f
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
. DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
PRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 4, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 24
DomaČe vesti
Odhod v Florido
V Tam pa, Fla., se je podala za mesec dni Mrs. Bertha Kapel iz 13513 Rugby Rd. Tamkaj bo obiskala svojo teto poznano bivšo Clevelandčanko Mrs. Perico. Mnogo zabave in srečen po-vratek!
Krožek št. 3 Prog. Slov.
Jutri večer ob osmih se vrši redna mesečna seja krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članice se vabi, da se udeleže pol-Hoštevilno.
Podr. št. 14 SŽZ
Nocoj ob 7:30 uri se bo vršila redna mesečna seja podr. št. 14 SŽZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene, da gotovo pridejo na sejo.
Seja in zabava
Redna seja društva Carniola Hive št. 493 TM, se bo vršila jutri večer ob 7:30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeležijo, ker se bo po seji serviralo okrepčila. Asesment se bo pričelo pobirati ob sedmih in članice se opozarja, da ako želijo biti deležne posebnega popusta, da mora biti asesment poravnan na seji.
V zadnje slovo
članice društva Carniola Hive št. 493 TM 80 .prošene, da loco j ob 7:30 uri snidejo v Za-krajškovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Louise Oven.
Zadnja prilika
Samo še ta teden imajo žene in dekleta priliko nabaviti si obleke in razne potrebščine po skrajno znižanih cenah v An-žlovarjevi trgovini na 6214 St. Clair Ave.
Mesto venca
Pri podružnici št. 106 SANSa je Mr. Math Pišler daroval za otroško bolnišnico v Sloveniji mesto venca za pokojno Mrs. Gertrude Bozich.
v Floridi se solnčijo
Iz New Smyrna Beach, Fla., pozdravljajo prijatelje in znance Martin in Mary Kožar, lastnika Nottingham Winery, ter Ludvik in Ana Gustinčič, ki pišejo, da se v sončni Floridi nahajajo mala nebesa, v Cleve-landu pa velika (no, bomo pa kar z Clevelandom zadovoljni. Op. ured.)
Otvoritev gostilne
V soboto 15. februarja bo formalna otvoritev Shore Tavern, ki jo vodita Mr. in Mrs. F. Godič St., na 1273 E. 55 St. Za to priliko se bo serviralo fino kokošjo in "steak" večerjo in igrala bo godba Frank Kožuha in njegovega orkestra. Večerjo se bo serviralo samo onim, ki si v naprej nabavijo vstopnice, katere dobe v gostilni ali pri Cim-Perman's Food Market, 1115 Norwood Rd.
Drzen rop zlatarne
Dva oborožena bandita sta včeraj pri belem dnevu oropala zlatarsko trgovino v šestem nadstropju "Arcade" v sredini mesta in zbežala s plenom v vrednosti $1,000. Ko so na pozorišče prihiteli policijski avtomobili, je Jiastala na Euclid Ave. splošna Konfuzija, v kateri sta bandita "rez sledu izginila.
11 nacijev plača z življenjem za strahote v ženskem taboru
Nad onimi, ki bodo storili smrt na vislicah, je tudi pet žensk
HAMBURG, 3. februarja—Danes je bilo obsojenih na smrt na vislicah 11 moških in žensk izmed 15, ki so bili spoznani krivim grozodejstev v koncentracijskem taborišču Ravensbruck, kjer so trpinčili, razmesarili in pokončali nad 100,000 žensk.
Britski vojaški sodnik je osta-*'
le štiri obsodil v zapor od 10 do 15 let.
Vojaško sodišče je našlo vseh 15 krivim vojnih zločinov, ki so bili izvršeni v Ravensbrucku,
notoričnem taboru za ženske blizu Berlina, ki je postalo znano kot največja ženska jetnišnica v zgodovini.
Eden izmed obtožencev najden mrtev v celici
Četvorica, ki je ušla vislicam so bili Heinrich Peters, 56-letni bivši SS-ar, 43-letni Martin Hel-lenger, ki sta bila obsojena na 15 let ječe, ter Evgenija von Skene, stara 40 let, in Elizabeth Mewes, stara 32 let, ki sta dobili vsaka po 10 let zapora.
Šestnajsti obtoženec dr. Adolf Winkelmann, ki je izbiral "socialno nesposobne" za plinska morišca v Ravensbrucku, je bil včeraj najden mrtev v svoji celici. Podlegel je očividno srčnemu napadu.
Spolni perverzneži vseh vrst trpinčili jetnice
Koncentracijsko taborišče, ki se je nahajalo osem milj od Berlina, je služilo gestapovskemu glavarju Himmlerju za "privatno razvedrilo". Tam so se nahajale ženske vseh starosti in narodnosti, ter so bile izročene na milost in nemilost spolnih per-verznežev najbolj propadle vrste. Upravitelji taborišča so nad jetnicami iskali zadoščenja za najogabnejši patološki sadizem.
Najbolj strahotna stran procesa, ki je trajal osem tednov,
je bila povorka živih ostankov jetnic, ki so preživele grozote taborišča. Strašno izmaličene ženske, ki so preživele kirurgi-š k e perverznostni nacističnih zdravnikov, so nastopale kot priče pred vojaškim sodiščem,
ki so ga tvorili britski, francoski in poljski sodniki.
Imenik na smrt obsojenih nacističnih zverin
Johann Schwarzhuller, star 42 let, pomožni komandant taborišča ; součenec usmrčenega Josefa Kramerja, "zverina iz
Pivski klubi klicani na izpraševanje
Državna komisija za likersko kontrolo je izdala pozivnice za zastopnike 26 takozvanih privatnih klubov v Clevelandu in okolici, ki so v zadnjih dneh Lauschetove administracije dobili likerske licence. Zaslišanja se začno 24. februarja. Da-li bo zadeva predložena veliki poroti v svrho morebitnih obtožb, od-visi od odkritij, ki bodo prišla na dan pri teh zaslišanjih.
Kampanja "March of Dimes" bo podaljšana
V okraju Cuyahoga bo podaljšana kampanja za zbiranje prispevkov za žrtve infantilne paralize. "March of Dimes" kampanja je v Cuyahoga prinesla le $84,225, dočim je kvota določena na $200,000.
Tozadevno naznanilo za podaljšanje kampanje za še en teden je podal predsednik za okraj Cuyahoga, Rudy R. Miller.
Belsena" in intimen prijatelj Rudolfa Hessa. On je priznal, da je štiri milijone oseb uničil v plinskih pečeh.
Ludwig Ramdohr, 36-letni ge-stapovski šef v Ravensbrucku, ki je priznal, da je trpinčil ženske, da ie izsilil izpovedi iz njih.
Gustav Bunder, 35-letni član Gestapa.
Dorothea Binz, 24 let stara čokata samica, ki je z 19. letom postala članica SS in se tako izurila v brutalnosti, da je postala uČitelj'ca SS stri žnic in je imela v oskrbi pse, ki se jih je ščuvalo na jetnice.
Greta Boesel, 38-letna načel-nica Ž3nskega delavskega bataljona.
Carmen Maria Mory, 35-letna Švicarka, ki je imela v oskrbi "slaboumni oddelek", ki je bil pozorišče nezaslišnih grozodejstev.
Vera Salvequart, 26-letna pri-ležnica stražnikov, katere najljubši posel je bil, dajati jetni-cam strupene injekcije.
Elizabeth Marschall, 60-letna "matrona" v taborišču.
Dr. Rolf Rosenthal, star 36 let, čigar spolna perverznost je bila tolikšna, da so ga sovražili celo SS-četniki v taborišču, ter dr. Percy Treite, 36-letni specialist za porodništvo in ortope-dijo.
ADMIRAL MITSCHER UMRL NAGLE SMRTI
NORFOLK, 3. feb,—Za srčno kapjo je danes tu nenadoma umrl admiral Marc A. Mitscher, ki je izvojeval slavne zmage nad Japonci v borbah na Pacifiku. Pokojni admiral je bil 60 let star. V bolnišnici se je nahajal od zadnjega ponedeljka.
Nov grob
MIKE KBOFUC
V City Memorial bolnišnici v Painesville, O., je podlegel poškodbam, katere je včeraj zjutraj dobil. Mike Kroflič. Zadet je bil od avtomobila, ko je bil na potu na delo. Star je bil 66 let in je stanoval na Dayton Rd. v Madison, O., kamor se je pred petimi leti preselil iz, Euclida. Doma je bil iz Mirne. Zapušča brata Josepha. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 10. uri iz Behm's pogrebnega zavoda v Madison, O., v cerkev Immaculate Conception v Madisonu in nato na tamkajšnjo pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo.
Kje je Marjeta Mlakar?
Iz urada International Institute v Akronu smo prejeli prošnjo, da bi potom objave v našem listu skušali dobiti naslov Marjete Mlakar, za katero želi zvedeti Frančiška Mlakar, bivajoča v Ljubljani. To prošnjo je omenjeni urad prejel od Centralnega urada UNRRA, ki se bavi s tem, da skuša najti naslove oseb, za katere želijo zvedeti sorodniki v stari domovini. Ako Marjeta Mlakar sama to čita ali pa če kdo ve za njen naslov je prošen, da sporoči na International Institute (YWCA) Akron 8, O., c/o Mrs. Martha Schmidt.
Na operaciji
Mrs. Marjana Jerše iz 68X9 Bayliss Ave. se nahaja v St. Alexis bolnišnici, kjer se je podvrgla operaciji, želimo ji, da bi čim preje okrevala!
BARUCH NAMIGUJE. DA IMAJO RUSI TAJNOST "A" BOMBE
WASHIiNG'l'ON, 3. teb. — Tu se je, danes razširila govorica, da je Ikrnard M. Baruch tekom tajnega zaslišanja pred posebnim senatnim odsekom podal dokaze, da je Rusija do gotove meje prodrla tajnost, s katero je ta dežela oMala produkcijo atomske bombe.
Po teh vesteh, ki sta jih podala d v a senatorja, je Sovjetska zveza prišla v posest izredno tajnih informacij, da pa njeni znanstveniki za enkrat še ne razumejo njih pomena in da ne vedo, kaj bi z njimi napravili.
Kaj jeBaruch povedal za zaprtim^ vrati odseka, m hotel noben senator javno komentirati.
Prehrana v mn(%ih deželah sveta se nahaja v kritičnem položaju
Adamičevi založniki priznali odgovornost
Jugoslavija bo potrebovala še nadaljno pomoč
I
v listu N. Y. bune je bila dne
BELGIJA ZAHTEVA OKUPACIJO NEMČIJE OD 25 DO 40 LET
LONDON, 31. jan. — Zastopnikom ministrov za zunanje zadeve, ki pripravljajo osnutke za mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo, je Belgija predložila zahtevo, da ostane Nemčija pod zavezniško okupacij-p od 25 do 40 let.
i objavljena vest, prepis katere i smo prejeli od Mr. Adamiča in I jo torej v prostem prevodu po-I dajamo kot sledi:
i "Založniki Harper and Broth-i erSi 49 E. 33rd St., so včeraj priznali popolno odgovqrnost za pripombo (footnote) v Adamičevi knjigi "Dinner at the White House", radi katere je vložil tožbo proti založnikom in Adamiču Winston Churchill. Tožbe-j na zadeva je bila izravnana v ; Londonu dne 15. januarja v : prid Mr. Churchilla, ki je prejel {okrog $20,000 in dodatnih $1,-200 za stroške.
"V časopisnih vesteh je bilo poročano, da so založniki odklonili vsako odgovornost za pripombo, radi katere je bila vložena tožba, izjavljajoč, da je isto vpisal avtor knjige sam po prečitanju korektur in brez vednosti založnikov.
"V včerajšnji izjavi pa so založniki dejali sledeče: "V svrho razčiščenja kakršnihkoli napačnih pojmov, želijo založniki naglasiti, da ima avtor (pisatelj) pravico naprav;^ti spremembe ali dodatke v njegovih korekturah in to je baš kar je Mr. Adamič napravil. Z drugimi besedami, objava pripombe po Harperju je bila zgolj ne-paznost, kakor je to izjavil pravni zastopnik založnikov".
Herald Tri- V "New York Timesu" poroča Časnikar Thomas J. januarja Hamilton o stanju prehrane v ?vetu posebno v državah, ki
11 ^ pf /i E t I rT	% .m	. _	.
21.
so bile najhujše prizadete v vojni. Hamilton pravi v svojem poročilu, da bodo z ukinitvijo UNRRAe najbolj prizadete sledeče države: Avstrija, Grčija, Italija, Madžarska, Poljska, Jugoslavija, in posebno pa Kitajska.
Po proračunu bi samo omen je-*----——
Amerika namerava znižati svojo zračno silo v Nemčiji
"Pravda" trdi, da je Wall Street potrošil velike vsote za rehabilitacijo nemških industrijskih kartelov
FRANKFURT, Nemčija, 3. februarja—Ameriški
ne evropske države potrebovale $583.000,000 zunanje pomoči za hrano in ostale osnovne potrebščine.
Ker so Zedinjene države preteklega poletja odločile, da ne bodo več prispevale v skupni sklad UNRRA, bo celi program pomoči posameznim državam uničen in države, katerim bodo po novem ameriškem predlogu potekle rezerve, ki jih še imajo pri UNRRA, se bodo znašle v težkem položaju.
Stanja prehrane v Jugoslaviji
Posamezni poročevalci so poslali poročila iz raznih držav Evrope in Azije. Iz poročil se vidi, da je v nekaterih državah delitev hrane prebivalstvu neenakopravna, ter da se s hrano vršijo črnoborzijanske špekulacije. To posebno velja za Italijo.
Kar se tiče Jugoslavije, poroča dopisnik "New York Timesa," da je Jugoslavijo dejansko rešila UNRRA pred katastrofo. Dopisnik Arthur 'vi. Brandel pravi v svojem poročilu, da je maršal Tito obljubil svojim narodom za časa volilne kampanje, da ne bo niti eden Jugoslovan stradal ter da je obljubo držal.
V sedanji zimi imajo jugoslovanski narodi dosti boljše izglede glede prehrane kot pa so jih imeli kdaj prej v teku zadnjih šest let.
Jugoslavija razdeljena v dve sekciji za hrano
Kar se tiče hrane, Jugoslavi-vo-1 ja je razdeljena v dve sekciji, od jaški viri so nocoj objavili pogojen načrt za znižanje zrač- katerih je severna sekcija do-nih sil Zed. držav v Evropi na manj kot 9,000 mož in 100 oskrbljena in ima dosti hra-bojnih letal, kar se ima zgoditi v teku leta 1948.	■J® pasivna. Pred
Sedanja zračna sila Zed. dr-* žav v Evropi šteje 38,000 mož, 800 bojnih letal in 150 transportnih letal.
Vsi kadri bombnikov brez razlike so se že vrnili v Zed. države, ena "leteča trdnjava" pa je bila pridržana v Nemčiji kot
"administrativno letalo."
*
Obtožbe "Pravde" proti ameriškim kapitalistom
MOSKVA, 3. feb. —"Pravda" je danes izjavila, da so ameriški kapitalisti potrošili že nad 10 milijonov dolarjev z a obnovo nemške avtomobilske' industrije ter obtožuje interese z Wall Streeta, da rabijo ceneno nemško delo za produkcijo blaga za prodajo v Zedinjenih državah.
Komentator Boris Izakov je v komunističnem glasilu tudi za-jpisal, da anjeriški in britski kapitalisti trosijo velike vsote za rehabilitacijo nemških kartelov.
*
Obtožba brez podlage,
pravijo ameriški viri
WASHINGTON, 3. feb. — Uradni viri, ki upravljajo ameriško okupacijsko zono v Nemčiji, so obtožbo sovjetske "Pravde" o investiciji velikih vsot od
strani ameriških interesov označili kot "brez podlage".
vojno, pravi Brandel, je v Jugoslaviji stradalo 75 odstotkov, prebivalstva, ki niso imeli dovolj hrane.
Zgodnja zima je onemogočila,
Isti viri pravijo, da so v smi-	.
slu obstoječega okupacijskega'da se v nekaterih krajih Bosne, programa ameriške investicije Crnegore in Makedonije ustanovijo zaloge hrane, tako da prebivalstvo že čuti posledice tega
v Nemčiji prepovedane v
Stavka ustavila javni transport v Nuernbergu
NUERNBERG, Nemčija 3. fe-
jV nekih krajih ljudstvo ne do-I biva več hrane kot po 1,200 ka-1 lorij. S pravilno razdelitvijo hra-
upa
visoke, da se malokdo ukvarjati se ž njo).
Hrana bo dc^ljena vsem boljše kot pa pred vojno
V zaključku .svojega poročila pra\'i Brandel, ki nikakor ni navdušen za novo Jugoslavijo, da pa pripozna, da je vlada maršala Tita storila vse, da bi hrana bila enakopravno razdeljena. Brandel sicer vidi v tem politično potezo, s katero baje želi sedanja vlada pridobiti prebivalstvo, toda lo ne more zmanjšati kredita vladi, ki je odločno nastopila proti špekulaciji in črni b'orzi.
Brandel v poročilu dobesedno pravi: "Lahko se reče, da je delitev hrane v Jugoslaviji bolj pravična kot pa je bila celo pred vojno."
bruarja. — Tu je bil oklican 6-	odurni generalni štrajk v znak	sedanje stanje. Vsaka protesta proti eksploziji bombe	^obi povprečno od enega v uradu predsednika denacifika-	dveh funtov kruha na dan.
—	V področjih, ki imajo preo-
cijskega sodišča, ki sodi Franza von Papena, katerega se je ude ležilo 15,000 delavcev je ustavila vse delo in prompt v mestu.
Stavkarji so ožigosali bavarsko vlado radi počasnosti dena-clfikacije i n razpisali 50,000 mark nagrade za aretacijo sa-boterjev.
ANGLIJA BAJE ZNIŽA SVOJE SILE V GRČIJI
ATENE, 3. feb. — Briteka ambasada je danes izjavila, da se namerava število britskih čet, ki sedaj štejejo 30,000 mož, v kratkem znižati za polovico.
Stanke, kot v Srbiji, Sloveniji in Stavka Hrvaškem z nacionalizacijo in konfiskacijami, ima prebivalstvo prehrano, ki daje 2,500 do 3,000 kalorij dnevno. Ta področja imajo dovolj konzervirane zelenjave in isto tako mleka, masla, govejega mesa in razne divjačine.
Ker se velika mesta nahajajo v področjih, ki imajo več hrane, je omogočeno kmetom, da se ukvarjajo z črno borzo, ki pa obstoja v zelo neznatnem obsegu. (Jugoslaviji je ena od redkih držav, kjer je črna borza uničevana na najbolj drastičen način. Kazni za črnoborzijance so tako
AN&IE2I DALI ŽIDOM SEDEM DNI ODLOGA
JERUZALEM, 3. feb. ~ Britski visoki komisar Sir Cunningham je nocoj v izvanrednem ul-timatumu na palestinske Žide, dal istim sedem dni časa, da se odločijo za "sodelovanje z brit-skimi oblastmi, ki so na delu, da napravijo konec terorističnim grupam v njihovi sredi."
Vtis obstoji, da bosta vodilni židovski ustanovi (židovska agencija in Narodni svet palesti-skih Židov) zavrnili britski ultimatum ter sprejeli alternativo, to se pravi proglas obsednega stanja in brezobzirno vojaško kampanjo za uničenje podtalnih nacionalističnih organizacij, It-gun Zwai Leumi in takozvane "Sternove tolpe".
Priprave za proglas prekega soda v teku
Priprave za proglas prekega soda so v polnem teku in uradni viri so dali razumeti, da se armada tudi pripravlja za pre-vzetje vseh telefonskih komunikacij.
Ultimatum se smatra za najbolj dalekosežno potezo, ki jo je podvzela vlada izza Balfourove deklaracije leta 1919, ki je Židom obljubila ustanovitev narodnega doma v Palestini.
Neki visok vladni vir je danes odkril, da so britske oblasti Za nedoločen čas odložile usmr-č e n j e židovskega "terorista" Dov Grunerja, čigar obsodba je izzvala ugrabi jen je dveh pru-minentnih Angležev.
AMERIŠKA ARMADA DALA AVSTRIJI IIRANO
DUNAJ, 2. feb. — Ameriška armada je ponovno pomagala Avstriji s hrano. Okrog 14,000 ton hrane je darovala za potrebe v mesecu februarju.
Naročajte, Mritc 'Enakopravnost!"
m
čitajtc
STRANI/
ENAKOPRAVNOST^
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO.__ #231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays_
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) ----
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)--------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)-----------
For Half Year—(Za pol leta)---
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April. 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
>104
Mirko G. Kuhel. tajnik SANSa;
VPRAŠANJE SLOVENSKE KOROŠKE
II.
Tega se je zavedala tudi Avstrija, ki je zahtevala zase precejšen del Štajerske, namreč ves teritorij sever-n6 od črte, ki bi tekla od Mure južno od Ljutomera za-padno do Kamniških planin (Stol), od tu pa preko srednje Gorenjske v smeri Podbrda v Julijskih Alpah. Ta načrt je podpirala tudi Italija, toda Avstrija se je zavedala, da bi v slučaju plebiscita ves ta kraj z Mariborom vred bil zanjo izgubljen, pa je umaknila zahtevo.
Plebiscitni predel "A" je bil pod upravo jugoslovanske oblasti in zaseden od jugoslovanske vojske, predel "B" pod avstrijsko upravo in okupacijo, oba pa pod nadzorstvom zavezniške komisije. V tej plebiscitni komisiji pa — žal, na škodo Jugoslaviji — ni sodelovala Amerika, kajti senat ni odobril mirovne pogodbe. S tem je dobila večji vpliv Italija, koje častniki so v glavnem nadzirali glasovanje in tudi hranili volilne skrinjice z glasovnicami, ki niso bile štete na licu mesta. Obenem je bilo dovoljeno glasovati v predelu "A" vsem bivšim prebivalcem cone "A", ki niso več spadali v to cono, in to so bili v glavnem Nemci in nemčurji. Trdi se, da je več tisoč takih "glasovalcev" prestopilo predelne meje tik pred ali na dan glasovanja in so se istega udeležili. Toda pri glasovanju in štetju glasov tudi goljufija ni bila izključena, kajti od trenutka, ko so bile glasovalne skrinjice zapečatene, niso imeli jugoslovanski nadzorniki nad njimi prav nobenega nadzorstva, imeli so ga pa italijanski, ki so očitno stali na strani Avstrije. Svoje žalostne vtise o tej zadevi je zabeležil bivši župnik iz Leadvilla, Colo., rev. Jurij Trunk, ki je pred in ves čas plebiscita župnikoval v Borovljah na Koroškem, v "Spominih", ki jih je pisal v Ave Mariji leta 1922—23. Ko bi bili Nemci dobili nekaj sto, ali recimo do tisoč večine, bi bil naš poraz še nekako razumljiv. Toda 600 večine, to je za Nemce ali božji čudež, ki pa pri njem menda niso tako dobro zapisani, ali pa, o čemur sem vsaj jaz prepričan, umetna, goljufiva mahinacija. Tako župnik Trunk, ki je bil osebna priča.
Bili pa so še drugi vzroki. Narodno manj zavedni koroški Slovenci niso tedaj še spoznali svoje ure in so glasovali za Avstrijo. Za enako odločitev glede Posaarja so zavezniki odločili rok 15 let (1935) predno ljudstvo odgla-suje, v katero državo naj spada. Koroški Slovenci pa so dobili rok par mesecev, v katerem se naj odločijo, ali hočejo živeti v avstrijski republiki, ali jugoslovanski monarhiji. Nemci sami so kasneje priznali, da je glasovalo okrog 10,000 volilcev, kojih občevalni jezik je bil slovenski, — v prilog Avstrije, ter da je od 33 občin na Koroškem, v katerih j evečina izpadla v korist Avstrije, bilo 21 občin s pretežno slovensko večino. Kaj so bili to vzroki?
0	tem piše v "Koroškem zborniku 1946" Ivan Tomšič sledeče:
Dejansko so tedaj številni razlogi govorili bolj za Avstrijo, kakor pa za Jugoslavijo.
1	Avstrija je bila republika in brez vojaške obveznosti. Jugoslavija je bila monarhija in je predpisovala obveznost vojaškega službovanja. Zlasti slednje je bilo tedaj pomembno; kajti koroški plebiscit se je vršil kmalu po končani prvi svetovni vojni, katere strahote so podzavestno usmerjale široke ljudske množice čisto razumljivo k odporu proti militarističnemu ustroju države. Povrh tega se je obvezni vojaški rok v Jugoslaviji moral odslužiti v južnih krajih (zlasti v Macedoniji), kjer so tedaj bili stalni oboroženi spopadi na jugoslovansko - albanski meji in jugoslovansko - bolgarski meji in kjer je bilo mnogo bolezni, na katerih odločitev pri glasovanju je zelo vplivala skrb za njihove očete, brate, zaročence, može in si-nove. ... «
2	Koroška je bila samostojna edinica (članica) v federativni avstrijski republiki. Ce bi pa Koroška pripadla k Jugoslaviji, bi postala' nesamostojen del centralistično urejene jugoslovanske monarhije.
3	Na slovenskega malega človeka (delavca, dninarja, kaj žar j a) je zelo vplivalo dejstvo, da je v Avstriji bila v veljavi moderna delavska zaščita, ter da je bila tamkaj močna in enotna nemška socialnodemokratska stranka. V Jugoslaviji pa tedaj ni bilo ne tako napredne zaščite dela
UREDNIKOVA POŠTA
?. februarja 194% ]
Poročilo iz zborovanja ! delničarjev S. D. doma j
Cleveland, Ohio. — Zadnjo nedeljo 26. januarja je bila sklicana letna delniška seja Slovenskega doma na Waterloo Rd.
Zborovanje se je pričelo točno ob 2. uri popoldan in sicer v spodnji dvorani doma, ker je zgornja dvorana (auditor! j) bila oddana Hrvatom.
Zborovanja je odprl predsednik doma, Matt Petrovich, ki je bil tudi izvoljen za predsednika te konference. Kot podpredsednika sta bila izvoljena Joseph Durn in Walter Lampe, za zapisnikarja pa Ludvik Sana-bor. Imenovana sta bila tudi dva člana poverilnega odbora, eden za pregled društvenih poveril-nic, drugi ,pa za štetje glasov pri volitvah decetih direktorjev.
Najprej so bila podana poročila direktorjev, odnosno predsednikov raznih odsekov. Ta poročila so bila za vse nas delničarje izredno zanimiva in obenem tudi razveseljiva, kajti poročila so nam dala vedeti, da je zadnje leto bilo zelo uspešno za podjetje.
Tajnik Slovenskega delavskega doma nam je naznanil, da je celo podjetje, to je stavba z kegljiščem vred, do zadnjega tolarja izplačana in še nekaj tisočakov preostanka je zraven. Delničarji, katerih je bilo veliko število na ti letni seji, so bili zelo zadovoljni z takšnim poročilom.
Za poročilom odbora in poročilom direktorija odsekov so sledila poročila odsekov doma. K tem spadajo Ženski gospodinjski odsek, odsek dramsko društvo "Anton Verovšek" in čitalnica Slovenskega delavskega doma. Posebno važno in razveseljivo je bilo poročilo Ženskega gospodinjskega odseka. Ta odsek se zelo trudi, dela in skrbi na različne načine za napredek doma. Posebno z prirejanjem plesov in raznih zabav (katerih je veliko). Vse so to vršile samo v korist tega podjetja, Na deset in deset tisoč dolarjev so že darovala iz svoje blagajne in zraven so same kupile moderno kuhijijsko opremo. Kuhajo za vse; za dom in njegove odseke pri vseh prireditvah in to popolnoma zastonj. Zraven pa pomagajo ogromno v finančnem pogledu in z delom v sami kuhinji doma. Ne pozabijo tudi na druge narodne stvari, kot na nujno pomoč" našim revnim ljudem v stari domovini. Posebno za otroško bolnico v Sloveniji so mnogo storile. Ce
se ne motim so prispevale hvalevredno vsoto od $200.
Kot sem se podpisani izrazil na tem zborovanju, tako lahko tudi tu ponovim, da takšnega ženskega gospodinjskega odseka z tako lepimi razultati ne dobite nikjer med Slovenci. In te ženske delujejo v tej smeri že nad 24 let. Po številu jih je osem. In lahko ponovim tudi to, da so te ženske, posebno pa njih predsednica Mrs. Mary Erjavec, od strani Slovenskega delavskega doma zlata medalja. Pa da bi jim dom, ali pa direk-torij priredil enkrat prav samo za nje eno prireditev, ali pa koncert. Ali kaj takega! Ne, takšno poročilo se enostavno vzame na znanje, ali pa sprejme.
Naj omenim, da so bila poročila zelo razveseljiva in zanimiva od sledečih kulturnih in drugih društev: pevskega zbora Jadran, ki so darovali domu cel tisočak, za otroško bolnišnico v Sloveniji pa lepe stotake. Tako tudi za SANS in za hitro pomoč. Mladinski pevski zbor je tudi daroval večje vsote (stotake) za otroško bolnišnico in druge namene. Odbor za postavljanje spomenika našim padlim vojakom, ki stoji na tem zemljišču dela veliko čast ne samo Slovenskemu delavskemu domu, ampak celi naši naselbini v Col-linwoodu. Ta krasni spomenik je izdelal naš domači, tukajšnji rojak kamnosek Frank Kosich. Odbor je poročal, da je pri temu bilo velikanskega dela, zamude časa (pri bejah in zborovanjih) in. mnogo požrtvovalnosti. Na vse zadnje pa je vse prav dobro izteklo. Edino kar je bilo, je nekaj malih pomot pri gotovih imenih. Kajti med sto in sto imeni ni bilo nobeno čudo če se je urinila kakšna mala pomota. Najlepše priznanje gre tudi temu odboru.
Nadalje je zastopnik Zadružne Zveze poročal o prav lepem napredku tega zadružniškega podjetja, ki ob svoji 34-letnici obratuje kar štiri lepe in moderne trgovine. 3 so last samega pod jetja in samo ena xje v najemu. Zastopnik je ob tej priliki poudaril, da so Slovenski delavski dom in drugi domovi ter Zadružna zveza ustanovljeni na istih principov. Rekel je, da bi morali skupno roka v roki delati.
Tudi zastopnik vodilnega dru-
Ali ste ^aročnik "Enakopravnost f" Oe ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih' vesti in vedno ak-tualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
in tudi-ne podobne delavske stranke. Tudi so slovenski delavci na Koroškem bili v veliki večini včlanjeni v tej nemški socialno - demokratski stranki. Ta jih je znala vpreči v voz nemškega nacionalizma in imperializma ter je pred plebiscitom proglasila za svoje člane geslo: "Za Avstrijo!" To je bilo zelo pomembno glede na izredni vpliv, ki ga je ta nemška stranka imela na slovenskega malega človeka. (Dr. Kari Renner, sedanji in tedanji avstrijski državni vodja, je v svojem govoru 15. oktobra 1920 izjavil: "Kolikor se da stvar pregledati, so delavci v glasovalnem predelu A, posebno v Pliberku, Velikovcu in Borovljah, odlo-I čili nam v prid.")
I 4 V Avstriji so bili prebivalci v ogromni večini rim-i iko - katoliške vere, medtem ko so v Jugoslaviji bili rela-j tivno najmočnejši Srbi; ti pa so pravoslavne vere in so v i centralističnem ustroju države imeli glavno besedo.
5 Prebivalci predela A so bili tedaj močno navezani na Beljak in Celovec. Do teh so imeli samo nekaj kilometrov razdalje, medtem ko so bili trgi v Sloveniji za njih teže dostopni in oddaljenejši. Tudi je raven cen (zlasti za in-' dustrijske predmete) v Celovcu bila trenutno, namreč pred dnevom glasovanja — in to deloma napravljeno na umeten način — nižja ko v Jugoslaviji. Prebivalci predela A so se lahko sami prepričali o tem posebno, ko se je demark-' cijska črta med predeloma A in B odprla.
I Hitlerjeva Avstrija je koroške Slovence zapisala na smrt. Danes se zavedajo nesrečne napake, ki je bila storjena leta 1920. Danes se borijo za biti ali ne biti. Vprašanje ^koroških Slovencev mora biti ugodno rešeno. (Pride še.)
Miijko G. Kuhel, taj.
štva V boj št. 53 SNPJ, ki je največji delničar pri temu domu je dal priznanja vredno poročila, ter so edino direktorija izborno izkaže in veliko žrtvuje. Tako tudi naše vrle Progresivne Slovenke krožek št. 1 ter drugi krožki. Večina društev pa niso imeli potom svojih zastopnikov nobenega posebnega poročila. ter so edino direktoriju Slovenskega delavskega doma čestitali na uspešnem delu.
Med razno se je dalo prihodnjemu direktoriju nekaj navodil in priporočil največ za popravila, kot vpeljavo ventilacije za plesno dvorano itd.
Ko je bila konferenca že pri kraju je imel predsednik Joseph Durn lep govor in podal tudi poročilo podružnice štev. 48 SANSa. o vsotah, ki se jih je nabralo pri vseh. treh podružnicah v Glevelandu za bolnišnico in za nujno pomoč.
Poklicalo se je tudi nekoliko zaslužnih mož, kot "menažerja" Gustava Kabaya, ki je prvi v naselbini Collinwooda sodeloval in organiziral vse kulturno življenje tu med našimi Slovenci. Tako se je poklicalo tudi oskrbnika Frank Marasa in njegovo soprogo, ki sta veliko pomagala vsa ta zadnja leta pri vseh naših prireditvah.
Na to sta bila predstavljena Š3 dva govornika. Prvi je bil glavni predsednik Slovenske narodne podporne jednote Vincent Cainkar, katerega je vodstvo doma za to izredno priliko posebej povabilo na domove stroške. Pred leti, ko se je iskalo posojilo in to neuspešno, se je direktorij končno obrnil za to drugo posojilo na gospodarski odsek SNPJ. In pri glasovanju je bil glas predsednika, ki je odločil, da je Slovenski delavski dom posojilo dobil. Cainkar je govoril kakšne pol ure bolj po domače, nakar je dobil besedo imeniten govornik po rodu hrvaški rojak Štefan Da-movic, ki je ravno prispel iz Jugoslavije. V kratkih, lepih besedah in sicer bolj po hrvaško nam je povedal in pojasnil stvari kako je sedaj tam v Jugoslaviji pod novo demokratsko vlado. Posebno nam je poročal o poteku Slovanskega kongresa, ki se je vršil v Belgradu decembra meseca preteklega leta. Ta Slovanski kongres je bila največja in impozantna manifestacija za vse Slovane po celem svetu! Za svoj kratek govor je žel veliko odobravanje in gro-moviti aplavz. Ta govornik je pozneje odšel na prireditev Hrvatov v zgornjo dvorano. Bil js povabljen, da govori tam o razmerah v novi Jugoslaviji. Govornik je srednje starosti in zelo simpatična osebnost. Govorico ima prav gladko in prikupno, tako da bi ga bili navzoči še radi poslušali.
Po njegovem govoru je predsednik zaključil zborovanje in povabil vse delničarje in delničarke pa tudi druge, da se po-služijo (prosto plačila) z pijačo in jedačo. Direktorij doma je sklenil, da se ob tej veseli priliki, ko je dom bil izplačan, vse prisotne delničarje in ne delničarje nasiti in napoji z železno pijačo, odnosno ječmenovcem. In kako se je to pilo in jedlo na vse pretege! Pa tudi plesalo in pelo kot to znamo samo Slovenci.
Torej, predragi rojaki, še nikoli nisem v svojem življenju slišal, kaj pa šele doživel, da bi bila tako velika množica posebno pa v tej veltki draginji brez-j plačno nasičena in napo jena z i vsemi dobrinami. In spet so bile ' žene iz Ženskega odseka tako hudo zaposlene! Bile so že hudo j utrujene, ko so vsem postre-I gle. Kaj pa! Tudi naši točaji I so točili in stregli na vse pretege. Nihče ni nikomur očital, ti I ne smeš piti, ali pa jesti, ker nisi delničar. In završilo se je vs3 v najboljšem redu. Bilo je poleg tudi udeležnikov drugih narodnosti, kot na primer Hrvatov. Samo črnccv in sicer onih prav ta črnih, nisem videl.
Torej podjetje Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. se je v vsakem oziru imenitno izkazalo. S tem je dalo prav lep vzgled tudi drugim vodstvom naših slovenskih domov. Imenitno je postreglo svojim delničarjem in kot omenjeno tud4 nedelničarjem, ter je tako dolžnost vseh teh, da podpirajo ob vsaki priliki ta dom, v katerem bodo vedno našli najboljšo postrežbo. Tu te nihče ne sili koliko naj ješ, ali pa popiješ.
Vodstvu doma pa naj pri zaključku mojega poročila iskreno čestitam na njihovem velikem uspehu.
Anton Jankovich.
Valentine ples "Brooklynskih Slovencev"
Cleveland, O. — Društvo "Brooklynski Slovenci" št. 48 SDZ priredi ples dne 8. februarja v Domu zapadnih Slovencev na 6819 Denison Ave. Pri-četek plesa bo ob 8. uri zvečer.
Odbor je že na delu, da vam postreže z vsem najboljšim. Godba bo prve vrste in sicer igral bo C. Rapihc orkester tako, da se bo lahko vsak zavrtel po mili volji. Na naših priredbah je vedno bilo "luštno" in upam, da bo tako tudi sedaj. Ce bo pa dvorana premajhna, se bomo pa malo bolj skupaj stisnili. Saj smo še vedno v zimskem času in imamo radi gor-koto!
Vljudno vabim vse bližnje in oddaljene rojake, da nas obiščejo po par letih tako, da se skupno pozabavamo in pomagamo do boljšega uspeha tega našega plesa.
Torej še enkrat, ne pozabite priti v nedeljo 8. februarja v Dom zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.!
Jakob Jesenko, preds.
Nova knjiga Prosvetne Matice. Povesti in pesmi Katke Župančič
Ameriške Slovence je Prosvetna Matica obogatila z novo knjigo, namreč zbirko črtic in pesmi Katke Zupančičeve: "Slike iz vsakdanjega življenja".
Katka Zupančič je v svojih črticah in pesmih podala življenje in probleme, s katerimi se srečuje vsak naš naseljenec v vsakdanjem življenju, in ki so zato tudi del njegovih lastnih problemov. Od prve do zadnje črtice, ki so pisane s živim in dinamičnim stilom, je podano vse "tako kot je in nič drugače". Pri nekih črticah (posebno tistih, ki obravnavajo probleme naših naseljencev tu, kot v "Izobčenju"), prihaja do izraza nedvomna kritika negativnih pojavov v naši lastni sredini, katero moramo sprejeti, žal, kot upravičeno (malomeščanska klečeplaznost Francke in Johna v "Izobčencih).
Vrednost teh črtic Katke Zupančičeve leži ravno v tem, da je podano življenje z ostro poudarjeno socijalno noto. Namenjena je slovenskim čitateljem, da v njih vidijo sliko življenja, brutalnega in stvarnega, okrog katerega se suka tudi njih lastna usoda. Mogoče je snov tu in tam (kot v zadnji črtici "Pozabi") bolj nestvarna, toda to ne pomeni, da je v njej pozabljeno na bistveno tendenco, ki nam razkriva kako Zupančičeva gleda na odnos moških do žensk, ki je vsekakor hvaležna tema, ne samo v socijalni literaturi, temveč v literaturi na splošno.
Ni dvoma, da bodo ameriški Slovenci radi čitali to najnovejšo knjigo Prosvetne Matice in priznali, da Katka Zupančičeva spada med vodilne pisatelje ameriških Slovencev.
j Neizprosen boj ljudskim škodljivcem
Jugoslovansko ljudske oblasti si na vso moč prizadevajo, da zagotove tudi sedaj, ko prenehajo dobave UNRRAe, preskrbo vsega prebivalstva s potrebnimi
živili. Med najvažnejša živila domače proizvodnje spada pri nas krompir. Ker je pridelek zaradi izredne suše ponekod manjši, kakor se je moglo pričakovati, je tem bolj važno, da se zberejo in pravično porazdelijo vse rapoložljive zaloge. Kajti ljudska oblast ne sme in ne more dopustiti, da bi eni živeli v izobilju, drugi pa trpeli pomanjkanje.
Prav zaradi tega je bil odrejen odkup krompirja v Slove-ki ga je priredila največ, enako kakor v Vojvodini, Bana-tu in drugod država kupuje žito, da pomaga tistim pokrajinam, ki ga same ne pridelajo dovolj. Maršal Tito je prav nedavno poudaril, da je moč naše države ravno v takem praktičnem bratstvu, v taki praktični slogi in enotnosti jugoslovanskih narodov.
Dolžnost slehernega državljana je zato, da prizadevanja ljudske oblasti po vseh svojih močeh podpre, še bolj pa je to dolžnost nameščencev javnih ustanov. Nedavno pa so oblasti odkrile en primer, ki dokazuje, da se nekateri tega ne zavedajo, še več, da skušajo v pohlepu po špekulantskem dobičku sabotirati in izigravati odredbe ljudske oblasti. Tako je glavni skladiščnik državnega podjetja za elektrifikacijo "Elektrotehna" Alojzij Koželj, zlorabljajoč svoj službeni položaj skupno z delavcem Ladislavom Knezom, naku-poval po Dolenjskem krompir po maksimalni ceni in ga nato z državnim avtomobilom prevažal na Hrvatsko in tam prodajal po špekulantski ceni pet do osem dinarjev za kilogram.
Na ta način je odtegnil skupnosti več tisoč kilogramov krompirja. Na Hrvaškem pa je na črni borzi nakupoval slanino, mast in meso in to blago tihotapil v Slovenijo.
Koželj in njegov pajdaš sta na ta način zagrešila ne samo zločin nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, marveč sta obenem zlorabljala svoj službeni položaj, odtegoval^ tovorno vozilo službenim potrebam za prevoz raznega materiala in s tem po drugi strani sabotirala tudi elektrifikacijo, ki predstavlja temelj industrizaci-je in napredka vsega jugoslovanskega gospodarstva.
Ta brezvestna javna uslužbenca nista zagrešila tega zločina morda iz razlogov kakšne socialne stiske, saj je imel Koželj 4,600 dinarjev. Knez pa nad 3,000 dinarjev mesečne plače. Njun greh je še tem večji, ker sta s svojim brezvestnim početjem izpodkopavala ugled in prestiž ljudske oblasti. Zato zaslužita oba eksemplarično kazen.
Take in njima podobne elemente je treba brezobzirno odstraniti iz javne prave, kajti korist vsega poštenega delovnega ljudstva nujno narekuje, da ne smemo nikjer dopustiti, da bi se špekulantski elementi vgnez-dili v javnih ustanovah ter ovirali gospodarsko konsolidacijo in nadaljujejo učvrstitev ljudske oblasti.
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
važno opozorilo članom društva "mul" št. 14% snpj
Člani društva "Mir" št. 142 SNPJ lahko dobijo do 15. februarja vstopnice za prireditev v počast .našim veteranom, ki se bo vršila 1. marca 1947, pri sledečih odbornikih:
Frank Celinu, 15920 Saranac Rd. (telefon MU 6703); Frank Sustarsichu, 15726 Holmes Ave. (tel. LI 8939); Louisu Kaferle, 18301 East Park Drive (tel. KE 8317): Anton Bokalu, 731 E. 157 (tel. PO 4794) in John Čopiču 694 E. 159 (tel. PO 7061),
Vstopnice za člane ne-vetera-ne so po $2.50 vsaka, za člane veterane pa brezplačno. Opo-' zarja so člane, da se po 15. februarju ne bo več moglo kupi- -ti vstopnic!
5. februarja 1947
ENAKOPRAVNOST
8TRAJN 3.
NAŠE KULTURNE USTANOVE
Na konferenci prosvetnih delavcev, ki je bila te dni na pobudo ministrstva prosvete v Ljubljani, je predaval načelnik oddelka za kulturo Janez Logar o naših kulturnih ustanovah, l:i so se danes tesneje povezale z ljudstvom in vedno bolj izgubljajo svoj nekdanji značaj akademske vzvišenosti nad dnevnimi potrebami ljudskih množic, ki so žejne znanja in kulture.
Zdaj, v lastni republiki, imajo naše najvišje kulturne ustanove — Akademija znanosti in umetnosti, univerza itd. — mnogo več pogojev za uspešno delo in razvoj kakor v stari Jugoslaviji, kjer smo se vsako leto ob sprejemanju proračuna borili za vsak dinar in se vedno bali, da nam ne bodo ukinili kak oddelek univerze ali kakšne druge pomembne kulturne ustanove, ki so ob pičlih dotacijah po sili životarile kot pastorke. Pri življenju jih je ohranjalo le močno hotenje našega ljudstva po znanju in izobrazbi in prizadevanje naših kulturnih delavcev. Naša ljudska oblast pa je omogočila vsem višjim kulturnim ustanovam nemoten razvoj s tem, da jim daje na razpolago zadostna denarna sredstva, ki že za posamezna področja kulture presegajo ves proračum stare Jugoslavije za prosvetne potrebe ljudstva.
Naše kulturne ustanove kakor tudi ljudske oblasti se trudijo, da odpravijo zavest ljudi v provinci, da žive proč od kulturnih centrov in jim ti zaradi tega ničesar ne nudijo. Danes smo izvire znanja in kulture približali vsakomur in kjer je le bilo mogoče, se je izvedla decentralizacija in popularizacija ustanov, ki naj pomagajo ljudem do višjega znanja in višje kulturne stopnje. S tem namenom so bile ustanovljene študijske knjižnice v ..Mariboru, Celju in Novemu mestu. Te razpolagajo že z bogatimi znanstvenimi knjižnicami, zlasti mariborska, ki je nasledila bivšo Študijsko knjižnico. Te knjižnice dobivajo vsako knjigo in sploh vsako publikacijo, ki izide v republiki, brezplačno. V načrtu pa je, da se bodo ustanovile takšne knjižnice v vseh večjih mestih, n. pr. v Murski Soboti ali v Ptuju, ki že razpolaga z izredno bogato muzejsko knjiž-nicor-V tej so nekatera dela, ki jih nimajo niti ljubljanske centralne knjižnice. Trenutno ovira izvršitev teh načrtov težavno vprašanje prostorov.
čilnost takšnih muzejev naj bo jasna razvidnost narodopisnih posebnosti dotičnega kraja. Treba pa je paziti, da se ne razpase v njih lokalpatriotizem, ki nima z njihovim vzgojnim namenom nič skupnega in ki bi hotel zakopati v tak lokalni muzej najdbe ki so pomembne za ves narod ali ki so po svojem znanstvenem pomenu evropskega značaja, kakor so n. pr. nove staroslovenske izkopanine na ptujskem gradu, ali pa ilirsko najdišče v Stični. Takšne stvari spadajo v osrednje muzeje.
Važno nalogo izpolnjuje zdaj novoustanovljeni Zavod za zaščito kulturnih spomenikov, ki mu je zaupana skrb za varstvo nad vsemi kulturnimi spomeniki na ozemlju naše republike in ima v tem oziru velika polnomočja, da lahko zaščiti važno kulturnozgodovinsko umetnino ali spomenik tudi proti volji lastnika, če se sam ne pobriga za zaščito. Pomembno delo opravlja tudi Federalni zbiralni center. Ta zbira iz imovine, ki je prešla v ljudsko last, vse predmete, ki imajo pomen za našo kulturno zgodovino in jih dostavlja ustanovam, kamor spadajo, knjižnicam, muzejem itd. Vendar se še dogaja, da ponekod niti ljudski odbori nimajo pravega razumevanja za delo teh dveh kulturnih ustanov in jima delajo ovire, čemur je spet največkrat kriv lokalpatriotizem.
Za razširjenje glasbene kulture med ljudstvom delujejo glasbene šole, ki so bile ustanovljene v Maribpru, Celju, Kranju in v Trbovljah, da ne omenjamo akademij za glasbeno, slikovno in gledališko umetnost v Ljubljani, ki imajo značaj fakultete. V drugih večjih krajih pa se vršijo glasbeni tečaji v okviru ljudske prosvete, vendar se bodo tudi ti razvili v večjih središčih, kakor so n. pr. Murska Sobota, Novo mesto, Brežice, Ljutomer itd. v glasbene šole, ko bodo to omogočale materialne prilike, zlasti pa ko bo dovolj učnega osebja ih ne bo več težav zaradi prostorov.
Z a popularizacijo ljudske umetnosti, ki je značilna za naše kraje, skrbi Šola za umetno obrt, ki nadalje razvija našo starodavno umetno obrt. Zaenkrat uspešno deluje oddelek za rez-barstvo, organizirajo pa se tudi že oddelki za čipkarstvo, lončarstvo itd. Iz vsega tega razvoja
Danes posvečamo mnogo več- kulturnih ustanov je razvidna ]o skrb tudi muzejem, in to ne samo osrednjim ampak tudi lo-alnim. Tudi ti morajo biti urejeni tako, da jasno prikazujejo razvojne dobe našega naroda, pa tudi ljudstev, ki so živela pred nami na tej zemlji. Glavna zna-
ziva skrb naše ljudske oblasti za dvig in za izoblikovanje ter razširjenje resnične narodne kulture med vsem ljudstvom, da kultura ne bo več le privilegij nekaterih.
Ponatis iz "Slovensicega poročevalca"
/if,

SCOUT S 6 F;: \ THE B UJ L DI N O Bjt TOM

ft	',o, •' '-




/^i
FEBRUARY 7-13, 1947
boy scout week
^'®®®'000 Cub Scouts, Boy Scouts ajid Senior Scouts will oose^e ine 37th amiiversary of the Boy Scouts of America during irw«,i f"	Feb. 7th to 13,th. Through their World Friendship
4fi4	Sifts the Boy Scouts of America have given $110,-
n.?"- «1 f-	Scouts overseas rebuild their organizations.
!i.V/'"5nft " year of their "Shirts-OfC-Our-Baclis" project more 400 ca^es—^or twenty tons—of Scout Uniforms and equipment collected from Scouts were contributed to Scouts in 13 ®®®""ns.has always been an active force in promoting <1	mutual goodwill among the nations. Above
IS ine omcial poster marking the event.	'
Konstantin Petkanov:
IGNA
Nekega pomladnega jutra se je Bosilko zgodaj dvignil. Ne da bi izbiral poti, ki so ko krotke reke odtekale iz vasi, se je napotil po oni proti vasi Izvor. Zapeljala so ga pripovedovanja o izvorski mlinarici.
Stopil je kar počez čez njive, vzpel se je na majhen griček in kar na lepem se je znašel pred Izvorom. Vas je molčala sredi med zelenimi vrbami ob repi. Stopil je hitreje, približal se je prvemu plotu v vasi, pes ga je oblajal. Ovedel se je, ko da je bil zadremal, odgnal psa, ki se je leno lajajoč odstranil na bližnje dvorišče. Preko dolgega brestovega debla je prišel čez reko in stopil ob njenem toku navzdol. Prišel je na drugi konec vasi, se ustavil ob stari češplji in prisluškoval.
Iz gostega vrbovja, potopljenega v lahno sinjo meglo, se je nosil šumot mlinskih koles. Krenil je proti mlinu, toda ko je obstal pred vrati, je postal neodločen. Pogledal je na dvorišče, stopil okrog poslopja. Na drugih vratih je visela deska z napisom:
"Krčma Dime Simeonova." Odprl je vrata, stopil v krčmo. Nikogar ni bilo v njej. Sedel je za mizo, udaril obnjo in za-vpil:
"Krčmar! Kaj si tukaj brez krčmarja?"
V dnu krčme so se odprla vrata in na pragu je obstala mlada, mična ženska. Bosilko se je zme-del in da bi skril svojo vznemirjenost, je povprašal, ne da bi dvignil oči:
"Kje je krčmar?"
"To sem jaz," se je nasmehnila žena.
"Kaj nisi ti mlinarica?"
"Tudi opravki v krčmi so moji."
\"Vina prinesi!" ■
Mlinarica ga je premerila od glave do peta, obšinila ga s svojimi bliskajočimi se očmi, stopila do pregraje in natočila veliko čašo vina. Potem je molče postavila vino preden j, si s predpasni-nikom obrisala oči in ga pozdravila z zvonkim glasom:
"Dobrodošel!"
Bosilko je ujel njeno roko, nazdravil in pohvalil vino. Ona se mu je od srca nasmejala.
"Še pokusil ga nisi, pa ga že hvališ!"
On je tisti hip dvignil časo, spil vino v močnih požirkih in mahnil z roko:
"Daj mi vina!"
Mlinarica je nalila čašo, se oddaljila in se z ramenom naslonila na leseni steber sredi krčme. S tega mesta je potem opazo-valg, Bo»ilka in se igrala z zapestnicami na rokah. On jo je včasih kakor na skrivaj pogledoval. Njene oči mu niso ugajale. Majcene in črne so plesale ko kačji jeziček. Toda brž ko sta se njuna pogleda srečala, ga je mrzlo p,preletelo v telo, čaša mu je zadrhtela v roki.
Ona se je nasmejala, se vražje prelomila v telesu in stopila zapirat vrata, skozi katera je valuje prihajal šumot od mlina. Požiral jo je z očmi. Pretisnjena s pasom, ki je bil obrašen z rumenimi gumbi, se je lomila v telesu, približevala se piu je samozavestno z nazaj vzravnano glavo. V senci je obstala, se s hrbtom naslonila na zid in se željno zazrla vanj.
Bosilko je v vinu našel pogum, nagovoril jo je:
"Je krčma tvoja?"
"Bratova je. V mesto je odšel za vinom."
"Imaš mater?"
"Ne mater ne očeta, samo dva brata. Od kod pa si ti?"
"Od Nove vasi."
"Po'tew poznaš brata Dima. Vsi ga poznajo, tudi mene poznajo. N?l vseh proščenjih sem bila. Zakaj te ni bilo na mahlenskeni proščenju lansko jesen? Zelo veselo in smešno je bilo. Dva fanta
sta se bila stepla. Eden je odšel s počeno betico."
"Zakaj?"
"Ko bi videla! Pravijo, da so se potolkli zaradi nekega dekleta iz vaše vasi."
"Zaradi dekleta iz naše vasi, praviš?"
"Ne spominjam se dobro. Morda je bilo tudi iz katere druge vasi. Kaj nisi bil tamkaj?"
Mlinarica je stopila do pregraje, se naslonila na lehti in se zagledala v čaše. Bosilku se ni nikamor mudilo. V krčmi je bil in ostal je lahko, dokler ga je bila volja. Vnovič je naročil vina. Ko se je ona približala mizi, se mu je zazdelo, da se ta čudna žena ziblje kakor pšenična njiva. Nehote se ji je nasmehnil, hotel jo je nek&j vprašati, toda vrata v krčmo so se odprla. Bel, svež zrak je planil noter. Sonce se je dvignilo in je ležalo nad hišnimi strehami. Na pragu je obstal razcapan, zanemarjen fant. Ni si upal v krčmo. Krč-marica pa je vprašala:
"Kaj je, Ivan?"
"E-e-e ... nič ni... nič ni.. je odgovoril fant, jecljaje pri vsakem zlogu.
"Kaj so te vzeli v vojake?"
"E-e-e . .. vzeli so me .. ."
Pojasnila je Bosilku, da je Ivan zmešan. Ne ve, ne kaj govori, ne kaj dela.
"Vsako jutro prihaja, da ga pogostim z žganjem."
"(Daj mu ga tudi na moj račun."
Nalila je veliko čašo žganja in ga prinesla Ivanu. On jo je iztrgal iz njenih rok in izpil.
"Sedaj pa pojdi! Ta človek je iz druge vasi, pa te ne bo pohvalil pred dekleti, ker si tako razkuštran in neumit."
Fant jo je ubogal, odšel je, potem ko je vrgel nagel, pa žalosten pogled nanj. Bosilko je vprašal:
"Kaj je vzrok, da je ta fant bedast?"
"Zaradi nekega dekleta je znorel," se je smehljala mlinarica. "Sam je, nikogar nima. Delal je pri ljudeh. Pa se je neki dan obregnil ob njihovo hčer, ona pa je povedala to svojemu bratu in ta ga je nagnal."
"Kako da je zaradi take malenkosti znorel?"
"Ali si smešen! Dekle ga ni hotela, ker je bil trapast. Kaj nisi videl, kakšen lepotec je?"
"Kako je ime tistemu dekletu?"
"Igna.".
Mlinarica je uprla oči vanj. Belo lice ji je zardelo. Bosilko se je zamislil. Kakšna je neki ta Igna, da pride človek lahko ob pamet zaradi nje?
Ona mu je vrgla besedo:
"Da se ti ne zdi čudno zaradi Ivana? Malo pameti je imel, pa je—znorel. Kdo mu je kriv? Če bi ne bil tako trapast! V tem primeru ni bilo nobenega greha . . ."
Vrata so se spet odprla in prikazal se je Ivan.
"E-e-e . . . Igna, zlagal sem se!"
"Pojdi, spravi se čimprej!" ga je nahrulila.
Ivan je prestrašen s vso močjo udaril v vrata in zbežal. Bosilko je uprl oči v mlinarico.
"In tebi je ime Igna?"
"Cemu vprašuješ? Menda ne misliš, da je Ivan morda znorel zaradi mene?"
Bosilko je vstal in začel iskati po žepih denar, da bi plačal.
"Kaj boš že šel? Pa večkrat pridi v našo vas. V goste pridi k meni."
"V goste k Igni?"
Mlinarica je dvignila glavo in ni umaknila oči od njega. Bilo mu je neprijetno. Potem se je zbral, zmignil z rameni, stisnil ustnice in ne da bi rekel z Bogom, zapustil krčmo. Igna ga je pospremila z ostrim, izzivajo-čim pogledom, kakor da bi mu hotela reči:
"Jaz sem Igna! Zaradi mene je prišel Ivan ob pamet ..."
Bosilko se ni vrnil v domačo
vas. Hodil je okrog Izvora in
čim je sonce zlezlo v zaton, je
prišel nazaj v vas, napotil se je
naravnost v krčmo. Še enkrat bi
bil rad videl lepo mlinarico. Ves
dan je mislil samo nanjo. Ni
jedel kruha, vode ni pil. Ignino
vino ga je delalo sitega.
/
(Dalje prihpdnjič)
Ali ste naročnik "Enakoprav-nost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci f "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
Društveni koledar
7.	februarja, petek. — Buckeye State Veterans Club — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	februarja, sobota. — Društvo Cleveland št. 126 SNPJ — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
9.	februarja, nedelja. — Mladinski pevski krožki SNPJ — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
14.	februarja, petek. — American Veterans War No. 2 — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	februarja, sobota. — Društvo Comradeg št. 566 SNPJ
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.	februarja, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" — predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
21.	februarja, petek. — Croatian Fraternal Union Bowlers
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22.	februarja, sobota. — Clev. Athletic League SNpj — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
1. marca, sobota. — Federacija SNPJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
1. marca, sobota. — Skupna prireditev društva "Cvetoči
Noble" št. 450 SNPJ in društva Euclid št. 29 SDZ, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
8. marca, sobota. — Društvo Ribnica št. 12 SDZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. marca, sobota. — Croatian Pioneers št. 663 CFU — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
29. marca, sobota. — Progresivne Slovenke krožek št. 2 — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6. aprila, nedelja. — Koncert zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pričetek ob 3:30 popoldne.
6. aprila, nedelja. — Društvo Spartans št. 576 SNPJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	aprila, petek. — Gophers Veterans Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	aprila, sobota. — Progresivne Slovenke — ples v avditoriju Slovenskega narodnega
doma na St. Clair Ave.
13.	aprila, nedelja. — Glasbena Matica — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19.	apfila, sobota. — Loška Dolina — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20.	aprila, nedelja. — Zarja — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	aprila, petek. — Cavalier Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26.	aprila, sobota. — Društvo Marije Magdalene štev. 162 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27. aprila, nedelja. — Društvo Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ — proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
2.	maja, petek. — G. J, Buddies Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3.	maja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4.	maja, nedelja. — Croatian Cultural Club — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
9.	maja, petek. — Veterans of W. War No. 2 ^st 25 — pies v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10.	maja, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ —ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	maja, nedelja. — Zbor Abra-ševič — koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.	maja, petek. — 23rd Ward Democratic Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17.	maja, sobota. — Društvo Geo. Washington št. 180 ABZ
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	maja, nedelja. — Slovenska Dobrodelna Zveza — program v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.	maja, sobota. — Društvo Sv. Kat^trine št. 29 ZSZ — ples v avditoriju Slovenskogia narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	maja, nedelja. — SDZ Bowlers — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na' St. Clair Ave.
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE 28 milj od Los Angeles na Route 101
Cocktails - pivo - žganje Izvrstna hrana
«	«	K
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJL ZA OBISK
Lastnika:
Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
I
■
■
i
SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
■

I

Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
STRAH
I'INAKOPRAWOST
4. februarja 1947
PREŽIHOV VORANC;
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan lefa 1941. lik pred razpadom slare Jugoslavije
(Nadaljevanje)
"Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ..."
Delavskemu volilnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še dr uge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanje do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na ce dilu. Nemara je njegovega za držanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse.
Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepri oali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težko-če. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste.
Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobri jah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj;
"Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami — s prekucuhi , . . ? še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom . . . Ahac, kaj pa se ti prav za prav mešaš v jamniš-ke zadeve? Saj še volilne pravice nimiš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ..."
Ahac sicer že spočetka ni imel velikiega upanja na uspeh pri ' mladem Bunku, ali da ga bo nje-gov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel.
Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Culo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakan-ta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej.
Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre:
"Ne — ne, podpišem pa ne — na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitira-jo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ..."
"Tudi kot nosilec liste ne
"Tudi kot nosilec liste ne!"
Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kme-'tov.
"Listo podpisati . . . ? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ..."
Nekateri pa so odbijali s hu-dovan jem:
"Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem o n i Munkov učitelj tako poganja zanjo . .?"
Drugi pa so spet godrnjali:
"Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven."
Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil.
Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volilce. Ahac se ,je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zane marjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal:
"Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse dru go, za tisto vašo politiko «ii je pa toliko kakor za lanski sneg.'
Tako je delavsko - kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo . . . Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom fa-rovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res mo-
Zastopniki
^^Enakopravnosti
★
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76ih St.
★
Za collinoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave.
KEnmore 8034 ★
Za newburiko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
99
KRASNE OBLEKE ZA ŽENE IN DEKLETA
IMAMO POPOLNO ZALOGO OBLEK V MERAH OD 9 DO 44. Tudi lepo zbirko bluz. Sedaj si lahko nabavite fine zimske obleke PO POSEBNIH CENAH.
Odprto dnevno od 10. do 7. razven ob ponedelikah
VIOLET'S DRESS SHOPPE	1150 E. 61st St.
rali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva, lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času.
In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odr'ezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec prešuštnik in najgrši pohujše-valec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogati je ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki.
Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volilno listo ni godilo veliko bolj kakor njihovim nasprotnikom, dasi-ravno so njene težave bile po polnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdne ga pripadnika, podpis odbil, to da težave so bile prav zarad' prevelike izbire kandidatov.
Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh pre kucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in last nosti pristašev. Voditelji kmeč ke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli.
Stari Munk liste ni mogel več podpisati ker je postal preužit-kar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sit-neža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo tohko, ka kor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za iz
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v doliko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil 2 novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd Si.: vhod samo na E. 62 Si.
Urad je odprt od 9.30 zj, do 8. zv.
Tel.: EN 5013
MELTZER CROZIER FLOORING CO.
BENEŠKI ZASTORI
Galvanizirani — Bonderizirani — Late iz medenine 23"-.27"X64"-5 95	27'-36"X64"~5^95
Imamo tudi narejene zaslore.	Pripeljemo na dom.
14916 St. Clair Ave.	GLenville 6444

Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokliče te vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street
HE 2730
biro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov a dosihmal še vedno brez uspeha.
Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo naj-pripravnejši mož za nosilca liste. Todr. imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje upri njegovi kandidaturi na prvem mestu:
"Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volilec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volilcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega."
Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pi san čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Foltanom, ki še vedno ni umrl, Čeprav je že več kot dve leti jedel občinski kruh.
Po zopetnem dolgem preu darjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto; bil je tr den, dasipavno posebno bogat kmet, živel je, kakor se, je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, škrat ka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov
Dela za moške
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd„ IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
VASI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako Jih oddastt » popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno Izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clalr Ave.
Al's Radio & Electric Service
1011 East 64th Street
Albin Zbacnik, lastnik Popravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba
Odprto od 8. zj. do 1. pop. vsaki dan razen ob sobotah—od 10. zj. do 8 zv.
■■■■■■■■■■■■■■■■I
S koruzo pitani
PRAŠIČI
Opaluženi v vroči vodi
JOHN A. TOMPKINS
3979 W. 25th St
pod Brooklyn mostom SHadyside 3689
pristas, čeprav ni nikdar silil v	no zalajati iu je le glavo pomo-
ospredje, kar pa je bilo za nje-	lil iz svoje luknje pod mostom,
govo sedanjo vlogo kakor na-	ki je držal na skedenj. Od tiste
l^šč.	strani, s katere je dvorišče ob-
In nekega ne preveč vedrega	dajal kos polja, je gledala vanj
novemberskega dne so se k Ru-	široka zimska prostranost s
dafovi napotili trije možje:	praznimi, belimi polji, z robom
Dvornik, Cernjak in mladi Munk.	gozda za njimi in s pobočji že
Ko bi bili možje količkaj slutili,	nevarno izsekanih drajnskih re-
kaj jih tam čaka, bi se bili za	ber.
nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta.
Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno.
Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega,
ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadu-njo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo preži-movanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vred-
Loti naprodaj
Na Naumann Ave. se proda 7 lotov; vse udobnosti. Cena vsaki loti je $650. Pokličite KE 5550.
Naprodaj
je bivša Hočevar jeva farma na E. 338. cesti in Stevens Blvd.; obsega 210 x 950 čevljev. Hiša ima 10 velikih sob; hlev, poseben prostor za mleko, naravni plin in vse ugodnosti. Cena $11,-000. Za podrobnosti pokličite KE 5550.
Hiša naprodaj
Na E. 72 St., severno od St. Clair Ave. Za eno družino, 7 sob; lepe "tile" stene v kuhinji, nov fornez in v prav dobrem stanju. Vidi se lahko le po dogovoru. CHANAN BERMAN REALTY CO., MA 9739 — YE 1738.
MARINKO'S BEVERAGES
SADJE IN ZELENJAVA Pivo — vino — Cordials
Dovažamo na dom in preskrbimo pivo in mehke pijače za svatbe in zabave.
416 E. 156 St., IV 3170
ŽENE
NE ZAMUDITE TE PRILIKE. DA SI PRIHRANITE DENAR!
To je zadnji teden velikanske čistilne razprodaje v naši trgovini. Konča se 8. februarja. Cene so drastično znižane.
ŠE VEDNO IMAMO:
Builtup spodnja krila Bombažne nogavice Flanelaste nočne srajce Flanelo na j ar de Moško spodnje perilo 2 komadov do gležnjev
ANZIOVAR'S
DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR AVE. EN 8042
COOPERS. SLACK MACHINE OPERATORJI TEŽAKI
Izurjenost ni potrebna Plača od ure
GREIF BROS. COOPERAGE CORP. 1937 Willey Ave.
Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini.
(Dalje prihodnjič)
Posluga
PRECISION DIE MAKERS
DOBIJO SLUŽBO
Morajo biti zmožni postaviti lastno delo in imeti znanje v "lamination dies." Navedite starost in prejšnjo izkušnjo v detajlih. Najboljše delovne in življenjske razmere. Stanovanja so na razpolago. Delovni čas je 60 ur tedensko, in čas in pol za nadurno delo ter dvojni čas za nedeljsko delo. Pišite na
MANISTIOUE TOOL & MFG. CO
Box 392 Manistique, Mich.
PUNCH PRESS OPERATORJI
IZURJENI
Prednost imajo stanovalci na zapadni strani mesta; dobra plača od ure in nadurni čas.
DICKEY-GRABLER CO. 10302 Madison Ave.
OSKRBNIK
48-URNI TEDNIK Plača $150 mesečno.
300 Colonial Arcade
MOŠKI ALI ŽENSKA
ZA PEKA NA KEKIH
stalno delo — Dobra plača
1782 Coventry Rd.
YEHowslone 8380
PORTER
ZA STALNO DELO Dobra plača Cliffel's Shore Bakery 22030 LAKE SHORE BLVD. IVanhoe 0991
MESARJI
IZURJENI Dobra plača — Stalno delo 545 WOODLAND
VICTORY MEAT CO.
DEČKI Z BICIKLI
dobijo primerne službe kot seli; morajo biti od 16 do 18 let stari; delo za polni čas. Plača $26 tedensko. Zglasite se pri Mr. Sander. WESTERN UNION 2040 East 9th Street
REFRIGERATION
Inštaliramo in popravimo refrigera-cijsko opremo za gostilne, restavracije, mesnice, delikatesne trgovine, lekarne, itd. Damo proračun
ARCTIC AIR CO.
1151 ADDISION RD., EX 7955
Dela za ženske

"DEKLETA ZA UČENJE"
VAJENKE ZA POWER ŠIVALNE STROJE
Visoka plača od ure in komada. Stalno delo v moderni tovarni.
KAYNEE CO.
Broadway & Aetna
TIPKARICA
z znanjem stenografskega dela in načina rekordiranja produkcijskih pregledov; majhna, progresivna družba; tedenska plača. 5-dnevni tednik. Nahaja se pet minut od Square. HE. 1064.
STENOGRAFKA
shorthand, dictaphone; izurjena, stalno delo; jeklarska družba, blizu Harvard in E. 71 St.
6600 GRANT AVE., MI 4973 Mr. H. J. Darner
COWELL-HUBBARD CO. ima službo za MLADO DEKLE ZA ODDELEK KNJIGOVODSTVA? MORA BITI NATANČNA Tedenska plača. 1305 EUCLID
DEKLETA ALI ŽENE ZA ZVIJANJE IN INŠPEKCIJO BRISAČ
Izurjenost ni potrebna. V starosti od 18 do 45 let. Plača od ure. 2139 HAMILTON AVE.
PRODAJALKE IN DEKLETA ZA PEČENJE KROFOV
Plača od ure.
Podnevi in zvečer. ROY RIAL WOLRD'S BEST PIES 8204 Carnegie Ave.
delo na domu
večja izbera predmetov za delo. Mora delati dve uri na dan, da zasluži $20, tedensko. Zglasite se osebno pri royal crown hosiery co.
2056 East 4th St.
Dela za ženske
ŽENSKE
ZA SNAŽENJE URADOV V POSLOPJU Stalno delo.
Dobra plača od ure z bonusom . Zglasite se pri preddelavki ob večerih na 12. nadstropju. THE HIPPODROME BUILDING
TAPCO
sedaj najema kvalificirane
Tool Makers Engine Lathe operatorje W & S Turret Lathe operatorje Certificirane varilce Automatic Screw Machine operatorje Millwrights
Prosilci morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Visoka plača od ure. Dodatna plača za nočni šift. Upo-sljevalne ure od 8. zj. do 5. pop.
Thompson Products, Inc.
23555 Euclid Ave.
Euclid, Ohio
TIPKARICA
za račune, izurjenost na računstvu ni potrebna. Dobra plača, stalno delo z priliko do boljše bodočnosti. THE WEIDEMAN CO.
1222 W. 9th Street MR. DARMSTATTER
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNč ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v,starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.