važnejša od kvantitete. I/voz je velik, a *e Plvovanlr /Cl,> ranUvt'n 111 ,udi drugačen. Ugotavljajo tudi, da Uv,>zt1i. 'i a '"dusirija v tujini bolj zaščitena kol pri nas - naše Omeni?/ m "'l"n,,/kt' ('J(| <>s.,n' ' V( '' ' da je naše pivo znano po svetu po svoji kakovosti. pOSVol'lvc Slovenije na primer uvažajo le najboljši slad s '>Usodab|1Vmllu'' ve"ko da na v.uMvo okolja in zato pri Ptvova i UpoS,CVaJ° okolju prilazno proizvodnjo. Prizn;i arna 1'mon je nedavno dobila na kranjskem sejmu dve ^rišk' /a slovensko kakovost Razen tega so bili sprejeti v ?ru>ln'jl,° SKxcr 'uednarodno organizacijo proizvajalcev brezalk-*rri;,|u P'Jac (spomnimo na proizvodnjo Sole), upajo pa , da bodo Arns(crs.lnc'Jct> v evropsko pivovarsko /druženje s sedežem v ^'Clle n 1(1 pa lc' /c'° konzervativno in /apno Vendar se, tlirjj j a rezuhate, ki jih dosega Pivovarna Union, lahko nadejamo Leon Brittan je bil mnenja, da ie Slovenija naredila velik korak naprej s spremembo ekonomske usmeritve in z neodvisnostjo, in da sam zelo podpira vključitev Slovenije v EU. Pogajanja za pridruženo članstvo pa se bodo verjetno zvrstila ta teden na ministrskem svetu EU v Luksemburgu. Majhne ekonomije, kot je slovenska, je menil Leon Brittan, morajo veliko dati na tuje investicije in jih znati tudi obdržati. Pomoč Unije evropskim državam Že na otvoritvi foruma so bili nmogi mnenja, da je slovenska ekonomija še vedno v tranziciji, da še vedno pri nas obstajajo pomisleki, ali je prihod kapitala tisti, ki je regulator razvoja. Zavedati pa se moramo, je dejal Matija Škof iz Slovcnijalesa, da kapital nima nacionalnosti. EU mora pomagati integraciji centralne Evrope v svoje okvire, saj si vsak želi imeti ekonomsko razvite sosede. EU je dala na razpolago ogromna sredstva za razvoj in Slovenija je bila deležna nekaj te pomoči. V letu 1994 je na primer EU prek programa Phare zagotovila tudi 130 milijonov ekujev proračunskih sredstev za financiranje nekaterih projektov, tudi državam nečlanieam EU. Slovenija je v tem okviru dobila štiri milijone ekujev. Tudi posvet o zbornicah Gospodarska zbornica je v okviru blejskega foruma organizirala tudi okroglo mizo na temo Organiziranost in vloga industrijskih in trgovinskih zbornic v tržnem gospodarstvu. Vodil jo je DagmarSuster, predsednik GZS. Posvet je baziral na skupnem imenovalcu gospodarskega prostora Srednje Evrope -tranziciji. V razpravi so sodelovali predsedniki in predstavniki zbornic iz mnogih držav, ki so svoje zbornice tudi predstavili. Pester program Omenimo samo nekaj programskih tem - Regionalno sodelovanje v Srednji Evropi, Avstrija in Slovenija sta imeli bilateralni ekspertni sestanek o turizmu, govorili so o pospeševanju naložb, predstavila so se podjetja, kot so Ljubljanska borza, slovenske agencije za privatizacijo, Slovenski razvojni sklad. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je pripravilo konferenco o znanstvenem in tehnološkem razvoju v regiji, govorili so o prometnih možnostih. Dejstvo je, da je čez 200 udeležencev iz več kot 20 držav zelo dejavno zaključilo blejskiforum. Zelo pomembno je, da so prišli iz držav, ki so zemljepisno in gospodarsko blizu Sloveniji, pripadajo pa različnim gospodarskim združbam - Evropski uniji, Efti, višegrajski skupini. Tovrstna širina je pomembna tudi zato, ker imajo članice višegrajske skupine že sporazum z EU o pridruženem članstvu, Slovenija pa se pripravlja na to. • Spela V. Predlagan nov zakon o spodbujanju regionalnega razvoja Novost so stara industrijska središča Kranj, 3. oktobra - Območne zbornice bodo pregledale predlog novega zakona o spodbujanju regionalnega razvoja, nakar bo upravni odbor GZS strnil stališča. Vsekakor pa je zakon zrel za prvo branje v državnem zboru. V Sloveniji je bil pri spodbujanju regionalnega razvoja do leta 1990 poudarek predvsem na podpori gospodarsko manj razvitih območij oziroma občin, v zadnjih letih pa demografsko ogroženih območjih. Prehod v tržno gospodarsto bremena ni enakomerno porazdelil, najbolj so prizaefeta območja s staro industrijsko sestavo, med njimi zlasti podravska, posavska in gorenjska regija. Novim pogojem gospodarjenja pa se lažje prilagajajo območja z višjim deležem terciarnih dejavnosti, manj problemov imajo tudi slabše razvita območja, ki niso obremenjena s staro industrijo. Obseg državnih intervencij v gospodarstvo narašča, obstaja Enbližno 40 vrst in oblik poseganja države v gospodarstvo, eta 1972 so intervencije predstavljale 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda, leta 1993 pa že 6,3 odstotka. Sredstva, ki so posebej namenjena regionalnemu razvoju (za demografsko ogrožena območja), pa so sorazmerno nizka, predstavljajo 0,13 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 12 dolarjev na prebivalca. V razvitih evropskih državah so precej višja, denimo na Irskem 97 dolarjev, na Portugalskem 37 dolarjev, v Španiji 50 dolarjev in v Grčiji 39 dolarjev na prebivalca. Predlog novega zakona uvaja evropski način spodbujanja regionalnega razvoja, kjer poznajo tri skupine razvojno problemskih območij: ekonomsko šibka kmetijska območja v upadanju, stara industrijska območja v zaostajanju in obmejna, obrobna območja. Za Gorenjsko pride v poštev novo merilo o starih industrijskih območjih, kjer je brezposelnost velika, dohodek na prebivalca pa nizek. • M.V. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Seat Ibiza 1.6 GLX PRIROJENI TEMPERAMENT Odkar je španski Seat postal del koncema Volksvvagen, se je spremenilo veliko, predvsem pa je njihova prenovljena paleta avtomobilov postala na moč podobna svojim nemškim polbratom. To velja tudi za seat ibiza, avtomobil oblikovan s španskim temperamentom in narejen z nemško tehniko. Če bi ibizo videl, preden so pri Volksvvagnu postavili na plan golf tretje generacije, bi si jo upal zlahka prisoditi Nemcem. Toda naj bo podobnost še tako velika, svojega španskega temperamenta ne more prikriti. Nič pretresljiv sprednji del z dvema dokaj konvencionalno oblikovanima žarometoma, masko hladilnika z velikim logotipom in odbijačem v barvi avtomobila bi zlahka lahko našel tudi pri drugih Seatovih modelih. Oblikovna prednost so pri ibizi visoke in dvakrat zaobljene bočne linije in izjemno kompakten skoraj fantastičen kombilimuzinski zadek, ki ta avtomobil naredijo dosti bolj športen, kot v resnici je, za desert pa so tam konstruktorji namestili majhne, a zelo vpadlj-ive luči, z vmesno odsevno plastiko. V novi ibizi, ki je bila kot prvi otrok Seatovega pohčerjenja Predstavljena na lanskem rankfurtsfcem salonu, bi zaman pričakovali kaj drugega kot armaturno ploščo narejeno po Volkswagnovem vzorcu, zato se tisti, ki je vajen golfa, dobro počuti tudi v ibizi. Nekoliko trda sedeža (voznikov je pri paketu opreme GLX nastavljiv po višini) sta prav tako dokaz Volksvvagnovcga okolja, ki pa samo po sebi ne more vzbujati neprijetnih občutkov. Poleg tega k paketu GLX sodi sorazmerno dobra založenost z opremo. Volan s servoojačeval-nikom, elektrika za stranski stekli, ročno pomična streha, osrednja ključavnica in predo-prema za radio naj bi ustrezalo rahlemu nadpovprečju, še posebej upoštevaje sorazmerno cenovno privlačnost Seatovih avtomobilov. HVALIMO: oblika - okretnost - lega na cesti; GRAJAMO: zasilno rezervno kolo - hrup motorja Testni avtomobil je bil v trivratni karoserijski izvedbi, ki mi je bolj prirašČena kot petv-ratna, a vsaj pri tistih, ki s seboj vozijo družino, utegne povzročiti nekaj težav pri vstopanju. Tudi prtljažni prostor z 270 litri pri postavljeni in 802 litrih pri (tretjinsko deljivi) zadnji klopi je uporaben, vendar pri natovarjanju težjih kosov prtljage se je treba nekoliko bolj potruditi zaradi visokega roba, zaradi globine pa je pod prtljažnim dnom samo zasilno rezervno kolo. Tudi pri motorni opremi si Španci niso pretirano belili glave. V ibizin nos so vsadili znani in preizkušeni 1598 ku- Notranjost: sposojena, a uporabna. f POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA ■ VOZILA SEAT L PRODAJA IN SERVIS C. Staneta Žagarja 30 Tel: 331 -656.221-692 IBIZA od 16.991 DEM dalje CORDOBA od 19.993 DEM dalje TOLEDO od 24.161 DEM dalje NA RAZPOLAGO OMEJENA KOLIČINA VOZIL I Skupina Volksvvagen specialistično usposabljanje "jj RACINOVOIMA T; telefon :064/622-764 Seat ibiza 1.6 GLX: španski temperament, nemška tehnologija. CENA do registracije: 23.193 DEM (Porsche In-ter Auto, Ljubljana) Koliko za zemljišča V jeseniški občini ie za kvadratni meter pašnika prvega bonitetnega razreda treba odšteti 105 tolarjev, za pašnik drugega razreda 90 tolarjev in za pašnik tretjega razreda 75 tolarjev. Pašnik četrtega razreda stane 60 tolarjev za kvadratni meter, petega razreda 45, šestega 30 in sedmega razreda 15 tolarjev. In koliko je treba odšteti za gozdno zemljišče? Prvi bonitetni razred je po 96 tolarjev za kvadratni meter, drugi po 81, tretji po 66, četrti po 45, peti po 36, šesti po 24 in sedmi po 12 tolarjev za kvadratni meter. Cene, kijih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanja, od lege in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov. Tudi pri kupčijah z zemljišči velja staro pravilo, da je "prava" cena tista, ob kateri si kupec in prodajalec sežeta v roke. Tako so pri Seatu z novo ibizo naredili sorazmerno dober avtomobil, ki ima za popotnico tudi dobro razmerje med ceno in uporabnostjo. Ostane samo še vprašanje: Seat, da ali ne? Španci pravijo "Si!" Zadek: kot iz lepotnega salona. bični golfov motor, ki zmore 75 KM in je s svojo prožnostjo v tem avtomobilu kar dobro kos svoji nalogi, tako, da tako s pospeški kot tudi s končno hitrostjo povsem zadovolji pov- [>rečnega voznika. S svojo priv-ačno obliko se utegne ibiza kaj hitro prikupiti predstavnikom obeh spolov in to upravičeno! Z argumenti, kot solahkotnost upravljanja, zanesljivost pri zaviranju in nobenih nenatančnosti pri izdelavi. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombilimuzina s tremi vrati, spredaj nameščenim motorjem in pogonom na sprednji kolesi. Motor štirivaljni, štir-itaktni, vrstni, postavljen spredaj prečno, 1598 ccm, 55 KVV/75 KM, elektronski enotočkovni vbrizg goriva, tristezni uravnavani katalizator. Mere: d. 3810 mm, š. 1640 mm, višina 1340 mm. Najvišja hitrost: 170 km/h (tovarna), 168 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,41 7,91 9,7 litra neosvinčenega 91 okt. goriva na 100 km. Poraba na testu: 8,8 I. Odkupna cena mleka ostaja nespremenjena Pravilo, da naj bi odkupno ceno mleka na vsake tri mesece usklajevali s pridelovalnimi stroški, tokrat (pred zadnjim četrtletjem) ni obveljalo. Razlog je v tem, da se ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj nista mogla uskladiti o tem, za koliko s prvim oktobrom povečati vrednost tolščobne enote oz. izhodiščno ceno. Kot nam je neuradno uspelo zvedeti, je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo predlagalo 5,2-odstotno povišanje, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pa 3,4-odstotno. Ker do uskladitve ni prišlo, izhodiščna odkupna cena še naprej ostaja enaka, kot je bila v tretjem četrtletju (vrednost tolščobne enote 9.1111 tolarja). Do kdaj bo še veljala taka cena, ni znano; dobro poučeni pa menijo, da ne bo "zdržala" niti ves oktober. Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 30 tolarjev za kilogram, jabolka po 100 in jajca po 15 tolarjev. Za kilogram solate je treba odšteti okrog 200 tolarjev, za korenje 140, za čebulo 80 in za česen 250. Paprika stane 180 tolarjev za kilogram, paradižnik 150, fižol 300 in zelje 70 tolarjev. Orehova jedrca ponujajo po ceni 1.10« tolarjev za kilogram. Cene jabolk V KŽK-jevem sadovnjaku v Potočah pri Preddvoru so * obiranjem sadja za ozimnico začeli 20. septembra in so doslej (d° petka) obrali že približno četrtino pridelka. Ob tem, da je sadje Kakovostno, pričakujejo rekordno letino - od 500 do 600 ton j3bolK-Jonagold, idared in glosler prvega kakovostnega razreda prodajaj0 f'O 53 tolarjev za kilogram, zlati in rdeči delišes pa po 4/ tolarjev-dared in jonagold druge kakovosti so po 40 tolarjev za kilogram gloster po 38 ter zlati in rdeči delišes po 36 tolarjev. Jabolka, primerna za žganjekuho in za stiskanje mošta, so po 17 tolarjev, • M. Gregorič, slike Leja Jeras hruške pa so že vse prodali. Prva telefonska banka Teledom Kranj, 3. oktobra - Nova Ljubljanska banka bo ta mesec uvedla telefonsko banko Teledom, ki bo vsekakor velik preobrat v bančnem poslovanju. Telefonsko banko ali banko na domu so drugod po Evropi ljudje sprejeli zelo hitro, kar je med bankami povzročilo pravi preplah, zato smo prav radovedni, kako jo bodo pn nas. Samopostrežno bančno poslovanje in sodobne plačilne instrumente so slovenski varče valci sprejeli dokaj hitro, čeprav zahtevajo miselni preskok, na kakršnega so se v razviti Evropi privajali več kot desetletje. Ljubljanska banka je prve bančne avtomate postavila pred štirimi leti, danes jih je v bankomalsko mrežo HA vklju čenih že 162, uporablja pa jih že petina Slovencev. Bančni avto mat opravi povprečno 170 transakcij dnevno. Strmo pa narašča število transakcij v bančnih avtomatih / depozit nih enot, takšnih je 83, prek njih pa ljudje lahko vlagajo gotovino in plačujejo piožnice, Zanimivo je, da pogosteje vlagajo gotovino kot plačujejo položnice, kako hitro so postali popularni pa pove podatek, da se prek njih mesečno obrne približno 4 milijarde tolarjev. Za približno 4 tisoč mesečno se povečuje število imetnikov plačilnih kartic I.B in I H I uro ĆU d, 0 vse večji priljubljenosti plastičnega denarja pa govori Codatek, da so avgusta v LB articami plačali za več kot milijardo tolarjev blaga in stor itev, v LB Lurocard pa so samo v tujini "zapravili' /a več kot milijon nemških mark. Dobrega pol leta sistematič no širijo osebno obravnavo komitentov, ki lahko vse bančne posle opravijo pri enem bančnem uslužbencu, tudi po telefonu ali telefaksu, kar je namenjeno zlasti tistim, ki veliko poslujejo / banko. Zadnja novost pa je telefonska banka Teledom, ki je novost v slovenskem bančništvu, pošlo vati bo začela oktobra in sicer vse dni v tednu, 24 ur na dan. Komitenti Teledoma bodo lahko po telefonu opravili vse bančne posle, od varčevanja do najetja posojila Telefonska banka, ki ji pravi jo tudi banka na domu, so drugod po Evropi ljudje sprejeli zelo hitro, kar je med bank_ ami povzročilo pravi prep'al1 , Franciji jc banka Paribas prc kratkim odprla prvo telefonsKO banko in na tem izjemno koi^ kurenčnem finančnem trg11 . pičlih petih dneh dobila JJ* kot 15 tisoč zahtev za odjW bančnega računa. V Bani Nationale de 1'aris, ki je °Z lanske jeseni v zasebni lasti, zagnali vik in krik, v .'S°CRja (ienerale pa se pritožujejo, jim banka na domu zbija CCn* Podobno se dogaja v britan^ banko Abbev National, ki Jc Veliki Britaniji DO te1®!?,-sklenila It 12 tisoč pOgodD *J nepremičninska posojila. P' kratkim pa je prvo ,clc ,(). službo na nepremičninska P sojila odprla tudi v Parizu. >—) Druitvo JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Kranj VPISUJE nov« člane in članic« v začetne tečaj« joge. Vpis bo od 4.10. - 27.10. Vsak torek In četrtek v dvorani KS Stražiščo od 18.30 - 20.00 ure. VABLJENI I KLAM IZLET? CIU IN ČAS POTOVANJA, PRIJAVE j i DATUM I ODHODA | CENA j--1 PREVOZ | GOSTINSKE | i STORITVE j OPIS POTOVANJA ITALIJA KOMPAS KRANJ, TEL: 224 100 KOMPAS SK t OKA, IfL 6?0 960 3.11. 260 DEM i m j 5 DNI | j RIM VATIKAN IZČRPEN OGLED ilAlilA | KOMPAS KRANJ TEL: 224 100 KOMPAS SK 10KA TEl 620 960 4 j 19.10. j T 375 DEM BUS S DNI RIM CAPRI POMPEJI,... *•........»—..............•■■— 1 vezenine bled Tovarn« čipk, vezenin in konfekcije Bled d.o.o. razpisuje JAVNO PRODAJO RABLJENIH ŠIVALNIH STROJEV IN DRUGIH OSNOVNIH SREDSTEV ki bo v petek, dne 7.10 1994, i zadetkom ob 14.15 uri v prostorih družbe Vezenine Bled do o, Kajuhova c. 1 na Bledu (vhod pn vratarju) Seznam strojev in druge opreme z izklicnimi cenami |e objavljen na oglasnih deskah v podjet|u Vse potrebne informacije dobite po tele Ionu 064/741-600 mt. 20 (POR Jaka) Ogled osnovnih sredstev je moten na dan prodaie od 13 ure dalje, Varićmo v visim 10 % od izklicne cene, ki je pogoj za sodelovaje v proda|i. |e potrebno vplačati najkasneie 15 minut pred pndetkom licitacije v prostoru, kjer so shranjena osnovna sredstva. Prodaj bomo po sistemu "VIDENO KUPLJENO". Prometni davek plaća ku pec Ob enakih pogo|ih ima/o prednost pri nakupu delavci, ki so zaposleni v družbi Vezenine Bled d.o.o. Kupec lahko plaća kupljeno blago tako| oz. ob prevzemu, vendar na|kavie(e v treh delovnih dneh po konćam licitaciji Če kupec do navedenega roka kupl|enega blaga ne plaća, varićma zapade, proda jalec pa bo prodajo ponovil V/VV /\UP\D d.O.O.i Staneta Žagarja 30 €i V M Tel.: 221-692, 331^56 ■ SERVIS SEAT ■ ROČNO PRANJE VOZIL ■ MENJAVA AVTOPLASČEV Vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote ln nedelje KAKO NAJHITREJE PRITI DO KUHINJE, DNEVNE, OTROŠKE SODE... KAKO PRITI NAJCENEJE DO POHIŠTVA? OBIŠČITE SALON POHIŠTVA MM Ž A Titov trg 7, Škofja Loka, pri avtobusni postaji Tel.: 064-623-276 in se prepričajte o enkratnih akcijskih cenah pohištva- VREME 6 £AC Za danes nam vremenoslovci napovedujejo deževno vreme. Jutri naj bi padavine ponehale, vendar se bo zelo ohladilo. Meja sneženja se bo v noči z danes na jutri spustila na višino 1000 metrov. LUNINE SPREMEMBE Ker, bo jutri mlaj nastopil ob 4.55, bo po Herschlovem vremenskem ključu deževalo. KRATEK 1 t Ansambel Ravbarji iz Vodic Za še bogatejši zvok iščejo pevko Ansambel Ravbarji je trio, kar pa ne pomeni, da je njihov repertoar ozek. Člani obvladajo več inštrumentov in posegajo v vse glasbene zvrsti za različne okuse. Spremljajo znanega pevca Alberta Gregoriča, s katerim so nastopili na Sobotni sreči v Kranju, ob drugem sodelovanju pa so družno izjavili, da iščejo za popestritev tudi pevko. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo na tem mestu objavili razglednico, s katere s ravno ni videlo, kje je posneta, pač pa je bilo razvidno delo, ki so ga možje na sliki v času posnetka opravljali.Kljub temu smo prejeli kar zajeten kup vaših odgovorov, nekateri pa ste celo uganili kraj, kjer je bila slika posneta. To se je namreč dogajalo na Šmarni gori, možje pa na vrti vlečejo kar okoli tri tone težak zvon, ki je bil ulit v livarni v Šentvidu nekaj pred 1930. letom. Naš žreb je upošteval tudi odgovore, kjer ste uganili samo opravilo: 1. Janko Bratina, Britof 18, Kranj; 2. Angekla Pesjak, Zg. Upnica 13, Kamna Gorica;3. Dragica Krek, Klobovsova 12, šk. Loka;4. Stane Zelič, Sv. Duh 187, Šk. Loka; 5. Katja Marsič, Kovor 117, Tržič, čestitamo! Tokrat pa gremo s staro razglednico spet malo v hribe. Takole razglednico je leta 1928 nekdo poslal nekomu s svojega izleta. Vi pa seda) napišite, katera koča je na sliki, na približno kakšni nadmorski višini stoji in na katere vrhove se lahko od tod povzpnemo. Odgovore pošljite do petka, 7. oktobra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj Žreb pa bo spet razdelil pet nagrad v vrednosti po 1 000 tolarjev. Kdo sestavlja Ravbarje? "Ravbarji smo prekaljeni glasbeniki, ki smo se po nekaj zasedbah pred tremi leti zbrali skupaj, da igramo za razvedrilo, veselje, zabavo in sprostitev kot protiutež resnim službenim obveznostim. Marjan Čerin igra harmoniko in svnthesizer, Franci Peterlin ritem in solo kitaro ter Miro Čaki bariton, bas kitaro in pozavno, ki mu je glasba tudi poklic in jo poučuje v osnovni šoli Vodice. Vsi pa tudi pojemo." Kakšen je vaš glasbeni izraz? "Zabavno in narodno glasbo izvajamo v nam lastnem slogu. Osnovna zasedba je trio s harmoniko, baritonom in kitaro ter triglasnim petjem. Pri domači glasbi je poudarek na ljudski glasi, kjer občinstvo hitro začne sodelovati. Sodelujemo tudi z oktetom deseti brat, s katerim smo gostovali med Slovenci v Zahodni Evropi. V zabavni glasbi največ segamo po melodičnih pop-rock skladbah, ki gredo hitro v uho." Kakšen je vaš repertoar? "Imamo raznolik program, tako da se lahko prilagajamo vsaki priložnosti. Repertoar vsebuje narodnozabavno glasbo, evergreene, zimzelene melodije, slovensko zabavno glasbo. Prilagajamo se trenutnim trendom. V zadnjem času spremljamo znanega latinsko-ameriškega pevca Alberta Gregoriča." Imate tudi že kaj lastnih glasbenih snovanj? "Miro Čaki, ki je akademski glasbenik je že ustvaril nekaj skladb v narodnozabavnem in zabavnem zvoku. Najbolj izrazita skladba je Marela v countrv stilu, v domačem zvoku pa je ubrana viža Včasih ustavim korak, katero bomo v bližnji prihodnosti predstavili na kakem festivalu. " Kakšen je vaš imidž? "Scenski nastopi so odvisni od ambienta. Oblečeni smo v narodne noše, elegantne večerne obleke ali poletna oblačila. Načrti? "Nimamo visokoletečih ciljev, saj nam je glasba v lastno veselje in zadovoljstvo, če razvedrimo druge. Pomeni nam hoby in druženje z ljudmi. Ansambel bi rad še bolj popes-tirl glasbeni izraz, zato iščemo simpatično pevko, ki bi se nam pridružila. Kontaktni naslov je: Ansambel Ravbarji - Marjan Čerin, Podutiška 145, Ljubljana Dravlje 61.117." • tekst in slika: Drago Papler Pride trenutek, ko se moraš pogledati v ogledalo in samokritično ugotoviti: "Eh, beteten sem, vsem v napoto. Ena majcena nerada, ki po svetu kolovrati samo še za to, da dela škodo." Tak trenutek je počil minuli teden, ko so firmo, katere cajteng zdaj dr lite v rokah, dvakrat vlačdi po velikem časopisu tam v beli Ljubljani. Da bo stvar jasna: Gorenjski glas je prvi med mediji oh/avl imena tistih slovenskih bank, ki ie niso izpolnila pogoja o jamstvenem kapitalu. Nekaj dni kasneje je to storilo Delo, ki pa je, kot se za raziskovalno novinarstvo tudi spodobi, mimogrede okrcalo tali "GUutk* in namigovalo, da je seznam indiskretno izpljunila ena gorenjska banka l'o\.točila naj bi se panika med komitenti vsi naj bi na vrat na nos jemali kapital iz drugih hank in ga nosili v Gorenjsko banko In ktf je bila po objavi v oMdln jem časopisu povzročena vseslovenska dirka od banke do banke, je sledilo pojasnilo, v katerem pravijo, da je osrednja raziskovalna novinarska hiia Zanalašč prepisala seznam bank brez licence - i: Gorenj keRa Klasa Pa smo bili dvakrat, reve fnale, v Delu' Nerodno je le tO, da se je nam v seznam bank prikradel tiskarski škratek. Ta grdoba še nikoli m ttišala za l-banko m je kratkornalo tišti L pre[likala v Abanko! In se je tiskarska nrroda takopi opra- vičila, kar je velika novinarska hiša v Ljubljani - spregledala! In ponatisnila Abanko, namesto Ebanko! Posluš' te, kdo ne bi znorel! Najprej ti gre ena provincial-na, podeželska in sploh nikakršna novinarska beštija z objavo seznama prehiteti ne vse, ampak največjo in najbolj- Kaj pa še! Mi imamo še vedno rajši komitente kot katerokoli banko. Naj vedo, kaj se dogaja! Je bil Veliki brat, ki je takisto, a z rahlim prepisoval-nim zamikom nekaj dni, objavil isti seznam in še našega Škrata povrhu, manj indiskre-ten? Tema tedna Veliki brat nas gleda Namigovanja, da je Gorenjskemu glasu dala seznam bank z nezadostnim jamstvenim kapitalom ena gorenjska banka, so brez osnove. Seznam smo dobili od ene tete, ki ga je v črni noči pljunila enemu gospodu in ga zjutraj nam izpljunila... šo novinarsko hišo na Slovens-kem, n a to pa jo, v pomanjkanju lastnih virov še prisili, da ponstiskujt skrate! In ker nas je Veliki brat, majčkene lokali e, a edine s seznamom, kar dvakrat omenil, ga ponižno prosimo za be\ed<> Smo bili : objavo seznama res indiskretni? Ne, Veliki brat je bil diskreten Vedno je diskreten, v vseh primerih Če te omenja v slabšalm intonaciji, te samo zato, ker nima lastnega vira m te te mora ln uhije dve muhi na en mah: potunka eno gorenjsko banko, ki nam je ba/e dala seznam m lokalni cajteng, iz katerega prepisuje sezname s škratki vred. Mi pa v jok! Ker nas, taka ničeta v provinci, vsak lahko spravi v jok, priznamo: ne, ni nam dala ena gorenjska banka tistega seznama, ki je Velikemu bratu uman j k al Brat le ve, kje se te stvari dobijo, saj jih promtno objavlja. Kdo, če ne brat, je prvi zasledosledil tisti znameniti Peterletov stavek, ki bo prišel v zgodovino narodovo: "Kacin je izpljunil!" Seznam smo dobili od neke firme, kjer dela ena teta. Tam je enemu gospodu ta teta zvečer, ko je na zemljo legla črna noč, seznam pljunila s pisalne mize in ga izpljunila naši novinarki. Kot Kacin! Mi svoje vire naknadno tudi natančno povemo in - če bo v prihodnje treba, bomo navajali tudi vir. Recimo. Vir: teta. Res nismo tako hudobni, da bi Velikega brata spravljali v zadrege in mu eksponirali še tiskarske škrate. Saj navsezadnje niti ni tako slab, da ne bi tudi mi sami kdajpakdaj pljunili kakšen njegov podatek - s Škratom vred! Ampak razlika je v tem, da nam, ki smo tako mali in neznatni, pri takem švercanju teče krvav pot s čela. Veliki brat pa nas, ko kol kakšna slepa kura vendarle najdemo kakšno zrno, zanalašč tunka. Kaj bi drugega ■ saj zato se pa ima za Velikega brata... • D.Sedij Fan klub Monroe Gorenjska pop ročk skupina Monroe je s kaseto, ki je izšla februarjajetos in bila že nekajkrat ponatisnjena, med poslušalstvom po vsej Sloveniji pridobila velike simpatije. Nič čudnega torej, da so se fantje te skupine odločili ustanoviti Fan klub. Svečana ustanovitev le-fega je bila pred kratkim v Dvorjah, kjer so Monrojevci posneli tudi videospot hita s prve kasete "Jaz potrebujem več". V kratkem naj bi izšel CD, po novem letu pa tudi nova kaseta. In če o skupini hočete vedeti kaj več, pišite na naslov: Monroe Fan klub, Pizzerija "Pod Jenkovo lipo", Dvorje 56, 64207 Cerklje. • I.K. Zdravljico so pred 50 leti natisnili v TRILOFU Spominska plošča za Podgrivarjevo domačijo Pred kratkim so na Podgrivarjevi domačiji odkrili ploščo, ki bo mimoidočim pripovedovala, da je od 15. septembra 1944 pa do konca vojne v bližnji globeli delovala partizanska tiskarna TRILOF (kar pomeni "tri leta OF"), kjer je bila decembra 1944 natisnjena bibliofilska izdaja Prešernove Zdravljice ob njeni stoti obletnici. Ploščo je odkril Miloš Jocif - Rado, sprva kurir, potem pa tiskar v TRILOFu. Zbranim je spregovoril o nastanku, delu in življenju partizanskih tiskarn, DONASA v Ločniški grafi ter TRILOFA, ki se je tudi morala nekajkrat seliti. "Zdravljico" so tiskali približno od 10. do 15. decembra 1944; slikar Janez Vidic je izdelal linoreze, arh. Marjan Šorli -Viher vinjete, Franc Boštjančič - Boš je naredil stavek, Janez Fister - Nace pa jo je stiskal. Da je tehnika lahko delovala, gre zahvala predvsem domačinom, ki so jo oskrbovali s hrano in vsem potrebnim. Skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev je Podgrivarjevi domačiji podelila posebno priznanje in zahvalo, vsem otrokom pa podarila drobno darilce - povečano fotografijo njihove pokojne mame ob ognjišču črne kuhinje (1944. leta jo je fotografiral partizan Evgen Sesek), dr. Zora Lampreht - Rijavec pa je po njej naredila umetniško sliko, ki bo visela v Podgrivarjevi hiši. Postavitev spominske plošče na Podgrivarjevi hiši je omogočilo podjetje MEDIA ART iz Stražišča pri Kranju, Delavska 46, ki se ukvarja z grafiko. -Foto: D. Dolenc ZADETEK V PETEK V petek smo zaključili poletni ciklus drutinskih kvizov Zadetek v petek. Z mikrofonov Radia Žiri in fotoaparatom Gorenjskega glasa smo bili na Mrzlem vrhu 9 v idrijski občini pri dolžini Kosmač. Očitno tudi pri Kosmačevih redno berejo Gorenjski glas in poslušajo Radio Žiri, kajti na zahtevna vprašanja so kot iz rokava stresali odgovore. Poletno serijo družinskih kvizov bomo v prijetnem vzdušju zaključili to soboto, H. oktobra, ob 10. uri v prodajnem salonu WE&CO Commerce v Lescah, Rolna dolina 40, kjer bomo eni od devetih sodelujočih drulin z Irebom namenili glavno nagrado - najnovejši izvozni model pralnega stroja Gorenje. PREDELAVA PLASTIČNIH MAS termo pol 64225 Sovodenj • Slovenija, tel.: 064/695 001,695 030,1ax.: 064/695 012 GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA %J%# Eg£T& ff~"^ *T~1* commerce gorenje [niBgiU®^^®!]® LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM, HA7U k rtftl IMA kh *>*'■ tahnlka, mali gospodinjski aparati, nuiriA UUUrt A 1U, akustika, kuhinja, kopalnica, antanakl material TEL: 064/718-502, FAr 718531 nja.... In razarvnl dali. POPUST DO 45% 11, do 19. ur«, ob sobotah od 8 do 12_ur* NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT__v_j rT^ . obrezujemo, nabiramo zdra- \ Cl TlTlf^^&C Tin 1 VtlT I vilne rastline. 30. spravljamo A. I I 1*^^%^%^ I LSI rastline v prezimovališče, zastiramo grede, zavarujemo vrtnice, škropimo, porežemo zelišča, pobiramo pridelek. 31. zastiramo grede, zavarujemo vrtnice, škropimo, spravljamo rastline v prezimovališča. Biološko vrtnarjenje v oktobru Sv. Luka (18. 10.) sneg pri kuka Sv. Luka v roke huka. Uršula (21. 10. zemljo zaklene, Rupert (27. 3.) jo spet odklene. Če v god sv. Šimna (28. 10.) in Juda dež gre, ni drugo leto hrušk. Če listje hitro odleti, huda zima sledi. 1. in 2. oktobra nabiramo zdravilne rastline, gnojimo, škropimo v vrtu, zastiramo prazne grede. 3. in 4. pognojimo sadno drevje, sadimo iglavce, grmičevje in čebulnice. Pobiramo pridelek. Škropimo, zastiramo prazne grede. Sadimo trajnice. Grede škropimo z rastlinskimi škropivi zoper plesni. 5. nabiramo zdravilne rastline, pobiramo pridelek in zalivamo vrt, 6. sadimo in presajamo, zalivamo, nabiramo zdravilne rastline. 7. zalivamo, presadimo rožmarin v zabojčke, kosimo, če želimo Za boljši spomin 2 pomaranči, 1 grozd, 4 lešnike in 1 smokev očistimo, zmeljemo v mešalni ku in jemo med glavnimi obroki hrane. Urejanje nagrobnih šopkov Kranj, oktobra - Horti-kulturno društvo Kranj prireja v ponedeljek, 10. oktobra, ob 17. uri na društvenem vrtu v Kranju (zraven Prešernovega £njt») prukučm priku/ urejanja nagrobnih aranžmajev. Vsi, ki jih to zanima, lahko pridejo (ne le člani), material za aranžmaje pa naj prinesejo s seboj. V četrtek, 13. oktobra, ob 17. uri pa bo v sejni sobi št. 16 SO Kranj o ureditvi grobov predavala predsednica društva, ga. Anka Bernard. Vabljeni! hitro rast trave. Sadimo trajnice, posadimo zimski česen. 9. in 10. lahko sadimo jablane. 11. in 12. presajamo, 15., 16. in 17. presajamo in zalivamo. 19. ne sejemo in ne sadimo. 20. in 21. zastiramo grede, sadimo zimski česen, sadno drevje, vrtnice, pobiramo pridelek, nabiramo zdravilne rastline. 22. zastiramo grede, sadimo zimski česen, sadno drevje, vrtnice. 23. in 24. pobiramo pridelek, nabiramo zdravilne rastline. 25., 26. in 27. zalivamo, 28. in 29. pobiramo pridelek, porežemo zelišča, škropimo, Pa še to: Rožmarin je ena izmed dišavnih rastlin, ki praviloma ne prenaša naših zim, zato ga moramo pred mrazom spraviti na varno. Na Primorskem je rožmarin dišavnica in tudi okrasna rastlina, ki je leto in in dan na prostem; z njim celo delajo žive meje. V ostrem podnebju celinske Slovenije pa je vršiček rožmarina že majhna dragocenost. Največkrat imamo rožmarin po-sajen v posode in le izjemoma čez poletje neposredno na vrtu. V vsakem primeru moramo najkasneje v začetku oktobra spraviti grmiče rožmarina spet v posode in jih pripraviti za zimo. Domači zdravnik Hmelj pomirja Znano je, da pivo pomirja in uspava, podobne učinke pa ima tudi sam hmelj, iz katerega pivo varimo. Uporabljamo predvsem storžke, ki iih nabiramo septembra, jeseni, posušimo in hranimo jih na suhem v temnih kozarcih. Okusa je grenkega. Mlade brste hmelja nabiramo marca in aprila za solato, cvete julija in avgusta. Vsi so zdravilni. Caj iz hmelja zaradi svojih grenčin krepi želodec in zbuja tek, pravi pater Ašič. Caj pijemo hladen kakšno uro pred glavnim obrokom. Močno vpliva na izločanje seča in odvaja nakopičeno vodo. Tako zdravilno vpliva na protin in revmo. Sok svežih listov zelo lajša zaprtje in pospešuje iztrebljanje in izločanje seča. Čaj iz hmelja pomirjevalno rphva na živčevje; ob njem popusti telesni in živčni nemir, uredi se pospešeni utrip srca, depresija se poleže. Uravna se tudi prehitro ali premočno bitje srca. Čaj iz hmelja nam vrne normalen spanec, če ga pijemo pol ure pred počitkom. Dodamo mu lahko še baldrijan, glog in omelo. Prav tako pomirja spolno prerazdraženost. Čaj pomaga pri urejanju menstruacije, pomirja bolečine v maternici in blaži težave mene. Spomladi nam bodo hmeljevi poganjki v solati pomagali očistiti zabasana (zastojna) jetra. Pa se to: Če hmelja niste nabrali sami, se ga vedno dobi v lekarni. Moda moda moda moda Lesk zvezd Za mlade ho tole najbolj veljalo: najnovejši trend mode za "nightlife" se imenuje SPACE-LOOK. Vse je srebrno! Srebrna je obleka, srebrne so nogavice, srebrni so čevlji, škorenjci, jakne, brezrokavniki, pasovi, vezalke, torbice, bunde, skratka vse, pa naj bo sešito ah izdelano iz nvlona, metalne folije, usnja ali lurexa. Vse je v stilu starih dobrih astronavtov. Torej, mladenke, če boste hotele slediti modi, boste izgledale kot deklice z meseca. Kombinacija je možna le s črno in belo barvo! MAĐCHEI vorv M0N( Poskusimo še mi Paprike tako in drugače Paprike s sirom 1/2 kg podolgovatih paprik 1/4 kg sira Paprike očistimo in damo v vsako kos sira. Zložimo jih na pomaščen pekač in pečemo 30 minut pri 220 stopinjah Č. Jemo s kruhom ali s pire Krompirjem in s solato. Paprike s fižolom 1/2 kg paprik, 2 jogurtova lončka kuhanega fižola, 2 čebuli, 1 žlica moke, 1 žlica paradižnikove mezge ali svež paradižnik, sol, poper, peteršilj Na olju prepražimo čebulo, dodamo moko, fižol, paradižnik in začimbe, zalijemo z vodo in duŠimo, da postane nadev gost. Z njim napolnimo paprike. Zložimo jih v pomaščen pekač in pečemo 30 minut pri 220 stopinjah C. Paprike s krompirjem 1/2 kg paprik, 1/2 kg krompirja, 1/2 dl olja, 1 čebula, sol, poper, majaron, 2 paradižnika Na olju prepražimo Čebulo in narezano papriko, dodamo nalistan krompir, nare/.an paradižnik in začimbe. Vse dušimo, dokler se zelenjava ne zmehča. Paprike v pivovskem testu 5 rdečih mesnatih paprik pivovsko testo: 10 dag moke, 2 žlici piva, 1 Žlica olja, sneg dveh beljakov Paprike spečemo, olupimo in razpolovimo Medtem napravimo pivovsko testo, tako da razžvrkljamo vse sestavine. V testo pomaka-mo paprike in jih ocvremo v olju. Namaz iz paprik 20 dag paprik, 10 dag skute, 5 dag masla, S strokov česna, sol, poper Papriko zmešamo v mešalniku, česen stremo m /mešamo z drugimi sestavinami. Namaz jemo s kruhom l.ahko ga več dni hranimo zaprtega v plastični posodi v hladilniku TVS 1 12.00 Video strani 12.10 Skok med zvezde 12.35 Iz življenja za življenje, ponovitev 13.00 Poročila 15.00 Opus 16.00 Tri ljubezni, ponovitev švedske nadaljevanke 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Varšava, nemško-francos-ko-poljski film 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Sejem elektronike 22.50 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Sever in jug, ameriška nadaljevanka 0.05 Videostrani TVS 2 13.00 Euronevvs 15.00 Videostrani 16.20 Zgodbe iz školjke, ponovitev 16.50 Videošpon, ponovitev 17.35 Sova, ponovitev 18.45 človeški rod, serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda 22.00 Slovenci v zamejstvu 22.30 Omizje HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Živeti kot vsi drugi 12.00 Poročila 12.05 TVkoledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monoton 13.15 Ves svet je oder, angleška serija 14.05 V avtobusu 14.35 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 15.20 Popotnik skozi čas 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 20.10 Loto 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.05 V iskanju 21.55 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini23.55 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV koledar 17.35 Družinske skrivnosti, nadaljevanka 18.25 Clive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška dokumentarna serija 19.30 Dnevnik 20.15 Zakonca Fields v Franciji, nanizanka 22.45 Dolžinske skrivnosti, francoska nadaljevanka 23.20 Alberto express, italijans-ki-francoski film KANALA 7.00 Video strani 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.45 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 18.05 Državnik novega kova, humoris tična nanizanka 18.40 Male živali 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Call seleotion 20.30 Bennv Hill 21.15 Dannyjeve zvezde 22.00 Oddaja o plesu 22.30 Poročila 22.40 Albumshow, glasbena oddaja 0.20 Spot tedna 0.25 Na velikem platnu 0.40 CMT 1.00 Video strani AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Prva policijska postaja 9.30 Audimax, ponovitev 10.15 Panoptikum 10.30 Krištof Kolumb, angleški film 12.10 Reportaža iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.35 Katts & Dog 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hribovski zdravnik 19.22 Znanost 19.30 čas v slikiA/remo 20.00 šport 20.15 Kraljičina dekliška leta, avstrijski film 22.05 Pogledi od strani 22.15 Evropski policisti 23-75 Čas v sliki 23.10 Oddelek za umore, ameriška kriminalka 0.45 Mongoli, italijansko-fran-coski film 2.35 Vidoostruni/1000 mojstrovin 20.05 TVS1 VARŠAVA nemško-francosko-poljski barvni film, 1992; Leto 1943; drugi svetovni vojni še ni videti konca. Na Poljskem je hudo in v Varšavi še posebej. Prav zato Alek in njegova mlada žena Frida tvegata beg iz geta... Srečno se prebijeta do samostanskih poslopij, tam Alek pusti Frido v cerkvi, da bi poiskal prenočišče v prijateljevem stanovanju. Ko se prebije do hiše, odkrije, da v njej živijo nemški oficirji. V zadnjem trenutku pride Štefanija, ki mu ponudi zatočišče. Štefanija je zrela ženska, a še vedno privlačna. Alek preživi noč z njo, naslednjega dne pa jo prosi, da bi ponudila streho nad glavo tudi njegovi "mali sestri Fridi"... 19.15 TVS 2 V VRTINCU Tokrat se je v oddaji V vrtincu znašel vestem Wyart Earp s Kevinom Costnerjem v glavni vlogi. 8.00 Vremenska panorama 15.00 Lipova ulica 15.30 Vlak v Lashio 16.15 Ljubezen kot v knjigah 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dvoboj 21.15 Ramhard Fendnch: Pesmi z občutkom 22.00 čas v sliki -večerni stuio 22.35 črno na belem 0.20 Hallo Austna, Hallo Vienna 0.45 Nora hiša, sovjetska komedija 2.20 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Več veš, več veljaš: Naši ljubljenčki (ponovitev) 20.55 Danes na videos-traneh, EPP 21.00 Zupan z vami (v živo) 22.00 V spomin Bazoviškim žrtvam 22.15 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 8. oddaja 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 šolsko prvenstvo v krosu -ponovitev reportaže 20.00 Moda in mi - T. Prezelj R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Kdaj se bo začela graditi kranjs ka fakulteta 10.40 Informacija zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -kit od 12.40 do 15.00 Moda 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Pozdrav iz naše ulice 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ura na UKV starao 88,9 in 95 MHz ter srednjem vlau 1584 KHz. R JESENICE KINO 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice12.10 Osmrt_ niče 14.00 Melodija tedna 14lr Obvestila 14.30 Telegraf 1WJ Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16-3 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitk« 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.ZU h ima svojo moč 7.00 Novice ' dogodki 8.00 Radijska CostitK« 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvei za kosilo 9.35 Glasbo i^birakg poslušalci 10.00 Dopoldan^ novice 10.10 Devizni tečaj U££ Kulturni utrinki 12.00 ŠkofjeloSK" 6 13.00 Morda niste slišali \ Devi/ni tečaj 14.30 Mali oglasi ^ čestitke 15.00 Dogodki danos jutri 15.30 RA Slovenija J*KJ Napoved programa 16•3" srečen danes in zdrav jutri i o. Športni utrinki 17.00 Heavy meu» - Boom R RGL 5.00 Jutranji programi - vodi Tanja F-ajon 5.15 Novice 6.15 no 7.00 Horoskop 7.16Novic«> '• Vreme 8.00 Dopoldne z Ma» Juvan 8.15 Napoved W*jgo 8.30 Jutro je tudi takšno • Kam danes 10.15 Novice g Anketa 12.00 BBC -Novinarjev gost 13.00 c0 glasbena oddaja 13.1» ' 0 14.05 Pasji radio 14.1» |Ni5qO 14.30 Glasbena oddaja «• z Popoldanski vodeni progra Edito Žugelj - Trček ;5-1o10 i0 komentira In obveščai uganka 17.00 Najmaj P tedna 17.15 Novice 18-°" g RGL vanje za pesem tedna i»- .g26 na rajžo gre 19.15 Nov.ce gjp Vreme 20.00 Pole P<£,u°" ag* Radosti živlienja 1 00 rj*SateTit glasba - Uroš Novak 2.00 o AVSTRIJA 2 thrlll. VOLK ob 10jtn CENTER amer akcij film V ZRAKU ob 16 uri, amei« .m«' *a?A 20 15 url STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! «LEiA" - p^EVA kom MAVERICK ob 18 In 20 15 uri BLED amer drama W£ g url ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer drama OSTANKI DNEVA ob ■»__^ KRANJČAN Priloga Gorenjskega glasa o ljudeh in dogajanjih v kranjski občini (8)_ Pred poltretjim desetletjem razkošna gradnja in oprema, danes... Prešernova šola je za podre t' telovadnici je pozimi osem stopinj, učilnice so pretemne, strop na^dmko prenizek, voda prodira v klet, skratka, Prešernova šola je za podret Izvirni greh osnovne šole Franceta. Prešerna na Zlatem Polju je, da ni zasnovana v alpskem stilu, primernem za naše podnebje, niti ni Junkcionalna. Medeninaste kljuke, termopanska okna in še kaj, kar je bilo tiste čase treba uvoziti, sicer priča, daje bila razkošna gradnja, pri kateri se ni pretirano varčevalo, vendar danes na več mestih skozi ravno streho zamaka, dež pa neusmiljeno tolče po oknih in fasadi brez nadstreškov. To se jim tudi pozna. Po približno poltretjem desetletjuje stavbno pohištvo uničeno. MED SAVO IN KOKRO Zakaj "osmica" ne pelje skozi Stražišče V kolikšni meri gre krivdo pripisati projektantu, koliko pa luknjam v strehi botruje (tudi) slaba izvedba, je težko reči, celo laiku pa je jasno, da ravna streha v alpsko podnebje, kjer se dokazano najbolje obnese dvokapnica, ne sodi. V hodniku in več učilnicah morajo ob nalivih podstaviti vedra, v katera lovijo deževnico, ki pricurlja skozi strop. Nikoli se ne ve, kje bo pricurljalo prihodnjič. Pred leti so v šoli že {iridobili projekt za popravi-o strehe, bili dogovorjeni z izvajalcem, da jo obloži z bakrom, vendar ie potem vse skupaj zastalo. Menda arhitekt ni dovolil spremembe. Nefunkcionalna je tudi sama notranjost šole. Celo v najlepšem vremenu v nekaterih učilnih brez prižganih luči ni dovolj svetlo za branje, v nekaterih tudi z lučmi ni. Strop nad hodnikom je prenizek. V sanitarijah so ga vizualno nekoliko dvignili s tem, ko so ga prebarvali z belo, če bi to hoteli napraviti v vsem hodniku, bi jih stalo skoraj milijon tolarjev. Pa še vedno bi bil strop prenizek, utesnjujoč, v nasprotju z vsemi normativi, ki veljalo za sole. Slabo narejena jc tudi kanalizacija. Ta se v lapori Poseda, ob deževjih, pomešana z meteorno vodo, udarja v Met, v kateri so tudi učilnice: računalniška pa učilnica za gospodinjski pouk, ki ju razsvetljuje samo umetna svetloba. Telovadnico je pozimi nemogoče ogreti. V mrazu je v nJej le približno osem stopinj jil[zija. Učitelji športne vzgoje delajo v rokavicah. Podesti na stopnicah so zavarovani s prenizko ograjo. Vedno razposajeni otroci plezajo po njej, že je prišlo do padcev, za zdaj na srečo ne s hujšimi posledicami. Sedanji ravnatelj Prešernove šole Aleš Žitnik je povedal, da imajo izdelan projekt ogrevanja telovadnice, pridobili so tudi projekt, po katerem nameravajo izboljšati varnost na podestih stopnic, nad vhodom v šolo pa zgraditi nadstrešek. Za Arhitekt ne dovoljuje sprememb Kinina Grabeč, občinski sekretariat za družbene delavnosti: Kakor se sliši bogokletno, bi bilo Prešernovo šoio res najbolje kar podreti. Na eni strani ogromni stroški vzdrževanja in obnove, na drugi arhitektovo vztrajanje, da kljub dokazanim pomanjkljivostim ne smemo posegati v arhitekturo Šole, ki jo je zasnoval in zanjo dobil celo nagrado borcev. Nanjo se izgovarja, ko nas zavrača, drugi razlog, ki ga navaja, pa je, da mu je šola še vedno všeč. S tem bi se tudi sama strinjala, šola sc lepo vklaplja v okolje. Ko pa se iz krajanke prelevim v gradbenico, odgovorno za vzdrževanje šol, mi gredo lasje pokonci. Seveda se da obnoviti tudi ravno štreno, vendar so stroški ogromni. Od leta 1990 do danes je za ta namen v občini tretjino manj denarja. Pred leti smo arhitektu g. Kristlu predlagali, da bi dali na streho baker in uredili odtoke. To bi zahtevalo spremembo konstrukcije, česar pa g. Kristl ni dovolil. Zdaj je na strehi armirana betonska plošča, zalita z najmočnejšim betonom in prekrita z lepenko ter drobnim peskom. Zob časa je streho načel, izvajalci za to niso krivi. podreti in zgraditi novo, kot je slišati celo iz občinske hiše. Kranjska občina je na razpis ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij, s katerimi bi v Sloveniji v naslednjih nekaj letih zmanjšali dvoizmenskost pouka, pri-javila pet investicij. Prešernovo šolo, v kateri je skoraj dve petini otrok v dveh izmenah, naj bi razbremenili z dograditvijo štirirazrednic v Naklem in na Kokrici v osemletki. Obnovo centralne šole bo, kot pravi Matevž Kleč iz občinskega sekretariata za družbene dejavnosti, treba financirati iz občinske blagajne. Prva je na vrsti streha na šoli Jakoba Aljaža, s katero bo dovolj opraviti v naslednjih dveh, treh letih, brž za tem ali celo vzporedno naj bi se polotili tudi Prešernove šole. • H. Jelovčan, foto: L. Jeras projekte so denar nekako napraskali, za njihovo uresničitev ga še nimajo. "Letos so nam zmanjšali amortizacijo. Podružnici v Naklem in na Kokrici smo uspeli prebeliti in urediti fasado, za centralno šolo ni nič ostalo. Zamenjali smo samo ozvočenje in telefonsko centralo. Na Svetu staršev smo se dogovorili, da je napake, ki so za otroke nevarne, na vsak način treba odpraviti in da bomo več vlagali v učno tehnologijo," pravi ravnatelj Aleš Žitnik. V centralni šoli jc v tem šolskem letu 907 učencev. Na predmetni stopnji jc pouk dvoizmenski, na razredni je tak samo v četrtem razredu, šola je prevelika (skupaj s podružnicami ima okrog 1300 otrok), nefunkcionalno zasnovana, zaradi česar se ta-kootroci kot učitelji v njej ne počutijo dobro. Če bi noteli popraviti vse, kar je narobe (nizkega stropa se pač ne da kar tako dvigniti), bi bili stroški astronomski. Verjetno bi bilo res najbolje šolo kar Nov lokal za sladokusce na Planini če se želite posladkati z različnimi vrstami ledene kave, frapejev, flipov. coblerjev in vroče čokolade ali pa s palačinkami iz bele ali črne moke s sladkimi in slanimi nadevi, samo s sladoledom ali s šampanjcem s sladoledom, potem je pravi naslov Bistro Zafranika na Planini v Ulici Jaka Platiše 17. Tam vas z vsemi dobrotami in prijazno postrežbo pričakujejo vsak dan od 8. do 22.30 ure, ob nedeljah pa od 14. do 22.30 ure. Osmica, ki vozi med Bregom ob Savi in Kranjem, večji del dneva na pol prazna obira postaje prek Drulovke, Orehka, Labor in Savske Loke. Številni krajani so prepričani, da bi bila proga "rentabilnej-Ša", če bi peljala tudi skozi Stražišče. V Stražišču je osemletka, v katero od petega razreda naprej hodijo otroci iz teh vasi. Oddaljenejši se vozijo s Šolskim avtobusom, ki dvakrat na dan pelje do šole in nazaj, bližnji v lepem vremenu sedejo na kolesa ali gredo peš. Mlajši, ki še nimajo vsak dan po šest ur, morajo počakati, da pouk končajo vsi, in jih potem poseben avtubus vse hkrati popelje domov. Med čakanjem seveda počno marsikaj, med drugim sta jih polni tudi bližnja trgovina in slaščičarna, kar seveda ni všeč predvsem njihovim staršem. Ti se tudi boje: kaj pa, če otroci ušpičijo kakšno neumnost, skrenejo s prave poti, kaj, če starejši izsiljujejo mlajše, se stepejo, posežejo po prvih mamilih? Zakaj morajo čakati na Šolski avtobus, ko pa bi se lahko z lokalcem varno vrnili domov takoj po pouku? V Stražišču je že nekaj let zdravstveni dom, v njem je tudi lekarna, sem zahajajo Številni bolniki tudi iz vasi od Brega navzgor. Peš je predaleč, z lokalcem se je mogoče pripeljati samo do Labor ali do "spodnje" Iskre. Veliko krajanov prihaja v Stražišče tudi v službo, tu je vrtec, ki delno pobere otroke, ki jih je po obsežni novogradnji v Dru-lovki za dve skupini šolske- E;a vrtca na Orehlcu že tretje eto preveč, ne nazadnje je v Stražišču tudi cerkev. Skratka, vaščani Brega, Drulovke in Orehka so večplastno povezani s Stražiščem. Izračunali so, da bi osmica, ki z Brega odpelje ob pol, izpred Globusa pa se vrača deset minut Čez uro, med potjo utegnila "skočiti" tudi do Stražišča, morda celo napraviti krog mimo Isker in Save na Laborah ter se približati pokopališču. Kako na njihovo pobudo odgovarjajo v Alpetouro-vem Potniškem prometu? Vili Cimi ar pravi, da pripravljajo korenito reorganizacijo mestnega prometa, ki naj oi zaživela s ponovnim odprtjem kokrškega mostu prinodnje leto. V njej bodo razmislili tudi o pobudi vaščanov Brega, Drulovke in Orehka in jo, če se bo le dalo, upoštevali. Sprememba kot jo predlagajo vaščani, se namreč ne dotika le "osmice", ampak bi morali z njo uskladiti tudi nekatere druge linije. Skratka, stvar ni tako preprosta kot se zdi na prvi pogled. Morda res, morda pa manjka samo kanček dobre volje in poslovnosti. MED SAVO IN KOKRO V Delikatesi pečejo žemlje Kako je, če v trgovini zmanjka kruha, ni treba posebej razlagati. Včasih se zgodi že zgodaj popoldne in tedaj se začne brezglavi dir od trgovine do trgovine, saj ni, da bi družina ostala brez kruha. A če zmanjka v eni trgovini, ga rado tudi v drugi pa tretji... Pametne gospodinje si za take primere napravijo zalogo v zamrzovalni skrinji ali omari. Vsi pa nismo pametni, včasih tudi pozabimo na obnovo zalog. Tisti preostanek dneva in naslednje jutro običajno mine brez vsakdanjega kosa kruha. V pekarnah, kdor se nanje sploh spomni, ga namreč začnejo peči Šele ponoči, ko imajo seveda radi mir pred "na-dležneži", Čeprav jim v hudi sili ponekod tudi pomagajo. V zasebni pekarni Nuita na Orehku, denimo, kruh dajo tudi ponoči, če ga le imajo, v vrhniški pekarni za Jelenom v l ...v.,r, fta .....ai.u dobi že pred šesto zjutraj, ko se sicer odpre njihova trgovina, medtem ko v kranjski pekarni v Naklem odkrito povedo, da se s posamezniki ne ubadajo. Vsak dan napečejo nekaj kruha na zalogo, v lasten riziko, s katerim lahko postrežejo trgovinam, kjer kruha zmanjka. Iudi zato je konvektomat, kot se učeno reče peči za peko žemelj in peciva, dobrodošla novost, s katero se za zdaj lahko pohvalijo le redke boljše trgovine. V mestu imajo tako peč v Živilini Delikatesi, odkar so jo prenovili. Prodajalka Elizabeta Krč je povedala, da zmrznjene surove žemlje dobijo od kranjske pekarne. Do peke jih hranijo v hladilnici. "Žemlje sredo najprej v posebno pec za vzhaja nje, od tam pa po poldrugi uri v peko. Pečejo se dvajset do trideset minut, odvisno od nastavljene temperature. Na desetih pladnjih naenkrat spečemo 160 žemelj. V Delikatesi imamo iestkrat ali sedemkrat na dan sveže pečene žemlje." Kupci so se novosti že navadili. Prvi pridejo okrog osme zjutraj, zadnji pet minut pred sedmo zvečer, preden se vrata trgovine zapro. V začetku niso uspeli zadovoljiti velikega povpraševanja, zdaj se je to nekako ustalilo. Kupci sveže žemlje v trgovini ali po telefonu lahko tudi naroče. Za Šest tolarjev so dražje kot običajne, vendar denarja sladokuscem ni žal. Zagristi v pravkar pečeno, toplo in dišečo žemljo je užitek, ki ima svojo ceno. "V Delikatesi pečemo tudi slano pecivo in listnatega testa s skutnlm nadevom, tega gre največ zjutraj za malice, medtem ko po jabolčnih zavitkih nI bilo posebnega povpraševanja, tako da to vrsto peciva pečemo le Še po naročilu. Med kupci svežih iemelj in peciva prevladujejo Kranjčani. Zanimivo je, da celo Ljubljančani tega ne poznajo." (Ne)znani Kranjčani: dr. Janez Remškar, direktor Splošne bolnišnice Jesenice "Tudi zdravnik je samo človek" Dr. Janez Remškar je 1966. leta vpisal in šest let kasneje končal študij na medicini, po stažiranju in vojski se je zaposlil na Golniku. Potem ko je zaključil podiplomski študij, je leta 1980 opravil specialistični izpit iz internistike. Na Golniku je šest let delal na intenzivi, od 1987. leta do letos pa je vodil oddelek za kardiorestiratorno rehabilitacijo. Lani je dobil strokovni naziv primarna. Veliko je predaval in objavljal v strokovnih revijah. Od 5. maja je direktor Splošne bolnišnice Jesenice. • Kako to, da ste belo haljo zamenjali s kravato, če se simbolično izrazim? "Vabili so me na Jesenice, vendar se zlepa nisem mogel odločiti. Bolj po naključju kot ne sem spoznal tudi "drugo stran", videl, da se je tam težko boriti, včasih dobesedno z mlini na veter, ne nazadnje so mi kot Kranjčanu Jesenice tudi nekoliko od rok. Potem mi je ponudba vendarle postala izziv. Sprejel sem ga z željo, da ohranim stik s prakso, ostanem v svojem poklicu.Vodenje bolnišnice namreč jemljem kot začasno." • Prvi vtisi? "Primopredajo poslov sva s prejšnjim direktorjem jeseniške bolnišnice zelo lepo opravila. On je menil, da je dobro, če je direktor iz medicinske stroke, sam ni bil. Morda ima prav." _ • Katera ie bistvena razlika med Golnikom in Jesenicami? "Golnik je po strokovni plati zelo homogena bolnišnica, na Jesenicah je splošna. Kljub temu sem prijetno presenečen nad tem, kaj vse se na Jesenicah dela. Nekateri segmenti so izjemno dobro razviti, priznam, da prej tega nisem vedel. Zato nameravam posebej spodbujati stike s splošnimi zdravniki po Gorenjski, jih seznanjati s tem, kaj na Jesenicah zmoremo." • Jeseniška bolnišnica se ie več let otepa z izgubami. Vzrok? "Izgube se nismo otresli, v prvem polletju je imamo 102 milijona tolarjev. Največji problem financiranja je indeksa cija, ki se dodaja na nizko izhodiščno stanje. Prispevki zdravstvene zavarovalnice namreč ne dohajajo hitrega razvoja, ki ga bolnišnica doživlja zadnje desetletje. Prispevke je letos sicer dvignila, vendar še ne dovolj. Izguba gre predvsem na račun materialnih stroškov in izjemno povečane ambulantne dejavnosti. V specialističnih ambulantah imamo letos približno 53 odstotkov več prvih obiskov kot lani, te dni bomo dosegli celoletno "kvoto", ki nam jo priznava zavarovalnica. Naj ambulante zapremo ali pa jih spremenimo v samoplačniške? Nobena od teh možnosti ne pride v poštev. Zaradi izgube sem pripravil neke vrste sanacijski program. Del izgube bi z večjo disciplino znotraj bolniš niče lahko pokrili, vendar ne vse. Ministrstvo je obljubilo komisijo, ki bo pregledala poslovanje. To je dobro." • Ali večja disciplina pomeni slabše zdravljenje bolnikov? "Nikakor. Materiali, ki jih uporabljamo, so tehnološko ustrezni, nekateri tudi zelo dragi, pri samem operativnem delu pa uporabljamo resnično vrhunske. Tega, da je zdravstvo tudi ekonomija, še nismo ugotovili. Tudi sam kot zdravnik do včeraj o tem nisem razmišljal. Pri materialih, zdravilih, bi se dalo prihraniti, ne da bi zato trpela kakovost zdravljenja. Po drugi plati pa je zdravnike težko stalno opozarjati, naj gledajo tudi na denar, zlasti ker njihova plača ni ravno motivacija za dobro delo." • Kakšna bo jeseniška bolnišnica videti jutri? "Vesel sem, ker sem dobil zagotovilo, da bo postala regionalna. V državi senamreč pripravlja kategorizacija bolnišnic, od nje bo odvisno, kaj bomo v prihodnje smeli delati. Vsak ne more vsega. Prihodnosti se ne bojim. Prišli smo v mrežo za računalniško tomografijo, to je globinsko slikanje, s katerim dobiš natančen pregled v strukturo telesa. S tem odpade dostikrat rizični prevoz bolnikov v Ljubljano, to pa je za Jesenice zlasti pomembno zato, ker imamo veliko nevrološke problematike in zelo veliko poškodb. Imamo heliodrom, ki ga nima niti Klinični center v Ljubljani. Praktično vsak dan helikopter pripelje kakšnega poškodovanca takorkoč v operacijsko dvorano. Manj optimističen sem za porodništvo. Na razdalji 60 kilometrov so kar tri porodnišnice, po mojem je to preveč, stroka bo najbrž morala reči, ali bo porodništvo v Kranju ali na Jesenicah. V sklop splošne bolnišnice vsekakor sodi." • Velika smola Jeseniške bolnišnice je njena lokacija Se strinjate? "Nerad priznam, a je res. Morala bi biti, recimo, na Golniku..." • Kakšni so prostorski pogoji na Jesenicah? "Vsi oddelki, razen pedia trije, so obnovljeni, zelo lepi, povsod je mogoče zagotoviti nadstandard. Zanj je precej zanimanja predvsem na kirurš kem področju. Problem sta urgenca in pediatrija. Pripravi jamo načrte, da bi oddelek pediatrije s posteljami za matere nadgradili za eno nadstropje, z nadgradnjo nameravamo rešiti tudi gnečo na urgenci." • Jeseniške zdravnike In sestre nekateri hvalijo, drugi bi se raje zdravili v Ljubljani. Kaj pravite na to? "V preteklosti so mogoče bile nekatere napake, slab odnos do bolnikov, malomarnost, kar je jeseniško bolnišnico spravljajo na slab glas. Vendar je stroka od takrat naredila ogromen korak naprej. Zdravnike in medicinske sestre prepričujem, naj bodo kljub obremenitvam do bolnikov prijazni. Na zahodu prav prijaznosti dajejo velik poudarek, čeprav je to lahko dvorezen meč; ni rečeno, da samo prijazen zdravnik dobro zdravi. Seveda pa se napak ne bo mogoče nikoli povsem otresti; vedno se bodo pojavi jale, tudi zdravnik je namreč samo človek." • Na Jesenicah še manjka medicinskih sester? "Kar sem v jeseniški bolnišnici, se ubadam s tem problemom. Ne gre samo za slabe plače bolnišničnih sester, katerih delo, trdim, ni primerljivo z delom v zdravstvenih domovih. Problem so tudi nadure, ki niso plačane, zaradi pomanjkanja sester pa se jih tudi ne da vnovčiti v proste ure. V približno poldrugem letu se je nabralo kar 30.000 nadur. Nabirajo jih najbolj prizadevne." • Vsaj kdaj zamika, da bi vstali izza pisalne mize in se vrnili med kolege, bolnike? "Kot direktor sem zadolžen tudi za strokovno vodenje in nadzor dela v bolnišnici. Ja, grem med bolnike, na vrzite, moram vedeti, kaj se v bolniš niči dogaja, tudi z nasveti lahko pomagam. Na internisti ki imam le precej izkušnj. Začel bom tudi z internistično ambulanto." • Kako doživljate zdravniški poklic? "Je lep, neodvisen, ustvarja len, eden redkih, v katerega se politika ni in se nikoli ne bo mogla vtikati. Včasih rutina sicer tudi rahlo utruja, vendar na vsake toliko časa pride uspeh, ki navdaja z zadovoljst vom, daje nov polet. Mislim, da kandidatov za medicino ne bo nikoli zmanjkalo, ne glede to, kakšen kos pogače bo država zdravnikom dajala. Sam sem vedno trdil, da se v medicini regenerira-jo pridni, če že ne pametni ljudje. Del tega se čuti tudi kasneje. V bolnišnici zdravniki stalno nekaj "hočejo", so zahtevni, to je dobro." • Kako komentirate smrt mladega Gašperja Miheliča? "Za zdravnike je izjemno pomembno, da se o našem delu zares objektivno poroča. V tem primeru so bile medijem stvari zvečina jasne, še preden so bile strokovno razjasnjene. Mislim, da je šlo pri tem za splet nesrečnih naključij. Upam trditi, da v Sloveniji vsako leto umre nekaj ljudi na podoben način, vendar v drugačnih okoliščinah, pa ni takega odmeva v medijih. Poškodba je bila taka, da se znaki pokažejo kasneje. Kolikor vem, še v Ljubljani ni bilo takoj jasno, za kakšno gre. Ne branim kranjske zdravnice, nočem biti njen advokat, nasprotno. Napake so se in se bodo pojavljale, prav je, da mediji o njih poročajo, vendar naj v začetku poročajo faktografsko. Svojcem, ki so čustvo no prizadeti, dopuščam, da nas napadejo, novinarje pa zavezuje njihova etika. Drugič: na tem primeru se je zelo nazorno pokazalo stanje urgence. Upam, da nas bo ta dogodek pripeljal k res trezne mu razmišljanju, kako obliko vati učinkovito mrežo urgence. Tretjič: protestiram proti nasilju med mladimi, čeprav se zavedam šibkosti svojega protesta. Srž problema je praviloma v družinah, nasilja med vrstniki - bojim se, da ga bo vedno več - so krivi tudi starši. V urejenih družinah ga ni." • Ste član kranjske vlade, v kateri cenijo vaše trezne pripombe, racionalnost, splošno razgledanost. Kako ste zašli v "politiko"? "Na Demosovi listi sem bil izvoljen v republiški parlament, hkrati sem prišel tudi v občinski izvršni svet. V njem sem odgovoren za področje zdravstva. Kakšnih posebnih zadolžitev doslej ni bilo, mislim pa, da smo vprašanja okrog privatizacije in primarnega zdravstva, kolikor jih je bilo, reševali strpno in v zadovoljstvo vseh. Vesel sem, da sem bil v prvem demokratično izvoljenem parlamentu v času, ko se je Slovenija osamosvajala. Bilo je veliko dilem, strahov, kakšni bodo odmevi na jugu. Na srečo se je vse zelo elegantno izteklo." • Kaj pa prosti čas, kaj tedaj najraje počnete? "V prostem času me najlaže najdete z ženo, ki je tudi zdravnica, včasih pa tudi s hčerko, ki študira medicino, na Bledu. Sprehodi po Bledu so postali skoraj obred. Hodiva ob neobičajnih urah in ob vsakršnem vremenu, ko drugih sprehajalcev ni. Bled ima sto obrazov; jutranjo meglo, race in labode, ki naju spremljajo, čudovite barve jeseni z zasnc" ženim Stolom... Precej hodim tudi po manjših hribih okrog Kranja, tu in tam me zanese v kino ali preživim večer V družbi s prijatelji. Žal jc prostega časa bolj malo." * II. Jelovčan ŽELEZNIMA ^| JEKLO WTEHNA m s-cb=sanj - sT~F=txv^:i*= TE i__: 064/31 1 - 378. 31 1 - 984 OPREME ZA CENTRALNO OGREVANJE PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO: ■ oljnih gorilnikov in litoželeznih peči ■ svetovno znanega proizvajalca OERTLI iz sVICt ■ litoželeznih peči proizvajalca SIME: -kombinacija olje ali plin -kombinacija olje ali trda goriva ■ oljnih gorilnikov proizvajalcev ECOFLAM in UBELA ■ plinske stenske peči na zemeljski plin f ali propan - butan proizvajalcev RADIANT in SIMt ■ ovalne cisterne za kurilno olje In ostalo Za vse proizvode nuditno: m montažo in servis ■ garancijo ■ plačilo na 3 čeka brez obresti ZELO UGODNE POGOJE nudir"0 TRGOVINAM IN MONTERJE™ , LUMA TRADING D.O.O. - ogrevalna tehnika ŠUCEVA 23,64000 KRANJ; tel./fax.: 064/241 *j* (nail prostori se nahajajo v Trgovskem ceni'* Dolnov v Industrijski coni na Prlmskovtmi^ Kako nam je ime Slovenci nosimo tuja imena sovražnika", Teodora - Teo-dorus - "božji dar", Barbara Kranj, oktobra - Študentka so povezana z Bogom Taka Dmp^a, ki so pn nas etnologije Marija Marjanovič imena so npr. Elizabeta, kar ?e»°P°S°*tn£ 1°. ggg iz Kranja si je za eno od pomeni "moj Bog je prisega izvora. To ^ na primer raziskovalnih Jnalog izbrala femanuel ; "Bog z nam^, Ataunde - ^ki odbi, študijo pogostnosti krstnih Johanan - Bog je milostljiv imen Kranjčanov in njih in podobno, spreminjanje med in v letih po drugi svetovni vojni do danes. Mar veste, da so naša imena prinesena z vseh koncev, največ pa iz hebrejskega, latinskega m grškega sveta, slovanska so sicer še dokaj pogosta, zelo redka poganska pa so se ohranila le v nekaterih priimkih. Zadnjič sem slišala razburjati se mladeniča, kako Slovenci pozabljamo na lepa dolga imena, in kot hitro živimo, tudi otrokom dajemo le kratka imena, da so ja dovolj hitro izgovorjena. Le Rok, Ana, Luka, Tim, Kim je Še slišati. Le tri, največ štiri črke v imenu! Zato smo, ko smo izvedeli, da se v Kranju ravno izdeluje ta študija, Povprašali o tem Marijo Marjanovič, ki brska po krstnih knjigah kranjske župne cerkve. "Danes je večina imen pri nas tujega izvora," razlaga Marija. "Po uveljavitvi krščanske vere je Cerkev v °ekaj stoletjih uvedla tuja, svetniška imena. Ta izhajajo •z hebrejščine, grščine, latinščine, iz germanskih jezikov in redkeje iz slovanskih. Imena hebrejskega izvora so vzeta iz vsakdanjega življenja, tako ime je npr. Lea -"krava", Suzana, kar pride od Sušan in pomeni lilija, ali pa ^MERKUR Jih že poznate? Predstavljamo Vam •nale gospodinjske aparate Gorenje MGA UNION Jesenice, četrtek, 6. oktober 1994, ZELEZNINA Radovljica, petek, 7. oktober 1994, od 15. do 18. ure. ZNIŽANE CENE izdelkov mešalnik M402 mešalnik SET MP202 D.01.02 kavni mlin SMK 202 A.02.A varilni stroj SV 106 B02 rezalni stroj SR 403 A1 ZNIŽANE CENE izdelkov zobna prha ROVVENTA MH61 likalnik LPR 07 aparat za kavo FG22 Gorenje MGA: 4.435,00 SIT 5.659,00 SIT 2.473,00 SIT 3.553,00 SIT 4.979,00 SIT ELMA Črnuče: 14.633,00 SIT -5.465,00 SIT 7.426,00 SIT Cene veljajo od 26. septembra do 15. oktobra 1994 v vseh prodajanah In blagovnicah MERKUR. Količine so omejene! Z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje. pa je iz izraza "barbarka", kar je pomenilo negrško ženo, tujko. Tretja so latinska imena, kot so npr. Antonij, Marko, Julijana. Zanimivo, da sem sodi tudi Tatjana, za katerega vsak misli, da je rusko ime. Pa so ga le Rusi prevzeli od Latinov, od Rusov pa je prišlo k nam. Luka npr. prihaja iz pokrajine Lucanije. Zanimiva so tudi rastlinska in živalska imena. Uršula pomeni "majhno medvedko", Flora je "roža". Lahko pa ime označuje tudi telesno ali duševno lastnost. Tako pomeni Paulus - Pavel "majhen", Klemens - Klemen je pa "mil", "blag". Pri nas je tudi veliko germanskih imen, ki so povezana z izgubo politične in verske svobode Slovencev in v njih najdemo sledove dvojezičnosti. Imajo značaj ali označbo moči, slave, boja. Robert npr. izvira iz imena Hroberth, kar pomeni slaven, bleščeč, Hro-dolf - Rudolf - "slaven volk", Siegfried - Žiga - "zmaga". Adalberth - Albert, pomeni "plemenit", "bleščeč", "svetel". Imamo pa seveda še veliko čistih slovanskih imen, med katerimi je najpogostejši Milan, sledijo pa mu Stanislav, Branko, Milena, Dušan, Drago, Vladimir in Vesna. V bistvu so to južnoslovanska - ruska imena. Pravih slovenskih imen ni, kajti v zgodovini so bila izrinjena. Tako danes ne bomo več našli Jelena, Volka, Jastreba, Dobreja, Krasana, Črnela in podobnih krstnih imen. So pa to danes številni priimki. Sicer pa pri naših imenih med vojno in po njej vodijo med ženskimi imeni Marija in njene izpeljanke, med moškimi pa Franc, Janez in Jožef. Zanimivo je, da je bila Tatjana pogosto ime že med vojno in takoj po njej. Prvi val modernejših imen zasledimo sredi petdesetih let. Takrat se začnejo pojavlja (i Simoni, Bojani, Alenke, Janje, Igorji, Damijani, Suzane, ob koncu petdesetih pa dobimo že prve Matejke, Metke in Roberte. V šestdesetih letih so ta nova imena še pogostejša in se širijo še na nova: Marko, Andreja, Nataša, Primož, Matjaž. Ti^ vodijo do sedemdesetih let. Še vedno pa jim stoje ob boku imena starejše generacije, kot je npr. Marija, Jože, Janez, Anton, Štefan. Po sedemdesetem letu so pa ta imena že redkejša in začno prevladovati krajša imena, kot so Ana, Katja, Mateja. Ogromno je Nataš, Andrej, Marjetk, Barbar, Alešcv, Saš, Robertov, pojavlja se Karmen, Mojca, Sabina, Uroš, Tadeja, Sebastjan. Veliko je Markov, pogoste so Katje, Katarine. Konec sedemdes-tih let pa pridejo najkrajša imena, kot so Nina, Rok, Tina, Luka, Tea, Anja." Kaj pa po več imen, kar je zdaj tako zelo moderno? "V knjigah, ki so mi dostopne, to je med vojno in po vojni, ni veliko krstov s po več imeni. Najdejo se imena, ki verjetno določajo, kdaj bo otrok godoval, to so na primer Janez Puščavnik, Frančišek Asiški, Anton Padovanski, Marija Brezmadežna in podobno. Se pa pojavlja drugo ime včasih poleg novih, modernih imen, npr. pri Karmen se najde drugo ime Marija. Ker pa je zdaj moderno imeti več imen, je pričakovati, da jih bodo spet zapisovali, kot v starih časih. V imenitnejših družinah je novorojenec dobil tudi po pet ali celo več imen v krstno knjigo. Včasih so ti z imenom zapečatili usodo. Ljudje so vedeli, kaj ime pomeni. Danes pa se v to praktično nihče več ne poglablja. Novorojencem dajejo imena, ki se pač zde moderna. Trenutno so to kratka imena. Včasih so bila daljša imena za im-enitnejše ljudi, kratka pa za sužnje." • D. Dolenc Gradbeno podjetje in trgovina z gradbenim materialom Sedež: Kranj, Gregoričeva 19 Trgovina: Šenčur, Kranjska c. 33 Tel./Fax: 064/41-208 GP GRADING IH GRADITELJIH V naši trgovini vam nudimo ves gradbeni material. Ugodna ponudba oken in balkonskih vrat ter lamelnega paketa Material vam lahko pripeljemo na dom, plačate pa lahko tudi z vee čeki. SE PRIPOROČAMO TEL: 41-208 Obnova sadovnjakov z državnim denarjem Visokodebelne jablane bodo zamenjale nizke sorte PAJER TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ODPRTO: PONEDELJEK - PETEK 8.-20., SOBOTA 8.-17. NEDELJA 8.-12. PRI ZNESKU NAD 4.000 SIT DOBITE ZAVITEK KAVK. Beleharjeva 6a, Šenčur, tel.: 064/41-392 VABLJENI Kranjski lastniki kmetijskih zemljišč bodo do 15. oktobra lahko kandidirali za državni denar, namenjen obnovi sadovnjakov. Podlaga za njihovo kandidaturo je odlok, ki ga je 21. septembra sprejel občinski izvršni svet V kranjski občini nameravajo v naslednjih letih posodobiti ali na novo napravili 17,75 hektarjev sadovnjakov (4,5 hektarja so jih že). Gre predvsem za zamenjavo visokodebel-nih sort jablan z nizkodebelnimi. Nasadi so na območju Podbre-zij, Čadovelj, Nove vasi pri Preddvoru in Zgornje Besnice. Izvršni svet občinskemu parlamentu predlaga sprejem odloka v enofaznem postopku, da bi investitorji lahko kandidirali za republiški denar za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi že v tem letu. Med investitorji se pojavlja tudi KŽK, ki bo moral za obnovo sadovnjakov na tistih površinah, ki "padejo" pod denacionalizacijo, dobiti tudi pristanek bodočih lastnikov. Nespametno bi namreč bilo, da bi KŽK posodabljal sadovnjake, ki bi jih kasnejši lastniki zavrgli, so menili v kranjski vladi. Preiskava o domnevnem umoru Mateje Rajgelj se nadaljuje z zaslišanjem prič Je bila Mateja prebogata, da bi smela zapustiti moža? Tri nesrečna dekleta: Tatjana Rajgelj je 23. julija 1990 umrla v prometni nesreči, za katero povzročitelj nikoli ni bil kaznovan, hčerko Matejo Rajgelj so 4. avgusta letos okrog pol enajstih zvečer vzele skrivnostne vode Blejskega jezera, kakšno življenje čaka njeno še ne dveletno Niko? Dober mesec, potem ko se je 24-letna Mateja Rajgelj K. z Milj utopila v Blejskem Jezeru, so kriminalisti prijeli njenega 27-letnega moža Primoža K., osumljenega umora. Primož naj bi v preskusu s poligrafom (detektorjem laži) 15. septembra povedal dve zgodbi Prvič, dajo je v vodi, ko sta plavala v paru, po nesreči udaril z nogo, zaradi česar naj bi naglo potonila, sam pa je odplaval proti bregu, namesto da bi Jo rešil, drugič pa, da jo Je najprej udaril v glavo, nato pa z roko potopil. Kriminalisti so Primoža K. ovadili kaznivega dejanja umora in ga prepustili preiskovalnemu sodniku, ki ga je zaslišal naslednji dan in odredil pripor. Primož K. naj bi priznanje preklical. Preiskava na kranjskem temeljnem sodišču se nadaljuje. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Primož ni pomagal? Še bolj sumničavi so postali, ker se je Primožu K. straSno mudilo z upepelitvijo in pogrebom. Vedeli so tudi, da se Mateja in Primož nista več razumela. V tistem so dobili še telefonsko sporočilo o življenjskem zavarovanju, ki ga je Primož sklenil za Matejo, s katerim bi v primeru njene smrti dobil 70.000 mark. Istega dne, kot se je Mateja utopila, naj bi se na zavarovalnici pozanimal, če je z zavarovanjem vse v redu. Sama čudna naključja? Svojci zahtevali obdukcijo Na zahtevo svojcev je preiskovalni sodnik tako rekoč zadnji hip naročil obdukcijo na sodni medicini. Opravili so jo na soboto, 6. avgusta, ob osmih zjutraj, upepelitev je bila dogovorjena za pol deveto. Žaro so pripeljali na pokopališče v Bitnje popoldne, ob petih je bil že pogreb. Javnost je Primoža K. kljub pravni nedolžnosti že obsodila. Redki so namreč dogodki, ki bi ljudi tako iskreno prizadeli, kot domnevni umor mlade Mateje Rajgelj, o katerem se je govorilo že takoj po njeni smrti. Za naklepni umor, ki naj bi ga vodila pohlepnost po denarju, ljudje ne najdejo olajševalnih okoliščin in ne odpuščajo. Mateja Rajgelj je bila ena od šestih nesrečnežev, ki so letos utonili na Gorenjskem. Tudi njeno utopitev so policisti sprva imeli za nesrečo, zaradi česar naj bi dežurni preiskovalni sodnik sploh ne prišel na kraj nesreče in tudi ne odredil običajne obdukcije trupla. To je Matejine svojce začudilo, zanimalo jih je, kaj je bil vzrok, da se je Mateja utopila, saj so jo poznali kot odlično plavalko, ki se je enako dobro kot na vodni gladini znašla tudi pod njo. Ji je odpovedalo srce, jo je zgrabil krč? Zakaj ji Zadnji ateljejski portret Mateje Rajgelj, posnet le dober mesec pred njeno skrivnostno smrtjo. Obdukcija je potrdila sume, da ni bila nesreča. Nad levim ušesom so odkrili podplutbo, ki je najbrž nastala zaradi udarca. Ta je verjetno povzročil trenutno nezavest. Primož K. je po pogrebu Matejinim svojcem sam od sebe pojasnjeval, da se je Mateja Štirinajst dni prej udarila na velikem toboganu v Luciji. Niso mu verjeli. Matejin ded, pri katerem je bila usodnega dopoldneva na obisku, trdi, da takrat podplutbe še ni imela, če bi se na toboganu res udarila, bi mu o tem gotovo tudi povedala. Tudi za moževo povabilo na večerjo tisto dopoldne še ni vedela. Zakaj jc šla? Zakaj ii že prej nisem rekel, naj s hčerko pride živet domov, se kesa ded. Matejo so na Primoževo željo fiokopali v Bitnjah, kjer že štiri eta počiva tudi njena mamica Tatjana. Ta je 23. julija 1990 umrla v prometni nesreči. Na cesti v bližini Iskre na Laborah jo je zbil voznik avtomobila, ko se je s kolesom peljala na obisk k očetu na Orehek. Prav Primož K., tedaj še Matejin prijatelj, je bil prvi na kraju nesreče in jo prepoznal. Kakšno naključje! Povzročitelj nikoli ni bil obsojen... Ko so se začele širiti govorice, da Matejina smrt le ni bila nesreča, je Primožzahteval prekop žare. Odločba je prišla na očimov naslov v Spodnje Bitnje, vendar so kasnejši dogodki Primoževo namero prehiteli. Ljudje so imeli Matejo radi Mateja je bila nezakonski otrok, sad mladostne zaljubljenosti. Tatjana je ostala sama, razočarana. Otroka je obdržala. Do petega razreda osnovne šole je Mateja živela na Orehku pri dedu, ko je morala v peti razred v Stražišče, pa se je preselila k mami, ki se je med tem poročila v Bitnje. Po materini smrti ji je očim izplačal 80.000 mark. Ded je nanjo prepisal rojstno hišo na Orehku ter parcelo blizu doma. Svojci so jo prepričevali, naj z denarjem obnovi staro hišo, značaj. Poročila se je kljub pregovarjanju svojcev, naj se ji ne mudi tako, naj najprej konča študij in dobro premisli, če je Primož res pravi zanjo. A je bila njena želja po lastnem domu, toplini, sreči močnejša. Žal sreča ni trajala dolgo. Svojcem je zaupala, da se mož ohlaja, da se vrača domov ponoči, v zgodnjih jutranjih urah. Pomišljala je na ločitev. Po kratkih dveh letih zakona. Morda je Primoževo povabilo 4. avgusta na večerjo in nočno plavanje v Blejskem jezeru razumela kot roko sprave, upala, da bo vendarle spet vse dobro? Kdo ve, skrivnost je odnesla s seboj v globino. Nika ne sme k "babi" Tatjana in Mateja Rajgelj, mati in hči, obe rojeni pod nesrečno zvezdo, obe sta umrli premladi, obe nenaravne smrti. Kakšno bo življenje male Nike, Matejine hčerke, ki bo o božiču stara dve leti? Obeti niso prida. Izgubila je mamico, tudi če se izkaže, da je očka nedolžen, jo v njej vse življenje glodal črv dvoma, če bo obsojen, bo izgubila tudi njega. Na Niko je pazila Matejina babica, ko sta bila starša v službi. Njej je Mateja največ zaupala, prosila jo je celo, naj poskrbi za Niko, če se njej kaj primeri. Kot bi slutila... Nika je po Matejini smrti ostala v varstvu Primoževih staršev in stare mame. Njena "babi" je ne sme več paziti, ljubkovati. To ni prav, pravijo Matejini svojci, družina K. s tem dela škodo Niki. Če so že hudi na družino Rajgelj, potrti zaradi pripora edinca, naj ne obračunavajo prek Nike, ki ni ničesar kriva. Radi bi skrbeli za Niko, pripravljeni so jo tudi prevzeti, vendar pred razpletom sodnega postopka uradne odločitve o dodelitvi zagotovo zagrešil. Gre za podrobnosti iz preiskave, ki jih sicer kriminalistična služba in pravosodje skrbno varujeta, kot: "Okrog petih popoldne je Primož na poligrafu prvič priznal. Povedal je, da naj oi z Matejo plavala v paru, tako da je on plaval z rokami, ona pa z nogami (glavo naj bi imela med Primoževimi nogami). Pri tem naj bi jo po nesreči udaril z nogo in ona naj bi naglo potonila. V tem je videl "priložnost" in je zato odplaval k bregu. Pri tem naj bi tudi poklical na pomoč. Toda Primoževo priznanje še vedno ni bilo povsem v skladu z dejstvi-Čez dve uri se je tako rekoč zlomil. Priznal je umor. Povedal je, da je ženo Matejo najprej udaril v glavo, nato pa jo je z roko potopil. Pri tem so se mu njeni dolgi temni lasje ovijali okrog roke. Ob tej izpovedi se je stresel od groze in povedal, da ga ta prizor mori med spanjem in da se zato ponoči zbuja. Potem se je razjokal..." Kdo je prekršil pravila? Anton Šubic s temeljnega sodišča v Kranju odločno zanika, da bi podatki prišli s sodišča, sicer pa vsebina kaže na policijsko preiskavo. Enako odločen je tudi do novinarjev zelo previdni načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic. "Novinar Mladine je bil pri meni, vendar mu nisem povedal nič več kot drugim, prebral sem mu članek iz Gorenjskega glasa. Vprašajte pr6' iskovafnega sodnika." Skratka, ping pong. Zanimivo pa ie, da nihče same vsebine članka ne demantira. Zagovornica osumljenega Primoža K. je ogorčena tako nad načinom pisanja kot nad nekorektnostjo dela krimina'"s' tov in preiskovalnega sodniK Šubica v preiskavi proti Primožu K. Pisanje lahko vpliva na Sriče, pravi odvetnica Lucija ikovec Ušaj iz Ljubljane, k' M O NT AN A d.o.o. KRANJ LANCIA Y 10 1.11.E. cat., centzakl., el.stekla UNO 1.0 Sl.E. cat., el. stekla 5 vrat UNO 1.1 Sl.E. cat, el. stekla 5 vrat TIPO 1.4 Sl.E. cat. 5 vrat TTPO 1.9 TD GT, ECO, servo volan, meglenke TEMPRA 1.6 SX I.E. cat., servo vol., el. stekla ln ogjl. TE M FRA 2.0 SUITE i.o. cat., usnje, klima TEMPRA 2.0 SLX SVV 1X1 i.e. cat., klima, ABS PUNT0 55S5vrat ASTRA 1.6 i.e. cat., CLUB, karavan LETNIK DEM 1992 13.490 1993 13.490 1993 13.990 1993 16.990 1992 18.490 1992 19.490 1992 23.990 1992 27.990 NOVO 17.590 1993 25.990 M0NTANA d.o.o., Celovška 135, tel./fax.:558-376 Tatjana z Matejo, ko ji je nenaravne smrti. bilo približno dve leti. Obe sta umrli prezgodaj, vendar je bila neodločna, najbrž tudi še premlada za tako resne načrte. Prišla je živet k stricu v novo hišo poleg rojstne. Leto in štiri mesece je tu živela, od tod so jo aprila 1992 kot srečno nevesto oddali Primožu v Milje, kjer sta si mlada z njenim denarjem opremila stanovanje. Kar je živela pri stricu, je redno študirala. Napravila je prvi letnik kemijske fakultete, medtem se je Primož vrnil iz Amerike, kjer naj bi postal pilot, in jo pregovoril, da je presedlala na višjo zdravstveno šolo. Nazadnje je delala v dutv free shopu na brniškem letališču, blizu Primožu, ki je bil zaposlen v podjetju za hitro dostavo poštnih pošiljk DHL. Mateja jc bila postavna, lepa mlada Ženska, zato nerazumljivo nesamozavestna. Ljudje so jo imeli radi. V svoji naivnosti je bila morda preveč zaupljiva, močnejšemu sc je dala voditi Primož jc imel očitno močnejši ne bo. Sodišče bo v kratkem določilo skrbnika premoženja, ki ga deduje po mamici. Svojci predlagajo Matejinega očima, ki je tudi Nikin krstni boter. Primož umor priznal in preklical Preiskava na kranjskem temeljnem sodišču o domnevnem naklepnem umoru Mateje Rajgelj se intenzivno nadaljuje. Primer je prednosten, po besedah sodnika Antona šubica dokaj zapleten. Ko bodo zbrani dokazi, zaslišane številne priče, bodo zadevo predali na javno tožilstvo. Kako se bo razpletlo, je težko reči. Materialnih dokazov, da je Primož K naklepno umoril svojo ženo, ni, čeprav na to kažejo vsi indici, ne nazadnje je Primož K v preiskavi umor tudi priznal. In ga nato preklical. Revija Mladina jc prejšnji teden objavila dokaj podrobno poročilo o tem, kako naj bi osumljeni Primož K. umor so že vnaprej prepričane, da f osumljenec res kriv. Po njene* mora biti postopek ustavljt". meni, da do glavne obravna sploh ne bo prišlo. Ne zato, * bi bili dokazi o krivdi Primož8 K. prešibki, ampak nasprotn j ker prav dokazi govorijo nju v prid. Sploh pa ni res, dodaj -da bi mu ona svetovala ' ' priznanje prekliče. P"zna' J pod prisilo, ko se jc pa jc preklical. tOj«'M*, preden je sama postala njej* zagovornica. v nt!j- Preiskava jc Primoža K. »jgj vomno potrla, o tem pnca y neuraden podatek, «a ?• J f&s priporu porezal žile. A" J -vj. nedolžen, se mu res dela * ca, pa bo bolj jasno po /as ju vseh prič in t\**UJf izvedenskem mnenju mev. kih strokovnjakov. Zato i .„ niti Matejini svojci ne za . Q njem ne more govoriti * .0 morilcu. Nedolžnost aH * „ bo lahko dokazalo „ ovrglo le sodišče. • H. *9*° ČETRTEK, 6. OKTOBRA PETEK, 7. OKTOBRA TVS 1 9.30 Video strani 10.00 Otroški program 10.25 Tisoč idej za naravoslovce 10.50 človeški rod 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.20 O moških, ženskah in otrocih 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Neverjetne zgodbe 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova Gledališče Rayja Bradburyja. kanadsko-novozelandska nanizanka Sever in jug, ameriška nadaljevanka minalka 23.35 Čas v sliki 23.40 Smrtonosna pogodba, ameriška kriminalka 1.35 Oporoka dr. Mabuseja, nemška kriminalka 1.05 Neverjetni podvigi 1.50 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.00 Lipova ulica 15.30 Kolumb in doba odkritij 16.15 Mojanajljubša pesem 17.00 Prelomni čas 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Vreme 20.05 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.55 Kuharski mojstri 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Govorimo o književnosti 23.05 Mreža Evrope 23.50 Nočni studio 0.50 Videostrani/1000 mojstrovin doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf TVS 2 13.00 Eurovews 15.00 Video strani 15.10 Kinoteka: Imeti ali ne, ameriški čb film 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.15 Tok, tok 20.05 Večerni gost: Dr. Dušan Terčelj 21.00 Umetniški večer: Mojstrovine 21.00 Oči kritike 22.50 Stoletnici filma naproti; Nasmeh poletne noči, švedski čb film 0.40 Video strani HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monoton 13.10 Ves svet je oder, dokumentarna serija 14.30 V avtobusu, humoristična serija 14.35 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 15.20 Moja najljubša rjavolaska, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.00 Nocoj z vami, zabavnoglasbena oddaja 21.40 Poročila 21.45 Znanost in mi 22.35 Slika na sliko 0.20 Poročila v angleščini 0.25 Sanje brez meja HTV 2 SEVER IN JUG ameriška nadaljevanka vsak dan v Sovi TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Miha Pavliha (v živo) 20.00 Danes na videostraneh, EPP 20.03 EPP blok 20.10 Sopotja: Bojana Fende Habula, 2. oddaja (v živo) 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Adria Airways malo drugače 21.30 Halo, Maja! (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 11 33 56! RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Oddaja za upokojence 9.50 Nasvet za kosilo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Oddaja iz kulturno verske zgodovine 18.00 Spoznajmo gobe 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello agam 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 16.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka §lasba - Marko Plahuta 2.00 atelit TVS 1 10.20 Otroški program 10.50 Tedenski izbor 11.40 Divji jug, nadaljevanka 13.00 Poročila 13.55 Varšava, ponovitev filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 17.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, nanizanka 23.00 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 23.45 Škrlatni dež, ameriški film 1.35 Videostrani ljubezenskih zadevah 23.00 Čas v sliki 23.05 Večerni šport 23.25 Don Juan 1.00 Kobra, prevzemite, nanizanka 1.45 Aktualni teletekst 1.50 1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 trani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) 14.50 1 000 mojstrovin 15.00 Lindenstrasse 15.30 Raji za živali 15.30 Broadvvajska melodija, ameriški musical 17.30 Živijo nevarno 18.00 Policijska postaja, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Rojstni krjai srednje Evrope 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.30 Čas v sliki 22.35 Totalno odšte-kana televizija 23.20 X-large Nightline 23.40 Hubert von Goi-sern 0.25 četrtra dimenzija 0.55 Aktualni teletekst 1.00 1000 mojstrovin TVS 2 13.00 Euronevvs 15.00 Videostrani 15.50Tedenski izbor 15.50 Iz dobrega gneza, nemška nadaljevanka 16.40 Osmi dan 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 TV nocoj 19.15 Poglej me! 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ameriška nanizanka 21.00 Razum serijskega morilca, ameriška dokumentarna oddaja 21.55 Obiski 22.55Godalni sekstet Zurich 23.25 SP v športno-ritmični gimnastiki 0.25 TV jutri 0.30 Videostrani J7.15 TV koledar 17.25 Družinske skrivosti, francoska nadaljevanka 18.15 Kulturna Krajina, ponovitev 18.15 Evropska nogometna liga, ponovitev J9.15 Risanka 19.30 Dnevnik «°.15 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka 20.45 Drumske sknvnsoti, francoska nadaljevanka 21.40 Dama s Psičkom, ruski čb film 23.05 Metal manija KANALA TV ŽELEZNIKI vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Nedolžni lahkoži-vec - odrska predstava igr. sk. "Scena" iz Železnikov (4. del) RKRANJ Na sve- 7.00 Video strani 12.00 velikem platnu 12.15 Luč tlobe, ponovitev ameriške nadal jevanke 13.05 Call selection, ponovitev 13.35 Spot tedna 13.40 CMT 16.50 Spot todna 16.55 Na velikem platnu 17.10 Album show 18.00 Video igralnica 18.30 Benny HM 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 JJagnetoskop 20.40 Pred poro p' genska nanizanka 21.10 21-20 Na londonskih ^"cnikih, angleški čb film 23.20 v".ava v'deo glava 23.50 Na J^em platnu 0.05 CMT 0.45 borza dela AVSTRIJA 1 9-00 C 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema projekt: Zdrava šola v Radovljici 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinskošportm kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Prenos pogovora s pred. vlade dr. J. Drnovškom iz studia Radia Brežice 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ HOLLYWOODSKE USPEŠNICE Filmski sejem Bohinjska Bistrica 5. - 7. oktober Jutri, sreda, 5. 10. 16.00 BEYOND THE SKY 18.00 SPEED 21.00 FORREST GUMP 24.00 KIKA Pojutrišnjem, četrtek, 6. 10. 16.00 LION KING 18.00 THE CLIENT 24.00 VVOLF Petek, 7.10. 16.00 I LOVE TROUBLE 18.30 TRUE UES Vsi filmi imajo slovenske podnapise. Rezervacija vstopnic: kino Tiger (Ažmanov dom). Telefon: (064)721-618 8a»!tska pos,aia. i JJ2 eml)a ,n 1 ^tnje 10.30 Če j Potem ho i~a.»~.. ' as v sliki 9.05 Prva ponovitev 10.00 Slika ..... Če je ločitev, Potem bo ločitev, komedi|a 11.45 Živalski raji 13.35 Katts & °og 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Pogledi od strani, ponovi tov 15.00 Otroški program 17.00 5*nl čas v sliki 17.10 VVurlitzer 1800 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hagedornova hčorka 19.22 Zna Oost 19.30 Čas v sliki 20.00 Sport 20.15 Otroška zdravnica Angela, nadaljevanka 21.45 Po B»tdl od strani 22.00 Taflm. angleško ameriška akcijska kri- Oddajamo na UKV storeo 88,9 in 95 MHz ter srednjem vlau 1584 KHz od 16. do 19. ure. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj KINO e radio 7v\ HTV 1 8.00Dobro jutro 10.05 Šolski TV program 11.30 Mali veliki svet 12.00 Poročila 12.15 Divja vrtnica, serijski film 12.40 Monoton 13.10 Ves svet je oder, dokumentarni film 13.55 V avtobusu, humoristična serija 14.20 Skrivna organizacija, serija 15.05 Maigret se razjezi, francoski film 16.30 Alpe-Donava-Jadran 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Latinica 21.20 Obraz besa, ameriški film 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Ta mračni predmet poželenja, film HTV 2 17.40 Družinske skrivnosti, serija 18.30 Turizem, svetovna sila, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Beverly Hills, serijski film 21.00 Ročk koncert 22.05 Oddelek za umor: Življenje na ulici, serija 22.55 Hit depo KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Ameriških deset, glasbena oddaja 14.15 Spot tedna 14.20 CMT 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.00 Londonski pločniki, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Beveriy Hills 90210, ameriška nanizanka 21.25 Poročila 21.35 Teden na borzi 21.55Čas v Sahari, ameriška drama 0.10 Spot tedna 0.15 Album show, glasbena oddaja 1.00 Erotični film 2.30 Videostrani CENTER amer. akcij, film V ZRAKU ob 16. uri, amer. thrill. VOLK ob 18. m 20.15 uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zanrto! ŽELEZAR prem. amer ljub. drame DEŽELA SENC ob 18 in 20 15 uri ŠKOFJA LOKA amer drama OSTANKI DNCVA ob 20 uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film PIŠ ob 18. in 20. uri BLED amer. drama OSTANKI DNEVA ob 20. uri AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Policijska postaja 9.30 Dvoboj 10.30 Medvedi so ušli 12.10 Loto studio 12.15 Domača reportaža 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Mačke in psi 14.00 Primarij Trapper John 14.45 Pogledi vstran 15.00 Sanjski kamen, risanka 15.25 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hnbovski zdravnik 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Dernek 21.30 Diplomat v TV ŽELEZNIKI 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Janez in Domen 20.00 Pločevinaste skomine - 2. del, pripravil T. Blaznik R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 10.20 Zaupni telefon - zate 97-83 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 21.50 KANALA ČAJ V SAHARI ameriška drama; glavne vloge: Debra VVinger, John Malko-vviteh, Campbell Scot; 23.45 TVS 1 ŠKRLATNI DEŽ ameriški barvni film; glavne vloge: Prince, Apollonia Kotero, Morris Day in drugi; Zgodba filma se seveda vrti okoli glasbenega zvezdnika Princea, ki že uvodoma opozori nase s skoncertom, na katerem množica mladih ob nastopu svojega idola skoraj ponori. Sicer pa film pripoveduje zgodbo mladega črnskega fanta, ki se izvije iz objema neperspektivne družine, trdno odločen, da bo uspel v glasbi. Torej bi zgodba lahko bila delno biografska, vsekakor pa Princ, ki se je v filmu poskusil prvič, deluje zelo naravno, pa vendar zelo prepričljivo Je pa sama zgodba le pretveza za vrsto koncertov, ki se odvijajo v zavidljivem tempu, Prince pa le igra samega sebe in se giblje pod žarometi odrskega sveta, ki ga seveda še kako dobro obvlada. TELE-TV KRANJ R TRŽIČ Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.001001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Vodna ujma pustošila na Golniku 30. 6. 1994 20.50 Boj s hudournikom in nanosom kamenja Kokra, 18. 7. 1994 21.35 Danes na videostraneh, EPP 21.40 Kolovrat domačih viž: Ansambel Francija Zemeta 22.25 Film: Nizki udarci (1. predvajanje) ... Nočni zabavno erotični program 2.00 Videos- KINO 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Nasveti za graditelje 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasvet za izlet 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Večerni program 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice^. 30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špdck ahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera ob-scura - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film PIŠ ob 18. uri, amer. drama OSTANKI DNEVA ob 20. uri BLED amer. drama OSTANKI DNEVA ob 18. uri RADOVLJICA amer. drama OSTANKI DNEVA ob 20. uri Tralala plac I NAGRAJENI SPIS Haj, pred vami je nova, prostorsko razširjena in vsebinsko preoblečena stran za mlade. Rubriko Iz šolskih klopi smo pokopali, naj živi celostranska Odkar znam brati, berem Gorenjski glas. Vas naslov na kaj spominja? Seveda, na majice, ki Jih, kot smo opažali prek poletja, radi nosite. Vaša in naša želja, da v časopisu dobimo več ?rostora, se torej uresni-uje. Kot pove ie sam naslov, je branje namenjeno najmlajšim pa tudi ie skoraj odraslim otrokom tja do konca srednje šole. Morda bodo našli kaj zanimivega celo študentje? Ker bi radi, da bi ta stran res postala vaša. Jo bomo skušali napraviti čim bolj zanimivo. Nekaj bo, kot že doslej, literarnih prispevkov, precej bo lažjega, zabavnega čtiva, prostor se bo našel za ankete, pogovore o vašem delu, uspehih pa tudi o problemih mladih: nasilju, trdih drogah, alkoholu, težavah v šoli, nerazumevanju s starši... Vabimo vas, da sodelujete pri oblikovanju stra-ni, predlagajte, o čem naj pišemo, pošiljajte svoje pesmi, spise, poročila, intervjuje, uspele fotografije in risbe, šale, uganke in zanke... Povabilo še posebej velja za srednješolce, ki vam na novo dajemo priložnost, osnovnošolci ste že dolgo naši odlični sodelavci. Upamo, da bomo skupaj zmogli in bomo najboljši. • Urednica Helena Jelovčun Jan gre sto na uro A ne z avtom, tisti je namreč še hitrejši, sto na uro se reče njegovi glasbeni "produktivnosti". Ja, kako leto je minilo od prve kasete Jana Plestenjaka, saj poznate hita Naj stvari so 3 in Bitka med spoloma, nekaj manj od singl cedejke (Ne ne ne, Želim si) in sedaj je tu njegova druga kaseta, zbirka 15 komadov pod skupnim naslovom "Gremo v kino". Sicer pa so predlogi v stilu:" A gremo v kino?" kar ena pogosta zadeva na omenjeni kaseti. Šerbi v istoimenskem komadu v kino vabi Jana in popdesignovca Vilija, Janov brat Domen pa to o kinu izjavi v komadu Afrika. Prva stran kasete je žurersko ra-perska, druga pa precej bolj umirjena, skulirana. Hit je vsekakor Šerbi, videospot ste lahko že videli na TV, na isto polico pa bi lahko postavili še komade Gremo v kino, Afrika ali pa Veter in Želim si. Vsi tisti, ki si želite Jana spoznati od bližje, pa mu boste pisali na naslov Jan Plestenjak Fun Club, V Mur-glah 68, 61115 Ljubljana. • I.K. 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka FULKULŠPON V PRIMADONI NA TREBI J I Katera bo miss srednjih šol '94 Miran Jakšlč ln Vili Zad-nlkar lz slavne diskoteke Primadona na Trebijl, ki se Jima seveda pridružuje tudi Gorenjski glas (le kako naj manjkamo?!) vabita dijake srednjih šol, da nagovore najbolj brhko dekle lz svojega razreda, naj sodeluje na Izboru mlss srednjih šol 94. V vsakem razredu Je vsaj ena lepotica, ki kljub številnim lepotnim tekmovanjem ostaja sramežljivo skromna. Le zakaj! Sošolke ln sošolci, pregovorite Jo, prijavite po telefonu v Primadono vsak dan po 17. url na številko 681-188. Izbira mlss bo v diskoteki 29. oktobra. Tista, ki bo zmagala, bo dobila zlato verižico ln prstan, cel razred pa bo šel prihodnjega maja z njo na Izlet v Garda- land To bo žur! Plaća Primadona. In kaj sicer še počnejo v diskoteki Primadona? Vsak petek ln soboto žreb eni od gostij podari zlat prstan, obiskovalca, ki tistega dne slavi rojstni dan, "častijo" z buteljko vrhunskega vina, nastopajo "špice" slovenske in tudi hrvaške zabavnoglasbene scene, 7. oktobra pa se začenja četrti krog žrebanja za avto. Tokrat bo to renaultov twlngo, pravico do sodelovanja v žrebanju bodo Imele samo obiskovalke, po osmih tednih bo šestnajst finalistk (žrebanje za finale bo namreč trajalo osem tednov vsak petek ln soboto) Izmed sebe Izžrebalo tisto, ki se bo lahko odpeljala domov s prikupnim Jajčkom". te imas srečo Med poukom tehnične vzgoje nas je gospod Gašper-in odpeljal h gozdičku za šolo, da nam je pokazal čudo, ki ga, kot je sam dejal, vidi človek enkrat na sto let, če ima srečo. In res. V špici napušča našega čebelnjaka se je naselil roj divjih čebel. Prav ste slišali: cel roj! Ko se nam o tem še sanjalo ni, so si Zgradile sedem satov in ie začele nabirati med za pre-zimovanje. Če bo še dolga in lepa jesen - kar najbri ne bo -jim bo to uspelo. Pri čebelarskem krotku so ie pripravili reševalni načrt. Učenci bodo pod vodstvom mentorja gospoda Kozinca hitro posredovali: odstranili jih bodo izpod napušča, čebele stresli v panj z ie pripravljenimi sati, stare pa dali v predelavo za vosek. V teh novih satih bo ie malo medu, nekaj pa si ga bodo morale narediti same iz raztopljenega sladkorja. Tako bo, ial, izginil okras z našega čebelnjaka, čebelam pa bomo pomagali preiiveti mrzlo zimo. Pa naj samo še kdo reče, da ni narava čudodelka, če nas je tako lepo presenetila na robu našega gozdička. • Gašper Ribič, OŠ F. S. Finžgarja, Lesce Gašper Ribič r/ / / Naj Slovenec(ka)je... Jonas /., ker je full cool (Jure Kokalj), Rifle, ker je zelo zabaven, pa rudi Jonas ni slab (Matej Nemanič), Jonas Ž., ker ima smisel za humor, je full zabaven in si uua na TV klet (Jure Stra-žisar), Jonas ker se tako neumno obnaša na televiziji in pove resnico o politikih: da so navadne budale (Primož Meglic), Igor E. Ber- f;ant, ker je športni novinar D ima smisel za športni humor, pogosto reče kakšno smešno besedo in Še kar dobro poje (Borut Raztresen), Jonas Z., ker je dober za žure pa še biljard bi me lahko naučil (Sebastian Lombar), Jonas Z., ker ima smisel za humor in je sploh najbolj zabavna osebnost na naši televiziji, čeprav je njegov jezik v pravem nasprotju s čisto slovenščino (Anita Veternik), Igor E. Bergant, ker zelo dobro komentira športne dogodke, ob njegovem komentiranju se lahko ljudje od srca nasmejijo (Simon Eržen), Adi Smolar, ker je eden redkih ljudi, ki upajo vse na glas povedat, pa se musko ma dobro (Spela Bohinjec), šerbi, ker je zelo zabavna in se ne sramuje svoje teže (Mateja Meglic), Jure Košir, ker je dober športnik, je eleganten in zelo zabaven (Zdenka Špendal), Jure Košir, ker ie najboljši smučar in zelo dober rap pevec (Alenka Špendal), Franci Petek, ker je faca in ker se rad smeje (Marja Bohinjec), Vili Re-snik, ker super poje in ima dobro postavo (Marija Zupan), France Prešeren, ker je bil odličen pesnik in pisatelj (Boštjan Križaj). • Vsi učenci 8. a r. OŠ Bistrica pri Tržiču Twingo ie čaka na srečnlco FILMSKA NAGRADNA UGANKA V zraku Igralka iz filma Maver-ick Jodie Foster je dobila oskarja, in to kar dvakrat: leta 1988 za vlogo žrtve posilstva v filmu Obtožena in leta 1991 za vlogo f»osebne agentke FBI v ilmu Ko jagenjčki obmolknejo. No, tako natančnega odgovora mi nismo zahtevali, zadoščalo jc le ime igralke. Med številnimi dopisnicami smo izžrebali dve. Poslala sla ju Stane Mavec iz Kranja, šorlijeva 22, in Jože Žitnik iz Vodic, Krvavška 17. Obema čestitamo, po pošti dobita po dve brezplačni vstopnici, ki ju podarja Kino pod jetje Kranj. Ce boste pohiteli, si v kinu še do četrtka lahko ogledate mladinski film V zraku. Glavni junak je privlačen kalifornijski najstnik Mitchell, katerega življenje so plaža, jadralna deska in kotalke. Ko morajo starši za pol leta v Avstralijo, fanta pošljejo v Med nasilnimi vrstniki pa mu ni prav nič všeč, všeč mu je edino prikupna Nikki. Simpatija je obojestranska, dokler ne pride do tega, da bi se moral Mitchell za punco pretepati. Priložnost, da Nikki dobi nazai, se mu ponudi na tekmi v hokeju na kotalkah, na katerih je pravi mojster, dokončno pa premaga vrstnike na grobi tekmi, nekakšnem smuku na kotalkah po najbolj strmem hribu v mestu. Sprašujemo po imenu mesta, ki je Mitchellu začasni novi dom Odgovore pošljite do 14. oktobra na naslov: (iorenjski glas, 64(XX) Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob 17. uri na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija - Že v prvem krogu nagradne uganke smo dobili cel šop odgovorov. Seveda vam še ne izdamo, ali so pravilni ali ne in kateri poštni žig je na njih. Ugibajte še naprej, tu pa je druga fotografija iste šole. Nas naslov poznate: GG, 64000 Kranj, Zoisova 1. Naj naj Vrtiljakova pevka - Katera slovenska pevka, razen Romane, seveda, vam je najbolj všeč? Pošljite zanjo zvezdico, tista, ki jih bo zbrala največ, bo naslednja Romanina glasbena gostja v studiu kranjskega radia. ZVEZDICA ZA................................................... MOJ NASLOV (Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1) KUPON Prvi zbiratelji se oglašajo - V naše uredništvo se je prvi opogumil poklicati Gregor Eržen iz Tržiča, ki zbira znamke, Romana pa ima tudi že nekaj imen. Eden od zbirateljev bo njen gost na Vrtiljaku naslednji torek. Zberite pogum še drugi, oglasite se nam ali Romani, za nagrado vas čaka lep zbirateljski izlet. Čuki - naj naj Vrtiljakov ansambel Takole so se z gostiteljico Romano prejšnji torek nastavili fotografskemu očesu trije člani ansambla čuki: Jože, Marjan in Vinko, medtem ko jo je Marko popihal. Klepet z zmagovalci je bil, kot ste lahko slišali prek radia, prijeten, fantje so povedali marsikaj novega in ob spremljavi inštrumentov, ki so jih prinesli s seboj, "prijateljčkom" tudi v živo zapeli. Seveda so bili zelo ponosni, ker so postali naj naj Vrtiljakov ansambel. • Foto: II. J. Draga šola! Prijetna si za učenje. Vesela si. kadar se radi "fim*J in si zatiskaš ušesa, kadar kričinvo. Kadar ti PgjjEJ pesmi, plešeš, kadar se učimo, se učiš z nami. kaa°j pa gremo na igrišče ali na. sprehod, si oddaimes. • Marija Demšar, 3. r. OŠ Bukovica MORDA NISTE VEDEU Anglosaške enote za merjenje dolijfie oziroma razdalje so palec, čevelj, jaro fn milja. En palec (meh) meri 2,54 centimetra, čevelj (foot) je dolg 0,3048 metra, jard (yaro) 0,914 metra, milja (mile) 1,609 kilometra M morska milja (nautical mile) 1,852 kilometra. Pisali ste nam Prejšnji teden ste nam pisali: učenci 8. a r. 0$ ^bt^ Marija Demšar, Andreja Vrh, Žiga Svete, Pavor t' ' (> Martina Zaletel, Ama Pipan. Korl Teršek. 0«#'£J2 Nina Krajnik, Ivo Mlakar. Ztga Poljanšek, Nina Marno POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKOV NEKVALITETNO OPRAVLJENO DELO Na našo pravno pisarno se je obrnila gospa iz Škofje Loke in nas seznanila z naslednjim problemom. Pokvarila se ji je hladilna omara in na podlagi oglasa v časopisu je poklicala zasebnega serviserja, ki naj bi ji napako odpravil. Serviser se je oglasil že v tridesetih minutah po klicu. Ugotovil je, da se je plin v omari izničil in ga je ponovno napolnil. Za delo (približno dvajset minut) je plačala 3500,00 tolarjev. Omara se je res vklopila, toda že tretji dan je gospa imela vse odtajano in škodo na živilih. Serviser je na ponoven klic sicer obljubil, da se bo oglasil, toda že takoj je dal vedeti, da popravilo dejansko ni možno. Kljub temu zacnto vilu ga še do danes ni bilo. Pri servisu Gorenje so gospe dali vedeti, da bi serviser najprej moral ugotoviti napako oziro-*na to, od kod plin pušča, in šele nato bi lahko pričel s ponovnim polnjenjem plina. Serviserjevo ravnanje je bilo podobno, kot bi nalivali vodo v posodo brez dna. Če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, oziroma če posel ni izvršen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, je naročnik dolžan dovoliti prevzemniku posla, da napako odpravi in mu za to določiti primeren rok. Če prevzemnik v tem roku ne odpravi napake, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na prevzemnikov račun, ali zniža plačilo, ali pa razdre pogodbo. Ima pa seveda tudi pravico do povračila škode. V našem primeru pa je imel opravljeni posel takšno napako, da je bilo delo neuporabno. Gospa tako lahko pogodbo razdre in zahteva povračilo škode, ne da bi prej zahtevala odpravo napake. Rok za reklamacijo napake je en mesec, v enem letu pa lahko naročnik sodno uveljavlja svojo pravico. To bo v primeru nepripravljenosti na sodelovanje s strani serviserja tudi nujno. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Pospeševalci v turizmu K^nj, 3. oktobra - Gea College je te dni začel izobraževati prvo skupino pospeševalcev podjetništa v turizmu, program bo končan sredi decembra, druga skupina pa bo začela v začetku prihodnjega leta. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je julija letos razpisalo natečaj za izdelavo programa usposabljanja pospeševalcev v turizmu, Gea College je na razpisu uspel in te dni se je že začel Prvi seminar. Program je namenjen predvsem svetovalcem za Podjetništvo, turističnim delavcem v podjetjih in društvih, občinskim in zborničnim svetovalcem na področju turizma pa tudi vsem, ki nameravajo uresničiti podjetniške projekte na Področju turizma. Program obsega tri module s 32 temami in sicer podjetništvo v uiristični dejavnosti, izkušnje z razvijanjem in promocijo turizma v Avstriji ter pripravo poslovnega načrta za nov turistični projekt. Vsak udeleženec ima svojega mentorja, na koncu bodo svoje Poslovne načrte predstavili in na podlagi uspešnega zagovora pridobili diplomo svetovalca za podjetništvo, ki jih podeljujeta m'nistrstvo za gospodarske dejavnosti in Gea College. Maksima 1 bo zapolnjena oktobra Kranj, 3. oktobra - Investicijska družba Maksima 1 bo oktobra zapolnjena, tako bo lahko med tistimi, ki bodo sodelovale na pravih licitacijah delnic privatiziranih podjetij, ki jih organizira sklad za razvoj. Družbo za upravljanje LB Maksima so ustanovile nekatere banke nekdanje skupine Ljubljanska banka. Večinski, kar 79,3-odstotni delež ima Nova Ljubljanska banka d.d. LB Maksima je edina bančna družba, ki poleg najbolj aktualnega zbiranja certifikatov opravlja tudi druge storitve. Tako je bil že pred dvemi leti ustanovljen vzajemni sklad. Z vpisom certifikatov so v LB Maksimi zadovoljni, saj so v prvi investicijski družbi Maksima 1 s številom certifikatov že presegli prag uspešnosti, ki ga agencija za trg vrednostnih papirjev določa za avtomatično uspešno ustanovitev in registracijo. Napovedujejo, da bo Maksima 1 zapolnjena že oktobra, kar pomeni, da bo lahko sodelovala na prvi licitacij delnic podjetij, ki jih organizira sklad za razvoj, napovedana je za 5. december. Po zapolnitvi sklada Maksima 1 bodo začeli z zbiranjem certifikatov v drugo pooblaščeno investicijsko družbo Maksima 2, za katero so že pridobili dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev, njena naložbena politika bo taka kot pri Maksimi 1. Predstavitev slovenskega gospodarstva na Češkem Kranj, 3. oktobra - V trgovski palači v Pragi bo od 14. do 17. novembra potekala prva uradna predstavitev slovenskega gospodarstva na Češkem. Predstavitev pripravljajo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Gospodarska zbornica Slovenije in Ljubljanski sejem. Razstava bo zavzela več tisoč površinskih metrov prostora, pričakujejo, da se bo predstavilo približno 50 slovenskih podjetij, tista, ki so na češkem trgu že navzoča in tudi tista, ki šele prodirajo nanj. Češkim poslovnežem bodo na voljo tudi servisne informacije o slovenskem gospodarstvu ter možnostih trgovanja in poslovanja take med podjetji kot med državama. Gospodarska zbornica Slovenije bo 15. novembra pripravila poslovno konferenco, Klub finančnikov Slovenije pa 16. novembra okroglo mizo. Razstavo bo popestril nastop turističnih organizacij, vrstile se bodo degustacije slovenske hrane, degustacije vin pa bo pripravila Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MjUBgflgOMg jUMMMgMgB NAKITOBI0DA1N1 MENJALNICA 1 DEM 1 ATS I 100 ITL A BANKA (Kranj, Tržič) 77.70 60,00 10,90 11,35 7,65 8,07 AVAL Bled, Kranjska gora 78.90 79,40 11,15 11,30 7.70 8,00 COPIAKnnj 79,20 79,80 11,12 11,32 7,70 7,95 CREDTTANSTALT N.banka Lj, 79,00 80,20 11,15 11,35 7,70 7,95 EROS (Stari Mayr),Kran| 79,00 79,60 11.15 11,30 7,70 7,95 GEOSS Medvode 79,00 79,50 11,20 11,30 7,80 7,90 GORENJSKA BANKA (vse enote) 78,00 80,30 10.86 11,41 7,50 8,02 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 78,99 79,89 11,10 11,30 7,60 8,00 KIDA-iržnica Ljubljana 79,10 79,50 11,15 11.25 7,75 7,93 IURIKA Jesenice 78,70 79,50 11,07 11,25 7,70 7,90 iNVEST Škofja Loka 78,65 79,65 11.05 11.30 7.60 7,90 LEMA Kranj 79,00 79,60 11,15 11,28 7,75 7,95 MIKEL Stražišče 78,90 79,70 11,17 11,37 7,60 8,00 PBSd.d. (na vseh poštah) 76,60 79.60 10,30 11,20 7,25 7,85 SHP-Siov. hran. In pos. Kranj 79,00 79,40 11,20 11,30 7,80 7,95 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,60 80,50 10,70 11,45 7,58 7,98 SLOGA Kranj 79,10 60,00 11,05 11,30 7,50 7,90 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 78,00 • 10,86 • 7,50 - SLOVENUATURtST Jesenice 78,30 79,30 11,05 11,26 7,75 7,95 ŠUM Kranj 79,00 79,50 11,20 11.30 7.80 7,90 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 78,90 79,30 11,15 11,25 7,80 7,99 TALONZg. Bitnje 78,90 79,30 11,15 11,25 7,80 7,99 TENTOURS Domžale 79,00 79,80 11,10 11,30 7,70 8,00 UBKd.d. Škofja Loka 78,60 80,10 11,10 11,35 7,70 8,02 WILFAN Kranj 79,10 79,50 11,20 11,30 7,85 7,95 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,00 79,39 11,15 11,25 7,80 7,90 ZORI Kamnik 79,10 79,60 11.22 11,30 7,75 7,95 POVPREČNI "TEČAJ 78,72 79,69 11,06 11.30 7,65 7,96 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,90 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE * ČISTEGA ZLATA IN NAKITA m VREDNOSTNIH PAPIRJEV mwJIH VALUT ■ UMETNIN IN STARIN m UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER, VREDEN ZAUPANJA Korošk*c.41,Kmnlt t»L: 064/211-256 POSEBNA PONUDBA v času od 5. do 30. oktobra oziroma do razprodaje zalog! ESCORT CLX 1,6i 16V KAT 90 KM, 177 km/h, centralno zaklepanje, servo volan, samozatezni varnostni pasovi, temna, stekla, obratomer, deljiva zadnja klop 60/40, po višini nastavljiv sedež voznika, 4, 5 vrat ali karavan Cena s popustom že od 26.450 DEM Od 5. do 30. oktobra 1994 1.000 DEM popusta za vae modele Escorta in posebno darilo: Blaupunkt stereo avtoradio s Kasetofonom! Dobava takoj! Pooblaščeni prodaialo vo/il FORD v Sloveniji AVTOMISA KAPOSI. IJuMiana, Trt : 061/301-7». S«v« HA ljubkana Tel 061/50*03. S*v» Tran, Menga. Tel 061/7? 1 720. JMK Avto. '^na Trt neifll itimftžmaaifla rt n n Ljubima Tet 081/867-84«. a>*mtww doo. Dubena tei 0fl/lt4Mt4; Muetm doo Radov** Tet «*/ 714 300 Sarv« Frtc LeaoaTrt 064/718-440 AvtoM doo TrhC. Trt 064/53-334. Sarv« Triar Kran) Tat 084/332711. Avtoprom doo. Koievje. Trt .».m h,,.,,, /,»...... I..I .».'M.•.. AVI O SEHB1NEK, Zg Ki«floU, 1.1 WSWiltl HŠt JPOftlMp < 0 •.»•v.v.m .ir...... t... (,;,„„ M...........i.?, --,,«** ■ L Onda M »niMjIH ln slu Hi u* »vioaut dooc^, i* 053-31 ■ •1» Avlo Cat* Valania Vrtane Trt 063/861-080 Avto Caka Žrtac. Žrtac Trt 083/712 116. Avto Caka šant|w Sant|ur, Trt 083,741 292 Avlo AM*. Wk« cX It« OKI 4*1 193 'h-v* Krbavac Šmartno ob Prtu. T* 063/885 218 Avlo Edo. Podprti Trt 063/824 296 PSC PAIĆ. Krika vaa. Trt OeGMI^Sarva; Grozn* Trabn* Trt 088/44-701. PSC Stapan farmi Tol 068752407. AT & R doo. Sevnica. Trt 0808/41 350 CMM TTUDE doo Nova Gortta Trt 065,21 85 Avtocana* Bate doo. A)dovicma. Trt 065*1 235 Avtoaarv« Gotanićek Kobanđ I rt 06585 128. Avlo Dom GVSdoo hhTT.I 1)65.71 o*. NOVA doo, Kopar, Trt 066,31 525 "Avto n,W Trt 087/32110. 8.0.8. COMPANV d.O.O, Mumka Sobo««, Tal (MM 33-507. Tnotohn« doo IitmI.iv.i 1..I 06075074_ Tudi Brlgita Bukovec vozi Escort! Srečanje propagandnih agencij Kranj, 3. oktobra - Od 20. do 23. oktobra bo v Ljubljani potekalo redno srečanje Comrrmorlda, mednarodne mreže propagandnih agencij iz 16 držav. V Sloveniji je vanjo vključena propagandna agencija Virgo Advertising. Mednarodno srečanje propagandnih agencij, ki ga pripravlja Virgo Advertising, bo potekalo tik po portoroškem propagandnem festivalu Zlati boben '94. Namenjeno je predvsem rednim dogovorom med članicami mreže, razmišljali pa bodo na temo "Kako na Zahodu vidijo funkcijo propagandne industrije v Novi Evropi". Vključenost slovenske propagandne agencije v mednarodno mrežo omogoča slovenskim podjetjem, naročnikom propagandne aktivnosti, uspešnejše oglaševanje v tujini. mobitel PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel. 064/222-616 d.d. V času sejma, vključno do 8. 10. 1994, pri nakupu mobilnega aparata dvomesečna brezplačna naročnina. Obiščite nas na sejmu ZAŠČITA '94 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Na kmečkem turizmu Pri Štefetu v Babnem vrtu Ob kmetiji že tri teniška igrišča Babni vrt - Na kmetiji Francke in Janeza Markuna v Babnem vrtu so v soboto odprli še dva nova teniška igrišča z umetno travo. Ob tej priložnosti so pripravili turnir za redne igralce na njihovem prvem igrišču in zvečer povabili v goste vaščane in vse, ki so največ pomagali pri gradnji. "Dela nam ne bo zmanjkalo," je v soboto, ob odprtju novih igrišč, dejal Janez Mar-kun, gospodar na Štefetovi kmetiji v Babnem vrtu. Lahko mu le verjamemo! Ob tem, da ima kmetija 24 hektarjev kmetijskih in gozdnih zemljišč in da je v hlevu trideset glav živine, so se pred leti odločili še za kmečki turizem. Uredili so štiri apartmaje s skupno dvajsetimi ležišči, notranje in zunanje prostore za zaključene družbe, zgradili teniško igrišče z umetno travo... Ker je bilo za igranje veliko zanimanja, so letos jeseni uredili še dva, prav tako z i umetno travo, ki so ju slovesno odprli v soboto. Igrišča omogočajo igranje do pozne jeseni ali celo pozimi. Ura igranja stane podnevi 400 tolarjev, zvečer (ob razsvetljavi) 500 tolarjev, letna karta, ki zagotavlja uro igranja na teden, pa 12 tisoč tolarjev. Ker je na kmetiji dela veliko, brez delitve ne gre. Janez s svojo gradbeno mehanizacijo pogodbeno dela za Cestno podjetje Kranj in skrbi, da je v hlevu, na poljih, travnikih in v gozdu vse opravljeno, žena Francka se ukvarja predvsem s kmečkim turizmom in z vsakdanjimi gospodinjskimi deli, sinova, 15-letni Grega in 13-letni Andrej, po šoli pomagata pri kmetovanju in pri strežbi. • CZ. Po končani (glavni) gobarski sezoni Pravila za nabiranje gob Ljubljana - Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, za okolje in prostor ter za kulturo so pred kratkim izdala Pravila za nabiranje gob, v katerih naj bi nabiralce gob seznanili z bistvenimi določbami vladne uredbe o zavarovanju samoniklih gliv. Čeprav so pravila dobrodošla, letos ne bodo dosegla namena, saj je glavna gobarska sezona že mimo. V pravilih med drugim piše, da je na celotnem ozemlju Slovenije prepovedano nabirati sedemdeset vrst gob (seznam je objavljen), in da je v osrednjih območjih narodnih parkov (kot je, denimo, Triglavski narodni park) prepovedano nabirati vse vrste gob. Posameznik lahko nabere na dan največ dva kilograma gob. Gobe je treba očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor. Posameznik lahko v enem dnevu proda le toliko gob, kolikor jih lahko nabere sam in njegovi člani gospodinjstva. • CZ. radio GLAS ljubljane ^ 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz [»V/iLCl, liittiiiii tora Po ugodnih cenah odkupujemo vse vrste lesa! Vabimo vas, da obiščete našo trgovino na Šucevi ulici 27 (komunalna cona na Primskovem), kjer vam nudimo gozdarsko opremo in kmetijsko mehanizacijo ter repromaterial za kmetijstvo! KMf (USKO GOZDARSKA /ADPUG A i o o KRANJ Šuceva 27, Kranj Tel.: 268-505,268-506 Država ukinila regres za pridelovanje oljne repice Repica "podira" strategijo Strategija razvoja kmetijstva v Sloveniji predvideva, da bi samooskrbo z oljnicami povečali s sedanjih 5,4 na 54 odstotkov, država pa z ukinitvijo regresa dela nasprotno in celo spodbuja opuščanje oljne repice v setvenem kolobarju. Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je v soglasju z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj še pred letošnjo setvijo sklenilo, da država v naslednjem tržnem letu ne bo spodbujala pridelave oljne repice (ogršcice) in jamčila za odkup. Tovarna olja GEA iz Slovenske Bistrice je kot predelo-valka oljne repice potlej obvestila Mercator • KŽK Kmetijstvo Kranj, da za letos ne bo sklepala pogodb; v KŽK-ju pa so na novico reagirali tako, da repice letos niso posejali, in da jo bo v kolobarju zamenjala pšenica. Enako so storili tudi vsi ostali večji pridelovalci repice v Sloveniji. Kot je povedal mag. Janez Tavčar, direktor Mercatorja - KŽK Kmetijstvo Kranj, so v podjetju pridelovali oljno repico že v sedemdesetih letih, jo potlej za desetletje prekinili in jo ponovno začeli sejati v začetku osemdesetih let. Ob tem, da so jo doslej vsako leto pridelovali na približno stotih hektarjih, kar predstavlja približno pet odstotkov slovenske pridelave, so si ob sprejetju strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji obetali, da bodo površine, namenjene repici, lahko ohranili ali jih še celo povečali. Že dobro leto po sprejetju strategije pa se je, žal, izkazalo, da je to le malovreden dokument, ob katerem življenje ubira svoja pota. Ciljni scenarij strategije namreč predvideva, da bi v Sloveniji sedanjo le 5,4-odstotno samooskrbo z oljnicami povečali na 54 odstotkov in da bi pridelavo oljne repice povečali desetkratno, s sedan- Praznina v setvenem kolobarju Čeprav je oljna repica zagotavljala KŽK-jevemu Kmetijstvu približno šestino dohodka, ustvarjenega s pridelovanjem lit, jih ukinitev repice vsaj kratkoročno ne bo prizadela, dolgoročno pa bodo morali v setvenem kolobarju praznino nadomestiti z drugo ustrezno poljščino. Če bo odločitev ministrstva veljala več let, bo ponovno uvajanje zahtevalo dodatne stroške. jih dva tisoč na približno dvajset tisoč hektarjev. To se očitno ne bo zgodilo! Ker je država prenehala spodbujati pridelavo in ker ne jamči več za odkup, so kmetijska posestva kot edini pridelovalci oljne repice v Sloveniji reagirala tako, da je letos niso posejala in da prihodnje leto žetve ne "Odločitev ministrstev o ukinitvi regresa za oljno repico je bila verjetno še toliko lažja, ker bo prizadela samo kmetijska posestva, ne pa tudi kmetov," pravi mag. Janez Tavčar in poudarja, da so jo zaradi zahtevne tehnologije, težav z boleznimi in škodljivci in zadosti velikih površin pridelovali le na posestvih, medtem ko med kmeti tudi zaradi premajhnega hektarskega dohodka ni bilo zanimanja. Na posestvih so jo sejali že zato, ker je zelo hvaležna poljščina v setvenem kolobarju. Sejejo jo avgusta in spravljajo ob koncu junija, daje pa od dve do dveh ton in pol pridelka na hektar. Odkupna cena je ponavadi še enkrat višja od cene pšenice inje letos znašala (skupaj z regresom) 50,50 tolarja za kilogram. • C. Zaplotnik Tekmovanje za "naj" bučo Gorenjci imaio velike buče Najdebelejšo okroglo bučo je na tekmovanje pripeljal Mirko Papler iz Vrbenj pri Radovljici. n "ti Medno - "Gorenjci imajo velike in trde buče," se je šalil eden od radovednežev na slovenskem tekmovanju za "naj" bučo. Če sodimo po rezultatih tekmovanja, prvo drži, nikakor i pa ne tudi drugo. Kdor namreč ^ hoče pridelati dolgo in debelo bučo, mora že imeti nekaj v glavi. Pa pustimo šale ob strani! Na tekmovanju, ki ga je v soboto na dvorišču Cirma-nove gostilne v Mednem pod pokroviteljstvom Tovarne olja GEA iz Slovenske Bistrice pripravila revija Moj mali svet, je sodelovalo okrog štirideset pridelovalcev buč iz Slovenije, še zlasti z Gorenjske in širšega območja Ljubljane. Komisija, ki je merila buče po dolgem ali Še počez, ni imela lahkega dela, saj so za nekatera mesta odločali samo centimetri Najdaljšo podolgovato bučo je na tekmovanje pripeljal Franc Zaje iz Vižmarij. Ko so člani komisije odložili meter, so razglasili: buča vseh buč na Slovenskem meri 185 centimetrov! Drugo mesto je s 155 centimetri zasedla buča, ki jo jc pridelal Kado Čarman i/ vasice Apno nad Ccrkljami, tretje mesto 136 centimetrov dolga buča z vrta Cirila Zupina iz Orada pri Cerkljah in četrto mesto deset centimetrov krajša buča Miloša Čarmana iz Kranja. Ciril Zupin je letos že devetič sodeloval na "bučariadi" in je kljub povprečni kmetijsko vrtičarski letini pridelal tako dolgo podolgovato bučo, kot še nikoli doslej. Če so nekdaj trdili, da buče v hribovskem svetu ne uspevajo, je Rado Čarman že velikokrat doka zal, da ta teorija ne velja več. Njemu namreč uspevajo tudi na 750 metrih nadmorske višine. Pa ne le buče, ampak tudi paradižnik in druge vrtnine! In v čem je skrivnost uspeha? "Za zalivanje in za boj proti mrčesu uporabi).im vodo, v katero namakam Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah je bil s svojimi bučami tretji med podolgovatimi in četrti med okroglimi. koprive," pravi Rado in poudarja, da je bilo letos zaradi obilnih padavin kar ugodno leto za pridelovanje buč. Pri okroglih bučah, kjer so merili dvojni obseg (po dolgem in po čez), jc "naj" buča zrasla na Gorenjskem, natančneje na vrtu Mirka Paplerja iz Vrbenj pri Radovljici. In kolikšen je bil bil njen dvojni obseg? Natančno 402,50 centimetra! Tudi na naslednja mesta so se uvrstili Gorenjci: drugi je DH Blaž Čeme z Blejske Dobrave (370 cm), tretja Marija Debej: jak iz Podlubnika pri ŠkofjJ Loki (326,50 cm), četrti Ciril Zupin i/. Grada pri Cerkljelj (325 cm), peta Jožica /ulic 1 Mlake pri Komendi (315 cm), šesti Jože Žulič, prav tako z Mlake (314 cm), sedma gostilna Cirman (312 cm) - in tako dalje. fa In čc smo začeli s Salo, sC končajmo tako! Le kakšne buče bi šele bile, čc bi jih n mlade do 15 let. Skupaj je na dokaj zahtevni progi v Ročevnici nastopilo 50 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje za najmlajše je potekalo v enotnih kategorijah, ne glede na vrsto kolesa, ostali pa so merili moči ločeno - s kolesi BMX in gorskimi kolesi. Rezultati: letnik 1988 in mlajši - dečki: 1. Nejc Tišler, 2. Denis Nedeljko, 3. Matej Jerman; deklice: 1. Klavdija Gaberc, 2. Anja Paplcr; letnik 1986/87 - BMX - dečki: 1. Matej Bajt, 2. Grega Meglic, 3. Jan Leban; letnik 1983/85 -BMX - dečki: 1. Peter Perko, 2. Nejc Opalički, 3. Klemen Valjavec; gorska kolesa - dečki: 1. Peter Kališnik, 2. Matej Krcvs, 3. Miha Švab; deklice: 1". Tanja Kolarič, 2. Urška Tišler, £ Anja Ruparčič; letnik 1980/82 - BMX - dečki: 1. Grega J^ošir, 2. Anko Majstorovič, 3. Damjan Krušcvac; gorska Kolesa - dečki: 1. Anton Meglic, 2. Luka Melihcn, 3. Grega Krcvs. Janez Kikel Mladinci na startu v Gorjah. amaterkah pa so vse tri tekmovalke jezerskega kluba Proloco Scoot zasedle prva tri mesta. Rezultati: Amaterji: 1. Brane Ugrenovič, KD Krka, 2. Gorazd Štan-gelj, KD Krka, 3. Borut Rovšček KK Sava, vsi trije so prišli v cilj z istim časom 26:34. Mlajši mladinci: 1. Peter Ribič, KD Krka, 2. Andrej Filip KD Krka, 3. Andrej Plešnar, KK HIT Casino N.G., vsi trije pa so v cilj prikolesarili s časom 16:50. Med mladinci je zmagal Tadej Valjavec, KKSava s časom 27:10, drugi je bil Mitja Maho-rič KK Perutnina Ptuj 27:15, tretji pa Miran Kelner, prav tako KK Perutnina Ptuj s časom 28:04. Vse tri članice jezerskega kluba Proloco Scoot so v cilj pripeljale s časom 18:59 - 1. Marija Trobec, 2. Marija Logonder, 3.Vida Uršič. Marija Logonder, drugouvrš-čena iz KK Proloco Scoot, je dejala:" Glede na lansko leto se mi je zdela letošnja proga lažja, sicer pa je vse v redu, tudi organizacija." Domino Černe, KK Bled, kategorija mlajših mladincev:" Zasedel sem bolj skromno 29. mesto, čeprav menim, da sem v dobri formi. Proga pa je bila dobro pripravljena." Konec prihodnjega tedna bodo kolesarji letošnjo sezono končali z državnim prvenstvom v posamičnem kronometru v Kozjem. • Spela V. JURSKI SKOKI •BCSKffl NA DRŽAVNIH PRVENSTVIH NAJVEČ USPEHA GORENJCEM V VELENJU SLAVIL GOSTIŠA Velenje, 1. oktobra - V Velenju ie potekalo poletno državno prvenstvo v smučarskih skokih. Nastopili so na 80-metrski skakalnici, sodelovalo pa je 66 tekmovalcev. Nekateri skakalci so z malce slabšim skokom uvrstitve iz prve serije poslabšali. Razlike med najboljšimi so bile na koncu fnajhne, odstopala sta le prvouvrščeni Gostiša in drugi Primož Kopač. Med petnajsterico se je uvrstilo enajst Gorenjcev, trije iz Ljubljanske regije in eden iz Štajerske regije. Z dvema najdaljšima skokoma ie prvak poslal Samo Gostiša (Ilirija Center) 221,5 T 78 m 80.5 M, 2. Primo? Kopač (Alpina Žiri) 216,5 75 in 77 M, 3. Dejan Jekovec (Tržič) 209 T 75 in 78 M in Center) 209 T 73 in 77 M, 5. Franci Petek (Ste 72 in 75 M a - Maihi v ^arko B"£alai (A1Pina i Frana (IYiK,av ™ing> 206 T " Franci (Trž.č), \\, Sašo Komovcc in U Jure Radelj (Ilirija Stol Žirovnica) 208,5 T iri) 207,5 T 74 in 77 M, 7. 73 in 75,5 M, 9. Jekovec Telin \'—V! 11 BMO komovcc in i Jrb.maFranc (oba Triglav (Tr«f Sr GaSPcr PoHanlek (Alpina ŽIri); 14. Rok Polajnar vngiav Ichng), 15. Matija Stegnar (TVžič). pETERKA NAJDALJŠI V SEBENJAH Sebenje, 2. oklobra - SK MU je v Scbenjah organiziral letošnje *avno prvenstvo /a dečke do 15 let. Nastopilo je 75 tekmovalcev te devetih klubov. <>b,-|s»4/95 so v Kranju otvorili kegljači LOG STEINELA iz Stražišča. V prvem kolu medregijske lige so sc srečali z moštvom Geološkega zavoda iz Ljubljane in zmagali z rezultatom 7:1 (5166 : 4873). Vseh šest igralcev LOG STEINELA e prikazalo dobro igro, najboljši v domači ekipi pa je bil Tone 'cmrl z 889 keglii Odlikovala sta sc še Brane Bcnedik z 876 in Bojan Hafner z 873 podrtimi kcglji. Drugi gorenjski li>'..»<. sicei novinec v tej ligi, moštvo JESENIC c gostovalo v Ljubljani in premagalo ekipo Gradiš Noriš II czultat je bil 3:5 (4825:4869). Najboljši igralec v moštvu Jesenic je bil Simeonov z 859 podrtimi kcglji. V naslednjem kolu 8. oktobra igrajo Jesenice na domačem kegljišču / Gorico, moštvo I og Steinela |>a gostuje v I.jubljani pri ekipi Mercatorja. • M. Šilar i n MmiMNjE manms333xnmii3 KEGUAČI TRIGLAVA ZAČELI Z ZMAGO Kegljači Triglava so zelo uspešno začeli prvoligaški ples v novi sezoni. S tekaškega gostovanja v Trbovljah so se vrnili v bleščečo zmago. Proti domačemu moštvu Dadas Rudar so igrali odlično in zmagali z rezultatom 2:6 (5192:5321). Dvoboj jc bil po prvih dveh dvojicah izenačen, v zadnji dvojici pa sta reprezentanta v dresu Kranjčanov Albin Juvančič (929 kegljev) in Zdravko Štrukelj z najboljšim rezultatom srečanja (933 kegljev) priborila odločilne točke. Najboljši pri domačinih Stoklas (924 kegljev) ni mogel preprečiti poraza. Novi učitelj Kranjčanov Franc Belcijan je bil po tekmi zelo zadovoljen in napovedal zagrizen boj za sam vrh prvenstvene lestvice. Kranjčani so tako dokazali, da naporni treningi in tekme niso bili zaman. Domačim navijačem se bodo predstavili že v soboto, ko bodo gostili ekipo Protcus Liv iz Postojne. Rezultati: Gantar : Vane Oman 0:1 (846:895), Hribar : Mihelič 1:0 (866:824), Novak : Marko Oman 1:0 (869:859), Burja -Izgoršck : Urbane 0:1 (388+449:881), Goljuf : Juvančič 0:1 (850:929), Stoklas : Štrukelj 0:1 (924:933). • Vane Oman SREČA POMAGALA DOMAČINKAM TVbovlje, 1. oktobra - V prvem krogu državnega prvenstva so kcgljavke kranjskega Triglava zabeležile neodločni izid s domačim Rudarjem in osvojile prvo prvenstveno točko. Domačinke so imele izredno srečo, saj so šele v zadnjem paru premagale Kranjčankc za štiri keglje. Tekma jc bila od samega začetka pa do konca izredno napeta, čeprav so imele Kranjčankc zmago že v žepu so se v Kranj vrnile vseeno zadovoljne, saj je točka osvojena na tujem vredna kot obe doma. Rezultati: RUDAR : TRIGLAV 4:4 (2397:2393) Burja : Jcrala 401:406 (0:1), Hočevar : Zaje 380:401 (0:2), Mlakar : Flcichman 385:420 (0:3), Sobočan : Cof 413:388 (1:3), Tušek : Ncpuž.lan 383:389 (1:4) in Podlcsnik : Belcijan 435:388 (2:4). • Jože Marinček TIKfl TRIGLAVANKE PRVAKINJE V MNOGOBOJU Kranj - V petek in v soboto je bilo v Novem mestu državno atletsko prvenstvo v mnogoboju, na katerem je nastopilo tudi deset tekmovalcev in tekmovalk iz kranjskega Triglava. Matjažu Polaku ni uspelo ubraniti lanskega naslova državnega članskega prvaka in je bil tokrat drugi, medtem ko so dekleta ekipno z lanskega drugega mesta napredovala na zmagovalno stopničko. Čeprav je najprej kazalo, da je Matjaž Polak z dobrim rezultatom v zadnji disciplini (tek na 1500 metrov) ubranil lanski naslov članskega državnega prvaka, je ponoven izračun pokazal, da skupni seštevek zadošča "le" za drugo mesto. Tudi srebrna kolajna je za Matjaža lep uspeh, še posebej zato, ker ga je med letošnjim treniranjem "ovirala" bolezen. Jogo Stenberger, ki je sicer doma iz Kranja, tekmuje pa za IBL Olimpijo, se je med člani uvrstil na četrto mesto. V pionirski konkurenci je bil Rožle Prezeh s 6.118 točkami deveti, njegov klubski kolega Edi Okič pa s 6.027 točkami dvanajsti. Dekleta, ki so bila lani ekipno druga, so se letos povpzela na prvo zmagovalno stopničko. Brigita Langerholc, sicer specialistka za tek na 400 metrov, je bila s 3.930 točkami tretja med članicami. Marcela Umnik, ki jo atleti poznajo predvsem kot odlično skakalko v daljino, je bila s 3.988 točkami tretja med starejšimi mladinkami, le mesto za njo pa se je s 3.378 točkami uvrstila Saša Eberl. V konkurenci mlajših mladink je bila Tina Čarman peta (6.091 točk). Med pionirkami so nastopile tri Kranjčanke: Mirjana Idžanovič je bila peta (5.162 točk), Brigita Postolova osma (4.029), Mojca Golob, ki je nastopila predvsem zato, da bi v metu 400-gramskega kopja morebiti še enkrat izboljšala državni rekord (to ji ni uspelo), pa je bila deveta. Z državnim prvenstvom v mnogoboju se je tudi uradno končala letošnja poletna atletska sezona, s katero so v atletskem klubu Triglav po besedah trenerja Dobrivoja Vučkoviča še kar zadovoljni. Čeprav vsi tekmovalci niso dosegli tega, kar so načrtovali prea sezono, je spodbudno predvsem to, da se s kraljico športov ukvarja vse več mlaidih in in da so Kranjčani na državnem pionirskem prvenstvu osvojili kar deset kolajn oz. šest več kot lani. • C. Z. doif mmmxyjxxxxixiiii NA 9. LUKNJI NAJDALJŠI AŽMAN Bled, 2. oktobra - Bled golf & countrv club je minulo soboto organiziral LIOUI MOLY UNICOM turnir, ki se ga je udeležilo 70 igralcev golfa. V hudi konkurenci (nastopilo je več kot pol tujcev) so bih doseženi naslednji rezultati: 1. brutto: Sebatian Zvricknagel 31 točk (GC Schearzee) 1. brutto ženske: Maja Božič 14 točk (GC Bled), 1. brutto seniorji: Marjan Štravs 21 (GC Bled), 1. brutto juniorji: Ronnv Schinneri (GC Fusci). Zmagovalci neto skupin pa so: l.A Miha Ažman 39 (GC Bled), l.B Žiga Recelj 41 (GC Bled), l.C Andrej Čeč (BG & CC), l.D Miro Mišic 35 (BG & CC). Najdaljši udarec je na 9. luknji uspel Mihi Ažmanu, najbližji zastavici pa na 10. luknji Marianne Vveiser. • V.S. »IHNJE PRVENSTVO BREZ NAJBOLJŠIH Bled, 2. oktobra - Konec tedna je bilo na Bledu letošnje veslaško državno prvenstvo. Po tragični nesreči Saša Mirjana« najboljši blejski veslači sicer niso nastopili, kljub temu pa so se na prvenstvu izkazali mladi slovenski veslaški upi. V moškem enojcu je v odsotnosti tretjega najboljšega skifista sveta Iztoka Čopa zmagal Izolan Erik Tul, v mladinski konkurenci pa so slavili Blejci. Zmagal je Luka Špik pred G. Slivnikom in Mužanom. Med mlajšimi mladinci je zmagal Volčič (Argo), pred J. Slivnikom (Bled) in Hedlom (Branik). V dvojcu brez krmarja jc bil v članski konkurenci najboljši blejski čoln, Blejci pa so slavili tudi med mladinci. V dvojnem dvojcu sta zmagala člana Arga iz Izole, pri mladincih Branik, pri mlajših mladincih pa Nautilus. V četvercu s krmarjem je med mlajšimi mladinci zmagal čoln Nautilusa, v dvojnem četvercu pa med mlajšimi mladinci čoln Nautilusa. V ženskem enojcu je bila najboljša Štefančičeva (Ljubljana). • V. S. aoKEj mawrmmmmxm ACROMKSOM M USPELO Jesenice, Bled, 4. oktobra - Minuli konec tedna sta se gorenjski hokejski ekipi z gostovanj v okviru evropske lige vrnili brez točk. Ekipa Sportme je za gol izgubila v Celju, ekipi Acroniksa Jesenic pa ni uspelo dobiti točke v Allegheju. Hokejisti Acroniksa Jesenic, ki so pred zadnjo tekmo prvega dela jadranske skupine še upali na uvrstitev med vodilne tn ekipe so v soboto zvečer nepričakovano visoko izgubili z ekipo Alleghcja. Razpoloženi Italiani so naše prvake premagali s kar 5:0 (2:0, 1:0, 2:0). Po sedmih krogih so Jeseničani s 6 točkami na Ectem mestu jadranske skupine. S 14 točkami vodi ekipa dizana, ki je v zadnjem, kolu premagala drugouvrščcni Beljak s 4:2. Hokejisti Acroniksa Jesenic so danes že odpotovali na srečanje v Ortisci, kjer se bodo pomerili z ekipo Gardene, ki sojo doma v prvem kolu premagali z 10:2. Hokejisti Sportine so se v slovenskem derbiju v Celju pomerili z ekipo Inntala in izgubili s 4:3 (1:1, 2:2,1:0). V donavski skupini še vedno vodi EC Gradec s 15 točkami, Sportina pa je s 6 točkami na četrtem mestu. V 10. krogu Blejci danes igrajo z ekipo Gradca. • V. S. VABILO NA OGLED HOKEJSKIH TEKEM Klub navijačev Res Steelers Tržič obvešča, da bo odhod avtobusa v Budimpešto v petek ob 6. uri zjutraj izpred bifeja Na zdravje na Trati, ob 6.30 pa iz Pristave. iONET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ob zmago v zaključku PRVO SlAVTF NAKT, ANfFV Koner ■ V tretii nogometni lipi ie moštvo Tridava Creine * ▼ V/ kJEJlM. T tf JU 1 1 A\mM3kMJ£M.± 1 V^jU T Koper - V tretji nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostovalo v Kopru pri Telmontu in izgubilo z rezultatom 2'3. Kranjčani so po dveh zaporednih zmagah odšli v Koper po nov par točk. Motivirano moštvo je na izrendno slabem, pomožnem igrišču ves čas srečanja igralo dobro, taktično zrelo, točki pa so pravzaprav izgubili v samem zaključku srečanja. Pomanjkanje koncentracije je bilo skorajda usodno že v uvodnih minutah srečanja, ko so domačini povedi. Vendar Kranjčani se niso zmedli. Po prejetem zadetku so zaigrali še bolj odločno in že v naslednjih minutah imeli dve lepi priložnosti, vendar pa najprej Golob in potem še Egart nista znali potisniti žoge mimo domačega vratarja. Dobri akciji sta bili še dodatna spodbuda za silovito nadaljevanje, v katerem so Triglavani prevladovali na igiršču. Do konca prvega dela je najprej Hamzič po lepempredložku Božiča izenačil, Egart pa jih je s pravim evrozadetkom popeljal v vodstvo.V drugem delu so mladi Kranjčani brez težav branili vodstvo, Egart in Karapetrovič sta skorajda povečala razliko v zadetkih, preveč napadalna igra v zaključnem delu srečanja pa se jim je meščevala v zadnjih petih minutah, ko so v mladi Triglavani v preveliki vnemi pozabili na obrambo prejeli dva zadetka, zadnjega resda iz nedovoljenega položaja, in tako izgubili že dobljeno srečanje. Neizkušenost je tokrat vzela davek, vseeno pa njihova igra obeta boljše čase za kranjski nogomet. Igrali so: Markun, Atlija, Božič, Martinovič, Šenk, Bajrovič, Zdešar, Karapetrovič, Hamzič, Golob, Egart. Igral še Krupič. • Iztok Golob Gorenjska nogometna liga VISOKO LE ZMAGUJE Kranj, 2. oktobra - V gorenjski članski A nogometni ligi je bil odigran 6. krog. Rezultati: Bitnje- Sava Športplan 2:1, senčur-Visoko 1:2, Jelovica LTH-Britof 0:2, Alpina-Železniki 0:0, Trboje-Polet 3:0, Zarica-Lesce Bled Stiks 1:0. Na lestvici še vedno vodi Visko z 12 točkami pred Bitnjem z 10 točkami in Savo Športplan s sedmimi točkami. • V.S. Gorenjska liga v malem nogometu VODI MARMOR STRIPY Kranj, 1. oktobra - V gorenjski malonogometni ligi so bili odigrani trije krogi. Rezultati prvega kroga: Lene kosti-Marmor Stripv 0:6, Pik klub-Alf Puštal 2:2, Tango-Sport Fit 0:5. Rezultati drugega kroga: Cab P. Grašič-Sport Fit 0:1, Alf Puštal-Tango 1:0, Marmor Stripv-Pik klub 1:0. Rezultati tretjega kroga: Lene kosti-Cabj P.Grašič 0:4, Tango-Marmor Stripv 1:1, Sport Fit-Alf Puštal 2:2. V ligi, koder nastopa sedem ekip, je po nepopolnem tretjem krogu v vodstvu ekipa Marmor Stripv s petimi točkami, prav toliko točk pa ima ekipa Sport Fit na drugem mestu. Ekipa Alf Puštal je s štirimi točkami tretja, dve točki ima Cajb Peter Grašič, peti in šesti pa sta s po eno točko Pik klub in tango. Lene kosti še niso dale gola, prejele pa so jih deset in so zanesljivo zadnje brez točk. • V.S. PRESENEČENJE V KRANJU Minuli rokometni vikend je bil v znamenju lune, saj so tako rokometašice Planine, kot igralci Gorjanca poskrbeli, da bo prvič letos imela delo tekmovalna komisija. Za največje presenečenje pa so poskrbeli Besničani, ki so favoriziranim Izolanom odščipnili točko. V prvi ženski ligi so Kranjčanke še drugič izgubile, vendar so igrale precej bolje kot teden dni prej. So pa po dveh krogih zadnje. Precej bolj zanimivo je bilo v moški drugi ligi. Besnica je osvojila prvo točko. Tudi Šešir je zabeležil še eno rutinsko zmago in zanesljivo ostaja favorit lige. Tokrat je prvič spodletele Tabovcem. Gladko so izgubili v Sežani. PrcddvorČanom se pozna, da imajo dva ključna igralca poškodovana, zato bo boljše verjetno žc to soboto, ko bo na sporedu derbv s šcširjcm. Prvi zaplet v drugi ženski ligi se je dogodil v Škofji Loki. V 51 minuti pri rezultatu 28:12 so igralke Planine zapustile igrišče. Vodstvo je ocenilo, da so bili oškodovani od sodnikov in zapisnikarskc mize. Pestro jc bilo tokrat tudi med tretjeligaši. 20 sekund pred koncem prvega dela tekme v Stražišču, na tekmi med Savo in Gorjancem, je eden od igralcev gostov nezadovoljen z odločitvijo sodnika dobil najprej dve min. kazni, zaradi ponovne reakcije nato rdeči karton. To je bil potem vzrok, da se je zapodil za enim od sodnikov, ki jc nato prestrašen odpiskal konec tekme, še dodatno delo za tekmovalno Komisijo. Dosedanji rezultati pa kažejo, da bo letošnja liga najbolj zanimiva doslej, saj so ekipe zelo izenačene. V tekmovanju kadetov in st. deklic ni bilo presenečenj, saj so favoriti zmagali. Rezultati: 1. liga ženske: Kočevje: Kranj 21:17, Branik Krim Elekta 19:22, M-Degro Piran : Žalec 23:24, Marcus Burja : Velenje 24:14, Izola : Bakovci 25:15, Mlinotest : Olimpija 16:16. Vodi Burja pred Krimom Elekto, obe imata po 4 točke. 2. liga - moški - 2. kolo: Besnica Delmar 16:16, ŠeŠir : Škofljica 22:18, Titanic Sežana : TAB Inženiring 28:22, GPG Grosuplje : Prule 22:17, Črnomelj : N. Gorica 21:18, Kamnik Žurbi Team : Akripol Trebnje 20:23. Vodita Akripel in Šešir pored Izolo. TAB Inženiring in Besncia sta v sredini lestvice. 2. liga - ženske - 2. krog: Polje : Kranj "B" 24:11, Krim Elekta "B" : Zagorje 22:19, Olimpija "B" : Sava 28:23, Lokastar : Planina 28:12 - prekinjeno v 51. min. V vodstvu so rokometašice Lokastara. 3. liga - moški - 3. krog: Jezersko : Mokerc "B" 24:15, šešir "B" : Dom Žabnica 22:23, Sava Gorjanc 9:8 - prekinjeno v 30. min, Kodeljevo "B" : Radovljica špecerija Bled 35:30. Vodi Žabnica. Kadeti: Sava : Besnica 7:16, šešir : Dom Žabnica 28:12, Radovljica Špec. Bled : Infotrade Preddvor 21:17. Prvi je šešir. St. deklice: Olimpija : Sava 15:7, Polje : Kranj 11:11, Lokastar : Planina 22:20. Prva je Olimpija. • Martin Dolanc ŠEŠIR LAHKO NAPREDUJE Nadaljuje se pokalno tekmovanje v rokometu za moške. Od vseh gorenjskih ekip tako v moški kot v ženski konkuenci, so v konkurenci le še igralci Šeširja. V 1/16 finala se bodo najprej doma pomerili jutir ob 18.30 uri v dvorani Poden z drugo ekipo Celja. Po formi, ki se jo Celjani pokazali proti Savi v prvem krogu pokala se Ločanom ni bati, da se ne bi uvrstili naprej. Vseeno pa imajo Celjani v moštvu nekaj mladinskih reprezentantov, zato obeh tekem Ločani ne smejo vzeti z levo roko. Druga tekma bo čez teden dni v Celju. Martin Dolanc Po osmih odigranih krogih je edini gorenjski nogometni prvoligaš prvič slavil. Njihova prva žrtev so bili igralci Jadrana iz Dekanov, ki so jih trgovci premagali visoko, kar 7:2. Kranj, 2. oktobra - Veliko olajšanje v garderobi po končanem srečanju, je dokaz, pod kakšnim pritiskom se nekaj zadnjih kol igrali varovanci trenerja Cukrova. Glasno spodbujanje igralcev med seboj daje upanje za uspešnejše nadaljevanje. Nedeljska prva zmaga pa že pomeni prvi korak proti sredini lestvice in osmemu mestu, ki zagotavlja prvoligaški status tudi v prihodnje. Vendar pa se tekma ni začela dobro za Naklance. Že v 1. min. so gostje ogrozili Laliča, ki je zapustil vrata in skoraj dobil gol. To kar jim ni uspelo, gostom namreč, v prvi minuti, je v deseti. Križaj je s pre- krškom zaustavil Burina kakih 25 m od gola na desni strani. Izvajalec je bil Burin sam. Odločil se je za strel na gol in premagal slabo postavljen zid in vratarja Laliča, 1:0 za goste. To pa je bilo tudi vse, kar so odbojka «MK3333mrrnim: BLEJKE V VLOGI FAVORITINJ Edini gorenjski predstavnik v ženski konkurenci 1A, DOL, ekipa Avtohit Bleda je ze v priv tekmi letošnjega državnega prvenstva upravičila vlogo favorita. Na gostovanju v Novi Gorici so domači ekipi HIT Casino prepustile vsega 13 točk - HIT Casino : Avtohit Bled 0:3 (-3, -6, -4). Ostali rezultati: Kim : Novo mesto 3:2, Zg. Savinjska : LIK Tilia 3:1. V moški konkurenci so, zaradi nastopa gostov iz M. Sobote v pokalu CEV odboj k arj i Fl PROMa prestavili tekmo na 12.10., ker pa je bila prestavljena tudi tekma v Ljubljani, sta igrala le Kamnik : Pionir 3:1. V 1B DOL so odbojkarji MinoHe Bled po izredno izenačenem boju (kar štirje nizi so se končali na razliko) malce presenetljivo izgubili tekmo na Brezovici. Rezultati: Olimpija z Brezovica : Minolta Bled 3:2 (-14, 16, 15, 9, 15), Granit Preskrba : Topolšica 2:3. V ženski konkurenci 1B. DOL so Kranjčanke po pričakovanju gladko izgubile v Mislinji. Rezultati - MIslinja : Triglav 3:0 (3, 3, 6), ŠD Tabor : ŠOU 3:1, Cimos : Prevalje 3:0. V 2. DOL sta gorenjska predstavnika zabeležila popoln uspeh. V svojem prvem nastopu v drugoligaški konkurenci je Še posebej prijetno presenetila ekipa Termo Lubnik iz škofje Loke, ki je v Beltincih premagala ekipo Claudia Shop s 0:3 (-8, -12, -14). Drugi rezultati: Mislinja : BCI Turbina 0:3, Pan Kovinar : Maribor Intes 3:1, Simonov zaliv Izola : Črnuče 3:0, Pionir 2 Žužemberk : Salonit II 3:1, Braslovče : Mežica 3:0. Zmago v 2. DOL so dosegle tudi igralke Fl PROMa z Jesenic. Premagale so Ruše s 3:1 (3, 6, 7, 2). Ostali rezultati - Paloma Branik Hobbv : Žibart Ljutomer 1:3, Ptuj : Črna 1:3, Šentvid : Solkan 3:0, Kajuh Šoštanj : Sobota 2:3, Rogoza : Mežica 3:0. V 3. DOL zahod so bili doseženi naslednji rezultati: moški - Fl PROM II : Prvačina 1:3, Pan Kovinar II : Bovec 3:0, Plamen : Bohinj 3:1, Mokronog : Kamnik II 2:3, Portorož : Triglav 3:0, Branik Sedex : Bled II - preloženo, ženske - Cimos II: Šenčur 3:0, Mehanizmi Kropa : LIK Tiha II 3:0, Julči Vital II: Novo mesto II 3:0, Piran : HIT Casin II 3:0, ŠD Tabor II : Bled II 0:3, Šentvid II : Bohinj 1:3. • Branko Maček KRANJČANKE SE NE PREDAJAJO Kranj, 3. oktobra - Odbojkarice kranjskega Triglava, ki že nekaj let zapored napredujejo v višje lige, bodo v letošnji sezoni nastopale v novoustanovljeni 1. B državni odbojkarski ligi. Pred začetkom tekmovanja so sc odbojkarice odločile, da sc ločijo od moške ekipe, ki po rezultatih precej zaostaja. Zaradi tega so morale poiskati tudi novo upravo, ki se počasi šele oblikuje. Težave so imele lansko sezono tudi s študentsko organizacijo ljubljanske univerze, saj so tudi nosile tudi njihovo ime, toda obljubljenega denarja niso dobile. Bistveno pred začetkom tekmovanja pa je, da so v klubu zadržali trenerja, mag. Marka Zadražnika, saj si boljšega ne bi mogli želeti. Med lansko in letošnjo sezono ie Zadražnik postal tudi predsednik strokovnega sveta pri odbojkarski zvezi. Tudi ekipa sc ni spremenila, saj so ostale v klubu vse igralke, k prvi ekipi pa so priključili tudi nekatere mlajše obetavne odbojkarice. Nekaj težav imajo le s premajhnim številom treningov, kajti v dvorani na Planini ne morejo dobiti večjega števila terminov. V tem zaostajajo za konkurenco, ki trenira v boljših pogojih. Kljub temu pa menijo, da sc bodo enakovredno potegovale za sredino lestvice, saj po kvaliteti izstopa edino ekipa Cimosa iz Kopra, ki jc po lanskih zapletih pristala v 1B ligi. Grega Košir ROKOMET mi PREDDV0RČANI NA DOLGE PROGE V prostorih TAB Inženiringa, pokrovitelja preddvorskih rokometašev, je sponzor in vodstvo drugoligaša predstavilo ekipo, ki bo letos igrala v drugi ligi in se poizkušala spet vrniti med prvoligaše. Direktor TAB Inžiniringa Tomaž Bergant jc predstavil podjetje, ki sc ukvarja z računalniškimi informacijskimi sistemi. 16 zaposlenih s svojim znanjem lahko izdela, servisira in svetuje pri vsem kar spada v sklop računalniške informatike. Prav preko športa pa bi želeli še hitreje vstopiti v slovenski prostor. Seveda pa želijo tudi pomagati rokometašem, ki so skromni in zagnani športniki. Predsednik kluba Janez Zeni jc dejal, da bodo v letošnji sezoni kol klub nastopali z drugoligaško, trctjeligaško ekipo in ekipo kadetov. Slednji so med boljšimi v državi. Zelja vseh v klubu je kvalitetno delo z mladimi, saj se zavedajo, da le taka naložba prinaša tudi uspehe, zato so se odločili, da ne kupijo dragih tujih igralcev, morebitna uvrstitev med prvoligaše pa lahko počaka tudi na naslednjo sezono. Njihova želja je tudi, da dvignejo kvaliteto gorenjskega in ne samo preddvorskega rokometa. Trener Slavko Cuderman je dodal, da jc letošnja zahodna skupina druge rokometne lige bolj kvalitetna kot lani, sa je /a napredovanje kar šest kandidatov. Želja vseh je, da se najprej uvrstijo v končnico, potem pa poizkušajo presenetiti in se mogoče uvrstiti tudi med prvoligaše, kjer so že bili. Ekipa letos ostaja enaka kot lani, saj jo je zapustil le vratar Marol. Imam pa smolo s poškodbami, saj sta se že pred prvimi tekmami poškodovala dva najboljša igralca Dušan Uršič in Ido Žibrct Za prvega |e icscnski del sezone verjetno končan, drugi pa naj bi zaigral v tretjem kolu, ko bo na sporedu gorenjski derbi s šeširjem. Najbolj ga veseli, da so fantje prava klapa in vsi prihajajo na treninge. Pomembna okrepitev je tudi prihod Dušana Rozmana, ki bo razbremenil trenerja. Martin Dolanc Naklanci so v nedeljo vendarle iztržili zmago pokazali gostje v prvem delu. Od zadetka naprej pa je bila igra popolnoma v nogah Živil. Izenačenje je prišlo že čez šest minut. Prosti strel je izvajal Gruškovnjak, ta je pred golom našel Ahčina, skok in zadetek z glavo je pomenil boljše nadaljevanje. Pa ni bilo tako. Naklanci so napadali, imeli priložnost, vendar so bili Keč-na, Plevnik in ostali neučinkoviti. To, kar ni uspelo domačim, je uspelo v 26. minuti Marušiču, ko je po predložku Blagojevič zadel lastno mrežo. Trener Cukrov je v drugem delu, po odmoru, Križaja zamenjal z Marušičem. Ta je potem prinesel dokončni preobrat. Bil je namreč podajalec pri tretjem in četrtem zadetku, ki sta ga v 52. in 58. min. dosegla Kečan in Plevnik. Potem je prišlo obdobje dvajsetih minut, ko smo gledali slab nogomet. Kazalo jc, da so Naklanci zadovoljni s privim slavjem, gostje pa s samo štirimi goli v svoji mreži. Pa ni bilo tako. V zadnjih dvanajstih minutah je samo 500 gledalcev videlo še štiri zadetke. Najprej je podajo Plelvnika v 78 minuti izkoristil Jerak, pet minut kasneje je zadel Plsvnik, drugič na tekmi. Izkoristil jc lepo podajo Gruškovnjaka. Marko se je s svojo igro odkupil za slabo izajanje 11-metrovke proti Hitu. V zadnji minuti pa so tokra zadovoljni gledalci videli še dva gola. Najprej je na 6:2 znižal Burin s svojim drugim golom, že v protinapadu pa je po že tretji asistenci tokrat razpoloženega in zagnanega Marušiča, zadel še Gruškovnjak. Kakšna napetost je bila v naklanskem taboru, pove podatek, da igralci niso smeli dajati izjav. Šele po dovoljenju vodstva smo se lahko pogovorili z dvema; Robert Marašič: "Zadovoljen sem s svojo kot tudi z igro soigralcev. Moja formate dviga, tako kot forma nas vseh. Mislim, da bo končno steklo." Marko Gruškovnjak: "Spe1 smo dobili prepoceni gol, ki pa nas tokrat ni vrgel iz tira. Potem ko smo dali v prvem delu dva gola, je vse steklo kot po maslu. Nedoraslega nasprotnika smo visoko premagali. Mislim, da nam bo do konca prvega dela šlo bolje. S svojo igro sefu tokrat zadovoljen. V sicer športni igri jc sodnik Hvalic pokazal tri rumene kartone. Godinicu pri domačih in Vilerju ter Šantiču pri gostih. Se postava Živil na tekmi: LaJife Pavlin, Križaj (od 45. minute Marušuč), Murnik, Ahčin. Godinič (od 68. minute Jerak). Kcčan, Gruden, Gruškovnjak. Plevnik, Blagojevič. Marti« Dolanc TRIGLAV ZMAGAL NA GOSTOVANJU KOPER : TRIGLAV 65:76 (21:31) Srečanje so Triglavani začeli dobro in takoj povedli s fr°J kapetana Slavka Tadiča. Sledila je serija zgrešenih "zicerjev", saj so $ med te vpisali kar vsi iz začetne peterke (I-ojk, Prevodnik, Pžano. šubic). Na srečo niso zadevali še domačini in sredi prvega polčasa -Kranjčani vodili s tremi točkami prednosti (14:17). To vodstvo povečevali iz minute v minuto [fl zasluženo odšli na odmor prednostjo desetih točk. . y Tudi v nadaljevanju so držali razliko pridobljeno v prvem delu. le 27. minuti so sc jim gostitelji približali na šest točk razlike (35 > vendar kaj več niso mogli narediti. Tako so v vroči dvorani Škofijah slavili Triglavani, ki no štirih kolih poznajo le en poraz ifl v vrhu lestvice. Jože Marinček "DOSTOJEN" PORAZ LOČANK Odeja Marmor : ŽKD Maribor 76:82 (42:38) kfl: Po sredinem nastopu I.očank v evropskem pokalu je bilo kar ne, bojazni, da bodo gostje še druge, ki bodo dosegle visoko zmagO. r J minute so na to tudi kazale, saj jc bilo žc v peti minuti j3jj jc Maribor Z minuto odmora in menjavo, pa je trener KržiSni nekako spremenil potek srečanja, domače so prvič povcdlc pn j** y 15:13 s trojko KržiSnikovc Mariborčanke so nato Se enkrat PrcS'^je vodstvo, z delnim izidom 17:5 pa so si nato Ločankc p"'£ . c prednost ob polčasu Tudi v drugem delu igre se domače koŠark»i niso predale. Vse do 28. minute so celo vodile, tedaj pa jc do WJJ^ prilla kakovostnejša izbira igralk pn gostjah, ki so prek Gore J Barbare Gričar povcdlc 53:52. tel si do 15, minute Prl,*raJ,na(t prednost 17 točk V zadnjih petih minutah so nato Ločankc PreU%, uspele znižati in zabeležile "dostojen" poraz, ki daje nekaj upanji. »pele znižati in zabeležile "dostojen" poraz, ki daje u»»>j -i—- •.,crri vse le ni tako temno, kot izgleda na prvi pogled. Ločankc so mCL^a\a žc v Grčiji, kjer bodo jutri odigrale povratno srečanje 2. kroga po L. Ronchctti proti Ohmpijakosu i/ Valosa. • Dare Rupar ŠTIRI TEKME ■ ŠTIRI ZMAGE Nova Gorica : Loka Kava 55:76 (36:34) hdancfl štiri tekme, štm zmage, je kar nekoliko presenetljiva n' • s() loških košarkarjev v A2 ligi Judi tokrat, tako, kot v Vc,cnJr()'l|l|i Ločani dokazali, kako sc igra za svojo ekipo |)omafim,|(Lj igri več ali manj ves prvi polčas, v nadaljevanju pa so ob < S c očanov v obrambi uspeli doseči le ll> točk Iako so I oo ^ naprej v vrhu prvenstvene lestvice, ah jim možnosti sežejo ■ ^ef0 pa se bo videlo v naslednjem srečanju, ko bodo v Skorje • /<( Podnu gostih Idrijo iz Idrije, ki je pred prvenstvom vt'()'(')|0 8 enega od kandidatov /a piva štiri mesta Tekma bo v so oktobra 1994, ob 20 uri • I). Rupar Cestno hitrostna dirka za VN Slovenije y NAMESTO DIRKE, KRŠITEV. PROTEST IN BOJKOT Dirko spremlja smola že od prestavitve iz Ljubljane v Maribor diskvalifikacija Šustreja ali bojkot - Kaj pa zdaj? Ali brezpogojna Maribor, 2. oktobra - Vse kaže, da se slovenskemu avto-moto športu obeta nova afera, o kateri se bo še govorilo. Po prvi sobotni avtomobilski cestno hitrostni dirki za Veliko nagrado Slovenije se je v nedeljo zapletlo že pred jutranji ogrevalnim krogom, po domnevno uradnih pojasnilih pa naj bi bila dirka odpovedana zaradi spora med tekmovalci in vodstvom. Sobotno dirko, ki jo je organizator zaradi težav z dovoljenji v zadnjem hipu iz ljubljanske severne obvoznice prestavil na mariborsko letališče, je brez večjih težav dobil Dagmar Šus-ter z BMW-jem razreda D2 pred Mirom Kovičem s Peugeo-tom 405 in Martinom Črtali-čem. Neljubi dogodki so se začeli že v soboto okoli 23. ure, ko je Dagmar Šuster uporabil dirkalno stezo za trening izven predpisanega časovnega razporeda, s čimer je kršil Eravila. Takoj je prišlo do esednega spora med njim in Janezom Urbančičem, mehanikom Lucia Stoliija, ki ga je opozoril na kršitve, vendar naj bi mu po nepotrjenih informacijah Šuster zabrusil, da je to njegova dirka, in da počne, kar hoče. Zato je Urbančič s kombijem zapeljal v Šusterjev tekmovalni BMW. Večina žirije pismeno zahteva Šusterje-vo nepreklicno diskvalifikacijo, sicer ne bodo nastopili na dirki. Na ogrevalni krog so poleg Šusterja zapeljali še štirje tuji vozniki in član kluba VVest Olimpija Vladimir Stankovič. Žirija je po posvetovanju Šustreja kaznovala z denarno kaznijo 2.000 mark, kar pa voznikov ni zadovoljilo, zato Vozniki v pokalnih tekmovanjih Clio in Daihatsu so po sobotnem treningu v nedeljo idjub vsemu odvozili skupno dirko. V pokalu Clio je dirka prinesla tudi odločitev o skupnem zmagovalcu. To je postal Alojz Pavlic pred Edvinom Klančičem, s katerim sta pred zadnjo dirko imela enako število točk, zmaga pa je Pavlicu prinesla tudi glavno nagrado, avtomobil renault clio 1.4 RT. V pokalu Daihatsu, kjer bo za končno uvrstitev štela še gorska dirka nad Izolo je mladi Domen Staut s prepričljivo nedeljsko zmago samo še potrdil naslov prvaka v tem pokalnem tekmovanju. voznikov je za nočne dogodke zvedela šele v nedeljo zjutraj pred ogrevalnim krogom. Večina se je zato odločila, da od so zahtevali dodatna pojasnila. Ko je predsednik žirije Rok Frever še enkrat potrdil odločitev o denarni kazni, je bila usoda dirke, ki bi jo morala prenašati tudi Televizija Slovenija, zapečatena. Razen avtomobilov, ki so se pojavili že v ogrevalnem krogu, so ostali ostali v boksih, po domnevno uradni verziji pa se je izvedelo, da naj bi bila dirka zaradi sporov med tekmovalci in vodstvom, dirka odpovedana. Dogodki na mariborskem letališču so pravzaprav posledica že dlje časa trajajočih sporov nekaterih voznikov z Dagmar-jem Šusterjem, predvsem pa neurejenih odnosov med vozniki in Avto moto zvezo Slovenije, ter medsebojnih odnosov v klubu West Olimpija. Kakšen bo nadaljnji razplet dogodkov (tudi zaključka državnega prvenstva po mariborski dirki je za zdaj težko napovedati, vsekakor pa ne glede na krivca slovenski avtomobilski šport s takšnimi zdrahami ni pridobil na ugledu. M. Gregorič START V NOVI GORICI Nova Gorica, 2. oktobra - V hotelu Perla v Novi Gorici se je začelo državno člansko prvenstvo Slovenije v šahu. Po številnih odpovedih najboljših igralcev v zadnjem trenutku se je uspelo zbrati 12 udeležencev. Med njimi je po dolgih letih tudi dekle: Kiti Grosar, ki ima lepo možnost za osvojitev druge norme za naslov mednarodne mojstrice. Od gorenjskih igralcev igra le član Šahovske sekcije iz Kranja Matej Sušnik. Rezultati 1. kola: Iztok Jelen - Marjan Slak 1:0, Igor Jelen - Georg Mohr remi, Kiti Grosar - Sebastijan Jazbinšek 1:0, Marko Tratar - Aljoša Grosar remi, Janez Barle - Matej Sušnik remi, Primož Riegler - Leon Gostiša remi. Aleš Drinovec CELJAM PRVAKI Okroglo, 2. oktobra - Na Okroglem pri Kranju je bilo 2. ekipno državno prvenstvo slepih in slabovidnih šahistov. Pomerilo se je 5 štiričlanskih ekip medobčinskih oganizaicj in društev. Organizator turnirja je bila Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije izvajalec pa koprsko medobčinsko društov. Po zanimivih bojih so brez izgubljenega dvoboja zmagah Celjani, ki so imeli v svoji Sostavi tudi udeleženca svetovnega prvenstva slepih Franca flačnika. Drugi so bih mariborski m tretji koprski šahisti. Kranjčani so za Ljubljano zasedli 5. mesto. • Aleš Drinovec RADOVLJIŠKO PRVENSTVO V KROSU @®fltSKi TEKI Radovljica, 2.oktobra - športna zveza Radovljica bo ta petek, 7. oktobra, organizirala občinsko prvenstvo v krosu. Start bo na nogometnem igrišču za hotelom Podvin v Mošnjah ob 16. uri. Prijave sprejemajo eno uro pred začetkom tekmovanja na startu. Najboljši tekmovalci se bodo uvrstili tudi v občinsko reprezentanco za kros Dela. • V.S. RPOLO KRANJ 90 ZAČEL S PRIPRAVAMI Kranj, 30. septembra - Nekoliko kasneje kot kon^re"tJi1so^s Pripravami na novo sezono začeli vaterpolisti Kranja 90. V Klubu so pred začetkom najprej ocenili lansko sezono. Predvsem so zadovoljni s prvim delom, ko so se tudi prvič v sicer kratki klubski zgodovini udeležili tekmovanja v evropskih klubskih pokalih. Pozitivno so ocenili tudi nastop v pokalu, kjer so zasedli tetje mesto, malo manj pa so bili zadovoljni s prvenstvom, še posebej pa s končnico, ko so ostali brez treh igralcev (Bečič in Kociper sta odšla v Ljubljano, Hajdinjak pa v ZDA). Letošnje leto so resneje zastavili delo, saj želijo klub postaviti na trdnejše temelje in dosegati boljše rezultate. Prvi cilj je uvrstitev v enega izmed evropskih pokalov, ter vsaj ponoviti lanske rezultate (tretji v pokalu in četrti v prvenstvu). To bo letos zelo težko, saj sta TViglav in Koper tako kot vedno zelo močna, okrepili pa sta se tudi ekipi Ljubljane in Maribora Probanke. Za dosego teh ciljev so potrebna predvsem materialna sredstva in klub se že dogovarja z nekaterimi pokrovitelji. Okrepiti sc v Kranju 90 nameravajo tudi igralsko, na svojem spisku želja imajo Judi nekaj imen, ki so trenutno še skrivnost. Negotov jc zaenkrat le status dveh igralcev. Uroš Cadež, ki sc jc vrnil iz Velike Britanije sc še odloča, kje bo nadaljeval kariero, Samo Kociper, pa trenira v Ljubljani. Kociper jc bil v lanski končnici Ljubljani le Posojen in je še vedno igralec Kranja 90, tako da se bo moral še odločiti, kje bo letos nastopal. Od ostalih jc klub zapustil le kapetan Dani Rozman, ki sc jc odločil za sodniško kariero m »granic v Avstriji. V klubu so mnenja, da so zastavljeni cilji realni, in da bi jih z resnim delom lahko dosegli. Tudi letos bo ekipo vodil trener Sandi Mikolctič, ki bo z izkušenim moštvom skušal doseči zastavljene cilje. • Greg« Košir kiomizhi TEms«*3333mm:.]' GORENJCI DOBRO STARTALI I. Državna nami/no teniška liga ženske: NI K Merkur Kranj jc s Pomlajeno ekipo zmagal v gosteh z NTK Rakek iz Rakeka z ^zultatom 5:2. Za ekipo NI K Merkur so igrale Fojkar Petra, Pcjnč UrSka in Žerovnik Tina. II. Državno nami/uo teniška licga ženske: NTK Križe jc igral v p*teh s pomlajeno ekipo z. NTK Vesna i/. Zaloga z rezultatom 3:4 J z NTK TKI Kemičar iz Hrastnika 5:2. Za Kriško ekipo so igrale Andreja Mcžek, Mateja Muzik in Maja Rozman. »• Državno nami/m. teniška liga moški: NTK Križe je najprej gostoval v Hrastniku z NTK Kemičar in zmagal 4:3, nato pa še v izoli /. NTK Scmedela in prav tako zmagla z rezuf IN 1 K iz-:*- • - ■ - * - - NA KALISCE NAJHITREJŠA HOJAK IN BOfflNČEVA Klub trmastih iz Preddvora je pod pokroviteljstvom Emone Merkur v soboto, 1. oktobra, organiziral 3. gorski tek trmastih na Kališče. V lepem jesenskem vremenu se je teka udeležilo 38 tekmovalcev. Proga je bila dolga 8 km in je imela 1020 metrov višinske razlike, potekala pa je od osnovne šole v Preddvoru po asfaltni cesti skozi vas Mače in se vzpenjala po makadamski cesti in gozdni poti do koče na Kališču. Tekmovalci in tekmovalke so bile razvrščene v pet kategorij. V prvi moški kategoriji je progo najhitreje pretekel Ljubljančan Roman Hojak, ki je bil tudi zmagovalec v skupni uvrstitvi. V drugi moški kategoriji je bil prvi Milan Kirn, v tretji pa Miro Pintar. Pri ženskah je bila v prvi kategoriji najhitrejša Mateja Grm, v drugi kategoriji pa Veronika Bohinc, ki je bila tudi zmagovalka v skupni ženski uvrstitvi. Najmlajši udeleženec teka trmastih na Kališče je bil komaj 12-letni Dejan Dežman, član Kluba trmastih iz Preddvora, ki je progo pretekel v uri, 13 minut in 50 sekund. • Lojze Kerštan KONČANA VEČINA LIG Kranj, 25. septembra • Člani ŠK Naklo so v avli občine Kranj izvedli letošnjo 2. šahovsko ligo zahod. Nastopilo je 10 moštev, pomerili pa so se v petih kolih švicarskega sistema. Zmagali so igralci iz Kočevja, ki so igrlai le ne neodločen dvoboj ostale pa zmagali. Na 2. mestu so bili igralca iz Starega trga ob Kolpi, ki so sicer zbrali največ šahovskih točk, igrali pa en dvoboj več neodločeno. Tretja je bila mlada ekipa Komende. Gorenjci so se razvrstili na 6. mesto Tržič-Usnje Slatnar, 7. Naklo in 8. Radovljica. Prvak napreduje v 1. ligo zahod. Končani pa sta tudi prvi ligi zahod in vzhod. V državno ligo napredujeta ŠK POMGRAD iz Murske Sobote in ŠD Nova Gorica. Zal so iz 1. lige zahod izpadli Jeseničani. • Aleš Drinovec BOHINC NAJBOLJŠI STRELEC Tržič - Športna zveza Tržič in Športno društvo Lom pod Storžičem sta odlično izvedla letošnje občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za posameznike in posameznice, ki je veljalo tudi za Storžiški pokal. Tekmovanja se je udeležilo več kot 30 tekmovalcev in tekmovalk, najboljši pa so bili: moški: 1. Jože Bohinc (Peko Orodjarna) 80, 2. Anton Meglic (Peko SS) 79, 3. Jože Kokalj (Društvo upokojencev) 72, 4. Blaž Klemene (Lom) 67, 5. Janez Perko (DU) 67; ženske: 1. Milena Dolčič (Peko SS) 77, 2. Ivanka Kokali (DU) 69, 3. Marija Polajnar (Peko SS) 47, 4. Marija Vodnik (DU) 46, 5. Francka Tribušon (DU) 45 krogov. Rezultati so veljali tudi za točke v Delavskih športnih igrah 1994. Janez Kike! TRŽIŠKO PRVENSTVO V ATLETIKI nimiFINO DFSFTO ^HFi* A NIF I\jtk " ■"•» jnntucm m iiibv lano zmagla z. ic/.ultatom 5:2. Za Pobi i*c so 'grlai A'cS Smrckar, Uroš Prclovšck, Matej '»nKek, Klemen Sncdic in Matjaž Mali. Semedcla^CrkUr *r*nJ )C 8ostoval najprej v Izoli v NTK re,i.i. " 111 "nagla 4:3, kasneje pa v Hrastniku z NTK Kemičar z • I"01 4:3 /a NTK Kem.čar Ze eki US1*j, Jauh m Jerasa M. Smdie :ipo NTK Merkur so igrali 3 KROCi SKL - B IMDAKTA ŠE TRETJIČ USPEŠNA I>U>AKTA HADOVUK A : TOLMIN 81 :73 (46:31) Dldakta Radvljica jc bila uspešna tudi v prvi tekmi pred 2°mačim občinstvom, čeprav z igro ni navdušila Le na trenutke oorbeni in motivirani domači košarkarji so vodih Sc 'a 25 točk a *> gostje prek odličnih Rutarja in Vovka (skupaj sta dala 44 točk.) v fmišu tekme prišlt ptecej blizu Skupa] so zadeli 11 trojk vendar /n,aga domačih m bila ogrožena Kadovljičam so igilai brc/ Poškodovanih Mihe Kovača m lorujc.i. v nadaljevanju prvenstva Pa Se v petek, 7 oktob.a, odhajajo .... težko gostovanje v Novo mesto • M. Zupan Tržič - Odprto občinsko prvenstvo v atletiki, ki ga v Tržiču kot v eni redkih občin v Sloveniji pripravljajo že vrsto let, je letos spet pritegnilo zanimanje Tržičanov in okoličanov. Blizu 50 nastopov atletov je bilo zanimivih tudi za gledalec, ki so sc zbrali ob igrišču v Bistrici, kjer so člani Komisije za športno rekreacijo pri ŠZ Tržič, Atletske sekcije Splošnega športnega društva ŠŠD Polelt in PZVUTS Tržič odlično izvedli prvenstvo, ki je veljalo tudi za točke v Delavskih Športnih igrah 1994. Rezultati: 100 m: 1. Marko Tadl (Tržič) 11,80; 2. Anže Rener (Pristava) 11,90; 3. Igor Pehare (Kompas) 12,15; 1500 m: 1. Jože Bohinc (Peko TE P OVE) 4:30,31; 2. Anže Rener (Pristava) 4:50,45; 3. Jure Erlah (Križe) 5:12,94; skok v daljino - do 35 let: 1. Marko Tadl (Tržič) 657, 2. Anže Rener (Pristava) 506, 3. Grega Jankovič (Tržič) 472; nad 35 let: 1. Igor Pehare (Kompas) 597, 2. Darko Koren (ZOP) 532, 3. Bojan Klančnik (Roma tex) 519; skok v višino. 1. Igor Pehare (Kompas) 176, 2. Simon Teran (Tržič) 170, 3. Marko Tadl (Tržič) 170; met krogle - do 35 let: 1. Igor Mrak (Roma tcx) 10,46; 2. Grega Jankovič (Tržič) 9,50; 3. Jure Erlah (Križe) 8,07; nad 35 let: 1. Bojan Klančnik (Roma tex) 12.44; 2. Rudi Hafner (Bistrica) 9,56; 3. Darko Koren (ZOP) 8,22; troboj - do 35 let: 1. Marko Tadl (Tržič) 2223 točk, 2. Anže Rener (Pristava) 1672, 3. Gregor Jankovič (Tržič) 1112; nad 35 let: 1. Igor Pehare (Kompas) 2053; 2. Jože Bohinc (Peko TEP OVE) 1591; 3. Darko Koren (ZOP) 1374. Janez Kikel Duatlon VELEPEC IN NAKRST-KOSMAČEVA DRŽAVNA PRVAKA Kamnik, oktobra - Prejšnjo soboto je bil v Kamniku duatlon, ki je štel za državno prvenstvo. Z dvema disciplinama v treh delih se jc spopadlo 61 tekmovalcev in tekmovalk. Najprej so morali Erctcči 7 km po razgibani progi, nato prekolesariti 30 km v petih rogih, nazadnje pa so se po ponovni menjavi opreme šc enkrat podali na 3,5 km teka. "Piko na i" k odlični organizaciji tekme so pristavili številni glasni navijači ob progi. Med 54 uvrščenimi sta suvereno slavila biatlonec Uroi Velepec (1:28,58) ter "abonirana zmagovalka" Nataša NakrM Kosmač (1:38,46) Pri moških si jc drugo mesto z izvrstnim tekom v zadnjem delu zagotovil veteran Jože Rogelj (1:31,11), tretji je bil Andrej Dolinar (1:32,42) (vsi Stop tim). Drugo in tretje mesto pri ženskah jc pripadlo članicama TViatlon kluba TViglav Kranj, Darji Ažman (1:50,41) in Meliti Raigeli (1:57,35). Zmagovalci po kategorijah: do 16 let: Ristič (Lj.); do 19 let:Glavnik (TViatlet), do 39: Velepec, ž: Nakrst Kosmač (Stop tim), veterani - do 44 let: Rogelj (Stop tim), do 49: škrlep (Lj.L do 54: Stopar (Tiskarna Dan), do 59: Rejec (Puntar), nad 60 let: Sink (Perfcct); veteranke: Rozman (Tai Tai). Za konec šc preblisk avtorice članka. Vzpodbudno za slovenski duatlon in triatlon bi bilo, če bi ta naporna, toda zelo atraktivna športa pridobila šc več privržencev, zlasti s strani ženskega spola. Delež tekmovalk jc pri nas v primerjavi z deležem tekmovalcev zares zelo majhen, saj običajno ne preseže 10 % V mnogih tujih državah pa jc stanje precej boljše oziroma konkurenca zanimivejša. Zato za vse potencialne navdušcncc(ke) pripomba, da moto "Sonce, voda, zrak - SVOBODA!" skriva v sebi mnogo resnice... D. A. STRELCEV KRANJA IN AMBERGA Od 7. do 9. oktobra 1994 bo v Kranju potekalo jubilejno 10. srečanje strelskih reprezentanc Kranja in nemškega mesta Amberga. Sodelovanje med strelci dveh mest se je začelo davnega leta 1967. Prvo srečanje je bilo dopisno, vendar je bilo že naslednje, leta 1968, direktno. Pripravili so ga Amburški strelci. Iz prvih srečanj imamo še vedno dva aktivna udeleženca. Takratna predsednika strelskih družin gospodar Josef Danhauser-ja in gospoda Lojza Laknerja, ki sta še zmeraj temelj medsebojnih srečanj. Tekmovalci obeh reprezentanc se za to tekmo temeljito in zavzeto pripravljajo. Srečanje je vedno največji dogodek tako gostov kot domačinov. Organizacija, kot nam je povedal predsednik Kranjskih strelcev gospod Anton Rešek, poteka po načrtih kljub skoraj nepremostljivimi finančnimi ovirami.Tekmovanje bo potekalo 8. 10. 1994 od 9. - 13. ure. Zdravko Zižmond MALO TENISAČEV Tržič - Teniških igrišč in prijateljev teniške igre v tržiški občini je iz leta v leto več, udeležba na občinskem prvenstvu pa še nikoli doslej ni bila tako skromna kto letos. Tako je nastopilo vsega 46 tekmovalcev, in še to pretežno starejših ter vsega tri ženske, pa še te so se pomerile izven uradnega dela tekmovanja. Med veterani nad 65 leti, kjer so igrali vsak z vsakim, je zmagal Janez Kališnik pred dr. Tonetom Martinčičem in Jakom Kermeljem (vsi Društvo upokojencev), v skupini od 55 - 56* let je v finalu Vili Špehar (Peko Obutev) s 6:0 in 6:2 premagal Francija Stritiha (DU), tretji pa je bil Jože Kavar. Med tekmovalci starimi od 45 - 55 let je slavil Milan Nadišar (Bistrica), ki je v finalu s 7:5 in 6:3 ugnal Štefana Jakšiča (OŠ Križe), tretji pa je bil Jure Janškovec (ZOP). V absolutni članski kategoriji je zmagal Matej Keršič (Bistrica), ki je s 6:3 in 6:3 premagal Anieta Majcna (Pristava), v boju za tretje mesto pa je Milan Nadišar s 6:4 in 6:3 ugnal Jureta Dolžana (oba Bistrica). V konkurenci žensk pa je bila najboljša Bogomila Jeraj pred Mileno Dolčič (obe Peko SS), tretje mesto pa je osvojila Duša Jazbec (Sebenje). Janez Kikel POKAL JEZERCA 94 Tržič - Na novih teniških igriščih Pri jezercu v Podljubelju je lasntik Janez Ahačič s sinovi pripravil zanimiv teniški turnir za Pokal jezerca '94, na katerem je nastopilo blizu 50 domačih igralcev in igralk. Razdeljeni so bili v štiri starostne skupine, najboljši pa so bili: moški nad 35 let - finale: Vili špehar: Drago Kristan 2:1; do 35 let - finale: Gregor Starman : Roman Teran 2:0; ženske - finale: Milena Dolčič : Vesna Polajnar 2:1; otroci do 15 let - finale: Luka Polajnar : Tomaž Komac 2:0. Janez Kikel KOMENTAR GORENJSKI POSLANCI za GLAS DVOBOJ PRI OK CORALU Jože l\To vaAz Teden se je končal z dvobojem, ki ga ni bilo. Minister za obrambo Jelko Kacin je namreč odklonil, da bi se javno soočil s svojim predhodnikom Janezom Janšo. Republiki je vseeno uspelo narediti intervjuja z obema mušketirjema osamosvojitvene vojne, seveda s vsakim posebej. Razlogov za javno soočenje je vsekakor več kot dovolj. Zadnji je bil intervju, ki ga je dal Janša Slobodni Dalmaciji in v katerem je tudi omenil, da je Kacin s čistkami v obrambnem ministrstvu oslabil obrambno sposobnost Slovenije. Kacin pravi, da Janša s tem blati naš ugled in slabi obrambni sistem. Kacin se včasih rad norčuje iz omejenosti oficirjev nekdanje J L A. Toda to, kar sam trdi, močno spominja na duh JLA, ki je nekoč glavne sovratnike videla v novinarjih, pisateljih, skratka v kritičnih besedah na svoj račun. Kdor je JLA kritiziral, jo je te "napadal" in tudi Kacin se počuti "napadenega", če ga kdo kritizira. Ko so Janšo blatili v tujini se ni nihče oglasil, da to ni lepo. Sicer pa je znano, da je ravno predsednik Kučan začel s tem, da je svoje politične nasprotnike kritiziral v tujih časopisih. Janša ima za svoje izjave močne argumente. Če pogledamo, kateri ljudje so morali zapustiti ministrstvo za obrambo po zrušitvi Janeza Janše bomo zlahka ugotovili, da so odšli najbolj pomembni in sposobni ljudje. Kacin je med drugim zamenjal večino pokrajinskih poveljnikov, večino direktorjev uprav ministrstva in poveljnika specialne brigade Moriš. Če primerjamo tiste, ki so morali oditi, s tistimi, ki so prišli, bomo videli, da je Kacin postavil tretjerazredne kadre, ki so brez izkušenj in strokovnega znanja. Janeza Švanjcerja, edinega slovenskega vojaškega zgodovinarja in avtorja več Knjig s področja slovenske vojaške zgodovine je zamenjal magister splošnega ljudskega odpora. Novi šef vojaške obveščevalne sluibe je postal bivši vodja varnosti na brniškem letališču, kar pomeni, da nima nobenih izkušenj na obveščevalnem področju. Kacin je odstavil tudi brigadirja Toneta Krkoviča, ki je, potem ko je JLA razoroiila slovensko TO organiziral Manevrsko strukturo TO, ki je bila zametek Slovenske vojske. Novi poveljnik na tem področju nima izkušenj. Seznam odstavljenih je dolg, ker čistke potekajo po znanem principu "bolje jih je odstaviti deset odstotkov preveč, kot premalo". Posledice so ie vidne. Motiviranost za delo v obrambnem ministrstvu je vse manjša. Nekateri, ki so ostali pravijo, da so prej, ko je bil Janša minister, delali od jutra do večera, sedaj pa odidejo takoj po koncu delavnika. Mnogi projekti stojijo, poleg tega pa nekateri Kacinovi kadri v javnosti nastopajo z naravnost smešnimi trditvami. Tako smo lahko prebrali v pogovoru z nekim vojaškim strokovnjakom, da naj bi Slovenija letno plačevala za vstop v NATO kar milijardo dolarjev! Že laiku je jasno, da Slovenija enostovno ne more plačati toliko na leto za vstop v NATO. Poleg tega NATO od Slovenije ne more zahtevati, da takoj dosete enake standarde v opremi in oboroiitvi, kot jih imajo ostale članice NATA, ki so petdeset let gradile svoje armade. Kacin je navezal tudi tesne stike z borčevsko organizacijo. Janša se je temu izogibal, ker ni hotel, da bi preteklost obremenjevala generacije, ki so bile rojene po drugi svetovni vojni. Poleg tega je bil sedanji predsednik borčevske organizacije Dolničar nasprotnik "republiških armad", zato so tudi borci nasprotovali nastajanju Slovenske vojske in odporu proti JLA. Ob napadu JLA na Slovenijo so bili nekateri upokojeni slovenski generali JLA na strani JLA. Borčevska organizacija se od njih ni nikoli distancirala. Kacin je tudi napovedal, da bo skupaj zborci in zavezniki iz druge svetovne vojne naslednje leto organiziral proslavo ob petdesetlemici zmage nad fašizmom. Verjetno zavezniki ne vedo, toda iz pričevanj komandanta Tomšičeve brigade Staneta Semiča-Dakija, ki jih je popisal v knjigi Najboljši so padli, jasno izhaja, da bi se partizanska vojska jeseni leta 1944 borila proti Angleiem in Američanom, če bi se izkrcali v Istri! Danes pa naj bi skupaj praznovali. Posledice takšne ideologi-zacije in politizacije Slovenske vojske se bodo gotovo kmalu pokazale. Vse bolj jasno pa postaja, da Kacin Slovensko vojsko spreminja nazaj v TO. Toda, ker pravi, da je ponosen, ker je Kranjčan bi lahko za Kranj tudi kaj storil npr. dal mestu nekdanji dom JLA. V Ljubljani imamo te preveč "ponosnih Kranjčanov", ki za Kranj nič ne storijo. Cirkus se začenja Viri er H ešte r Ko nastajajo pričujoče vrstice, dokončna usoda "projekta 340-157-148" še m znana, saj gre predvidevati, da si bodo driavni svetniki, predvsem predstavniki lokalnih interesov, privoščili moralno zaušnico svojim velikim bratom. Ti bodo pač primorani na ponovno, tokrat številčno okrepljeno telovadbo rok, ki pa se bo po predvidevanjih končala z mastnimi naslovi v današnjih dnevnikih: lokalne volitve letos decembra. Po osamosovjitvi največji (politični) projekt naj bi torej dokončno dobil epilog, ki pa tako glede na svoj potek kot konec namesto prvih strani bolj zasluti prostor blizu črnih kronik. Vse slovenske politične smetane, razen tiste seveda, ki ji skrpucalo v obliki 148 občin zaradi kolikor toliko dobre terenske pokritosti s svojimi odbori ustreza, se je na primeru lokalne samouprave dodobra skisala Začelo se je z akcijo parlamenta in prav nič boljša ni togica, ki se je nazadnje odbila od slovenske vlade ln pri tem prav nič ne pomaga, če Ribičič mlajši sklicuje tiskovne konference in razlaga svoj odstop, za katerega je sicer kratko motno reči, da je najmanj prepozen. Koliko je bila vredna zadnja vladna varianta, še najbolj plastično pove dodatek, da je nanjo iz sedanjih občin prišlo več kot 100 bolja ali manj ostrih pripomb. Da so večinoma končale v košu je jasno, zdi pa se, da poslancem večinoma ni jasno, da so skupaj s pripombami tam pristali tudi sami Kdo od te samo gorenjske enajsterice poslancev in svetnikov je pripravljen jutri priti na ta konec dr tave in občanom razlotiti "afero 148"? še posebno zanimivo bi bilo omenjene predstavnike ljudstva videti na Jezerskem in Ratečah, kjer so tamkajšnji krajani, kot je znano maja referendumsko izglasovali svoji občini, ki pa sta ostali Zgolj lep spomin. Jezerjani se lahko tolalijo vsaj s tem, da je preko preteklega vikenda za trenutke ie kazalo, da bodo dobili svojo občinsko zapornico, so potem te ostale v Preddvoru. Le "Demšarjev spomenik", tabla z napisom "Okraj škofja Loka", bo spominjal na teljo Ločanov, pridobijo status mestne da si občine, podobno pa je tudi z Jesenicmai, ki bodo tako po novem lahko pozabile na velikopotezne načrte mednarodnega obmejnega sodelovanja. Cirkus predvolilnih obljub, če se je včeraj zgodilo predvideno seveda, se tako začenja. Politične stranke verjetno ne bodo potrebovale dosti časa za ugotovitev, koga kandidirati v novih 15 gorenjskih občinah. Bodoči tu-pani bodo kar naenkrat 25 ur na dan dostopni za tetave malih ljudi, celo kakšna komunalna, dosedaj popolnoma nerešljiva stvar, se bo izpeljala. Da le prepričamo ljudi, da smo ravno mi najboljši. Vrag bo le, ko posameznih ponekod verjetno kar v celoti, krajevnih skujmosti ne bo na volitve. Resda bodo prikrajšani za člane občinskih svetov, a je to za tistega, ki je izgubil svojo občino, pravzaprav mačji kašelj. Je pa tudi pri "aferi 148" nekaj dobrega, če se namreč posamezniki iz časa slovenske osamosvojitve še danes krega jo, kdo je najbolj zasluten, česa takšnega pri lokalni sa moupravi zanesljivo ne bomo doiiveli. So si komunisti vse, kar imajo, kupili iz članarine??? Sašo I^czp>, poslanec S7WIZ> Zares je bilo v Driavnem zboru, kot ie nič kolikokrat pred tem, veselo, ko so ostanki bivšega retirna trmasto vztrajali, da so vse sporne nepremičnine, bivših DPO nakupili tekom desetletij z denarjem od prostovoljne, ali izterjane članarine. Vsakemu človeku je jasno, da kaj takega ni motno, vendar se je treba zavedati, da tisti, ki so le navidezno sestopili z oblasti, nimajo nikakršnega namena vrniti nagrabljeno premoienje v roke drtave, ker je edino tako prav. Sploh ni pomembno ali gre za ozimnični sindikat (še vedno največji), ali za trikrat preimenovane komuniste, ali za SZDL, ali az mladince, ali pa za borce. Gre za pet bivših drutbenopolitičnih organizacij, ki so bile zaukazane in edino dovoljene, ker je bilo vse ostalo protisamoupravno, burioazno, zatohlo, gnilo, ter kot tako prepovedano. Vse te EPO naj bi se v preteklosti financirale iz članarine. Spomin je res čudna stvar, kar naenkrat naj bi vsi pozabili, le iz česa se je plačevalo potem mnoiično prirejanje ljudskih veselic v obliki kongresov, šolanje partijskih otrok na najboljših tujih univerzah, štipendije za izbrance, privilegiji priseljencev iz drugih krajev nekdanje Jugoslavije. Odgovor je ja preprost, iz članarine! Ta članarina se je pobirala za sindikat v podjetjih, na terenu je SZDL članarino pobirala ali pa tudi ne, ostali so se pa znašli po svoje. No, na koncu pa zvemo, da je kljub velikim stroškom same organizacije, še vedno ostalo nekaj za nakup zgradb, zemljišč in ostalih nepremičnin. Tale slovenska opozicija res nima niti kančka posluha za racionalnost in podjetnost, so porekli oni dan v Parlamentu večni prenovitelji. Kar vse bi nam pobrali, mi smo pa z muko iz članarin naših zvestih članov tekom desetletij prihranili nekaj "malega". Časi so taki, da v Driavnem zboru ni moten noben poračun za nazaj, vse naj bi ostalo tako, kot je dolga desetletja bilo. Nekateri ostanki, predstavniki bivših DPO, nas opozicije v Parlamentu niti z revanšizmom ne imenujejo več, ker predobro vedo, da kaj takega pri razmerju 60:30 sploh ni motno. Te stvari po svetu navadno k sreči rešijo naslednje volitve, ki pa zagotovo bodo v stilu DESNICA PRIHAJA, pa jo ustavite, če jo morete? P.S.: Pri pisanju tega sestavka bi si dovolil gospo D. Sedej seznaniti z naslednjimi dejstvi, ko piše v petkovem Glasu v Temi tedna, pod naslovom Ozimnica v Parlamentu. Pred petimi leti, ko je Rupel pisal Demokracijo, smo hili tisti, ki smo še danes v opoziciji, tudi takrat zraven, a brez nas ne bi prenekateri Slovenec vedel ne za Rupla in ne za časopis DEMOKRACIJO. Naj povem, da sem v enem mesecu organiziral mre-to distributerjev - prodajalcev tega novega časopisa na ulici po vsej Sloveniji in Zagrebu, ter dosegel za tiste čase fantastičen uspeh več kot 12.000 prodanih izvodov nekaj nerednih številk časopisa, brez naročnikov in prodaje v kioskih. Lahko verjamete, da ta posel ni bil niti dobičkonosen, niti varen, ko ugotavljate, da smo iz varne razdalje opazovali dogajanje tistega časa. Posebej varno pa se jc počutil zgoraj imenovani avtor, ki je pod re Umsko kontrolo ie nekaj let prej v svojem stanovanju priredil seanso z Novo revijo tako, da je bilo jasno, kdo si upa ustanavljati nove reči, ter ga tako narediti razvidnega. Ko je časopis DEMOKRACIJA preveč dobro kazal, ga je bilo treba iz Kranja preseliti v Ljubljano in ga druino s prijatelji uničiti. Sicer pa, kot sem zapisal Zgoraj, spomin je čudna stvar, zato me nekoliko čudi, da se gospa tistih dni ne spominja-saj je Demokracija začela izhajati kot priloga Gorenjskega glasa spomladi 1989, taista gospa pa je tudi bila novinarka pri Glasu, alipaf' motim? ^^radioJriglav V96 MHz 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka Odprto pismo ministru za promet in zveze g. Igorju Umeku Spoštovani gospod minister! Svet krajevne skupnosti Vodice Vas poziva, da sc osebno zavzametc pri razreševanju pro-belma križišča v vasi Vodice. Vsi naši dosedanji napori da bi v sodelovanju s prometnimi inšpektorji, upravljalcem, Republiško upravo za ceste in vzdrievalcem. Cestnim podjetjem Ljubljana, uredili kritišče regionalnih cest R 314 in R 323 v vasi Vodice tako, da ne bi prihajalo do praktično vsakodnevnih nesreč, do sedaj niso bili uspešni O neustrezno urejenem kri-tišču so organi KS začeli o/>o-zarjati odgovorne kmalu po rekonstrukciji v letu 1990. Ko se je zgodilo ie skoraj sto (100) nesreč, smo z obširno informacijo - podprto tudi z ugotovitvami Policijske postaje šiika seznanili vse odgovorne, da je kriiišče prava prometna "črna točka". Po obljubah, da bo kriiišče urejeno in po naših večkratnih urgencah, smo 21 aprila 1994 dočakali "terenski ogled" stro kovmakov Vašega ministrstva, RUČ-a in CPL-ja, na katerem so ugotovili "slabo drsnost vozišča", potrebno namestiti svetlobne utripalce, ki bi voznike dodatno opozarjali na nevarno kniišče" m "v krUiMu niso urejeni pločniki in prehodi za pešce, ki bi bdi potrebni zaradi hoje otrok v šolo." Seveda smo Z vsemi ugotovitvami več kot soglašali in bili prepričani, da M bo zdaj "res premaknilo". Zal, se je premaknilo le na pol poti. Res so v maju 1994 nreplastdi kriiišče in s tem dosegli samo to, da se zdaj avtomobili ob trčenjih zaradi boljšega oprijemanja cestišča prevračajo. O nujni dodatni signalizaciji in prehodih za peščee za več kot 30 šolarjev ni "ne duha, ne sluha" Na naše ponovne urgence pri Valih podrejenih uradnikih smo dobili odgovor, da "so v preobilici dela na nas kar malo pozabili". Gospod minister! Verjamemo, da imate skupaj s sodelavci obilo dela pri driavnem programu avtocest. Pa vendar bi moralo Vašo pozornost pritegniti tudi odpravljanje napak na ie obstoječih cestah Posebej še, če nanje opozarja na desetine poškodovanih ljudi. da o materialni škodi ne govorimo Na Vas se na ta način obračamo zato, ker je samo v zadnjih sedmih dneh na tem križišču v dveh nezgodah hudi' poškodovanih pet ljudi, Vaši podrejeni pa pravijo, da "bi se bilo potrebno pogovoriti." Ne pogovoriti - izvršiti te dogovorjeno - je nujno potrebno. V pričakovanju, da bo nal javni poziv dosegel svoj namen. Vas s spoštovanjem pozdravljamo! Predsednik iveta KS Vodice Janei Podgoršek Zamuda pri gradnji mostu? Kar je preveč, je preveč! Kranjski gradbeniki se le preveč norčujejo iz Kranjca nov, ki le niso tako neuki, kot jih gradbeniki imajo! Vsak osnovnošolec v Kranju dobro ve, da Kranj ne stoji na trdni skali, ampak na naplavini oz. konglomeratu. Ko so gradili hotel CREINO, so morah kopati zelo globoko, da so prišli do trdne skale, most, preko katerega vozijo tetka vozila, pa je še neka/ drugega /dat ko w /e most, ki so ga zabetonirali začel pod obrt-merutviio posedati, so Šele kranjski gradbeniki začeli s/>oznavati teren okoli reke Kokre. Najbrt ne morejo reči, da vzdolt Kokre Jjj smejo graditi visokih Zgrado prav zaradi naplavine. Tudi m nobena skrivnost, da Kranj stoji na veliki votlini, ki pa Je obokana prav tako z naplavino! Le kdo naj bi še verjel arhitektimtentrji gradben* stroke za vse to niso vedeli Toda zdaj je kar je zda) J* treba vse narediti od začetKa, delo bo trajalo dalj časa I» gradnja se bo podražila!f r?° čigav račun se gradbeniKi igrajo s financami, ki bi potrebna še k,e drugje? Mibo za to malomarnost kdo Odgt varjal? Ali tudi novinar Laao Stminik prav tako ni ve def' ali ni hotel vedeti. 0* Kranj stoji na konglomeratu, to je na nestabilnih tleh da ]* objavil tak nesmisel, kot F G RADNJI Mi "J, pričan namreč sem, da n novinar Lado Strutnik mi gradbeniki, ki gradijo ta rno. čez reko Kokro, ne verjattujo temu, kar je novinar napisa > temveč telijo le nekako upravičiti početje okoli mostu, *' bo zavleklo čas gradnje i zelo podrattlo gradn • Umestno b, bilo. da bi gra" bene "strokovnjake", vse. so kakorkoli udeletetu P' načrtih tega mostu obfff^i U za dodatne stroške P gradnji hkrati pa uvedli <-per nHh kazenski postopek' ugotovili, kakšno je Ol*M takega načina, kakšni intt« so gradbenike vodih pn <<'• da so zanemarili znane o* ,„„„. A, />/ ,ih bih '"<>ral'fih na začetku upoštevati- pa niso. Da je to nakhmp, K opravičljiva, v Kranju prt gotovo nihče ne verjame. Ivan Sepctavc GLASOV KAŽIPOT M I Gleda,išče HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Pohod na Jošta Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica organizira v četrtek, 6. oktobra, pohod upokojencev -ljubiteljev narave na Jošta. Zbor je ob 8. uri pred Zajcem v Sp. Bitnju. Vodja pohoda Marjeta Pec-nik bo poskrbela za dobro malico na kmetiji s kmečkim turizmom. V primeru slabega vremena bo pohod naslednji četrtek ob isti uri. Prireditve M Azteki in Maji Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predavanje z diapozitivi po sledeh azteških in majevskih božanstev. Sledil bo tudi pogovor z Borutom Korunom avtorjem knjige Kača in jaguar. »»»titititititititititit Pesniški večer Škofja Loka - V klubu knjižnice Ivana Tavčarja bo jutri, v sredo, ob 19. uri pesniški večer z Ladislavom Stresom ob izidu pesniške zbirke O raju. »»Itltltltltltltltltltlt Cicibaniada Kranj - Cicibani vabijo na VIII. Cicibaniado, ki bo v športni dvorani na Planini jutri, v sredo, ob 9. uri. Pokazali bodo, da znajo skakati v vrečah, valiti medicinko in Premagovati številne ovire. *»»tltltltltltltltltltlt Loški živ žav Škofja Loka - Društvo prijateljev mladine Škofja Loka in Turistično društvo škofja Loka vabita na otroško prireditev Loški žrv žav, ki 00 lutri, v sredo, ob 16.30 uri na Mestnem trgu. Da bo veselo, bo s gesmiio in besedo poskrbel Andrej 5«rtr. V primeru slabega vremena Po prireditev v dvorani Kina Sora. *ltltJt»t»tltltltltltltlt Moč prijazne besede Škofja Loka - Društvo prijateljev gladine Škofja Loka organizira v četrtek, 6. oktobra, ob 17. uri v predavalnici šolskega centra na Podnu predavanje o moči prijazne besede. Predavala bo dipl. psih. Marja Strojin Itltltltltltltltltltltltlt Razstava gob škofja Loka • škofjeloška gobarska družina bo v četrtek, 6. oktobra, v Osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki organizirala razstavo gob. Na razstavo lahko prinesete tudi sveže nabrane gobe, ki jih tsami ne poznate, in poznavalci Sram bodo radi pomagali. Razstava bo odprta štiri dni, od 8. do 19. ure. Itltltltltltltltltltltltlt Spoznavni večer Kranj - Klub študentov Kranj organizira v petek, 7. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružnega doma na Primskovem Spoznavni večer z izborom mistra in tombolo. Cena vstopnice brez indeksa je 250 SIT, z indeksom pa 100 SIT. Vabljeni! Itltltltltltltltltltltltlt Zbor borcev gorenjske regije Kranj - Odbor ZZB Gorenjske vabi na svečani zbor borcev brigad, ustanovljenih v Rusiji leta 1943 in 1944. Svečanost bo v soboto, 8. oktobra, ob 10. uri v Domu borcev na Zlatem Polju v Kranju. Poleg borcev gorenjske regije so vabljeni tudi borci ljubljanske, mariborske, celjske, pomurske in primorske regije. Po svečanem zboru bo tovariško srečanje in podelitev spominskih znac ob 50-letnici . ustanovitve. Itltltltltltltltltltltltlt Prikaz lončarjenja in poslikave lesa Trtic - V Kurnikovi hiši bo v petek, 7. oktobra, med 9. in 12. ter med , 17. in 19. uro prikaz lončarjenja in poslikave lesa. Sodelujeta Barbraa Stembergar - Zupan in Alja Kump -An ker s t igra za mladino Kranj - V Prešernovem, gledališču Kranj bodo danes, v torek, ob. uri in s ponovitvijo ob 11.45 uprizorili Špeckahlo na kahli Matije Logarja, obakrat je zaključena predstava. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS - Na AMZS so od petka do danes opravili 13 vlek in nudili 10 pomoči pri nesrečah in okvarah. GASILCI - Največ dela so imeli kranjski gasilci. V Voglah so ponoči gasili "manjši kres", ki so ga zakurili "neznani storilci". Prav tako "neznani storilci", ki bi jim lahko rekli tudi malo starejši otroci, so raziskovali, kako delujejo nad-talni hidranti na Partizanski cesti. In ker je iz njih po tej intervenci neustavljivo tekla voda, so na pomoč prihiteli kranjski gasilci in zadevo spravili v red. Reševali pa so tudi štiri potnike v osebnem avtomobilu, ki so po prometni nesreči na Visokemostali vkleščeni v pločevini. Tržiški gasilci so tokrat gasili oziroma prezračevali hodnik v stolpnici, kajti vnelo se je v peči za centralno kurjavo, radovljiški so črpali vodo v domu Matija Langu-sa, Jeseniški so 7 krat z rešilnim avtomlobilom nudili prevoze ponesrečencem in nudili požarnovarnostno spremstvo v gledališču Tone čufar in železarni. V Škofji Loki pa so gasilci gasili gozdnji požar, ki je nastal, ker je nekdo nepremiljeno zažgal kup vej in nato odšel neznano kam. GORENJSKI DOJENČKI - Od, petka pa do danes je Gorenjska bogatejša za 26 novih prebivalcev. Od tega se jih je v Kranju rodilo 17 (8 dečk ov in 9 deklic), na Jesenicah 9, od tega 2 deklici in kar 7 dečkov. TURIZEM - Na Bledu bi v teh dneh predvsem za soboto lahko rekli, da je bila glede na obdobje kar rekordna. V blejskih hotelih je ta dan prenočilo namreč kar 1530 gostov, kar je skoraj toliko, kot v poletni sezoni. V Bohinju pa imajo v hotelih, ki so še odprti, 24-odstotno zasedenost. foto bobnar radio triglav 96 MHz C PREJELI SMO Noč do jutra Največja nevarnost, izguba samega sebe, lahko mine neo-Paieno, kakor da se ni nič tgodilo; Če izgubimo karkoli drugega, roko. nogo, D€l do larjev, teno. to prav gotovo opazimo Noč do jutra, kot te nešteto le teh v dvanajstih letih, sem si dejal ob nastopu nočnega deturstva Pa vendar ni WO tako. ■H sem deiurni zdravnik v Zdravstvenem domu Kranj Pfvo letošnjo jesensko noč. Tistega septembrskega ve-(era, ko je v zraku visel vonj P° kovačniku...." bi zapisal Cortofi Me Cullers, če bi skušal opisati svetino večera ln prijetno vzdušje v AN M P *g»dnjih večernih urah Ven dar snW ie ob dveh urgentnih v°tnjah skozi mesto opazdi, do je v mestu nadvse živahno, da sv očitno "dogajata" dva l°ura hkrati, opazili smo več Policijskih patrol kot običaj Ho. O') desetih zvečer se je začelo. Khc policijske patrole, da v Parku leži mladoletnik, brez *av«fi, mogoče je pijan. Z ^animobllom smo odhiteli P°nj, umazanega m pobijava neKa ga gruča vrstnikm ni več sP()znala za svojega sošolca in Prijatelja Poskrbeli smo zanj Jj Poklicali starše Uh enajstih naslednji klic v Sredisču mesta leži mladolet niča, Čudno se obnaša, mogoče je pijana. Ali pa so mamila, še dodajo policisti. Najdemo jo v podobnem človeka nevrednem stanju kot fanta pred njo. Ko poskušam zaskrbljenim in zbeganim staršem, ki so prihiteli jumjo v AN M P, dati navodila glede motenj zavesti, bruhanja, opazovanja in biti z njimi nadvse prijazen in razumevajoč, pride naslednji klic: na trati za zadružnim domom leti mladoletnik, brez zavesti, mogoče je pijan. V gruči mladih fantov, ki obkroža v vlaini travi leteče, na boku skrčeno in pobljuvano telo njihovega vrstnika, ne zaznam treznosti in možnosti pomoči. "Jour" gre dalje. Ko se v istem reanimobilu, ki ga je preisko valna komisija Ministrstva za zdravstvo spoznala za prostor neprimeren za klinični pregled bolnikov, trudim, da med vožnjo mladega fanta, ki v slapovih bruha po meni, ohdr Um v bočnem položaju in pri tem kontroliram vitalne funkcije, se zavem bede boga v belem Po tavati telodca in nekajurnem opazovanju me mladi fant nagradi z bledim nasmehom in momljanjem, kako da ga je sram, kar mi je v veliko olajšanje Zjutraj po neprespani noči ne bom takoj segel po Klinični nevrologi ji in nkal rantetne klinične slike poškodbe možganov, to bom storil ob prvem prostem vveek-endu. Zjutraj je Kranj spokojno mesto, ne ve za nočne dogodke, mogoče bo kaka vrstica o pijanih mladoletnikih v dnevnem časopisju, verjetno ne. Noč do jutra kot nešteto drugih noči. Gore vabijo v svoje jesensko naročje. Med potjo domov srečujem planince, ki se še v jutranjem mraku in megli odzivajo temu vabilu in jim zavidam. Zamišljen sem in razmišljam: ali ni neverjetno, da se dva meseca po tragičnem dogodku Kranjske noči "dogajajo" enake Kranjske noči. Ali ni strahovita medijska gonja proti zdravnikom in zdravstvu zameglila biti problemov tragičnih dogodkov v Kranju in Izoli • pijančevanje in agresivnost med mladimi. Ali se ni doltan kranjski župan opravičevati zaskrbljenim in zbeganim staršem mladoletnikov, ki se opijajo na kranjskih nočnih veselicah, in ne te čustveno prizadetim staršem na pogrebih. Ali smo zdravniki, ki ponoči deturamo v perifernih zdravstvenih domovih, obsojeni na bedne in ialostne vloge, ki sem jo opisal, liojim se, da je prispevek le eden od neštetih v nadaljevanki Psi lajajo, karavana gre dalje. Dr. Franci Kečan Zdravstveni dom Kranj Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI tel.: 66-052 NAKUPOVALNI IZLET STE V ZADREGI KAM PO DARILO? Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 PALMANOVA dne 13. in 26. oktobra, MADŽARSKA oktobra. Rozman, tel.: 712-247 LENTI dne 27. Oglasite se v Bonbonieri na Likozarjevi 13, na Primskovem pri Kranju, tudi ob nedeljah. Nudimo vam pestro izbiro konditorskih izdelkov. Prepričajte se. Odprto od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Se priporočamo. Hiti Kranj, d.o.o. STE PRIPRAVILI VAŠ AVTO NA ZIMO? GALANTERIJA LARA PLANINA III. ABAKUS Kranj REKREACIJSKO DRSANJE NA BLEDU KJE KUPITI AKUMULATOR ZA VAŠE VOZILO? "BIN" Zl Polje 3/k tel: 224-254 MODA ZA MLADE PLAČILO NA VEČ ČEKOV AVTOŠOLA B in B tel: 216-245 STUDIO D LESCE tel: 719-529 KAM NAJBOLJ DONOSNO VLOŽITI CERTIFIKAT? PETROL vam je na svojih bencinskih servisih ljubljanjske in gorenjske regije pripravil pestro izbiro zimskih avtoplaščev SAVA in PIRELLI, akumulatorjev VESNA in TOPLA, sredstev proti zmrzovanju iz lastne proizvodnje, SNEŽNIH VERIG in še česa. Cene izjemno ugodne, plačilo na 4 obroke s čeki, brezplačna montaža avtoplaščev. Velika izbira sp. perila in nedrčkov. Otroške trenerke že za 1.732 SIT. Ženske bluze viskoza 2.625 SIT. Jake Platiše 11 RAČUNALNIKI 386, 486, Pentium, tiskalniki EPSON, Hevvllet Packard, MULTIMEDIA servis rač. opreme. ABAKUS tel.: 064/ 212-454, 211-282 Od 1. oktobra, Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled za ljubitelje rekreacijskega drsanja v blejski športni dvorani uvaja tudi popoldanski termin: drsanje vsako soboto in nedeljo od 17. do 18.30. Od ponedeljka do petka je rekreacijsko drsanje od 10. do 10.30 ure. Cene drsanja ostajajo nespremenjene iz prejšnje sezone: 300 - SIT za odrasle in 200.- SIT za otroke do 10 let. Zdrava pamet na TV Slovenija Naslov okrogle mize za 14. september me je privabil h gledanju in poslušanju, ker sem pričakoval razpravo o človekovi pameti, ki jo je najobširneje razlagal filozof Emanuel Kant zlasti v svojih delih Kritika praktičnega uma in Kritika čistega uma, pa še kaj o kategoričnem imperativu in človeku, ki je tudi, če ne predvsem, nravstveno bitje. Čeprav se o tem ni govorilo, je miza bila zanimiva in me ni razočarala. Ob njej so bili zbrani ugledni javni delavci, humanistična inteligenca, v kateri je izstopal nadškof dr. Alojzij Šuštar s krščansko-etič-nimi stališči, škoda, da pri razpravi ni bilo nobenega predstavnika naše "napredne inteligence", ki ima večino v driavnem zboru in v driavnem svetu in dejansko vodi dr tavo. Zanimivo bi bilo slišati tudi njena stališča, saj se je okrogla miza naravnala na kritiko oblasti z očitki, da si ne prizadeva dovolj za zatiranje kriminala, za pravno drtavo, da neodgovorno posega v naravo, da je smrtnost na naših cestah in nasilje mladih posledica nereda in "razpuščenosti" drtave Viktor Hlatič je očital politikom na oblasti, da so se prevzeli, svoj značaj spremenili, zopet drugi, da so jim Ugoden nakup vseh vrst akumulatorjev in hladilne tekočine. Akumulator vam tudi brezplačno zamenjamo. Servis akumulatorjev Vesna Klasje, d.o.o., Cesta na Klanec 9, Kranj, Tel.: 064/331-375 Od 1. do 15. oktobra AKCIJSKA PRODAJA nove konfekcije, pižam, bund, praška (10 kg = 2.200 SIT) in sveč. Odprto: 9. -12., 14. -19; sobota: 9. - 13. Jeans: Levi's 501, Soviet, Sexes, Diesel, Joop... Pasovi: El campero, No limit, Mustang... Majice: Gvmnasium, Gas, Basic - z vezalko ali gumbi; termovelurji, flanela srejace, rutke... OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 10. oktobra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. FRIZERSTVO! Modne pričeske. Zdravimo bolezni las in lasišča: prhljaj, izpadanje, mastni lasje. Privoščite lasem najboljše! Kontocomerce, d.o.o., podjetje za finančno svetovanje vam naredi program vaše osebne ali družinske naložbe certifikatov po ugodni ceni. Telefon: 064/212-465, 224-245. primarne njihove osebne koristi, blagor drtave in državljanov pa da jih ne briga. Pa zopet, da so časnikarji pri odkrivanju protipravnosti nemočni, saj oblast nekaterim monopolnim ustanovam daje celo potuho in jih objektivno podpira v pranju umazanega denarja, in da je tudi demokracija, s katero se ustimo, zelo različno pojmova-na vrednostna kategorija, čas je tako hitro minil, da se o jedru večera, to je o zdravi pameti, še ni mogla razviti debata. Zaradi nedorečenosti je vodja omizja gospod Miha Burger povabil gledalce, da na temo povedo svoja stališča. Moje je naslednje. Kar se nam zdi v določenem trenutku pametno, se čez nekaj časa lahko pokate kot skrajno nespametno. Seveda ostane "zdrava pamet" še vedno čislan vrednostni pojem, predvsem materialističnih pragmatikov, ki vedno ravnajo razmeram in času primerno koristim, ne oziraje se na temeljne človekove vrednote. Zato ima zdrava pamet v naši mladi, moralno ohlapni drtavi še neslutene motnosti in odločno prednost pred moralo. Okrogla miza je to potrdila na splošno m v segmentih dokaj plastično. Zdrava pamet je pokazala svojo moč m porazila etični princip, ki je v iskanju resnice, te takoj na začetku mize. Ko je Vida Petrovčičeva načela drto naših oblasti do slovenskega holokavsta in primerjala ravnanje ameriških oblasti in njihovega priznanja krivde v vietnamski vojni, je vodja oddaje gospod Miha Bru-ger Petrovčičevo ustavil, še preden je mogla končati misel. To je storila zdrava pamet vodje omizja, ki iz lastnega ali iz naročenega ni smel dopustiti pogovora o potrebi narodne sprave. Zdrava pamet je tudi bojevnici za etične vrednote Vidi Petrovčičevi ukazala, da naj ne vztraja pri vprašanjih vesti, če še hoče obdrtati zaposlitev na televiziji Zdrava pamet ima svojo praktično vrednost tudi takrat, ko odločno nasprotuje morali in intelektualni poštenosti. To so moje pripombe k okrogli mizi Stanislav Klep, Kranj Cesta St. Žagarja 1 MIKE'S SPORT FASHION DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. uro soboto od 9 . do 12. uro TV^HI - Fl—VIDEO PONUDBA TEDNA BTV 72 CM, TTX, stereo 101.979 SIT MALI OGLASI » 223-444 V četrtek ob 21. uri KARAOKE V soboto, 8.10., po 22. uri, NASTOP PEVCA SANDIJA! (Ljubav za sve) APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV O 632-595 20531 Prodam STROJ za lupljenje repe. Kveder Bojan, Predoslje 132, «241- 128_21671 Proam 3-fazni ELEKTROMOTOR, moč 3 KW 1440 obratov. »64-286 Prodam ugodno brezhiben 60 literski KOMPRESOR. »58-484 22197 Trgovina m storitve doo, Kidričeva 2, Kranj, teb 064-2123 67,211142 ^^^^^^ Prodam barvni TV. »327-088 2220a Poceni prodam 2 kuppersbusch PECI 1 PEČ na kurilno olje. Pevc, c. talcev 6, Škofja Loka 22212 Prodam zamrzovalno SKRINJO 380 I, motor nov. Kuhar, St. Rozmana 4, Kranj 22241 KUPIM *m LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. «621-779, po 15. uri 17800 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 48-545 21005 Odkupujemo bukovo hlodovino, ugodne cene in plačila. »66-490 Odkupijemo vseh vrst hlodovino, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. »60-749 in 621-849, dopoldan 21920 Odkupujemo smrekovo hlodovino vključno z lubadarkami. »56-742, po 20. uri, EXIM TRADE 219*2 Kupim izpušni lonec za ŠKODO 120 LS »64-183_22311 GR. MATERIAL Prodam SMREKOV OPAŽ 12 in 16 mm. možna dostava. O 64-2072215« 'TCjUK laA&O- feOHOČi 7 Zelo ugodno prodam PEČ Lokaterm - planica, rabljeno eno sezono. »328-150 22150 ZVOČNIKI - Velika izbira zvočnikov priznanih proizvajalcev. KEF, JMLab-Focal, Infinitv, JPW, Energy v Avdio demo salonu ADS Kussel, Žabnica 37 a. Informacije na »064/310-623 od 16. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure 22194 Ugodno prodam URSUS 80 KS s plugom za sneg. letnik 1989, 850 ur. »0602/32-994 22200 Ugodno prodam TRAKTOR UNI-VERZAL 445 DTC, letnik 1992 430 ur In TORPEDO 4806, letnik 1985 2100 ur. »45-775, zvečer 22201 Prodam dva elek. RADIATORJA za 16000 SIT in PEČ na svetilni petrolej 20 000 SIT. »720-026_22235 Rabeljene oljne gorilce, prodamo. »225-151 22215 Prodam ostrešje za uto ali drvarnico. Zalog 62, Cerklje 22207 Prodam DESKE in suha DRVA. »66-939 2222« Prodam smrekove in macesnove plohe. »215-070 22256 Prodam nova GARAŽNA VRATA 10 % ceneje. »723-002 22261 Prodam nove salonit PLOŠČE 100x120 cm. »45-593_?2?34 Ugodno prodam etažno PEČ za CK 19Kcal in TV PHILIPS novo. «720- 104 22247 ELEKTROMOTOR 5,5 KW 1400 obr. prodam. «421-722 do 7. ure Ivan 2227» še nerabljene IMP SONČNE KOLEKTOR JE ugodno prodam. «58- 243_22329 Poceni prodam 8 PLOŠČ aluminij pločevine 1 mm. «52-115 22344 PENZION KANU, d.o.o. Valburga 7 Smlednik NAZNANILO Priznani PENZION KANU smo prenovili v KLUB KANU z novo restavracijo, apartmaji, plavalnimi bazeni in teniškimi igrišči, zato vabimo k sodelovanju: - KUHARJE - NATAKARJE - SOBARICE - KONJARJA Pisne ponudbe pošljite na naslov: KLUB KANU, d.o.o, Valburga 7, Smlednik. Notranja desna vrata Jelovica, šir. 75 cm, s podboji in steklom, še nerabljena, prodam za 11000 SIT. »738- 964 22297 Ptodam novo OKNO Jelovica 180 x 120. »70-193 22323 IZOBRAŽEVANJE Dipl. ing. fizike uspešno INSTRUIRA matematiko, fiziko in kemijo. » 217- 8 1 7 21844 Prodam KNJIGO Janko Kos Književnost ter berilo 2. »633-036 22204 Tečaj šivanja se prične 3.10. 1994 prijave na »622-256 po 20. uri 22209 Kupim jabolka za žganjekuho. »65-411, zvečer 22312 Vsako soboto ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko. »49-442 21124 ^331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Odkupujemo hlodovino vseh listavcev in iglavcev. Žaga švelc, Sp. Veterno, »58-094 22324 Kupim dele stare hiše pred podiranjem. »622-135 22346 LOKALI V Radovljici kupim prostor cca 20 m2 za pisarno. 0 0609/616-157 od 19. do 21. ure 21698 V Stražišču oddam prostor 20 m2 za mirno dejavnost. »310-057 22343 V pizzerlJo In nočni bar "V GOZDU" včirče pri Kranju, kjer tudi hrano strežejo do 4. ure zjutraj! CAFFE BAR GEPARD v Žireh oddamo v najem. Odkup inventarja obvezen! »45-481 22285 PONUDBA TEDNA: v Kranju in okolici nudimo več pisarniških prostorov v najem K3 KERN Kranj, d.o.o.. Komenskega 7. » 221-353 NAJAMEMO TRGOVSKE IN GOSTINSKE LOKALE V KRANJU, RADOVLJICI, ŠK.LOKI, BLEDU. PROVIZIJO PLAČA NEJMNIK. APRON »331-292, 331-366 2?aei TRGOVINA 85 m2 vpeljana z dobrim programom, lokacija Planina III. Kranj prodamo »242-651, FRAST od 9. do 12. in od 16. do 18 ure 22304 TRAFIKA 6m2 oddamo za 150 DEM mesečno. «242-651 FRAST 9. do 12. ure in 16. do 18. ure 22365 V centru Kranja oddamo maniši trgovski lokal z odkupom inventarja, zaloge in podjetja. "242-651 FRAST od 9 do 12. in od 16. do 18. ure 22366 DISCOTEKO PRIMADONA oddamo v najem, odkup inventarja obvezen. »45-481 22367 OBVESTILA Pl - BIP, dostava pizz in hrane NAGFtAJUJE. Naročila in informacije » 221 051 19567 NAKUPOVALNI IZLET - enodnevni v Italijo Portoguaro in Udine. »49-442 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za lamelne plise zavese, žaluzlje, rolete. Izdelujemo tudi vse dele za senčila. Možen ogled senčil v našem razstavnem prostoru. RONO SENČILA, Nogtranje gorice. Mausar jeva c 46, »061/651-24/ 22249 V SPOMIN Minilo je ie leto dni, odkar tebe prijateljica Marija med nami več ni. Tvoje telo zdaj v grobu počiva, duša tvoja pa naj večni mir uiiva. 5. oktobra bo minulo leto dni, odkar smo se za vedno žalostno poslovili od tebe prijateljica Marija. Boleč spomin na dan, ko so ti zadnjič v slovo zapeli komendski in senturski zvonovi. MARIJA \VAISSAISEN roj. Osrcdkar Hvala vsem, ki ste ji kadarkoli in kjerkoli stali ob strani in ji pomagali. Ohranite jo v lepem spominu in večni mir ji zaželite. PRIJATELJICA Sidraž, 5. oktobra 1994 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Peg. »733-510 21933 Prodam kombiniran VOZIČEK in KOLO za 6 let. »720-104 22248 OSTALO Prodam okovane GAJBICE za jabolka. Frelih, Posavec 64, Podnart 21576 Prodam žarni SPOMENIK. »622- 289 22211 ZBIRATELJI - menjam telefonske kartice. Rener, »332-241 22270 Prodam VIDEO IGREO SEGA MEGA II. Rener, »332-241 22271 Menjam SEGA MEGA DRIVE II. za C 64. Rener, »332-241 22272 Ugodno prodam ročne STATVE za tkanje 120 cm širine. Krajnik, Poljanska c. 29, Škofja Loka 22314 Prodam dva vinska SODA cca po 180 I. Cena po dogovoru. »45-386 22328 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) NASTAVLJENI K AN Al J ZA ASTRO ID RADIJSKI PROGRAMI,OBKOKI Z MONTAŽO SAMO 569 DEM * SISTEMI ZA VEČ STRANK • * VRTLJIVI SISTEMI • SAT-VRHOVNIK ŠK. LOKA. GODEŠIČ 125 TEL.: 064 633-425 PRIDELKI Prodamo domača JABOLKA ne-škropljena ter jabolčni MOŠT. » 51 009 21849 Prodamo ZELJE v glavah in ga tudi naribamo. "Matijovc" Jeglič, Pod-brezje 192, »/0-202 22064 Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico in za most. Štular, Srakovlje 4, Kranj 22202 Prodam ČEŠPUE z drevja. Bašelj 5, »45-522 ???73 Prodam ZELJE v glavah. »49-324 ali 49-203 2223a Po zelo ugodno ceni prodam velikocvetne MAČEHE, vseh barv. »45 532 22252 Prodam JABOLKA obrana In odpadna. Peračica 6, Brezje 22263 Prodam zimska JABOLKA. Hlebce 26, Lesce 22264 Prodam neškropljena mešana JA-BOLA. Lahko tudi mošt. »736-619. Sr Dobrava 14, Kropa 22267 Prodam silazno KORUZO. Jenčič, Trboje 110, Kranj 22277 Prodam silažno KORUZO, krmilno PESO in drobni KROMPIR. Trg Davorina Jenka 5, Cerklje 22276 Prodam krmilno PESO. Dvorje 43, Cerklje ???bi Prodam JABOLKA za ozimnico. »58-316, Mohorič, Žiganja vas 39, Dupl|e 22289 MED 400 SIT/kg, za Kranj In okolico, dostava na dom » 43 495 22309 Naprodaj imamo več sort ZELJA, primernega za svežo uporabo, ribanje in sarme Kupcem nudimo ob sredah in ob sobotah brezplačno stro|no ribanje. Žabnica 39, »311 76/ 22310 Prodam JABOIKA za ozimnico neškropljena Brezje 76 22333 Prodam neškropl|ena JABOLKA za ozimnico in predelavo ter jedilni KROMPIR «738-052, Sp. Otok 2 pri Podvinu 22337 Prodam SENO v balah «332-005 22342 Prodam krmo PESO «48 029//mu POSESTI Starejšo HIŠO aH PARCELO zazidlji vo v Kranju ob glavni cesti, kupim «324-304 »2107 GOZD 3,1/ ha v |eseniški občini, prodam. «81-197 22227 Prodam stanovanjsko HIŠO 155 m2 z prizidkom 60 m2 (delavnica) na zemljišču 3000 m2 z možnostjo gradnje proizvodnega objekta do 800 m2 v indu»trij»kT coni Podnart. šifra: OBRT 94 27236 Prodam novo vseljivo visokopritlično HIŠO 9,5x10 v Selški dolini. 7 km iz Škofje Loke. «623-151, od 18. do 20. ure 22239 PONUDBA TEDNA: prodamo starejšo hišo za 65.000 DEM ali menjamo za stanovanje. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 Đ 221-353 22302 PONUDBA TEDNA hiša s 400 m2 površine v 3. gradbeni fazi v Bitnjah pri Kranju IN 960 m2 sveta prodamo za 190.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. « 221-353 22303 PONUDBA TEDNA: hiša v Formah groti Škofji Loki prodamo z 160.000 EM ali menjamo za stanovanje v Ljubljani, K3 KERN Kranj,d.0.0., KOmenskega 7. « 221-353 22304 PONUDBA TEDNA: nudimo najem cele hiše ali polovice hiše v Kranju. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7. « 221-353 22306 Na ugodni lokaciji blizu Kranja oddamo v najem kmečko HIŠO. «48-225 22334 V Kranju oddamo polovico hiše z vrtom in na Jesenicah 3-sobno stanovanje. APRON, 331-292 22357 Zazidljivo PARCELO prodamo na Jezerskem, pri Podnartu, v Križah, Radovljici, nad Tržičem. APRON, «331-292,331-366 22358 Nedokončano hišo (III faza oz. podaljšano III faza) prodamo: v Stražišču, v Bitnajh, nad Tržičem, v Javorjih nad Šk. Loko, Mojstrani in druge. APRON »331-292 22359 V Cerkljah prodamo, na parceli 550 m2, vseljivo večjo sodobno grajeno hišo. APRON, »331-292 22360 Za znanega kupca iščemo hišo ali gospodarsko poslopje v Škofji Loki -Trata. »242-651 FRAST od 9. do 12 in od 16. do 18. ure 22368 DRULOVKA pri Kranju prodamo starejšo HIŠO za 40.000 DEM. »242-651 FRAST od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure 22369 V okolici škofje Loke prodamo večje gozdne površine. »242-651 FRAST od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure 22370 Prodam novo visokopritlično vseljivo hišo 9,5x1 Om v Selški dolini, 7 km iz Škofje Loke. S 064/623-151 od 18. do 20. ure TV - video - hi-fi marantz SONY Panasonic UBL Jama KEF AKCIJA: GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX - S60 260 ISKRA COMET 7.800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15 h DO 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.:222-055 Ugodno prodam termoakumulacijs-ko PEČ 3 KW in nova garažna VRATA hrast. »633-658_222^ Prodam GARAŽNA VRATA 220 X 200, BIDE Gorenje, beli, nov. O 46-442_BJ5 Prodam otroško STAJICO, termoa-kumulacijsko PEČ 3,5 KW in kup-persbuseh. »311-877_ 223*5 Prodam hrastova DRVA. »682-572, PO 20. Uri_ 7234» STAN. OPREMA Prodam 2 enodelni OMARI z mostom, primerni za otroško sobo • dnevno dolgo 3m. »51-447 222** Prodam kotno sedežno GARNITURO, malo rabljeno. »311-752 22279 ŠPORT Prodam 2 SNOVVBOARDA z okovjem in PANCARJE, vse je malo rabljeno. »733-587 222'3 FITNES STUDIO SAVNA • SOLARIJ ODPRT VSAK DAN od pon do pet. od 9. 22.30 sob. od 10.- 21., ned. od 9.-11,30 in od 15.-19. I Ziuvtt. ___^ • NOVO • ( "f**™^^ JOGA OB TORKIH IN PETKIH V-- 22-11-33 IJ,i?l-17,M; V Kranju in širši okolici kupimo manjšo stanovanjsko HIŠO ali bivalni VIKEND. FRAST 242-651 od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure 223n PRIREDITVE URŠKA - plesna šola v škofji Loki, Kran|u, Radovljici, na Jesenicah. «41 581 POSLOVNI STIKI Nujno prodam CERTIFIKAT, vred nostl 450 000 SIT za 400 000 SIT Naslov v oglasnem oddelku. 22243 Prodam CERTIFIKAT 350 000 Sil /n 120.000 SIT. »225-468 27759 RAZNO PRODAM Prodam suhe smrekove BUTARE »692 128_22222 Prodam polovico mlade krave in suha hrastova drva. Plpanova 40, Šenčur 22229 Prodam enoosni VOZIČEK ciza in ameriški biljard »49 442 22232 STORITVE Servis TV VIDEO HI-FI "»P/** proizvajalcev. Odprto od 9 d° , ura » 329 886____ ČISTILNI SERVIS METOD - ggj nudi čiščen|e prostorov, sede garnitur, stekel, tapisonov^ P^orj8 talnih oblog ali premaz man »326-325 PRALNI STROJI. Štedilniki, boji«^, popravilo, obnavljanje, cls 3 «325-815__ Vodovodne in eleklro ''^^c'k' oravilo in montaža pip. W° ■ „ poravil ov, bojlerjev n:". h 1 'j Satelitski sistemi od 345 Q, skupinski in vrtljivi sistemi. ^ derji. «/19-014 '_______* Izvaiamo gradbena, zitiarsKtv f«^|, rjarakadaia hitro i^ •>•!'"'"" .,»•*> 0/4 ali 0609/623 869 __—--jj PREPISUJEM vse vrste tekstov nemščini na pisalni stroj 0/8_____-- Nudim knjigovodsko 'at^°1^>S' storitve za podietja 526 2772° Slovenske železnice Z VLAKOM NA SEJEM SODOBNE ELEKTRONIKE Slovenske železnice so za obiskovalce sejma soD°^L ELEKTRONIKA, ki bo od 4. do B. oktobra v Ljubljani, priprav posebno ugodnost. Vsi obiskovalci, ki bodo na ogled sejma pripotovali z vlak«ana rekreacija za plesalce % °b nedeljah 18.6o -19.30 Dal i,°d°bna floatlneka ponudba D r,»'«vracl|e prenovljen za ples ^catavraeilaf P Mi K TEL.:2l4 44 STEP by STEP 327308 STANOVANJA V Radovljici kupim GARSONJERO. 2T6,?609/616-157 od 19. do 21. ure dn5rmo 2-30bno stanovanje v Ra-gP^a^okolig, «712-130 22210 stal™" ,družina najame 1-sobno Usr« 2J relaciil Radovljica-^g-Bled. «M1-834_22242 aotSK8* TEDNA: podamo 1.5 1 2on Kc?i? takolSni™ prepisom po d.oo °nM/m2' K3 KERN Kranj, 22?9» ' imenskega 7. « 221-353 a?r?oNnje?^TEDNA:prodamo več nanlnlV Kran|u' »»lijevo naselje, Kran J" mw*no l*dro K3 KERN 221-353 '°- KOm«»n»tnu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno Če f,n, Ponudba ne velja, če Je malt oglas daljši od 10 besed, 'akin fl** "pod š(fro" oz "naslov v oglasnem oddelku" • so ,ar °Kla?e zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki Kc> "n"«™portnJ*kW gina 20 odstotkov nitje! tottfuMjj VaS tekst v kuPon> ne pozabite v obseg največ 10 obse« ,ufiu enotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v interes^/- v** besrd v*tevamo tudi objavo podatka, kako teleta I i* am' vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali Na M, *' na} ho <*c**V*fi> 24 ur T" O64'22*-*" sprejemamo male oglase neprekinjeno lo rr, 1"*°' v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam ^dnlfdofj °d P°nrdelJka 60 P*lka med 7- in IS- uro> 00 na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ !5Ll!n_Prllm«k,niilov naj bi bila "zgled' drugjS preprodajalcem mamil. Jclovčan Kranj, 4. oktobra - Tričlanski sodni senat enote temeljnega sodišča v Kranju, ki mu je predsedoval sodnik Anton Suhic, je v petek opoldne spoznal 24-letnega I laj redi na Murti/anija iz Ljubljane za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Sodba, s katero mu je senat izrekel dve leti in pol zapora, še ni pravnomočna, obtoženec pa je zaprosil za čimprejšnjo premestitev iz pripora v zapor. Hajredin Murtizani je v priporu od 2. avgusta, potem ko so ga policisti zasačili, ko jc pred hotelom Creina DOS* kušal spraviti v promet pol kilograma heroina. Murtizani namena ni skrival, nasprotno, sam je povedal, da ima doma v Ljubljani spravljen še kilo gram. Obtožnica ga je breme niia za skupaj 1476,8 grama heroina. Sodelovanje v preiskave in pri/nanje je sodni senat Mur tizaniju pri izreku kazni štel v dobro. Za tovrstno kaznivo dejanje je namreč zagrožena zaporna kazen od enega do deset let zapora. V olajše- Najboljše stvari na svetu so tri t** fORNV^^VtOR^gUsBA NA 97,3