TI ln6 Oldest Slovene Dally in Ohio Best Advertising Medium 1%% XXII. — LETO XXII. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 10, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 185 ioslavija se je uprta nemškim in laškim diktatoi edansku vre čedalje bolj in po-j utegne vsak trenutek prekipeti graničarji so obstrelili 300 metrov v notranjosti 9 Jega ozemlja nemškega vojaka. — Čedalje več znamenj, da bo v Gdansku počilo. 9. avgusta-GIe-*- ;ost i a je nastala nova na-ttiila '] 36 po'iska vlada na-(arnil- 80 poljski graničar.ji ' >, 01 Ustrelili in ranili da So t !z V arsave naznanja- j _ 'V|-ieni v nJif"! iX 0'I Železniški delavci, ki so ne- v3 (Wne 1 VeiCi I zaposleni in ki so zaslužili nad 0bzneini J™ z_a I(;a 11 sedaj dobiti brezposelnostno 011 Rai,r'"" UMm- Registracija za brezposelne železniške delavce odprta r,s ki nezaposleni železnišik delavci bi se morali javiti za podporo v uradu že- j ranila ^ s*raža ustrelila j Tozadevna postava je postala i ta t0v en^a Nemca, katere-1 pravomočna s 1. julijem. Vsi ta Pi'ekr,3'na^0 odnesla na Ocoj eksplozije; in vložiti prošnjo, :0(^ih r?0l'0^a o dveh važnih | lezniške družbe, kjer je kdo na- Usodn n l308^ nemara odlo-1 zadnje delal. rIS0tf h.danska. j . v . iV ^ ČLakt v , Važno .ie za vsakega zelezms- i' i av^al z nop--0,'. vJ.e' ?.0 za podporo, ampak šele od dne-T" va, ko vloži prošnjo. Brezposel-t!|a WjaiZ 4( ,T(1an1S a" nostna podpora se plača za dne na Načrtih sporazu-sv hodnega mesta lov vTrf0RSTER, vodja 'eta]0m( ansku, je odpoto-lci g jj.-i ip0 dvodnevni kon-!'icai domov, kjer zvečer velik klh nacistov. ]ili% ('0or>nicHovE ^ T '^Uja y. ; F. Goodrich %,, .0l0^. da je imela Utlija igoo e •1'e končalo dne $3,122,728 čiste- BOG DAJ NORCEM PAMET! PATNA, Indija, 9. avgusta. — Semkaj je prispelo iz indijske vasi Šahabad sledeče . poročilo; Šest verskih asketov je sedelo v globokem "premišljevanju" v vaškem templju. Tempel je bil razsveljen z oljno svetilko, ki je visela izpod stropa. Svetilka pa se je nenadoma utrgala ter padla na slamo, na kateri so "premišljevalci" sedeli, in jo užgala. Asketi, katerim je po veri prepovedano premakniti se ali govoriti tekom "premišljevanja," so mirno obsedeli, dočim so plameni si-kali okoli njih. Trije so za opeklinami umrli, ostale tri pa so prepeljali v nevarnem stanju v bolnišnico... (Beseda asket pomeni verskega zatajeval-ca, — z drugimi besedami — verskega blazneža. Op. uredništva.) PO NEDOLŽNEM ZAPRT Bogata žetev v Sovjetski Rusiji ve nad sedem zaporednih delavnih brezposelnih dni in sicer v zneskih od $1.75 do $3. na dan, kar je odvisno od zaslužka delavca v letu 1938. V 15 dneh ne V Sovjetski Rusiji se bo le tos. pridelalo okoli sedem milijard pudov žita. JUGOSLAVIJA SE PRIPRAVLJA BEOGRAD, 9. avgusta. — Včeraj so se sešli v neki slovenski vasi (ime vasi ni navedeno) , trije srbski in trije hrvatski juristični stro kovnjaki, ki bodo izdelali končno besedilo sporazuma, ki sta ga dosegla premier Dragiša Cvetkovič in dr. Vladimir Maček, voditelj /Hrvatov. Ko bodo juristi o-pravili svojo stvar, bo dokument predložen v odobritev knezu namestniku Pavlu, kar se bo zgodilo zdaj že v drugo. Objava sporazuma bo sledila kmalu zatem, na vsak način pa še pred potekom tega meseca. 5..Vlet7 CharleS op 20 Široko železne je splezal Ker V'' Zakaj se je za- v0 deiRa ni bilo v v m-; Vzeli narazen /ec iz ce- zaposlenosti je mogoče prejeti od $14 do $24 podpore. Delavec more prejeti tekom enega leta brezposelnostne podpore med $140.00 do $240.00, odvisno od zaslužka delavca v letu 1938. Da je kdo upravičen do te podpore, je moral zaslužiti v letu 1938 najmanj $150.00. Se more registrirati in čakati 15 zaporednih dni, od katerih mora biti vsaj osem dni nezaposlen. Vse druge podatke dobi delavec ob času, ko se registrira za podporo. MOSKVA, 9. avgusta. — A-grikulturni cilj, ki ga je posta-'; vil Josip Stalin leta 1935 — da Sejz V petek 11. avgusta se vrši seja društva "Svoboda", št. 748 SNPJ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. člani so prošeni, da bi se gotovo udeležili, ker so se je i važne zadeve za rešiti. — Tajnica. it0|10(^or opozicije v Parizu poziva 6i_ e na odpor proti diktatorju Hitlerju t*ro^8ke Nemce za Trst, odkoder bo za-0 v Sredozemlje ter pričel vojno, ki bo bi se namreč pridelalo na leto 7, 000,000,000 do 8,000,000,000 pudov (115,000,000 do 131,000,000 meterskih ton) žita, bo najbrže že letos dosežen. Glavni sovjetski organ "Izvesti ja" je kvotiral danes premier ja Vječeslava Molotova sledeče : x "Letos imamo z dobro organizirano žetvijo najboljšo bazo, da moremo računati na pridelek 7 milijard pudov žita." žetev je po vsej Rusiji v polnem razmahu in konzerviranje odvišnega žita gre naglo in gladko izpod rok. Morris Gottlieb (spodaj), je i priznal, da je on vzel tekom ne-,-ke^a napada v Brootlynu, N.Y. \ $1,000, radi katerega zločina je | bil zaprt Philip Caruso (zgoraj | na sliki), ki je bil nedolžen. 1 Carusa so zdaj oblasti izpustile. Vzpostavitev pravic 22 članov pleskarske unije Jugoslovanska vlada je včeraj opolnomočila finanč nega ministra naj izdela in pripravi načrte za shrambo v skladiščih in ledenicah o-gromnih množin živil, ki naj služijo za slučaj nujne potrebe. Hkrati je vlada prepovedala tudi vsak izvoz sirovin, ki so potrebne za narodno obrambo. Miller in Gongwer pod CIO korobacem Oba sta "nekompetentna" in nihče njiju se ne briga za blagor ljudstva. p r eprostega Nazaj v unijo so bili sprejeti vsi izobčeni progresivni člani, razen blagajnika. Višja pokojnina ^2, g Porazna za Nemčijo, - Hein-it- akciv. Predsednik : hj6 Vse tr- emci;il' -ie raz Se in vasi južne ^pele ^ stavkov m; ih T je m k %1 te ljudi 2a den Prodal. In v zameno za svobodno pristanišče v Trstu. "On namreč potrebuje to pristanišče, da zase je razdor v Sredozemlju. On potrebuje to pristanišče, da stori Nemčijo še bolj osovraženo kot je že, da. naredi iz vsakega Nemca predmet groze za ostale Nemce. On potrebuje to pristanišče, zato COLUMBUS, O. — Tukaj so pričeli delati na novih načrtih za višjo pokojnino ostarelim in delanezmožnim ljudem. Ideja je lepa in hvalevredna, toda kje se bo dobil potrebni denar, ko državi že zdaj silno primanjkuje denarja za relif in druge tekoče stroške? Predlagano je, da se vpeljejo novi davki, da se financira zvišano pokojnino, za katero bi bilo potrebnih najmanj sto milijonov dolarjev.. Tako naj bi se obdavčilo za 2 odstotka vsa posestva, ki predstavljajo najmanj $20,000 vrednosti na aker. Poleg tega bi bili novim davkom podvrženi tudi posamezniki in korporacije. Do pokojnine bi bila upravičena vsaka nad 60 let stara o-seba, ki ne more dobiti zaposle- Lawrence P. Lindelof, internacionalni predsednik unije pleskarjev, je sinoči izjavil, da je eksekutivni odbor International Brotherhood of Painters, Paperhangers and Decorators odredil, da se mora zopet vzpostaviti z njihovimi polnimi pravicami 22 izmed 23 mož, ki so vodili vstaško gibanje v organizaciji. Lindelof je podal omenjeno izjavo v Atlantic Cityju, kamor je prispel k četrtletni seji Ameriške delavske federacije. Dejal je, da so bili vsi omenjeni, razen Courtney j a D. Warda, voditelja "progresivcev", sprejeti nazaj v unijo. Z Wardom pa je drugače kakor z ostalimi, je rekel Lindelof. On je bil namreč blagajnik progresivne skupine ter je upravljal ž njenim denarjem, katera zadeva Pa še ni de-finitivno poravnana. ar, temveč pozno!" je prodal zanj 250,000 Tirolcev, nja, da bi se preživljala z delom svojih rok. Oženjene dvojice naj bi prejemale po $80 mesečno. Do pokojnine bi bil upravičen vsak, ki biva v državi deset let in je, seveda, tudi drugače klasificiran. Nova penzicijska preloga bo predložena ob jesenskih volitvah volilcem na glasovanje. da se lahko vrže v veliko avanturo, v vojno, ki bo za Nemčijo katastrofalna. "Nemci! Vaša usoda bo usoda 250,000 Tirolcev! To je namreč, kolikor ste v očeh tega moža vredni. Dvignite se in obračunajte ž njim, dokler ni pre- V bolnišnici Miss Ida Grobolšek, hčerka Mr. in Mrs. August Grobolšek, 19409 Kildeer Ave. je bila odpeljana v Glenville bolnišnico, kjer je bila operirana. Obiski so dovoljeni, želimo ji skorajšnje okrevanje. Maša zadušnica V petek ob 8 uri zjutraj se bo brala zadušnica za pokojno Mary Romih v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave., ob o-smi dnevnici njene smrti. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni, da se udeležijo. V resoluciji, ki jo je sprejel sinoči Cleveland Industrial Union Council, osrednje telo CIO organizacije, je rečeno, da sta Ray T. Miler in Burr Gongwer "nekompetentna, ker ne moreta izposlovati članstvu stranke in delovnemu ljudstvu ter Novemu dealu v splošnem" primernega kandidata za župana. Dalje je rečeno v resoluciji, "da je Miller namenoma odpotoval na svoje 25-dnevno potovanje po zapadu, s čemer se je odpovedal svoji odgovornosti ter je zakrivil izdajo nad stranko, katero je izdal reakcionarnemu Burtonu (županu Burto-nu), dočim sedi Gongwer kri-žemrok v svojem uradu, mesto da bi se potrudil, da bi dal ljudstvu kandidata, ki bi reprezen-tiral progresivne in liberalne ljudi te občine." Council ni imenoval nobenih možnih kandidatov. Kopije te resolucije bodo poslane predsedniku Rooseveltu, generalnemu poštarju Farleyju, predsedniku demokratske stranke, in demokratskemu senatorju države Ohio A. V. Donahey- ju. Novi pogrebni zavod V Lorainu, O. je odprl pogrebni zavod 700 W. Erie Ave., naš slovenski rojak Mr. Joseph Urbas, sin poznane Urbasove družine. On je odprl prvi slovenski pogrebni zavod v Lorain, Ohio. Burton gre na počitnice Župan Burton bo odpotoval v soboto na svoje letne dvotedenske počitnice. Burtonova rodbina bo obiskala svoje sorodnike v državi Massachusetts ter svetovno razstavo v New Yorku. Z Burtonom bodo odpotovali njegova žena in njuni trije o-troci. (VETKOVIC ODPOTUJE DANES Z BOMBNIKOM VIIAIIIJO Anglija in Francija stojita ob strani Jugoslavije v slučaju njenega konflikta z osjo. JUGOSLAVIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO BEOGRAD, 9. avgusta. — Iz virov najvišjih avtoritet še je nocoj doznalo, da je Jugoslavija zavrnila nemške in italijanske zahteve za rabo njenih železnic ter za nadzorovanje njenih vojaških in ekonomskih centrov v slučaju evropske vojne. S popolno podporo in odobren jem angleške in francoske vlade bo odletel jutri jugoslovanski premier Dragiša Cvetkovič z jugoslovanskim bombnikom v Italijo, kjer bo brez ovinkov povedal italijanskim voditeljem, da je Jugoslavija pripravljena vzdržati svojo nevtralnost tudi s silo orožja, če bo potrebno. Jugoslovanska vlada je ukazala, da se kolikor mogoče pospeši fortifikacija slovenske meje ob Nemčiji. Nenadni odlok premier j a Cvetkoviča, da odpotuje v Italijo, je prišel na to, ko je za "nedoločen" čas odložil pogajanja z dr. Mačkom, hrvatskim voditeljem, s katerim se je pogajal glede vprašanja za sporazum med Srbi in Hrvati. Zahteve Zahteve, ki sta jih stavili Nemčija in Italija Jugoslaviji za slučaj vojne, so sledeče: KONTROLA nad vsemi jugoslovanskimi železnicami. KONTROLA nad vsem vojnim materialom. KONTROLA nad vsemi živili. NADZORSTVO nad jugoslovanskimi vojaškimi in ekonomskimi centri. POLNA PRAVICA prekoračenja Jugoslavije v smeri proti Rumuniji in Bolgariji. Knez namestnik Pavle, načelnik jugoslovanskega regenstva, je ob priliki svojega zadnjega potovanja v London in Pariz, natančno obvestil angleško in francosko vlado o nemško - italijanskih zahtevah. Anglija in Francija sta regentu zagotovili, da bosta podprli Jugoslavijo v slučaju, če pride v konflikt z i-talijansko - nemškim osiščem, kajti pristanek Jugoslavije na te zahteve bi pomenil silen udarec Rumuniji, Grčiji in Turčiji, ki so pridružene angleško - francoski fronti. Takoj zatem je jugoslovanska vlada ukazala napolniti vladna skladišča z živili za armado in civilno prebivalstvo (kar je po-ročano na drugem mestu današnje izdaje našega lista. — Op. uredništva). Hrvatski položaj V zvezi z morebitno hrvaško smerjo je rečeno, da so Hrvatje javno naglasili svojo voljo do stroge nevtralnosti jugoslovanske države ter da hočejo ostati j nevtralni s Srbi in Slovenci vred. Kljub temu, da je Maček podal nedavno izjave, da če "Beograd ne more narediti reda, ga bo naredil Berlin", pa je znano, da Hrvatje v resnici ne marajo nobene inozemske intervencije. OMEJENO PIKETIRANJE V CANTONU CANTON, O., avgusta. — O-krajni sodnik Joseph L. Floyd je danes dovolil začasno injunk-cijo Hercules Motors korpora-ciji. Injunkcija prepoveduje pi-ketom in unijskim simpatičar-jem nadlegovanje onih delavcev, ki so ostali na delu, in njihovih družin. Injunkcija postane takoj pravomočna. Pozor, lovci! Vsi člani St. Clair Rifle and Hunting Cluba naj pridejo na farmo v nedeljo, takoj zjutraj, in naj bodo pripravljeni ostati i cel dan. Dopoldne se mora vse j urediti za otvoritev, popoldne | bo pa kratka seja, streljanje in ' zabava. — Leo Kushlan, preds. V ŠPANIJI BESNI FURIJA MODERNE POLITIČNE INKVIZICIJE Fašistični krvni psi so noč in dan na sledu za novimi žrtvami, ki jih dovajajo pred puške rabljev. — Lov za republikanskimi bojevniki v asturskih gorah. GIBRALTAR, 9. avgusta. — Stotine Špancev, ki prihajajo semkaj iz raznih krajev Andaluzije, pripoveduje o velikih ho-matijah, ki so nastale v Španiji, kjer je ljudstvo nezadovoljno z generalom Francom, ki je dal falahgistom skoraj vso moč v deželi. Več visokih vojaških častnikov v Sevilji je izjavilo, da bo general Franco prej ali slej obžaloval podpis tega dekreta, za katerega se ne ogreva niti en armadni častnik. Franco bo stal kmalu pred nevarnim konfliktom v Andaluziji, kjer je nezadovoljstvo največje. HENDAYE, Francija, 9. avgusta. — Poročila naznanjajo, da so španski fašisti zaposleni z lovom na tisoče mož, ki so brez vlade in domovine" in ki se skrivajo v asturskih gorah. Francovi fašisti so aretirali stotine civilistov, ki so obtoženi, da dajejo bivšim republikanskim bojevnikom živila in zavetje. V Madridu, kjer je bilo koncem tedna usmrčenih 62 oseb, ki so morali s svojim življenjem plačati za umor treh fašistov, so fašistični krvni psi noč in dan na lovu za novimi žrtvami. De-nuncijantje o vaja j o osebe v kavarnah, gostilnah, na cesti in sploh kjer koli v javnosti, tako da niso ljudje nikjer varni pred temi modernimi inkvizitorji. Stran 2 ENAKOPRAVNOST 10. avgusta, It / \y UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 pil Ma »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays A) raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu. v Kanadi In Mexlel za celo leto.................$6.00 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 f-a Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50 ta 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države: « celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; entered as Second Class Matter April 26th, i918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1878. ter je imela vsako nogo v enem taboru, ker je bila po pogodbah vezana z Anglijo in Francijo. Ona pa je opre-zala tu in tam in čakala, kako se zasuče položaj. In končno je stopila ob stran onega, ki ji je več ponudil — antante. Tekom tridesetih dni je bila Italija ob strani antante v vojni. Pa tudi v Italiji so ljudje z dobrim spominom, ki se še spominjajo, da je dobila Francija Tunizijo v prvi vrsti z dobrohotnostjo Bismarcka, ki je bil tedaj kancelar njene sedanje zaveznice Nemčije. In ti spomini ne morejo vzbujati občutka sreče in ugodja. STISKE IN SKRBI ITALIJE Pakt, ki sta ga podpisali Nemčija in Italija v maju, c bvezuje Italijo na udeležbo v vojni ob strani Nemčije, toda Mussolini si prizadeva z vsemi svojimi močmi, da prepreči vojno. Italija hoče namreč pred vsem drugim miru. Italija ne mara vojne proti Poljski, še manj pa proti Angliji. Mussolini ve, da je Italija mnogo bolj ranljiva kakor Nemčija. Dočim je Nemčija danes koncentrirana celota, pa ima Italija važne posesti za svojimi mejami, v Tri-] olisu, Libiji, na Dodekaneškem otočju in v Etijopiji. On ve, če napoči vojna, da bo Etijopija izolirana. On dalje ve, kaj bi pomenila vojna za najvažnejši italijanski izvoz. Jlussolini ima torej nešteto tehtnih vzrokov, da si prizadeva preprečiti vojno in pregovoriti Hitlerja, naj se nikar ne prenagli, "Dva naroda — ena misel." — Tako se je komenti-lalo v Berlinu pakt, sklenjen v maju med Nemčijo in j talijo. Toda — čigava misel? Italija mora iz dneva v dan bolj spoznavati, da je imela Nemčija ob gornji izjavi pred očmi res eno misel, — nemško misel, V Rimu je opažati vedno večji in večji nemški vpliv. Senzacijonalne krike po Tuniziji in Korziki, ki so prekinili zasedanje zbornice italijanskih poslancev, so intonirali nem/iki agent je v Italiji, Tekom preteklih tednov se je Nemčija udeležila po svojih zastopnikih vaj italijanske armade in mornarice, in Nemčija ni hranila ob tej priliki s svojimi nasveti, ob katerih so se počutili italijanski generali in admirali kot nebogljeni učenčki. Nemčija je šla v Libijo s pripravljenim načrtom, da si Italija podvrže v slučaju vojne Egipt. Ta načrt je Italija odklonila. Zveza Anglije s Turčijo je popolnoma izpremenila položaj v vzhodnem Sredozemlju, Rim je šel v Berlin, da podpiše pogodbo. Tamkaj je bilo dano vrhovno poveljstvo nad nemško-italijanskimi armadami Nemčiji, vrhovno poveljstvo nad nemško-italijansko mornarico pa Italiji, V kolikšno tolažbo more biti Italiji to dejstvo, bo najbolje razvidno iz izjave nemškega admirala Readerja, ki jo je podal nekaj dni za tem. Admiral je rekel: "Vse vojne bodo poslej odločene po mornariški sili," Italiji so dale te besede misliti. UREDNIKOVA POŠTA IZ CANKARJEVE USTANOVE Nezadovoljstvo in sovraštvo Italijanov proti Nemčiji narašča. Rimljani se na primer nič kaj ugodno ne počutijo ob pogledu na nemške častnike, ki sede našopirjeni kakor pavi v najboljših ložah rimskih gledišč, kjer se .. v . , . . ... . , • . • . i . 1 denarja trosijo ljudje za ponašajo z objestmimi tevtonskimi mamrami, katerih ^ latinska Italija ni navajena. Prav tako gleda italijansko obenem tudi hitro pozabi. Na- Ijudstvo z rastočim nezadovoljstvom plapolanje zastav | mesto istih si nabavi dobro z nacijskim kljukastim križem, katerih zastav so polni! knjigo, čitaj jo počasi, s pre- Minulo je že nekaj tednov, odkar je v avditoriju SND v Clevelandu na obisku iz Slovenije predaval profesor dr. Breznik. Predavanja se je udeležilo izredno veliko občinstva, to pa menda zato, ker so pričakovali rojaki, da nam bo profesor pripovedoval zanimivosti iz stare domovine. To se ni zgodilo in iz opazk posameznikov in tudi pomanjkljivosti ocene lokalnih slov. časopisov je bilo razvidno, da jim to predavanje ni šlo posebno do srca. Kar se mene tiče je bilo to pomembno predavanje eno najboljših, kar sem jih še kdaj slišal o slovenski književnosti. Predavatelj kot profesor in pedagog je mojstrsko pričel in razvijal omenjeni predmet. Pričel je pri "besedi naša beseda" kot vsega početka izražanje človeka v družini, v večjih skupinah in končno kot narodni pripadnosti. Iz izgovorjene besede je postala pisana in tiskana beseda; katera nam je zopet dala "našo knjigo" to je prvo slovensko knjigo katero je spisal reformator Primož Trubar. Nadalje nam je povedal imena pisateljev in pesnikov, kateri so prišli za njim in pilili in oblikovali našo besedo oz. naš, jezik. In slovenska knjiga je dobivala svoj razmah. Če so se v začetku izdajale le nabožne knjige, se danes lahko reče, da se dobi slovenske knjige, ki obravnavajo vse panoge človeškega udejstvovanja in raziskava-nja. Povedal in razložil je navzočim, kako velikanski pomen ima knjiga na naš razvoj, kako bi se vsakdo moral potruditi in čitati dobre knjige kot sredstvo izobrazbe in potrebe srčne kulture. Omenil je, koliko ogromno nič- vsi italijanski hoteli in vsa javna poslopja. V glavnem zato, da ublaži rastoče nezadovoljstvo proti sebi, je Nemčija privolila v koncesije na Tirolskem, o katerih koncesijah ni nemško časopisje skoraj nič poročalo. Hitler čuti, da mora obdržati svoj trden opri jem na Italijo. Tako ni na primer niti govora o kaki harmoniji med Italijo in Nemčijo, kakršna harmonija vlada med Anglijo kacij in obenem importirala veliko število drugih slovenskih knjig iz stare domovine. To delo je vršilo delno tudi več dragih ustanov. Zadnje čase se je v Clevelandu ustanovilo "ankarjevo ustanovo," katera izdaja leposlovno revijo "Cankarjev glasnik," kateri je ravno sedaj z mesecem julijem dokončal drugi letnik. Torej, dve lepi knjigi, kateri delata čast Slovencem na temu kontinentu, koliko zanimive vsebine, katera se po pravici lahko prišteva k klasični literaturi. Kako rad zopet in zopet listam po 1. in 2. letniku in či-tam ponovno: "Tvoja duša, Dunaj," ali "Drejčetova pot." Pes nitev naše življenjske poti. či-tam jo s tako slastjo, kot sem nekdaj kot majhen deček čital "Kunovci v Bosni." (Tako so se imenovali fantje pri 17. polku.) in katero še sedaj deloma znam na pamet. Da še "Pasja zgodba" po Mark Twainu priredil I. M. ima globoko misel in ni me sram povedati, da me je ganilo do solza, ko sem jo čital. To in še veliko drugega, kar bi bilo vredno ocene, pa ta moj dopis ni imel tega namena. S tem sem le hotel povedati kako velike važnosti je za vsakega posameznika, da je naročnik tega mesečnika in da revijo tudi čita. Važno za nas je, da obdržimo to malo slovenske literature, ki jo proizvajamo v tej naši novi domovini in med temi gotovo prednjači C. G., kateri stopa z mesecem avgustom v 3. leto. Da se ga obdrži je potrebno vsestranske pomoči in sodelovanja, od organiziranih skupin t. j. raznih društev kot posameznikov. Cankarjeva ustanova v ta namen priredi svoj tretji Letni piknik. Nekaj naših na- Demokratska seja 32 varde V četrtek zvečer (nocoj) 10. avgusta se vrši važna članska seja Slovenskega demokratskega kluba 32 varde v Slov. domu na Holmes Ave. Ta seja bo zelo pomembna in velike važnosti, ker bo vprašanje, katerega izmed treh slovenskih kandidatov za councilmana bomo indor-sirali in potem podpirali v primarnih volitvah. Zelo nevarno bo za naše kandidate, ako člani ne indorsirajo enega izmed naših slovenskih kandidatov. Po vardi se sedaj vrši propaganda, katero vodijo nekateri naši rojaki, katerim je narod deveta briga in menda raje vidijo, da bi bil kandidat druge narodnosti izvoljen kakor eden izmed Slovencev. Agitira se namreč, da je bolje, da nobenega ne in-dorsiramo od naših kandidatov, da se bodo naši glasovi cepili, da bo na ta način imel tujec priliko biti izvoljen. To se mora preprečiti in nikakor ne pustiti, da bi nas kosali in nas imeli za izigravanje. Če hočemo, da bomo upoštevani in imeli političen vpliv, io, za dan veselja m zabave za^oramo biti edini in indorsirati sledovali potek balincanja, češ, katera bo prva zmagovalka. Med najboljšimi kot zmagovalka ali "šampijonka" dobro znana Mrs. R. Vatovec, druga pa Mrs. Milica Silbizer. V nedeljo, 6. t. m. se je vršila tekma med dr. Naš Dom, št. 50, in dr. Danica, št. 34 SDZ. Zmagali so člani dr. št. 34. Za v nedeljo, 13. t. m. so si napovedali ultimat balincarski klub S. D. D. in pa balincarski klub iz Maple Heights. Bitka se bo vršila na prostorih S. D. Dvorane ob 1:30 uri popoldne. Lansko leto sta ta dva kluba tekmovala med seboj in je šlo samo za en point in gotovo bi Maple Hgts. zmagal, da ni referi imel luknjaste mere. Torej, od blizu in daleč, kdor se zanima za ta sport, naj pride v nedeljo v S. D. Dvorano na 10814 Prince Ave. G. S. Iz Loraina, Ohio V nedeljo dne 13. avgusta bo zopet luštno. Ta dan si je društvo Ameriški Slovenci, št. 21 SDZ, izvoli- svoje prijatelje in znance, in se- enega izmed naših kandidatov veda tudi za vse člane, mlade in ^ vsi pomagati. Tako smo stare. Torej, člani in prijatelji, /si na piknjk. Vrtna zabava ali piknik se začne točno ob 12. uri dne 13. avgusta in se konča v pondeljek dne 14. avg. ob 6. uri zjutraj. Društvo Buckeyes, št. 60 SDZ bo skrbelo za žogometno igro, mladi člani Tapheders pa za raznovrstne poskočnice. Član in članica, prijatelj in znanec, ne zamudi lepe vrtne sa-bave. Vabljeni so vsi prijatelji od blizu in daleč. John Kozjan, tajnik. mišijevanjem, čitaj jo enkrat, ko jo prečitaš jo odložiš na polico, pri priložnosti jo zopet zameš v roke in vdrugič bodeš ■se bolje razumel. Če je priporočal slovensko knjigo ni bilo v njegovem izvajanju čisto nič šovinističnega. Piknik Cankarjeve ustanove Kakor je že bilo v nekaj listih poročano, se vrši v nedeljo 13. avgusta takozvani bes-ket in tudi navaden piknik Cankarjeve ustanove na farmi Cle-velandske federacije SNPJ. Tisti, ki ste že bili tam, že veste, kje je, oni pa, ki še niso bili, naj pa vzamejo Chardon Rd. in se peljejo skozi do Heat Rd., in naj zavijejo na desno in so tam. Kaj bo vse dobrega na tem pikniku, ne vem natančno, vem pa, da se bo plesalo in pelo ter splošno zabavalo v prosti naravi. Več podrobnosti o tem bo po-ročanih pozneje; edino, kar sedaj želimo, je, da se pripravite za v nedeljo ter posetite ta /važni izlet, da s tem poka žete dobro voljo tej važni ustanovi, ob-tudi moralno in delali v preteklosti in z uspehom izvolili Slovenca. Ali se bomo dali preslepiti nekaterim našim rojakom, ki agitirajo za kandidate druge narodnosti? Ali bomo ostali zavedni slovenski državljani, ter podpirali enega izmed naših slovenskih kandidatov? Pridite gotovo na sejo, ker od vas je odvisno, kdo bo izvoljen. Bo tudi novo izvoljeni odbor za leto 1940. Naš sodnik Lausche je bil naprošen, da pride in to prisego izvrši. Tudi več drugih stvari bo za rešiti. Torej pridite za gotovo! Jos. Muzič. ŠKRAT i Nova iznajdba lažidet^ od jev zabeleži vse laži, ki j® iz vek izgovori. Volilci, ali bi ne bilo % ko boste poslušali politih didate, ki bodo obetali v# eč, goče in nemogoče stvari, obesite na ramo lažidet^jgi i« Maj k me vpraša: "A*1 ženo ?" Nejmam, Maj^ imaš divors ? Ne. Meni je j0 vzel. Torej je umrla? ^ Majk, drugače bi je Bog 116 ral. 'i V IV( iz Clan. in Francijo. Ta dva naroda imata skupni smoter: obdržati i impak zgolj naravna potreba i'1 čanom znano kako se ^je pri-to, kar imata. Toda ti dve državi bi bili najbrže priprav- | čut ljubezni do besede svojega ■ ^ Vljudno se vabi vse zavedne Ijeni do manjših koncesij tu in tam, ako bi bili zagotov- lodu, v kateri on vi i naro -1 ^r tt sir. .. . T. . m • nost kot nekako religijo, katera Ijeni, da bi bila s takimi koncesijami Evropi prihranjena zopetna vojna. Pri osišču pa ni tako. Tam zasleduje vsak partner svoje lastne cilje, med katerimi se nekateri medsebojno tarejo. Italijanske sanje predvidevajo hegemonijo nad Sredozemljem, toda v Italiji so se pojavili zadnje prednih žena in deklet nam je obljubilo, da prinesejo košare j enem jo pa torej nekaki "basket piknik," i gmotno podprete. drugi zopet bodo imeli vse pri-j like do postrežbe z jedjo in pijačo. Piknik se vrši v nedeljo 13. j Za stavko p^i avgusta na takozvani Recrea- q, ( so darovali nadaljni tr-tion farm SNPJ na Chardon govci: Frank gvetek Cafe, 50c, Rd., ter je že večini Cleveland-; fekaucic Grocery, 3 ft. kave; "" Frank Kastelic Grocery, 10 ft. Zahvala Prav lepo se zahvaljujem za obiske v bolnišnici in na domu. Lepa hvala za cvetlice, ki so jih poslali sledeči: Mrs. Frances Hočevar, Mrs. Jennie Tekavec, Mrs. Frances Krašovec, Mrs. Antonia Sušel, Mrs. Fanny Konjar, Mrs. Rozi Hanko, Mrs. Antonija Skok, Mrs. Kristina Ke-be, Mrs. Stanley Bencina in Mrs. Mary Kraje. Prepričani bodite, da ste me s tem zelo razveselili in vas ne bom pozabila. Še enkrat prav prisrčna hvala vsem prijateljem in prijateljicam za vso izkazano pozornost. Mrs. Lucija Bencina 1231 E. 60th St. izpolnjuje človeka ra njegovem pohodu. Predavanje prof. dr. Breznika bi moralo vsem navzočim o- Slovence in prijatelje C. U. širnega Clevelanda in okolice. Na svidenje! Joseph Jauch. krompirja, 3%» ft. fižola; Vin-cen Klemene Gas Station, 5 gal. gasolina; John Drenik, 23676 Lakeland Blvd; Josephine Vergus Marble Bar, 2.00; Rodica Cafe, 50c; M. Urek Shoe Repair, 25c; F. Zaubi Moje pa še vrag n® Delal sem kot mula, i®6' hišo pa tri otroke pa eneg8 _ ^ d da rja, pa enkrat sem zavohal. Sem ji dal par P0 su, potem me je pa bord^ _ buhal. Ona je poklicala P" ' mana, on me je s krepek^' so me dali pa še v ville. Dva meseca sem šil travo, potem pa divorS' dar, baba in otroci ski# vijo, ali ni čudna postaj ^ tz\ vc k Dt$ He; etc lllči il otroci •oč?: ■ Kaj pa rečejo vprašam. Oni so stopr' patrioti. Meni pravijo, old contri grinar. August 'SIROMAK" S $24,l , DOLARJI PREMOČ in S| eš ii H I 1 v v i EXCELSIOR SPRING^ 8. avgusta. — Neki sir0" oblečen stari mož, ki se j®, dil včeraj na tlak na silno protestiral, ker so da ga bodo odpeljali v ^ co, češ, da nima denarj* ne more plačati boln strežbe. Toda ker ga je sončarica, mu ni protest magal in odpeljali so ga nišnico. Tam pa so našli govi povaljani denarnic1'' je imel pri sebi, $5,000 ^ kovcih, nakar so šli pre' še njegovo sobo, za plačeval tedensko $1-2^ rine. Tam pa so našli hranilne certifikate, raz"6 ^ % ne bonde in druge vre^ listine v skupni vredno^1 000. tif Novice z Jutrovega Pri S. D. Dvorani na Prince! Shoe Repair, 25c; J. Micali Gro- ijtati v trajnem spominu in ob- čase veliki dvomi, da bi se mogle te njene sanje uresničiti j ™em upoštevati njegove nasve- brez vojne ž njenim močnejšim paitnerjem — Nemčijo,!'^ v leta dobra knji- nje, odkar se je zavzel direkto-jM. General Market, 17406 St. v slučaju, da izide psisče zmagovito iz prihodnje vojne. |ga vam 03tane najboljši prija-Vij, da se izboljša klubove pro- Clair Ave. 2 kruha, 2 kante fi-Italiji je danes žal, da je zaradi pakta z Nemčijo postavila ! telj. v hladno skladišče svoj sporazum z Anglijo, katerega je j | dosegla lansko leto in kateri sporazum priznava med- Tudi Slovenci v tej deželi, da smo potrebni boljšega pro Ave. je zavladalo tako zanima-, eery, 2 kruha, tarrs Cafe 25c, 1 store, da natakar A. Kocjančič|žola; Wings Cafe, 17.>20 St. ' ne more vsem ustreči in pravi, I Clair Ave. 50c, White Fiont ij„---—hrtHSoo-a ! Auto Wrecking, 50c; First and sebojne zahteve obeh držav v Sredozemlju. Zakon med'1" raztreseni v male skupine štora. Mr. A. Miklavčič, taj. | Last Chance Cafe, 24 zavojč-. . . . j . imamo še vedno prilike, da si Dvorane, pa pravi: le tako na-'kov tobaka, S. S. Bracco, 16330 Italijo in Nemčijo ni bil sklenjen iz ljubezni. Mednai odni I jep§aiT1Q življenje z literaturo prej, pa korajžo in vsak sedanji St. Clair Ave. 50c; F. Merzli-zakoni v Evropi se malokdaj sklepajo iz ljubezni, zato ni ! "naše besede." Ce omenjam v delničar naj kupi še eno delnico kar Shoe Repair, 25c; Victor Čudno, Če je kmalu toliko ločitev. "Zlatih porok" teh za- ' prvi vrsti Ameriški družinski in klubov prostor je gotov. iBernot Grocery, 2 ft. kave; J. konov se V Evropi ne praznuje nikoli. Do nemško-italijan-1 koledar, kateri je z letošnjo iz-' Da se vse zanima za stvar, je Asseg Grocery 1 basket gro- ske poroke bi najbrže ne prišlo nikoli, ee bi Anglija Francija drugače izigiavall SVOje kaite. _ učne in zgodovinske vsebine. mi Gospodinjskega kluba S. D. cigaret; J. Tercek, 15808 Hol- Državniki in ljudstva imajo dober spomin. V Nem- | poleg Koledarja je Jugoslo- Dvorane. Občinstva je bilo toli- mes Ave. grocerije; M. Silver- Čiji je danes gotovo Še mnogo ljudi, ki se spominjajo i vanska delavska tiskovna druž- ko, kakor da bi bila kakšna ve- stine, Vz bushel krompirja; Italije iz leta 1914. Italija je bila takrat članica trozveze i ba izdala nešteto drugih publi- lika slavnost, in pazno smo za- Martin Sonoltz, 50c; Frank Ar- DAROVI ZA STAVKARJE Fisher Body ko Cafe, $2.00; Sershen and Son Gas Station, gasolin; John Pozelnik Waterloo Recreation, 50c. Dnevnik Enakopravnost $2; N. Popovic, 2537 St. Clair Ave. 50c; Lokach Bakery, 1 kruh; Anton Bartol, grocerija za 60c Jos. Trebec Meat Market, 4 ft. suhega mesa;; Paul's Cafe 25c; Martincic Grocery, 2 ft. kave; neimenovan, 1 ft. kave; Perko ' Confectionery, 2 zavojčka to- j baka; Paul Sehneller $3.00; J. i Nahtigal $1.00; Frank Mikše. | 20c; Mr. Bush 10c; Frank Bu-char, 6 zavojčkov tobaka; Dnev ! nik "Ameriška Domovina" $5; ; Marion Mihaljevich 25c; Frank 1 Belay, 25c; Rakor's Gas Station 6 gal. gasolina; Beachiand Cre- ' amery 1 ft. kave, sladkorja, maslo, mleko; Sandro Cafe ] kanto jelly, 1 kanto beets; — Quality Fruit Market, pol bushel krompirja; A. Novak Meat j Market, 7 ft. suhega mesa; Pul-ly Market, E. 185th St. fižol in meso; Ed. Kreeic Dry Cleaning Co. $1.00. Stavkovni odbor se najlepša [ )i jti % Oi r zahvaljuje vsem našim cem m posameznikorr. 3 j velikodušno pom^č v časU .( j; ke. Ako ravno nismO' doS^J ga kar smo želeli nekaj ^ i je pa le. Želimo da bi č ci ne pozabili naših trgo^j ja obrtnikov, tudi sedaj J šli nazaj na delo, in da ^ te svoje potrebščine le Prl < trgovcih, ker oni so ^ strani v času stavk, ka-^0 J v času naših kulturnih P tev. c te ti: August Kolto^ 6419 ST. CLAIR AV®1^ v Slovenskem Nar. . PRODAJA parobrodne , vse prekomorske parnih POŠILJA denar v star® j), vino točno in po dne*^ . nah; OPRAVLJA notarske po®1"' j t Kollander Ima v zalog' goslovanske znaD1'' Oglašajte v — 'Enakopravn0 i 10' avgusta, 1939. ENAKOPRAVNOS$ STRAN 3 Aleksander Veliki Be Poslal nel točne in zanesljive, da so še danes uporabne, čeprav se je obala od tistih časov na več krajih močno popeščenila in poplitvila. Toda Aleksander ni dovolil, da bi se njegova mornarica podala na to nevarno pot, preden se sam ne prepriča o plovnosti In-dusovega izteka in preden ne vidi velikega svetovnega morja. Zato se je odpeljal z najhitrejšimi ladjami po zapadnem Indusovem rokavu, z ladjami na trideset vesel in z majhnimi trierami, ki jih je poganjalo 150 golih veslaških hlapcev. Čete, ki so korakale vzdolž obrežja, naj bi ščitile ladje. Ni prijetno sredi poletja, ko doseže Indus svoj najvišji vodostaj in so obrežja na milje daleč poplavljena, veslati brez pri-vodnika skozi peščine in gren. Že drugi dan je nastal silen južni vihar. Valovi v vrtincih so poškodovali več ladij. Aleksander se je izkrcal in privede! na krov nekaj ribičev kot pilote. Reka je bila zmerom širša in vedno bolj se je čutila rahla morska sapa. Veter je postajal močnejši, kmalu je dosegel juž-novzhodni monsum svoj višek, w J« Tyrus in Sidon,lNa «vo°>otm rečni vodi so # ■ mtl trgovinski mesti Fe- P0JavlJal1 zmerom višji valovi, ^ juliju leta 325 pr. Kr. je Aleksander Veliki, kralj K a e^on'je, z mornarico novo r ojenih ladij navzdol po In-u ter je pristal v mestu Pat-J'tam' kjer sta se ločila del-a rokava reke. Kraj je bil Usceti. Prebivalci so zbežali v ^st dežele. Aleksander za njimi lahke čete ter po ^ reči, da se morejo mir-T rni^ v svoje hiše in koče, zgradil v bližini mesta Javo in več ladjedelnic. 5ra'i Aleksander je imel ve-^ot dvajsetletnik je Uj 6, gospostvo nad malo Ma-,van^0 fer si je podvrgel Ijud-odil •,e' IlirUe in Grške. j2 h "j6 SVoje vojaške množice e espont, premagal Perzij- ija ^f^jski vozel z udarcem dafcijp' p1 mu J6 dal oblast nad ^ Pomagal veli-^ijakega kralja Dar|ja ;o ter - Z .Vso "Jegovo voj- ing, Se Polastil v Damasku svoji! ^ kronskega zaklada. e- uanOV tpr. S ?tski l p6 ustanovil na _ ie8 ^__0 Aleksandri jo, še Nr P0 Več ko 2250 letih — 8cav0 festo: Skozi Libijsko Atno^ Pnšel do oaze Jupi stari »uarg ' ^•]er »o ga svečeniki Vetiii araonskem običaju je y ^ Antonovega sina. Po-;H0 6 naPrej proti vzhodu a FFSU 'JJrekoracil Evfrat, ob ceiti zavzel ^ Pomagal Darija Ponosni Babilon in r M M i;#W, kW f""usul Babilon ^ S8), ki • ^ Ahasver (Kser ah J* vladal v "127 proti svoie ,ndlJ'e do Kusa", po-•t ijm P0§lavarje na gosti- :Vo svoiPOkaZval "sijajfo0 bo-'j svoiQ lno^i in dragoceni ItpJ veličine," Potem je lačo e^0'is; ukazal upepeli-(3a Perzijskega kralja v (c. ^J6 starega gospostva ija ee R|lnder je zasledoval P^an m Hama fi i ltlio rii<5i,VZ dno Baktrijo, slGa L, ^sko it ^ sir1 e je tželi ^Verti osrednjo Azijo, no proti Sirdariu Odtod je šel s "''f ^Qti X'l! rnoz močno voj a ter si podvrgel k (i0 'a Zapadno Indusa. ' vPattalo S.^ih se je zmag in ve- veslanje je bilo zmerom težje. Takrat še niso nič vedeli o menjavanju oseke in plime. Zdelo se je, kakor da bi se reka odbijala od morja in privodniki so svetovali kralju, naj si poišče zaščite v kakem prelivu, ladje pa naj se potegnejo na suho. Nastopila je oseka in voda je padla, kakor da bi jo bilo vsrkalo morje. Ladje so ležale na suhem in nekatere so se globoko vgreznile v blato. Aleksander in njegovi ljudje so bili brez pomoči. Niso mogli ne naprSj in ne nazaj. Ko so hoteli popraviti ladje, je prišlo do morja spet vodovje in ladje so plavale. Ko so bili spoznali redno povračanje oseke in plime, so se znali ravnati ter so slednjič dospeli do nekega otoka, kjer je bilo sladke vode na pretek. Od tu je videl Aleksander peneči in grmeči zagon valov na skrajnem izteku Indusa in nad obrežnimi valovi visoko, enakomerno obzorje oceana. Ko se je bil preveril, da se tudi z najvišjih klopi na trierah ne vidi drugega kakor nebo in voda, je žrtvoval morskemu bogu ter ga prosil pomoči za nadaljnjo vožnjo. V belem plašču, z zlatim pasom okoli ledij in v turbanu je, ki ga je hotel premagati z isto odločnostjo, s katero je do zdaj podjarmil tri dele sveta. Vdihaval je hladni solni monsum ter mislil na brezkončne vojaške ceste v puščavi, kjer o-vija dušljivi prah konje in vozove. On, najmogočnejši vladar sveta, se je zavedal svoje moči. Toda najbrž ni slutil, da bo njegovo ime živelo po več ko 2000 letih med otroki poznejših časov. So mesta v Egiptu, puščave v Perziji, gorski grebeni in jezera v osrednji Aziji, ki imajo še danes Aleksandrovo ime! Tri leta kasneje, 323 pr. Kr., je umrl v Babilonu, star komaj 33 let. Njegov svet obsegajoči vojaški pohod je prinesel grško omiko v vso Azijo in tako njegovo na dejanjih bogato življenje ni izginilo brez sledu kakor meteor v noči časov. Zakaj se staramo? Vprašanje po vzrokih staranja je skoraj isto kakor po vzrokih smrti. Biološki smisel smrti je vendar znan: prihajajoča pokolenja potrebujejo prostora in življenjskih možnosti, zato morajo organizmi neprestano umirati. Če bi bili nesmrtni, bi se svet kmalu preobljudil in nehal razmnoževati, potem pa bi se bitja ne mogla razvijati višje in lahko rečemo, da bi brez smrti življenje ne bilo tako mnogovrstno. Smrt je tedaj biološki smoter vsakega individua, staranje pa je pot do nje. S tega zrelišča je videti naravnost predrzno, da skušajo ljudje z zelo problematičnimi "pomlajevalnimi" poskusi staranje po možnosti onemogočiti. Biologi vseh časov so se ba-vili s problemom staranja. Med živečimi je bil duhoviti Wol-tereck, ki se je poskusil v tem pogledu z novo mislijo. Govori o "dejanjih ali trpnih protivnih činiteljih," ki povzročajo sta-^ rost, in jih imenuje v nasprotju z impulzi "repulze." Uvaja torej posebne ovire, ki učinkujejo na telesno zmogljivost. Seveda je ta ideja povsem nedokazana in nas tudi drugače ne vodi posebno daleč. Prav tako malo smo pridobili, če govorimo o "možganski smrti" ali "preo-snovni smrti" kot splošno veljavni vrsti smrti. V prvem primeru bi se morali takoj vprašati, zakaj se starajo pri možganski smrti in umirajo baš živčne stanice. Same teorije nas ne po-vedejo nikamor, poskusiti moramo z eksperimenti. Nekaj vemo zagotovo: vzroki staranja se morajo izživljati v poedinih stanicah, kajti te postajajo čedalje manj zmogljive, da trpi zavoljo tega ves organizem. Že veliki biolog Avgust Weis-mann je izrazil naziranje, da tičijo pravi vzroki staranja sta-nic v njihovem "specialistovst-vu." Poedine stanice so postale v organizmu "strokovni delavci," žlezne stanice, črevesne stanice, živčne stanice itd. Vemo pa samo, da specializiran^ stanice odmirajo in nimamo dokaza v rokah, da morajo odmirati zavoljo svoje visoko razvite delitve dela. Tu se pričenjajo eksperimenti, ki naj pokažejo, da-li morejo biti poedine stanice nesmrtne. Že pred dvajsetimi leti je Carrel izrezaval dele iz srca pi-ščeta in jih gojil izven organizma v steklenih posodicah. Ti deli živijo še danes, čeprav u-mirajo kokoši že po 7-10 letih naravne smrti. Nimamo vzroka za trditev, da bi ne mogli živeti vso večnost, kajti ostali so mladi. Ta izsledek je za naše vprašanje seveda izredno važen. Kaže nam, da more mlad, a za specialne naloge že odločen sta-nični material živeti brezmejno dalje, če ga gojimo izven organizma. Rase in se množi, a se ne stara. Sedaj bi radi videli, da-li mo-' re tako živeti tudi dogotovlje-1 na, izdiferencirana stanica. Če bi ta poskus uspel, bi nam dokazoval, da je starost pojav, ki se da obrniti. Qe se ne da obrniti, so vsi pomlajevalni posku-1 si seveda odveč. Toda odločitev o tem problemu je zelo težavna in tako ima zoolog Hammering prav, če trdi, da za sedaj še nimamo potrditve pomlajevalne podmene. Postavlja pa vprašanje: Ali se stanica stara, ker se ne deli več, ker se stara? Tudi za to še nimamo nedvoumnega odgovora. Toda s temi skopimi izsledki, s katerimi se trudijo učenjaki vsega sveta že desetletja, ni naše znanje o bistvu staranja še nič zaključeno. Tu ima veliko vlogo zlasti sijajna Weis-mannova misel o "neumorljivo-sti klične živi" (klične proto-plazme). Klične stanice, vedno nedife-rencirane stanice telesa, so namreč nesmrtne, telo s svojimi diferenciranimi stanicami pa umira. In dalje ye Weismann tudi trdil, da so enostanična bitja neumrljiva ter se ob oploditvah, ki se primerjajo tudi med njimi, znova pomladijo. Prvi del Weismannove podmene je mo- derna biologija potrdila. Američan Woodruff je ohranil eno-stanično poskusno bitje preko tisočev pokolenj živo, namreč v njegovem "potomstvu," ki se je delilo dalje. Podmeno, da je oploditev pomlajevalni činitelj, pa so morali zavrniti. Prof. Hartmann je vzgojil s samo delitvijo brez oploditve v 17 letih 6000 pokolenj iz enostanične, dvospolne alge, ki se množi lahko z delitvijo ali oploditvijo. Navzlic temu pa niso kulture pokazale nobenega starostnega pojava. Hartmann je napravil še en zanimiv poskus. Dejal si je: če kakšen individuum rase, se diferencira in pričenja starati. Torej je možno napraviti individuum nesmrten, če mu ne damo rasti. Vzel je najpreprostejše bitje, enostanično amebo, in ji med rastjo odrezaval majhne kose, tako da ni nikoli prekoračila določene velikosti. Ostala je zares nesmrtna. A tudi ta poskus ne ^okazuje mnogo, ostane nam še vedno vpra- šanje, zakaj se odrasla stanica stara. Spoznali smo dve vrsti nesmrtnih stanic: enostanične in mladostne stanice izven telesa. Obstoji pa še tretja vrsta, ki jo proučujemo najbolje pri domačem, sladkovodnem polipu. Hranimo ga tako, da se ne more razmnoževati niti spolno niti ne-spolno. Obnavlja se potem s pomočjo nediferenciranih stanic, ki jih njegovo telo vedno vsebuje, s tem, da nadomešča ž njimi odmrle, indiferencirane stanice. A tudi tu ne dobimo pojasnila, zakaj te specializirane stanice umirajo. Videti je torej le, kakor da so sposobne neumrljivosti samo mladostne in klične stanice, do-čim so specializirane obsojene na smrt. To bi obenem pomenilo, da je staranje pojav, ki ga ne moremo preprečiti z nobenimi pomlajevalnimi metodami. A pravega dokaza za takšne trditve tudi nimamo.—Po razpravi dr. E. H. Grafa. ixxsxxxxxsxxxxxxsexxxxxxxxxsxxxxxx^^ ovsod 81 i[h je bil pri- ^0Jice ' i," T-----61111 KUUIUV Jc =1*1 ------- Veiiko knezov in sa- ^ralj Makedoncev visoko vzrav- % 8kl r^.avo ie bilo nan na trieri in gledal na mor- k^^once u- nastavil Grke gijčnim prtom okoli kostanja-^ bi vladali stih kodrov je stal tridesetletni njena in Babilon prestolnica. [Nti ijj, a. ^ ni še osvoj i. 4 čez n (na Poti iz To-atl v Bp^" Tebbes skozi ^^Kov;11 ^^stan) še niso Ni u . Plasti. Da si l^ke p0 ^stva' je poslal iiti r. ^ loS^. 3a F epr1 na kak0^ lih M * cesti v ^ra,n0' ^.000 mož pa no- ^ega 2ai- Hormusa in 0 taWv1Va do izliva Ev-Gfk p0 at Se se ni vozil asih je h^h morjih. V ti- g:;:; ~ Iv. e- Da u Vzhodnimi MavZ "Itočil za ne-|iki g spremljali na J Ultlrlo -30,000 off' tli' nt*" 3e i^^al Rearhus s Aleksandrov !!u39.00 Faultl modeli K po —--------— $69.95 Apex pralni 1939 modeli 330 ------------ $99.95 192 Ai>ex "Spin ) modeli Dry" '1939 $27.50 stroji _________$49.95 pralni stroji, $69.95 $45.00 Sample Twin size studio sofa ---------------- $129.00 Orehova oprema za n bednim------------- $124.00 Duncan Phyfe MahoganlJ oprema $75.00 kosa pohištva za sprejemno bo. kombinacija <1?£Q AA "mohair In homespun"------tpv^.vv Post, Jenny Lind ali kovinske postelje. S,....................... $4.75 LAHKI POGOJI $25.00 $79.00 obednlco . $119.01» Dva .. $69.95 7411 ST. CLAIR AVE. POPOLNOMA NOVO BLAGO $49.00 Peči, vse porcelanaste, na plin, 1939 modeli <6QO A A A80B Vesta ________________tpO^.UU $89.00 "Beauty" peč, dobro InsulIrana 1938 modeli 845-60. Dober na kep________________