PRIMORSKI dnevnik 1® začel izhajati v Trstu '*■ maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-°ra 1943 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na j 'ostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ‘iskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-J' od 18- septembra 1944 ° 1- maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pr' Idriji, do 8. maja 1945 P® v osvobojenem Trstu, ler je izšla zadnja števil-a Bil je edini tiskani par-:2fnski DNEVNIK v za-u2njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 38 (13.868) Trst, sobota, 16. februarja 1991 Napoved je presenetila vso svetovno diplomacijo, vendar so reakcije doslej skrajno previdne Irak pripravljen na pogojni umik iz Kuvajta Za Busha je blef, za SZ pomembna novost Ameriški predsednik Bush je prepričan, da gre za »kruto prevaro« in iraški pogoji so zanj nesprejemljivi Ob napovedi o umiku v Bagdadu evforija - Moskovska televizija o poskusu državnega udara v Iraku , Bagdad, washington - ^ški vojaški svet je včeraj sredi jp, Nepričakovano napovedal, da Nak pripravljen upoštevati re-.°‘ucijo varnostnega sveta OZN v 660 in umakniti svoje čete iz N^ajta. Vest je takoj obšla svet Ustvarila ponekod nepopisno drugod pa previdno tolčenje in skepso, razumljivo je, da je Irak napo-l0. al umik iz Kuvajta le pod do-^.enimi pogoji, ki jih sedaj prou-jrAe Vsa svetovna diplomacija. . AN vojaški svet zahteva: ^pPolno prenehanje ognja s stra-Njultinacionalne sile in odpravo s eu resolucij OZN proti Iraku, ki , Nastale po resoluciji št. 660; teh 6C ^nl P° morebitnem Pre_ p, ,ariju ognja morajo vsi »tuji na-zapustiti Zaliv in odstra-iik Vse obrambne naprave, ki so vr,; Postavili v Izraelu »s pretvezo« z Irakom; - Novo bombardiranih področij i Ov * ^ Vlil uiiiii pwoi Im., stvi vseh držav, ki so se ude-Zlle 5 - la uš] s^-cenje vseh dolgov s tujino ne 6 zalivske vojne. Obnova bo lih ■ a potekati po točnih navodi-- Naške vlade; t^Ničer ve A Za Itak- temveč za vse drža- i0'v , jih je vojna kakor koli oško- . vaia; ^^ajanje resolucij OZN, ki se W šajo na zasedena območja s atrani Izraela in Sirije, ki je a Libanon. V primeru, da Iz-^ Ne bo spoštoval navodil Bag-jev4j Nora OZN uvesti iste ome- ■ Q(j ‘e ukrepe, kot za Irak; t) V«;pVi rpcnlnrii 07 H*; ^ 111 Ir u0 vsel1 resolucij OZN pro-pr^ku m odpravo. protiiraškega ^re Z^ia, ki so ga zavzele neka-$(-) ave še pred 2. avgustom in Crivedle do invazije; ^vb°dno izbiro vseh zalivskih \ 2 Irakom vred, da se medse-A ^ °rganizirajo tudi v obramb-%jarNene, brez tujega posredo-'h (jl' Zaliv mora postati svobod-borl^e drez vojaških oporišč; vijtaUoN° politično ureditev Ku-^ok. podlagi »avtentične de-T0auene izbire«. WjS° torej zahteve, ki so takoj %6r:.N Najrazličnejše reakcije. \l, rj * predsednik Bush je pri-% D a.ie bila njegova prva reak-% 2ltivna, vendar je takoj sle-z°čaranje. Šlo naj bi na-p a »kruto prevaro«, saj se j. 'ka le pod pogoji, ki so za i" Je p sPrejemljivi. V istem tonu ^ zNeje glasila izjava glasni-. ti brp 1Se: »Irak se mora umak-v Z R0gojev, prilagoditi se ttl%keg®m resolucijam OZN, ku- vprašanja pa ne sme v^.^vlada se mora brezpo- ki BljA 0stalimi kriznimi žarišči - Vsu., lem vzhodu. Legitimna h ‘Udi ‘‘"V,1 Na svoje mesto.« hNcej Kuvajtu so bile reakcije ^PNotislovne. »Borili se it^Na. Z^nj.e srage krvi, Kuvajt C, hm v naše roke, zato V5:6 le fZ2ivu ne bomo naseda- SvJ5"a SsSSSSR 1,, ;AAitsbg Poveljstva. Predstavnik Vi Iko r^ ade v izgnanstvu pa V^Nie. p aI° dejal, da Iraku ne li« 0vsv,recei hladna pa je bila Ul f Bemertenamci.ja' ZuNUNJi mi- V0! »Do rtniN le napoved oce-Sf, khvo rbno pobudo, ki od-i>01 2alnJ/ran v zgodovini za-tf-ba j e vojne«. »Vsekakor Počakati, preden lah- ko damo nepristransko in dosledno oceno iraški mirovni pobudi,« je pojasnil sovjetski zunanji minister, čeprav ni prikrival, da je »zadeva dobila dokaj spodbuden okvir«. Po radijski napovedi so se bagdadske ulice spremenile v pravo cirkuško areno, vojaki in civilisti so streljali v zrak, ljudje so peli in ploskali Huseinovi odločitvi. Poznavalci ocenjujejo, da je tolikšno veselje predznak velikanskega nezadovoljstva, ki navdaja iransko ljudstvo. Moskovski radio pa je medtem že objavil vest, da je v Bagdadu prišlo do poskusa državnega udara in da je skupina častnikov zasedla televizijsko hišo. O poskusu državnega udara je poročal tudi izraelski radio, ki je med drugim opozoril na nezanemarljivo podrobnost, da iraških zahtev ni podpisal Husein pač pa precej splošnješi »vojaški svet«. Ob nasprotovanju tudi upanje za mir BRUSELJ — Z upanjem, a tudi z izredno previdnostjo je Evropska skupnost včeraj sprejela vest o iraškem pogojnem umiku iz Kuvajta. Medtem ko diplomati dvanajsterice pripravljajo današnji odhod »trojke zunanjih ministrov« v Moskvo, je luksemburška vlada kot predsedujoča v ES objavila sporočilo, ki v grobih obrisih odraža stališče vseh članic. Sporočilo iz Bagdada dokazuje po luksemburškem mnenju, da so Sadama Huseina potisnili ob zid in da se sedaj skuša rešiti. Prav zato je treba bagdadske izjave brati skrajno previdno, toliko bolj, ker Irak postavlja pogoje za umik iz Kuvajta. »Taki pogoji pa so glede na resolucijo varnostnega sveta OZN nesprejemljivi«, ugotavlja luksemburška izjava. Od skupnega sporočila so se le delno odmikale izjave predsednika britanske vlade Majorja, ki je bagdadski pred- ‘ log ocenil kot »grobo prevaro« in jasno navedel, da se iz nje da prebrati, kako je Sadam Husein končno spoznal, da vojne ne bo zmagal. Za britanskega premierja je Sadam Husein k že znanim pogojem dodal še nove, ki naj bi dokazovali, da je to le propagandna topovska salva za iraške notranje potrebe. Francoski predsednik Mitterrand in kancler Helmut Kohl sta prav tako na včerajšnjih pogovorih poudarila, da iraški predlog ne odpira poti miru, ker postavlja nesprejemljive pogoje. Za oba državna voditelja smo priča »propagandni diplomaciji«, ki je neuresničljiva. Podobna stališča je izrazil tudi italijanski minister De Michelis, za katerega pa iraški predlog vseeno vsebuje »kanček upanja«. Tudi Iran je prepričan, da lahko svet upa v pozitivni razplet. V Teheranu poudarjajo, da je tudi proti koncu iraš-ko-iranske vojne Bagdad postavljal nesprejemljive pogoje, NADALJEVANJE NA 2. STRANI . Occhetto in Craxi soglasna o Zalivu NA 2. STRANI □ □ □ Napoved o umiku odjeknila v borzah NA 2. STRANI Položaj v Jugoslaviji se v pričakovanju majske zamenjave v predsedstvu ponovno zaostruje Srbija začela rušiti Markovičevo vlado Jovič pa spet grozi Sloveniji in Hrvaški BOGO SAMSA LJUBLJANA — Včeraj je ponovno zasedalo zvezno predsedstvo, nekoliko nepričakovano, na pobudo zveznih sindikatov, zvdzne gospodarske zbornice in seveda nekaterih članov predsedstva ter predvsem predsednika Joviča. Navzoč je bil tudi Markovič, toda ni spregovoril, na koncu pa je novinarjem s svojim značilnim nasmeškom dejal, da je dobro znano, »kdo ga ruši«, in da ta sklep ni bil sprejet na predsedstvu ali na sindikatih. Celotna razprava je izzvenela prav v rušenju Markoviča in zvezne vlade. Očitne so bile bistvene dileme: zahteve po tržnem gospodarstvu, ki jih je še zlasti ognjevito zagovarjal podpredsednik zvezne vlade Živko Pregl, ko je ugotovil, da ni nujno, da preživijo vsa podjetja, da pa je treba narediti vse, da preživijo vsi delavci. Jovič pa je na koncu poudaril še vedno socialistični značaj Jugoslavije; verbalno je sicer govoril o tržnem gospodarstvu, v praksi pa je njegov zaključek pomenil pritisk na vlado, ki naj zagotovi višje plače, večjo proizvodnjo, nov investicijski ciklus, kot to zahteva uradna srbska politika. Zadeve so v resnici izredno zapletene. Politično povedano sedaj srbska politika skuša narediti vse, da čim prej vrže Markoviča. Za to ima dve potrebi: predvsem išče »dežurnega krivca« za lastne težave, ki so med vsemi jugoslovanskimi republikajmi najhujše in najtežje rešlive. Poleg tega pa računajo, da bo Markovič padel in z njim eden izmed treh stebrov zvezne uprave, na katerega pa Srbija nima večinskega in odločilnega vpliva. Markovičevo vlogo bi prevzelo zvezno predsedstvo z Jovičem na čelu in z neokrnjeno vlogo in močjo JLA. Za vse to je zelo malo časa, saj je Jovič predsedujoči do srede maja, ko ga avtomatično nasledi hrvaški predstavnik Stipe Mesič. Ostalo ni torej niti tri mesece, dejansko še manj, saj tudi uspešno rušenje Anteja Markoviča zahteva svoje. Markovič se upira novemu vdoru v finančni sistem, ki bi povzročil inflacijski val. Menda je privolil v vdor v višini petih milijard dinarjev, s čimer je nekoliko potolažil JLA in ji zagotovil kritje za vsaj nujno potrebne izdatke. Toda Srbija zahteva skrb države za ■kolektivna, socialistična podjetja, ki pa so vsa po vrsti nesposobna in neučinkovita. Vse to je povezano tudi s pripravami na prihodnjo sejo zveznega predsedstva, ki bo v petek, 22. februarja, tokrat v bosanskem Sarajevu in ne na nevtralnem terenu. Kot pripravo je Politika na veliko objavila govor Bori-sava Joviča z zadnje seje, kjer je iz pozicije predsednika republike SFRJ izhajal, da imajo'republike sicer suverenost in pravico do odcepitve, da pa je ne smejo uveljaviti brez posvetovanja z ljudstvom in brez soglasja vseh republik. Drugače je zagrozil s sankci- jami, ki ponovno pomenijo oboroženo intervencijo JLA. Taka intervencija pa se spet pojavlja kot neposredna grožnja Sloveniji in Hrvaški zaradi njenega skupnega stališča, da bodo problem internacionalizirali, kolikor bi prišlo do ponovnih groženj z oboroženo intervencijo. Jovič je mnenja, da bi to pomenilo veleizdajo, napad na suverenost, ozemeljsko nedotakljivost in podobne stvari, s tem pa tudi razlog, da intervenira JLA. Vse to pomeni, da se položaj še vedno ni umiril in da je še slabe tri mesece časa, da Jovič podpiše papir, kateremu bodo sledile vse dramatične posledice. Na primer predvajanje filma, ki ga je pripravil KOS skupaj z armadnim »Zastava filmom« in ki tokrat ne bo posvečen Špeglju et comp., temveč Janši, Bavčarju in seveda drugemu delu slovenskega vodstva. Ta film je bil menda narejen, ni pa še bil predvajan. Ostaja nenehna in resna NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zaradi groženj in izigravanj košarkar Marko Lokar zapušča ZDA in se vrača v Trst Amerika še vedno zavrača drugače mislečega NEW YORK — Marku Lokarju je bilo groženj dovolj. Zaloputnil je vrata Ameriki in sklenil, da se vrne v Trst. »Razporoka« z ZDA je tako dokončna, vzrok spora z ameriško javnostjo pa je bil Lokarjev odklon, da bi na svojo igralsko majico prišil ameriško zastavico v podporo in spodbudo marincem, ki se borijo v Zalivu. Kot mirovnik predvsem pa kot kristjan se Lokar ni čutil, da bi na ta način podprl vojno. Zato je bil prisiljen oditi. Mladi slovenski košarkar Marko Lokar, ki je športno zrasel v Trstu, kjer je igral najprej z Don Boscom, nato pa z Jadranom in s Stefanelom, je pred dobrim letom navdušeno odpotoval v ZDA s štipendijo, ki mu jo je priznala univerza Setton Hall v South Orangeu v New Jerseyu. Ponudba je bila nedvomno mikavna: slediti tečajem marketinga in istočasno igrati s peterko, ki je sodelovala v univerzitetnem prvenstvu NCAA. Kot športnik in kot študent se je mladi tržaški Slovenec nedvomno izkazal: v lanski sezoni je znatno prispeval k uspehom ekipe, ki se le za las ni uvrstila v končni del tekp- vanja. In letos je začel sezono zelo uspešno, saj je v vsaki tekmi odigral 20 do 25 minut. Kazalo je zelo dobro in res je šlo vse v najlepšem redu, dokler ni sredi janurja začel besneti »Puščavski vihar«, kot so ZDA poimenovale svoj vojaški poseg proti Sadamu Huseinu. Tedaj je Univerzitetni odbor, ki ureja športno delovanje collegeov, sklenil, naj vsi univerzitetni športniki prišijejo na tekmovalne drese ameriško zastavico v znak podpore »fantom na fronti«. Toda Marko se je temu uprl. »Kot kristjan,« je zapisal včeraj v sporočilu, s katerim je napovedal svoj odhod, »sem proti vsaki vojni.« Dodal je tudi, da bi se mu bilo zdelo nepravično prišiti eno samo zastavico, kvečjemu bi bil lahko prišil zastavice vseh držav, ki so vpletene v konflikt, vključno z iraško. Sprva je kazalo, da bo spor ostal znotraj košarkarske ekipe univerze Seton Hall. Toda med novinarji, ki so sledili tekmam, je nekdo opazil, da na Lokarjevi majici ni zastavice. Njegov upor proti vojni je postal »Novica«, o kateri so se razpisali ame- riški vsedržavni časopisi, tudi New York Times in VJashington Post. S tem pa so se za Marka začele tudi težave: ploskanje navijačev se je spremenilo v žvižganje, trener ga ni več vključeval v igro, tekmo je v glavnem presedel ob robu igrišča. Predvsem pa so se začele množiti grožnje: na fantovem domu je začel v vseh urah brneti telefon, veterani iz Vietnama so ga obtoževali proiraštva, zvečer se v campu-su ni počutil več varnega, predvsem pa je bil zaskrbljen zaradi žene, ki pričakuje otroka. Tako je sklenil, da se vrne. Od Amerike, ki ga ni hotela razumeti in ki v teh dneh ni bila pripravljena na pogovor, se je poslovil z umirjeno izjavo, predvsem pa z voščilom »mir z vami«. Za svojo miroljubnost in pokončnost plačuje visoko ceno, ohranil pa je svoje človeško dostojanstvo. Marko je izgubil veliko, še bolj pa je izgubila družba, v kateri je živel, saj je bila prikrajšana za svobodomiselnega in nekomformističnega člana, ki bi lahko veliko bolj prispeval k njeni rasti kot tisti, ki so se tudi proti svojemu intimnemu prepričanju prilagodili in naravnali jadra svoje morale po prevladujočem vetru. Po zgodovinskem srečanju na dan zaljubljencev med Occhettom in Craxijem Po trditvah obeh tajnikov se odpira novo plodno obdobje med DSL in PSI RIM — Skoraj neverjetno! Occhetto in Craxi (na sliki) z roko v roki, kar se tiče Zaliva! Morda je le efekt sv. Valentina, ki je pač patron zaljubljencev. In njuna skupna izjava: složna zahteva, naj se takoj zaključijo bombardiranja iraških mest, naj se istočasno z umikom iraških čet iz Kuvajta prenehajo tudi boji in naj se poišče najkrajša pot k trajnemu miru, katero mora nato urejati sama OZN, poleg tega pa še skupna izjava o solidarnosti italijanskim vojakom v Zalivu. Ta je neverjetni zaključek dobro uro trajajočegačetrtkovega pogovora med političnima voditeljema, to je pravi čudež sv. Valentina (ki pa je resnici na ljubo pred leti ustvaril globok razkol med socialisti in komunisti, saj so dekret o premični lestvici sprejeli prav 14. februarja 1984). Ta čudež se je še obnovil v popoldanskih urah, ko se je tajnik DSL srečal s socialdemokratskim tajnikom Cariglio. Ta čudež pa se ni ponovil včeraj na srečanju z Gi-orgiom La Malfo, saj sta politični poziciji obeh tajnikov ostali še kar oddaljeni. S praznikom, ki je minil, je splahnel tudi vpliv svetnika. Vendar pa je srečanje med Occhettom in republikanskim tajnikom obrodilo sadove. »Obojestransko sva se obvezala,« je dejal Occhetto po srečanju »da ne bomo iz te različnosti vzgajali prejudicialo, temveč le potrebo, da bomo znali vsakič sproti objektivno oceniti vse politične in istitucionalne teme, ki se nam predstavljajo in da torej ne bomo imeli samo političnih srečanj, temveč tudi občasne programske domene.« Tako je torej s srečanjem med Cra-xijem in Occhettom na dan zaljubljencev. V komunikeju, ki so ga izdali po srečanju, je nekaj važnih novosti. Po tragediji v Bagdadu sta liderja skupno obsodila bombardiranja, ki »jih je treba čim prej zaključiti, predvsem na mesta in stanovanjske predele«, nato zahtevala, da se čim prej zaključijo oboroženi boji, da pride čim prej do pravičnega miru in da naj se začenjajo spoštovati teptane pravice. »To naj bi odprlo pot k reševanju vseh problemov, ki so še vedno pereči na tistem območju, začenši s palestinskim.« Craxi in Occhetto sta si zaželela učinkovito in odločno diplomatsko pobudo ter zagotovila vso svojo podporo predlogom nevtralnih držav ali Sovjetske zveze. Vzdušje je bilo odlično, kar pričajo tudi izjave po srečanju novinarjem. Craxi je Occhettu zaželel dobro delo in da naj se odnosi med obema strankama še izboljšajo preko resne in poglobljene analize politike obeh strank. Tajnik DSL je imenoval srečanje za »pozitivno« ter dodal, da »je bil njegov glavni namem na tem srečanju obrazložiti na pošten in odkrit način brez kakega skritega propagandističnega namena resnične cilje nove stranke levice v okviru sicer zelo kompliciranih odnosov med vsemi političnimi silami.« Podpredsednik vlade Martelli pa je srečanje komentiral tako: »To je najlepša novica za italijansko levico v zadnjih desetih letih. Tokrat se je to zbližanje zgodilo na zelo vročem področju, in sicer pri posledicah, ki jih lahko ima zalivska vojna.« Včeraj je Craxi na srečanju socialis- tičnega vodstva prikazal važnost četrtkovega srečanja, Occhetto pa je ponovno zahteval zaključek bojev v optiki nove pripravljenosti Sadama Huseina, da se umakne iz Kuvajta. Ostali tajniki strank so bili v svojih komentarjih nekoliko bolj razčlenjeni. Liberalec Altissimo je npr. izjavil, da je nujna maksimalna previdnost, ker ni Sadamov umik brezpogojen, kar zahteva OZN. Republikanec La Malfa, je dejal, da »brez uporabe orožja sploh ne bi prišlo do te pripravljenosti na umik, pa čeprav z vrsto pogojev, ki jih je še treba preveriti.« Andreottijev pristaš, podpredsednik predsedstva vlada Cristofori pa je dodal, da iraška pozicija »ne sovpada s tisto od OZN, ki je brezpogojna, vendar pa je vseeno prvič, da Iračani sploh omenjajo možnost umika iz Kuvajta.« G. R. Pogajanja FJK z ES: Biasutti zadovoljen Rossetti pa ne TRST — Predsednik deželne vlade Biasutti in odbornik za industrijo Sar sta se včeraj vrnila iz Bruslja, kjer st s pristojnimi organi Evropske skup nosti razčlenila in preučila vse SP0IT ( točke nekaterih ukrepov - v »paketih" za Trst in Gorico kot tudi v napoveda nem deželnem zakonu za industrijo ki so izvali oster poseg evropskih tel® in začetek posebnega postopka Pr° Furlaniji-Julijski krajini. Biasutti in Saro sta ob vrnitvi poZ^ tivno ocenila pogovore, medtem ko J bil kritičen evropski poslanec Dp. Rossetti, po katerem »se je bil deže* odbor prisiljen umakniti na vsej črt1' Kolikor je znano bo deželna vlada Furlanije-Julijske krajine v PoneCln_ Ijek orisala popravke svojemu za^0-:. skemu osnutku za podporo indusj.r.,a skim dejavnostim in ga prilagodi . dogovoru, ki sta ga pred nekaj ineselii. sklenila sir Brittan v imenu ES in 1 lijanski minister za industrijo Battai) lia. V torek naj bi o osnutku raZPraog. Ijala deželna komisija za industrij0' pa naj bi bila razprava v deželn® svetu. Upati je, da bo ta dan zakon osnutek tudi sprejet, sicer bi FJK 1 gala hudo obsodbo in ukinitev P spevkov Evropske skupnosti meseca, 28. februarja, se namr KoneC ‘eč sest«; ne v Bruslju spet komisija ES, ki , bi preverila ustreznost novega d® ^ nega zakona. Če bo zakon ocenj®1) n[1, ustrezen, bo postopek proti FJK k čan in arhiviran, sicer Dežela tv 9. obsodbo z vsemi negativnimi poSJ za cami. Pogajanja pa so bila preteku nova soočanja z ES, ki bodo potr® ob zakonu za mejna območja. Slovenski kulturni minister se brani očitkov in napadov LJUBLJANA — Slovenski kulturni minister dr. Andrej Capuder je včeraj zbral na precej razburljivi in polemični tiskovni konferenci slovenske novinarje. Obrazložil jim je bistvene dileme slovenskega kulturnega ministrstva, ki so po njegovem mnenju skoraj izključno finančne narave. Ministrstvo je sestavilo utemeljen finančni predlog za letošnji proračun, ki znaša milijardo 914 milijonov dinarjev, po dolgih peripetijah pa je bil na seji vlade preglasovan; ododbre-ni osnutek znaša 1.379 milijonov dinarjev. Treba je upoštevati izredno težak gospodarski položaj, a tudi ta številka še ni dokončno usklajena in bo o njej še razpravljala v skupščini. Izdatki za kulturo dosegajo 0,6 - 0,7 odstotka narodnega dohodka in ker je v občinah približno še toliko denarja za kulturo, namenja Slovenija približno 1,2 odstotka svojega narodnega dohodka za kulturo, priporočilo OZN pa znaša 2 odstotka. Notranja razdelitev poteka v treh smereh. Za redno dejavnost, investicije in akcije, za kar gre večina sredstev in kar je najbolj sporno, zaradi česar je bil deležen »golid gnoja po časopisih«. Izredno pomemben sklop izdatkov so knjige, knjižnice in revije. Med knjigami je bilo predloženih 540 naslovov, odobrili so jih 240. Menili so, da bi bilo najbolje, če bi izbiro naslovov prepustili založbam, pa so se uprli avtorji, ker je ministrstvo še vedno bolj pristojno, saj skrbi za kulturo, kot so založbe, ki so bolj tržno usmerjene. Veliko sredstev gre za revijo in za založbe. Minister se je pohvalil, da je ta razdelitev najbolj demokratična po vojni, ker so vključeni vsi, od založbe Borec do Mohorjeve družbe iz Gorice. Za gledališča je določenih dvesto milijonov in za alternativo dvakrat več, okrog 5 odstotkov. Minister pa se je znašel v položaju, ko mu redna gledališča groze z normalnimi štrajki, alternativni režiser pa z gladovnim. Močno povečane so zahteve za potrebe manjšin: onih v Sloveniji in zamejskih v tujini. To je vprašanje celotne vladne politike, poleg ministra Dularja še predsedstva vlade, in za vse te potrebe je treba dobiti sredstva. Minister je bil zelo polemičen, češ da se nenehno spopada s tendencami, da postaja »kultura državni rezervat in kulturniki v njem zaščitena divjad«. Pogosto je izrazil direktno in neprikrito nezadovoljstvo ter nezaupanje v tisk, češ da bo tako do takrat, dokler vlada ne bo razpolagala z lastnim dnevnikom, da se bo slišal tudi njen glas. Seveda pa je tudi res, da gre za prehodno situacijo, ki je izredno zapletena, in da se minister ne čuti odgovoren za vsak gumb, ki pade s fraka simfonika, ali zamašeno pipo v gledališču. Zapletena razprava se je vnela še o novem davčnem sistemu in kulturni zakonodaji, ki jo ministrstvo pripravlja. B. S. Cene nafte in zlata včeraj nekoliko padle nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s_ 1. strani - nadaljevanji s 1. strani • Nasprotovanje ki pa jih je kasneje postopoma umikal in spreminjal. Iraški optimizem preveva seveda vse »nevtralne« arabske države. Nad iraškimi predlogi so seveda najbolj navdušeni Jordanci in Palestinci. Slednji upajo, da bo Sadam Husein končno rešil palestinsko vprašanje. Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz južnega Libanona, pa se je tu že začelo arabsko reševanje palestinskega vprašanja s pomočjo minometalcev in ra-ketometalcev. V spopadih med prosir-skimi in proiraškimi palestinskimi frakcijami je namreč že padlo 17 palestinskih borcev. Mimo nove tragedije, ki čaka palestinsko ljudstvo, pa moramo poudariti, da so arabske množice vzhičene nad Sadamom Huseinom, ker ga v slabem mesecu ni strl zavezniški vojaški stroj. To se ni zgodilo v zadnjih 43 letih nobenemu voditelju, saj so arabske armade klonile že po nekaj dneh. Nič čudnega torej, da so predvsem arabske vlade protiiraške koalicije še najbolj zaskrbljene ob iraški »šahovski potezi«. V Kairu, Damasku in v prestolnicah zalivskih držav odločno zavračajo iraški poskus razbitja koalicije. Bojijo se namreč, da bi Sadamu Huseinu uspelo, da bi se častno izvlekel iz godlje, ki jo je sam zakuhal in postal za arabske množice novi in še uspešnejši Naser, v takem primeru bi se posamezni protiiraški režimi in vlade znašli v precejšnjih težavah. Z upanjem, a s precejšnjo mero previdnosti so iraške predloge sprejeli v drugih nearabskih islamskih državah. Previdni so bili včeraj tudi v Vatikanu. Papež Janez Pavel II. moli za mir, vatikanska diplomacija pa nadaljuje svoje mirovne napore. Srbija grožnja. Vrnimo se k Markoviču, ki zahteva ponovno centralizacijo zvezne državne uprave, da se 18. februarja plačajo vse zaostale zadeve, ki jih zahteva federacija, sprejmejo zvezni ustavni popravki, centralizira Narodna banka Jugoslavije itd. Vse te zahteve je Slovenija že odločno zavrnila, vendar ne želi Markoviča brutalno metati, saj ga še vedno gleda v vlogi koristnega zapuščinskega upravitelja. Zato bo Markovič v ponedeljek prišel v Ljubljano in bo skušal urediti vprašanja, ki se jih še da uskladiti. Manevrski prostor pa je izredno zožen. Slovenska politika bo torej v ponedeljek imela opraviti z Markovičem, v torek pa bodo medstrankarske priprave na zasedanje slovenske skupščine, ki bo v sredo razpravljala o poročilu predsednika Kučana o dosedanjih razgovorih in predlogu slovenskega predsedstva, skupščine in izvršnega sveta o resoluciji o »razdružitvi«. V tej zvezi je spodbudil izredne polemike osnutek resolucije, ki ga je včeraj objavilo ljubljansko Delo in ki govori o odcepitvi Slovenije od Jugoslavije in iz te na videz preproste odločitve izvaja vse druge sklepe. Resolucija je bila kot delovno gradivo sestavljena 8. februarja. Od takrat pa so se zgodile številne stvari: Slovenija se je posvetovala s tujino, bilo je več zasedanj zveznega predsedstva predvsem pa sta Slovenija in Hrvaška dosegli dokaj trden sporazum o postopku in taktiki »razdruževanja«. Zato se o odcepitvi, secesiji Slovenije iz Jugoslavije, sploh ne govori več. Precej točna je Kučanova definicija, ki jo je izrekel na beograjskem zasedanju in se glede tega ključnega vprašanja glasi: »Današnja SFRJ bi se razdelila na dve ali več novih suverenih in neodvisnih držav. Vse nove države bi bile suverene in bi si med seboj priznale dejansko oblast na svojem ozemlju. Vse nove države so tudi enakopravne dedinje SFRJ. Njihove meje so identične mejam sedanjih republik, ki bi bile zaščitene v skladu s pariško konferenco o evropski varnosti.« Razlika je očitna, bistvena, usklajena s Hrvaško, ki se je tudi že odločila, da bo šla po slovenski poti. Dopušča pa še možnost, da se priključita Makedonija in morda celo BiH, kar vse krepi slovenske pozicije v tem izredno občutljivem trenutku. Včeraj je preiskovalni sodnik zagrebškega vojaškega sodišča izdal uradno sporočilo o kazenskem postopku proti številnim osebam, ki so obtožene kriminalnega dejanja oboroženega upora po 114 členu kazenskega zakonika SFRJ. Sodnik je razširil preiskavo na hrvaškega obrambnega ministra Martina Špeglja, ki ga dolži vrste kaznivih dejanj. Vse te obtožbe temeljijo na že znanih zadevah, objavljenih v famoznem filmu armadne obveščevalne službe. Poročilo pravi, da hrvaška oblast ni izročila Špeglja, da ga celo fizično ščiti in da so spejeli poseben akt, s katerim so ministri oproščeni kazenske odgovornosti. Sledi pa naslednji grozeči stavek: »Zaradi vsega navedenega so bili organi kazenskega pregona JLA prisiljeni, da so v okviru svojih pooblastil sprejeli ukrepe za njegovo privedbo.« Ker je znano, da se Špegelj vozi v oklepnem vozilu, da ga varuje nekaj sto hrvaških specialcev, ta grožnja očitno pomeni napoved uporabe sile. S kakšnimi posledicami? To pa je že izredno stanje brez posebnega pooblastila zveznega predsedstva, preprosto na temelju »pooblastil JLA«. Zaostrilo se je tudi v Plitvicah. V znanem parku, naravnem spomeniku, ki privabi vsako leto na milijone tujih turistov so se namreč že ponavljale zadeve, podobne kninskim »hajdukom«. Prebivalstvo je mešano: hrvaško-srb-sko. Na volitvah razmerje sil ni bilo povsem jasno, s pomočjo grobe sile je župan Titove Korenice postal Srb. Sedaj so enega od praznih hotelov zasedli hrvaški spacialci-miličniki. Župan pa je protestiral proti »fizičnemu terorju« in na protestnem zborovanju sprejeto resolucijo poslal hrvaškim oblastem, predvsem zveznemu predsedstvu, zveznemu tajništvu za obrambo in poveljstvu petega armadnega območja, ki jih poziva, da posredujejo. Vse to pa se dogaja v ozračju vedno ostrejših sindikalnih bojev in stavk. V ponedeljek bo splošna stavka beograjske Radoviče, kjer delavci niso dobili plač niti za december. Sindikat zahteva, da se vsem v Srbiji izplačajo enaki dohodki v višini 7 tisoč dinarjev mesečno, kar je »najnižja možna vsota za preživetje«. RIM — Vest, ki jo je včeraj sP0tete Radio Bagdad, da se bodo ira fas. morda v relativno kratke va umaknile iz Kuvajta, je spr navdušenja in evforije,jaa ^ [4ov^ prevsem v evropskih bof "f naft®‘e, je tudi »stresla« trgovino z „31 saj je v opoldanskih urah 5 . $&>■' stal 16,30 dolarja, kar je PreCf^ kot v prejšnjih dneh. To n pa ) prodali aprila meseca, ta c m, najnižja v zadnjih šestih meS ^a\o Vendar je to navdušenje kako uro, dokler je pač bag ^ jih^ dio naposled sporočil pog J '. 'j( postavil Sadam Husein za s er3;eL Kuvajta. Evropski b0rfnl„o dir® pjo predvsem tistih držav, ki stali 2 p vpletene v vojni, so nat°.P včersJ* 0, ^$,50 'a se je kar P°f. skeptični, vendar p borzni dan zaključil še K“\jrrali ‘'Ja Sod nafte so na koncu ko^ doiarj aj' dolarja, kar je vsekakor manj kot dan prej. ,0 ru* Tudi zlato je imelo vCeraj^. je n jočo ceno. Na londo^fg za več ^loj0 prej njegova cena padla z^^ s se dolarjev na unčo, . na1®.,^ pd najnižjo ceno 360 dolar] uStal>la ^a je spet normalizirala in vseeno d daii 365,50 dolarja, kar Pa J? tk0In. J® r>a Tudi milanska borza J ,h bort-tf vanju cen ostalih e-mps- go^ losled je ob kllučnL.rjja (na sl,Mra*0' zavladala prava evj M n0rmabz nato pa seje stanje sp^ ^ Tudi v Milanu se J lik0 nizi0 lUUl V iviuaii^ 1 pa spada’ Deželni odbornik Saro o velikih finančnih izgubah obrata Rabelj nujno zapreti! yiDEM — Sindikalne organizacije raK ■ UIL ter tovarniški svet “Celjskega rudnika so včeraj prejeli l^okument - kot sporoča deželni tis-0vni urad - v katerem se nakazujejo Jžnosti za razrešitev krize v tem ob-. oziroma predlogi, kako speljati to Zo zaprtja rudnika in aktivizacije industrijske dejavnosti, m .“^Hi odbornik za industrijo Fer-s- Ccf° Saro je namreč včeraj predložil ndikalnim predstavnikom dokument, katerem so zaobjeti številni proble-*' ki zadevajo usodo tega obrata. V Jem je predvsem govor o problemih, zadevajo postopek zaprtja obrata, in ernativne zaposlitvene dejavnosti i Opravljanje te prehodne faze. V iz-t v* 2a tisk je odločno poudaril, da je e“a rudnik zapreti 30. junija. na^^bi SIM, ki rudnik upravlja, so jJOreč zmanjkala finančna sredstva, rdri- .Poravnala visok primanjkljaj, zada lČesar celotno breme, v primeru la ni zaPrtie rudnika podaljšali, mora ka roka, v katerem bi moralo priti do začetka alternativnih delovnih dejavnosti in poklicne rekvalifikacije delavstva. Poleg tega je treba upoštevati predčasne upokojitve v tem in naslednjem letu, ki zadevajo 40 delavcev, zaradi česar bi jih brez zaposlitve ostalo še 90, del katerih bi jih lahko uporabili za sanacijo zaprtega rudnika, preostali del delavstva pa bi lahko začel s poklicno prekvalifikacijo. V tej časovno omejeni prehodni fazi bi del delavcev lahko bil v posebni dopolnilni blagajni, je dodal odbornik Saro, zanje pa bi lahko tudi poskrbeli z dodatno finančno pomočjo in jim tako zagotovili dostojno življenje na tem tako z ambientalnega vidika ogroženem področju. Odbornik Saro je izrazil željo, da bi predstavniki sindikalnih predstavni- kov in zainteresiranega delavstva bili na razpolago za razpravo o predlogih, ki sta jih iznesli deželna uprava in družba SIM, da bi na tak način lahko prešli v operativno fazo. Obenem je še podčrtal pripravljenost trbiške občinske uprave, v sodelovanju s pristojnimi deželnimi uradi, ki daje na razpolago prostor za alternativni objekt. Za pozitivno rešitev tega vprašanja je v Rimu posegel tudi socialdemokratski deželni odbornik Cisilino, ki se je sestal s prof. Cecchettijem, članom izvršnega odbora ENI, družbo, ki ima med svojimi člani tudi podjetje SIM, ki upravlja rabeljski rudnik. Prof. Cec-chetti je odborniku Cisilinu zagotovil pripravljenost sodelovanja za pozitivno rešitev tega problema. j nositi le deželna uprave Furlanije-tev ■ 6 ^raFne- Pr* tem ie treba upoš-t ati' da bo po predvidevanjih za up-miiK911!6 rudnika uporabiti okrog šest ^janUir, od katerih jih bo polovica ■a. tegi S—er, je še dejal deželni odbornik 0cl bi deželna uprava morala odšteti SSK . li ža V c03Ke9a rudnika odložili na 31. de s!mb«. j ll.r država, preostali del pa deželna hrijsk9 V primeru, da bi zaprtje ra- uezema upiava muiaia ousieu je Sedem do osem milijard lir. To pa tar?6*0 vis°ka vsota glede na število Poslenih, ki jih je trenutno 130. $a?"aradi vsega tega je za odbornika ecbna možna rešitev v iskanju ie dogovora tako glede operaci-ItjP0 kBteri bi prišlo do zaprtja rudni-Crie 30. junija, kot tudi glede začet- Sen. Spetič posegel pri ministru RIM — Komunistični senator Stojan Spetič se je pred dnevi udeležil sestanka deželnih parlamentarcev, na katerem so proučili stanje in perspektive rabeljskega rudnika, ki ga je prejšnjo sredo "zasedlo" 53 furlanskih in slovenskih rudarjev. Ta sklep so delavci, ki že toliko časa vztrajajo v mrzlih rabeljskih rovih, sprejeli, da bi od deželne uprave in od. lastnika rudnika (družba ENI) prejeli zagotovilo o ohranitvi delovnih mest in o mobilnosti delovne sile tudi glede delavcev iz sosednje Slovenije. Sestanka se je udeležil tudi trbiški župan Rosenwirth. Senator Spetič, ki je že v prejšnjih dneh vzpostavil stik z odborom, ki vodi ta sindikalni spor, je na pristojnega ministra vložil nujno vprašanje. Predvsem ga poziva, da bi se podaljšal rok dopolnilne blagajne za vse tiste rudarje, ki se ne bodo morali predčasno upokojiti, obenem pa naj preveri možnosti, tudi s posebnimi podporami, za rudarje, ki prihajajo iz sosednje Slovenije. Senator Spetič se je na pristojnega ministra obrnil s prošnjo, da bi posegel pri družbi ENI in deželni upravi F-JK, da bi preverila vse možnosti za ohranitev rabeljske skupnosti, v okviru katere je bil prav rudnik glavni ekonomski vir za tamkajšnje prebivalstvo. Deželna SSk o preverjanju v deželni šeststrankarski koaliciji TRST — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnji seji obravnavalo rezultate preverjanja v deželni šeststrankarski večini. Izreklo se je za okrepitev sedanjega političnega okvira, je rečeno v tiskovnem poročilu, saj je pred deželnim svetom in deželnim odborom vrsta pomembnih obveznosti. S tem v zvezi so člani tajništva razpravljali zlasti o uresničevanju določil zakona o obmejnih področjih, kolikor so v deželni pristojnosti, in pa o določilih za zaščito in razvoj Krasa. Deželno tajništvo SSk je pozitivno ocenilo napoved predsednika deželnega odbora Biasuttija o pripravi posebnega zakona glede uporabe sredstev, ki so v zakonu za obmejna področja namenjena kulturnim potrebam slovenske manjšine, in o dolžnem posvetovanju z njenimi zastopniki. SSk pa izraža zaskrbljenost zaradi novosti v zvezi s problematiko naravnih parkov. Pristojni deželni odbornik Carbone je namreč pripravil nov osnutek z okvirnimi določili za vse parke v deželi, za katere naj bi potem pripravili posebne zakone. O osnutku se je že začela razprava v ožjem odboru 5. svetovalske komisije. Spričo že prejetih zagotovil o vsebini zakona o Krasu je zdaj nevarno, se zaključuje tiskovna nota, da bi vsebina okvirnega zakona prejudicirala nekatere po* membne točke zakona o Krasu in da bi prišlo do novega zavlačevanja s pozitivnimi rešitvami. Zato bo stranka posegla pri pristojnih, deželni svetovalec SSk pa bo vložil potrebne popravke tudi k okvirnemu zakonu. Osem literatov s Sežanskega v Oktavi Po dveh letih prizade- va£ŽANA le sežanski Zvezi kulturnih or- Prv^cij uspelo izdati in tudi založiti V°tti rJK0 oziroma zbornik z naslo-Osem Oktava. V njem se predstavlja ohfj6 besednih ustvarjalcev sežanske vew,e z življenjepisi in besedili v slo-n... mi in angleščini. Na nedavni Ksi tavitvi zbornika v kleti Vinakras 1 (ZaT11* 50 se mal°številni obiskoval-<>ltvjat** slabega vremena) prepričali Ijejr^oti knjige in se razšli s spozna-VK smo na Krasu bogatejši za »(-.Kulturna snovanja. v katerem živimo, je poln na-ter0 i’ hladen in strahovito krut kot ')ijbe au večer na Krasu, a prežet z ljudi, ki hočejo nekaj dose-hrj .na predstavitvi zbornika v Sežana] Pavel Škrinjar, ki je tudi na-iKavii , b9ovor h knjigi. »Ko sem pri-%10 | , uv0(jnik za zbirko, sem bil ^t Spr?ruien- Ugotavljal sem, da tisto, tlrUgeai Prebral zjutraj, je čisto nekaj . kot tisto, kar sem prebral k satg0 ^se' kar je dokumentiranega, 'Vor s bV? Vredna nečesar. In vsak izmed ha 6 moral prizadevati, da bi čim-^totj ylsaf saj smo vendar majhen Nje 7Saka misel pomeni veliko pri-K''« je jK.tako majhen narod kot smo ‘N , lal Škrinjar. *'!vt tuH111 koščku slovenskega Krasa l,osem ljudi, katerih jezik je sjjj. besede pa vsakomur izmed K9 N viz globine duše in iz zavesti Nela' s Sa.komur izmed njih najde ta J’h p voje mesto, vsakomur izmed pa ed U3 to pokrajino nekaj dru-č! sv0j ? in vsakdo od njih razmišlja v0rjcj ln lastno govorico. V tej Podoživljanje in iskanje potr resnice. Vsaka beseda, ki jo N j lS' uapišeš in je potem objav-K; ' ’ Občinska uprava se še ni odločila, komu ga bo odstopila Semedelski grad ni prodan! vJNa I0 Se našli: Miran Kovačič iz iN, ’A)Iance Magajna iz Doljnih TN Mi 6lcsander “ ' Ksander Peršolja iz Križa, Sv'*r’0h, Maja Razboršek in David LNa jN^je iz Sežane, Magdalena k,‘ce. j. torij in Aldo Žerjal iz Plis-CN v?vno opremo je prispeval k' Dns attU' medtem ko je zbornik tN itpg ne smemo ustaviti le pri VNqs u- V poeziji smo se ustavili ti t Q hi n.U' je začetek in konec, ih . °re— • liji. 1 ha u3®0 brskati za novimi ime-^vNalcp?3811 1® veliko prečudovitih \Nti n od katerih vsakdor hoče N^ka :p,ai. svojega. Pomen tega iSi9a Prevol, P0gled v EvroP°' sal 'kf pahko v®db v angleščino. Nanj MHetšolia.nosni,« je dejal Aleksan-PreJ®' tainik ZKO Sežana, k, vs.l&viij zbornika Oktava so tik, katetil:Ucl1 knjige, zbirke in revi-SiL Pisatpi-0 ustvarjalci bodisi pes-^14. v1 ali misleci objavljali Nal t,.,. Prazničnemu vzdušju je Na krajši^1 Jtttarist Igor Starc iz Tr-ateljev koncertom renesančnih -oks- KOPER — Semedelski grad v Kopru še ni prodan! O prodaji so včeraj sicer razpravljali na občinskem IS, dokončnega sklepa pa niso sprejeli. Dogovorili so se le, da bodo ponudbe za odkup z neposredno pogodbo sprejemali še do 18. t. m. in se torej o prodaji dokončno odločili na seji v sredo 20. t. m. Na stanovanjsko podjetje Dom, kot zastopnika izvršnega sveta oziroma občine, je po neuspeli drugi licitaciji (4. februarja) prišel Boris Popovič, ki je dal ponudbo za odkup gradu v višini licitacijske cene (nekaj manj kot 2 milijona dinarjev), hkrati pa zaprosil še, da bi dobil v najem okrog 3400 kv. metrov zemljišča v okolici gradu, kjer je že bil park, ki bi ga bilo nujno urediti. Grad naj bi uredili v skladu z razpisnimi pogoji. Na Dom pa je prispela še ena ponudba, ki jo je poslal Franc Nemec iz Ankarana. Ta je za odkup gradu ponudil 2 milijona in 50 tisoč din. Razen tega je zapisal še, da bi grad adaptiral po pogojih razpisa in iz njega naredil ugleden objekt, ki bi bil ponoči tudi primerno osvetljen, pripravljen pa se je tudi dogovarjati o možnostih za najem zemljišča v okolici gradu. Razprava, ki je sledila, je bila kar zanimiva in med drugim smo slišali mnenje, da bi resni kupci bržčas prišli na licitacijo (Nemec je odsotnost sicer opravičil s potovanjem v tujini) ne pa potem dajali ponudbe. Slišati je bilo celo oceno, da bodoči kupci - interesenta nista samo omenjena dva -na nek način špekulirajo, da sta oba ponudnika davčna zavezanca, ki -po oceneh davkarjev - delujeta na robu rentabilnosti itd. Na IS so menili, da torej ni čas za odločitev, zato bodo počakali še do 18. februarja in interesente (ne samo omenjena dva) pozvali, da v ponudbah natančneje opredelijo dejavnost, ki naj bi jo imeli v gradu, rok za sanacijo in seveda ceno. Vse skupaj torej spominja na nekakšno novo licitacijo, po kateri pa treba v kupnoprodajno pogodbo (tako je zahteval javni pravobranilec) vnesti določila oziroma sankcije za neizpolnjevanje sprejetih pogodbenih obveznosti. D. G. Jutri počastitev obletnice požiga Komna SEŽANA — Jutri bodo v Komnu praznovali svoj krajevni praznik "15. februar" v spomin na požig Komna in okoliških vasi in tako obudili vojne grozote, ki so se dogodile v letu 1944. Počastili ga bodo s kulturno prireditvijo, ki se bo pričela ob 16. uri v zadružnem domu v Komnu. V programu bodo sodelovali poleg učencev osnovne šole Antona Šibelja Stjenke iz Komna še godalni kvartet RTV Slovenije, oboist Božo Rogelja iz Temnice, medtem ko bo program popestrila gledališka igralka ljubljanske Drame Jerca Mrzelova z izborom Prešernovih in Kosovelovih recitacij. Na tradicionalno praznovanje so v Komen vabljeni vsi, zlasti pa preživeli borci juž-noprimorskega odreda. -oks- Ilustracije Rože Piščanec na ogled v Kosovelovi knjižnici SEŽANA — Kljub slabemu vremenu, se je tudi minuli petek, kot ponavadi ob prireditvah, zbralo v Kosovelovi knjižnici veliko ljudi. Knjižnica je počastila slovenski kulturni praznik z otvoritvijo razstave slikarke Rože Piščanec in predstavitvijo pesniške zbirke Lojzke Špacapan z naslovom Vračanje ptic. Pesnico in njeno poezijo je predstavil Aleksij Pregare izbor pesmi iz zbirke pa je interpretirala Bogdana Bratuž. Ob zaključku je še sama avtorica povedala nekaj svojih pesmi. Z glasbo je večer obogatil Igor Starc. Po zaključku uvodnega dela so si mnogi pesniško zbirko z avtoričinim podpisom kupili. Pesniški večer je izzvenel tudi kot povabilo poezije, ki je velikokrat bolj kot za glasno recitiranje primerna za zbrano tiho branje. V knjižnici pa so ostale na ogled prekrasne ilustracije Rože Piščanec, ob katerih se tako otroci, kot odrasli zaustavljajo in podoživljajo znane zgodbice in pravljice, ki jih je Roža Piščanec s svojimi ilustracijami obogatila. Na ogled so ilustracije Levstikove pravljice Kdo je napravil Vidku srajčico, Hišnikov dan, pa Bevkove povestice Naše živali, Povestica o punčki Maji, Beli konjič in druge. Lučka Čehovin je uvodoma povedala, da akademska slikarka Roža Piščanec pripada tistim prvim povojnim generacijam naših slikarjev in ilustratork, ki so iz skromne zapuščine predvojne ilustracije ustvarile sodobno slovensko ilustracijo. V tej zvezi je omenila še znana imena, katerih razstave so bile že v knjižnici npr. Lidija Osterc, France Mihelič, Karel Zelenko, Ančka Gošnik Godec itd. Čeprav, kot je tudi sama Piš-čančeva ob otvoritvi povedala, njen ilustratorski opus ni tako bogat, kot njenih vrstnic, so pa njene ilustracije, v katerih si je izoblikovala svoj slog, vedno prepoznavne. Posebej je treba poudariti slikarkin smisel za vživlja-nje v naravo in njeno bistvo. Piščančeva zna z vso poezijo pričarati naravo in njene dele kot je gozd, pašnike, hribčke — imenitne so njene likovne prepesnitve trav, grmovja, podrasti in mogočnih dreves sredi gozda. Njene ilustracije tako v knjigah kot posejane v Cicibanih in Pionirskih listih nosijo v sebi toliko življenja, da se ne bodo nikoli postarale. Tako kot vse umetniške storitve ne podlegajo zakonom staranja. Za svoje bogato in kvalitetno delo je Roža Piščančeva prejela številne nagrade in priznanja. In tudi s to razstavo v Kosovelovi knjižnici so ji želeli izraziti hvaležnost za njeno delo. Na otvoritev razstave je prišlo veliko ljudi iz Trsta in okolice, kar seveda ni čudno, če vemo, da sta oba slikarkina starša doma iz vasi Piščanci pri Obelisku in da ves rod še živi na Tržaškem. Zalivska vojna močno prizadela turistično dejavnost preko meje PORTOROŽ — Ob pustovanju so portoroški hotelirji odprli nekaj svojih hotelov. Toda večina zmogljivosti je bila še naprej zaprtih. Mnogi jugoslovanski turistični delavci se prav v teh dneh izgovarjajo na splošno svetovno krizo zaradi vojne v Zalivu. Toda nimajo prav. Kako bi se šele lahko godilo jugoslovanskemu turističnemu gospodarstvu, če bi bile razmere v lastni državi vsaj približno tako mirne, kot so bile pred nekaj leti! Zvone Uhelj iz portoroškega zasebnega prodajnega podjetja Top Line, ki sodeluje s približno petstotimi poslovnimi partnerji v Evropi (tour operaterji in agencijami), nam je zatrdil, da bi v tem primeru lahko govorili o eni najboljših turističnih letin pri nas. Uspeh bi seveda gradili tudi na nesreči drugih konkurenčnih dežel, ki so bližje vojaškim frontam. V Turčiji, Izraelu, Tunisu, Egiptu... skoraj ni več turistov. Turisti se bojijo celo Grčije, južnega dela Italije, Španije, Cipra... V takih trenutkih, ko vse več potniških letal počiva, bi upravičeno lahko pričakovali, da bodo turisti izbirali bližnje cilje, take, do katerih se lahko pripeljejo z avtom ali avtobusom. In Istra je za srednjeevropske turiste res idealni avtobusni turistični cilj. Oziroma — bila bi idealen turistični cilj, če ne bi bila v državi, ki jo vodijo podobni »vsemogočneži«, kot tisti na Bližnjem vzhodu. Zato tudi jugoslovanski turizem (in slovenski je še vse preveč sestavni del jugoslovanskega), lahko le šteje vsak dan nove in nove odpovedi. Tako švedski turistični organizatorji pišejo, da bodo pripeljali turiste le, če v Jugoslaviji ne bo vojne. Avstrijska zveza železnic se odpoveduje načrtovanemu tiskanju programa turističnih paketov, ki so ga nameravali izdati na dragocenih 44 straneh. Drugi se sprašujejo, če bi sploh zakupili kaj zmogljivosti ob Jadranskem morju... Lahko bi naštevali do onemoglosti vse to kar veliko stane jugoslovanski turizem. Zato bi bilo zanimivo vedeti, če vsi tisti, ki razpihujejo žerjavico državljanske vojne v Jugoslaviji, vedo tudi, kakšno škodo povzročajo s svojim obnašanjem. Nekega dne bodo namreč morali poravnati račune tudi za take »umazane« turistične »podrobnosti«. BORIS ŠULIGOJ Bistričani zelo zaskrbljeni zaradi fenolov iz Lesonita ILIRSKA BISTRICA V Ilirski Bistrici se je v soboto mudila skupina predstavnikov vodstva Zelenih Slovenije. Z bistriškimi strankarskimi kolegi, predstavniki občinske vlade in največjih onesnaževalcev so se pogovarjali o ukrepih za zmanjšanje škodljivih izpustov v vodo in zrak ter o načrtih za odpravljanje škodljivih -posledic več desetletij trajajočega ekološkega nasilja nad naravo in ljudmi. Stečajni upravitelj TOK Bogdan Mahne je zagotovil, da zaradi opustitve bazične proizvodnje novo podjetje TOKIS ne bo omembe vredno obremenjevalo okolja. Bolj vprašljiva pa je usoda pred letom končane 8 milijonov DEM vredne TOKOVE industrijske čistilne naprave in odlagališča TOKOVIH odpadkov v Globovniku, ki naj bi ga zasuli ali odpadke odstranili. Predstavniki Lesonita pa niso mogli obljubiti, kdaj bodo uspeli zmanjšati ali povsem odpraviti izpuhe s fenoli in formaldehidi nasičenega lesnega prahu. Načrti za zaprtje tehnološkega kroga, ki bi povsem preprečilo prašne izpuhe, so že pripravljeni. Vendar je Lesonit tako kot projekta za ureditev kotlovnice na lesne odpadke, zaradi pomanjkanja denarja ne more uresničiti. Še vedno tudi ne vedo, kdaj in kje bodo za občino ali za širše območje uredili odlagališče industrijskih odpadkov, medtem ko lepo napredujejo priprave za gradnjo komunalne čistilne naprave. Predstavniki občine in Komunale se prav sedaj dogovarjajo o ustanovitvi italijansko-jugoslovanskega mešanega podjetja, ki bi s pomočjo italijanskega denarja končalo polemike o možni lokaciji, financiranju in zmogljivosti naprave, s katero bi zaokrožili mednarodno pomemben program očiščevanja reke Reke. JANEZ ODAR ^Stroški za ta objekt so v zadnjem času močno narasli Še 140 milijard lir za sinhrotron Graditelji zasegli jusarsko zemljo Medministrski odbor za gospodar-skonačrtovanje (CIPE) bo čez nekaj dni nakazal še dodatnih 140 milijard lir za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. To je včeraj sporočil minister za proračun Cirino Pomicino tržaškemu poslancu KD Coloniju, omenjena finančna sredstva pa bo neposredno razdelil Vsedržavni raziskovalni odbor (CRN). Država je leta 1987 že nakazala 75 milijard lir za svetlobni pospeševal-nik, katerega gradnja naj bi stala vsega skupaj približno 200 milijard lir. Sedaj pa so stroški za gradnjo tega znanstvenega objekta očitno močno narasli. Zahteva po dodatnem denarju je prišla s strani družbe »Sincrotrone Trieste«, njene zahteve pa je kasneje uradno podprlo tudi ministrstvo za znanstveno raziskovanje. V zvezi s sinhrotronom pa gre omeniti, da je podjetje, ki gradi ta objekt, že pred nedavnim zasedlo jusarska zemljišča in tudi tam začelo z gradbenimi deli. Glede jusa pa je postopek še v polnem teku, saj je prav pred kratkim krajevni jusarski odbor zahteval od Deželnega upravnega sodišča (TAR), da razveljavi sklep o prodaji te imovine. Odbor bo zato preveril, ali so graditelji pri zasedbi jusarskih zemljišč ukrepali na osnovi dovoljenj pristojnih teles (zlasti Občine Trst), saj gre v nasprotnem primeru za grobo kršenje obstoječih zakonom. V tem primeru bo bazovski jusarski odbor vložil tožbo proti gradbenemu podjetju in družbi SVEI, ki ima v zakupu gradnjo sinhrotrona. Na slikah (foto Križmančič) vidimo jarke, kjer bodo postavili temelje za sinhrotron in (spodaj) železno ograjo, ki omejuje gradbišče. Oboje gradijo na jusarskem zemljišču. Demografski padec pogojuje načrte za bodočnost Ravnatelji naših šol ocenjujejo predvpise Čeprav je šolsko leto še v polnem teku, se ravnatelji že spopadajo z načrti za prihodnje. Osnova zanje so podatki o predvpisih v prve razrede, s pomočjo katerih se lahko vsaj okvirno lahko zariše sliko bodočih pedagoških potreb. Za bodočnost slovenske šole so še najbolj pomembni predvpisi v prve letnike otroških vrtcev in osnovnih šol, saj tam nastajajo korenine, iz katerih bodo višje šolske strukture lahko pozneje črpale kisik. Iz uradnih podatkov šolskega skrbništva — objavili smo jih predvčerajšnjim — se na splošno da razbrati, da se na osnovnih šolah, vsaj kar se tiče kvantitete, prihodnje leto ne bo dosti spremenilo, za državne vrtce pa napovedi niso prav nič spodbudne. Na Tržaškem naj bi bilo 20 malčkov manj kot letos, v primerjavi s preteklim pa kar 50. Da bi bolje spoznali, kako ocenjujejo podatke o predvpisih na posameznih šolah, smo se pogovorili z nekaterimi ravnatelji. Za začetek (druge pogovore bomo objavili v prihodnjih dneh) smo vprašali za mnenje Ksenijo Dobrila, didaktično ravnateljico za dolinske osnovne šole: »Podatki o predvpisih v prve razrede osnovnih šol so v našem ravnateljstvu dobri, saj so vsi otroci, ki naj bi letos zapustili vrtec, bili vpisani v osnovne šole in torej ni osipa. Drugače pa je za vtrce, kjer je opaziti hudo nazadovanje, saj bo prihodnje leto v prvem letniku v vsem ravnateljstvu le 15 otrok, torej za "dober" razred. Če to število primerjamo s podatki o številu rojstev v letu 1988, lahko ugotovimo, da se je številčno razmerje med slovenskimi in italijanskimi malčki bistveno spremenilo. Pred leti sta se vsaj dve tretjini vključili v slovensko šolo, sedaj pa je skoraj narobe. Mislim, da je treba pojav pripisatl predvsem dvema faktorjema: demog-rafskemu padcu in priseljevanju italj' janskih družin, ki so med drugim bolj rodne od vaških. To priseljevanje je zlasti opazno na robu občine, kjer se pač pozna vpliv novih naselij, kot so Rocol-Melara, Altura, Naselje sv. Ser- gija' ■ ,07- Seveda, s skromno podrastjo je te^ ko delati rožnate načrte. Sicer pa enkrat ni nobena šola na prepihu. Mačkoljah in Borštu prihodnje leto re ne bo prvega razreda, vendar že za prihodnja leta so napovedi boljše, dovolj na sem z predvpisi na šolo Pr Pesku, kjer se je pokazalo, da šola re odgovarja potrebam Gročane, Drag® in Peska. Posebno poglavje je miljsK osnovna šola. Pred leti je to bila drug3 najbolj številčna šola v našem ravna teljstvu, imela je čez 40 učencev, let® jo obiskuje 20, prihodnje leto pa pre vidoma le 17. Tako nazadovanje je za skrbljujoče, saj je ta šola še posebn^ dragocena, ker je edina slovenska miljski občini. g Nove razmere so seveda izziv, katerega je treba ustrezno in pren Ijeno odgovoriti. Reforma osno1 ^ emi5' novn® šole daje v tem smislu nove možno meravamo uresničiti na dolinski mačkoljanski šoli tako, da bi ne razredov iz obeh šol povezali v ob skupnega modularnega pouka, ki^ sicer v dveh razredih dolinske letos- ne šole že bil uspešno vpeljan -Mislim, da je ta oblika poveževa šol in pouka sprejemljiva, saj nm di ve' ,staV' liko pozitivnih plati, ne da bi P01 ^ Ijala pod vprašaj obstoja posamezne $u‘ Seveda so organizacijske težave, ve ravnatelji smo tudi za to, ali ne?« (ni) Včeraj po tržaških ulicah manjša povorka proti vojni v Zalivu Avtonomne organizacije stavkale Sindikati so se od pobude ogradili Včeraj je bila v Trstu stavka, ki so jo oklicali proti vojni v Zalivu avtonomni sindikati USI, Unicobas, Cobas šolnikov ter sindikata UIL in CGIL za INPS in finance. Kot smo napisali, so se stavki pridružili tudi drugi posamezniki, ki so krenili v povorki po tržaških mestnih ulicah. Skupina demonstrantov (na sliki M. Magajne) se je zbrala na Goldonijevem trgu, od koder je sprevod krenil proti Ul. Ghega, kjer so položili venec pred spominsko ploščo 52 talcem. Zborovanje so demonstranti imeli pri Sv. Jakobu. Zahtevali so umik italijanskih čet iz Zaliva, prekinitev vojne in nove odnose med Zahodom in arabskim svetom. Zahtevali so tudi prepoved preprodaje orožja. O stavki in povorki resnici na ljubo ne preveč številnih delavcev so se izrekla tudi pokrajinska vodstva CGIL, CISL in UIL, ki so se distancirala od pobude. V skupnem tiskovnem sporočilu so sindikati izjavili, da niso nikoli sklicali splošne stavke in da odklanjajo vsakršno štrumentalno pobudo, ki vnaša med delavce zmedo. Sindikati nadalje poudarjajo, da se je stavke udeležila le peščica ljudi, obenem pa zavzemajo stališče do vojne. Sindikati v tem smislu pravijo, da mora priti čim prej do pogajanj. Irak mora zapustiti Kuvajt, nato pa je treba sklicati konferenco o Bližnjem vzhodu. Srečanje med ARO, ACLI in ZSKD za snovanje Foruma državljanov V četrtek popoldan so bili storjeni na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška prvi konkretni koraki za ustanovitev Foruma državljanov v Trstu. Načrt za pobudo so predložili na spomladanskem vsedržavnem svetu ARCI, ki je bil prav v Trstu. Sedaj pa se začrtujejo prve konkretne pobude. Srečanja so se udeležili člana vsedržavnega predsedstva ARCI Tom Bene-tollo in Stefano Magnabosco, pokrajinski tajnik Maurizio Villani, predsednik deželnega združenja ACLI Tar-cisio Barbo in pokrajinski predsednik Franco Codega ter delegacija ZSKD, ki jo je vodil predsednik Ace Mermo-Ija. Osrednje vprašanje seveda je, kaj naj bi bil Forum. Šlo bi v bistvu za kontaktno središče organizacij civilne družbe sosednjih držav, ali točneje držav Pentagonale. V bistvu gre za ljubiteljske organizacije, mirovnike, zelene, katoliška gibanja itd. ki ne delujejo na strankarski ravni, ampak kot glasniki potreb ljudi. Podobno telo ima sedež v Pragi in se imenuje Stalna skupščina državljanov Evrope. Pobuda zanjo je nastala pred več leti, med pobudniki pa je bil sedanji predsednik Češkoslovaške Havel. Preobrati v Evropi so storili to, da so se nekdanji kontestatorji vzhodnih režimov znašli na oblasti in tako se je lansko zasedanje skupščine v Pragi, ki se sklicuje na helsinško listino o civilnih pravicah, dogajalo v bistvu pod državnim pokroviteljstvom. Član skupščine je tudi češkoslovaški zunanji minister. Forum, ki bi ga ustanovili v Trstu, naj bi v začetku služil kot informativni center. Dejstvo je, da so veliki prevrati na Vzhodu imeli odločilne posledice. Demokratizacija pomeni nove možnosti, zastavlja pa vrsto vprašanj, med katerimi so na četrtkovem sestanku zabeležili tudi vprašanje o razmerju med civilno družbo, inštitucijami in politiko. Marsikatera dilema je danes nova, hkrati pa je nujno potreben pretok informacij. Vsi so si bili namreč edini, da bi moral Forum biti tudi in predvsem nekaj koristnega. Prav zato so na sestanku ugotovili, da bi morala prva srečanja zaobjemati bližnje države, na primer Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko. Vključili bi seveda tudi predstavnike manjšin. V tem smislu bi obudili in izkoristili že obstoječe stike (med ljubiteljskimi organizacijami, zelenimi, mirovniki itd.). Prva konkretna cilja pa bi bila sejem združenj, na katerem bi se lahko posamezne organizacije in skupine predstavile in pa mednarodno zasedanje, ki bi imelo kot temo najaktualnejše probleme Evrope, kajti osnovna smernica Foruma bi bila prav gradnja nove Evrope, ki se je po padcu berlinskega zidu zdela nekaj, kar je pred vrati, a jo sedanji svetovni dogodki postavljajo če že ne v dvom vsaj v položaj, kjer lahko pride do novih trenj. Zato so vsi prisotni naglasili, da je treba podpirati vsa priza(Jeo s0-vlad za gospodarsko in drugacn .na delovanje in pobudi kot sta skup dežel Alpe-Jadran in seveda v. nale, ki postaja bistvena os 0(*n* ležilo več kot 800 PredstaV"^arskD r______rr membni so stiki med manjšina jj. občnem zboru ZSKD so pn®11 stavniki iz Avstrije, Madžarsk ' jg-uradno) in seveda Slovenije-. vuiki' naravovarstveniki, 111 ..oriii^1’ m vernajt> različnih vzhodnih držav, skupino je "prenočila" prav pa čejo umetniške skupine, laiki -- . g nar Tem željam in potrebam je t^oCj0 sl®' konkretne odgovore, da ne saiH° Čanja med državami in deželal ^giU' na ravni ministrov in 9osPoC!,ažn0 kov (kar je seveda bistvene 0bsta)a Skratka, zanimanje za Forum vsedr in ima močno podporo Pra^rri. TrS, žavnih vodstvih ARCI IN ...e pod11 bi seveda bilo naravno sredi de o da) Ob robu članka naj zapise® i izv0' bilten ARCI, ki izhaja v vec “ inj®11; dih in ga prejemajo vsa v celo društva in organizacije skorai^.rn posvečen občnemu zboru prinaša integralen prevod Aceta Mermolje. Cena vode v Devinu-Nabrežini SSk polemična do občinske uprave Olajšave pri ceni vode, ki so jih deležni kmetovalci, so v teh dneh predmet polemik v devinsko-nabrežinski občini. Odbornik za javna dela Loren-zo Corigliano (PSI) je namreč pred kratkim najavil, da je občinska uprava dosegla pri podjetju ACEGA vidne "popuste" pri ceni vode za kmetijsko uporabo, devinsko-nabrežinska sekcija SSk pa je v včerajšnji tiskovni izjavi podčrtala, da so te olajšave že nekaj časa v veljavi in da zanje torej ne nosijo zaslug sedanji upravitelji. Devinsko-nabrežinski kmetovalci plačujejo za prvih štirideset kubičnih metrov vode mesečno 317 lir za kubični meter — piše še v poročilu SSk — podjetje ACEGA pa hoče sedaj to ceno povišati za skoraj 40 lir. Še večje olajšave pa uživajo na tem področju živinorejci. Ob koncu stranka poziva občinsko upravo, naj raje poseže pri vodstvu Kraškega vodovoda, ki ima glede cene vode znatno nižje olajšave za krajevne kmetovalce. Zgoniški občinski svet je soglasno odobril resolucijo proti vojni v Zalivu Vojna v Zalivu je v četrtek odjeknila tudi na zasedanju Zgoniškega občinskega sveta. Ob čedalje hujši razsežnosti spopada in stopnjevanja vojnih grozot, se je razvila razprava, ki je privedla do soglasnega izglasovanja mirovne resolucije. V njej je poziv italijanski vladi, naj se zavzame z vsemi diplomatskimi sredstvi, da pride do čimprejšnjega premirja in rešitve po mirni poti problemov na Bližnjem vzhodu, v Perzijskem Zalivu in v Arabskem svetu. Nasilna in protizakonita zasedba Kuvajta, je vsekakor obsodbe vredna ter jo je ožigosala tudi Organizacija Združenih narodov, vendar pa vojna ne more v današnji dobi biti več sredstvo za reševanje mednarodnih sporov. V svojem poročilu je župan Miloš Budin najprej izrekel priznanje domačim društvom ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in SAZGO za uspešno petdnevno organizacijo pustnega rajanja v špor-tno-kulturnem središču v Zgoniku. Svetovalce je seznanil, da bo v sodelovanju s krajevnimi druž-beno-političnimi organizacijami stekla akcija za ovrednotenje zgodovinskih in naravoslovnih značilnosti. Občinska uprava je vložila na Deželo kar 31 prošenj za dodelitev prispevkov in posebno bogat je program posegov na kulturnem področju. Občinski svet je izrekel po volj no mnenje za prodajo zasebniku jusarskega zemljišča pri Zagradcu z obvezo, da bo tako vnovčeni znesek dodeljen za realizacijo javnih del trajne koristi na območju Repniča in Zagradca. Odobreno je bilo tudi tehnično poročilo za usposobitev odlagališča trdnih odpadkov na zemljišču pri Zagradcu. Do junija bo moral občinski svet v skladu z zakonom o reformi krajevnih uprav odobriti svoj statut, ki bo utemeljil značaj Občine, kot tudi normativ za njeno delovanje. Gre vsekakor za zelo pomembno obvezo, saj bodo morale priti do izraza vse značilnosti in specifika narodnostnega značaja. V posvetovalno komisijo za izdelavo osnutka novega statuta so bili, poleg župana Miloša Budina, imenovani odbornika Tamara Blaži-na in Rado Milič, svetovalec Jožko Gruden, ter. zunanji izvedenci Boris Iskra, Stane Budin in Peter Močnik. _ _ Tržaški občinski odb0 o parkiriščih in cest^J Pred nedavnim se je sestal tržaški občinski ravljaL. ____________________ti—i___r-lrlhnr 16 ta7ir še vedno načeljuje župan Richetti. Odbor )e.raovih P^u veunu juat_eijujt± z-upcui j .. r p] dokaj pomembnih problemih in sicer o gradniki g ods stroj rišč ter o avtocestni povezavi, govor je med Padričami in Katinaro. ^ni Dve novi parkirišči bodo zgradili v bivši t0p0£i' pri sv. Andreju in na Trgu Ulpiano. Parkirišče V ^ ni bo gradila družba Park, druga pa družba fiira®5 za jetji bosta zgradili parkirne strukture, ki ju1 veU na podlagi posebnega Tognolijevega zako vsa velika italijanska mesta. Glede avtocestne povezave mad fja in sKa so sprejeli predloge deželnega tehničnega v ob® .k1 je za varnost okolja, ki jo je lani ustanoV1noSebni ^ k* uprava. Odlok bodo sedaj pregledali .F keni sVe b-TTTTTiciii rrab-aT. IttttItt TTroHloŽlli V ObCl al' komisiji, nakar ga bodo predložili v ima za to zadnjo besedo. upePelnJndI'e Na seji odbora pa so odobrili tudi gradu)®^^ fu® up' nika, ki ga bodo lahko pričeli graditi s ježeln®! pr Hi n' ^1 so kupili prvo vozilo do 31. decembra lani in niso h *aPad i erne Prošnje, ter vsi tisti, ki niso dvignili bonov v roku, ki (v Trn,?A 8- februarja 1991. Interesenti se lahko zato zglasijo na sede-Sak *nske zbornice na Borznem trgu od 18. februarja do 2. marca : dpi ‘ zoornice na Borz *avnik od 8.30 do 11.40). Banca dTtalia dovolila ustanovitev Tržaške ljudske banke Osrednji bančni zavod Banca d'Ita-lia je izrazil pozitivno mnenje za ustanovitev Tržaške ljudske banke, ki si jo je zamislil širok krog predstavnikov tržaškega gospodarskega življenja, med katerimi je tudi predsednik grupe Generali Enrico Randone. Prihodnji ponedeljek, 25. t. m., se bo sestal pripravljalni odbor, ki bo - kot določajo predpisi Bance d ltalia - sklical skupščino podpisnikov te iniciative. Na skupščini bodo sprejeli ustanovno listino in statut novega zavoda, pripravljalni odbor pa bo v ponedeljek izbral tudi operativni sedež za banko, ki je doslej prejela že 2500 prošenj za nakup delnic, kar predstavlja kapital za več kot 23 milijard lir. Predsednik Tržaške ljudske banke Giovanni Ferrari je v tiskovnem sporočilu podčrtal, da je več kot 48 odst. fizičnih oseb, ki so se pridružile tej pobudi odgovorilo na vprašalnik, ki so ga v preteklih mesecih razposlali z namenom, da bi zbrali čimveč informacij in sugestij za nastajajoči zavod. Novinarji H Piccola izglasovali nezaupnico odgovornemu uredniku Sindikalna skupščina novinarjev tržaškega dnevnika II Piccolo je v četrtek odobrila dokument, v katerem je izrazila nezaupnico odgovornemu uredniku Riccardu Bertiju. Zanj je glasovalo 37 novinarjev, trije so se vzdržali, sindikalni odbor novinarjev pa je dokument označil kot »logični rezultat prekinitve korektnega odnosa med uredništvom in direktorjem«. Odločitev Piccolovih novinarjev je dozorela med stavko, s katero so v sredo protestirali proti Bertijevi enostranski odločitvi, da si morajo uredniki na dan stavke tiskarjev (v četrtek) vzeti dan dopusta ali tedenski počitek, sicer ne dobijo plačanega dne. Tiskovna nota sindikalnega odbora novinarjev poudarja, da so se odnosi med novinarskim kolektivom in vodstvom časopisa postopoma slabšali, dokler ni prišlo do nepremostljivega razkola. Danes bo dnevnik izšel s pojasnili obeh strani, novinarjem pa je medtem izrazil polno solidarnost tudi vsedržavni novinarski sindikat FNSI. koncu je še kratko spregovoril - in v tem ga je dopolnil še podpredsednik Lado Pohar - o pripravah na čimbolj množično in slovesno proslavljanje letošnje 50-letnice ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda. O skrbi svojega resornega ministrstva v vladi Slovenije za vprašanja borcev in invalidov v zamejstvu je spregovoril sekretar sekretariata za vprašanja borcev Franc Godeša, o nekaterih vidikih skrbstva za invalide in borce med Slovenci v Italiji pa je govorila Nevenka Pečar. Po razgovorih so si gostje ogledali nekatere slovenske ustanove, in sicer Narodno in študijsko knjižnico, sedež ZSKD in ZSŠDI ter Primorskega dnevnika, kjer so dobili informacije o dejavnosti teh ustanov. Srečanje je bilo obojestransko koristno in mu bodo sledila še druga, (jk) Na sliki (foto Magajna) gostje med razgovorom na sedežu SKGZ. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš ljubljeni David Zuljan Pogreb bo danes, 16. februarja, ob 11. uri iz ricmanjske cerkve Žalostno vest sporočata oče in mati. Ricmanje, 16. februarja 1991 Grazii in Borisu Zuljanu izraža iskreno sožalje ob izgubi sina Davida Društvo zamejskih likovnikov Ob nenadomestljivi izgubi sina Davida izreka Borisu Zuljanu in ženi najobčutnejše sožalje KD Slavec Ob izgubi Davida sočustvujeta s starši Andro in Viviana z družinama Merku in Tul. Ob prerani izgubi dragega sina Davida izražajo profesorju Borisu Zuljanu in družini najgloblje sožalje kolegi srednje šole "I. Cankar" Ob boleči izgubi dragega Davida izrekajo mami in očetu globoko sožalje bivši sošolci osnovne šole "Ciril in Metod" Ob prerani izgubi ljubljenega sina Davida izrekata Borisu Zuljanu in ženi globoko sožalje Nadja in Bogomila Doljak z druži- Ob bridki izgubi sina Davida sočustvuje z družino Zuljan družina Fornazarič Ob težki izgubi dragega sina Davida izreka Borisu in Grazii najgloblje sožalje Walter Bet. Dr. Martina Tomori na učiteljišču o identiteti otroka in mladostnika Na državnem učiteljišču Anton Martin Slomšek smo v četrtek imeli v gosteh znano psihiatrinjo Martino Tomori iz Ljubljane. Predavala je na temo »Identiteta otroka in mladostnika«. Srečanje se je rodilo v okviru eksperimentalne dejavnosti nedavno ustanovljenega slovenskega pedagoškega liceja in v okviru projekta »Mladi '93«. Po pozdravnem nagovoru se je dr. Martina Tomori zahvalila za povabilo in se na kratko predstavila. Zaposlena je v ljubljanski kliniki, kjer se ukvarja s problemi otrok, predvsem pa mladostnikov. Svoje predavanje je ljubljanska psihiatrinja pričela s prikazom otroka. Poudarila je, da otrok ima biološko dane dispozicije, ki pa jih lahko razvija le s samodejavnostjo in v interakciji z okoljem. Le-to je lahko bolj ali manj spodbudno, kar pomembno vpliva na otrokovo identiteto. Mladostnika problem identitete zelo zaposluje in se včasih iz različnih razlogov lahko pretvori v pravo obsedenost. Eden od pogostih razlogov za pretirane skrbi je npr. zunanji videz. Ali mladostnik sprejema sam sebe? Svoje telo? Ali morda svojim telesnim značilnostim pripisuje težave, katerih vzrok je v resnici drugje? Po predavanju smo se dijaki zbrali v svojih razredih in se pogovorili o njem. Na osnovi razprave smo napisali vprašanja, ki smo jih oddali dr. Tomo-rijevi. Sledil je enouren pogovor med nami in psihiatrinjo — brez profesorjev. Ob koncu se je naša profesorica psihologije Mihaela Pirih zahvalila gostji za predavanje, ki nam je pomagalo razčistiti marsikatero vprašanje glede naše identitete. Rada bi poudarila, da smo bili dijaki s srečanjem zelo zadovoljni. Tako smo se z dr. Martino Tomori tudi dogovorili za novo srečanje v prihodnjem šolskem letu. Martina Slavec I. B pedagoškega liceja A. M. Slomšek Na sliki (foto Magajna) predavanje prof. Tomorijeve na učiteljišču. gledališča VERDI Sezona 1990/91 Srečanja - Koncerti: "Uro z..." V Oficirskem krožku v Ul. Universita 8, bo v ponedeljek ob 18. uri govorila Helga MULLER MOLINARI na temo ŽENSKA V VOKALNI FRANCOSKI LITERATURI. Pri klavirju Nataša KERSEVAN. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi. GLEDALIŠČE ROSSETTI Od 19. do 24. t. m. bo M. Chiocchio predstavil delo A. Čehova GALEB z Gas-tonom Moschinom, Marzio Ubaldi in Emanuelo Moschin. Režija M. Missiroli. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Danes, 16. 1. m., ob 16.30 in 20.30 bo na sporedu ponovitev dela F. Garcie Lorce CRISTOBAL Y PERLIMPLINO. Prevod Vittorio Bodini. Režija Nino Mangano. Gledališče Ul. Ananian Danes, 16. t. m., ob 20.30 bo na sporedu ponovitev dela Elene Ouerini VIVA LA' E PO' BON. Šesta predstava v abonmaju. Ponovitev jutri, 17. t. m., ob 16.30. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavljata svoje fotografije GIOVANNI LUISONI in TONE STOJKO. Urnik: od torka do petka 9.00-13.00, 14.00-19.00. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -je odprta razstava ilustracij EMANUE-LEJA LUZZATTIJA z naslovom OD VOLTAIRA DO MOZARTA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je do 20. februarja na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-JK, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. Urnik: od 10. do 15. ure. V Občinski razstavni dvorani na Trgu Unitž je na ogled razstava olj, tušev in temper slikarja CLAUDIA COS-SUJA. V gledališču Mlela na Trgu Duca de-gli Abruzzi je na ogled fotografska razstava PAOLA RAPALLINA. V galeriji Tribbio je na ogled razstava slikarja Tobie Ravaja. Razstava bo odprta do 22. t. m. čestitke Včeraj je praznovala rojstni dan Notburga Sancin. Mnogo zdravja in skorajšnjega okrevanja ter zadovoljstva ji želimo vsi, ki jo imamo radi. Danes praznuje na Repentabru 90 let MARIČKA (Nunca). Vse najboljše ji želijo sesedje Guštin, Zenič in Turk. šolske vesti UČENCI srednje šole »L Gruden« iz Nabrežine in dodeljenega oddelka v Križu vabijo starše na proslavo dneva slovenske kulture, ki bo danes, 16. t. m., ob 11. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. PD KOLONKOVEC - KD I. GRBEC - DOM J. UKMAR priredijo danes, 16. t. m., ob 20. uri SKUPNO PREŠERNOVO PROSLAVO v Domu J. Ukmarja v Škednju. Slavnostni govor bo imel Stane Raztresen. VARI.TFNT kino ARISTON - 16.00 - 22.00 Aliče, r. Woody Allen, i. Mia Farrow, William Hurt. Ob 23.45 II mistero Von Bolow. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Mamina, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Highlander II - II ritorno, i. Sean Connery, Chris-topher Lambert. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 - Uno sco-nosciuto alla porta, r. J. Schlesinger, i. M. Keaton, M. Griffith, M. Modine. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Aula 69 -lezione di sesso, pom., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Tre sca-poli e una bimba. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Nikita, i. A. Parillaud, J. Hugues Anglade. MIGNON - 16.30, 22.00 Darkman, r. Sam Raimi, zadnji dan. EDEN - 15.30, 22.00 Tranix, pom., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Vacanze di Na-tale 90, i. C. De Sica, M. Boldi. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15, La Sirenetta, prod. Walt Disney, sledi risanka Paperino guardiano del faro. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. John Mal-kovich, Debra Winger. Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razna obvestila Amaterski oder J. Štoka prireja tečaj dikcije in izgovarjave, ki ga bo vodil Stane Raztresen. Kdorkoli bi želel izpopolniti in obogatiti znanje slovenščine in se rad pridružil dramski skupini naj se javi ob sredah ob 20.30 na sedežu Kulturnega doma na Proseku. Vse informacije po telefonu na št. 225519 ali 225694. Mladina od Piščancev in Lajnerjev se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali za letošnji pust. Odbor za zaščito Križa bo imel redno sejo v torek, 19. t. m., ob 20.30 na sedežu upokojencev SPI CGIL v Križu. Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za začasno namestitev fizioterapevta. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju najkasneje do 11.30 dne 23. februarja 1991. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Urad za stike z javnostjo in prevajanje Občine Devin-Nabrežina — soba štev. 20 (tel. 200421 — int. 17). Sklad »M. Čuka« v sodelovanju s SK Devin organizira V. ZIMSKE IGRE v nedeljo, 3. marca 1991, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, vsak dan od 8.30 do 12.30. Informacije po telefonu 212289. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje Alexandre Dumas pere POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOČ Režija VITO TAUFER Danes, Jutri, 16. t. m., ob 20.30 17. t. m., ob 16.00 Abonma RED B, E in F Abonma RED C in G Abonente mladinskih redov prosimo, da se držijo objavljenega razporeda. včeraj danes razne prireditve koncerti Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi danes, 16. februarja, na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE, ko bodo nagrajeni zmagovalci literarnega, likovnega in fotografskega natečaja za mlade. Odprta bo razstava likovnih in fotografskih izdelkov, literarne prispevke pa bodo prebrali člani gledališkega krožka SKK. Začetek ob 18.30. Godba na pihala iz Ricmanj vabi jutri, 17. t. m., ob 17. uri v Babno hišo na Prešernovo proslavo. Nastopali bodo gojenci glasbene šole godbe ter trobilna skupina, ki deluje v sklopu iste. Uvodno misel bo podal prof. Boris Pangerc. Vabljeni. Slomškov dom - Bazovica priredi Prešernovo proslavo, jutri, 17. t. m., ob 17.30 v župnijski dvorani. Nastopajo otroci osnovne šole »P. Trubar«, otroški pevski zbor Slomšek, dekliški zbor Vesela pomlad in fantovska vokalno-instrumental-na skupina. Priložnostni nagovor bo imel Saša Martelanc. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 govoril dr. A. Stres na temo "Napredek in ohranitev stvarstva". prispevki Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Mischa Maisky in Daria Hovora. Gledališče MIELA Nocoj ob 21. uri bo na sporedu koncert saksofonista Clifforda JORDANA, ki ga organizira Tržaški jazz krožek. Spremljali ga bodo Massimo FARRAO (klavir), Flavio BOLTRO (trobenta), Aldo ZUMINO (kontrabas) in Giovanni CAZ-ZOLA (bobni). mali oglasi V spomin na Anico Pertot daruje družina 150.000 lir za ŠD Kontovel, 150.000 lir za ŠD Primorje in 150.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Ljubo Žerjal daruje Rado Lovriha (Dolina) 20.000 lir za MPZ upokojencev z Brega. V spomin na Ljubo Žerjal darujeta Mira in Fabjan Bonano 50.000 lir za MPZ upokojencev z Brega. V spomin na inž. Borisa Bezenška daruje Flilarij Počkaj z družino 50.000 lir za Center ANFAS (Villa Giulia). POPRAVEK: Anica Slokar daruje 10.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Ljube Lovriha por. Zerial darujeta Egidia in Milio 25.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. Namesto cvetja na grob Josipa Kocjančiča darujeta Egidia in Milio 25.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. Namesto cvetja na grob Ljube Lovriha por. Žerjal daruje Vera Čuk z družino 50.000 lir za Pihalni orkester Breg. Ob 2. obletnici smrti dragega Borisa Čuka darujeta Vera in Igor 100.000 lir za Pihalni orkester Breg. V spomin na Ano Pertot daruje družina Lisjak 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. Ob 5. obletnici smrti očeta Srečka Križmančiča darujejo sinovi Srečko, Marčelo in Lucijan 50.000 lir za Bazovski dom. Ob 5. obletnici smrti Vinka Križmančiča (Šojsnikovi) daruje žena Marija 20.000 lir za KD Lipa - Bazovica. Ob 15. obletnici smrti mame Ančke Pertot (Brvinčeve) daruje sin Pino in žena Lojzka 30.000 za vzdrževanje spomenika padlim na Kontovelu in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika na Proseku. V spomin na inž. Milka Starca darujejo žena Vanda ter hčerki 300.000 lir za ŠD Kontovel, 100.000 lir za spomenik partizanom na Kontovelu in 50.000 lir za MPZ V. Mirk Prosek-Kontovel. V spomin na Milka Starca darujeta Slavoljub Štoka 20.000 lir in Dario Starc za ŠD Kontovel. V počastitev spomina inž. Milka Starca darujeta Pepko in Milko Starc (Ciini) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela. V počastitev spomina Milka Starca daruje Pepi z Grada 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost Trst. V spomin na Anico Pertot darujeta Li-cio in Laura Gulič 50.000 lir za ŠD Kontovel. V isti namen darujeta Tanja in Roberto 50.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Anico Pertot darujeta Berto in Dimitrij 50.000 lir za spomenik padlim partizanom s Kontovela. V spomin na tov. Katro Čebulec daruje Vera Žužek 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Ob 6. obletnici smrti dragega moža in očeta Štefana darujejo žena in hčeri 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Gabrielo Briščik daruje hči Anica 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Anico Pertot daruje Stanko Daneu (Filipov) 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel V spomin na Ljubo Lovriha-Žerjal daruje sestrična Vida z možem Milanom 50.000 lir za popravilo cerkve v Boljuncu. V spomin na drago sestro Ljubo Žerjal daruje brat Josip Lovriha z družino 50.000 lir za MPZ F. Venturini. Ob vplačanju članarine daruje Anica Slokar 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Vojka Ferlugo daruje Vincenc Panzin 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Nevio in Pepi Regent z družino darujeta 200.000 lir za MPZ V. Mirk. V spomin na pok. ženo in mamo Ano Pertot darujeta mož Karlo in sin Štefi z družino 200.000 lir za MPZ V. Mirk. V AVSTRIJI v mestu Haus pri Schlad-mingu, oddam v najem za počitnice stanovanje po zelo ugodni ceni. Informacije tel. (040) 213951 ob uri kosila. 3-SOBNO STANOVANJE v Ricmanjih dajem v najem zakoncema, oba zaposlena, 420.000 lir mesečno. Tel. 360644. PRODAM motor yamaha tenere' 600, kupljen septembra ‘88, v odličnem stanju. Tel. po 17. uri na št. 211850. NOV AMORTIZER za fiat 127 prodam za 45.000 lir. Tel. na št. (040) 422082. PRODAM alfa romeo t. spark 75, 2000, letnik '89, prevoženih 35.000 km, v dobrem stanju. Tel. 327250 ali 327404. PRODAM avtomobil fiat 500 v dobrem stanju. Tel. 211154 ob uri kosila. KROMPIR za saditev sorte kenebik prodajam. Telefonirati 226315 ob uri kosila. MNOGO je prijetnih načinov za zaslužek na domu. Zahtevajte edinstven material v Italiji pri Edizioni G. L. 84014 Nocera Inferiore. PRODAM avtomobil maserati biturbo. Tel. 767724 vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure razen ob sobotah in nedeljah. PRODAM enoosno malo rabljeno kmečko prikolico 2,8m x l,5m za traktor srednje velikosti. Tel. 200634. GRADBENO podjetje iz Trsta išče specializirane zidarje. Tel. (040) 55508 ob uradnih urah. OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci 14. OSMICO je odprla Sonja Strain v Mač-koljah - Križpot. PRODAM avtomobil alfa romeo 33 gtiad-rifoglio verde, 1500, letnik 86, prevoženih 43.000 km, v dobrem stanju. Telefonirati 225857. SPOSOBNA prodajalka z večletno prakso išče stalno zaposlitev za dobo 5 let. Telefon 394611. PRI »BIBCU« v Križu so odprli kmečki turizem. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Josip Berdon - Log pri Domju. 20-LETNO DEKLE išče katerokoli zaposlitev. Tel. 212385. IŠČEM DELO, pomoč v gospodinjstvu, v trgovini ali podobno. Dogovor po telefonu (003867) 81765, Zora. UNIVERZITETNI študent daje lekcije iz matematike in fizike dijakom višjih šol. Telefonirati 229347 po 14. uri. TRI ČISTOKRVNE mladiče nemškega ovčarja prodamo. Informacije in naročila po telefonu na št. 228315 od 18. do 20. ure. Danes, SOBOTA, 16. februarja 1991 JULIJANA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17 ?^ - Dolžina dneva 10.28 - Luna vzide 7.32 in zatone ob 19.46. Jutri, NEDELJA, 17. februarja 1991 SILVIN VREME VČERAJ: temperatura zrak« 2,4stopinje, zračni tlak 1013 mb, rani pada,veter piha 14 km na uro, severovZ' hodnik, vlaga 38-odstotna, nebo ias® j morje razgibano, temperatura morja v stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Antonio Fortunato, Simon Malmenvall, Valentina Ardito, AleS sandro De Candia, Federica Furlan, LaU^ ra Sarasini, Francesco La Rosa, Eys Manzutto, Carmelo Maria Basile, Ka hrin Issich, Nicholas Re, Valentin Scherlich, Azzurra Chebat. UMRLI SO: 75-letni Ernesto Anini«1' 75-letna Amelia Bradač, 76-letni Errnin Trevisani, 97-letna Cecilia Križman, ' letni Raffaele Brandolin, 53-letni Mar Viviani, 76-letna Enerina Lonza, 84 ,0 gia Benolich, 77-letni Gaetano Toša • 82-letna Giuseppina Blažek, 79-letna L rolina Purini, 85-letni Roberto Pert^ve 88-letni Giovanni Pouch, 49-letna _ Sperini por. Pizzanei, 79-letni BrU,„ Zugna, 78-letni Casimiro Ferfoglia. letni Vittorio Turina, 71-letna Bian. Tempestini, 80-letna Miranda Riaviz, letni Vincenzo Morgera, 83-letna Ma , de Hrovatin, 77-letna Antonia Udovi«1^ 68-letni Bruno Apollonio, 85-letna Ma' Velicogna, 82-letni Ruggero Rassim 87-letna Olga Capuozzo. OKLICI: fizik Edoardo Busetto in loginja Maria Cristina Pavesi, inštal Walter Slavec in pomožna socialna lavka Paola Vattovani, serigraf R°.D.ta. Milio in uradnica Claudia Parma, inštalater Fabio Fuccaro in trg. pomo&^j Monica Curri, litograf Andrea Caten • in delavka Girolama Laudicini, P0® sjto socio-sanitarni delavec Vinicio Esf> ^ in gospodinja Dorina Mari, tehnik . dro Guštin in uradnica Roberta Mar ._ sich, trg. pomočnik Roberto Barisi i® j0 teljica Barbara Dugan, geometer 0| Serravallo in akviziterka Laura 8 j0-mehanik Mauro Flego in pomožna s ua, sanitarna delavka Marina Bevila 4 a mesar Fabrizio Lassini in uradnica • Russo, šofer ACT Luigino Richter i eC verz. študentka Marta Vuch, ".= ijjni, Bruno Clai in trgovka Liviana ,njc3 elektrikar Pietro De Vecchis in ura n£jro Alessandra Furlan, glasbenik Aless Merluzzi in gospodinja Gordana jn glasbenik Fulvio Adamo Macciar prevajalka Emanuela Coltro, ' 0£pi-stražnik Giovanni Bove in trg. P0,1" full ca Mirijam Grison, policaj Rober in varuška Mara Bonazza, financ«' v,k3 nik Moreno Mario Pesenti in d Franca Scuderi. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 1L> . do sobote, 16. februarja 19» Dnevna služba - od 8.30 dol9-Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (RoH '(tel OPČINE - Trg Monte Re jnejše 213718) - samo po telefonu za na) primere z zdravniškim receptom- Rossetti 33. n/2 (ta' OPČINE - Trg Monte Re . čjn^ 213718) - samo po telefonu za naJ primere z zdravniškim receptom- Nočna služba - od 20.30 d° 8’ Ul. Rossetti 33. Informacije SIP - št. 192. SLUŽBA KZE .vjl ZA DOSTAVLJANJE ZDK/* NA DOM TEL. 350503^ ZDRAVSTVENA DEŽURNA SL ^ Nočna služba od 20. do 8. n ,n pra predpraznična od 14. do 20. m nična od 8. do 20. ure. (Mmm ^4ssitalia Glavna agencija v Trstu Ul. Carducci 2 - Tel. 361611 ^ Ob razširitvi svoje dejavnosti sporoča, da otvarja novo 8S ^j. na tržaškem Krasu v Križu št. 470, danes, 16. t. m., o® Gospa in gospod MURRI vas vabita na prigrizek- menjalnica_____________________ FDCING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST Ameriški dolar.... 1107,40 1085.— Nemška marka...... 751,76 747.— Francoski frank... 220,70 218.— Holandski florint ... 667,34 660.— Belgijski frank... 36,524 35,50 Funt šterling..... 2186,90 2160. Irski šterling... 2000,95 1960. - Danska krona...... 195,47 191.— Grška drahma...... 7,019 6,50 Kanadski dolar.... 959,75 900.— TUJE VALUTE Japonski jen • ■ ■ Švicarski frank . Avstrijski šiling Norveška krona Švedska krona • Portugalski eskudo Španska peseta Avstralski dolar Jugoslov. dinar ECU............. PIKINA MH-A14 8,527 876,3! 106,853 192,15 200,73 8,544 12,023 878 1544,806 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agenciia poj!,n 'do D 5 $13 P N / RAI 1 / 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nan.: Provaci ancora Harry 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Nan.: Su e giu per Beverly Hills 11.40 Variete: Occhio al biglietto 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet 14.30 Rubrika: Primissima - Kulturne aktualnosti TG 1 15.00 Italijanske kronike 15.30 Otroški variete: L albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 TV film: Uultimo cavaliere elet-trico (pust., ZDA 1986, r. James Fargo, i. Gil Gerard) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: La gnomo-mobile (fant., ZDA 1967, r. R.Stevenson, i. Wal-ter Brennan, Matthew Garber) 22.10 Variete: Sanremo International 23.00 Dnevnik 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni / RAI 2 ~7 7.00 Risanke in otroški variete 8.30 Nan.: La famiglia Drombusch 9.30 Aktualno: Radio anch io '91 10.20 Izobraževalna oddaja: Zupack 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Cimitero senza croci (vestern, Fr. 1968, r. Robert Hossein, i. Michele Mercier) 17.00 Vesti, Parlament, Lepa Italija 17.45 Nanizanka: Punky Brewster 18.10 Casablanca, šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 TV film: Cambiamento d'aria (dram., zadnji del) 22.00 Variete: ...e compagnia bella 23.15 Dnevnik - Pegaz 23.30 Košarka - finale it. pokala 0.10 Vreme in horoskop 0.20 Film: Cingue ore in contanti (kom., It. 1961, r. Mario Zampi, i. Arnolde Foa) I RAI 3 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. (1. del) 14.00 Deželne vesti 14.30 Krožek ob 12. (2. del) 15.30 Tednik za amaterje: Nogometni planet 15.55 It. prvenstvo v lokostrelstvu 16.15 Košarka - finale it. pokala 16.40 Hokej na ledu 17.15 Nanizanki: I mostri - II musici-sta, 17.40 Vita da strega - Un af-fare di časa 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Samarcanda (vodita Giovanni Mantovani in Michele Santoro) 23.15 Večerni dnevnik 23.35 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 0.35 Filmske novosti Pred dvema milijonoma let v savani Kvarkov svet ima trumo zvestih gledalcev, ki ne zamudijo niti ene oddaje. Kot običanjo bo na sporedu tudi danes ob 14. uri po prvi državni mreži. Piero in Alberto Angela sta pripravila res nenavaden dokumentarec, v katerem sta na podlagi paleontoloških raziskav rekonstruirala tipičen dan - od zore do mraka - našega prednika (na sliki bomo habihs). Potovanje skozi čas v daljno preteklost torej, z drobci iz življenja v afriški savani pred dvema milijonoma let. ZASE B NE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.00 Nanizanka: La famiglia Brady 8.30 Film: La nave piu scas-sata delTesercito (kom., ZDA 1960, r. Richard Murphy, i. John Lund, Jack Lem-mon) 10.25 Aktualno: Gente co-mune 11.45 Kviza: II pranzo e ser-vito, 12.35 Tris 12.55 Canale 5 News 13.20 Kviza: O.K. 11 prezzo e giusto!, 14.20 II gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.15 Nanizanka: I Robinson 18.40 Canale 5 News 18.45 Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito 20.15 Radio Londra 20.25 Striscia la notizia 20.40 Kviz: TeleMike 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 24.00 Canale 5 News 1.10 Striscia la notizia 1.25 Nan.: Marcus Welby, 2.25 Operazione ladro RETE 4___________ 8.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.00 Per Elisa, 11.00 Senora, 12.00 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribel-le, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitu-dine, 15.15 Piccola Ce-nerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d amore 18.15 Kviz: Carl genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Aktualno: Linea conti-nua 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: A Chorus Line (glas., ZDA 1985, r. Richard Attenborough, i. Micheal Douglas, Alison Reed) 22.55 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.55 Aktualno: Teleguattro 1.15 Film: La maschera di cera (srh., ZDA 1953, r. Andre De Toth, i. Vincent Priče) 2.50 Nanizanka: Bonanza ITALIA 1___________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della California 11.45 Odprti studio 12.00 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.00 Happy Days - Una foto che vale 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke . 14.30 Kviz:Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al college, 16.00 Com-pagni di scuola, 16.30 Simon & Simon 17.30 Odprti studio 18.05 Nanizanki: Mai dire si, 19.00 MacGyver 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Film: II ragazzo di campagna (kom., It. 1984, r. Castellano-Pi-polo, i. Renato Pozzet-to, Massimo Boldi), vmes Odprti studio 22.30 Variete: Tricolore 23.00 Variete: Buzz 23.35 Šport: Grand Prix 0.35 Odprti studio 1.05 Nanizanka: Kung Fu, 2.05 Samufai ODEON_______________ 13.00 Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Cuore (dram., It. 1947, r. Duilio Coletti, i. Vittorio De Sica) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Storia de fratelli e de cortelli (dram., It. 1972, r. Mario Amen-dola, i. Maurizio Arena, Tina Aumont) 22.30 Dok.: Mauritius 23.00 Film: Si muore solo una volta (krim., It. 1967, r. Giancarlo Ro-mitelli, i. Ray Danton, Pamela Tudor) TMC_________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.30 Nan.: Sceriffo Lobo 10.30 Nad.: Anarchici grazie a Dio, 11.20 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Una famiglia in lotta (dram., ZDA 1986, i. Wayne Rogers) 17.45 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La posta in gioco (dram., It. 1987, r. Ser-gio Nasca, i. Lina Sestri, Turi Ferro) 22.30 Snežni planet 23.05 Nočne vesti 23.35 Film: L'ombra del dub-bio (krim., ZDA 1935, r. Alfred Hitchcock, i. Joseph Cotten) 1.30 Film: Shaft - Seguestro pericoloso (krim., ZDA 1974, r. Alexander Singer, i. Richard Round-tree) TELEFRIULI__________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rabate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Dok.: Črno in belo 21.30 Aktualno: Prva stran 22.30 Nočne vesti 23.00 Oddaja o jazzu 0.30 Nočne vesti TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi \ TV Slovenija 1 ~\ 9.00 Mozaik. Nanizanka: Grizly Adams 9.25 Šolska TV: Da ne bi bolelo -Sladkorčki, 9.55 Ravnotežja -Vodenje 10.30 Angleščina za najmlajše 10.50 Mostovi 11.20 Nan.: Zakon v Los Angelesu 12.05 Video strani 15.00 Mozaik, (pon.) 15.20 Mostovi 15.50 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Šolska TV (pon.) 18.10 Dok.: Po sledeh napredka 18.35 Video strani 18.40 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Pohorski steklar 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nanizanka: Simenon 21.10 Tednik 22.10 Dnevnik in vreme 22.35 Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Lovejoy 23.50 Video strani \ TV Koper 16.00 Športni pregled 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes nanizanka VVoobinda 19.50 TV debata 20.30 Video glasba: Tutti frutti 21.30 Nanizanka: Dottori con le ali 22.15 TVD Novice 22.25 Oddaja o športu TV Slovenija 2________________ 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Košarka: Pop 84-Smelt Olimpija 21.45 Zdaj pa po slovensko - Pogovor o pogovoru (2. del) 22.05 Plesni nokturno: Obrežje plesalk (Zvonimir Ciglič) 22.20 Večerni gost: Mitja Meršol 23.05 Komedija na slovenskem odru: Izgubljeni sin (A.Hieng, MGL) 1.00 Yutel RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Misleci sodobnega časa; 9.50 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Podobe iz sanj (I. Cankar, pripoveduje Mira Sardoč); 12.00 Spoznavajmo Slovenijo; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Primorska poje: Ženski učiteljski zbor iz Tolmina; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Slovenija; 18.30 Uglasbene pesmi Otona Župančiča; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila; 11.00 Pisali so nam; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Glasba; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.30 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba. FILMI NA MALEM EKRANU 1 Neposredna Debora Paprika ali - po besedah režiserja Tinta Brassa - himna spolnosti in vsem tistim ženskam, ki so naravno nagnjene k uživanju: film, ki je te dni izšel v 123 italijanskih kinodvoranah, prežemata še »lahkotna ljubkost in veder, skorajda sončen ton«. Glavna junakinja zadnjega Brassovega dela pa je Debora Caprioglio, 22-letna Be-nečanka, ki je v vlogi mlade prostitutke dokazala instinktivni talent brez sramežljivosti in lažnih zadržkov, pa tudi dovolj šno mero duhovitosti. Mlada lepotica - zadnje odkritje čutno izzivalnega avtorja filmov, kot sta La chiave in Miranda - pooseblja Istranko Mimmo, eno izmed deklet v javni hiši Madame Colette. Zgodba se odvija v Italiji konec 50. let, točneje med Trstom in Rimom v letih 1957-58, torej v dobi tik pred uvedbo zakona Merlin, s katerim so javne hiše dokončno prepovedali. Paprika je vzdevek, ki si ga Mimma pridobi ob svojih prvih izkušnjah pri Madami Coletti, in je obenem tudi dovolj zgovoren. »To je zgodba, v kateri je prostora za vse, razen za platonsko ljubezen,« je Debora Caprioglio označila film, o režiserju pa meni, da je »učitelj za življenje«. Pohvalno se o njej izraža tudi Brass: »Z njo se mi je zgodilo tisto, ki se mi ni pripetilo s Sereno Grandi ali Francesco Dellera, v hipu sem si želel, da bi ji mogel prikrojiti nov film, čeprav bi razgalil le goloto njenega gležnja.« Debora se je pred nedavnim predstavila na odrskih deskah v transgresivni Brassovi postavitvi Wedekindove Lulu, Paprika pa ji pomeni še pomembno izkušnjo pred kamerami. »V gledališču mi je nadvse všeč stik z občinstvom, filmski svet pa ponuja enkratne emocije, kot je užitek, da se lahko vedno znova vidiš, in je tudi kot prva ljubezen, ki je nikoli ne pozabiš.« LA GNOMO-MOBILE — Gnomo-Mobile — Avto za palčke, ZDA 1967. V četrtek, 21. februarja, ob 20.40, na RAI 1. Fantastični Ulm. Četrtkova filmska rubrika na RAI 1, ki nam vsak teden ponuja vesele basni in radožive zgodbice Walta Disneya, predvideva tudi tokrat nadvse zabaven filmček, ki je namenjen družinskemu občinstvu. Disneyevski režiser Robert Stevenson je posnel sodobno pravljico po literarni predlogi (povesti) Uptona Sinclaira. Bogati lastnik tovarne papirja D.J. Mulrooney (Walter Brennan) je odkupil gozd, da bi prišel do surovine, ki je nujna za izdelavo papirja. Pred seko gozda se odpravi na ogled lesa in dreves, mimogrede organizira v gozdu še piknik za svoja vnuka Rodneya (Matthew Garber) in Elisabeth (Karen Dotrice). Ko pa se vsi trije pripeljejo v obsojeno hosto z elegantnim rolls roycem, dobijo tam nadvse simpatične palčke, prešernega Jasperja (Tom Lowell) in njegovega 943-letnega dedka Knobbyja (vedno Walter Brennan)... \ VIDEO NOTES Oddaja:.:............ Postaja: __ . r I RA! 1 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Na.: Prvaci ancora Harry 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Nan.: Su e giu per Beverly Hills 11.40 Variete: Occhio al biglietto 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet 14.30 Dok.: Zemeljsko belo srce 15.30 Otroški variete: L albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Možnosti za vikend: Piacere Raiuno - Piacere Ravenna 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Dolce come sei (dram., VB 1988, r. Angela Pope, i. Miranda Richardson, Liam Neeson) 22.00 Potovanje okrog človeka s Ser-giom Zavolijem, vmes dnevnik 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Danes v parlamentu 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.40 Izobraževalna oddaja: Neodpustljiva tajnost V' ] I RAI2 7.00 Risanka, nan. Lassie in variete 8.30 Nan.: La famiglia Drombusch 9.30 Aktualno: Radio anchto '91 10.20 Tečaj angleščine in francoščine 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.50 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 13.30 Rubrika o medicini 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: La figlia del diavolo (dram., It. 1953, r. Primo Zeglio, i. Massimo Serato, Paola Barbara) 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Tednik: Andiamo a canestro 17.30 Videocomic 17.45 Nanizanka: Punky Brevvster 18.10 Casablanca, šport, Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Club '92 22.40 Nanizanka: Villa Arzilla 23.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje, horoskop 0.20 Film: Walter e i suoi cugini (kom., It. 1961, r. Marino Girola-mi, i. Walter Chiari) ] j RAI 3 ________________ 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. (1. del) 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobr. oddaja: Aladinova svetilka (vodi Barbara R. Della Rocca) 15.30 Mednarodni turnir v polu 16.00 Rokomet: Rubiera-Cividin 16.40 Rubrika o zimskih športih 17.15 Gospodarski tednik: In 17.40 Nanizanka: Vita da strega -Doppio inganno 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Chi Lha visto? 23.00 Večerni dnevnik 23.05 Variete: Harem (vodi Catherine Spaak) 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Pred dvajset leti 1.05 Biljard - turnir v Fabrianu Se zadnje vabilo v Proiettijev Club 92 Nocoj (ob 20.30) se ponuja še zadnja priložnost, da obiščemo Proiettijev Club 92: prijetni, zabavni in (res dovolj) kakovostni TV variete, ki nam je pestril petkove večere druge mreže RAI, namreč zapira vrata. Z raznimi gosti, glasbenimi medigrami, zabavnimi gagi, plesnimi točkami in komičnimi prizorčki se bo tako še zadnjič oglasil tudi telefon, s katerim je Giancarlo Magalli (na sliki s sodelavcema Giorgiom Tirabassijem in Stefanom Moseiem) vodil kviz. Z A S E B NE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.00 Nanizanka: La famiglia Brady 8.30 Film: La corsara (pust., ZDA 1950, r. Frederick De Cordova, i. Yvonne De Carlo) 10.25 Aktualno: Gente co-mune 11.45 Kviza: II pranzo e ser-vito, 12.35 Tris 12.55 Canale5News 13.20 Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.15 Nanizanka: I Robinson 18.40 Canale5News 18.45 Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito 20.15 Radio Londra 20.25 Striscia la notizia 20.40 Film: Rambo (dram., ZDA 1982, r. Ted Cot-cheff, i. Sylvester Stal-lone) 22.40 Variete: Rivediamoli 23.10 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 24.00 Canale5News 1.15 Striscia la notizia 1.30 Nan.: Marcus Welby, 2.30 Operazione ladro 8.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.00 Per Flisa, 11.00 Senora, 12.00 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribel-le, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitu-dine, 15.15 Piccola Ce-nerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati, 19.30 Li-nea continua 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: Marcellino pane e vino (dram., Šp. 1955, r. Ladislao Vajda, i. Pablito Calvo) 22.25 Aktualno: Kronika 23.15 Film: Ouattro mosche di velluto grigio (krim., It. 1971, r. Dario Argento, i. Mimsy Far-mer) 1.25 Nanizanka: Bonanza ITALIA 1____________ 6.45 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della California 11.45 Odprti studio 12.00 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al college, 16.00 Com-pagni di scuola, 16.30 Simon & Simon 17.30 Odprti studio 18.05 Nanizanki: Mai dire si, 19.00 MacGyver 20.00 Risanke: Scuola di po- lizia 20.30 Nanizanka: Chiara e glialtri 21.30 Odprti studio 21.35 Variete: Paperissima 22.35 Rubrika: Calciomania 23.35 Nanizanki: Valentina, 0.05 Cin Cin 0.30 Odprti studio 1.00 Nanizanki: Kung Fu, 2.00 Samurai ODEON______________ 13.00 Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Morirai a mezza-i notte (dram., ZDA 1947, r. Anthony Mann, i. Raymond Burr) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Professore, ven-ga accompagnato dai genitori (kom., It. 1974, r. Mino Guerrini, i. Jacgues Dufilho, Didi Perego) 22.00 Tednik: Fitness 22.30 Šport: Rafting 23.00 Film: Ouattro matti cercano manicomio confortevole (kom., 1979, r. Raphael Gordon, i. Silvia Aguillar) 0.30 Dokumentarec: Konj-atlet in njegovi ljudje TMC__________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.30 Nan.: Sceriffo Lobo 10.30 Nad.: Anarchici grazie a Dio, 11.20 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Tornero in pri-mavera (dram., ZDA 1970, r. Russ Metty, i. Eleanor Parker) 16.30 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop peril cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Settimo sguil-lo 22.30 Šport: Mondocalcio 24.00 Nočne vesti 0.30 Film: Una guestione di principio (dram., ZDA 1981, r. John Moxey, i. Patty Duke Astin) TELEFRIULI____________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.30 Nadaljevanka: Gli ul-timi giorni di Pompei 22.00 Furlanske zgodbe 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar 0.30 Nočne vesti TELE 4_____________ Vl\ W 7_ P\_0^0 K ^ K \ TV Slovenija 4 \I TV Koper 3 9.00 Mozaik. Otroška oddaja: Klub klobuk 10.10 Nanizanka: Simenon (pon.) 11.10 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik: Tednik (pon.) 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke: lutkovna igrica Zgodbe o Poluhcu - Poluhec nese očetu kosilo, 18.25 nanizanka Pasja pripoved ali kako je bilo... 18.55 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo^ tedna 20.20 Dok.: Škandali (l.del) 21.15 Nan.: Zakon v Los Angelesu 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Nočni program Sova, vmes nanizanka Dragi John in film Zalezovalec (dram., VB 1959, r. Michael Powell, i. Carl Bohm, Moira Shearer) 0.40 Video strani 16.00 Športni pregled 18.30 Oddaja v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes nanizanka Barbagianni e pavoncelle in risanke 20.00 Dok.: I misteri del mondo 20.30 Nad.: II diario di Sara (8. del) 21.30 Nanizanka: Dottori con le ali 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika o športu TV Slovenija 2 17.30 Studio Maribor: Tele M 18.00 DP v hokeju na ledu: Olimpija-Medveščak (prenos) 20.00 Žarišče 20.30 Dok. oddaja: Hugo Wolf 21.15 Koncert Marjane Lipovšek ob 130-letnici rojstva Huga Wolfa 22.15 Oči kritike 22.55 Odbojka: Mladost-Olimpia Teodora 23.40 Satelitski prenosi in Yutel RADIO • RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Country glasba; 9.30 To je življenje; 9.45 Priljubljene .melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Podobe iz sanj: Ogledalo; 11.45 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.15 Orkestri; 12.40 Primorska poje: MePZ Obala; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: Mladi operni pevci; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem pp svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS; 23.00 Nočni Program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Glasba; 16.00 Aktualno-politični tednik; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time. FILMI NA MALEM EKRANU Wilson Phillips WILSON PHILLIPS Chynna Phillips ter Carrie in Wendy Wilson (ta so namreč imena treh deklet, ki sestavljajo skupino Wilson Phillips) so prijateljice že iz otroških let. Starši sester Wilson so se ukvarjali z glasbo, Bryan Wil-son je bil namreč član znanega ansambla Beach Boys. Že zelo mlade so se torej zanimale za razne vrste glasbe, predvsem pa so jim bili priljubljeni Elton John, Stevie Wonder, ansambla Eagles in Chicago. Njihova stvarnost jih je vzpodbujala, da bi se kaj kmalu odločile za glasbeni svet. Ustvarile so skupino Wilson Phillips in v kratkem posnele dvajset pesmi. Vendar so bile nezadovoljne s končnim izdelkom, zato so se odločile, da si delo porazdelijo: Wendy se je posvetila tekstom, Chynna glasbi, Carrie pa stilnemu urejevanju dela. Tako je nastala njihova prva velika plošča z naslovom Wilson Phillips. V kratkem je album poskočil na prva mesta svetovnih glasbenih lestvic. Prodale so preko tri milijone izvodov in bile deležne tudi raznih glasbenih priznanj. Posebno velik uspeh so doživele pesmi Hold On, Release Me in Impulsive. Med drugim pa so bile Chynna, Carrie in Wendy uspešne tudi kot vokalistke na koncertih Richarda Marxa. Produkcijo velike plošče je podpisal Glenn Ballard, že znan po sodelovanju z raznimi velikani svetovne glasbene scene, kot so, denimo, Cher, Bette Midler in Michael Jackson (naj omenimo le znano pesem Man In the Mirror). Pesmi v albumu so: Hold On, Release Me, Impulsive, Next To You (Someday Til Be), You're In Love, Ovei and Over, A Re-ason To Believe, Ooh You're Gold, Eyes Like Twins, The Dream Is Stili Alive. RAMBO —- First Blood — PrVa kri, ZDA 1982. V petek, 22. februarja, ob 20.40, na Canale 5. Dramatični Ulm. Ameriški zvezdnik italijanskega porekla Sylvester Stallone je po že dobri uveljavitvi s svojim značilnim junakom (prav tako italijansko-ame-riškim) boksarjem Rockyjem Balboo dopolnil svoj lik velejunaka 70.-80. let še z drugim tipičnim likom protiheroja: z vojnim povratnikom iz Vietnama, tokrat čistokrvnim Amerikancem Johnom Rambom. V prvem delu druge sage se mora Stallone-Rambo spoprijeti z nečimrnostjo in ozkosrčnostjo navadnih civilistov. Le-ti ne razumejo travm in čustvovanja bivšega vojaškega specialca, ki je bil zdresiran izključno za ubijanje in se ne more privaditi na vsakdanjost brez bomb in napalma. Zgodba je znana: šerif malega podeželskega kraja skuša aretirati Ramba zaradi neposlušnosti. Rambo se ne vda kar tako, nasprotno, saj kljubuje policiji, helikopterjem in vojski. Šele njegov bivši poveljnik ga spametuje. K ^ VIDEO NOTES Oddaja: ..-..........-_ Postaja:_'______------_ Ural. L ■ .■ ■'' .-----' v________________________J Paolo Conte, advokat iz Astija, ki je postal šansonjer, zopet gostuje v Parizu. Francosko občinstvo ga je sprejelo s tolikšnim navdušenjem, da res ni mogel zapustiti odra le z običajnim diskretnim, obenem plašnim in odločnim zamahom roke, temveč je bil prisiljen pokloniti bis. Tako bo njegova letošnja turneja v Ville Lumičre ostala zapisana v zgodovini tudi zaradi te izjeme v kantavtorjevem nastopu. Sicer so Contejevi koncerti v irancoski prestolnici vedno naleteli na izredno topel sprejem, vse od leta 1985, ko je nastopil v Theatre de la Ville. V gledališču 01ympia, ki je francoski tempelj lahke glasbe, je Paolo Conte prvič nastopil leta 1987, takrat je imel pet koncertov. Vrnil se je dve leti pozneje in tam ostal dvanajst dni, letošnje gostovanje pa bo trajalo dva tedna. Ta progresivnost nedvomno priča o njegovi vse večji priljubljenosti, in to v času, ko se mnogi zvezdniki lahke glasbe morajo odreči turnejam zaradi nezanimanja občinstva. Sam Paolo Conte ne ve, kateri so razlogi za tolikšen uspeh v Franciji, saj o sebi pravi, da ni ne izreden pevec ne dober pianist, in meni, da je precej odvisno od dobrega podajanja lastnih napak. Vsekakor Francozi ljubijo njegov hripavi glas in njegove nenavadne pesmi, iz katerih veje jazzovska glasba iz 20. let in vzdušje dadaizma ter nadrealizma, njegove glasbene miniature, ki pripovedujejo o ljubezenskih razočaranjih, norostih, neprespanih nočeh in ločitvah ter spominjajo na Fellinijeve filme. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Politika: Sandor Tence Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujeta: Damiana Ota in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP in Križ-mančič Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna oovestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. Perpetum imbetile « HALO, POLICIJA? Vrtenje številčnice na telefonu, znak, da je linija vzpostavljena. »Halo, je tam policija?« »Tu policija.« »Rad vas bi nekaj vprašal...« »Vprašajte.« »Slišali smo, pa tudi na lastni koži občutili, da se policaji veliko bolj prijazno obnašajo do kri-■ninalcev in prestopnikov, do tistih, ki imajo z njimi neprestano opravka, kot do državljanov, ki ie po nesreči narede kakšen prestopek. Kako to?« »Stalne stranke imajo popust.« NASVET ZA POLETJE Kako hitro priklicati natakarja? Tlesknite s prsti (ali potolcite z žličko po sko-nelici) in zakličite: »Natakar, preplačam!« Postreženi boste hitro, preplačali pa bi tako ali tako! REALIST Dolgo sem si ogledoval delavce, ko pa sem se ntrudil, sem stopil k direktorju in ga vprašal: »Koliko ljudi dela v vašem podjetju?« Popraskal se je po glavi in odvrnil: »Približno polovica.« VSE ZA ZDRAVJE . Stopil je Kraševec k šanku, naročil liter vina tn dejal: »Čutim, da se v meni nekaj kuha, bolezen ali kaj...« »In?« »Zdaj popijem ta liter vina za zdravje, pa če poginem!« ŠE ENA KRAŠEVSKA Kraševec si je k večerji naročil dve steklenici vina. »Zakaj kar dve?« se je čudil natakar. »Eno bom popil k jedi, drugo pa k pijači.« NASVET ZA POROČENE MOŠKE »Mamica, ali naj nesem to pismo do poštnega nabiralnika?« »Ne! Saj vidiš, da zunaj lije in je tako grozno vreme, da bi niti psa ne poslala od hiše. Pismo bo odnesel očka.« ZAKONSKI DIALOG »Možek, reci mi kakšno nežno, ljubečo besedo...« »Zakaj?« »Saj me ljubiš, ne?« »Ljubim.« »Reci mi - moja najdražja...« »Moja najdražja. Kaj si pa kupila spet?« »Nič, nič... le nežnosti si želim.« »Če ni drugega...« »Potem reci že kaj!« »Kaj?« »Recimo - ljubica moja.« »Ljubica moja.« »Zdaj pa si izmisli nekaj sam...« »Lahko noč.« HUDI ČASI Prišli so res hudi časi. Zadnjič, ko sem lovil ribe, sem ujel zlato ribico. Bilo mi je zelo žal, saj sem ji moral izpolniti tri želje. UGANKA Kakšna je razlika med pekom in preprogo? Pek mora vstati ob dveh zjutraj in iti v pekarno, preproga pa lahko še malo poleži. TO ME VEDNO ZAČUDI Kadar je človek lačen, udari po mizi in zakriči: »Zdaj imam pa vsega dovolj!« KJE JE RESNICA Kdor hoče vedeti resnico, ne bere časopisov, ne posluša radia in ne gleda televizije. Kdor hoče imeti resnico pije vino. Kajti v vinu je resnica. OH, MOJA ŽENA - TAKA NI NOBENA! Starega, okorelega gangsterja so ujeli in zasliševali. »Zdaj vas bomo priključili na detektor za odkrivanje laži. Ali veste kaj je to?« ga je vprašal policaj. »Kaj bi ne vedel, saj sem že dvajset let poročen z njim!« /T Tedenski pregovor: 't Kdor zlahka obljubi, zlahka pozabi. (angleški) Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 17. 2.1946 je bil na Reki prvi kongres Antifašistične slovensko-italijanske ženske zveze. □ Pred 35 leti: 18. 2. 1956 je v Trstu zasedala ustanovna skupščina nove zvezne delavske zbornice CGIL, ki je postavila temelje za obnovo enotnosti delavcev. □ Pred 20 leti: 21.2.1971 so nemški nacionalisti na Koroškem oskrunili grob slovenskih padlih partizanov v Grebinju. k Osebnosti: □ 16. 2.1951 je v Zdravščini umrl župnik Jožef Drekonja, ki se je rodil 15.1.1899 v Gorenjem Tarbiju (Benečija). □ 17. 2.1896 je v Trstu umrl pisatelj in prevajalec Jožef Križman, ki se je rodil na Rocolu 13.5.1847. □ 20.2.1976 je v Ljubljani umrl profesor, zgodovinar in publicist Fran Vatovec, ki je rodil v Gradišču ob Soči 31.5.1901. u Ljubljana °Pera SNG v GALLUSOVI DVORANI CD nocoj, 16. 2., ob 19. uri: opera ^>da (Giuseppe-Verdi), dir. Lovrenc Arnič, rež. Jacgues Karpo (ponovitev 18. 2.). V OPERI v sredo, 20. 2., ob 19. uri: opera Seviljski brivec (Gioac-cnino Rossini), dir. Igor Švara. ,.^ OPERI v petek, 22. 2., ob 19. uri: opera Traviata (Giuseppe erdi), dir. Igor Švara. , v CANKARJEVEM DOMU v ponedeljek, 25. 2., ob 19. uri: balet ®bodje jezero (P. I. Čajkovski), dir. Fuad Mansurov. OPERI v petek, 1. 3., ob 16.30: kantata Carmina burana (Carl rK), dir. Lovrenc Arnič (ponovitev 2. 3. ob 20. uri). nnkarjev dom . v ŠTIHOVI DVORANI v nedeljo, 17. 2., ob 20. uri: predstava 4, ebUka študentov AGRFT - Življenje plejbojev (Dušan Jovanovič), e^- Samo Strelec (ponovitev 18. 2. ob 20.30). , v KOSOVELOVI DVORANI v nedeljo, 17. 2., ob 20. uri: Obljube ■ Ječanja), avtor in rež. Steve Shill, gostuje Otvorena scena Obala Sarajeva. n,y LINHARTOVI DVORANI v torek, 19. 2., ob 20. uri: Medeja, '■sno-glasbeno-gledališka predstava z režijo, koreografijo in iz- Ann Papoulis, glasba John King, Yma Sumac, Cherubini, Ledbo mach, sovjetska in jugoslovanska folklorna glasba. Ur«ma SNG p^Nocoj, 16. 2., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko j ^ Ponedeljek, 18. 2., ob 19.30: Zločin in kazen (Fjodor M. Dosto-Aki-Andrzej Wajda), rež. Žarko Petan. v torek, 19. 2., ob 19.30: Smrtna past (Ira Levin), rež. Janez Pipan, stovanje PDG Nova Gorica (ponovitev 20. 2.). <3 četrtek, 21. 2., ob 19.30: Čakajoč na Godota (Samuel Beckett), ao?tovanje SL G Celje. IV^ Petek, 22. 2., ob 19.30: Don Juan na psu (Dušan Jovanovič), rež. . šan Jovanovič. drama hlj sredo, 20. 2., ob 20. uri: Blagi pokojniki, dragi možje (Aldo rež. Boris Kobal, nastopa Polona Vetrih. ®dinsko gledališče Vj. torek, 19. 2., ob 19.30: Aliča v čudežni deželi (Luis Carroll), rež. MGLTaufer- TV0!, 16. 2., ob 19.30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton v Linhart), rež. Zvone Šedlbauer. y t°rek, 19. 2., ob 19.30: Potohodec (Dane Zajc), rež. Mile Korun. Sredo, 20. 2., ob 19.30: predpremiera Življenje v teatru (David 22 ?N). rež. Zvone Šedlbauer (druga predpremiera 21. 2., premiera latu; Ma Vno gledališče žiVij yELIKEM ODRU danes, 16. 2., ob 11. in 17. uri: Prizori iz V t?ja stvari (Andrej Novak), rež. Boris Kobal. Si KULTURNICI v torek, 19. 2., ob 17. uri: Pravljica iz vitrine -0vi spomini (Matjaž Loboda), rež. Matjaž Loboda. NOVA GORICA PDG Nova Gorica V SOLKANU nocoj, 16. 2., ob 20. uri: Smrtna past (Ira Levin), rež. Janez Pipan. V VELIKI DVORANI KD danes, 16. 2., ob 11. in 16. uri: za abonma velikega polžka - Prizori iz življenja stvari (Andrej Novak), rež. Boris Kobal, gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana. KOPER Gledališče V petek, 22. 2., ob 20. uri: Vida Grantova (Ferdo Kozak), rež. Katarina Pegan, PDG Nova Gorica. VIDEM Palamostre Nocoj, 16. 2., ob 21. uri: v okviru Teatro contatto - Toto, principe di Danimarca (Leo De Bernardis), rež. Leo di Bernardis s skupino Teatro Di Leo. V nedeljo, 17. 2., ob 20.45: Due dozzine di rose scarlatte (Aldo De Benedetti), rež. Marco Parodi, s skupino Teatro d'Arte nastopata Ivana Monti in Andrea Giordana. PARMA Kraljevo gledališče (Teatro Regio) Nocoj, 16. 2., ob 20. uri: opera Evgenij Onjegin (Peter Iljič Čajkovski), dir. Vladimir Delman. LJUBLJANA Koreodrama V GRUMOVI KLETI (Krekov trg 1) nocoj, 16. 2., ob 20. uri: večer avtorskega šansona Svetlane Makarovič. Magistrat V torek, 19. 2., ob 19.30: Ljubljanski umetniki Ljubljani - koncert violinista Roka Klopčiča ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal-Rus (Vivaldi, Bach, Ravel, Golob, De Falla, Sarasate). Evangeličanska cerkev V sredo, 20. 2., ob 19.30: Orgelska transverzala Glasbene mladine Ljubljane - koncert Johannesa Strobila (Mozart). Cankarjev dom V GALLUSOVI DVORANI v četrtek, 21. Z, in v petek, 22. Z, ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in APZ Ivan Goran Kovačič iz Zagreba, dir. Milan Horvat, zborovodja Saša Britvic, solisti Anne Marie Zeller in Olga Gracelj - sopran, Krzysztof Szmyt - tenor, Neven Belamarič - bas (Stravinski - Simfonija psalmov, Mozart - Maša v c-molu K 427 za solo, zbor in orkester). V GALLUSOVI DVORANI v nedeljo, 24. 2., ob 11. uri: Komorni koncert - nastopajo sopranistka Dunja Sprunk, violinista Tomaž Lorenz in Viktor Petek, orglar Maks Strmčnik, violončelist Neboj-ša Bugarski (Mozart, Merku, Telemann, Vivaldi, Bononcini). NOVA GORICA Kulturni dom V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 18. Z, ob 20.15: Slovenski oktet - 40 let na koncertnem odru, umetniški vodja Anton Nanut, gost večera dramski umetnik Polde Bibič. GORICA Gledališče Verdi V petek, 22. 2., ob 20.30: nastopa Wiener Klavierguartet. TREVISO Palaverde V ponedeljek, 18. 2., ob 21. uri: koncert Francesca Guccinija. V petek, 8. 3., ob 21. uri: nastopa Fabrizio De Andre. BUTTRIO Dance Club Flamingo V ponedeljek, 18. Z, ob 21. uri: koncert Eugenia Finardija. PADOVA Palasport V sredo, 20. 2., ob 21. uri: koncert skupine I Nomadi. PORDENON Gledališče Verdi V četrtek, 14. 3., in v petek, 15. 3., ob 21. uri: koncert skupine I Pooh. VIDEM Palasport Carnera V četrtek, 7. 3., ob 21. uri: nastopa Fabrizio De Andre. GORICA Gledališče Verdi V četrtek, 21. 2., ob 20.30: koncert kvarteta Kennyja Wheelerja in Franca d'Andree. V četrtek, 28. Z, ob 20.30: igra duo Paolo Fresu in Furio Di Castri. V četrtek, 7. 3., ob 20.30: nastop kvarteta Manfred Schoof-Clau-dio Fasoli. TRŽIČ Disko Hippodrome V ponedeljek, 18. 3., ob 21. uri: poje Pierangelo Bertoli. LJUBLJANA Cankarjev dom V GALLUSOVI DVORANI v torek, 26. 2., ob 20. uri: Jazz fest -trobentar Arturo Sandoval & His Band v zasedbi Ed Calle - pihala, Nicky Orta - klaviature, Orlando Hernandez - bobni, Huan Oliva -tolkala, Reno Toledo - kitara, Michael Orta - bas. februarja v gorici____________________________________ GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 18. 2., in v torek, 19. 2., ob 20.30: gledališka predstava Pokvarjenci, rež. Vito Taufer, gostovanje SLG Celje. V četrtek, 21. 2., ob 20.45: v okviru Gorica Kinema 91 - film V pričakovanju na noč, rež. Keith McNally; prireditelj Kinoatelje. V petek, 22. 2., ob 16. uri: občinski kongres ANPI; prireditelj ANPI-VZPI. V soboto, 23. 2., ob 20.30: koncert Slovenskega okteta; prireditelja ZSKD in KD. • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. (0481) 33288. Horoskop od sobote, 16. februarja, do petka, 22. februarja 1991 SV«*. OVEN (21.3.-19.4.) I || — VI IN DELO: Merkur, Mars in Jupiter so na vaši srp/'.,. strani, zato vam bo ka f P°vsod naklonjena. Veli-ttsniu možnost ekonomskega cijj 2,a- Prisluhnite svoji intui-biicio • s !e dober za nove poko oačrte. Uspe vam lah-Že .,rirsničiti marsikaj, kar ste lahko 9° načrtovali. Dosežete Znit-J Pomembne delovne re-Vartl h' VI IN DRUGI: Nekdo Pojjj v pravem trenutku v Perip,; ■ Ugodna dneva bosta la in ponedeljek. _ DVOJČKA (21.5.- f* 20.6.) — VI IN I DELO: Zvezde so vam še vedno pre-" ’ cej naklonjene. Obeta se vam dokaj prijeten in uspešen teden. Poskusite spretno izkoristiti ugodnosti, ki vam jih bo teden ponudil. Počutili se boste v formi in vedrega razpoloženja. Precej-.šnja je verjetnost dobrih novosti. Sobota in nedelja vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Sorodnik vas lahko spravi ob živce. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. — LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Zvez-# de vam tokrat niso X preveč naklonjene, zato vam pretijo neugodne okoliščine ali težave različne narave. Čas ni primeren za pomembnejše odločitve. Posebno previdni naj bodo rojeni od 22. do 24. 7. Obstaja možnost neprijetnih dogodkov. Torek in sreda ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Vzemite si čas za pristnejši odnos s partnerjem. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Napoved je še vedno precej ugodna. Merkur in Jupiter bosta med tednom spodbudno vplivala na delo in na počutje. Vse bo šlo tako, kot si želite, le v ponedeljek ali torek se lahko kaj zatakne pri nepomembnih rečeh. Poskusite si še bolje organizirati svoj delovni čas. VI IN DRUGI: Neka nevoščljivost vam lahko prinese same nevšečnosti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Pripravlja SREČKO MOŽINA STRELEC (22.11.-•4/ 21.12.) — VI IN DELO: Obeta se vam prav prijeten delovnik. Zvezde so vam dokaj naklonjene. Izkoristite dobre priložnosti, ki vam jih bo teden ponudil. Pri delu bo prišlo do pozitivnih sprememb. Obstaja precejšnja verjetnost izrednega dodatnega zaslužka. V soboto in petek vam preti slabše razpoloženje. VI IN DRUGI: Razveselili se boste nenapovedanega obiska. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. A At VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Brez dvoma lahko pričakujete uspešen teden. Izkoristite pozitivne vplive Merkurja in Marsa in zmagovali boste. Okoliščine vam bodo šle na roko in pripomogle k gotovemu uspehu vaših pobud. Prav lepo boste izpeljali, kar ste že dolgo načrtovali. Sreda in četrtek vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo v pomoč in oporo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. V - bik (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Gle- VI de na to, da vam zvezde niso po- se bos*_ vsem naklonjene, j»0sti ® piorali po vsej verjet-xv h ,-fi Vpeljavo svojih načr-Uer,a k°hko bolj potruditi. NrnVT?1 Saturn in Merkur ^°vanc. 0 postavita nepriča-povzročita RAK (21.6.-21.7.) „ .-ričai?8^- Obstaja možnost ^ Drii?Xanih stroškov. VI Pevef „1: Ne zanašajte se , °ste r nav sodelavce, da ne a bOst» arani- Ugodna dne-sreda in četrtek. VI IN DELO: Priča-kujete lahko uspe-šen delovnik. Nebo vam je še kar naklonjeno. Ustvarjalni in uspešni boste. V ponedeljek ali torek se vam sicer lahko pri delu kaj malega zatakne, vendar ne pričakujte večjih težav. Izkoristite predvsem drugo polovico tedna, ko vam bodo nekatere zvezde precej bolj neklonjene. VI IN DRUGI: Spomnite se, na kar ste se dogovorili. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. DEVICA (23.8,-22.9.) — VI IN DELO: Pred vami je pozitiven in ploden delovni teden. Z lahkoto boste kos nalogam in ciljem, ki ste si jih zadali. Izkoristite vpliv zvezd za najzahtevnejše načrte. Marsikaj se bo obrnilo na bolje. Sredi tedna se vam bo ponudila edinstvena priložnost. Ne zamudite je! Nekoliko manj ugodna bosta sobota in petek. VI IN DRUGI: O svojih namenih raje ne govorite nikomur. Ugodna bosta sreda in četrtek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Napoved za vas ni prav ugodna. Neugodni Merkur, Saturn in Jupiter vas lahko hitro spravijo v nepričakovane težave. Zvezde vam priporočajo zmernost in pre-vidnost v odločitvah, da ne boste žrtev neugodnih okoliščin. Prva polovica tedna vam bo v marsičem bolj naklonjena. VI IN DRUGI: Vznemirilo vas bo neko nepričakovamno sporočilo. Ugodna dneva bosta sobota in petek. KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Teden bo sicer ugoden, vendar v prvi polovici tedna za marsikoga tudi naporen in utrudljiv. Neprijazna Luna lahko povzroči kakšne manjše neprijetnosti, ki se jim boste lahko postavili po robu s strpnostjo. V ponedeljek in torek se zato raje izognite zahtevnejšemu ali pomembnemu delu. VI IN DRUGI: Upoštevajte nasvet starejše in izkušene osebe. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. RIBI (19.2.-20.3.) V f VI IN DELO: Veči-na zvezd vam je J prijazna, zato težav ali sitnosti pri delu ne boste imeli. Izkoristite pozitivne vplive zvezd, pa vam bo uspelo vse, kar si želite. Precej bo prijetnih novosti in ob njih celo nekaj novih priložnosti za lažjo uresničitev vaših ciljev. Obstaja verjetnost nepričakovanega zaslužka. Kritičen bo le petek. VI IN DRUGI: Nekdo si vedno bolj želi vaše družbe. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. Zasedanje združenja Unioncamere v Gorici Podpora ohranitvi letalske proge med Budimpešto in deželnim letališčem Pridobitev na okulističnem oddelku splošne bolnišnice Kmalu nove ambulante za zunanje paciente Gospodarski krogi v naši deželi si zelo prizadevajo za razširitev dejavnosti in uveljavitev letališča v Ron-kah tudi v mednarodnem prometu. Zalivska kriza pa je močno prizadela prav letalske prevoznike, ki ob pomanjkanju potnikov in tovorov in s ciljem krčenja stroškov, ukinjajo ali omejujejo manj rentabilne letalske zveze. Primerov je veliko. Med tujimi letalskimi prevozniki, ki se poslužujejo deželnega letališča v Ronkah je tudi madžarska letalska družba Malev. Progo med Budimpešto in Ronkami so uvedli šele pred dobrim letom in se je pokazala kot zelo perspektivna. Progo ne bodo ukinili ali začasno prekinili, kajti letalska družba Malev je sprejela ponudbo in pomoč Deželne zveze Trgovinskih zbornic, ki si na vse načine prizadevajo, da bi ta zračna pot, tudi v vidu razvoja gospodarskih odnosov z Madžarsko, ostala odprta. O tem in nekaterih drugih vprašanjih je tekla beseda na nedavnem zasedanju vodstva deželnega združenja Unioncamere (organizem v katerega so včlanjene vse štiri trgovinske zbornice, ki delujejo v Furlaniji-Julij-ski krajini). Zasedanje je bilo v Gorici, vodil pa ga je poslanec Bruno Gi-ust. Kakor izhaja iz daljšega poročila o omenjenem zasedanju, so največ pozornosti namenili prav različnim skupnim promocijskim pobudam. Najpomembnejši je zgoraj omenjeni dogovor z madžarsko letalsko družbo (podpisali ga bodo v kratkem). Promocijska dejavnost v deželnem okviru je usmerjena tudi navzven, ali predvsem navzven. Tako so se dogovorili o skupnem nastopu na sejmu ANUGA v Koelnu, pomembnem za področje agroživilstva. Gre za področje na katerem ima Furlanija-Julij-ska krajina pomembno mesto. Razpravljali so nadalje o novih oblikah promocije gospodarskega sodelovanja z Madžarsko. Tako so osvojili predlog madžarskega veleposlanika Misurja, da bi v Furlaniji-Julijski krajini priredili simpozij o tujih vla-anjih v madžarsko gospodarstvo, impozij bo po vsej verjetnosti že konec prihodnjega meseca v Pordenonu. V goriški splošni bolnišnici bodo v kratkem na razpolago, zlasti za potrebe zunanjih pacientov, nove ambulante oddelka za okulistiko. Ambulante bodo opremili v stavbi, kjer je zdaj sedež vodstva bolnišnice in kjer delujejo socialni centri. Ob ureditvi ambulant so, kakor izhaja iz tiskovnega poročila prefek-turnega komisarja dr. Paniča, upoštevali pozitivne izkušnje iz drugih bolnišnic. Ambulante so urejene v obliki boksov, kar omogoča, da se dejavnost odvija s precejšnjo diskretnostjo. Ambulante bodo, ko jih bodo povsem opremili in odprli, delovale trikrat tedesnko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih med 10.30 in 12.30. Pri tej dejavnosti bo sodelovala celotna zdravniška ekipa okulističnega oddelka. Ob tem velja zabeležiti, da ambulanta za zunanje paciente danes deluje v prostorih okulističnega oddelka, to je v glavnem poslopju bolnišnice. Oddelek, ki ga vodi primarij prof. Michele Belmonte, je precej težko dosegljiv, poleg tega se kažejo precejšnje težave prostorskega in drugačnega značaja. Vse te težave bodo, kakor kaže, odpravljen} e s selitvijo ambulant za zunanje paciente — to so občani, ki imajo težave z vidom, za katere pa ni Kontingent mesa povsem zadošča Ena od ugodnosti goriške proste cone je tudi oskrba z govejim mesom po znatno nižji ceni, kakor velja na notranjem trgu. Kontingent mesa, ki se uvaža v okviru proste cone zadostuje za kritje vseh potreb, decembra je so cene mesa celo znižali, v poprečju za tisoč lir. Tržišče se je je torej ustalilo. Ob tem sicer ne gre pozabiti, da je k stabilizaciji prispeval svoj delež tudi demografski padec, saj se število prebivalstva v pokrajini že nekaj let niža. Tako ali drugače, nakaznice za meso so postalev današnjih pogojih nepotrebne, ugotavljajo na trgovinski zbornici, kjer so prav na zadnji seji sprejeli določitev, da bodo trgovcem izročali kontingente mesa za celo leto in ne v dvomesečnih zaporedjih, kakor doslej. Predmet razprave pa je bilo na zadnji seji, tudi vprašanje, ki je tesno povezano z uvažanjem mesa, otizoma živine v okviru proste cone. Gre za vprašanje klavnice, za kar bi sicer morala poskrbeti Občina. Današnji objekt kot vse kaže, ne odgovarja več strogim določilom EGS in mu grozi zaprtje. Predstavniki LB so pojasnili zamude v deviznem prometu Računovodja sovodenjske občine pogojno obsojen na poldrugo leto Šest mesecev zapora mamilašu zaradi posesti dveh gramov heroina Na pobudo Kmečke banke in SDGZ, - sekcije za zunanjo trgovino so včeraj v Gorici vodilni funkcionarji Ljubljanske banke obrazložili ukrepe in pobude te osrednje slovenske banke v zvezi z izplačilom v Jugoslavijo uvoženega blaga. V krogih tukajšnjih trgovcev je namreč že od začetka letošnjega leta velika zaskrbljenost, ker so jugoslovanske banke ustavile izplačila. Kristina Dolenc, ravnateljica deviznega poslovanja Ljubljanske banke, in Duško Kernaisky, zastopnik LB v Beogradu, sta povedala, da ne sme biti zaskrbljenosti za devizne posle opravljene sporazumno z LB, pa čeprav je prišlo do kratkoročnega zaostanka v izplačilih zaradi znanih deviznih težav na jugoslovanskem trgu. Opozorila pa sta, da obstoja riziko za tiste trgovce, ki poslujejo s trgovci v Jugoslaviji, ki nimajo zagotovila bank. Predlagano je bilo, da bi Kmečka banka v Gorici sporazumno z Ljubljansko banko, ugotovila koliko je takšnih terjatev s strani tukajšnjih izvoznikov. Srečanje, ki ga je pripravilo SDGZ v sodelovanju s KB in LB je bilo nedvomno koristno in v tem trenutku tudi potrebno, da se vprašanje prikaže v pravi luči. V zadnjih tednih je bilo o zadevi namreč slišati najrazličnejše vesti. Na sliki — foto Čubej — z včerajšnjega srečanja. Na goriškem sodišču so včeraj dopoldne na osnovi dogovora med branilcem in javnim tožilcem obsodili na poldrugo leto zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list 41-letnega Marjana Maurija iz Sovodenj, Ul. 1. maja 26. Mauri je bil obtožen poneverbe in ponarejanja uradnih dokumentov z namenom, da bi prikril nedovoljeno prilaščanje javnih sredstev. Mauri naj bi ta kazniva dejanja zagrešil v teku leta 1989, ko je bil zaposlen kot računovodja na sovodenjski občini. Iz te službe je bil nato suspendiran. Mauri naj bi si prilastil milijon 893 tisoč lir. Gre za seštevek številnih manjših vsot, ki so jih na županstvu kasirali od strank za tajniške pristojbine in druge dajatve, ki se vplačujejo neposredno v uradih. Praviloma naj bi denar vložili na poštni tekoči račun sovodenjske občine ali na Goriško hranilnico, ki upravlja občinsko blagajno. Tega pa obtoženec ni naredil za ves denar, temveč je navedeno vsoto pridržal zase. Po drugi strani pa je blagajniku Goriške hranilnice dal nalog naj s poštnega tekočega računa vnovči tudi te vsote, ki niso bile nikoli vplačane. Na včerajšnji obravnavi je branilec odv. Tarlao zaprosil za združitev obeh postopkov zaradi poneverbe in ponaredbe dokumentov. Nadalje je predlagal, naj bi v smislu novih določil o kazenskih postopkih Maurija obsodili na dogovorjeno kazen. S predlogom je soglašal tudi javni tožilec, ki se je z branilcem dogovoril za obsodbo na poldrugo leto zapora. Ker Mauri pred tem ni bil nikdar obsojen, naj bi bila kazen pogojna in brez vpisa v obto-ženčev kazenski list. Sodniki (predsednik Delfino, stranka Sceusa in Rus-so) so po krajšem postanku v sejni sobi sprejeli predlog in izrekli ustrezno razsodbo. Povračilo izmaknjenega denarja ni bilo predmet včerajšnje kazenske obravnave, pač pa bodo o tem odločali naknadno na civilnem postopku. Sodniki so včeraj pogojno obsodili na 6 mesecev in 20 dni zapora ter plačilo 2.250.000 lir globe 23-letnega Paola Fabrisa iz Štarancana, Ul. Sauro 1. Fanta sta prijela agenta tržiškega komisariata 17. julija lani, potem ko je okrog 2.30 ponoči odvrgel zavojček na neko dvorišče v Ul. Portanzie v Tržiču. V zavojčku so našli 2,3 grame heroina. Fabrisa so zato aretirali, dva dni kasneje pa so ga izpustili na prostost vendar z obvezo, da ne zapusti kraja bivališča. Obtoženec pa je zoper ta varnostni ukrep zagrešil več prekrškov. Tako so ga na primer 10. novembra srečali na tržiški železniški postaji, kjer so mu agenti tudi zaplenili 0,1 grama heroina. Zaradi tega so sodniki odredili hišni pripor, vendar Fabris ni miroval in so ga tako že 19. novembra spet našli izven doma. Tokrat so bili sodni organi strožji, saj so ga dali 26. novembra spet zapreti v Ul. Barzellini, kjer je pričakal včerajšnjo obravnavo. Obtoženec je priznal svojo odogovor-nost in kot rečeno preko odvetnika zaprosil za dogovorjeno zmerno kazen. Obsodba je pogojna in so ga po obravnavi spet izpustili na prostost. Aretirali so ga med poskusom vloma v kiosk bencinske črpalke Obsojen ker je okradel konjerejca medtem ko sta sklepala kupčijo Agenti goriškega letečega oddelka so v noči na petek okrog polnoči aretirali 31-letnega Alberta Grusovina (na sliki) iz Krmi-na, Ul. Udine 14 zaradi poskusa tatvine. Mladeniča so zasačili pri kiosku bencinske črpalke Erg v Ul. Brigata Re, ko je skušal vdreti v notranjost. Odvedli so ga najprej na kvesturo, nato pa v goriške zapore v Ul. Barzellini. Krmin-čana so že včeraj izpustili na začasno prostost, saj mu ne bodo sodili po hitrem postopku. Policijska obhodnica, ki je bila namenjena proti Ločniku, je pri bencinski črpalki Erg, ki je last 50-letnega Gianfran-ca Braidota iz Gorice, Ul. Tominz 16, opazila v polmraku osebo, ki se je sumljivo kretala okrog kioska. Policaji so se zato ustavili, da bi preverili namene človeka. Ko jih je Grusovin opazil je skušal zbežati, vendar so mladeniča policaji uspeli takoj zaustaviti. Med pregledom so mu našli manjše kladivo in avtomobilsko orodje, s katerim je razbil šipo bencinske črpalke, nato pa je skušal odpreti železna vhodna vrata. Kot se zdi, se je posla lotil sam. Grusovin, ki je brz stalne zaposlitve je že stari znanec sodnih oblasti. Lani je namreč zagrešil tatvino v lekarni Tavasani na Korzu Italia 10, menda pa je bil soudeležen tudi pri tatvini v lekarni v Krminu. ■ Rok za dvig bencinskih bonov za prvi letošnji kontingent je bil podaljšan do 28. t. m. Bencinske bone upravičenci iz Gorice Sovodenj, Števerjana in nekaterih drugih krajev, dvignejo v uradih ACI v Gorici. Pogajanje med konjerejcem in dreserjem se je izrodilo v krajo in pretep, zadeva pa se je včeraj zaklučila na sodišču. Dogodek se je pripetil pred štirimi leti v Gradišču. Danes 36-letni Fausto Patati iz San Danieleja je šel tja h konjerejcu Alfiu Tošu, ki naj bi mu zaupal konja za dresuro. Možakarja sta se nekaj časa pogovarjala, vendar nista dosegla sporazuma glede cene, pač pa je Patati spretno izmaknil SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Sezona 1990/1991 gostuje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE iz Celja A. Dumas pere Pokvarjenec ali lepota in moč režija VITO TAUFER KULTURNI DOM V GORICI: v ponedeljek, 18. februarja, ob 20.30 — abonma red A v torek, 19. februarja, ob 20.30 — abonma red B Vozni red avtobusov za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom) 20.12 Sovodnje (pri Ušarju), 20.15 Štandrež. sogovorniku 250 tisoč lir. Tos je reagiral, toda tat ga je povrhu še pretepel. Zaradi tega je bil Patati včeraj obsojen na leto in 4 mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Prekinili obravnavo ker je manjkala toga Kljub reformi je delovanje sodstva v Italiji še vedno vezano na nekatere formalne tradicije. Med te sodi tudi pravilo, da morajo odvetniki med obravnavami imeti na sebi črno togo. Včeraj se je zaradi tega skoraj zataknil potek obravnav na goriškem sodišču. Neki odvetnik je namreč bil brez toge. Na opomin sodnika naj si jo nadene, je - kot se pogosto dogaja -prosil navzoče kolege, naj mu posodijo svojo, toda kaže, da je ni nihče imel pri sebi. Sledila je krajša prekinitev in iskanje toge na preturi, kjer so prav tako vse razpoložljive toge bile na ramenih odvetnikov, ki so sodelovali pri obravnavah in torej niso mogli ustreči kolegu. Iz kočljivega položaja so se naposled izvlekli s kompromisom. Odvetnik je predlagal, da bi togo nadomestil s temnomodrim plaščem. Predsednik sodišča mu je ugodil. Formalna plat je seveda zaradi tega nekoliko trpela pravica pa nikakor ne. potreben sprejem v bolnišnico, ker se lahko zdravijo tudi ambulantno — kmalu odpravljene,- Pogrebu Lovreta sledil »far west« Med številnim občinstvom, ki ga, vsakoletni Lovretov pogreb privabi na zadnje pustno veseljačenje v Doberdob, so včasih tudi taki, za katerimi nihče ne bi žaloval, ko bi ostali doma. V sredo zvečer nekaj ur P° zaključku pustnega pogreba je skupina razgrajačev iz Tržiča, Ronk iP sosednih krajev uprizorila pravcati "far west" po Doberdobu, ki ga je naposled prekinil le prihod kar treh izvidnic karabinjerjev. Začelo se je v osmici, kjer se je menda mladenič iz Ronk spričkal z domačinom in kmalu sprožil vsesplošni pretep. Lastnik Arnaldo Jarc in drugi navzoči, ki s0 ohranili mirno kri, so se morali pošteno namučiti, da so spravili nepridiprave iz osmice, ki so jo nato ob 21. uri zaprli. Nekateri od nezaželenih gostov so bili že na tem, da gredo domov, ko se je sprožila ponovna iskra. Najbrž vinjen šofer je med vzvratnim manevrom z renaultom treščil v vrata že zaprte gostilne Peric m jih poškodoval. . . Prihitel je lastnik, med nekaterim^ navzočimi so spet začele leteti besede in pesti. Red je ponovno vzpostavil prihod karabinjerjev, ki so najbolj razgrete odpeljali na streznitev-Uradnih vesti o dogodku nam sice niso posredovali, kaže pa, da se zadeva utegne zaključiti s kako pnia vo sodstvu. razne prireditve V občinski sejni dvorani v F°lja^o bodo danes ob 17. uri predstavili knjjS^ II cretacico isontino. Gre za zani®1 publikacijo, ki zajema in dopolnjuje 9 _ divo dokumentarne razstave z istim (® v nom, ki so jo pred tremi leti priredil Foljanu. »*ario Knjigo bodo predstavili prof. M® Masoli, prof. Nevio Pugliese in Ott Plet. ■ V prispevku T. Rutarja Moji sf® mini na Dušana, objavljenem 5. feD a. arja na 11. strani, se je med PreP!Sjrli-njem vrinila smiselna napaka. V gem odstavku, v enajsti vrsti, bi ® ^a, lo pravilno pisati Kje je Jelinčič, mesto Kdo je Jelinčič. Oprošča®0 razna obvestila Slovensko planinsko društvo ° tuCjj ča, da se jutri, 17. t. m., nadaljuje 10 veui zaključi smučarski tečaj na b,eve]bjjaj' sedlu. Avtobusa bosta vozila p° 0 je nem razporedu, le povratek doni sjej, predviden nekoliko kasneje kakor V nedeljo, 24. t. m., pa bo na sedlu društveno tekmovanje, ki 00 lo tudi za trofejo R. Faganel. 0. Občinska knjižnica v Sovodnj®^ otj sluje v februarju ob sredah in Pet 15. do 18. ure. .cJlo Slovenski deželni zavod za PoIi exaj izobraževanje obvešča, da je a .ke (30 prostih mest za tečaj bančne teh vjnSke ur) in za tečaj varstva in za^lteaCije trte (30 ur). Vpisovanje in infor® Jja v 20. februarja 1991 na sedežu zi 6 0d Gorici, Ulica della Croce 3, tel. 9. do 12. ure. kino Gorica CORSO 16.00-22.00 »Highlander II.«- , ho Perl Connery in C. Lambert. VERDI 18.00-22.00 »Mamma, J ere0«. VITTORIA 17.30-22.00 »Sorellir® te«. Prep. ml. pod 18. letom- Tržič M' EKCELSIOR 17.30-22.00 »Tartarug nja alla riscossa«. COMUNALE 18.00-22.00 »Alioe<<' Nova Gorica . — - ,___________^OOOO ska deklica«. Ob IS-OOnt -ce SEALS«. Ob 22. uri »Služat® SOČA (Kulturni dom)2().q0 "*traS' ti«. »preg3 ial' SVOBODA (Šempeter) 20.00 ci duhov«. DESKLE 19.30 »Erik«. DEŽURNA LEKARNA V ^ te DUdine — Trg sv. Franči 530124- v TRŽI ip n- DEŽURNA LEKARNA VCoinun3'05. Občinska lekarna št. z __ tel. 40 2 — Ul. A. Manlio 14 a/b pogrebi ici: ob 19-,1L^lCJane^0hi- , ob 12-30 Edv cer^fL 3 bolnišnice _anšč Te dni si je gradbišče ogledal član predsedstva republike Ciril Zlobec Kulturni center v Novi Gorici bo deloma dograjen do jeseni Sprejem za predstavnike verskih skupnosti Srečanje v Novi Gorici je bilo v znamenju sprave V ponedeljek so v Novi Gorici ob Prisotnosti člana predsedstva republike Slovenije Cirila Zlobca predstavili novinarjem stanje izgradnje nove gledališke hiše. O vsestranski pomembnosti objekta in tehnični plati gradbenih del so spregovorili novogoriški žu-Pan Sergij Pelhan, direktor Primorske-9a dramskega gledališča Tomiča Du-jnančič in vodja del inž. Tonica Rijavec. Gre za pomembno kulturno središče, kjer se bo lahko narodno izbočilo nemoteno razvijalo in prenav-jialo. To misel je poudaril Ciril Zlo-onc, ki je med drugim dejal, da je Prav kultura najbolj izrazito narodno obeležje in jo je zato treba primerno zavarovati. Izgradnja kulturnega centra se nagiba k zaključni fazi, saj kot smo izvede-n so gradbena dela že prekoračila 60 odstotkov celotnega projekta. Novo 9Iedališče bo razpolagalo s 370 sedeži 'z'0 jih bo v parterju, 100 pa na balko-nn)- Glavni oder bo širok 12 metrov 9Iobok pa 16 metrov. Ob njem bodo z9radili še stranski, nekoliko manjši der, ki bo v poletnih mesecih postal središčni del večjemu amfiteatru, kjer , 0 našlo prostor okrog 600 oseb. Tu odo prirejali koncerte, vrteli filme dr. Sicer bodo v notranjosti poslopja Poleg razgledne kavarne uredili v ka-i terističnem visokem cilindričnem °Ipu tudi prostore za večje število r9ovin. Načrtovalci namreč želijo, da bi na ta način gledališka hiša postala tudi manjši mestni center. Minilo je že dvajset mesecev, odkar so podpisali pogodbo z novogoriškim podjetjem SGP. Do jeseni načrtujejo zaključiti dela v preddverju, dvorani in velikem odru, tako da bodo lahko izpeljali v novembru srečanje gledališč Alpe-Jadran. Ostala dela naj bi zaključili predvidoma do septembra leta 1992, ko naj bi bila na programu tudi slovesna otvoritev. Celotni kompleks velja okrog 22 milijonov mark (v lirah to pomeni pri- bližno 16 milijard in pol), do sedaj pa imajo finančno kritje za kakih 45 odstotkov projekta. V tem letu naj bi dobili dodatnih 50 milijonov dinarjev. Polovico denarnega zneska bo posredovala Republika Slovenije, drugo polovico pa občina Nova Gorica, sicer bodo manjši del sredstev pridobili tudi s pristopom nekaterih sponsorjev. Z omenjenimi prispevki bodo zaključili kot že rečeno preddverje, dvorano in gledališki oder. Na sliki (foto Čubej): zunanjost nove gledališke hiše v Novi Gorici. Sprejem, ki ga je predsednik Občinske skupščine v Novi Gorici Sergij Pelhan v sredo priredil za predstavnike verskih skupnosti (prisotni so bili le duhovniki in drugi zastopniki rimskokatoliške Cerkve), je bil pomembnejši in slovesnejši, kot so bila takšna srečanja v prejšnjih letih. Potekal je namreč v novem, sproščenem ozračju, ki je bilo sad spremenjenih odnosov in razmer v Sloveniji. Na to je v svojem nagovoru udeležencem opozoril župan Pelhan, ko je dejal tudi naslednje: "Priznanje, da imajo enako pravico do življenja vsi pogledi na svet, priznaj e, da ni en svetovnonazorski pogled nadrejen drugim pogledom m ljudje z eno ideologijo vec vredni kot ljudje z drugačnimi pogledi in ideologijami, je povzročilo ali zaenkrat omogočilo, da se je dandanes svet ponovno sestavil y, svojo celoto in svobodno zadihal. Če le ne bomo zaradi svoje majhnosti in zamerljivosti tudi to dragoceno vrednoto že v kali zatrli." V novogoriški občini bodo, je dejal Pelhan, razvijali stalne stike in sodelovanje tudi z duhovniki in sploh s Cerkvijo, pri čemer upoštevajo tudi slovenske duhovnike iz sosednjih obmejnih krajev v Italiji. Ti so se sprejema v Novi Gorici udeležili v kar lepem številu. Med njimi je bil tudi dr. Oskar Simčič, škofov vikar za Slovence. V svojem nagovoru je župan Pelhan tudi uradno izrekel obžalovanje in opravičilo monsinjorju dr. Francu Močniku iz Gorice za vse, kar so mu leta 1947, v tedanjih zelo zapletenih in politično nevarnih časih, povzročili v Solkanu. "Moj rojak iz Idrije," je poudaril predsednik novogoriške občine, "je ohranjanju narodove biti na tej zahodni meji posvetil vse svoje moči in vse svoje življenje. Postal je vodilna osebnost na Goriškem, kar je vzbudilo nezadovoljstvo pri povojnih oblasteh, ki so organizirale ščuvanje množice, katera ga je leta 1947 dvakrat fizično vrgla preko meje v Italijo. Jugoslovanske oblasti so bile vse do današnjih dni gluhe za veliko krivico storjeno takrat." Pelhan se je opravičil tudi Močnikovi sestri g. Pavli, kateri je naščuvana množica v Solkanu tudi povzročila krivice. Dodal je, "da obžalovanje in opravičilo nista dovolj, saj dr. Močniku pripada tudi priznanje za njegovo delo z ljudmi, za njegov trud vložen v ohranjanje narodove zavesti onkraj meje v vseh medvojnih in povojnih letih." Dr. Franc Močnik je v svojem odgovoru dejal, da "velikodušno odpušča vsem, ki so mu povzročili krivice, toda tedanje dogodke ni mogoče izbrisati iz spomina . Na sprejemu v Novi Gorici so nato govorili še koprski škof g. Metod Pirih, goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco ter kobariški dekan Franc Rupnik. Slednji je predlagal, da bi v okviru sprave na Primorskem raziskali in ugotovili krivice tudi glede drugih tragičnih dogodkov. Pri tem je omenil poboj v Cerknem na svečnico leta 1944 ter tako imenovani tolminski sodni proces proti duhovnikom. Marjan Drobež V ponedeljek in torek gostovanje SLG iz Celja Slovensko ljudsko V goriškem Kul-v ponedeljek, 18. t. S®; ra?,. domu bo v ^ di':' bi torek, 19. t. m.,‘ uprizorilo kome-znanega francoskega avtorja Ale-in l5ra Dumasa Pokvarjenec ali lepota J^pč v režiji Vita Tauferja. ,relo A. Dumasa fočetal. š A. Dumasa (očeta), ki je sicer mg)1 predvsem kot avtor znanega VpJt? Trije mušketirji, je bilo na slo-20Ss*dh odrih doslej bolj redko upri-(jJeno- Velja pa poudariti, da je to som' ri?j?isano leta 1839 eno od naju-2qg“.^ejsih Dumasovih del. Gre za Sori?=Spl,et^ mt"9 in zamenjav, za vat.| pramski komični vrtiljak zapelje-Cjf‘1 ln prevar, junaštva in ljubezni, id cZa delo, ki se giblje med tragedijo diinJjfaedijo, med sentimentalno kri-di in politično igro in ki že zara-daj 611 svojih značilnosti pritegne gle- Wtlavna junakinja je naivna podeže-I$le '^Ugspodična Gabrielle de Belle Za ponedeljkovo predstavo bo vozil avtobus po običajnem razporedu. Visoko odličje Gianniju Orzanu H ^Via n J0 pooseblja mlada igralka jd ^ Reichman. Dekle se po naključ-doj Plete v prestižni ljubezenski dvo-kuj.“^stokratskega para. Zaradi neiz-di^ Posti pade v kremplje pokvarje-bjsriv zvitih bogatašev, ki se igrajo s Ber®kst ie duhovito prevedel Aleš vo fpi; glasbo je napisal, na Haendlo- • ^fiin ■ . režiser Veno Taufer, scenog-ic,?1 J,e zamislil Robert Steli, kostu-(d® izdelala Barbara Stupica. Okvh touVanje SLG iz Celja sodi v r'ecle|j | onmajskc sezone SSG. V po-A, v ,lek bo predstava za abonma red torek za red B. Predsednik republike je pred kratkim podelil visoko odličje — viteški križec — znanemu goriške-mu u gc gospodarstveniku Gianniju Orzanu. Orzan ze četrt stoletja vodi zelo dobro vpeljano podjetje vdeželi za distribucijo avtomatov za kavo. Poleg poklicnega dela pa je aktivno prisoten na različnih področjih družbenih dejavnosti. Je predsednik združenja CISV in član vsedržavnega vodstva tega združenja, ki deluje v okviru UNESCA in ki ima za cilj sodelovanje in prijateljstvo med mladimi iz vsega sveta, je ustanovni član in član upravnega odbora ustanove ČETA (Center za teoretično in uporabno ekologijo), je podpredsednik združenja ClMAS, združenja obrtnikov, ki si prizadeva za pomoč pri gospodarskem razvoju v deželah tretjega sveta. Seznam seveda še ni popoln. Iskreno čestitamo. Tabela vrednosti kmetijskih zemljišč ki se upoštevajo ob razlastitvah Vrsta kulture območje št.l območje št.2 območje št.3 Oranica 23.000.000 23.000.000 23.000.000 Travnik 17.000.000 17.000.000 17.000.000 Vrt 50.000.000 50.000.000 50.000.000 Vinograd (DOC) 50.000.000 50.000.000 50.000.000 Vinograd 40.000.000 40.000.000 40.000.000 Pašnik 5.000.000 5.000.000 5.000.000 Gozd 11.000.000 11.000.000 11.000.000 Pokrajinska komisija za določanje ki so izven tega območja. strokovnih kmečkih združenj). vrednosti kmetijskih zemljišč in odškodnin v primeru razlaščanja, je določila vrednosti za leto 1991, ki se upoštevajo v primeru sporov med lastnikom in javno ustanovo, ki je sprožila postopek za razlastitev. Vrednosti so v glavnem enake tistim za leto 1990. Izjemo predstavlja le vrednost ornih zemljišč na tretjem območju (ravninski del) in pa različne vrednosti za zemljišča zasajena z vinogradi. Višja odškodnina je predvidena za vinograde na območju DOC, nižja pa za vinograde, Komisijo sestavljajo, kakor znano, pokrajinski odbornik Edoardo Bres-san, ki ji tudi predseduje, tajniško funkcijo opravlja Lugi Atzori, ki predstavlja finančno upravo. Člani komisije so še Franco Bernt (predstavnik državne davčne službe), Vincenzo Sannino (predstavnik državnega tehničnega urada), geometer Edoardo Silvera (predstavnik zavoda IACP), geometra Mauro Bor-din in Maurizio Valdissera (predstavnika deželne uprave) in Baldas-sare D Amore, Carlo Valentinuzzi in Bruno Marizza (predstavniki treh Komisija je lani obravnavala nad sto spornih primerov in izdala 103 mnenja. Območje pokrajine je, kakor znano, razdeljeno na tri cone: prva obsega občine Gorica, Sovodnje in Števerjan, drugo območje občine Koprivno, Krmin, Dolenje, Fara, Gradišče, Mariano, Medea, Moraro, Moš, Šlovrenc, Romans, Vileš, Zag-raj in Doberdob. Tretje območje zajema občine na Tržiškem in Gradež. Vrednosti, navedene v zgornji tabeli, se nanašajo na hektar površine. pDes popoldne in jutri bi Uj. Turiškem obratovale nasl bencinske črpalke g°Rica 1? ' Ul. don Bosco T°TAL - Ul. Trieste AGlp . UL Aguileia - Korzo Italia T°TAL - Ul. Matteotti ' Ul. Boito ESSO - ui. I. Maggio jf,. - Ul. Cosulich OTal - na državni cesti š Gradišče , Agip na cesti proti Mai •0VRENC ko^VRON - Trg Montesai na letališču *°dInL ' Ul. III. Armata °Mans ^r9 Candussi SSALon ■ Fossalon U> Tbftx„ a ^ržavni cesti Toua "^r9 Ponte Nuovo ^ ' Obrežje Foscolo Na slovenski šoli v Romjanu pripravili Prešernovo proslavo Jčenci slovenske osnovne šole v njanu so tudi letos pripravili prire-bv ob Prešernovem dnevu. Na pri-itev so povabili tudi vrstnike iz danske osnovne šole. Pripravili so ter spored recitacij in petja, ob prinesti pa so povabili medse Duška Jelinčiča, člana lanske alpinistične odprave Alpe Adria Sagarmatha. Pripovedoval je doživetja in uspehe odprave na streho sveta ter svojo pripoved popestril z barvnimi diapozitivi. Na sliki (foto JM) utrinek s prireditve v Romjanu. LA ROSA ROSAOI/2 /6/\| RONKE - Ul. Stagni 15 — Tel. (0481) 777575 Skorajšnja otvoritev v VIDMU - Drev. Venezia 388 Na SP v nordijskih disciplinah premoč Norveške v moški štafeti 4x10 km Novo razočaranje za Italijane Danes tudi skoki na 90 m (19.00) Žreb za evropsko košarkarsko prvenstvo Precej nezadovoljstva v italijanskem taboru PREDAZZO (Trento) - Medtem ko so se predvčerajšnjim v italijanskem taboru veselili srebrnega odličja ženske štafete v teku na 4x5 km, so se včeraj moški (4x10 km) morali zadovoljiti s 4. mestom. Prepričljivo je zmagala Norveška pred Švedsko in Finsko. Sedaj Italijanom za kolajno, ki je na predvečer svetovnega prvenstva zgledala tako dosegljiva, preostaje le jutrišnji tek na 50 km. Predvčerajšnjim sta bili na sporedu dve tekmi. Poleg ženske štafete na 4x5 km so se pomerili v skokih ekipno. V konkurenci 19 držav je zmagala Avstrija pred Finsko in Nemčijo. Jugoslovani, med katerimi je dobro skakal le Petek, so zasedli 8. mesto, a Italija je bila deveta. KOLAJNE Norveška SZ Avstrija Švedska Finska Jugoslavija Italija Francija Nemčija Japonska Z S B 5 2 2 3 1 2 2 1 1 1 4 1 1 1 1 1 0 0 0 1 2 0 1 0 0 0 2 0 0 1 V današnjem predzadnjem dnevu svetovnega prvenstva bosta dve tekmi. Ženske se bodo pomerila na 30 km, moški pa v skokih na 90-metrski skakalnici. Tek žensk se bo pričel v 10.30, a skoki bodo pod reflektorji ob 19. uri. Med favoriti je seveda tudi Jugoslovan Franci Petek, svetovni prvak na 120-metrski skakalnici. Vrstni red moške štafete 4x10 km: 1. Norveška (Skaanes, Langli, Ulvang, Daehlie) 1.39'47"3; 2. Finska (Eriksson, Majbaeck, Svan, Mogren) po 1'51"8; 3. Finska (Kuusisto, Kirvesniemi, Isomet-sae, Rasanen) 2'24'7; 4. Italija (De Zolt, Albarello, Vanzetta, Barco) 2'38'9; 5. SZ 2'49"2; 6. Avstrija 3'06"6; 7. Švica 4'51"2; 8. ČSFR 5'03"5; 9. Francija 5'59"6; 10. Nemčija 6'24"9; 11. Kanada 6'52"8; 12. Jugoslavija (Kerštajn, Nu-mar, Grajf, Kavalar) 10'05"7; 13. ZDA 11'08'T; 14. Španija 11'41"8; 15. Avstralija 12'09"0. Vrstni red ženske štafete 4x5 km: 1. Sovjetska zveza (Jegorova, Smetani-na, Tihonova, Valbe) 55'36"6; 2. Italija (Vanzetta, Di Centa, Paruzzi, Belmon-do) po 45"9; 3. Norveška (Pedersen, Nybraaten, Nilsen, Dybendahl) 57"9; 4. Finska lT7"lj 5. Nemčija 2'10"9; 6. Švedska 2'21"2; 7. Poljska 2'42"7; 8. Češkoslovaška 2’45"8; 9. Francija 3'02"5; 10. Švica 3'13"9; 11. Kanada 3'57"9; 12. ZDA 4'30"0. Vrstni red skoki ekipno (120 m): 1. Avstrija (Kuttin, Vettori, Horngacher, Felder) 567,6; 2. Finska (Nikkola, Yli-pulli, Hakala, Laakkonen) 562,8; 3. Nemčija (Hunger, Kiesewetter, Tho-maL Weissflog) 549,4; 4. Norveška 526,6; 5. Češkoslovaška 516,6; 6. Švica 499,0; 7. Švedska 480,1; 8. Jugoslavija (Januš, Petek, Ulaga, J. Debelak) 479,4; 9. Italija (Cecon, Pertile, Lunardi, Pinzani) 446,1; 10. Sovjetska zveza 428,9; 11. Japonska 398,9; 12. Kanada 359,9; 13. ZDA 280,3; 14. Francija 259,6. Vrstni red za pokal narodov: 1. Norveška 1010; 2. Sovjetska zveza 985; 3. Švedska 844; 4. Italija 754; 5. Nemčija 199; 6. Finska 296; 7. Češkoslovaška 209; 8. Švica 139; 9. Avstrija 71; 10. Poljska 52; 11. Francija 29; 12. Bolgarija 10; 13. Japnska 5. Vrstni red za svetovni pokal moških štafet: 1. Švedska 300; 2. Norveška 280; 3. Italija 240; 4. Sovjetska zveza 190; 5. Finska 110; 6. Švica 100; 7. Češkoslovaška 90; 8. Nemčija in Avstrija 60; 9. Bolgarija 10. Vrstni red za svetovni pokal ženskih štafet: 1. Italija in Norveška 200; 3. Sovjetska zveza 160; 4. Nemčija 150; 5. Švedska 130; 6. Finska 60; 7. Češkoslovaška in Poljska 50; 9. Švica 30; 10. Francija 20. kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti Novosti v formuli ena PARIZ — Pri FISA so sklenili, da bo v novi sezoni zmagovalec dirke v formuli ena prejel 10 točk (namesto sedanjih 9). Poleg tega bodo za končni vrstni red prišle v poštev uvrstitve na vseh 16 dirkah (doslej so vzeli v poštev le 11 najboljših uvrstitev). Več pristojnosti pa bodo imeli komisarji, a ustanovili bodo tudi posebno komisijo. Hočejo namreč preprečiti, da bi se ponavljali incidenti, ki so označevali preteklo sezono. Pilote, ki bi zakrivili incidente, bodo lahko zaustavili ali jih časovno penalizirali. V primeru, .da bi do nezgode prišlo pri startu, jim bodo lahko prepovedali uporabo rezervnega avtomobila. Prost ostane pri Ferrariju PARIZ — Zadnji dvomi glede nadaljnjega nastopanja Francoza Alaina Pros- ta za Ferrari so se razblinili včeraj, ko je FISA objavila uradni seznam 34 pilotov za prihodnjo sezono formule ena. Tako Prost kot drugi Ferrarijev pilot Aleši sta bila registrirana že 6. januarja, čeprav je rok zapadel šele 13. t. m. Odložili srečanje Nizozemska - Jugoslavija ZE1ST (Nizozemska) — Zaradi slabega vremena so odložili prijateljsko srečamo med nogometnima reprezentancama Nizozemske in Jugoslavije. Tekmo bi morali odigrati prihodnjo sredo v Amsterdamu, vendar je igrišče neuporabno. Prav tako ne bo tekme med mladima vrstama, ki je bila predvidena v torek v Utrechtu. Ustavljeno je tudi nizozemsko prvenstvo. Olimpija bo le igrala LJUBLJANA — V zadnjewm trenutku so ob soglasju Dinama in združenja ju- goslovanskih nogometnih prvoligašev le našli rešitev in Olimpija bo lahko igrala. Samo dva dni pred nadaljevanjem prvenstva je namreč disciplinska komisija FSJ suspendirala ljubljansko moštvo: do srečanja z Osijekom bi namreč moralo plačati Dinamu 90 tisoč mark za Nedeljka Topiča, ki je letos prestopil k Olimpiji. Slednja je predlagala, da dolg vrne v obrokih, s pomočjo športne napovedi. Dinamo je predlog sprejel in tako bodo sredstva, namenjena Olimpiji, nakazana v Zagreb. Vsota pa se je zmanjšala na 70 tisoč mark, ker je Primož Gliha medtem prestopil k Dinamu. Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 19-18-11. Dobitnikov je bilo 1987, prejeli pa bodo po 616.900 lir. RAVENNA — Ob prisotnosti glavnega tajnika mednarodne košarkarske zveze FIBA Borisa Stankoviča so včeraj izžrebali finalni skupini 27. evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo od 24. do 29. junija v Rimu. Skupini sta naslednji: Skupina A: Jugoslavija, Španija, Bolgarija in Poljska Skupina B: Grčija, Italija, Francija in Češkoslovaška. 1. kolo (24. 6.): Jugoslavija - Španija, Bolgarija Poljska, Grčija - Italija in Francija - Češkoslovaška; 2. kolo (26. 6.): Jugoslavija - Poljska, Španija - Bolgarija, Grčija - Češkoslovaška, Italija - Francija; 3. kolo (26. 6.): Jugoslavija - Bolgarija, Poljska - Španija, Grčija - Francija, Češkoslovaška - Italija. 27. 6.: prost dan; 28. 6.: polfinalna srečanja (zmagovalec B skupine - drugouvrščeni A skupine, zmagovalec A skupine - drugouvrščeni B skupine); 29. 6.: štiri finalna srečanja (za 1. in 2., 3. in 4., 5. in 6. ter za 7. in 8. mesto). V italijanskem taboru z žrebom niso bili zadovoljni. »Azzurri« so namreč upali, da bodo igrali v skupini z Jugoslavijo (pa še Bolgarijo in Poljsko zraven). Tako bi se vnaprej izognili možnosti, da se z »modrimi« srečajo že v polfinalu. Žreb je vse postavil na glavo. Italija mora sedaj premagati svoje tri tekmece v skupini in zasesti 1. mesto. V tem primeri bi se v polfinalu srečala z drugouvrščeno iz nasprotne skupine. O tem, da to ne bo Jugoslavija, pa nihče ne dvomi. Košarkarski pokal prvakov Pomemben uspeh Scavolinija V 9. kolu finalne skupine košarkarskega pokala prvakov je Scavolini dosegel pomemben uspeh proti Makabiju, s čimer si je verjetno tudi zagotovil nastop na v superfinalu (.16.-18. 4 v Parizu). Pričakovano zmago je osvojil splitski Pop 84, čeprav je v 1. polčasu proti solidnim Angležem že izgubljal z 9 koši razlike. Ko pa je Kukoč zaigral na svojem nivoju, ni bilo več dvoma o tem, kako se bo tekma končala. MAKABI - SCAVOLINI 87:93 (45:48) MAKABI: Hanefeld 5, Daniel 2, Goo-des 7, Mercer 18, Sims, Lipin 3, Jamchy 33, Horton 4, Royal 15. SCAVOLINI: Gracis 6, Magnifico 24, Boni 10, Cook 18, Daye 17, Zampolini 3, Costa 12, Grattoni 3. SODNIKA: Fajardo (Šp.) in Rigaš (Gr.); PM: Makabi 12:17, Scavolini 23:28; PON: Hanefeld (39); 3 TOČKE: Hanefeld k}' Daniel 0:1, Jamchy 5:9, Gracis 0:1, Cook 0:1, Daye 0:1, Zampolini 1:2, Grattoni 1:3; GLEDALCEV: 600 (na vabilo). POP 84 - KONGSTON 91:72 (42:42) POP 84: Sretenovič 7, Perasovič 20, Kukoč 23, Čižmič 2, Naumoski 2, TabaK 6, Radovič, Savič 8, Lester 5, Naglič 18. KINGSTON: Duncan 7, Stiller 9, A' Cunningham 19, Tomaschek, M. Cunnin-gham, Byrd 9, Griffiths, Henlan 4, Clark 13, Gordon 11. SODNIKA: Arensibi (Šp) in Kole( (ČSFR); PON: Tabak (28) in Perasovič (36). Ostala izida: Bayer (Nem.) - LimogeS (Fr.) 112:101 (63:51); Aris (Gr.) - Barcelona (Šp.) 93:110 (39:55). , Lestvica: Barcelona 16 točk; Pop “'J Split 12; Scavolini Pesaro, Aris Solun Bayer Leverkusen 10; Makabi Tel Avi* 8; Čadbury's Kingston 4; Opel Limoges 2. Prihodnje kolo: (28. 2.): Aris - BaVff Limoges - Scavolini; Barcelona - Pop Kingston - Makabi. Znani polfinalisti v Koračevem pokalu Izidi povratnih četrtfinalnih tekem K°' račevega pokala: Cibona Zagreb (Jug.) - Clear Cant« (It.) 77:80, 1. tekma 70:80, kval. Cantu. Estudiantes Madrid (Šp.) - Juvent Badalona (Šp.) 76:63, 1. tekma 79:93, kva • Estudiantes. . Mulhouse (Fr.) - Zadar (Jug.) 74:58, tekma 84:84, kval. Mulhouse. Real Madrid (Šp.) - Phonola Caser (It.). 74:58, 1. tekma 79:92, kval. Real Mao' rid. 97 SPORED POLFINALA (prva tekma ^ februarja, povratna 6. marca): Mulhon (Fr.) in Clear (It.); Real Madrid (Šp ) ' Juventut Badalona (Šp.) Pokal prvakinj tezultati 8. kola košarkarskega pokal3 iporting Atene (Gr.) - Conad Gesen3 I 59:79, Arvika (Šve.) - Salgar Zarago* I.) 87:71, Mirande (Fr.) - Elektrosila n [orad (SZ1 82:87. Odbojkarski pokrajinski finale Mladinkam Bora prvo srečanje BOR FRIULEKPORT - SLOGA KOIMPEX 3:0 (15:9, 15:5, 15:7) BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Legovič, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Flego, Čok, Fučka, Grbec, Vidali. SLOGA KOIMPEK: Pertot, Čebulec, Starc, Gruden, Milič, Spacal, Ferluga, Brišnik, Kosmina, Fonda, Ciocchi, Mahnič. V prvi tekmi pokrajinskega finala mladink (povratna bo prihodnjo sredo) so borovke potrdile vlogo favorita. Poleg vsega namreč uvrščajo v svoji sredi tri igralke, ki nastopajo v članski vrsti v C-l ligi (Fučka, Grbec in Vidali), slogašice pa imajo iz članske ekipe le Irino Pertot. Srečanje je vsega skupaj trajalo 60 minut. Potek vseh treh setov je bil podoben, saj so borovke v vsakem visoko povedle: v prvem z 8:1, v drugem z 9:1 in v zadnjem z 10:3. Sloga je imela težave v sprejemu servisa, čeprav majhna dvorana ni omogočala dobrega serviranja (povedati pa gre, da so borovke sicer bolj vajene majhne telovadnice, kar pa za rezultat ni bilo odločilno). Sloga Koimpex je še največ pokazala v bloku, a to ni bilo dovolj. Vsekakor je bila razlika med ekipama velika in čeprav bi Sloga v povratni tekmi osvojila zmago, bo težko preprečila, da Bor Friulexport ne izbori vsaj niza, kar bi mu zagotovilo končni uspeh. (Igor) Kontovelec J. Budin na ožjem izboru Kontovelov košarkar Jan Budin se je pred kratkim udeležil skupnih treningov naraščajniške reprezentance F-JK in Tri-dentinske-Južne Tirolske. Takrat je bilo na treningu skupno 20 košarkarjev. Trener Blasone pa je za nedeljsko prijateljsko srečanje proti kadetski vrstni Diane iz Gorice sklical 10 igralcev, med katerimi je tudi Budin. Naraščajniška selekcija bo nastopila v nedeljo na predtekmi prvenstvenega srečanja gbriške Diane v B-l ligi. V igri med dvema ognjema spet 3. marca Turnir Športne šole Trst v igri med dvema ognjema se bo nadaljeval 2. marca. Na sporedu bodo naslednje štiri tekme: Župančič - Bazoviški junaki, Finžgar - Milčinski, Milje - Gregorič Stepančič in Širok - Ribičič. Jutri v tretji nogometni amaterski ligi v skupinah H in I zanimiva derbija Mladost 1. AMATERSKA LIGA JUVENTINA - RUDA Igralci Juventine bodo jutri imeli lepo priložnost, da pospravijo celotni izkupiček. Na domačih tleh bodo namreč gostili ekipo iz Rude, ki spada med skromnejše ekipe letošnjega prvenstva. Jutrišnjega nasprotnika naših fantov namreč najdemo na spodnjem delu lestvice, saj je v dosedanjih osemnajstih kolih le trikrat zmagal, osemkrat pa remiziral. Očitno bodo igralci Rude dopotovali na stadion Baiamonti z namenom iztrgati domačinom točko, zato bodo štandrežci morali napeti vse sile in zaigrati agresivno v napadu, če bodo želeli premagati nasprotnika. V tem kolu bo vodeči Ta-mai gostoval v Lauzaccu pri zadnjeuvr-ščeni ekipi in ne bi smel imeti večjih težav za novo prvenstveno zmago. Z Ju-ventino drugouvrščena Costalunga pa bo gostila solidno moštvo Percota, zato imajo Campijevi varovanci še dodatno priložnost, da si utrdijo drugo mesto na skupni lestvici. 2. AMATERSKA LIGA ZARJA - PRO ROMANS Vodilna Zarja bo sprejela v goste enajsterico Pro Romansa, ki je z 21 točkami na 5. mestu lestvice. Čeprav naši zanesljivo vodijo na razpredelnici celo brez ■ Sovodnje in Primorec - Breg ooraza in so v nrvem delu prvenstva v čunal na vse raznoložliive igralce. Audax vo nrivabil številne nonometne lju^ poraza in so v prvem delu prvenstva v gosteh premagali jutrišnjega tekmeca kar s 3:0, bi se lahko našim podcenjevanje še kako maščevalo. Pro Romans je namreč dokaj solidno in uigrano moštvo, proti kateremu bo treba igrati od vsega začetka odločno in samozavestno. VESNA - PIEDIMONTE Kriški nogometaši imajo jutri lepo priložnost, da vknjižijo novi točki, saj bodo gostili ekipo Pideimonteja, ki je s 15 točkami pri spodnjem delu lestvice. Vesna je tega nasprotnika že premagala v prvem delu prvenstva (1:0). Kriško moštvo bo nastopilo brez Germanija, ki je ta teden odšel na odsluženje vojaškega roka. CAPRIVA - PRIMORJE Tudi tokrat bodo Prosečani nastopili v dokaj okrnjeni postavi, saj jutri v Koprivnem ne bo poškodovanega Miclaucic-ha in odsotni bodo kar trije igralci, ki so bili izključeni (Livan, Savarin in Pipan). Capriva je z 10 točkami sama na zadnjem mestu lestvice in tudi Primorje jo je v prvem delu prvenstva zaensljivo doma premagalo s 3:1. To pa ne pomeni, da bo Primorje jutri pred lahko nalogo. Nasprotno! GAJA -AUDAX Trener Čermelj bo za jutrišnje domače srečanje z goriškim Audaxom lahko ra- čunal na vse razpoložljive igralce. Audax je dokaj solidna enajsterica, ki je trenutno s 17 točkami na sredini lestvice. Ima torej pet točk več od gajevcev, ki so z Marianom in Foglianom na predzadnjem mestu razpredelnice. Gajevci, ki so v prvem delu prvenstva proti temu nasprotniku igrali neodločeno 2:2, upajo na dober rezultat, ki bi jim dal prepotrebnega »kisika«. 3. AMATERSKA MLADOST -SOVODNJE V nedeljo bo nedvomno najbolj "vroče" v Doberdobu, kjer bo na sporedu go-riški slovenski derbi. Kljub dejstvu, da se Sovodenjci še borijo za najvišja mesta, Kraševce pa najdemo proti dnu trenutne lestvice, pravega favorita za jutrišnje srečanje ni. Mladost je pred dvema tednoma prav na domačem igrišču doživela nepričakovan poraz proti Beglianu, zato bodo skušali dati vse od sebe, da bodo domačim navijačem postregli s prestižno zmago proti sovodenjskim sovrstnikom. Vendar prepričani smo, da bodo igralci Sovodenj stopili na igrišče s trdno željo, da pospravijo obe razpoložljivi točki. Le z zmago bi namreč ne izgubili stika s samim vrhom trenutne lestvice. Vsekakor se obeta zanimiv športni dogodek, ki bo v primeru lepega vremena prav goto- vo privabil številne nogometne Ije. PRIMOREC - BREG kot Jutrišnji derbi v Trebčah se obe dokaj izenačen in zanimiv, saj s mesta-naši enajsterici v boju za vi3lacfu les-Brežani so z 20 točkami na 4. jma tvice in s tekmo manj, Primorec p le točko manj. , . „ obel1 Pričakovanje za jutrišnji derm ^jpOi taborih je zato precejšnje. Naj 0111 pfij8' da so Brežani med tednom igrat e re-teljsko trening tekmo proti tero )e zentanci 3. amaterske lige, za K gvara’ bil sklican tudi Bregov nogomeup-goei1* Tekme se je končala pri neodt izidu 2:2. , rhi prv®' Naj pristavimo še, da se je der ^ 2Jfla-ga dela prvenstva v Dolini konca ,osege1 go Brežanov z 1:0 (zadetek pa le Lacalamita). SANTANNA- KRAS Krasovi nogometaši bodo 9^s ne, ki j. zadnjeuvrščenemu moštvu S. An ^ doselj v 15 tekmah zbralo v*g9faZlika točk in temu primerna je tudi , tiJi). golih (samo 9 danih in kar 32 PJbUljuef. Krašovci, ki bodo igrali brez drUgi b nega Škabarja in ki so trenut^ s lestvici le eno točko za Medeo, ; pa la nov prvenstvi bodo morali na ali V? veda jurišali na nov Prv?nsJvzelo 1,6 točk. Paziti pa ' J------'='’ na varnega Punisa. Kr asov a moštva danes v namiznoteniških prvenstvih V Zgoniku kar tri tekme Drevi ob 18. uri v Zgoniku si bodo privrženci namiznega tenisa lahko istočasno ogledali kar tri tekme. Kras bo doma nastopil v vseh treh prvenstvih: v ženski B in C, ter moški B-2 ligi. Ženska B liga V predzadnjem kolu ženske B lige se bo Kras Corium spopadel z nevarnim tekmecem, to je Turbigom, s katerim so krasovke izgubile v prvem delu prvenstva z 2:5. Turbigo, kot novinec v ligi, si trenutno deli z Oro 2. mesto. V svoji postavi ima tudi drugokategornico igralko-trenerja Puricellijevo, na katero stavijo. Naša dekleta Biserka Simoneta, Tanja Ravbar in Monika Radovič v gosteh niso zapustila najboljšega vtisa. Tam so si s slabo igro zapravila par prvenstvenih točk. Drevi se bodo morala bolj potruditi, da popravijo zamujeno. Moška B-2 liga Čeprav ima moška postava Krasa že zagotovljeno napredovanje v višjo ligo, pa fantje vseeno ne bodo zamudili priložnosti, da premagajo drevišnjega nasprotnika, ekipo Cassa Rurale iz Vilaza-na. V gosteh so krasovci bili nadvse uspešni in so slavili visoko zmago s 5:1. Trener Matjaž Šercer bo po vsej verjetnosti spremljal igro s klopi in bo vključil v igro Marjana Miliča, ki bo moral skupno z bratom Igorjem in Merfijem, prispevati k prestižni zmagi domače ekipe. Ženska C liga Za ekipo Krasa Activa se bo z dreviš-njim nastopom končalo prvenstvo ženske C lige. Zadnjo tekmo bodo krasovke odigrale z bocenskim Recoarom. Stanje na lestvici kaže, da ima Recoaro le rahlo prednost v razliki dobljenih in izgubljenih setov, obe ekipi pa imata enako število točk. Če Kras Activa danes premaga nasprotnika, kar seveda tudi pričakujemo, bo zasedel odlično drugo mesto v konkurenci petih ekip v prvenstvu C lige, kolikor jih je ostalo po odstopu veronske ekipe Montebaldo. (J. J.) ori)e Balinarsko tekmovanje trojk C in D k at e g Naši so povsem zadovoljil1 Tudi v tretjem letošnjem tekmovanju trojk C in D kategorije so se postavili v ospredje zamejski balinarji. Medtem ko se je v prvem podobnem nastopu najbolje odrezala Krasova trojka v postavi Skupek, Stanissa in Simoneta s 4. mestom, je bila na prejšnjem najuspešnejša Nabrežina (Pahor, Guštin in Santagati (ki je izenačila 4. mesto Krasa. Med dvodnevnimi sobotnimi in nedeljskimi boji je bila tokrat na vrsti presenetljiva Zarja, ki je v postavi Karlo Grgič, Natu-ral in Dario Kalc za las zgrešila prvo mesto. Med 32 nastopajočimi trojki iz naše pokrajine, med katerimi je bilo kar osem zamejskih, so se bazovski predstavniki najboljše znašli v treh sobotnih izločilnih srečanjih in po vsej verjetnosti, če bi se tekmovanje zaključilo še isti dan, bi brez dvoma Grgič in soigralca lahko v finalu nudila močnejši odpor sicer na papirju enemu od favoritov za končno zmago. Niti najbolj optimističen privrženec bazovske ekipe ni pričakoval, da se bo Zarja tokrat uvrstila tako visoko, a kaj Ijajo ni1; kmalu je bilo razvidno, da sesta ^ hovo trojko solidni balinarji, ^ sta poma ujeli pravi ritem in ^e. V J® c premagovali prve tri nasprotnih ^\e delu je bil gonilna slla e - opravl ,;k0 Grgič, ki je v soboto odUtno pneKol ^ verjetno nalogo. Na zal°*LJh srenji, odpovedal v najpomembn p0 ^ tako da je prvo mesto sp veseiijo „, Vsekakor se zarjam iabh° več vr® .. nega dosežka, ki je tollrix.akovan°'laIia ker je prišel d°kaj nepn^nega dvomno pa jim bo dal , hod ajci in zaupanja v lastne moc Jlnyirni ^°M\e nastopi ^ ~ z nagb^potTi^ spreminja^v odlično ekipa Pposta; druae njinu m ,i. Da se Zarja asr gg ** zgrešila polfinale. linf' ih tekmovanj v.dofm;“pPodprb 1 . lacev nas ločijo_ še tr Jsp0redu ž®^ naj- irj>' dan6' Prvi izmed teh bo na P oin in jutri v dvojicah z n boljših. (Z. S.) Jutri v košarkarski C ligi Jadran TKB v gosteh Borove odbojkarice doma z Vicenzo 3 pred težko preizkušnjo 1 izpitov do diplome Že spet bi lahko razglabljali ob zamujeni priložnosti, vendar smo v zvezi z zadnjo tekmo Jadrana TKB že razpredli svojo mrežo kritičnih ocen, v katero smo zajeli dovolj nezadovoljivih in ustreznih komponent igre naše združene ekipe. Jutri bodo »modri bojevniki« igrali v gosteh, nasprotnik pa bo, za spremembo, spet neugoden. V tretjeligaškem košarkarskem Prvenstvu pa se zadnje čase, bolj kot v prvem delu tekmovanja, dogajajo zanimive, nepričakovane in nepredvidene stvari. Med te do neke mere sodi tudi Jadranov sobotni poraz, toda prava senzacija minulega kola je »počila« v San Donaju, kjer so košarkarji Itale So-teco iz Gradišča, meni nič, tebi nič, zadali hud udarec aspiracijam Pro-metheusa, ki sedaj zaostaja že štiri točke za pordenonskim Crupom. Sploh ne vemo, čemu gre pripisati Padec storilnosti enega izmed kandidatov za prestop, ki je zabeležil že dva poraza na domačih tleh. Na dlani je, da po »gusarskih« zmagah Servolane Latte Carso in Itale Sote-co, bodo tudi druge postave igrale v San Donaju z drugačnim psihičnim pristopom, tako kot je na dlani, da bodo morali košarkarji in vodstvo Prometheusa odslej nekoliko omejiti svoje ambicije. Na splošno je bila glavna značilnost preteklega kola v tem, da so se vsa srečanja končala s tesnim izidom, kar priča v nekaki rasti splošne poprečne kakovosti nastopajočih moštev. Predvidevamo to-rej, da bodo srečanja povratnega dela zanimivejša in da bomo še priča marsikateremu preobratu. Vrnimo se k jadranovcem, ki jih kakih deset dni bijejo zla usoda (tudi v državnem mladinskem prvenstvu) in lastne slabosti. Pred povratnim dvobojem z ekipo Di Le-nardo Salesino je prav, da povemo, da bodo »modri bojevniki« jutri gostovali pri enem izmed najbolj neugodnih tekmecev v letošnji ligi. Košarkarji trenerja Faggina so v minulem kolu kar v gosteh dostojno premagali Roncade, na domačem igrišču pa so igralci Solesina kot v trdnjavi. Domače občinstvo pa kričeče bodri svoje junake ves čas trajanja tekme. Tako kot je bilo pri Jadranu včasih... Glede tega velja omeniti, da je Di Lenardo Sole-sino .verjetno edina ekipa v letošnji tretjeligaški konkurenci, ki lahko računa na podporo svojih navijačev tudi na gostovanjih. V prvem delu so Vatovčevi fantje osvojili tekmo brez večjih naprezanj (končni izid 74:63), potem ko so bili ves čas prepričljivo v vodstvu. Pri gostih ni nobene izrazite individualnosti in Faggin redno pošilja na igrišče samo šest igralcev. V Trstu je nekoliko več od ostalih pokazal Venturato, ki je bil tudi najboljši strelec tekme. Jutri bodo naši košarkarji na lastni koži preverili, kakšne so posebnosti »trdnjave« v Solesinu, morebiti pa jim bo celo uspelo v obzidje in jo zavzeti. Zato pa bo treba igrati veliko bolje kot v soboto. Tekma Di Lenardo - Jadran TKB bo jutri v Solesinu pri Padovi ob 17.30. (Cancia) Po dveh uspešnih zaporednih gostovanjih bodo odbojkarice Bora Elpro Cunja v drugem povratnem kolu spet igrale na domačih tleh proti močnemu Vicenza Tre, a Sloga Koimpex se bo tokrat podala na gostovanje v Padovo, kjer se bo spoprijela s Tregarofanijem, ki si prizadeva ostati v ligi. Borovke bodo torej danes pred prvim od sedmih preostalih dvobojev z enim od pripadnikov »vodilne osmerice«. Lahko rečemo, da je to eden od sedmih izpitov, ki jih še ločijo do diplome, to je napredovanja v višjo ligo, čeprav seveda ne gre spregledati niti ostalih tekem s slabšimi tekmeci. Vicenza Tre je v minulem kolu povsem nepričakovano doma izgubila s povprečnim Tregarofanijem. Bil je to sploh prvi poraz, ki ga je ena od boljših ekip doživela na domačih tleh, do redkih ostalih je namreč prišlo doslej na gostovanjih. Kljub temu ostajajo možnosti Vicenze Tre v boju za napredovanje neokrnjene. Od drugouvrščene Sarmeole jo ločijo namreč štiri točke, Sarmeola pa bo drevi nastopila na igrišču tretjeuvrščene Latisane! Jasno pa je, da so skoraj vsi načrti te ekipe vezani na podvig v Trstu, brez katerega bi se njihove možnosti verjetno precej zmanjšale. Borovke naj bi se torej drevi predvidoma pomerile z ekipo, ki krvavo potrebuje točki in je zato še toliko bolj nevarna. Zdajšnji položaj plavih je tak, da si nočejo in ne smejo privoščiti nikakega podcenjevanja in to kljub temu, da so v Vicenzi plave zmagale kar s 3:0. Toda obnovljena ekipa iz Veneta je v nadaljevanju sezone pokazala, da ni tako slaba, čeprav vsaj po našem mnenju po kakovosti sodi vsekakor v spodnjo polovico »vodilne osmerice«. Uspešnost Vicenze Tre je v marsičem odvisna od učinka mlade napadalke Maranove, ki je dokaj nekostantna. Faktor gostovanja na Vicenzo Tre ne vpliva dosti. Doma je od boljših ekip premagala Ghemarja in Latisano, a gladko izgubila (poleg kot z borovka-mi) tudi s Kennedyjem. V gosteh pa je s 3:1 odpravila nič manj kot Sarmeolo (ki doma ne igra najbolje, na gostovanjih pa je kot plave še nepremegana), v Villorbi s Conadom in na Opčinah s slogašicami pa je izgubila s 3:2. Skratka, gre za nepredvidljivo šesterko. Borovke so se na dre višnji spopad pripravile z običajno vestnostjo, poudarek je bil zlasti na delo blokerjev. Nevarnosti, da ne bi igrale dovolj zbrano ni, kajti ponovno so se pojavile težave zdravstvene narave, ki narekujejo pred tekmo povečano budnost. Nacinovijeva in Traettinova sta večji del tedna namreč bolni preživeli doma. Upati je, da bosta drevi na svojem mestu, kakšen pa bo lahko njun doprinos je precej vprašljivo. Trener Kalc je. seveda precej zaskrbljen, vendar pa je poudaril, da je ekipa letos že večkrat dokazala, da zna premostiti podobne težave in upa, da bo tako tudi tokrat. Tregarofani iz Padove, pri kateremu bodo drevi gostovale slogašice, je z zmago v Vicenzi napovedal, da se nikakor noče sprijazniti z izpadom iz lige, čeprav ga od desetouvrščenega Gamatexa ločijo štiri točke, vmes pa je še Fincantieri. Pred podvigom v Vicenzi je Tregarofani zmagal le doma z Montecchiom in pa v Cervignanu, a velja poudariti, da ni v Padovi še nihče slavil brez izgubljenega niza, vodilne borovke so celo zmagale šele po tie breaku. Če torej želijo slogašice ohraniti svoj visok položaj, ki jim še dopušča, da celo razmišljajo o samem vrhu, si ne smejo dovoliti nobenega podcenjevanja. Mnogo bo odvisno prav od njihove podzavestne motiviranosti, kajti po tehnični in taktični plati jim neizkušeni Tregarofani ni enakovreden. A slogašice so že proti Montecchiu spoznale, da brez dobre igre ni mogoče nikogar premagati. Mrzlica je v tem tednu razsajala tudi v Sloginem taboru, a trener Peterlin pravi, da to k sreči ni vplivalo na kakovost treniranja. Milkovičeva bo igrala praktično brez treninga. Tako kot že na Opčinah bodo skušale slogašice Tregarofanijeva obdelati s servisi in ga nato "pokončati" s protinapadi, računajoč pri tem na odlično Ukmarjevo in na Žbogarjevo, ki je na zadnjih treningih pokazala vzpon forme. V rokometni C ligi Težko gostovanje za Kras Trimac V zadnjem kolu prvega dela prvenstva bodo Krasovi rokometaši nocoj igrali v Campoformidu proti CUS-u iz Vidma. Videmska ekipa zaseda drugo mesto na lestvici in se lahko pohvali z daleč najučinkovitejšo obrambo prvenstva, (v povprečju 15 golov na tekmo). Videmčani so še 'lani nastopali v prvenstvu B lige in letos očitno ciljajo na povratek med dru-goligaše. Ker so po remiju z Jollyjem in porazu s Cividinom zgubili stik z vrhom lestvice, si sedaj ne smejo več dovoliti spodrsljajev. Vse kaže, da bo to nejzah-tevnejše gostovanje Krasove ekipe, ki že nekaj časa igra pod pričakovanji. (Pjotr) Bor Agrimpex drevi s tretjeuvrščenim Povolettom Zmaga je lahko odločilna dfj^ojkarji Bora Agrimpex imajo v jgjJ^snjem domačem srečanju s Friuli-Snj tz Povoletta priložnost, da si v dobr- van'Itl6n predčasno zagotovijo napredo-CsT6 v c-l ligo, čeprav manjka do kon-Ffj ,.zone še celih 12 kol. Tretjeuvrščeni L. mi ie nraVtir^nn čp pHina plrina ki lah- !t0‘“u j® praktično še edina ekipa, ki lah-len ,°.^a primat plavih in drugouvršče-iest,4 Vivila iz Ville Vicentine, a ima na itivr* zdaj ze štm točke manj od bo-' Sodeč po dosedanjem razpletu se obet1111 drevi v dvorani šole na Alturi So j malo več kot gola formalnost, saj v prvi tekmi v Povolettu slavili s ^strm 3:0. Toda takratni uspeh ne sme preslepiti. Friuli iz Povo-Po-Me letos precej spremenil svojo eki-dtij j? okrepil s tremi novimi standar- stei?* igralci' Na začetku je bila ta še-Ndal®pvzat0 Precej neuigrana, a je v ?asto vanlu sezone s serijo prepričljivih ia v P°v ulovila pravo formo in se poda-Totjg 1 rsl; prepričana v lastne možnosti, bi sa Prepričani v uspeh so tudi borovci, bjetij V teni tednu z angažiranim trenira-V oj!. Pripravili dobro osnovo za uspeh. P]?- se P° ved tednih vrača podajač PtiUj’ m pa bo stopil na igrišče šele v dy0v.J:11 največje nuje. Plavi pričakujejo hleifl v ozračju spokojnosti, kajti odlo-6 lehko samo v primeru zmage, 'le. {^Pravzaprav ne bi predstavljal dra-'e SmasProtno pa si Povoletto menda res 'eu1 .e Privoščiti poraza, kajti v povrat-.' sn ^ sezone ga čaka precej neugo-'ji vP?red s številnimi težkimi gostova-liin nastopu z zadnjeuvršče- v'da tesrtasom iz Turjaka računajo se-°dbojkarji Valprapora Imsa na :::::: zmago. Gostje imajo na lestvici samo dve točki in so praktično že obsojeni na izpad iz lige. Trener Zamo ima precej težav s centri, kajti Lavrenčiča zaradi delovnih obveznosti ne bo na tekmi. Ob Buzzinelliju bo verjetno od vsega začetka prvič letos igral Fabjan Koršič. V postavo se vrača tudi Superga, ki je snel mavec in že opravil nekaj treningov. V Turjaku je Valprapor Imsa zmagal šele po petih nizih. Doma bo igrala tudi 01ympia CDR. Tudi v srečanju z enakovrednim Itelyjem iz Fojde (obe ekipi imata po 12 točk) bo glavno orožje Jakopičeve vrste servis, ki je že marsikateremu nasprotniku povzročal veliko težav. Itely je dokaj neugoden tekmec z nekaterimi izkušenimi posamezniki, ki spretno izkoriščajo nasprotnkove slabosti v bloku. Goričani bodo drevi nastopili v popolni postavi. V ženski C-2 ligi bo pred najtežjo nalogo Agorest Posojilnica Sovodnje. Gori-čananke bodo namreč igrale v Martig-naccu proti vodilnemu Libertasu, ki je zastavil vse sile, da bi letos dosegel povratek med državne ligaše. Martignacco je v dosedanjih trinajstih nastopih izgubil le eno tekmo. Varovankam trenerja Ceja bo torej trda predla, lahko pa igrajo dokaj sproščeno, saj praktično nimajo kaj izgubiti. Glede na to, da je zdaj ozračje v njihovem taboru precej boljše, poškodb in odsotnosti ni, lahko pričakujemo dober nastop, za zmago pa bi bilo treba igrati res z maksimalnim učinkom. V Sovodnjah je Martignacco zmagal s 3:0. Sokol Indules naj bi s Prato predvidoma opravil po hitrem postopku, kajti nasprotnik sodi med slabše ekipe v ligi. Po dveh zmagah v zadnjih treh kolih pa ni še izgubil vseh upanj za obstanek v ligi, zato ni še povsem položil orožja in treba je biti dokaj previdno. Trener sokolovk De Walderstein vsekakor meni, da si njegove varovanke ne bodo privoščile podcenjevanja, saj imajo moralno obvezo, da se do zadnjega poskusijo spet priključijo k vrhu lestvice, čeprav imajo zdaj objektivno malo možnosti. Sokolovke bodo danes nastopile v popolni postavi. V Prati so zmagale s 3:1. Kontovelke bodo v okviru D lige drevi igrale v Fiume Venetu, kjer se bodo pomerile z ekipo, ki se je v zadnjih dveh mesecih s serijo odličnih rezultatov znova vključila v boj za napredovanje. V prvih petih nastopih je Itas le dvakrat zmagal, v naslednjih osmih pa sploh ni okusil več grenkobe poraza. Jasno je, da čaka Kontovelke zelo težka naloga, kajti če po eni strani drži, da je na Proseku Itas zmagal šele s 3:2, je tudi res, da sta se poti obeh ekip odltej bistveno razšli in je Fiume Veneto ta čas objektivno močenjši. V moški D ligi je Soča Sobema prosta. Deželna odbojkarska zveza je medtem že objavila spored tekem zaostalega 14. kola. Valprapor Imsa bo Igral v ponedeljek, 25., Soča Sobema v torek, 26., Bor Agrimpex, 01ympia CDR, Sokol Indules, Agorest Posojilnica Sovodnje v sredo, 27., Kontovel pa v četrtek, 28., tega meseca. naše Šesterke v raznih prvenstvih na goriškem 1-ŽENSKA DIVIZIJA [Hi, razpredelnice sameva San Lu-'-re eki r treba upoštevati, da neka-> dokn j® ,s točkama zaostanka morajo t ižen* tekme. Prvenstvo je torej ''tiča “a^eno in vsaj pet ekip se bo do j? oitvif0le9ovate za najboljša mesta, h ^a- Ok a* ne spadata ne 01ympia ne 'leta k ? st°venski ekipi sta tudi v mi-U Potegnili krajši konec. lucinico - Ute TjSSA DI RISPARMIO 3:0 h' V5;8' 'hiif. J . ■■ N., S., Mirjam in Marina >. Soink C-' VjftOsti a niso pokazale nobene zagri-j e9 tega pa je bilo veliko s^Piti na^ra^ odsotnih, zato so morale stj ahk0 P°ije tudi mlajše.. Sočanke bi 'ek' venri ®°va'e za vi^i0 končno uvr-lj6[ terih ■ r i'111 prepogosta odsotnost , 0s^9«ze9noit. “ demotiviranost iem' pLIZIDI 8- KOLA: Capriva - Al-T iruiqi n o a " Adi Ronchi 3:0, 01ympia J Vmesse' Io^aV. S' Luigi 14, Azzurra in a 6, ; AUovs in Farra 10, Villesse 8, ^hs 2 (IjR 01ympia in Capriva 4, Postat M0ŠKa DIVIZIJA Pa je v lytePia ni igrala, Naš pravili' ta ^tetianu klonil pred Intre-Ptap0rn način so se Furlani pridru-POr°vcem na lestvici. IZIDI 5. KOLA: Fincantieri - Corri-doni 3:2, Cormons - Torriana 1:3, Intre-pida - Naš prapor 3:1. LESTVICA: Acli Ronchi 8, Naš prapor, Fincantieri in Intrepida 6, Torriana in 01ympia 4, Corridoni in Cormons 0. MLADINCI Zaradi slabega vremena je odpadlo nekaj tekem. Tudi vodeči Val Teknop-rogres ni igral. Presenečenje kola je poraz 01ympie na domačem igrišču proti San Luigiju. Končni izid je bil 3:2 (14:16, 15:9, 10:15, 15:5, 9:15). Sedaj ostajajo do konca še tri kola. Val Teknoprogres ima pred seboj le zahtevni derbi, drugače pa se bo pomeril z zmerno močnimi nasprotniki. Tretji kandidat za naslov Acli iz Ronk mora igrati z 01ympio, nato pa se bo srečal s slabšima nasprotnikoma. IZIDI 15. KOLA: Torriana - Acli Ronchi 0:3, 01ympia - S. Luigi 2:3, Mossa -Fincantieri in Intrepida - Val odloženi. DEKLICE Skupina A V tej skupini niso odigrali dveh tekem, Soča pa je gladko izgubila. IZID 4. KOLA: Staranzano - Soča 3:0. LESTVICA: Acli Ronchi in Staranzano 6, Soča Čerimpex 4, Farra in Svag Dizorz 2, Šale Sicilia 0. Skupina B Po štirih tekmah so žal Sovodenjke zabeležile svoj četrti zaporedni poraz, na vrhu razpredelnice pa so kar tri ekipe. IZIDI 4. KOLA: Torriana - Grado 3:0, S. Luigi - Villacher Bier 3:1, Sovodnje -Intrepida 0:3. LESTVICA: Grado, Intrepida in Solečo Torriana 6, S. Luigi in Villacher 2, Sovodnje 0. NARAŠČAJNICE Skupina A IZIDI 5. KOLA: Romans - Sagrado 0:2, Robo - Acli Ronchi A 0:2, Staranzano -Intrepida Mariano B 2:0. Villesse ni igral. LESTVICA: Sagrado 8, Acli Ronchi in Staranzano 6, Intrepida B, Romans in Villesse 4, Dom Robo 0. Skupina B IZIDI 5. KOLA: Soča - S. Luigi 2:1, Azzurra - Intrepida 2:0, Fresco Discount -Mossa 2:1. Acli Ronchi B ni igral. LESTVICA: Azzurra 10, Soča Scame 6, Fresco Discount, Intrepida A, Mossa in S. Luigi 4, Acli Ronchi B 0. (MJ) PRIJATELJSKO SREČANJE OLVMPIA - NOVA GORICA ML. 3:2 (15:5,12:15, 9:15, 15:8, 15:9) OLVMPIA: Bevilagua, Bratina, K. in H. Corsi, Carrara, Fisher, Zotti, Princi. V sklopu prijateljskih srečanj z Novo Gorico sta se tokrat v Slovenskem športnem centru srečali ekipi 01ympie in Nove Gorice ml. Tesno zmago (15:9) v petem setu so si priborile domačinke, ki so sicer nastopile brez dveh standardnih igralk, tako da sta svojo priložnost za igro uspešno izkoristile Monica Carrara in Lucia Princi. Novogoričanke so bile borbeno v obrambi.(EZA) domači šport DANES SOBOTA, 16. FEBRUARJA 1991 ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v Trstu, šola Suvich: Bor Elpro Cunja - Vicenza Tre; 21.00 v Padovi: Tregarofani - Sloga Koimpex MOŠKA C-2 LIGA 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Valprapor Imsa - Libertas Turriaco; 20.30 v Trstu, na Alturi: Bor Agrimpex - Friuli Povoletto: 20.30 v goriškem Slovenskem športnem centru: 01ympia CDR - Itely Faedis ŽENSKA C-2 LIGA 20.00 v Martignaccu, Ul. S. Biagio: Libertas Martignacco - Agorest Posojilnica Sovodnje; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Solvepi Prata ŽENSKA D LIGA 20.00 v Fiume Venetu, Ul. S. Frances-co: Itas Fiume Veneto - Kontovel 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, šola Visintini: SanfAn-drea - Bor; 18.00 na Opčinah: Sloga - Pal-lavolo TS 1. ŽENSKA DIVIZIJA 17.30 v goriškem Slovenskem športnem centru: 01ympia - Capriva; 18.00 v Trstu, šola Caprin: Club Altura - Breg 2. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, šola Čampi Elisi: Sanf-Andrea - Breg DEKLICE 16.00 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Breg; 17.30 v Nabrežini: Sokol - Bor Friulex-port A NARAŠČAJNICE 15.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS TS -Sokol; 15.30 na Opčinah: Sloga - Cobolli KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 19.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Orient Express - Cicibona; 20.00 v Krminu: Alba - Dom Gometal; 20.30 v Repnu: Kontovel - Ferroviario; 20.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS TS - Sokol 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 na Proseku: Prosek - Polet; 18.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas - Breg A DRŽAVNI KADETI 16.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Santos DEŽELNI KADETI 16.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Largo Isonzo; 18.15 v Trstu, na 1. maju: Bor - Kontovel PROPAGANDA 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Poggi B; 15.30 v Repnu: Polet - Santos; 16.00 v Dolini: Breg - Ricreatori; 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Staranzano MINIBASKET TURNIR G. OBERSNEL 17.00 v Repnu: Polet - Dardi NOGOMET UNDER 18 15.00 na Opčinah, Vili. del Fanciullo: SanfAndrea - Breg; 15.00 na Proseku: Primorje - San Nazario CICIBANI 15.00 na Proseku: Primorje - Portuale,- 15.30 v Trstu, Sv. Alojzij: San Luigi - Bor MLAJŠI CICIBANI 15.00 v Trstu, igrišče Giarizzol: Ponzia-na - Bor ROKOMET MOŠKA C LIGA 19.00 v Campoformidu, Ul. Bressa: CUS Udine - Kras Trimac NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Corium - Turbi- MOŠKA B-2 LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Cassa Rurale Villazzano ŽENSKA C LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Recoaro Bočen JUTRI NEDELJA, 17. FEBRUARJA 1991 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Ruda 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici: Zarja - Pro Romans; 15.00 v Repnu: Vesna - Piedimonte; 15.00 v Koprivnem: Capriva - Primorje; 15.00 na Padričah: Gaja - Audax 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - Sovodnje; 15.00 v Ribiškem naselju: SanfAnna - Kras; 15.00 v Trebčah: Primorec - Breg NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Breg; 10.30 na Proseku: Primorje - CGS; 12.30 v Trstu,.Ul. Flavia: Zarja - Don Bosco NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici: Zarja - Olimpia ZAČETNIKI 12.15 na Proseku: Primorje - Esperia KOŠARKA MOŠKA C LIGA 17.30 v Solesinu, Ul. Volta: Di Lenardo Solesino - Jadran TKB PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Libertas DRŽAVNI KADETI 11.00 v Repnu: Kontovel - Servolana DEČKI 11.00 na Proseku: Kontovel - Sokol MINIBASKET TORFEJA JADRAN V Nabrežini: 14.30 Dom - Sokol; 15.45: Breg - Divača; 17.00: Kontovel - Sežana. ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Nabrežini: Sokol - Le Volpi B; DEČKI 10.30 v goriškem Slovenskem športnem centru: 01ympia - Pallavolo TS; 10.30 v goriškem Kulturnem domu: Teknoprogres - Rangers sports; 15.30 v Ron-kah, Ul. F.lli Cervi: ACLI Ronchi - Sloga DEKLICE 9.00 na Opčinah: Sloga A - CUS A; 10.30 v Trstu: SanfAndrea - Bor Friulex-port B obvestilo SK DEVIN soorganizator 4. prehodnega Pokala treh dežel, ki bo jutri, 17. t. m., na Kohli, organizira avtobusni izlet z odhodom iz Sesljana ob 6. uri, ob 6.10 iz Nabrežine, ob 6.15 iz Križa, ob 6.20 s Proseka in ob 6.30 z Opčin. Vpisovanje in informacije na tel. 200236. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir^ v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI- nicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik sobota, 16. februarja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG Iraške oblasti vztrajno trdijo, da v zaklonišču niso skrivali vojaških aparatur Ves bližnjevzhodni svet ostro obsodil pokol civilistov v bagdadskem bunkerju V Braziliji je pust zahteval skupno preko 400 mrtvih NIKOZIJA, AMAN — Pokol Iračanov v enem od bagdadskih zaklonišč je še vedno v središču pozornosti. Zlasti arabski svet je zaprepaden in razdvojen nad tem dogodkom, ki je od začetka vojne najgrozljivejši množični poboj. »Sramota, ogorčenost in srhljivost« so izrazi, ki jih je arabski tisk najpogosteje uporabil v poročilih o dogodku. Podobnih izrazov pa so se poslužili tudi predstavniki vlad Sudana, Tunizije, Alžirije, to je držav, ki so že od začetka vojne zavzele izrazito proiraško stališče. Vendar so bombardiranje zaklonišča prav tako ostro komentirale tudi ostale nevtralne in protiiraške arabske države. V četrtek so bile skoraj v vsem Bližnjem vzhodu in v severni Afriki protestne manifestacije (posnetek AP je z demonstracije v Amanu), s katerimi je ljudstvo izrazilo odločno nasprotovanje takim dejanjem. Najostrejšb kritiko je brez dvoma izrazila Jordanija, ki je tudi sicer najbližje Iraku, vendar opazovalci menijo, da se je tako še bolj osamila. Jordanski radio je v četrtek večkrat ponovil poziv, ki je po svoje zelo izrazit: »Jordanija z veliko zaskrbljenostjo jemlje v vednost grozen masaker stotine civilistov bratskega iraškega naroda, ki so se morali pred nenehnimi letalskimi napadi zateči v bunker.« Jordanija je tudi edina država, ki je oklicala tridnevno javno žalovanje za žrtvami v bagdadskem bunkerju. Nič manj ostro pa ni bilo iraško vladno predstavništvo. Minister za informiranje Jasim govori o stotinah žrtev, ki jih bo imel na vesti ameriški predsednik Bush, točno število najbrž ne bo nikoli znano. »Svet še danes z grozo govori o Hitlerju in njegovih krematorijih, in ne pomisli, da se z našim ljudstvom dogaja isto,« je izjavil Jasim in ponovil, da v zaklonišču ni bilo nobenega vojaškega objekta. Iraški zunanji minister Tarik Aziz pa se je »spopadel« neposredno z generalnim tajnikom OZN De Cuellarjem in od njega zahteval uradno stališče do dogodka. »De Cuel-larjev molk samo potrjuje sum, da OZN ščiti interese Washingtona in potrjuje njegovo vojno politiko,« je dejal Aziz. Zaprepadenost pa so izrazile tudi številne druge države, med katerimi sta sovjetski republiki Azerbajdžan in Tadžikistan. »Multinacionalna sila je očitno precenila mandat, ki ji ga je poveril OZN,« piše v sporočilu azerbajdžanskih poslancev. SAO PAULO — Letošnji pust je bil zaradi zalivske vojne bolj skromen in je marsikje minil skoraj v zatišju. Vendar pa kaže, da so se v Južni Ameriki »veselili« kot vsa druga leta, vsaj če pomislimo na število mrtvih, ki so 9a sporočili včeraj. Najhujše je bilo seveda v Braziliji' kjer pomeni pust največjo letno Prl' ložnost popolne sprostitve in pozabe resničnih problemov, ki tarejo to državo. Tudi letos se ni karneval v Riu izneveril svojemu imidžu, tudi kar se žal tiče števila mrtvih. Zdravniško-pravni mestni inštitut v Riu je namreč sporočil, da je v obdobju pusta v Riu umrlo nasilne smrti kar 157 oseb. V Sao Paulu je zaradi pus' tnega nasilja umrlo 146 oseb, v Recn sedemdeset, v Salvadorju pa 47. Ni še preverjeno, vendar pa kaž6' da so te številke rekordne, ki jih zah ska vojna ni mogla ne zmanjšati, n omiliti, obratno. Maradona zanikuje svojo vpletenost v trgovino z mamili NEAPELJ — Trenutno najbolj popularen in bržkone tudi najboljši nogometaš na svetu, ki pa je sedaj v očitni krizi, saj ga večkrat trener niti ne pošilja več na igrišče, Diego Armando Maradona, je v hudih težavah. Njegovo ime se je namreč pojavilo v zvezi z neko policijsko preiskavo, v kateri razčiščujejo trgovino s kokainom med Marseillom in Neapljem. Karabinjerji sumijo, da je Maradona že dalj časa vpleten v to trgovino, zato so mu nadzorovali telefon. Iz registracije njegovih telefoskih razgovorov je razvidno, da naj bi bil Maradona reden klient neke tolpe, ki razpečuje kokain, da naj bi redno naročal to »mamilo za aristokrate« zase in za svoje prijatelje, poleg tega pa naj bi bilo iz magnetofonskih zapisov razvidno, da je bil Maradona poleg tega tudi reden klient v krogu prostitucije, kateremu naj bi v rednih presledkih naročal Brazilke, ki naj bi ga »poteševale« dve neankrat. ' Včeraj se je Maradona s svojim'odvetnikom presenetljivo pojavil na sodišču, da bi osebno povedal svoje mnenje o tem, kar je po njegovem mnenju grobo klevetanje in načrtno opravljanje. Ni še znano, kaj se je Maradona pogovarjal s sodniki. Umor mornarja ladje Stromboli so izvedli neznanci v sredo v Dnbaiu Prva italijanska žrtev zalivske vojne Devetnajstletni mornar Cosimo Carlino je italijanska žrtev zalivske vojne. Kot mornarski nabornik DUBAI __________________________________________m član posadke italijanske pomožne vojne ladje Stromboli in se moral vrniti domov sredi marca, ko bi mu zapadla naborn ka doba, katero je prostovoljno podaljšal. tn0 Carlino je v četrtek popoldne v Dubaiu, kjer se je tj611}1 saj nShajala njegova ladja Stromboli, izkoristil nekaj prostih ur, . je bil zaposlen v ladijski menzi, ter šel v center, da bi telet . ral domov staršem. Ker je bila na glavni pošti dolga vrsta F j telefonih, se je vojak odločil, da bo telefoniral v Siderno Reggio Calabrii, kar iz kabine na cesti pred nekim ve,*vil, parkiriščem. Na telefon je dobil svojo mater, kateri je za90t je da se počutil dobro in da se bo hitro vrnil domov, nato Pa Razveza prekinila. Po vsej verjetnosti ga je takrat neznani n gar daleč »profesionalno« le enkrat zabodel z nožem v bok, 'fer1aje mu je presekal ključno aorto, tako da je vojak umrl tn ^ kasneje v bolnici, kamor so ga pripeljali le čez kake pol u* A je je Cosimo krvavel na tlaku vsaj 15 minut. Ni še znan0,j janje' opravil zločin. Po vsej verjetnosti gre za teroristično d0) saj mu ni nihče vzel denarnice s 1.800 dolarji. fe Na sliki AP: jordanski kralj Husein in kraljica N® v med obiskom lažje ranjenega nemškega študen Amanu. Trditve, ki vzbujajo sum v začetek kopenskega spopada Težke izgube za iraško vojsko RIAD — Zavezniške sile v Zalivu že dajo razumeti, da lahko v kratkem pričakujemo prvo kopensko ofenzivo, ki naj bi iraško vojsko prisilila iz bunkerjev pod letalske bombe. Po daljšem premoru so namreč začeli posredovati podatke o vojaških izgubah Iračanov, ki so bile po zavezniških trditvah odločilne. V začetku tedna so generalštabi navajali, da so uničili le 25 odstotkov iraškega vojaškega potenciala, sedaj se je ta številka povzpela skoraj na 40 odstotkov, ker naj bi uničili kar 1.300 tankov, 800 oklopnih bojnih vozil in transporterjev ter 1.100 topov. Zavezniki pa opozarjajo, da ima Irak še vedno 4 tisoč tankov, tako da morajo letalska bombardiranja na frontni črti še stopnjevati. Napade so osredo- točili predvsem na položaje republikanske garde za prvo obrambno črto v Kuvajtu. Še vedno pa bombardirajo tudi podzemeljske bunkerje in hangarje, a predvsem v Kuvajtu in v južnem Iraku. Britanski generalštab je ob tem sporočil, da je imel Irak pred izbruhom spopada 594 ogromnih zaklonišč, sedaj pa so jih uničili ali vsaj tako poškodovali, da so neuporabna, kar 60 odstotkov. Po začetnih neuspehih zaradi debeline železobetonskih stropov, so zavezniška letala začela uporabljati prebojne britanske bombe. Bolj kot ti obračuni pa vzbujajo sum, da lahko vsak trenutek pričakujemo kopenski spopad, vesti o siste- matičnem čiščenju minskih polj na savdsko-kuvajtski meji. Za sedaj se baje poslužujejo le letalskih metod, ki so nekakšen uvod v kopensko čiščenje. Po zadnjih vesteh so minerci s svojo mehanizacijo že v prvi bojni črti in le čakajo ukaz, da usposobijo prve koridorje za preboj fronte. Ameriški generali bi hoteli nadaljevati z letalskimi bombardiranji vsaj še dva tedna, sedaj pa postaja jasno, da bodo ukazu za napad botrovali predvsem politični razlogi. Premiki sil v Savdski Arabiji pa vzbujajo sum, da je kopenski spopad z vsemi tragičnimi posledicami skoraj neizbežen, po mnenju washingtonskih jastrebov vsako zavlačevanje koristi predvsem Sada-mu Huseinu. Neposredna podaja od proizvajalca do jiolrošnika sveže in zmnajeno svinjsko meso kuhana - surova šunka Pršut »SAN DANIELE Pršut »PARMA« Pršut »SAURIS« Pršut »NAZIONALE« Parma sušen nad 12 mesecev sušen nad-12 mesecev sušen nad 12 mesecev sušen nad 12 mesecev Filmski igralec Kirk Douglas hudo ranjen v letalski nesreči Priljubljeni filmski igralec Kirk Douglas se je v sredo zvečer hudo ponesrečil v letalski nesreči. Njegov helikopter je iz še nepojasnjenih razlogov trčil v majhno potniško letalo na nekem zasebnem letališču v Kaliforniji. Douglas ni v smrtni nevarnosti ’’ (Telefoto.AP) Za vaše dobro počutje in NUDIMO VAM: — čisti matični mleček — veliko izbiro vseh vrst domačega medu iz domačega čebelarstva — kompletno čebeljo lekarno — vse čebelje pridelke — diabetske izdelke Vse po izredno nizkih cenah NARAVA VAM NUDI!!! Pridite in prepričajte se. Odprto vsak dan razen nedelje 8.00 - 12.00 in 14.00 -18.00 Pršut »MEC« Pršut v kosih sušen nad 9 mesecev sušen nad 7 mesecev PLEČE - KOTLETI - JETRA - SRCE - LEDVICE - jEZlK£ TACE - REP! - REBRCA - SVEŽE SVINJSKE kl0BAU - KUHAN PRŠUT PRAGA - HRENOVKE - KRANJSK KLOBASE - VSE VRSTE KUHANIH IN SUROVIH SALA DUkE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA - trST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel. 820334/5/6 - Tlx 4602,3 . ODPRTO TUDI OB P°NE°EL od 9. do 13. in od 15. do 19- ur PROSTORNO PARKIRIŠČA 03.40 - Avtobusne povezave štev.