------ 4 ------ Kmetijstvo. Korist in škodljivost golobov. Po raznih gospodarskih listih se je pred nekaterimi leti mnogo tožilo o škodi, Katero narede po polji golobje. To je bilo dalo povod, da so v Nemčiji premišljevali, da bi se popolnoma prepovedalo imeti golobe. Seveda, predno je vlada prišla pred parlament s tako predlogo, je dala stvar natančno preiskati, posebno ker v mnogih krajih v Nemčiji ravno goloboreja donaša ljudem precejšnje dohodke. Pruski poljedelski minister je dal stvar obširno preiskavati. Poljedelski učitelj dr. Schleh v.Herfordu se je dolgo pečal s to stvarjo. Preiskoval je kaj golobje jedo. Mnogim je preiskal želodec. V 107 golobih je našel 63.292 zrn od plevela, 31.461 zrn od poljskih rastlin. Da bi pa določili, koliko škode v Nemčiji narede golobje, so se v nekaterih okrajih prešteli vsi golobje in potem se je iz tega približno preračunalo, koliko golobov bi bilo v vsej Nemčiji. Pokazalo se je, da na vdeet prebivalcev pride jeden golob. V vsej Nemčiji pojedo ti golobje na leto kacih 2000 centov žita. To število ni ravno tako veliko, da bi že zaradi tega bilo potrebno kacih posebnih naredeb. Nasprotniki golobov so posebno ugovarjali, da golobje posebno pobirajo vsejano seme, in se je celo zatrjevalo, da je večkrat potrebno zaradi tega celo v drugič sejati. Natančneja poizvedovanja so pokazala, da zaradi golobov v drugič sejati ni nikdar treba. Sploh golobje nikjer ne pobero toliko vsejanega semena, da bi pozneje pri žetvi to dosti se poznalo. Ta škoda se popolnoma poravna s tem, kar golobje pobero mnogo zrn raznega škodljivega plevela. Po tem je pa pomisliti, da imajo v nekaterih krajih precej dobička od tega, da prodajajo zlasti mladiče. Vspeh vse preiskave je bil, da se ne more govoriti o kaki posebni škodi, katero napravljajo golobje, izimši nekatere posamične slučaje, če se škoda primerja z njih koristjo, je pač jasno, da ni nobenega povoda, da bi se z zakoni omejevala reja golobov. Razmere v Avstriji bodo v tem oziru pač podobne ----- 5 ----- nemškim in zatorej se tudi pri nas ne more govoriti o posebni škodljivosti golobov, seveda, dokler se njih število kje prekomerno ne pomnoži Vsekako se škoda, ka- 0 tero napravljajo golobje, ne da nikakor primerjati škodo, katero v mnogih krajih napravlja raznovrstna divjačina.