URN_NBN_SI_DOC-8CTYPBF1
O C E N E I N P O R O Č I L A — R E V I E W S A N D R E P O R T S Bibliotekarstvo Jugoslavije 1969 do 1971. III. in IV. skupščina Zve ze društev bibliotekarjev Jugosla vije. Ljubljana, (Zveza društev bi bliotekarjev Jugoslavije) 1972. 242 + (II) str. 8°. Publikacija je izšla po IV. skup ščini Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, ki je bila jeseni 1971 na Bledu. K er po III. skupščini v Pulju zbornik ni izšel, skuša pri čujoča publikacija prem ostiti vrzel tako, da poleg celotnega gradiva IV. skupščine objavlja tudi uvodni referat in zapisnik III. skupščine. Ostali referati III. skupščine so bili m ed tem že vsi objavljeni v glasilih posam eznih nacionalnih društev. Publikacijo sta sm otrno uredila Jože M unda in Maks Veselko, k rat ko sprem no besedo pa je prispeval predsednik zveze dr. B ranko Ber čič. V referatu D vajsetletnica Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije je Andon Andonovski podal kratek prerez dela društva od ustanovitve do III. skupščine v Pulju 1969 s sum aričnim pregledom najvažnej še problem atike, ki se je obravna vala na posam eznih kongresih, ozirom a skupščinah. Referati s IV. skupščine so ob javljeni v istem vrstnem redu, kot so se brali n a skupščini. V prvi skupini so referati, ki obravnavajo koncepcijo razvoja bibliotekarstva v posam eznih repu blikah. Pri tej tem i so zastopane vse republike. Razen slovenskega prinašajo vsi referati nekaj podat kov o razvoju knjižničarstva v re- Knjižnica 17/1973 publikah in opisujejo tudi sedanje stanje, vendar so za nas najbolj zanim iva tista poglavja, ki govore o n ačrtih in ukrepih za nadaljnji razvoj. Če prim erjam o ta poglavja m ed seboj, z veseljem ugotovimo, da so vse republike krenile k iste m u cilju. M orda bi kazalo izvzeti Črno goro, ki vsaj po referatu so deč, izdelanega načrta za razvoj še nim a in se zadovoljuje z običaj nim i tožbam i o prem ajhni razvi tosti in prem ajhni uveljavljenosti bibliotekarstva. Vsi ostali referenti se odločno zavzemajo za novo vrednotenje knjižničarstva v druž bi, govore o enotnih knjižničnih sistem ih, vsi si prizadevajo za gradnjo občinskih, regionalnih in republiških centrov, vsi vidijo v organiziranju povezanih sistem ov edini način, da prodre knjiga prav do vsakega prebivalca, tudi do ti stih v najm anj razvitih krajih in zaselkih. Kot enotno potezo v vseh razvojnih načrtih lahko označimo tudi odločen poudarek na splošno izobraževalnih knjižnicah, ki jih kot republiška centralna knjižnica povezuje nacionalka. Ta vloga na- cionalke kot vodilne knjižnice splošnoizobraževalnega knj ižnič- nega sistem a pom eni znaten od klon od starih delitev nalog m ed »ljudskimi« in »znanstvenimi« knjižnicam i. V vseh republikah je tudi enotna zavest, da bo treba vzgojiti knjižnične delavce z višjo splošno izobrazbo in z veliko več strokovnega bibliotekarskega zna nja, kot smo ga od knjižničnih de lavcev zahtevali doslej. V skladu z novo usm eritvijo in novo vlogo knjižnic predvidevajo vse republi 157
RkJQdWJsaXNoZXIy