i Zakaj Slovenci od notarjev slovenske jnterne in drnga imenitna pisma v slovenskem jeziku tirjajo? Na to vprašanje ni težek odgovor. J uterna je prvo imenitno pismo, katero novi po- sestnik napravi; v tcj juterni je zabeležono in zaznamovano celo premoženje, s katerim mladi posestnik začinja gbspodariti; zaznamovane so tudi vsa bremena, koje bode imel nositi in trpeti. Do sedajnih časov so vsa taka velevažna pisma v strankam popolnoma nerazumljivem nemškem jeziku pisana bila. Kaj se pa je s tem doseglo. in kaki sad je rodila ta nam neugodna nemška pisarija? Nasledki teh napak niso bili samo neiigodni, temuč tudi žali Bog v muogoterib in mnogoterih slučajih zelo pogubljivi; recimo ta slučaj: En posestnik prepoda svoje posestvo svojemu sinu, kateri se hoče ravnokar oženiti; prepodajatelj si razuu gotovih denarjev to in drugo izgovori in stranke grejo k notarju, da naredijo juterno, oziroma prepodajno pismo. Tam slovenska stranka izrazi željo. Nemški škric napiše in prebere potem to Slovencu nerazumljivo pisarijo. Sedaj k temu vsi prikimavljejo, ali nikdo ne ve kaj je zapisano. No stranka ima v rokah juterno, oziroma nagodbo, katere ne razume in podobna je onemu bedaku, koji ne zna brati. ne pisati, v cerkvi iz čiste gizde z molitvenih bukvic pobožno moli, bukvice pa narobe drži. Na take nerazumljiva pisma sledijo potem tožbe, ker ta pravi, da si je to in ouo izgovoril, oni pa trdi, da so mu tisti in tisti gospod rekli, ka zahtevanje krivično, ker juterna, itd. pre drugaee pravi. Sad vsega tega je potem prepir in tožbovanje, nasledno pa sirornaštvo. Mi ne bomo veo v temi za pravico hodili, temuS klicali bomo od sedaj odločno: Grospodje priseženi c. kr. notarji, mi hočemo od Vas slovenske juterne, nagodbe itd.. ker imamo pravico, to po cesarski postavi tirjati! Kateri bode se pa sedaj takemu uaravnemu in pravičnemu zahtevanju zoperstavljal, ta je naš nasprotnik in mi bomo se potrudili k drugemu gospodu, koji je naš prijatelj, saj bode ta tudi naš gotov denar vzel. Nam so sledeti gospodje notarji znani, kateri slovenska pisma delajo: v Mariboru dr. Franc Radaj, v Celji Lovro Baš, v Sevnici Makso Veršec, v Šoštanji Kanč, v Ptuji Ivart Scliijmvetter, v Ormoži dr. Ivan Geršak. v Ljutomcru Anton Šlamberger, katere gorko priporočamo. A. G.