—   135   —
Dopisi.
Iz Koroškega. Odkritoserčne vošila zastran šol-Bkih bukev, ki so jih nam ?)Novicea v 30. listu raz-odele, tudi nam Koroškim Slovencem prav iz serca vzete. Kadar to reč prav prevdarimo, nam ni mogoče zderžati se vprašanja: Šolski voditelji! kako dolgo bose terpelo, de bomo brez pripravnih bukev, kakor jih sedanji čas terja, v šolah? Duhovniki in učitelji po kmetih! nam je izročena skerb za omiko mladosti; mi zato tudi nar-bolj vidimo zapreke, ki nam branijo z drugimi neslovenskimi narodi v omiki napredovati. Kaj je nam storiti, da za prihodnje šolsko leto dobimo boljših knjig v začetne šole? Pisalo se je dozdaj zastranšolskih knjig, u slovenskih in nemških časopisih   že toliko,  da skoro
več mogoče ni — zedinimo po cesarjovim geslu svoje moči, in prosimo ministerstvo uka, de bi se smeli Ter-# ž as ki h knjig u naših učivnicah saj tako dolgo posluževati, dokler drugih, bolj shodnih in za boljši kup, ne dobimo — saj prositi dro smemo! Prosimo, in nam se bo dalo, kar drugi, nam po ustavi celo enaki narodi , že dolgo imajo.
20. junija 1849 sim dobil iz Ter s ta 143 funtov šolskih bukev, in povsod, kjer so jih učitelji u svojih učivnicah vpeljali,*) se je očitno skazalo, koliko uk u maternim jeziku s pomočjo sposobnih knjig zamore. Po §. 4 deržavne ustave se ima ja tudi za pomočke sker-beti, s kterimi se more materni jezik omikati. Takih pomočkov imamo u Ter s tu, in scer prav dober   kup!
Iz Koroškega. Koristno je za kmetijstvo vediti, kako zemeljski pridelki po sosednih deželah izdajajo, de kmeti vedo svoje pridelke po pravem kupu prodajati, t. j. da ob novini njih kup brez potrebe preveč ne poskoči, pa tudi preveč ne pade.
Na Koroškem imamo, kar belo žito zadene, več slabo, kakor dobro leto, in scer zato, ker je preveč deževalo. Zunej ječmena vse drugo dozdaj požeto žito le pičlo zdaja, zato je tudi rež pretečeno sredo u Be-laku birenj — 24 maselcov — na 1 goldinar poskočila. Ako nam turšica in hajda bolj ne boste zdale, bomo imeli slabo leto. Tudi krompir nam jo, kakor se kaže, hoče izviti, ker krompirjevec sem ter tje že černkast prihaja. Sadje je nam huda zmerzlina na dan sv. Florjana celo pokazila. Kerme imamo pa toliko, de je že davno nismo toliko imeli, pa vunder je živina ves čas še draga: pitana je po 22 — 26 goldinarjev cent. To je kratka obznana našega kmetijstva letašnjega leta.
Novice! ki ste nam že toliko koristniga povedale, de nam tudi zdaj, ker smo zavolj krompirja u velikej skerbi za zlo vzele ne bote, če Vas zastran reči, ki je po naznanilu drugih kmetijskih časopisov, za kmetijstvo teliko važna, pobaramo, kaj Ve zastran rast-Ijine ^Pic^uotiane — psoralea esculenta — mislite, ktero kmetijske novice o Lip niči izhajajoče u 1. broju o. 1. kakor nadomestnico krompirja toliko slavijo? Po skušbi kmetijskej je razmera med imenovano rastljino in krompirjem kakor 1719:3350.*)
Zdej pa še eno vprašanje: Ali bi se ne splačalo, če bi se vse, kar so nam „Novice" zastran kmetijstva skozi pretekle leta prinesle, u ene knjigo natisniti? Jez bi bil pripravljen na Koroškem za naročnike skerbeti. ***)                                                      B — t.
*) Pri nas na Koroškim tudi bukev s starim pravopisara ni bilo dobiti.                                                                  Pis.
**) Novicam ni nič gotoviga znano, da bi bila imenovana rast-Ijina, kakor tudi ullucus tuberosus, ktero nekteri za namestnico krompirja sedaj priporočajo, zares hvale vredna. V novih sadežih se ne sme kmetovavec nikdar prenagliti, ker skušnja uči, da v pervim hrupu je malokdaj kaj gotoviga. Tako piše g. K. Kriiger (v Oecon. Neuigk.) da imenovani sadež je zoperniga okusa, mehčat, žlezast in de nikdar našiga krompirja ne bo nadomestoval, — in kmetijske novice (Frauendorfer Blatter) clo pravijo: »da se tako imenitni prodajavnici kmetijskih sadežev, kakor je Hotteva, prizanesti ne more, da si tako slabo robo priporočati priderzne, poleg ktere, če biboljšiga namest-ništva za krompir ne dobili, bi ljudje poginiti mogli! Mi bomo vselej očitno take ponudbe grajali, da se ne bo kup-cam denar iz žepa kradel.« — Več ne vemo povedati od omenjenih novih namestnic krompirja. Če bomo kaj gotovo do briga zvedili, bojo »Novice« po stari navadi berž oznanile. Dosihmal še zmiraj mislimo, da nas naš ljubi krompir ne bo popolnama zapustil, če ga bomo le bolj sker-bno sadili in hranili, in če ne bo letina tako mokra, kakor je letaš. Scer pa so turšica, bob in fižol za ljudi, burgunska pesa pa za živino dobri pomočniki namesti krompirja. Od vsiga tega so »Novice« že večkrat govorile.                                                                  Vred.
*##) Ne vemo, ali bi se tiskarni stroški splačali s tem na-tisam, ker M kmetijska knjiga zlo obširna bila, če M
le imenitniši kmetijske reči Novic zapopadla, in bi se mogla prav dober kup prodajati. Scer pa imamo za gotovo kmetijskih bukev pričakovati, ki jih bo minister-stvo kmetijstva za proste kmetovavce in za poduk v kmetijskih šolah na svitlo dalo, ktere se bojo tudi v slovenski jezik prestavile.                                                    Vred.
1% Marburga. Dnes 29. jul. je bila na gimnazii Marburškem javna skušnja iz slovenskega jezika vpričo treh gimnazijalnih profesorjev in dvojnih gostov. Učenci slovenskega jezika, kteriga gimnazijalni profesor vero-zakona, vredni domorodec g. Juri Matijašič v treh oddelih z neutrudno marljivostjo uči, so prav gladko odgovarjali in s tim pokazali lepi napredek v uku ma-ternega jezika. Bilo jih je nekaj čez sedemnajst, med njimi tudi nekoliko terdih Nemcov. Gornji oddelek je rabil za berilo Robid o v o ^naravoslovje", ktero je, kakor tudi gramatiko Lsyntaxis verborum) prav zastop-no razlagal. Drugi oddelek je imel za berilo več pri-povest iz ;,Drobtinc" leta 1848, — pervi pa Mala-vašičevo „Zlato Vas", poleg tega pa slovniške pravila slovenskega preimena (pronomen) in glagolja (ver-bum). Naloge (pensa) so kazale, de učenci ne samo dobro po slovniških pravilih pišejo, ampak tudi v slovenskem zlogu (jstvlus) dobro napredujejo. Hvala ser-čna g. profesorju za njihov trud, kakor tudi našemu verlemu domorodcu g. Davorinu Terstenjaku, zdaj kaplanu na predmestni slovenski fari v Marburgu, kteri vsako leto nar pridnejsirn učencam darila daruje, da večo ljubezen do učenja slov. jezika v sercih učencov zbudi. Letos je dobilo 12 narpridnejših Macunovo ;?cvetje jugeslavjansko", in Janežičev „slovnik".
Bog daj, da bi se važne besede, ktere so g. da-ritelj na koncu skušnje učencam govorili, globoko v serca zasadile, in obilni sad prirodiie. Bog daj pa tudi, da bi Marburški gimnazij že drugo solno leto posebno stolico slovenskiga jezika in vse potrebne šolske bukve dobil! Mi upamo, da bo novo izvoljeni gimnazijalni inšpektor g. Dr. Klemann se z vso močjo in ljubeznijo za to reč pognal.                                 B.
-   136   -