Leto L
Štev. 2.
Materi
„Se veŠ, mamica moja. kako dolge, dolge so bile noči ob meni, Se veš koti ko tihega gorja in solz in žalosti Ti je f voj sinko prizadejal, Ti si mu pa pela, pela, ko. bi najlažje jokala? In sladko, nežno in tiho si pela:
„Aja, tuta, nana nina, spančkaj sinek moj!.."
Ko so se ti pa pretrudne reke za trenutek zaprle, sem spet zakričal in sem Te predramil. Dolge dneve in tedne ri me pestovala in bdela in čula nad menoj in Boga vroč«!, vroče prosila, da M Te je ursnilir in in« pustil pri Tebi.
Komaj pa sem oblekel prve hlačice iue je umikal in zamamil sret okoli mene, cvetje na travniku in ribica v potoku. Spet si ? strahom nadzirala moj sleherni korak, da ne bi sinek na rtran-fwv ali v pogubo zašel."
— In potem sem prišla jaz, hčerka Tvoja in delila z bratcem Tvojo ljubezen in z bratcem eem pomagala delati Tebi, mamica moja. skrbi in jezo ter nevoljo. Z angeljsko potrpežljivostjo ri prenašala najine ritnosti, muke in neugnanosti, žrtvovala si se za naju do skrajnoti. Nikdar nisi ničesar nikomur potožila, kot suženj si vlekla, kot sonce je bil Tvoj obraz, za naju, za naju!
Pa je zamrla zarja Tvojega lica, kot cvetka na jesen si zvenela, sklonila svojo trudno glavo in hotela počivati.
Prišel pa je poslanec božji, augelj Smrti in ni se pustil preprositi, niso. pomagale Tvoje solze, do fmrti grenke in kot ogenj pekoče. V najinem imenu in za naju si ga prosila. Morala ri na pot, od kjer ni več povratka. Pustila ri naju siroti, pustila z velikim. ;trahotn'm spoznanjem, kaj je otrok brez matere.
Sedaj sva dan za dnem na Tvojem .grobu in dan za dnem čutiva, da pred božjim pre°itofoov prosiš Bogca, da bi naju on varoval in ščitil, ko naju Ti Teč ne moreš. In slednji dan poje dvoje src na Tvojem grobu
„Aja tuta, nana n£na{ spavaj riadko mamica! • • *
Marti nka Bidovc:
Mamica in otrok
Otrok:
Mamica moja, malo postoj, pesmico lepo mi zapoj!
Mamica poje:
Detece moje, zvezdica jasna, pesmica glasna, jutranja zarjo, sredi viharja, najlepši cvet kar ima jih svet dragocen zaklad: moja pomlad!
rok:
Mamica, enkrat me še poglej in pa toie mi povej: zakaj, če zazrem se ti v oči slika moja v njih blesti? Mamica:
Čuj, o dragi sinko, čaj, več o tem ne izprašaj: zvezda na nebu le MešT, pesem le v srcu se rodi.
Otrok:
Mamica, hvala, zdaj že vem in takole ti brž povem: zvezdica jaz sem, a ti neb«, mamica, to je res prelepo!
I v.
Zaplankarji in obešena koza
A ta župan Teleban so hoteli postati umni živinorejec in so ue napotili v mesto na sejem, da bi kupili kravo. Sicer so imeK krave, a hoteli so izmenjati pismo, češ da bo to boljše. Seboj so vzeli dva najmodrejša Zaplankarja. ki pa seveda v primeri z modrostjo a ta župana Telebana nista mogla biti drugega kakor neumna. Kupovali so in kupovali, a kar jim je bilo všeč je bilo predrago, kaj slabega pa niso marali. Slednjič so se odločili, da krave sploh ne bodo kupili ampak — kozo. In so jo re? kupili. Saj je koza tudi dobra žival.
„Ata župan, ko/a je Se boljša kakor
krava. Mleko ima, meso ima, manj poje in še strigli jo bomo," je pripomnil.
.Kozel trapasti I" so se razjezili ata župan. ..Strigel boš pa kozo kar ti z ušesi! Mar ne veš, da koza nima volne? Ti bi še mačka strigei..."
Proti večeru so se cdpravili domov v Zaplanke. Ata župan so jo vlekli za povodec in šli naprej, drugi svetovalci pa ponižno za njim. Hitro sto stopali, d.i bi jih noč ne ujela, kajti ni prijetno in Zaplankarji bi komaj drugi dan vidoli. kakšno pošast so privlekli iz mesta.
Prišli so do železnice. Toda glej ga smem ta, prav pred noaomf ata župana
Stran 6
Telebanu se zapornice najprej sklonejn kakor iz spoštovanja, potem se pa spuste skoraj do tal in jim zapro pot
..Na komedija kdo nam pa nagaja? Ali mar minK, da bomo lezli pod to o-grajo," so se spet razjezili ata župan.
..Soj ni tako hudo, bomo že, če spodaj ne moremo, pa čez poskočimo, to je malenkost," je svetoval prvi mož.
..To bi biila pa lepa I Ne eno ne drugo) Nikamor ne gremo, dokler nam ne od-pro. Kam pa pridemo, da bi se jaz za-plankarski župan 90 trebuhu plazil pod temi latami, ali da bi čeznje) skakal, nak! Pojdimo nazaj, tnmle je gostilna!"
..Ti je pa boftj pametno. Ampak s kozo no bomo Sli v gostilno, ata župan?" ga opomni eden od mož.
„S kozo pa ne. Čemu tudi. Tukaj jo bomo privezali /t, tole lato, pa naj nas počakal"
..Tako je, vi zmerom pravo uganete, ata župan!" so možje prikimali.
Ata župan Teleban so privezali kozo k zapornici in vsi so se zadovoljno podali v bližnjo gostilno še na pol liter-čka. Saj se na vse zadnje to spodobi, če so bili na sejmu. Spili so ga res pol liti-.rčka, pa še pol literčk in še pol liter«'k a. Bobe k. v Zaplankah nima takega sumo brozgo toči. Nazadnje so postali že kar dobre volje. Vpraiali so gostilničarja, zakaj je tam pot zaprta. Pojasnil jim je. Zavoljo vlaka je tako, a zdaj je gotovo žo prosto, ker je vlak že davno ropotal   za hišo.
Plačali so in odšli. Dobre volje so stopali in ata župan Tei'eban so dokazovali v zgovornih besedah, da je edino pametno, da ?o kupili kozo in kakšnega velikega pomena ho odslej ta koza za v Zaplanke zlasti pa za občinsko gospodarstvo.
,,0. tristo..." Vsi so ostrmeli.
Zapornica je molela kvišku in prav navrhu visoko v zraku je žalostno bin-pljala privezana koza.
„Kdo jo je pa gori obesil?" se je začudil prvi.
„Kako je pa koza gori splezala." se je čudil drugi.
T^Zanke in uganke
Oj presneto ste ga polomili! Prehudo uganko sem Vam zastavil in preveč sem Vam zagodel ono s ceno olja. Samo dva sta jo pravilno rešila in to: Lidija Baj-želj iz Stražišča 274 in Mirko Cuderinan iz Tupalč. Da boste imeli v bodoče več veselja z ireševanjem uganki bo stric žreb razdelil med reševalce dvoje lepih knjig.
Torej, sedaj pa rešitve ugank i/ zadnjega „Goreujčka":
1. Liter olja stane 20.— din.
2. Magični kvadrat: 1 op, oko, pot.
3. Sneg.
Sedaj   Vam   zopet   zastavljam troje
uganki
»GORENJCEM«
..Kdo je bif pa tisti zlikovec? Oh, so ljudje hudobnil" je tožil tretji.
„Kaj bo pa zdaj?" so vzdihnili ata župan Teleban.
Koza je bila res dobesedno obes«'na. še rabelj bi je ne znal tako lepo obe-iti. Povodec je bil trdo zadrgnjen okoli vratu, glava malo postrani in jezik je žalostno mahljal iz usi. — koza je bila mrtva.
čim bolj so buljili vanjo tem jasneje jim je bilo v modrih gmvah, da si ne morejo prav nič pomagati. Koz« je mrtva pa amen.
„Ni nam bila namenjena," je po dolgem času nekdo vsdihnil. „A kaj naj zdaj rečemo v Zaplankah? Ali naj sploh nesemo mrtvo kozo domov."
„Usoda je pač taka..." je vzdihnil drugi-
..Kakšna usoda?" so zarentačili ata župan Teleban. „Ti si kriv prismoda, kaj pa greš prhezovat kozo k zapornici, ko vsak otrok ve, da se bo zapornica dvignila I" —
„Saj ste mi vi rekli, naj jo privežem!" se je izgvarjal.
„Seveda sem ti rekel. Pa bi jo privezal tjale za grm, norec!" so mu ata župan odgovarjali.
„Kaj ste rekli? Jaz noreči'
Začel se je prepir in kričanje. Nihee ni hotel biti kriv nesreče, drug drugega so dolžili. Po progi pride bradat železničar. Nekaj časa jih posluša, potem pa vidi, da se bodo vsak Čas začeli pretepati, pa stopi mednje
„Možje! Če še tako kričite, če se stol-čete med seboj, koza bc mrtva. Ne kaže vam drugega kakor da jo potegnete iz kože, gospodinja vam bo pripravila tako večerjo, kot jo še niste imeli!"
„Tako je, so odločili ata župan Teleban. „Vi pa z nami!"
„Prav rad." £
Sli so v gostilno in so večerjali kakov bi v Zaplankah gotovo ne. Pa še pošteno so zalili kozo in svojo željo. Domov so pa prišli šele drugi dan, seveda brez koze in krave.
V tale kvadrat vstavi naslednje črke:
—r-		—i—	
—	—	—	—
			
			
A.A.A. G,I,MM, O.O.O. R.R, S;S, T;T, tako, da dobiš izraze, ki pomenijo od leve nu desnu vodoravno in navpično:
t. Ropot, pok, ki sledi blisku.
2. Kar je cvetju in travnikih zjutraj in se blešči, kot biseri.
3. Poljski bodeč plevel.
4. Vsakomur najljubše bitje oseba.
2. ) Čigavo je jajce, ki ga je znesla kokatš točno na mejo med Vašim in sosedovim svetom?
3. ) Do kam teče zajček v gozd? RcSitve mi pošljite do 10. maja.
St. H.
Prehrana v pomladi
Vaše telo, prijateljčki moji, rabi ua pomlad mladih, svežih sokov in mora izločiti vse ono, kar je ostalo nepotrebnega in nezdravega od starke zime.
Telo se mor« izčistiti in si nabrati novih, mladih moči in sil. To silo in moč pa boste dobili cd i note s smotrno hrano. Kaklna naj bo torej prehrana pred pomladjo in v pomladi sami?
Sveža zelenjava je pred pričetkom pomladi draga in si je vsaka mamica ne more nabaviti, vsaj v zadostni množini ne. Tega tudi povsod in vselej zahtevati ne morete, jabolka postajajo čezdalje bolj vela in manj sočnata ter tudi kot hranilo in poživilo manj vredna. Ze se vam smejijo zlate oranže. Toda, tudi te so še dokaj drage, saj jih daleč z juga pripeljejo! Zato boste dobili po možnosti vsak dlan pol pomaranče in žlico ribjega olja! Nič se mi ne zmrdujte! Nujno in potrebno vam je, čeprav ima z.a tega ali onega ribje olje manj prijeten okus.
Po ozarah in po travnikih je že sveža solata v obliki motovilca in kmalu bo prišel vaš velik prijatelj k vam na mizo, s krompirčkom pomešan — regrut! Po vrtovih pa je že povsod čislana zelenjava — spinača! Motovileč, regrat in špinača nujno spadajo k vam na mizo. deca moja, nujni so kot Vaša pomladna hrana. Kakorkoli že so ti trije pomladni tovariši pripravljeni kot jed, so Vam, draga mladina največji prijatelji in tvorci in zaščitniki mladih sil. Oni Vam nudijo prepotrebne snovi za rast, za prebavo in za razvoj vaših mladih sit Včasih so pO okusu malo manj prijetni, so pa zato tembolj koristni.
Obenem s pomladno prehrano pa morate prositi mamico in očka, da bosta hodila z vami na pomladne izprehode, ki niso prav nič manj važni, kot pomladna prehrana. Jedli boste čim več zelenjave > katerikoli obliki in jedli čim manj mesa, zlasti svinjine se boste izogibali, izogibali povsem.
Počemu pa so pomladni izprehodi? Da se vam mlada pljuča prično spet širiii in da se popravi njihov slednji kotiček. Premislite, koliko časa ste v zimi prečepeli in preždeli v zakurjenih co-bah, ki niso bile nikdar pošteno prezračene! Vse to morate sedaj dvojno nadomestiti s sprehodi v ljuba narave! Vsak dan morate na sprehod, vsaj za debelo uro! Seveda pa ne smete pozabiti pri tem na učenje, sicer se bomo grdo gledali'
Torej — pridno se učite, da ne boste nosili domov enic in da ne boste žalo stili vaših dobrih 'taršev, pridno jejte zelenjavo in pridno hodite na sprehod, pa bomo ostati prijatelji še za naprej!
Dr. H.
Štev. II.
»GORENJCEK«
Jo/a Herfort:
Tuja mati
(Nadaljevanj.e)
Ščinklja je inela z Jeco dela čez glavo, ko je prišla domov ono usodno opoldne sploh ni opazila, da ji manjka en > jajčece in je mirno in brez skrbi valila naprjj. Se parkrat jo je prišla obiskat rdečegrla soseda, pa ošabna, kot more biti edino-le valeča ščinklja, jo je vsaki-krat čisto na kratko odpravil'a, tak), da se ni ljubilo taščici prav nič več hoditi v posete tako ošabni babnici, po drugi strani je pa imela sama dela čez glavo, tudi ona je pričakovala družine. Kuku-vica je sicer prišla še parkrat pogledat v sosesko, pa vedno jo je morala odkupiti pred razkačenimi ptič':i — možički, ko pa je prišla iz grmovja v smrekovje se jim je glasno, porogljivo smejala, da je odmevalo po gozdu — ku-ku, ku-ku...
Ščinkavčevi so kupili četvero otrok, teden kasneje taščini petero. Dela je bilo čez glavo in vedno lačni kljunčki niso bili nikdar polni in so bili vedno odprti Kmalu, kmala pa se je zgodilo tako pri sčinkavčevib kot pri taščinih nekaj nevsakdanjega Eden izmed otrok je jel rasti čez vse i" «e Šopiril ter ourivnl bratce odi hrane in ob stene gnezda. Mali so se pritoževali, pa ščinkl'ja jih ni imela časa poslušati, urno je hitela po drugo hrano. Podobno je doživeta taščica. Mali so bili od bratca, ki je tezda-lje urne je rastel dan za dnem huje te-peni ini vedno manj hrane so dobili. Lepega sončnega jutra je hudobni bratec vrgel' bratca, ki je bil taajbpfj velik iz gnezda na tla, kjer je še malo jokal in prosil, potem pa kmalu zaradi senčne pripeke žalostno strepetal. Ko je prišla domov mati ščinklja sta hitela manjša bratca večjega vozariti, da je vrgel najmanjšega iz gnezda. In glej čudo, mati ga samo po strani pogledala in — molčala, dopadel se ji je, ker je bil tako krepak in se je tako lepo razvijal, čez dva dni je bil v gnezdu že sam in ščinklja ga je sedaj trdo pobarala: „Ti, kje imaš pa bratca?" — Ne vem!" je bil od govor. »Povej takoj!" — Ne vem, če ne vem pa res ne vem!" Mati ga je trdo prijela za čop na gL vi, ga zlasala in ga še enkrat pobarala. Mali se je drl na \se grlo in pihal ter kavsaJ mater. .,Ti boš mene, ti cigan ničvredni, bratomo-rilec!" — Ne, ne mama. sama sta padla iz gnezda, zakaj sta gleda]1 naokoli in sta zgubila lanoiežje? Jaz s^m bil lepo v gnezdu in čakal, kdaj se boš ti vrnila in zlasala nepokorna bratca. Enega sem hotel potegniti nazaj v gnezdo, pa še prijel ga nisem s kljunom, ko se je že pognal čez tob gnezda Drugi je šel pa
sam za njim. Oh, mama, tako mi je hudo!"
— Tu imaš črva in molči ter se lepo tišči v gnezdu!" Pobasala mu je mastnega črva v žolto žrelo in zletela proti vodi v dnu doline. Vik in krik je bil tam in najhuje je vpil njen mož, tako divje, kot ga ni še nikdar sft&ala, z njim pa se je drla na vse pretege taščica in še kup sinic. „Stari, kaj pa je?" — Oh, veste gospa," je jela tarnati taščica, „kukavica mi je pred mojimi očmi vr gla dvoje otrok iz gnezda in pustila enega samega v njem, včeraj sta mi pa tudi že dva padla z gnezda." Se in še je tarnala, pa ščinkavka jo je potolažila kot je vedla in znala in končno dejala, da je tudi njej ostal od štirih otrok en sam, zato je pa ta tako krepak in ješč. da mu komaj sproti nanosi hrane. „in moj je prav tak korenjak, hvala Bogu, da mi je vsaj ta ostal!" Vsaka je šla na svoj dom, še prej pa po mastnega črva, ko sta pa spet pitali, se je onkraj jase zvonko zasmejal u  - kukavica.
„Ku-ku, ku-kn, otročiči moji, živeli!"
Oba ščinkovca in prav tako tudi tašči-čin par svojemu delu ni bil kos. Edini preostali otrok jim je zrastel preko glu-ve in biT nenasiten, požrešen in nasilen. Tepe! in kavsal je starše. Edino, kar je znal je bilo le odpiranje ždlRega žrela, v katerega je zginevala hrana in to zgi-nevala neprestano. Zalo je pa edinček že prerastel starše, bil je že trikrat večji od staršev, ki sp garali noč in dan in komaj, komaj založili kak grižljaj. Delo, donašanje hrane in pa varovanje orjaškega otroka pa je edino sladil ku-kavičin zvonki zarmeh, |njen zvonki kuku, ki se je razlegal po gozdu. Stari ščinkavec ni več vriskal, če je imel minuto prostega časa je .klavrno posedal v senci in našopiril pestro, že oguljeno o-blačilce ih premišljeval čudno usodu, ki ga je doletela letos z otroci.
Parkrat sta čebljala s taščico, pa tudi ona si ni bila na jasnem, kaj naj bi bilo vzrok tej čudni skupni nesreči.
Sčinkovec pa se je tudi čudom čudil, kako je to, da je njegova ženica, stara, kot ji je dejal, postala tako pohlevna in molčeča, ter ga ni niti zmerjala niti mu ni ničesar več očitala, pa čeprav se je še včasih pretepal, ko mu ni vroča kri mogla nikakor mirovati.
Lepega dne pa sta taščinemu in ščin-kavičevemu paru edinca izpod rodnega krova enostavno ušla. Kako pa je tudi sicer ljubki domek zgledal! Ves nran-zan, zapacan in potnesnažen. Dva ali tri dni sta še oba para letala za ubežnikom, ki se je pa kmalu osamosvojil in ozmerjal starše, ter jih grdo pretepel med celo  molitvico grdih besedi.
.Km mislite si, da sem vajin sin! Sta presmrkava in premajhna! Prav in lepo. da sta me pitala in odgojila, toda jaz sem visokega rodu, moja mati gre vsako leto čez zimo v Afriko in se ne klati okoli hiš in ne berači za zrna- Dokler je miza bogato pogrnjena, toliko časa je tu pri vas, potem pa frr... in gre daleč, daleč preko morja. Sedaj pa za slovo, dovolila, krušna starša, da se vam predstavim — jaz sem kukavica! Toda, še to naj vama povem, vajine otroke sem jaz sama zmetala iz gnezda, enega, ki je bil pa le presiten mi je pa celo mamica pomagala! Z Bogom!"
,.Boš, cigan nič vredni! je za vpil sčinkovec in se pognal za ubežnikom tedaj so se pa prav nad bukvo na kateri so sedeli vsi trije začulo prhutanje kril in kukavica — starka je jezno sopihaje dejala: „Ti, mali, pazi se, če te potipam, jo boš skupil, da ti bo dovolj! Ku-ku!"
Ščinkavka je vsa potrta sedela na veji, stari pa se je naščeperil in začel: „Tako, tujega otroka sva redila, jaz pa kot oče nisem o tem nič vedel. Vedno si obrekovala po tvoji grdi navadi druge, kako so klepetavi in da jih ni nikdar dcjna, sedaj se je pa izkazala tvoja poštenost, in pridnost! Si jo morda dobila od kukavice po grbi? Ce si jo, si jo trikrat premalo!"
— No, veš stari, vpij in zmerjaj kolikor hočeš, vedi le to, samo tedaj sem šla z gnezda, ko sem šla pit Da je pa kukovica našla najino gnezdo, si pa kriv edinole ti, ko nisi hotel gnezda malo bolj skriti, se še spomniš, kako sem te tedaj lepa prosila, pa si me hotel za to še udaritiP
„Hm, hm.,.!" Sčinkovec ni prišel do besede, ženka je imela prav. „No, stara, ne bodi huda, oba sva vzgojila pastorka glej, taščici ni so pa imeli tudi letos prav tako nesrečo kot lani, pa jim morda še ni tako hudo kot tebi!"
— Seveda, tebi ni nič, pomisli pa na naše uboge otročiče, ki jih je hudobna kukavica pobira!"
„No, stara, sicer pa veš kaj, še eno gnezdo napraviva in obljubim ti, da bom poslej še skrbneje varoval tebe in domek!"
— O, če boš le! Gnezdila bova pa res še enkrat!"
„Griču, griču! Se bo lepo!"
Konec.
Stran S
»GOflKNJCKftU
Si. II.
Martina Bidove
Vt. B.
Jurjeva
Dragi striček!
Očeta in majico imam tam, kjer h rume topovi in kjer ropoče-jc strojnice — v Franciji. Atek je Sel že pred leti tja kot rudar, mati pa je šla za njim lani. Tudi me-dve « sestro bi morale iti za starši, pa prej ko sva mislili iti s telo, ki je prišla na obisk iz Francije, je za vihrala bojna vihra. Ne vem. kje je očka, le za mater vem, da je zdaj sama, da ima malo dela in jela.. Tudi teta pravi, da je sedaj v rudnikih slabo, da imajo malo dela in malo zaslužka. Daj moje pisemce, dragi striček, v „Gorenj-Čka", da ga bo čitala tudi moja mamica in morda, oh, saj skoro ne verjamem tudi očka. Lepo Te prosim, ne odreči mi te prošnje.
Prav lepo Te pozdravlja
Vida Prahor uč. III.a razreda Ljubljana—Kranj
Draga Viua!
Tvoji prošnji prav rad ustrezam, to ,>a tembolj, ker si sedaj tako-rekoč sirota brez staršev. Mati gora in se ubija za vsakdanji kruh daleč nekje na tujem, očka pa se bojuje pod tujo zastavo za tujo kri. Prosi Boga, da bi pripeljal očka iz vojne zdravega in čilega, prosi ga, še prav posebno, da bi dobri Bog kmalu končal to grozno klanje med narodi in prelivanje nedolžne krvi. Upaj, da boš tudi ti spet srečna in da bo tudi Vama s sestrico vajina mladost kmalu srečnejša in bolj rožnata.
Pre jmi prav iskrene pozdrave
Tvoj striček.
Svet Jurij čez polje zeleno na konju mi belcu tam jase, pred njim pa cvetovi veselo odpirajo cvetne ji čaše. Metuljčki, jolob, tastavice. ga spremljajo tjakaj čez trate, a s srnami spet veverice ga v gozdič svoj vabijo v svate. Skrjunčki pod nebom visoko pozdravljajo zopet orača, ki s plugom si njivo široko tam v brazde nove preobrača. Hej, deca, za Jurjem stecimo tja daleč čez pisano trato in srčeca drobna odprimo, naj sonce ogreje jib z-tato.
Murenček
„Ej, murenček črni, kaj v luknji tičiš, aprilskega vetra se mar res bojiš?"
In f slamico dregaru; morda je zaspan: „No murenček črni.. prilezi na dan t"
je slamke drobne se revček mi zbal iz luknje na sonce je brž pri bežal.
MIK
Zgodba iz gozda
Spisal Joža Herfort - Ilustriral I. Miklavec
M. B.
Pomladanska
Na nebu sonček zlat, ua trati pisan cvet, na veji ptiček — svat: pomlad je spet. Se deca bosih nog smehljaje sprime v krog, iz srčec pesem vre: pomlad opaja vse.
Vse dopoldne sta prebila v zatišju grmovja in sence, popoldne pa, ko so se jele daljšati sence in je jelo sonce lezti proti zahodnim goram, je postala srna — mati čudno nemirna. Miku je prišel v nos nov, popolnoma neznan vonj, vse drugačen, kot oni rož in grmovja okoli njiju, drugačen, kot duh mamice, kot duh sladkega mlekca. Mamica je strigla z u-šesi, Mik pa je še opazil rumeno-rjavo žival, ki se je prihuljeno plazila okoli njiju. Mamica je vstala in se besno zagnala proti sovražniku, postavila se je na zadnji nogi in s sprednjimi nogami hotela pogaziti in poteptati lisico.
Nekaj časa je lisica poskušala priti do slastne pečenke, do Mika, kmafu Je uvidela brezplodnost napadov in se umaknila. Mik je bil za spoznanje bogatejši (
Mesečna priloga „Gorenjca"
Urejuje dr. Joža Herfort in Joša Vovk