— 154 —
Nesrečni tatič.
Jj^jfMiri Dreniku so imeli velik sadni vrt, ki je bil mujjf^? kroginkrog ograjen s starim plotom. Semter-/igj||p tja je bila ograja že razdrta, in tam je bila f!555S trava navadno tudi najbolj pohojena, kar je pričalo, da večkrat kdo hodi po nji. Da je to res, je pa še najbolj pričala velika, lepa hruška, okolu katere M je bila trava vsa rumena.                                                ™
Oh, kolikokrat je stal kak bosopetec za plotom in čakal, da pade debela, sočna hruška na tla. Večkrat jih je bilo še celo več, ki so se pa morali seveda vrstiti.                                                                             'M
Kdo bi se temu tudi Čudil! Saj so bile Drenikove I hruške boljše kot m^d in mleko. To so vedeli vaški I bosopetci, ki so pa morali kljub svoji abecedni mo-' I drosti večkrat pokazati pete Drenikovemu pastirju, I hlapcu ali pa celo psu, ki tudi ni nikomur prizanesel, I če ga je dobil med zobe.                                              ¦
Hribčev  Jakec je  že  dolgo  časa vedel,   da so   ¦ Drenikove   hruške strašno dobre,   a pokusil jih še ni   I nikdar, dasiravno jih je videl skoro slednji dan, ko je   f nesel abecednik v šolo in iz šole. Ko so se pa nekega dne v šoli učili črko ,,h", poleg katere je bila narisana debela hruška, so se Jakcu pocedile sline, in spomnii se je takoj na Drenikovo hruško. Ko je šel spet mimo   m nje domov, je mislil, kako bi si jih enkrat naložil. Spom-   ¦ nil se je sicer, da so mu že starši večkrat rekli: Ne želi   I svojega bližnjega blaga.                                                  I
Celo pot je Jakec mislil, kdaj bi bilo najbolj I ugodno, da bi lahko brez skrbi stal pod hruško. Kajti I Drenikovi so bili vedno le blizu doma, in tedaj se je f težko kaj dobilo.
AJakec je bil bolj prebrisan kot njegovi tovariši. Sklenil je,   da gre v mraku za plot,   ko  bo že  malo   ¦ temno in ga ne bo nihče videl.                                     ¦
Na večer jo res mahne proti Dreniku. Ko je I zvonilo Avemarijo, je že čepel za plotom in čakal, 9 kdaj bo ugodna prilika, da zažene pojeno med veje. fl Nestrpno se mu je zdelo to čakanje. Že bi bil kmalu   I
šel domov, a v tem hipu se prikaže v Drenikovi hiši luč. Jakec si misli: ,,Aha! Sedaj, ko bodo vsi v hiši, morda še celo pri večerji, bom pa lahko opravil."
Hitro je pod hruško. Boječe se ozira okoli, če ga morda kdo ne vidi, in ogleduje sedaj poleno, sedaj hruško, če morda ni previsoka. Pa zažene poleno med veje, da začno padati hruške po tleh.
A komaj jih začne poberati, že zalaja pri hiši pes in steče proti hruški . . . Jakca oblije mrzel pot — kajti psov se je neizrečeno bal — in beži na vso moč proti ograji. A predno se je mogel splaziti čez plot, ga prime pes za hlačnico in ga vleče nazaj. Jakec ga brcne z nogo, ali psu to ni dišalo, pa ga zgrabi z zobmi. To je bil ljut boj. Jakec suje z nogo in vpije nad psom, ki se je vedno bolj zaganjal vanj. Ko vidi, da se ga ne more iznebiti, se zažene z vso močjo na plot in srečno prileze na prosto. A pes ga je že Čakal na drugi strani.
Jakec uvidi, da ga more rešiti le beg. Zatoraj drvi pred psom, da bi kmalu izgubil hlače. Pes pa postane še bolj besen, se začne zaganjati v begunca in ga podere na tla. Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo z Jakcem, da ni prišel v tem hipu Drenikov pastir, ki je s silo odgnal psa domov.
Jakec to noč ni mogel   mirno   spati.   Vedno  se • mu je sanjalo,  da ga podč psi in se zaganjajo  vanj. Strah ga je spreletaval, ko se je vzbudil in se spomnil strašnega dogodka.
»Ko so oče drugi dan zvedeli, kaj se je zgodilo, Jakcu niso rekli ničesar, samo posegli so na polico, ki je bila Jakcu in njegovim   hiačicam   največji  strah.
Jakec je sedaj že precej velik in zna že tudi brati. Kadar bero v šoli kak stavek, ki prepoveduje tatvino, se popraska za ušesi, kakor bi se hotel nečesa spominjati . . .                                                     Bojan   .