Prihodnji teden bo naš list ob 33. obletnici Velike proletarske revolucije izšel na šestih straneh, ki bodo posvečene 33-letnim 'naporom .in borbi sovjetskih narodov pod vodstvom VKP (b) in tov Stalina za ohranitev miru, obrambo svobode in. zgraditev komunizma. ‘ Ena^stran bo , vsa v slikah in bo prikazovala življenje sovjetskega ljudstva. Pripravite organizirano in splošno raznašanje lista ! DELO glasilo osvobodilne fronte slovenskega NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Oddolžimo se spominu padlih junakov. Udeležimo se zato proslave padlih za 'svobodo' in mir ki bo v sredo 1. novembra ob 11. Uri v lfiižarn I Povorka bo krenila ob 9.30 iz trga Garibaldi Obnovljena izdaja leto II. štev 97. TRST SOBOTA, 28. OKTOBRA 1950. SfalepI konference v Pragi in govor Višinskega v QZ8J Edinole sovjetski predlogi omogočajo mednarodno sodelovanje družitev Nemčije in sklenitev mirovne pogodbe moreta utrditi mir - SZ predlaga pakt miru, prepoved in Nadzorstvo nad atomskim orožjem, začetek pogajanj za razorožitev - Peta obletnica ustanovne listine in govor Trumana - ZDA so že zavrnile konkretne predloge za rešitev nemškega vprašanja Zadnji dnevi preteklega tedna in 9 teden na spi osno so bili prepolni ,0Kodki, ki so izredne važnosti za tkašanje miru. Tuoi poslednji du-l^ki so pokazali, kako trono stoji ^Vjetska zveza na stališču odpra-'e vseh nesporazumov in kako si ,( so prenatrpani s političnimi priporniki. Tako velikega števila pripornikov niso videli niti za časa stare kraljevine, niti ne v najhujših letih liacifašistične okupacije. Deislvo je, da se v celicah, ki so bile namenjene za 1 ali 2 osebi, nahaja danes do 8 in celo do 10 ne- i srečnežev, ki so se drznili javno j kritizirati Titov fašistični režim, ali pa takih, ki niso pravočasno plačali davkov. Razumljivo je, da je v takih okoliščinah življenje v zaporu neznosno. Hrana je nezadost na in seveda najslabše vrste, zdravniška oskrba pa sp’oh ne obstoja. Občutna nesnaga in nečloveško stanje pa povzroča naglo širjenje vsa- kovrstnega ostudnega mrčesa in nalezljivih bolezni. Priporniki so stal-I no izpostavljeni vsakovrstnim za-isramovanjem, trpinčenju in pretepanju Ranknvičevih rabljev. Te nesrečneže pošiljajo dnevno na prisilno delo in sicer na posestva, ki so last raznih titofašističnih mogotcev, kjer morajo garati od 10 do 14 ur dnevno. Hrana je seveda slična oni v zaporu in večkrat sploh neužitna. Nekateri izmed pripornikov so bili obsojeni za dobo 2 let. Na teh posestvih, ki so jih titofašisti dejansko spremenili v pravcata ujetnšška taborišča dela nad 200 pripornikov, ki se nahajajo pod stalno kontrolo celega, roja Rankovičevih rabljev. Nič čudnega če naletiš skoro na vsakem koraku na kakega vohuna ali provokatorja. Titofašisti so pač ustvarili pravo vzdušje terorja in nezaupanja tako, da se oče spi oh že re upa več odkrito izraziti pred lastnim sinom, ali obratno. L. R. Danes, ko je še čas ohraniti lastno življenje ter življenje najdražjih, je dolžnost vsakega miroljubnega človeka, da se odločno boii za mir ter zahteva splošno in kontrolirano razorožitev vseh držav. Titovsko časopisje se kaj rado ponaša z uspehi prostovljnega dela v coni B. Toda vsi vemo koliko Je dejansko resnice v teh titovskih slavospevih, ki jih pojejo na račun takoevanega prostovoljnega dela, ki nima v bistvu niti najmanjšega odraza prostovoljnosti. Prebivalstvo se na splošno na vse načine upira tej tltofašistlčm tlaki, ker se pač bridko zaveda, da ne bo imelo od takega dela nikaklh koristi. Toda 'udi fašistične oblasti občutijo ta ljudski odpor, ki ga skušajo zatreti z vedno novimi in hujšimi metodami, katere bi Jim proslula fašistična in raci-štična režima pral) lahko zavidala. Ljudem, ki se nočejo udeležiti tega prisilnega dela pošilja fašistični odbor, kot podnajemnike razne titovske nižje funkcionarje, ki jih stalno premeščajo iz Jugoslavije. Čeprav neradi, se morajo stanovalci potisniti v zadnji kotiček svojega stanovanja in prepustiti vse ostale prostore novim titovskim nezaželenim sostanovalcem, ki se povsem načrtno in namenoma obnašajo, kot da bi bilt edini lastniki stanova-! nja. Tako so družine, ki se niso hote-1 ic udeležiti prisilnega dela, stalno Izpostavljene vsakovrstnim Ukanam in provokacijam te vsiljene zalege. Večkrat se tudi dogaja, da Jih oblasti vržejo enostavno na cesto In stanovanje ostane seveda prosto za titovske privilegirance. Toda to nt edini in najhtljfi sistem, ki ga tito/aštsti uporabljajo proti tistim, ki se zoperstavljajo njihovi tlaki. Cim bolj narašča odpor ljudstva, tem bolj zverinske metode «uporablja taštstlčna drhal, da bi zadušila ljudsko najevoljo. Kot za časa fašistične votivne kampanje In tik pred volitvami, tako se Titofašistiena »odkritja" pod pritiskom ljudskih množic mm Tudi on se zaveda, da je vojna, ki so jo povzročili ameriški imperialisti na Koreji le posledica pohlepa in stremljenja wallstreet-skih mogotcev po zasužnjenju in izkoriščanju drugih narodov. Titofašističaa vlada je pred kratkim izdala odredbo o varčevanju s predmeti zagotovljene preskrbe. Odredbi je sledilo pismo vodstva titovske fašistične stranke vsem nižjim organizacijam «o boju za varčevanje ter pravilno preskrbo in I razdeljevanje». Nenadoma so se torej titofašistič-ni vrhovi spomnili, da bi bilo treba sprovesti akcijo za varčevanje onih predmetov, ki danes najbolj primanjkujejo jugoslovanskemu ljudstvu. Ni slučajno, da je morala titovska fašistična stranka uradno priznati to, kar je že obče znano po Jugoslaviji. Dejstvo je, da Jugoslavija preživlja težko gospodarsko krizo, ki so jo povzročili titofašisti s svojo pogubonosno politiko vključevanja dežele v gospodarski, politični in vojaški sistem ZDA. S poostrovanjem te krize, ki dela hude preglavice Titu in njegovi tolpi ter njunim ameriškim gospodarjem, se poostruje tudi boj jugoslovanskih delovnih množic proti zloglasnemu režimu za zboljšanje gospodarskega položaja, ki je obupen in ga je primerjati le položaju najzaostalej-ših kapitalističnih dežel. Borba za gospodarsko izboljšanje je obenem borba proti fašizmu v Jugoslaviji, je borba proti titov- skemu režimu, je borba proti kolonizaciji dežele, proti vojnemu huj-skaštvu, proti vključevanju dežele v zapudni imperialistični blok. Nemogoče je izboljšati življenjske razmere jugoslovanskega delovnega ljudstva, ako se istočasno ne izboljšajo tudi politične razmere. Zaradi tega se danes jugoslovanske delovne množice borijo za gospodarsko izboljšanje, a istočasno — ker je vse to tesno povezi no — proti sedanjemu političnemu režimu, za njegovo strmoglavljenje in za vzpostavitev resnične, ljudske in socialistične demokracije. Dokaz, da so se začeli kazati prvi uspehi te borbe, kt jo vodijo organizirane ilegalne skupine komunistov, so vprav priznanja* ki jih morajo izustiti titoašistični vladarji in jih morajo razširjati v javnost. Eno izmed teh priznanj sta prav odredba o varčevanju in pismo, ki ji je sledilo. Oglejmo si, kaj pravi pismo vodstva titovske fašistične stranke. Evo vam najizrazitejše cvetke tega pisma: «V neposredni zvezi s pojavi razsipanj so posamezni poj ivi birokratizacije, ki se kažejo v krivičnih in nekontroliranih materialnih u-godnostih za nekatere kategorije ljudi... Kljub pomanjkanju, ki se KOMUNISTIČNI POSLANEC TOVARIŠ BELTRAME ZAHTEVA Spoštovanje nacionalnih pravic slovenske manjšine na €«oriškem Pretekli četrtek je v rimski poslanski zbornici govoril komunistični poslanec tov. G ino Beltrame. V svojem govoru je prikazal dejanski mtranje-politični položaj, v katerem se nahaja prebivalstvo obmejnih dežel, zlasti pa tistih predelov, ki so po uveljavitvi mirovne pogodbe ponovno pripadli Italiji. V njem je prikazal nešteto krivic, ki se dogajajo narodnostnim manjšinam, in zlasti Slovencem, ki žive na Goriškem. Toda govor ni bil le zgolj navadno prikazovanje dogodkov na Goriškem, temveč je bil trda obtožba demokrščanske vlade, ki že od svojega nastanka zvesto stopa po stopinjah njenih predhodnic, t. j. predfašističnih in fašističnih vlad. Velikodušna popustljivost vladnih organov napram šovinističnim pre-napetežem, ki rovarijo na škodo bratskega sožitja slovenskih in italijanskih prebivalcev goriške po krajine ter kratenje najosnovnejših narodnostnih pravic Slovencev v polni meri potrjujejo dejstvo, da u di sedanja demokrščanska vlada na daljuje s politiko njenih predhodnic. Ustava italijanske republike dovoljuje uporabo dvojezičnosti v deželah, kjer žive poleg Italijanov tudi druge etične skupine. Na južnem Tirolskem, kjer živi veliko Nemcev se dvojezičnost praktično izvaja. Na Goriškem pa, kjer žive Slovenci ni niti sledu o dvojezičnosti. Kaj je napravila demokrščanska vlada v teku svojega obstoja za rešitev tega perečega in obenem zelo važnega vprašanja? Popolnoma nič. Pač pa je ščitila šovinistične elemente, ki so vnašali narodnostno Pokrajinski urad za delo proti povratnikom iz Jugoslavije GORICA - Po koncu zadnje vojne so številni delavci iz Goriške zapustili svoj rodni kraj ter šli v Jugoslavijo, kjer so imeli namen pomagati pri obnovi porušene dežele. Titovske oblasti so jim takrat obljubljale vse mogoče ugodnosti. Zal se obljube niso nikoli izpolnile. Mnogi so se kaj kmalu zavedli velike prevare. Preganjanju in raznovrstnemu zapostavljanju so se po resoluciji IU pridružili še zapori in prisilno delo. Da o pomanjkanju najosnovnejših življenjskih potrebščin sploh ne govorimo. Zaradi nevzdržnih razmer so se mnogi nesrečneži odločili, da se povrnejo na Geriško. Toda po povratku v svoj rodni kraj jim demokrščanske oblasti delajo vse mogoče ovire. Krajevni uradi za delo se za- nje ne brigajo. Kot kaže pa ni to iniciativa poedinih uradov za delo, pač pa delajo po gotovih navodilih od zgoraj. Zadnje čase so se razširile tudi nekatere vesti, po katerih naj bi Pokrajinski urad za delo v Gorici dal navodila vsem krajevnim uradom, naj ne sprejmejo na delo povratnikov iz Jugoslavije toliko časa, dokler ne bo zaposlen zadnji brezposelni delavec dotičnega kraja. To pravimo, so vesti, ki niso sicer potrjene, a vendar krožijo po Goriškem. Zato bi bilo prav, da bi Pokrajinski urad za delo v Gorici izdal tozadevni komunike, iz katerega bi bilo jasno razvidno kakšna navodila je izdal podrejenim uradom. mržnjo in nestrpnost med tu živeče Slovence in Italijane. Znano je, da so morali Slovenci, ki so iz raznih razlogov optirali za ohranitev italijanskega državljanstva svojčas izjaviti, da je njih občevalni jezik italijanski. Pod pretvezo te izjave so pozneje oblasti v Gorici okrog 50 slovenskih učencev izpodile iz slovenskih šol ter jih prisilile, da se vpišejo v italijanske šole. Tako torej demokrščanska vlada in njeni podrejeni organi na Goriškem rešujejo vprašanje slovenske narodnostne manjšine. Povsem jasno je, da tako «reševanje» etničnega vprašanja podžiga nacionalno mržnjo med obema etničnima skupinama in da nikakor ne prispevajo k prijateljskemu ali bratskemu sožitju. Mirno sožitje Slovencev in Italijanov na Goriškem je temelj demokracije, a pravo sožitje je mogoče le, če bodo Slovenci deležni vseh pravic, ki jim pripadajo. Razkrinkali so titovskega agenta TRŽIČ — Komunisti tukojšn:e ladjedelnice so razkrinkali titovskega provokatorja Erigarda VVeissen-felda, ki je že dalj časa podtalno rovaril v vrstah komunistov v Tržiču. Nedavno tega je bil izključen iz KPI. Omenjeni Weissenfeld je s svojim podtalnim rovarjenjem v 21. ladjedelniški celici KPI deloval na škodo delavskega razreda. To rovarjenje je imelo očividne posledice v ladjedelnicah. V vrstah komunistov se je zlasti zadnji Čas pojavila nekaka pasivnost. Z razkrinkanjem in izločitvijo Weissenfelda iz svojih vrst so tržtški komunisti prestregli sovražne načrte titovcev. NE SKRUNITE spomina padlih! GORICA — 4. novembra bo kot vsako leto običajna počastitev padlih vojakov na velikih monumentalnih pokopališčih na Srcdipolju in v Usiauju, Zdi se, da ludi letos pripravljajo nekatere politične skupine neko manifestacijo, katere namen je vse kaj drugega, kot pa počastitev padlih vojakov. Take manifestacije, ki se spremenijo v nebrzdani pohod gotovih političnih strank so nedvomno groba žalitev spomina stottsočev vojakov, ki so žrtvovali svoja mlada življenja po volji imperialistov. Naša dolžnost je, da povemo odkrito in javno nekaterim organizatorjem novemberskih manifestacij, da nimajo in ne bodo nikoli imeli pravice proslavljati spomina padlih. Veliki po kopališči na Sredipolju in v Oslavju sta mogočen opomin vsem, ki si želijo novega prelitja nedolžne krvi, da se klanje podobno klanju prve in druge svetovne vojne ne bo nikoli več ponovilo. Italijansko delovno ljudstvo si želi miru In napredka ter prijateljskega sožttja s svojimi sosedi, pa četudi to ni po volji velikim gospodom, ki bi želeli odločati o usodi dežele. TRŽIČ — Delavci tržiških ladjedelnic sledijo z velikim zanimanjem borbi, ki jo vodijo delavci v Milanu, Genovi, Reggio Emilia in drugod proti silam, ki hočejo uničiti velika industrijska podjetja. Tržiški delavci se zavedajo dejstva, da je z ostalo industrijo tesno povezana tudi usoda tržiške ladjedel-niške industrije. Volitve odbora DZ v Krminu KRiMIN — Okrajna Delavska zbornica v Krminu javlja vsem včlanjenim delavcem gradbene stroke, da bodo v nedeljo 29. t. m. volitve novega odbora omenjene stroke. Ob tej priliki bodo izvoljeni tudi delegati za pokrajinski kongres sindikatov gradbene stroke. Volitve bodo na sedežu Delavske zbornice. Vsi včlanjeni delavci so vabljeni, naj se udeleže volitev. KAJ MISLIJO OBLASTI o razmerah v Ščednem? GORICA — Že večkrat smo poročali v našem listu o veliki brezbrižnosti, ki jo kažejo sejanje oblasti do raznih perečih vprašanj, ki se tičejo nekaterih podeželskih občin in vasi. Danes imamo namen o-pozoriti javnost in oblastne organe obenem, o potrebafTŠčetine "pri Ste-verjanu. Cesta, ki vodi iz Steverjana proti omenjeni vasici je tako razora««, da je skoraj neuporabna. Voda je osnovne važnosti v vsakem kraju. Toda v Sčednu tudi te primanjkuje. Kljub tern u pa se nihče ne zmeni, da bi poskrbel za napeljavo primernega vodovoda. Mnogo hiš je še vedno brez električne razsvetljave. Prizadete družine so si svojčas prizadevale, da bi dobile elektriko, toda kot kaže so — vsaj zaenkrat — vsi upi nekam splavali. Bralcu, ki bo bral te vrstice se bo morda zdelo nemogoče, da bi bilo naselje, ki se nahaja nedaleč od mesta, v takem stanju. In vendar je tako. Zlasti v tej povojni dobi se noben oblastni organ ne zmeni za morebitna izboljšanja. Zato pa je tembolj upravičena zahteva prebivalstva Steverjana in okolice, po ponovni vzpostavitvi občine v Steverjanu, za kar je že interveniral v rimskem parlamentu tudi komunistični poslanec tov. Beltrame. GORICA — Po nekaterih vesteh nameravata takoimenovani sociali-listični stranki «siogarjev» in «sara-gatovcev» izdati neko resolucijo proti goljufijam, ki se dogajajo v prosti . coni. Radovedni smo, ali se bo to res zgodilo, kako bo to resolucijo sprejel na znanje neki magnat, ki je solastnik podjetja, ki je soudeleženo pri špekulacijah v prosti coni. občuti ,pri naših skladih za široko potro^n,o, si ljudje izmišljujejo in prirejajo najrazličnejše bankete, zakuske in podobno ... Potrebne stvari za te namene nabavljajo iz spto.nih fondov ali z ekonomij, navadno po nižjih cenah, včas.h pa tudi brezplačno ... S pojavi te vrste Je prišlo že tako daleč, da so začeli prirejati pojedine celo ob volitvah delavskih svetov .. .» Nadalje ugotavlja, da je cela Vrsta ekonomij in magazinov za «ožji krog ljudi» ter da so počitniški domovi in vile postali neka vrsta zabavišč, da «so občutna materialna ugodnost», nerentabilna in terjajo veliko stroškov. Najbolj zanimivo pa je, da se pismo dotika zelo delikatnega vprašanja. Že ves čas srno ugotavljali, da so plače jugoslovanskih delovnih ljudi zelo bedne in da obstaja razlika med nom.nai.no (t.j. «teoretično») in realno (to je stvarno) plačo. Medtem, ko so nominalno tudi naj-višji titofaSIstični uslužbenci plačani kot ostali delovni ljudje, jim razni magazini, reprezentančni «stroški», vile, počitniški domovi, brezplačno uživanje najraznovrst-nejših dobrot povišujejo to nominalno plačo na raven, ki je nedo'eg-ljiva za veliko večino delavstva in delovnega kmetstva. Na eni strani so torej borne delavske plače, ki zelo redko presegajo vsoto 4000 din, na drugi strani pa plače titofašističnih privržencev, ki formalni imajo isto- plačo kot ostali, a jim z ugodnostmi naraste na več desettisoč din. Pismo titovske fašistične stranke pa ugotavlja prav to dejstvo, ki smo ga že mnogo prej odkrili in zaradi katerega so nas pitali z «lažnivci in klevetniki». Pismo pravi: «Enakost nominalnih plač ne pomeni več tudi enakosti realnih plač». In to gre že tako daleč, da vse to je «odtegnjeno kontroli». V zaključku pa pismo ugotavdja, zakaj je moral i urit, d j tega «odkritja», ki ga jugoslovanska ljudstvo že več let pozna. Pi-mo moia ugotavljati, da se opaža «sovražno prizadevanje, da se ti potavi povzdignejo na stopnjo posebnega stanfa oziroma sistema, ki vlada pri nas, da se s tem izpostavijo obrekovanfu najodločnejši vzpodbudniki boja zoper te pojave ..» Proti temu odporu, ki je prisilil titofašistično vodstvo, da je priznalo škodljivost svoje politike in pogubonosnost sedanjega režima, skuša pismo postavljati, da «tukaj ne gre za boj zoper neki sistem, ki se je tako zelo razbohotil, da bi ogrožal naš nadaljnji socialistični razvoj, ampak gre za boj zoper posamezne pojave. . .» Toda titofašisti ne bodo mogli s tem svojim odstavkom spremeniti dejstev in dejanskega položaja v deželi. Banketi, zakuske, razlika med nominalnimi in realnimi plačami, vile, počitniški domovi, brezplačno uživanje najrazličnejših u-godnosti niso le «posamezni pojavi», marveč so «sistem ki se je tako zelo razbohotil», da ne le ogroža razvoj dežele, marveč ga je že popolnoma kompromitiral in ga usmeril na stranpot, ki vodi v pogubo in zlom. Dejstvo je le eno. Titofašisti so takoj po resoluciji I. U. kričali na vse strani, da se je «Jugoslavija o-svobcjdila morečega objema Sovjetske zveze» in da se bo zaradi tega položaj jugoslovanskega ljudstva stalno in naglo poboljšal. Te njihove trditve so se ponavljale, kakor d fi bi navijali gramofonske plpšče. Toda prišel je dan, ko se jugoslovansko ljudstvo ni pustilo več vleči za nos s praznimi čenčami in obljubami. Jugoslovansko ljudstvo je videlo položaj, v katerega so titofašisti pahnili njigovo domovino z izdajstvom socialističnih in demokratičnih idealov. Gospodarstvo dežele je prišlo do take točke, da niti naj bolj slep človek ni mogel več trditi to, kar ni bilo in ni moglo biti. Zaradi tega so danes odpravili celo obljube in so prešli k «ugotovitvam 1 in ugotavljanju». Danes obljubljaj i le . . . bedo, pomanjkanje, lakoto, ropanje jugoslovanskih bogastev in vojne pustolovščine. In ta ugotavljanja titofašistov so zelo bridka. In kako se skušajo rešiti iz tega položaja? Le z demagogijo, retoriko in varanjem ljudi. To pismo je morda eden izmed prvih uradnih dokumentov, ki ž vso resnostjo postavlja vprašanje jugoslovanskega položaja in mora odpreti oči celo onim naivnežem, ki še vedno verjamejo demagogiji titofašistov. Ta dokument govori o «iKimanjkanju, pomanjkanju, pomanjkanju . . .» Kdo je kriv tega pomanjkanja? Ali je morda krivo ljudstvo? Ne, krivi so titofašisti, ki so zaradi svojega strahu pred imperialisti in kapitalisti, zaradi svojega kapitulantstva in majavega prepričanja podpisali izjave, da bodo delali za inrperialistične obveščevalne službe. Danes j?a tirajo jugoslovansko deželo v vedno hujše razmere in v prepad, ki sl ga imperialisti in njihovi hlapci kopljejo z blazno vojnohujskaško j>oli-tiko. To pismo pa nam dokazuje tudi, da je jugoslovansko ljudstvo stopilo na bojni položaj in prisililo tito-fašiste, da so povedali to, kar sp skrivali. To nam tudi dokazuje, da se z naglimi koraki bliža čas, ko bo to junaško ljudstvo obračunalo z izdajalci in vzpostavilo oni ljudski režim, ki je porok razvoja dežele v smeri blagostanja, lepšega življenja in brezskrbnega dela. KAREL SISKOVIC tudi sedaj pojavljajo v posameznih vaseh fašistične tolpe, ki divje prete-pajo tiste, ki se nočejo udeležiti Pri' silnega dela. Navedli bomo le primer nekega Joahlma Legoviča, po poklicu delavca iz Kastelirja, kt so ga prišli iskati tovi fašisti v nočnih urah kar na stanovanje. Odpeljali so ga izven vasi ter ga tako zverinsko pretepli, da ja ral revež v bolnico. Značilen pa je tudi naslednji dogtf dek. Avgusta meseca so tltoiašistl sestavili v Bujah neko mladinsko delovno brigado, ki naj bi bila — ko1 je poročalo vse njihovo časopisje " prostovoljna. Seveda so se poslali11 tudi tokrat običajnih udbovskih mC' tod, s katerimi so prisilno mobilizira11 16 do lt-letne mladince. Cim pa ta nesrečna brigada prispela na I’ek°' se je skupina 12 mladincev odloln0 uprla tn ni hotela nadaljevati P0'0" vanja. Rankovičeva UDBa Jih Je se' veda takoj ločila od ostalih mlvd'n' cev ter jih odvedla neznano kant. Tsjj povpraševanja in iskanja obupd’111' družin so ostala brezuspešna, ker JIt* faštstlčne oblasti na Reki niso hotele dati ntkakih pojasnil. Ta dogodek noVsk° vladajočo sodrgo kot pravcato tatf«sW oblast. Ali je tudi to "informblrojevsko laž,,? ČUDEN ODNOS DO GIMNAZIJ Na žalski gimnaziji je prišlo navado, da se re\-it pouk nikoli Pr vočasno ne začne. Vzrok temu 50 ^ < doslej razni tečaji in razstave. Let° sta bili v Soli le dve razstavi, ve^ je bilo treba kljub temu šolske Pr* store pred pričetkom pouka očistili prebeliti. Ker pa čiščenje Se do ni končalo, se Je začel pouk z za""1 in že to samo po nekaj ur dnevno■ 25. t. m. naj bi se torej na K**1 gimnaziji začel redni pouk, toda nekt ten ljudje pri OLO Celje-okolica tel( nočejo upoštevati. Te dni so nam'e odpoklicali slikarje, da bi preb‘1'^ stanovanja okrajnih funkcionarje» Uelju. Tako bodo šolskt prostori °s ^ U še nadalje umazani In čez 200 otr° bo tu preživelo morda vse leto, o11 ' f bodo čiščenje nadaljevali pozneje * spet motili šolski pouk, kt Je te .<** okrnjen. .. (Iz «Ljudske pravice» 26. sep. 1950 TITO 1 Odločno zanikujem vest, ki pravi, da sem lutka Tru&apa in ameriške obveščevalne službe. NECCH1 novi model BU za vezenje, krpa®L obšivanje lukenj, P šitje gumbov, ilPrsó cikcakaste šive. , dela se izvršujejo o okvirja. Pouki z° zenje brezplač*10' ŠIVALNI STROJI £ industrijski tok *a ’• - ’ krojače- ‘0)U -V» M vljarje in PRODAJA MESTNIH D t v - j, radioaparati boljših znamk P T U L Ljj? TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del Popolo 28 NA OBROKE- Rovariš, ki je bil ha madžarskem pripoveduje Nova Madžarska ne pozna brezposelnosti in stanovanjske krize C« •1 Mesečni prejemki navadnega delavca znašajo 950 forintov-Cene življenjskim Potrebščinam so se letos že trikrat znižale, delavske plače pa so ostale nespremenjene - Vsak delavec ima pravico do enomesečnega plačanega dopusta ?, s SIMON «BEtiOIlČlti POZABLJENIM v J0itaza!, kako živi madžarski in kako 1 Jugoslovanski delavec. Te primere 111 Po stavil, da razgalim zlonamerne pisunov raznih imperializmu planih trobil, ki še danes skušajo ljudi o nekaki graditvi velikih yntlnih central in socializma v Ju-‘oilaoiji. WMadžarski pionirji imajo ijjjj® posebne pionirske že- popolnoma sami. in za delovnega Človeka ni problem, kje bo stanoval, ker je kot sem omenil, madžarska država z obnovo dežele konkretno rešila tudi to vprašanje. Tovarne, ki sc danes 'vedno bolj razvijajo in sprejemajo vedno večje število delavcev, bodo nudile možnost, da bo celo več članov ene družine dobilo zaposlitev. Zaradi tega gradijo tovarni- more k izboljšanju državnega gospodarstva, kateremu država posveča največjo pažnjo s tem, da vključuje veliko število žena v gospodarstvo.S tem se ženam nudi možnost zaposlitev tudi v tistih panogah industrije, kjer do sedaj niso delale. Veyiko število žena, n. pr. je zaposlenih v šo/iranju ter v raznih prometnih podjetjih. Vsi doseženi uspehi so nad skupnih naporov za splošno izboljšanje madžarskega gospodarstva, v katerega se vključuje vedno večje število delovne sile v razne panoge industrije. Ves ta napor izboljšuje tudi življenjsko raven, kar bo omogočilo nadaljnje izrabljanje še neodkritih sit madžarskega ljudstva. Z ene in mladinci so plačani kakor odrasli moški, in sicer za enako delo dobijo enako plačilo. Delavci, prav posebno pa mladina z velikim zanimanjem obiskujejo strokovne šole in s tem dvigajo svojo sposobnost, da bodo z znanjem doprinesli svoj prispevek k zboljšanju proizvodnje ter izvršili petletni načrt, s katerim se bo Madžarska popolnoma osamosvojila in izgradila socializem, ki bo porok človeka-prednega in lepega življenja. Tako je življenje madžarskega delavca, ki ve, da dela za srečnejšo bodočnost in za ohranitev mir v svetu. KAREL BERNETIC Vseh mrtvih dan! Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje, nocoj se usul je roj močan, saj jutri bo vseh mrtvih dan. Bledo trepeče nad grobovi tisoč svetil, in križe, kamne vrh gomil jesenski venčajo cvetovi — vseh mrtvih dan! Kjer dragi spe jim po pokopi, kleče, solze živečih tropi, oh, dušo tre jim žal in bol. Vseh mrtvih dan! Ko misli vsakedo na svoje, koga, koga pa srce moje spominja se ta čas? Vas zabljeni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli. O, če nikdo nocoj se vas ne spomni, pozabil ni vas pevec skromni. I | fi Američani se ne želijo odpovedati okupaciji Japonske Mac Arthur je kriv grozodejstev in prelivanja krvi na Koreji Njegovi najzvestejši sodelavci so japonski vojni zločinci Industrijska cona v Zavijali Prvi načrt industrijske cone je bil izdelan že pred 50. leti - Mesto številnih tovarn je nastala le čistilnica olj «Aquila» - Skoraj milijon kv. m. zavzema celotna površina «bodoče» industrijske cone - Kdaj bo v celoti uresničen velikopotezni načrt? $e tiče elektrifikacije na Mad-l!f[ *e,r‘ je samo približno 1000 manj-ilj Raselbln brez elektrike. V teh kra-Bo bo na koncu 1954. leta napelja-• **elctrl/ikacija in zagotovljeno je, 0 ob tem času imela vsaka hiša električno, razsvet- Madžar skem V v S»"lšn]em članku sem govoril, da *li)| .arski delavec dobi najnujnejše C(J®nAke potrebščine po dostopnih o. Isto tako dobi druge potrebščt-llj,0t>lelce- tevlje in razne druge hi-!„r "*fce artikle. Tudi to dobi mad-delavec po dostopnih cenah in (5^ ookaznlc. Vse budimpeštanske tr-oo bogato založene z najrazlič-I, lDl in lepim tekstilnim blagom. V Crat' ter da Je plača ostala na isti ' Je dokaz S ' ,e dokaz da se življenjska ra-O Madžarskem stalno izboljšuje. ttc Je treba, da madžarski dela-Plačuje nobenih davkov in Vb 1 zavarovalnih prispevkov. l^i temu uživa vsestransko pomoč slcrt>stva. Naravno Je, da je l( °Sethost na Madžarskem obstoja-sBo osvoboditvi. To je razumljivo, j e brezposelnost ne more odpravi-SC'°>t in uredbami, pač pa z re-2acb° celotnega gospodarstva. 't ^ Plan, katerega cilj je bil, da \^i uničeno gospodarstvo, je z vseSa ljudstva doprinesel v 't j, oziru veliko izboljšanje. Tako Vjj na Madžarskem rešilo pereče \ „rn^e brezposelnosti. Postopoma Sn0ainia industrija sprejemali \jetiV.ee osebja in je 1949. leta bilo 'o Do V tefl dveh panogah povpreč-Vs 0.000 novih delavcev mesečno. a Madžarskem ni breposelnosti ška ravnateljstva v primernih krajih jasli in otroške vrtce, kjer matere puščajo svoje otroke v varstvo. Otrokom so preskrbljene dnevne potrebščine, tako da so matere brez skrbi. Otroške vrtnarice vestno skrbijo za otroke. Vsak delavec ima po enoletnem delu pravico do 30-dnevnega počitniškega dopusta. V tem oziru sindikati poskrbijo, da gre vsak delavec po svoji želji na primeren počitek v hribe ali pa na obalo Blatnega jezera ali k Donavi. V omenjenih krajih imajo tovarne in podjetja svoje počitniške domove, kjer imajo delavci za primerno ceno zelo udobno življenje. 15-dnevni počitek v teh domovth stane zakonski par 130 forintov. Delavec lahko razdeli svoj letni počitek na poletno In zimsko dobo, tako da gre lahko, če si želi preko poletnega oddiha tudi zimskega razvedšrila, v zimski dobi na počitek. Ko sem že govoril o oblekah in drugih sličnih potrebah moram tudi o-neniti in ponoviti, da si madžarski delavec more nabaviti tekstil, čevlje, higijenske artikle itd. v neomejeni količini. Cene tem artiklom so približno naslednje: moška obleka gre od 250 forintov do 1000 forintov. Lepe in moderne ženšlce obleke stanejo od 36 do 250 forintov. Raznovrstni tipi čevljev od 70 forintov do 250 forintov. Visok zaslužek madžarskega delavca daje možnost široki potrošnji in tudi to pripo- Pol stoletja je poteklo odkar se je pričelo govoriti o velikem industrijskem pristanišču, ki naj bi nastalo v Zavljah. Ze leta 1902, so bili izdelani nekateri tozadevni velikopotezni načrti. Kmalu za tem so razni tržaški industrije! pokupili do tedaj pusta in močvirna zemljišča, zlasti ona v neposredni bližini morja. Marsikateri okoli-čaaski kmetič je tedaj prodal za borni denar močvirnato parcelo gospodu iz mesta. Prodal jo je pač zato, ker je mislil, da se mu nudi ugodna prilika. Dasiravno je krožilo mnogo propagande o industrijski coni, vendar ni prišlo do njene uresničitve do današnjega dne. Mesto desetin tovarn in. podjetij je v prvem četrtletju tekočega stoletja nastala v Zavljah le ena sama tovarna, ali bolje rečeno oljarna. Tudi nekoč cvetoče solarne so propadle in mesto njih so nastala nova močvirja. Sele nekaj let pred izbruhom druge svetovne vojne je bila tam v bližini zgrajena velika čistilnica mineralnih olj in nafte «Aquila». Toda medtem, ko je nastajala omenjena čistilnica je že propadala prej omenjena oljarna. Tako so od nje ostali danes le še goli zidovi. «Aquila» je bila za časa druge svetovne vojne težko poškodovana od bombardiranja. Usoden je bil zlasti oni nesrečni 10. avgust 1944. Toda ker je čistilnica mineralnih olj zlasti pa še čistilnica nafte in bencina v tej nemirni povojni dobi zelo važnega pomena na tem koščku zemlje, je bila nemudoma v toliko popravljena, da je začela redno obratovati. Danes je v njej zaposlenih nad 500 delavcev. Dnevno izvozijo okoli 60 avtocistern bencina in raznih olj. Pravijo pa, da se bo njena zmogljivost v najkrajšem času še povečala. Pa povrnimo se ponovno k in dustrijski coni, o kateri prav za prav govorimo. Takoj po koncu prve svetovne vojne se je v Trstu pojavila velika kriza. Tržaška luka je s spremembo državnih meja In z zamenjavo svojega naravnega zaledja. Fašistična vlada pa je s svojo politiko krizo še povečala. Toda upala je, da jo bo premostila z morebitno uresničitvijo starih načrtov industrijske cone. Večja od upanja pa je vsekakor bila propaganda, s katero so fašisti skušali premotiti javno mnenje ter nekako pomiriti brezposelno delavstvo, ki je gledalo v1 uresničitvi industrijske cone rešitev svojega položaja. Po dolgih preučevanjih je prišlo do pričetka osuševalnih del. Začeli so tudi kopati kanal, ki bo služil bodočemu modernemu pristanišču. Skromna dela je prekinila druga svetovna vojna. Moderno industrijsko pristanišče ter industrijskàTo-na sta ponovno postali samo še up nekaterih. Druga svetovna vojna in njene posledice so Trst pahnile v še težji gospodarski položaj. Zaradi tega se je brezposelnost še bolj povečala. Zato so sedanje oblasti segle po sredstvu njihovih predhodnic. Seveda vse kaže, da se tu nikakor ne gre zato, da bi v Zavljah čimprej postalo novo industrijsko središče. To bi tudi sedanjim «gospodarjem» v Trstu nikakor ne prijalo. . Vsa dosedanja dela v Zavljah so se omejevala na osuševanje močvirja in na podiranje Pantaleonske-ga griča. Komaj preteklega 15. septembra je bil položen temeljni kamen za prvo tvornico t. j. za tvornico električnih žarnic za avtomobile. Istega dne so pričeli tudi z deli za napeljavo plina, z gradnjo velikega vodovoda ter z gradnjo centrale za transformacijo električne sile. To je torej vse, kar je bilo napravljenega v teku pol stoletja! Zato lahko sklepamo, da bo potrebno vsaj še nekaj stoletij preden bo uresničen veliki načrt, če se bodo vsa ostala dela nadaljevala s takim tempom kot dosedaj. Novo industrijsko naselje v Zavljah ne predstavlja nikakega interesa niti za italijanske, še manj pa ce. Zato pa zavlačujejo z izvedbo velikopoteznih načrtov. Pa seznanimo se malo z regulacijskimi načrti žaveljske industrijske cone. Iz teh načrtov je razvidno, da bi bodoče industrijsko naselje zavzemalo skoraj milijon kv. m. površine, t. j. skoraj vso dolino od Sv. Ane-Kolonkovca. preko Domja, do Lakotišča in potoka Glinščice ter do sedanjih Zavelj. Lepa in prijazna je danes ta dolina. Večina zemlje je skrbno obdelana. Ob lepo urejenih njivicah, na katerih raste po večini povrtnina, se košatijo ponosne piante. Skoraj da bi vilo škoda zamenjati ta pravcati vrt s pustim zidovjem in visokimi tovarniškimi dimniki. . . Iz načrtov je nadalje razvidno, da bi nastala vsa večja industrijska podjetja ob morskem obrežju. To obrežje bi bilo urejeno tako, da bi lahko ob njem pristajali tudi največji prekooceanski parniki. Umetni kanal, ki ga kopljejo že toliko časa in ki bo dolg 1950 m, širok 175 m. ter globok približno 12 m. bo tudi služil pristajanju ne le majhnih, temveč celo velikih ladij. Naj omenim tu, da bo, ko bo dokončan, segal skoraj do sedanje ce- vladavine izgubila ogromen delza angleške ali ameriške industrij- ste ob občinskem posestvu med Mitnico in Dom jem. Na koncu kanala pa je v načrtu velik tovorni kolodvor, iz katerega bi bile razpeljane železniške proge v skoraj vse večje tovarne. Omenjeni kolodvor bi bil povezan z ostalimi železnicami preko tržaškega kolodvora Sv. Andreja. Sedanja cesta, ki vodi proti Istri bi bila pomaknjena bolj proti vzhodu, skoraj do Domja in šele tam bi presekala dolino ter se povezala z obstoječo cesto pri Orehu skozi 1690 m dolg predor. Zaradi razbremenitve prometa po obstoječi cesti iz mesta proti Zavijam je v načrtu gradnja nove krožne ceste čez Kolonkovec, mimo občinskega posestva v Domju, kjer bi se spojila z ravnokar opisano cesto, ki vodi proti Istri. Tak je torej v glavnem načrt bodoče industrijske cone v Zavljah. Pol stoletja bo kmalu od tedaj, ko so ga začeli oblikovati, a še ni dokončan. Koliko časa bo še poteklo preden bo postal dejstvo ■=s- t. j. pred n o bo v Zavljah zaživela toliko opevana moderna industrijska cona? M. D. Osnutek bodoče industrijske cone v Žavljah. Kraji označeni s črko A povezani z morjem, železnico in cestami,- oni ki so označeni s črko B bodo povezani le s cestami in železnico, oni pa ki so označeni s črko C, bodo povezani le s cestami. V Potsdamu je bila od Stalina, Trumana in Churchilla določena štiristranska komisija (Sovjetska zveza, ZDA, Kitajska in Anglija) za čimprejšnjo sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko, kar bi pomenilo odstranitev okupacijskih čet ter uvedbo demokratičnega režima na Japonskem. Mac Arthur pa je že od vsega začetka svojega delovanja ter zvest svojemu načelu, da «so naši sovražniki edinole Rusi», stopil po drugi poti, ki mu jo je brez dvoma svetoval sam Truman. Mac Arthur ni nikdar želel demokratične mirovne pogodbe z Japonsko. On ve, kot je o tem pisala u-radna revija ameriškega zunanjega ministrstva «United States and World Report», da se «ZDA ne mudi skleniti nobene mirovne pogodbe z Japonsko, ker .vedo, da bi se s tem morali odpovedati svoji okupaciji na Japonskem. Nasprotno od mirovne pogodbe želijo ZDA ohraniti nenapovedan mir, s katerim naj bi se Japonska ojačila». To so torej ključna načela ameriške politike v tej deželi. Da bi ovirali sklenitev pogodbe * Japonsko ter da bi uvedli svojo vojnohujskaško politiko v tej državi, je bil Mac Arthur še pred Hitlerjevim prevzemom oblasti največji prijatelj Goeringa. Iz ZDA je Mac Arthur prišel na obisk k Goe-ringu ter nato pozval na sodelovanje razne druge fašistične in nacistične ameriške osebnosti. Kot svetovalca za «posebna» vprašanja ali pa za vprašanja vohunskega delovanja, je Mac Arthur izbral znanega fašista Bonerrja Fellersa, največjega prijatelja Herberta Hooverja, ki je po vsem svetu znan kot zagrizen protisovjetski špijon. Za načelnika Mac Arthurjevega Glavnega stana je bil imenovan general Wood, velik industrijec, predsednik družbe «Sears, Roebuck and Co», ter znan voditelj zloglasne ameriške nacistične organizacije «Amerika First», ki jo je neposredno podpirala «Far-benindustrie». Med drugimi ameriškimi «svetovalci» Mac Arthurja, je tudi milijonar fašist in nekdanji Goebbelsov propagandist v ZDA, Woodal Greene, sedanji podpredsednik «National City Bank» družbe Morgan, tiste banke, od katere izdajalec Tito prejema pomoč. Posebno mesto pa je bilo dodeljeno «gospodu Lockeju», japonskemu sodelavcu za časa vojne, sedanjemu ameriškemu funkcionarju na Japonskem zaradi «njegovega dobrega poznavanja» vseh problemov v deželi. Taki so bili sodelavci Mac Arthurja, ki so prišli skupno z njim iz ZDA Ostale podleže, ki se v ničemer ne razlikujejo od navedenih, je Mac Arthur dobil na Japonskem. Danes je nešteto vojnih zločincev, zaposlenih v uradih Mac Arthurja kot «svetovalci» ali pa z raznimi drugimi funkcijami. V neki knjigi, ki je izšla v ZDA že 1948. leta je protisovjetski časnikar Mark Gayn ironiziral, «češ da je zelo smešno opaziti, da so številni japonski profesorji, epuriranih zaradi svojih fašističnih idej kot vojni zločinci, v službi ameriške vojske za poučevanje Američanov». Evo vam imen: Mac Arthur je sprejel za «svetovalce» nekatere znane japonske vojne zločince, katere je tudi sama ameriška vlada proglasila za vojne zločince, kot. n. pr.: generala Yamaoka Mitsitakea, bivšega japonskega vojaškega atašeja v Moskvi, generalnega poročnika Doia Aktioa, bivšega načelnika japonske vojaške misije v Mandžuriji in polkovnika Kodania Et-suoa, ravno tako bivšega vojaškega atašeja v Moskvi. Skoraj vsemogoč je v zadnjem času postal vojni zločinec general Takytaro Sakurai, ki es odlikuje v nabiranju japonskih prostovoljcev za vojno na Koreji. Ti japonski prostovoljci, se na podlagi Lodgejevega zakona, ki ga je odobril ameriški senat, lahko vkljù- čijo v ameriške edinice. Iz tega vidimo, da se brat ameriškega vojaka ki so ga japonske hijene na najbolj zurov način umorile, sedaj voj-kuje skupno z razbojniškimi ubijalci njegovega brata. Kako ameriške oblasti iščejo te japonske vojne zločince, nam najjasnejše dokazuje primer enega izmed najslubših japonskih razbojnikov, generala Masanabuja Tsujua, katerega so razni vojaški bilteni Mi-kada razglasili za «Boga vojaških operacij». Ta general, ki je bil proglašen za vojnega zločinca, je še pred premirjem preoblečen pribežal v Vietnam pod francosko okupacijo, k nekemu budističnemu duhovniku. Nato je pristopil k Cangkaj-šku ter vodil vojaške operacije pro-ti ljudski vojski. Medtem ko so A-■neričacii iskali Masanabuja Tsujua celo na Kitajskem, se je isti med tem časom vrnil na Japonsko, kot «starinoslovec» (arheolog). Kot zgleda so ga Američani «našli» ne zaradi tega, da bi ga kaznovali za njegova jjejanja, temveč zato da bi mu poverili nalogo sestavljanja novih «božanskih vojaških operacijskih načrtov». S temi ljudmi misli Mac Arthur, da si je zagotovil nadaljevanje voj-nohujskaške politike na Japonskem. Na ta način more Truman izjaviti da bo mirovna pogodba z Japonsko sestavljena brez Sovjetske zveze. Po mirovni pogodbi, ki jo bodo Američani sklenili skupno z japonsko vlado, bodo ameriške čete lahko ostale v državi. «Naj gre k vragu potsdamski sklep štirih velesil (ZSSR, ZDA, Anglija in Kitajska)», je rekel nek višji funkcionar Mac Arthurja, ki je dobro izvrševal od svojega gospodarja, zadane mu naloge, t. j. od človeka ki poleg ostalih krivd, nosi tudi tisto, da je glavni krivec izvršenih grozodejstev in krvoprelitja na Koreji. Peter P. Njegoš črnogorski vladika-pesnik 80 založene trgovine na Madžarske*. II. «Saj res», pravi cesar, «precej se mora ponj poslati.» Poslali so veliko, lepo kočijo po Krpana. Ta je bil ravno tačas natovoril nekoliko soli pred svojo kočo: me-jači so "bili pa vse čisto ovčdeli, da se zopet napravlja po kupčiji. Pridejo tedaj nadenj, ter se ga lotijo: bilo jih je petnajst. Ali on se jih ni ustrašil; pisano je po. gledal in prijel prvega in di;uge ž njim omlatil, da so vsi podplate pokazali. Ravno se je to vršilo, kar se v četver pripelje nova, lepa kočija. Iž nje stopi cesarski sel, ki je vse videl, kar se je godilo, in naglo reče: «Zdaj pa uže vem, da sem prav pogodil. Ti si Krpan z Vrha od Svete Trojice, kaj ne?» «Krpan sem», pravi ta; «z Vrha tudi, od Svete Trojice tudi... Ali kaj bi radi? Če mislite zavoljo soli kaj, svetujem, da mirujete; petnajst jih je bilo, pa se jih nisem bal, hvala Bogu; samo enega se tudi ne bom». Sel pa, ki gotovo ni vedel, zakaj se meni od soli, reče nato: «Le urno zapri kobilo v konjak, pa se hitro pražnje obleci, pojdeva na Dunaj do cesarja.» » Krpan ga neverno pogleda in odgovori: «Kdor če iti ha Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj, to sem slišal od starih ljudi; jaz ga pa menim sabo nositi koder bom tovoril in dokler bom tovoril.» Služabnik mu pravi: «Nikar ti ne misli, da šale vganjam.» v «Saj bi tudi ne bilo zdravo», reče Krpan. Nato zopet govori sel: «Kar sem ti povedal vse je res. Ali več ne veš, kako si bil umaknil predlansko zimo kobilico kočiji s pota? Oni gospod na vozu je bil cesar, pa nihče drugi, veš.» Krpan se začudi in pravi: «Cesar? — Menda vendar ne?» «Cesar, cesar! Le poslušaj. Prišel je zdaj na Dunaj hud velikan, ki mu pravimo Brdavs. Tak je, da ga nihče ne vstrahuje. Dosti vojščakov in gospode je uže pobil ; pa smo rekli: Če ga živ krst ne zmore, Krpan ga bo. Lej, ti si zadnje upanje cesarjevo in dunajskega mesta.» Krpana je to s pridom utešilo, ter jako dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slisal in reče tedaj: «Če ni dru-zega, kakor tisti prekleti Brdavs, poslušajte, kaj vam pravim! Petnajst Brdavsov za malo južino, to je meni Krpan je prijel prvega in druge z njim omlatil... toliko, kolikor vam kamen poriniti čez lužo, ki jo preskoči dete sedem let staro; samo varite, da me ne boste vodili za nos! » To reče in brž dene sol s kobile, kobilo pa v konjak, gre v kočo, ter se pražnje obleče, da bi ga pred cesarjem ne bilo sram. Ko se preobuje, ven priteče in sede v kočijo, ter naglo zdrčita proti Dunaju. Ko prideta na Dunaj, je bilo vse mesto črno zagrnjeno; jludje so pa klavrno lazili kakor mravlje, kadar se jim zapali mravljišče. Krpan vpraša : «Kaj pa vam je, da vse žaluje?» «O, Brdavs, Brdavs!» vpije malo in veliko, možje in žene. «Ravno danes je umoril cesarjevega sina, ki ga je globoko v srce pekla sramota, da bi ne imela krona junaka pod sabo, kateri bi se ne bal velikana. Šel je ž njim skusit ; ali kaj pomaga! Kakor družim, tako njemu. Do zdaj se še nihče ni vrnil iz boja.» Krpan veli urno pognati, in tako prideta na cesarski dvor, ki pravijo, da je neki silov velik in jako lep. Tam stoji straža vedno pri vratih noč in dan, v letu in zimi, naj bo še tako mraz; in brž je zavpila o Krpanovem prihodu, kakor imajo navado, kadar se pripelje kdo cesarske rodovine. Bilo je namreč naročeno uže štirinajst dni dan za dnevom, da naj se nikomur in nikoli ne oglasi, samo tačas, kadar se bo pripeljal tak in tak človek. Tako so se veselili Krpana na Dunaju. Kaj bi se ga pa ne? Presneto jim je bila huda za nohti. Ko cesar sliši vpitje, precej ve, kdo je, in teče mu naproti, pa ga pelje v gornje hrame. Čudno lepo je tam, še lepše, kakor v cerkvi. Krpan je kar zijal, ker se mu je vse tako grobo zdelo. Cesar ga vpraša : «Krpan z Vrha! Ali me še poznaš?» (Se nadaljuje) 19. oktobra t. t. je poteklo 99 let oa smrti velikega črnogorskega pesnika— vladike Petra Petroviča Njegoša, ki je prav za prav duša kulture črnogorskega ljudstva. Peter Petrovič Njegoš je znan v širšem svetu zlasti po svoji nesmrtni pesnitvi «Gorski venec». V tej pesnitvi je za trajno ovekovečil trdo in težko borbo hrabrega črnogorskega ljudstva, ki se Je dolga stoletja borilo proti številnim notranjim in zunanjim sovražnikom za svojo svobodo in neodvisnost. Znano je, da je mala črnogorska vladikovina kljubovala celo nenasitnemu in nadmočnemu Turku, pred katerim je trepetala svoj-čas vsa Evropa. Pesnik Peter Petrovič Njegoš se je rodil 1. novembra 1811. v vasi Njegoših v Črni gori. Kot deček se je šolal V samostanu v Cetinju, pozneje pa u Boki Kotorski. Leta 1830. je umrl stari črnogorski vladika Peter /., ki je bil pesnikov st'r‘c. .Se pred smrtjo je določil za svojega naslednika mladega pesnika. Čeravno mlad, je Peter Petrovič sprejel vodstvo male vladikovine v svoje roke. Kmalu za tem je šel osebno v Rusijo, kjer si je zagotovil vsestransko pomoč pri urejevanju svoje vladikovine. Toda za nas ni važen kot vladika, temveč kot velik rodoljub in pa kot pesnik, ki je postavil zlasti v svojem «Gorskem vencu» nesmrten spomenik svojemu malemu a hrabremu narodu Pesnik-vladika je vedel, da ne bo svobode svojemu ljudstvu in svoji domovini nihče daroval. Zato je trdil, da je za osvoboditev izpod tujega jarma nujno potrebna še nadaljnja borba. To trditev je jasno prikazal tudi v svojem «Gorskem vencu», kjer pravi: «Nadaljuj se borba neprestano! Naj zgodi se, kar ne more biti — naj požre nas peklo, vrag pokosi, na grobovih spet bo cvetje vzklilo za bodoče ktero pokolenje!» Peter Petrovič Njegoš je bil mož, ki trdno in neomajno veroval v svobodo, pravico in napredek ne le svojega malega naroda, temveč vsega človeštva. Zato je dvignil svoj glas zoper surovo silo, zoper krivico in nasilje: «Volk nad ovco to ima pravico, ki ima jo silež nad slabičem,, a trlnoštvu upogniti tilnik in privesti ga pravice znanju, to dolžnost je naša najzvestejša.» V revolucionarnem letu 1848. si je mnogo prizadeval, da bi pomagal pri dokončni osvoboditvi svojih bratov Srbov, Hrvatov, Dalmatincev in Bosancev, ki so bili podjarmljeni od tujih sil. Toda njegov trud je bit takrat skoroda zaman. Da se niso njegove želje že tedaj izpolnile, je bila pač kriva zmaga reakcionarnih sil. In prav to je nedvomno pripomoglo k njegovi prerani smrti. Ze dalj časa je namreč bolehal za tuberkulozo. Naposled si Je sicer iskal zdravja v Italiji, a bilo Je prepozno. Umrl je, ko mu je bilo komaj 40 let. Črnogorsko ljudstvo S« Je I ohranita v trajnem spominu. BANKETI IN ZAKUSKE — Po d pritiskom ljudskih mnotic je moralo vodstvo Utovske fatistitne stranke priznati, da se Je po Jugoslaviji ustalila politika privilegiranih oseb in kast na račun vsevečjega izkoriščanja delovnih ljudi. TttoJaSistt so morali priznati, da ie jugoslovansko ljudstvo podvrteno naraščajočemu pomanjkanju, medtem ko so ljudje, ki stalno prirejajo... bankete, zakuske in podobno. V tej zvezi pa bi postavili nailm dlčnim titofaštstom nekaj vprašanj. Kako je z banketi, ki jih triaSki tltoJaSistt prirejajo v hotelu uColumbia» v ul. Ceppa, v «Ekscelsiorju». v Portorotah in povsod kjer koli je to mogoče? Alt se bodo nehali tudi ti banketi, ki Jih tako ljubijo Stoka. Laurenti. Ukmar, Sorla, Beltram. Abram, Cahartja, Babič. Mrak In ostali titofaSIstični upe-tičnlklTr Ali bodo ie pošiljali »tržaške» delegacije v Jugoslavijo? Ali bodo te «delegacije» te vedno imele toliko poguma, da bodo Sle odie-dat kruh Jugoslovanskim ljudem, se pasle po jugoslovanskih hotelih In restoranih medtem ko se jugoslovanskim ljudem cedijo sline? Ali se bo ie vedno «Progresso» lagal, da je v Jugoslaviji dovolj kruha za delovne ljudi?, ko ga celo njegov «CK» postavlja na lat? «IN AMERICA VOIO ANDAR...» — «Mi smo neodvisni ljudje... Ne pripadamo niti enemu niti drugemu bloku», kričijo titoJaSisti. sNe pripadajo nobenemu bloku», a kljub temu jim neki blok periodično oditeva milijone dolarjev, tako da so Jim nati triaSki belčki zelo nevoščljivi. Ali ste te kakienkrat poskušali vprašati trgovca, naj vam da kaj zastonj? Ali je kak naS kmet te poskusil vpraiati banko za denar? Banka bo zahtevala od njega Interese in v primeru nepovračlla, mu bo poslala na dom sodnega eksekutorja, ki bo vse zaplenil. Tako so torej «neodvisni» titoJaSisti. Dobivajo posojila, posojila in posojila. Toda ameriški bančniki niso taki bedaki, da bi vse to dajali brez obresti In brez povračila. Nekaj garancije hočejo pač imeti. Ta garancija pa Je vprav «neodvisnost» Jugoslavije. Tako bodo sedaj titoJaSisti prejeli 105 milijonov dolarjev posojila za nakup živeta. Nemogoče je torej govoriti o «neodvisnosti» tttojaštstov, ker ljudje niso bedaki. ODVETNIKI TRUMANA — «Primorski» pi*e: «Namesto da bi voditelji obeh blokov pozivali ves svet na razorotevanje...» Tudi ob tej priliki so se titoJaSisti, kot Jim Je te preSlo v navado (navada Je pač telesna srajca), gorostasno zlagali. Sovjetska zveza te od prvih dni svojega obstoja zahteva splošno in kontrolirano razorotitev. Na tem stališču vztraja tudi te dni v OZN, kjer Je tov. Vilinski predlagal poleg mirovnega pakta petih velesil tudi pogajanja za postopno razorožitev v svetu. Zakaj se toliko lažejo? Ali morda zato, da bi rekli, da so sovjetski predlogi o razorožitvi... «neumestni in demagoSkt»? 20 OKTOBER IN TITOFASISTI — 20. oktobra Je bila Sesta obletnica osvoboditve Beograda. Toda tito/aSi-stom te ni več do tega. da bi proslavljali to obletnico, ki je vaten mejntk v zgodovini Jugoslavije in predstavlja naJkonkretneJSi primer velikodušne pomoči Sovjetske zveze Jugoslovanskim narodom. Poleg vsega drugega pa je osvoboditev Beograda simbol nerazdrutljivega jugo-slovansko-sovJetskega bralstva. Zato Je titojašistično časopisje, ki je tako pripravljeno sestavljati slavospeve Trumanu in njegovim senatorjem, ki prihajajo v Jugoslavijo, zamolčalo to važno obletnico v zgodovini Jugoslavije ali pa Je o njej napisalo le nekaj bornih vrstic, da ne bi vsa zadevščina zgledala preveč klavrna in neumna. Zakaj nočejo proslavljati osvoboditve Beograda? Zato, ker so Jim ameriSki gospodarji prepovedali govoriti o Sovjetski zvezi, ker Je ime jugoslovanske prestolnice neraz-drutljlvo povezano s Sovjetsko armado. Zato pa se Je oglasil... molk. Kmalu bodo torej črtali iz seznama zgodovinskih dnevov tudi obletnico osvoboditve Beograda. Zato. da ne bi bili prisiljeni spomniti ljudi na dejstvo, da Je pri osvoboditvi Beograda odločilno prispevala slavna in JunaSka Rdeča armada. TRYGVE LIE IN BEBLER — Bebler se v Varnostnem svetu krčevito bori za ponovno Imenovanje Trygve Lieo na mesto glavnega tajnika OZN. Zakaj? Ker Je Trygve Lie človek, ki Je potrdil ilegalni ameriški napad na Korejo, ker je Trygve Lie odobril zločinsko uničevanje korejskih mest in pokolje mirnega prebivalstva, ker Je spremenil OZN v orodie ameriških napadov in se je kot klavrni cucek postavil v službo blaznih ameriških ljudožrcev. Bebler pa si hoče zagotoviti njegovo... pomoč, ko bi Tito, balkanski Singman Rl sprožil ono vojno pustolovščino, ki Jo že več let pripravlja po nalogu ameriške obveščevalne službe. Ce bi prišel na mesto glavnega tajnika OZN pošten človek, kdo bi potrjeval imperialistične in ttlofašisltčne zločine? To gre po glavi Titu in njegovi tolpi in zato se je Bebler ponovno izkazal kot vreden branilec Trygve Lieo, klavrne ameriške lutke. LJUBLJANSKI JEZIKOSLOVCI — Svojčas se je tržaško titovsko trobilo zelo spotikalo ob naš Ust, ter v pomanjkanju boljših argumentov venomer trobilo, da je «Delo» pisano v slabi slovenščini. Ce bi bilo to res, bi se dalo vsekakor opravičiti, ker v našem uredništvu ne mrgoli profesorjev In «vlije inteligence», Da se pa kaj takega dogaja v uredništvu «Ljudske pravice» v Ljubljani. to Je pa že višek sjeztk-oslovja». Sicer je ljubljansko titovsko časopisje znano s svojimi članki, kjer mrgoli vseh mogočih in nemogočih tujih izrazov, čeprav imamo pri roki naše, pristne slovenske izraze. Kljub temu pa čitamo v «Ljudski pravici» od 3. t. m.: «Dolžnost okrajnih magazinov Je, da pravilno distribuirajo blago...» Ta «distribuirajo» se pa človeku v resnici zelo efržmaga». Pa ni vrag. da je ljubljanskim urednikom izraz «razdelijo» nepoznan. Saj ga vendar poznajo Se otroci, ki zahajajo v otroški vrtec. Morda pa mislijo Jeztk-oslovci «Pravice». da Je «distribuirati» bolj «nobel» beseda. Za stockholmsko resolucijo je že nabranih 100*120 podpisov Poziv Izvršilnega odbora^ za, nabiranje prispevkov, ki naj krijejo potne stroške [tržaške delegacije na Svetovnem kongresu - Nabiralna akcija od 1. do 12. novembra povabilo posl. Sereniju, članu Svetovnega odbora miru - Tržaški odbor je obvestil tudi DU (jugoslovanske politemigrante - Zavedni škedenjci so že začeli zbirati prispevke V tem tednu je Tržaški odboi miru s 100.120 nabranimi podpisi proti atomski bombi že presegel zadani si cilj in to še pred določenim rokom. Ta veličastni uspeh, na katerega so tržaški partizani miru lahko povsem upravičeno ponosni, pa bo še bolj podžgal požrtvovalne nabiralce podpisov v nadaljnem delovanju. V zvezi s pripravami za glavno skupščino tržašl^h partizanov miru, ki bo, kot že najavljeno 5. novembra, in za svetovni kongres je Izvršilni odbor miru izdal proglas, v katerem poziva odbore in partizane miru naj z denarnimi prispevki prispevajo v sklad za kritje potnih stroškov tržaških delegatov, ki se bodo udeležili IX. svetovnega kongresa miru v Sheffieldu (Anglija) Udeležba naših delegatov je še posebne važnosti, ker bodo na svetovnem kongresu miroljubnih sil lahko ustmeno poročali o našem položaju in obrazložili zahtevo po proglasitvi Trstu in ozemlja za odprto me sto. Kampanja za zbiranje denarnih prispevkov začne 1. novembra tet se bo zaključila 12. novembra. Nedvomno bodo v tem razdobju vsi odbori miru in posamezniki zastavili vse sile za uspešno izvedbo akcije, ki bo omogočila udeležbo na. ših delegatov na svetovnem kongresu mirti. Ta akcija pa naj bo tesno povezana z nadaljnjo akcijo za nabiranje podpisov proti atomski bombi. Tržaški odbor miru je te dni poslal povabilo za udeležbo na glavni skupščini tudi poslancu Sereniju, članu Svetovnega odbora miru. Obenem je obvestil jugoslovanske politemigrante, ki so danes edini predstavniki trpečih jugoslovanskih narodov. Jugoslovansko ljudstvo se kljub fašističnemu terorju beograjskih trinogov in v strogi ilegali bori za mir skupno z vsemi miroljubnimi silami sveta. Obveščeni smo, da bodo na tržaški skupščini prisotne delegacije iz Tržiča in Gorice. Posebno priznanje gre brez dvoma odboru miru iz Skednja, ki je že te dni začel konkretno akcijo za zbiranje denarnih prispevkov. Slično pobudo bo povzel, še pred določenim rokom tudi odbor miru ladjedelnice Sv. Marka. Prispevki posameznikov se sprejemajo tudi na sedežu odbora, trg Ponterosso 2. Danes ob 17. uri bo v krožku «Rinaldi# zborovanje miru za delavce ladjedelnice Sv. Marka. Govoril bo Salvo Teiner. V ponedeljek 30. t. m. ob 20. uri TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Zaostruje se agitacija nameščencev ACEGAT-a bo slično zborovanje v «Kraljiču# in sicer za železničarje in občinske nameščence. Govoril bo tov. Gombač. V torek 31. t. m. ob 20.30 zborovanje v Božičih pri Miljah, kjer bo govoril tov. Angel Franza. IZ NABREŽINE ZOPET ŽRTEV prometne nesreče Strašna prometna nesreča, ki se je pripetila pretekli teden na cesti med Križem in Nabrežino je globoko presunila vse prebivalstvo. Nesreča, ki je zahtevala novo človeško žrtev je nešzbežna posledica lahkomiselnosti in čuta neodgovornosti ameriškega vozača. V petek zvečer se je vračal proti domu na svojem motorju 401etni Albert Semec iz Nabrežine-postaja št. 1. Vozil je z navadno brzino in na desni strani ceste. Na nekem ovinku pa mu je z bliskovito brzino privozil naproti avtomobil, ki je proti vsem predpisom vozil na levi strani. Prav zaradi tega je bila nesreča neizogibna. Avto je ubogega Semeca potisnil ob zid in se je nato ustavil šele na razdalji kakih 80 metrov. Pri krmilu je sedel ameriški podčastnik, zadaj pa dva ameriška vojaka. Nesrečni Semec je za-dobil pri trčenju težke poškodbe in mu je avto skoro odtrgal nogo. Z istim avtom so ga prepeljali v tržaško bolnico. Toda še preden so ga prenesli v operacijsko sobo je revež izdihnil. Zmaga ES v tovarni Kozman V ponedeljek zvečer je bilo na sedežu ES zborovanje nameščencev ACEGAT-a, kateremu so prisostvovali v velikem številu, razen članov ES tudi člani DZ in delavci izven sindikalnih organizaciji. Na zborovanju, ki ga je sklical tovarniški odbor so razpravljali o povišanju plač, ki jim pripada na podlagi sporazuma, podpisanega avgusta meseca v italijanski republiki. Tov. Radlch, tajnik ZES je podal obširno poročilo, nakar so sledile številne Intervencije prisotnih. Sestavljena Je bila resolucija, ki so o poslali upravni komisiji ACEGAT-à in tržaškemu občinskemu svetu. V tej resoluciji nameščenci ugotavljajo, da Je upravna komisija pripravljena ugoditi njihovim zahtevam le v pogledu nekaterih delovnih strok, Izključiti pa hoče tramvajske uslužbence. V takem postopanju vidijo vsi nameščenci jasen manever vodstva, da bi zasejalo v njihove vrste razdor. Po drugi strani pa namerava vodstvo ponovno povišati tramvajsko tarifo, ne da bi se sploh posvetovalo s tovarniškim odborom. Očlvldno je, da hočejo tudi s tem vzbuditi med prebivalstvom odpor proti nameščencem ACE-GAT-a. Nadalje postavljajo povsem upravičeno zahtevo, naj se pri ACE-GAT-u ustanovi tovarniški svet, ki bi Imel nalogo, da skrbi za redno in Skrbno poslovanje podjetja. V torek je prejela strokovna zveza ES pismo nameščencev bolnic, ki nosi tudi podpise večjega števila članov DZ In nameščencev, ki niso sindikalno organizirani. Prizadeti predlagajo, naj ee ES zavzamejo za sklicanje enotnega zborovanja pripadnikov stroke, kjer se bodo obravnavala vsa Se nerešena vprašanja. ES so poslali še isti dan vabilo DZ v svrho organiziranja skupnega zborovanja V soboto so bile v tovarni Kozman volitve za enotni tovarniški odbor. Da sta ugled in zaupanje, ki ga majo delavci do ES še narastla, opazimo že Iz votivnega Izida. ES so prejeli 160 glasov, to Je 86 odst., dočlm so prejeli na volitvah leta 1949 81%. DZ je prejela le 26 glasov. Štirje uradniki so glasovali za ES , sedem pa za DZ. Enotni tovarniški odbor sestavljajo. 2 člana ES In 1 član DZ. Ta nesreča ni samo presunila, marveč povsem upravičeno tudi ogorčila prebivalstvo. Skoro ni dneva, da ne bi prišlo do kake prometne nesreče in to po krivdi lahkomiselnih vozačev iz vrst okupacijske vojske. Očlvidno Je postalo življenje tukajšnjega prebivalstva za okupatorje deveta briga. Kaj so ukrenile vojaške oblasti, da bi preprečile stalno naraščanje prometnih nesreč, ki Jih povzročajo njihovi vozači? Naše mesto in ozemlje, čeprav pod tujo okupacijo, pa vsekakor ni ni-kak New York all Chicago, kjer so žrtve cestnih nesreč na dnevnem redu. Skrajni čas je, da povzamejo odgovorne in merodajne oblasti take u-krepe, ki bodo zaščitili varnost prebivalstva. Ce obstajajo pravila in odredbe za civilne vozače, se morajo teh pravil držati tudi vojaški. Alt ni morda zakon za vse enak? Vztrajna borba, naših svetovalcev v tržaškem občinskem svetu Občinska bi preprečila potrošna ustanova špekulacije veletrgovcev Komunistična skupina bo predložila resolucijo glede tržaškega vprašanja - Tov. Radich podprl zahteve nameščencev ACEGAT-a - Intervencija tov. Brauna za postavitev spomenikov padlim borcem - Važni predlogi tov. Gombača za Lonjer V petek 20. t. m. je tržaški občinski svet nadaljeval svoje redno zasedanje. Tudi na tej seji so komunistični svetovalci postavili vrsto predlogov, ki so v nedvomno korist širokim slojem prebivalstva. Ze v začetku seje je dal župan Bartoli na interpelacijo svetovalca MSI Morelli-ja, glede izjav angleškega podtajnika Daviesa v zvezi s tržaškim vprašanjem, povsem de-magoško pojasnilo. Tov. Rogassi ie nato izjavil, da bo komunistična skupina predložila na prihodnji seji posebno resolucijo. Izjava našega svetovalca ni župana nič kai navdušila, ker je pač demokristjanom na tem, da bi spravili tržaško vprašanje v pozabo. Nadalje je tov. Rogassi predložil važno resolucijo, v kateri je postavljena zahteva po ustanovitvi občinske potrošne ustanove, ki bi zagotovila prebivalstvu preskrbo osnovnih živil. S tem bi se dejansko preprečile nesramne špekulacije raznih veletrgovcev. Ta občinska ustanova bi se morala naslanjati predvsem na Delavske zadruge to glede prevoza, uskladiščenja razdeljevanja živil prebivalstvu in trgovcem na drobno. Naši svetovalci so zahtevali, naj se občinski odbor zavzame za takojšnje sklicanje komisije za cene, ki bi se morala sestati dvakrat na leto, dejansko pa se ni sestala že od leta 1948 in to zaradi malomarnosti conskega predsedstva. Zaradi tega so potrošniki utrpeli občutno škodo. Cene živilom so se v dveh letih znatno zvišale, po drugi strani pa je ostal trošarinski davek v vsem tem času neizpremenjen in se še vedno računa na podlagi cen, ki so bile v veljavi pred dvema letoma. Tov. Radich je posegel v diskusijo glede povišanja plač nameščencem ACEGAT-a. V svoji intervenciji je vsestransko podprl njihove upravičene zahteve. Poudaril pa je, da se nikakor ne smejo povišati tarife ACEGAT-a. Tov. Braun je nato interveniral glede postavitve spomenikov padlim v osvobodilni vojni. Spomeniki naj bi se postavili v Trstu, Skednju in na Opčinah. Zupan se je strinjal s predlogom in objasnil, da bodo Stroški za gradnjo spomenika v Trstu vključeni v občinski proračun Delavci Sv. Marka za ukinitev ukaza 175 Vsi nameščenci ACEGAT-a, ne glede na sindikalno pripadnost odločno vztrajajo pri svojih upravičenih zahtevah, ki jim mora upravna komisija tudi čimprej ugoditi. V tem tednu so delavci in nameščenci ladjedelnice Sv. Marka poslali tržaškemu občinskemu svetu pismo, v katerem zahtevajo, naj se slednji zavzame pri VU za ukinitev ukaza št. 175 glede povišanja najemnin. V pismu je poudarjeno, naj občinski svet in VU upoštevata kritične razmere, v katerih se nahaja pretežna večina prebivalstva in ki so posledica znatnega povišanja cen osnovnih življenjskih potrebščin. Spominska svečanost v Miljah Zveza partizanov STO, Zveza bivših političnih preganjancev in Zveza demokratičnih žena iz Milj va-| bi Jo vse tamkajšnje prebivalstvo na spominsko proslavo padlih za svobodo, ki bo v sredo 1. novembra na pokopališču v Miljah. Sprevod bo krenil izpred Ljudskega doma ob 9.30. Po cerkvenem obredu bo na pokopališču preslavni govor. Tov. Peric Hamlet iz Nabrežine se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so spremili na njeni zadnji poti njegovo ženo Frido, kakor tudi vsem organizacijam in darovalcem cvetja. Ob težki izgubi, ki je prizadela tov. Hamleta Periča, mu uredništvo «Dela» Izreka Iskreno sožalje. *3? f i T # ' f '"Vir«j*#?«'Av. *a ppesvefet Poziv društvom Vsa naša prosvetna društva bodo dostojno proslavila obletnico Oktobrske revolucije z govori, recitacijami, zbornimi recitacijami, petjem in glasbo. Prosvetarji, ki še nimajo gradiva za proslavo, naj se zglasijo na SHPZ. Trg Ponterosso št. 2, I. v soboto, 21. oktobra Je priredil orkester P. D. Opčine, svoj veliki koncert, ki je plod preko enoletnega vztrajnega in požrtvovalnega dela. Ze prvi vtis ob pogledu na nastop orkestra na okusno okrašenem odru z rdečo — žarečo liro. nn temnem ozadju v sredini, Je bil zelo prijeten. Občinstvo, ki Je do kraja napolnilo društveno dvorano, Je pazno in z razumevanjem sledilo izvajanjem godbenikov ter navdušeno aplavdiralo vse točke. Prav posebno so ugajale iz prvega dela programa, Lebarjeva «Ciganska ljubezen» in ouverture «San Giusto». V drugem delu programa nas je navdušil tov. Hrovatin Ivan s solospevom «Mornar», ki ga Je prav z občutkom zapel, pri klavirju ga Je lepo spremljala tov. Saška Gulič; kvartet: Saška Gulič - klaulr, Werner W eliseti e - violina, Vaclik Serajtn - violina, Sosič Bruno - harmonika. Je zaigral rusko pesem «Dve kitari» in žel zasluženo, navdušeno priznanje; tov. Minin Berto nam je lepo zaigral na violini Mozartov «Minuetto», katerega je spremljala pri klavirju Saška Gulič, in «Nasmeh iz globine srca», korneta solo, ki ga je zelo lepo zaigral ob spremljanju orkestra tov. Berto Ivašič; dalje poljska narodna «KrakovJak» in «Veliki valček», ki sta jih zaigrali pri klavirju štiriročno tovartšiči Saška Gulič In Stanka Hrovatin Pohvaliti moramo tudi vse ostale točke, kajti ves program nas Je resnično zelo navdušil. Iz prisrčne hvaležnosti so bili podarjeni šopki nageljčkov dirigentu Wernerju, kateremu gre v prvi vrsti zahvala za ta lep večer in tovarišici Saški Gulič, ki Je skoro vse točke spremljala pri klavirju. Ni pa to bil prvi nastop openskega orkestra, saj ni bilo še kulturne prireditve Prosvetnega društve Opčine, pri kateri ne bi nastopili tudi naši vrli orkestrašt. Prepričani smo, da bo temu prvemu večjemu koncertu sledil še drugi ter, da nas bodo še mnogokrat razveseljevali s svojo umetnostjo. Tovarišu Werner ju in vsem članom orkestra prav iz srca čestitamo! Domača kulturna prireditev v Elerjih. V nedeljo 22 t. m. smo imeli v Elerjih lepo domačo kulturno prireditev, ki je privabila pblno dvorano občinstva. Pevski zbor je pokazal svojo lepo zmogljivost pod spretnim vodstvom pevovodje. Posebno sta ugajali pesmi «Bolen ml leži» in «Lovci». Po kulturnem sporedu je sledila domača zabava s skromno pogostitvijo pevcev. Sodeloval je tudi domači trio s harmoniko, violino in kitaro. V imenu SHPZ je pozdravil prireditev tov. Gombač ter pohvalil uspehe zbora m požrtvovalnega pevovodje tov. Loredana, kakor tudi sijajnega organizatorja tov. Elerja. OBČNI ZBOR P. D. «VESNA» V KRIŽU. V četrtek zvečer je imelo p. d, «Vesna» občni zbor ob veliki udeležbi članstva. Bila so podana poročila bogatega društvenega delovanja. Natančnejše poročilo sledi prihodnjič. PROSV. DRUŠTVO «SKEDENJ» P. D. «Skedenj» iz Skednja sporoča, da se je 27. t. m. otvorila društvena knjižnica z bogato založbo slovenskih knjig, ki bodo prav gotovo privlačile pozornost škedenj-skih Slovencev. Knjižnica bo odprta vsak torek in petek od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Ske-denjski ulici. 122 V soboto zvečer Je bila v krožku «Škamperle» pri Sv. Ivanu veličastna zaključna veselica tiska, ki je privabila tudi tokrat veliko množico demokratov iz mesta in okolice. S številno udeležbo je naše ljudstvo ponovno potrdilo svojo neomejeno solidarnost in tesno povezavo z demokratičnim tiskom, ki je posebno v današnjem položaju naše najmočnejše in nezlomljivo orožje v borbi za mir in proti poskusom sprožitve nove vojne vihre. Ob tej priliki so bile razdeljene nagrade sekcijam, ki so se še posebno odlikovale v Sirjenju demokratičnih listov In knjig. Nagrajenih Je tudi pel najboljših stenčasov. V otvoritveni točki veselice sta nastopila pevski zbor «Rota» in zbor Tržaškega planinskega kluba, ki sta s svojim pestrim In dobro izbranim sporedom zelo navdušila vse poslušalce. Sledila je nato razdelitev nagrad za širjenje tiska. Nagrajene so bile naslednje sekcije: Za širjenje «Unità» je prejela prvo nagrado 15.000 Ur sekcija Sv. Ane, ki Je v tej kampanji povišala razprodaja lista za 485 odstotkov. Drugo nagrado V znesku 5.000 lir je prejela sekcija Kolonkovca, ki se je odlikovala z 99 odst. poviškom razprodaje. Za širjenje «Lavoratora» je prejela prvo nagrado v znesku 15.000 lir. sekcija Sv. Vida, ki Je povišala razprodajo za 58 odst. Druga nagrada Je bila razdeljena med sekciji središča mesta In Sv. Jakoba, ki beležita 30 odnosno 5 odst. povišek v razprodaji. V štrje.nju «Dela» sl je priborila prvo nagrado 15.000 lir sekcija «Rosa I.uxemburg», ki je povišala razprodajo kar za 260 odst. Druga nagrada pa je bila tudi tokrat razdeljena med dve sekciji in sicer Sv. Ivan in Greto, ki sta povišali razprodajo za 144 odnosno 198 odst. Prva nagrada v znesku 15.000 Ur za širjenje ilustriranih tednikov Je pripadla sekciji Kolonkovca, kt se Je odlikovala z 201 odst. poviškom. Drugo nagrudn v znesku 5.000 Ur pa sta sl razdelili sekciji Barriere in Milj. Sekcija «Tomažiča» si je pridobila prvo nagrado za širjenje knjig. V «Mesecu tiska» Je ta sekcija razprodala lepo število knjig u skupnem znesku 71.000 Ur, Druga nagrada pa Je pripadla delavcem ladjedelnice Sv. Marka. , Pri nagrajevanju najboljših stenčasov st Je pridobil prvo nagrado sten-čas iz Rocola. Druga nagrada Je bila razdeljena med sekcijo «Tomažiča» in sekcijo pristaniških delavcev. Tretja nagrada pa je pripadla delavcem Arzenala in Podlonjerju. V zaključku sta pozdravila prisotne tov. Stškovič Karel-Mitko, glavni u- la Je tudi mladinska godba iz Kolonje, ki Je žela tudi na tej prireditvi dober uspeh. Tudi v lem tednu je prejel odbor «Meseca tiska» iz poedtnlh sekcij vrsto prispevkov in sicer: Podlonjer 7.831, sekcija «Rosa Luxemburg» 10.360, Sv. Vid 13.010, sekcija Grete, izkupiček razprodaje listov 3.663, sekcija Sv. Ana 3.989, Pončana 8.070, Curiel 13.225, delavci Arzenala 9.855, sekcija Curiel 6.700, sekcija Tomažič: cel. Lutman 1.100, cel. Valdemarin 350, cel. Tedeschi 500, cel. težakov 300, cel, mizarjev 730; iz raznih pobud tov. sek. Tomažič 3.115, Opčine 785, Gropada 1.000; sek. Pončane 29.560, delavci in uradniki Sv. Marka 48.541, skupina tQv. iz Padrič 220, skupina tov. iz Ban 230, Opčine 10.870, sek. Curiel 1.250, Greta 600, sekcija Nabrežina 6.544 in sicer Nabrežina center 1.319, Mali Repen 1.043. Salež 3.400, SempolaJ 780. Dvodnevna veselica v Podlonjerju Zveza partizanov STO priredi v dvorani P.D. «Zvezda» v Podlonjerju dvodnevno veselico miru in demokratične solidarnosti s korejskim ljudstvom. Nocojšnja prireditev se prične ob 18. uri. Na sporedu sta kratka govora tov. Luciana Malalana in Marija Pahorja, nastop pevskega zbora iz Podlonjerja; od 21. ure dalje pa bo ples. Pričetek jutrišnje veselice ob 16. uri. Na sporedu pa Je koncert mladinske godbe «Pečar», koncert bar-menikaškega zbora P.D. «Dugolin» Govorila bosta tov. Ado Slavec in Nello Grisoni. Sledi ples do polnoči. Občinstvo si bo lahko ob tej priliki ogledalo razstavo o Koreji. za leto 1951 glede Opčin je obljubil svoje posredovanje, dočim ni bil sporazumen glede spomenika v Skednju. Nadalje je svetovalec Bri un, postavil tudi vprašanje skupne grobnice pri Sv. Ani, v katero naj bi se položilo posmrtne ostanke vseh padlih v osvobodilni borbi. Zupan pa se je skušal izgovarjati čes, da bi verjetno naleteli piri družinah na razne potežkoče. Toda v nemalo zadrego ga je nato spravil naš svetovalec, ko mu je povedal, da se je že 100 družin padlih obrnilo v tem smislu na komunistično skupino. Važne zahteve je predložil tudi tov. Gombač in sicer glede premestitve v drugo stanovanje družin, ki bivajo v napol porušeni stavbi v ul. De Fin. Nadalje je tov. Gombač predočil občinskemu svetu nujno potrebo, da poskrbi za razsvetljavo in temeljita popravila ceste, ki pelje od zadnje avtobusne postaje do Lonjerja. Izražajoč težnje Lonjer-cev je naš svetovalec predlagal, naj se postavi v Lonjer ju javno pralnico ter v bližini šole vodno pipo. Zahteval je obenem, naj se čimprej popravi cesta, ki veže postajo avtobusa z avtostrado. TEDENSKI KOLEDARČEK Sobota 28 - Simon in J- iveueija 29 - Narcis Poneueijeic 30 - Aaonz R-Torek 31 - Voibenk Srena 1. november - Vsi sveti Četrtek 2. - opum. mrtvih Petek 3 - Just (Zaunjt kraJ oo 2.00j .. Povprečna dolž. dneva ur 10-1 Zgodovinski unevi /ikuuuviuaai u»v » » . 8. oktobra praznujeta bratski če in siovaski narod obletnico svoboditve. Na ta dan je proglašena samostojna ceskosi vaška republika. 29. 10. je dan Komsomola. 29. 10. 1918. je bilo proglašeno p Ljubljani in v Zagreou zoruze- , nje avstrijskih . 1. 11. 1813. se je rodil Peter P-11 j goš, črnogorski pesnik. ljmrl J i 1. 1851. Njegovo najpomemonep / še delo je pesnitev «Gorski v nec». A D I O Dva stolpca za Laurentija Tltofašistl so zelo nizko padli. Zato so po dolgem In mučnem presojanju uvideli, da Jim je treba novih «teoretikov», ki bi doprinesli nekaj «novosti» suhoparnemu čvekanju Moše Pijada in Djilasa. Ozrli so se naokrog in opazili nališpanega in «posenjorinanega» Laurentija, ki jim je zelo rade volje priskočil na pomoč, saj je poznan kot «okusen» častihlepnež. In Laurentl se je spravil na delo, da bi «z enim samimi zamahom» odgovoril brošuri tov. Vidalija o titovstvu. V dveh stolpcih je nagrmadil vse krilatice svojih predstojnikov In se prepričal, da je z dvema kvantama zabrisal vsa dejstva, ki govore o zločinski politiki titofašistov, o njihovem vohunskem bistvu, o njihovem Izdajstvu In podrepnlštvu. Na našo trditev, da je Tito agent imperializma, «odgovarja» s svojevrstno prispodobo, ki nam je razumljiva le če poznamo Izredno ambicijo Tita, «napunpane» imperialistične žabe. Pravi pač, da so tudi Lenina dolžili kot agenta nemškega cesarja. S tem Je torej Laurenti «zabrisal» vsako sled titovskih vohunskih zločinov, dokaze Rajkovega, Kostovega in Džodževejega procesa, «čudež» Rankovičevega bega iz gestapovskih zaporov, Marinkov gestapovski Passierschein, Jožico alias Globočnika, ki je v svojem osebnem avtomobilu «reševal» Pepco Kardeljevo, sumljivo ustrelitev Toneta Tomšiča in Slandra Laurenti Je tudi mislil, da je s svojim «dokazovanjem» spremenil Velebita iz angleškega vohuna v «pravega komunista» ln brata Dedijera iz članov OSS v .., «dosledna revolucionarja». Mislil Je celo, da Je sebe spremenil Iz nališpanega ka-rlerlstičnega In častihlepnega možlelja v... voditelja borbe proti «sovjetskemu revizionizmu». Iz šleve pač ne more nastati teoretik. Niti ne teoretik titovščlne, ki Je le slabo preoblečen trockizem. RESOLUCIJA, KI JE VIŠEK NESRAMNOSTI I Ho I II. Val. dol. 34-3,9 SOBOTA: 13. Slovenske pesmi -Salonski kvintet pod vodstvom J. voja Slamiča - 19. Programski P skop - 21. Sobotni večer - 32. glasba za zaključek tedna, NEDELJA: 9. Kmetijska d„ 11.30 Aktualnosti - 12. Od mekxW ^ melodije - 13. Glasba po željah ' 18.3» Cronin: «In Jupiter se smeje» ' Umlaiše - «Začarani 8 Oddaja za najmlajše - «z-av«.—- -[C - 20. Odlomki iz Smetanove «Prodana nevesta» knjižne police. 21. PONEDELJEK: 19. ZdravniSK^. dež - 20.10 Operna glasba - 21- ^ ni koncert baritonista Marijana sa - 21.45 Simfonični koncerti nanlnov, Čajkovski, Borodin. lV TOREK: 13. Glasba po želja^' ^ Ms ‘ho 'bt ki *sk ‘»0 «li Ml litv ' Dl 'ta in «ki lit •m *1; V$: k Mamlca^rlpoveduje^...^ * rlete nični koncerti. fl>io SREDA: 8.30 Skladbe za orgle ^ Prenos slovesnosti Nove d0*mr..asr » ■» [[ič|-13. Brahmsove skladbe - 19. Sl°v® «voi Ji *1 Mi *«< Mz t» k si u. tirarirnbove studuue - ~ - n, na za Slovence - 21. Radijski oo m«___:__ * « __l :__ ..D»in *** Maurice Meterling: «Princeza ne», žaloigra nato Romantična t ~ 1|# PETEK: 13. Glasba po *el)ah dc -Pogovor z ženo - 21. Mojstri «e 22. Čajkovski: Simfonija St. 4- <$p©r »ds «a Mi W % •*0 k l«a k, !»tt NOGOMET 0. Program tekem za jutri, 29. PRVENSTVO STO I. kategorija I. skupina: . ;jčii Costalunga - Rozandra, na i» . v Trebčah ob 8.30; Magdalen _ U »* i rv» orlo O W Ictotom ob 1"' . Primorje P. K., istotam ob fi. Pristaniščnlki - Sv. Marko, n» , šču v Nabrežini ob 13.15. ; Počiva' Rojan. 11. skupina: jreb- Inter-Arzenal, na igrišču v .grj. čah ob 15; Dreher-Skedenj, n % ,vk 'k ■«s ho '»i k % i, 'M « . šču v Boljuncu ob 13.15; h Tovarni strojev na igrišču^^^ kJl brežini ob 15; Sv. Jakob-FraU |ij na igrišču v Boljuncu ob 15- Iv II. kategorija: go- t Skoljet - Union, na igrišču..^ ^ 1 juncu ob 8.30; Corale - ~^TreC, ,, istotam ob 10.30; Vesna-Pr°le o3o; L d n.a I ni-i 0-moč. Vprašanje DZ bodo znali člani sami rešiti in bodo istočasno znali preprečiti vsako mahinacijo elementov, ki »imajo z ustanovo mi- kakega opravka in so se še za časa prosiulega režima pokazali kot njeni najbolj zagrizeni sovražniki. Kulturna matineja v Kinu ob morju Jutri ob 9. uri bo v Kinu ob morju kulturna matineja, ki jo organizira odbor «Demokratične solidarnosti». Nastopila bosta pevski zbor «Tomažiča» in kvartet Leiter. Ob tej priliki bo proslavljena 50. obletnica ustanovitve ljudskih pevskih zborov. Odgov. urednik DUŠAN KODRIČ Založništvo «DELA» Tiska Tip. Adriatica - Rlsmondo 14. « Dovoljenje A. I. S. Skednju ob 9.3Ó; DSZ-ES • na igrišču v Skednju ob 8 ijet B - ECA, na igrišču naj*,,. •tj b , i tu ob 8.30. Počiva ekipa B*n8, Skupina B. .,ču v Sv. Alojz - Skedenj, na i*r ^o-Skednju ob 10.45; Sv. Mark° ejniu livarna strojev, na igrišču v S ie. Nft ob 15.30; Pristaniščniki - ”f8l0,45: Hi na, na igrišču na Skoljetu oo Po Počiva ekipa Inter B. zenska skupina: .,ig v V» Rinaldi - DSZ-ES, na ig£l Efjl’ Skednju ob 13.30; Inter - * Mb vti na igrišču na Skoljetu ob . rjjčU - na % Skoljeta ob 14.30 ter Pristan1 Magdalena - Skorklja, Skoljet, istotam ob 9.45. f Th Z AH VA LA Vsem, ki so spremili k .za^Djpot* počitku našega dragega sinai in očeta ALBERTA se tem potom iskreno zahval) Nabrežina, 24. okt. 1950, .ineB* Družina pok. Semeca AJ 5 r * Pohabljene in boleče noge IZBOKLE KOSTI - ŠIROKA ALI PLOSKA STOPALA POSEBNI ČEVLJI ZA VAS « FUMO - Ulica Giulia 2* VC S Di i V=I=G=0=R=E=L=L-I WUU*'« -: Šivalni stroji, največje j°B*,!,