264. štev.
PoStfiieia plačala w gotovini.
H Uub!lanl, w isose^eljsk 21. novembra 1921.
Posamezna štev. 30 par = k 1*20«
L®t® ¥.
Izhaja, rassis aasSeSJ šsi prašnikov w s. a U dan ®fo 10. tiri dop^Mne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi; Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
Clesllo JugesEev. smislu® - ^ereiekrstlcne strašit©,
• saa-
TeS©f«mS«s 25. Bi 2,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 168, za čelrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
Razorcžitvena konfete Washingtouu.
v
Z velikanskim pompom so sklicali v Washirtgton konferenco, na kateri, rekli so tako, bodo sklepali o razoroženju in »večnem miru«. Seveda jc to le fraza, zakaj nihče ne more pričakovati, da bodo tiste države, ki so zmagale in ki imajo velik interes na tem, da ohranijo svojo oboroženo silo v obrambo kolonij in v izterjanje vojnih dolgov, torej izrecno v interesu imperialističnega kapitalizma sklepale drugače.
Francija in Italija sta celo trdili, da sta premalo oboroženi, Japonska je sicer protestirala proti oboroževanju drugih držav, ker je silno eks-ponirana, ter se boji Anglije in Zedinjenih držav. Edino Anglija je dala } j zagotovilo, da začasno preneha gra-dve novi veliki vojni ladji. Vsi ugi sklepi pa se tičejo le razoro-jt^enja toliko, kolikor se zdi udelez-nftaaiiifr'konferenci potrebno, da se ohrani ravnotežje.
'lake konference in dogovore smo imeli tudi pred svetovno vojno, joda vojna je prišla in videli smo, da
VE
so bile vse države čez ušesa oborožene. Za to je skrbel s ve to vin kapitalizem, ki vodi prav tako \yashlhg-tonsko konferenco, kakor je vodil one pred svetovno vojno.
Jasno je, da take mirovne in raz-orožitvene konference svetovnega kapitalizma ne morejo imeti drugega namena, kakor varovati kapitalizem, varovati obstoječo družbo in interese tistih, ki imajo gospodarsko in politično moč, da vladajo nad takimi prireditvami.
Washmgtonska konferenca ni po našem mnenju nič drugega kakor nova spletkarija, noya faza razvoja medsebojnih odnošajev, k} pa s takimi konferencami postajajo le bolj in bolj zapleteni; dokler niso razmere toliko !	da izbruhne nov
konflikt, ik ,’u v oj na. . j,
Ta nečai je pritisnjen tudi tej konferenci, na kateri je prišlo že sedaj nezaupanje in medsebojni strah do jasnega izraza. Razoroženje iti trajen mir sta zastavici, ki z njima mahljajo narodom. .
Albanska pustolovščina.
Dne i7^ t. in. je zboroval v Parizu svet Zveze narodov pod predsedstvom Leona Uurgeoysa. Na razpravi je bil konflikt med Albanijo in Jugoslavijo.
Našo belgrajsko vlado zastopata delegata naš pariški poslanik dr. Boš kovic in pomočnik zunanjega ministrstva Tiča Popovič, Albansko pa Mides Fokieri in Frateri.
V razpravi je angleški delegat Fischer obrazložil povode,.ki so dovedli angleško vlado do tega, da je zahtevala, da se albanski spor zaradi mej reši potom Zveze narodov; Izvajanja angleškega delegata so za nas zelo zanimiva, ker nam-v jarki luči razkrivajo zakulisno iri lahkomiselno zunanjo politiko, o kateri celo naši poslanci niso mogli na lahek način dobiti informacij, kci jc vsa naša zunanja politika še danes brez vsakršne kontrole od strani narodnih zastopnikov, parlamenta. Angleški delegat je najprej povdrajal, da sta Jugoslavija kakor tudi Albanija članici Zveze narodov in da sta se obe svečano obvezali, da bosta ! kot članici izvrševali vse obveznosti. Angleški delegat je Jugoslaviji pa tudi Albaniji očital kršitev pakta Zveze narodov, ki pravi, da sc morajo^ članico v slučaju spora podvreči najprej arbitraži in proučevanju potom sveta Zveze narodov ter da nimajo pravice uporabljat! orožje prej, nego so minili trije meseci, ko je padla odločitev arbitražo. Vsled tega je angleška vlada tudi Zahtevala, da se je sestal svet Zve*-ze narodov.
Angleški delegat je omenjal vpad Marka Gjonija v severno Albanijo meseca julija t. 1„ ki pa je bil od Albancev odbit in se je Cijoni umaknil v Prizren. Nadalje je omenjal napad Halida L^ešija z 12.000 koimtuši v mesecu avgustu. Nadalje je navajal razgovora z jugoslovanskim glavnim poveljnikom čet na albanski meji, ki je izjavil: Ako bomo prisiljeni pričeti z vojaškimi operacijami, Vam jamčim, da s§( ne ustavim. dokler ne prfde/n do 'Jadranskega morja in ne zavzamem Drača. Ne da bi se spuščala v razpravo
o	podrobnostih, pravi Fischer, je angleška vlada tudi dobila vesti, da obstoji gotov načrt 2 namenom odcepiti severno Albanijo od tiranske vlade, in sicer na ta način, da se pridobe nekateri miriditski voditelji za to, da proglasa neodvisno republiko. Kako bi se moglo drugače raztolmačiti, da so miriditski vpad od 2. avgusta vodili častniki jčfgoslovenske vojske (!) in da je bil vpad Msrlditov organiziran na ozemlju kraljevine SHS, Razen tega se je' rried rednimi četami, ki so tvorile miriditsko vojsko ugotovila navzočnost kontingenta ruskih čet, ki so bile prej dci 'Vranglovc vojske. Nadalje, zakaj je proglas o miriditski republiki da-tirciu na ozemlju kraljevine SHS in z alr a j je objava teh vesti izhajala sam-.v ■ preko presbiroja kraljevine Nn drugi'-strani tudi belgraj-ski Jisli niso skrivali, da je belgraj-ska vlada podpirala miriditsko gibanje. Fischer je nadalje izjavil, da je angleška vtada z ozirom na' veli-
zaessemsasm
ko število dokumentov prepričana, da krščansko prebivalstvo Albanije in njegovi voditelji žele edinstvo Albanije in da je želja za ustvaritev miriditske republike bila samo izgovor za opravičenje akcije. Zatem je Fischer govoril o postopanju jugo-slovenskih. čet v Albaniji ter navajal na podlagi albanskih poročil slučaje plenitve in porušenja vasi ter je izjavil, da so dejstva navedena v albanskih poročilih, potrjena z brzojavko angleškega konzula v Draču.
Jugoslovanski delegat dr. iBo-škovič je na vse to odgovoril, da poda posebni ekspoze na prihodnji seji, postopanje jugoslovanske vlade pa je opravičeval z vpadi albanskih čet na naše ozemlje in s tačasno izjavo albanske vlade. da nj zmožna zabrauiti albanskim četam napad. H koncu , pa je izjavil, da naša vlada sprejema sklep konference poslanikov. t. j. da hoče izdati svojini četam ukaz, da se odstranijo z demarkacijske črte. — Ulede gibanja v Severni Albaniji je df. Boškovič iz-jaivl:	»Ne morem prikrivati svojih
simpatij napram tem krščanskim plemenom, kakor tudi ne svojih želj, da hi dobili posebno avtonomijo.
Albanski delegat je nato izjavil, da poda tudi on poseben ekspoze, ter da sprejema Albanija v vsakem slučaju sklep konierence poslanikov glede mej Albanije. Omenjal je, da
ie Albanija porabila milijon frankov za vojskovanje v Severni Albaniji, pri čemer niso vštete izgube na prebivalstvu. Albanija si pridržuje pravico zahtevati odškodnino.
Albanski konflikt je torej končan s podanima izjavama, da se Jugoslavija in Albanija podvržeia odločitvi poalaniške konference glede mej. Ta konflikt, ki nas je po nepo* trebnem veljal mnogo nepotrebnih človeških žrtev in stroškov in o katerem je odločala naša zunanja politika brez vednosti in kontrole parlamenta, je državi zelo škodoval. In vlada je v feni konfliktu ravnala povsem pustolovsko 1
In »Jutro« nima zato prav nobenega povoda, da se.zgraža nad pismom našega dopisnika.iz Belgra-da, ki je povedni resnico o albanski aferi in je najodločnejše obsodil podpiranje^ miridtiskega upora v Albaniji. Žal, da ni primerno, že sedaj razpravljati podobnejše o tej stvari. Zato se čudimo, da se hoče »Jutro« spuščati v polemiko, ko ve, da bi ta polemika mogla 'postati nevarna »državnim interesom«. Ko pa ho albanska afera mednarodno likvidirana, teda bomo pa pobližje govorili o stvari — v interesu ljudstva, države in človečanstva! '
Pod kontrolo tudi ž /.imajo -politiko!	______
Udarec po npokofecih rudarjih.
laže?
v tem paragrafu pa ni te o pokrajinskem skladu. Po ustavi torej izgubi v šestih mesecih veljavo.
Tc mislimo, jc dovelj jasen dokaz, da je bil tu namen zatajiti to naredbo in prepustiti onemogle rudarje svoji usodt.
Iz tega dejstva sledi jasno, kako neresno skuša »Jutro« to nameravano gorostasno krivico, naperjeno onemoglim rudarjem, iztihotapiti. t>. Ako bi bil naš list molčal, bi bila ta navedba lepo tiho ugasnila*., dolžili bi bili Trboveljsko družbo in kdo vc koga še, vendar so pa krivci , lc tata,, kjer se dela vladna politika Taka je, stvar, Te informacije I sr,lo dobili iz, krogov,; ki sede precej blizu naših parlamentarcev,
Ali nočemo lagati!
Kdo
Na ljubo Trboveljski družbi so hoteli demokrati in radikalci potihoma razveljaviti naredbo o pokrajinskem skladu za upokojene in invalidne rudarje. Za nas ni v tem vprašanju prav nobenega dvoma, čeprav »Jutro* trdi, da smo slišal' nekaj zvoniti. To hočemo tudi doka?;, ti.
Okoio 20. avgusta 1>>21 je 'izšla v »Službenih Novinah« navedba o socijalnem zavarovanju. To naredbo je objavil te dni ljubljanski »TJradni List«. Naredba je imela takrat 184 paragrafov, naredba pa, ki je predložena zakonodajnemu odseku ima 210 paragrafov. In v 209-pfragrafu so navedene vse tiste so-cijahie haredbe, ki ostanejo v veljavi. Med naredbami navedenimi
t /v??*'. L';#
TSTEK.
ij
Dr. Škapin:
Mariborsko gledališče in »Striček Vanja".
(Datie.)
Sedaj pa k »Stričku Vanji«.
Delo je Iz zrele realistične dobe in ima realistično vsebino. So to »prizori i/ življenja na kmetih v štirih slikah i z globoko psihologijo. — R— pravi: »Polem se je dvignilo zagrinjalo in na malem odru, ki pa je bil še zmanjšan, smo videli med beraško diletantsko kuliserijo pri mizi Miiiajla Astrova in staro pe-stuujo Marino, zmigava.nje z rameni m marijonctuo odsekane geste, čez pet minut pa je sledilo neko mrmranje, ki naj bi pomenilo menda govorjenje. Potem je šlo v istem stilu tempu daljo. Prihajale so na oder.
in zopet odhajale figure iz simplicis-sima, slišali smo lažno govorico« itd. Med vsem jc edino očitek pretihega govorjenja utemeljen. Pa še to ne pade toliko na rovaš igralcem in to zato ne, ker so igrali prvič v ne-akustični in morda od igralcev še nepreizkušeni dvorani, ki je bila skoraj popolnoma prazna. Videl sem tudi reprizo »Strička Vanje«, pri kateri se je govorilo glasneje.
—R— je torej padel na »beraško kuliserijo« in na Testenove dolgo krilo, ki je >pometalo oder«. — Bože! jaz tega nisem opazil, ker sem imel preveč posla z globoko idejo psiholosfičnega dela. — R— pa je to, zdi sc. namenoma porabil,	da stigmatizira predstavo kot	nekako
»šmiro«,
Današnja, poglobljena	odrska
umetnost se izogiblje vsakemu nepotrebnemu de korači jskemu balastu, stremeč za čim večjo enostavnostjo. To velja zlasti za psilogično dramo, kjer se razvija dejanje, motivi-
iisi @ vestt.
+ Naš državni proračun, ki bo
te dni predložen narodni skupščini v sklepanje, izkazuje deficit 997 milijonov dinarjev! Ta deficit nameravajo vladne stranke pokriti z davkom na imetje in z doklado na ne-. posredni davek.
|	4- Zaradi Albanije. Zveza naro-
; dov bo odposlala preiskovalno ko-| misijo v Albanijo, s. ; ir Politična kronika. »Jugoslavija«, narodno-socralni list, razprav-
rano v psihologiji oseb, v drami. Cim gl oboke j ša je drama, tem lažje abstrahira režiser od vsake komplicirane kulisarije in scenerije. Cilavni del scene tvorijo nastopajoče osebe. Moderna psihologična drama za- 1 hleva le toliko kuliserije in scenerijo, da se nakaže, milje, v katerem se dogaja dejanje. In »Striček Vanja« je imel popolnoma miljeju primerno in čisto dostojno kuliserijo. Kako enostavna in priprosta je ky-liserija v Strindbergovih. Ibsenovih in drugih modernih dramah. Ogledal sem si v Strindbergovi dramatiki slike posameznih scen njegovih dram. Kako blagodejno vpliva ta priprosrost in enostavnost: zdi se, kakor da bi bil človek v svojem večnem boju z materijo, svobodnejši, a hkrati prepuščen v tem boju le sam sebi.
Stilizacija »Strička Vanje«, ki je tu kakor pri vsaki umetnini glavno, je popolnoma odgovarjala psiholo-Kičul Ideji dela v tempu, dinamik?
lja zadnje dni o »narodnem prebujenju v Afriki« . .	.
+ Davek na	vojne	dobičke.	Za-
konodajnemu odboru v Belgradu je bila 17. t. m. predložena naredba o davku na vojne dobičke. Ko je predsednik vprašal, ali se naj ta naredba sprejme v načelu ali ne, so sc takoj dvignili hrupni glasovi kapitalističnih zastopnikov,	da naj	se o	tej	naredili nič ne razpravlja	in da	naj se
spet lepo vrne finančnemu odboru, ker ima taka reč čas čakati in jim je zelo neljubo razpravljati o kaj ta-
{ kem. — Naša napoved, da bodo ka-. j pitalistični zastopniki vprašanje za-< lccna o vojnih dobičkih položili zo-< pet ad aeta, se je uresničila! Raz-: pravljanje o naredbi so meščanski zastopniki odklonili!
-i- Italijanska vlada je priznala albansko vlado.
j; Avstrijci zasedli Zapadno Madžarsko. Z Dunaja poročajo, da je bila dne 17. t. m. vojaška zasedba Zapadite Madžarske končana.
-f Upori proti Angležem v Indiji,
Pri prihodu vvaleškega princa v, Bombay je prišlo do resnih nemirov, ki izvirajo iz indijske, agitacije. Veliko število oseb je bilo usmrčenih' ali ranjenih.
-r Stavko ameriških rudarjev, ki
je trenotno ponehala, je povzročil nov trik podjetnikov, ki so hoteli dc-lavcem odvzeti njih sindikalne pri* spevke, češ, da jih bodo sami odda-j jali v organizacijske blagajne,’To jc seveda vzbudilo silen odpor, ker. podjetniki so hoteli na ta način do-i biti nadzorstvo nad organizacijami. Kakor rečeno, sc je potem začela stavka po raznih krajih (kakor v, Pittsburškem revirju, kjer je za-; stavkalo čez 35.000-\rudarjev), kjer, so bili podjetniki s svojo namero posebno podjdtnl. Sodišče je poleni delavcem priznale pravico (pač re-i dek slučaj!), nakar so se delavci ne-: keliko pomirili. Vendar boja s tem ni konec, ker, če sp bili podjetniki zmožni izmisliti sl eno nesramnost, si bodo še drugo.
4- Japonski imperializem se jc drastično razodel v naslednjih besedah, ki jih je admiral Kato pove-« dal nekemu francoskemu delegatu na vvashmgtonski konferenci: Naša zveza z Anglijo je bila zlomljena. Radi bi nas potisnili zopet v naše meje, toda mi imamo močno postom janko v Sibiriji, ki je ne mislimo pustiti iri ki nam daje viaio r:a Kitajk skein in čez vso buddhistično zemljo. Ce nas oprostijo angleške alian-se, smo pripravljen/, da sivorhno blok vseh rumenil plemen. —- Ka* kor • idile, ne govori japonska bar-: žrazija s prav nič dntv.ačmnii ust-mi kot evropejska	si	torej
predstavljale, kako žive milijoni japonskih proletarcev, da, še hutc kot pri nas, ker tam še niso tako orga-i niziiaiii. Vendar pa se Japonska moti, Ce‘grozi z rumenim "blokom, ker ni ti ten r bjok' pod ojevto komando, hrez Kitajske, ki opsega- 80 odstotno absolutno večino rumenega plemena, ne pomeni ničesar m Kitajska je danes Japonski ravno radi nieue-Ka imperializma nasprotna. Ustvarjajo pa se vedno nove možnosti bo* dočitev moritev. Naj še to omenimo, da hoče Japonska Angleško z grožnjami prisiliti do zveze, ker bi bila na ta način krita proti Ameriki. Evropa postaja vedno bolj orodje in vedno bolj igrača . . .
4- »Chicago Tribune« javlja, da se je med Zedinjenimi državami in
govora In molka in celi tehniki igre.
Treba se je seveda poglobiti v su- , jet in v idejo:	Iz obraza vsakega >
igralca je bilo brati ono moreče tragično dolgočasje, ki je težilo kot svinčen strupen prah v celem ovz-dušji. Kdor se je poglobil, kdor je prišel s čistim srcem v hram, ta je imel umetniški doživljaj, ta je videl in slišal »Strička Vanjo«, kakor tudi njegove sotrpine. »Striček Vanja« je ostal zvest otl začetka do korfca in ni bil dober kakor pravi —-R—-le v nekaterih prizorih. Vloga Jelene Andrejevne (ga. Šetinska) spada gotovo med najboljše njene stvaritve. Do sedaj še nisem videl ge. Šetin-ske tako pristno poglobljene, kakor je bila tu.
Astrov (Škerl) je bil ravnotako dober, v nekaterih scenah, kot pijanec, prav dober. Tudi Mikulič v vlogi profesorja je bil dober; gotovo spada tudi ta njegova vloga med najboljše.
1	udi ostali igralci so se pokorili naravnost mojstrski režiji g. Skrbinška.
Bistveno napačna je trditev —R—ova, da bi bil vsak igralec predstavljal vlogo po svoje: Psiho-, logično v skladu z idejo pesnika, globoko premišljena ter zelo mučna režija Skrbinška je odsevala iz cele igre. Čutili smo. kako ima Skrbinšek vsakega igralca v oblasti; vsakemu jc vdihnil idejo pesnika rn svo-jo ni s tem ustvaril eno najboljših, najglobokejših umetnin, kar sem jih videl do sedaj v Mariboru. Igra po-* samezitika, kakor tudi skupna igra (Zusammenspiel) jo bila enako harmonično zaokrožena, kakor na pr. >Satan v ženski«, »Smrtni ples« in par drugih.
To sem sr drznil napisati glede Skrbinškovega programa in »Strička Vanja« in to kljub opozoritvi —R—a, da se »osmešim«. Mene vodi le ljubezen do resnice in do gledališča kot kulturnega zavoda.
Stran 2.
NAPREJ.
S te v. 264.
JapoiHvo sklenit dogovor glede otoka Yap. — Amerika dobi Vap, pozneje pa vojno, taki so moderni dogovori.
tJh
K& w -a	S
banke in prodaja srebro in tuje valute za poljske marke. Kovinski zaklad banke raste neprestano.
L.I)U Varšava, 18. nov. Ministrski svet je sprejel zakonski načrt davka na vojne dobičke.
VPRAŠANJE ZUNANJEGA DRŽAVNEGA POSOJILA.
I.DU. Belgrad, 19. nov. Danes je finančni minister dr. Kosta Kuma-miJi poročal v svojem klubu v vprašanju najet;a posojila v inozemstvu.
Iz krogov, ki stoje blizu vlade, se doi.-.avn, da so angleški pogoji ugodnejši kakor francoski. Baje bi bil angleški konzorcij popravljen dati posojilo v znesku 15 milijonov funtov šterlingov proti 8% obresto-vanja za dobo 2'6 let v svjrho zgraditve jadranske železnice in enega pristanišča. Od te vsote bi prejela država 11 milijonov'funtov Šteriin-gov v denarju, štiri milijone funtov štcrlingov pa v železniškem gradivu.
KLERIKALCI PROTI DAVKU NA VOJNE DOBIČKE.
LDU Beograd, 19. nov. V finančnem odseku zakonodajnega odbora je predlagal posl. dr. Ante Du-libič (Jugoslovanski klub), naj se v zakon o davku na vojne dobičke vstavi določilo, da ta zakon nima povratne moči, ker je bil davek na vojne dobičke že prej določen za 1. 1916 do 1918. Ta predlog je bil v odboru odklonjen.
PRED FINANČNO KRIZO NEMČIJE.
LDU Berlin, 18. nov. Državni svet se je bavil s tretjim dodatnim proračunom za leto 1921, ki vsebuje prvikrat tudi znesek reparacij-skili plačil, ki jih je treba izročiti na podlagi sprejetja ultimata v proračunskem letu 1921, in ki zahteva sedaj v rednem proračunu 75.1 milijard in v izrednem 17.1 milijard mark. Pri nadaljnjem padanju marke je računati z nadaljnjim zvišanjem te vsote. V splošnem računano znaša primanjkljaj za leto 1921 161.6 milijarde.
LDU Berlin, 19. nov. Kakor po-, ročajo listi, bo reparacijska komisi^ ja najbrže danes odpotovala iz Berlina. Glede uspeha pogajanj med njo in državno vlado se more ugotoviti, da vztrajajo ententne sile na ten*, da se morata izplačati reparacijska obroka cine 15. januarja v znesku 500 milijonov zlatih mark in dne 15. februarja v znesku 1©0 milijonov zlatih mark. Reparacijska komisija meni, da more nemška vlada dobiti to vsoto od nemške industrije.
SPOR MED RUSIJO IN RU-MUNSKO.
LDU. Budimpešta, 18. nov. Zunanji minister je ruskemu ljudskemu komisarju za zunanje posle na njegovo noto z dne 11. novembra odgovoril, da vporabi priliko zadnjikrat sporočiti ruski vladi, da tvori ozemlje med Dnjestrom in Prutom, ki ga ruska vlada označuje kot Besarabijo, sestaven del Rumunije in da ooklanja rmnunska vlada pogajati se s sedanjo ali morebitno drugo rusko vlado glede o pripadnosti tega dela, ki je že določena. Nota veli, da bo nr.mmska vlada v kratkem odgovorila na ostale točke ruske note.
DELATI NAJ GRE!
LDU. London, 19. nov. Poslani-ška konferenca je predlagala, naj se bivšemu kralju Karlu dovoli ietr.a apanaža v znesku 25.000 funtov šterlingov. Ta znesek bo plačala Italija, Jugoslavija, Češkoslovaška in Poljska. Avstrija in Madžarska se ne čutita obvezani, udeležiti se plačevanja te apanaže, češ da vsled odstavljenca bivšega vladarja s prestola nista dosegli nobenih ugodno sli.
.MEDNARODNA DELOVNA KONFERENCA.
LDU. Ženeva, 18. nov. Na vee-rajšnv« sej; je mednarodna delovna konferenca sklepala o konvenciji glede vpeljave prostega dne v tednu v industriji. V poimenskem glasovanju je bila konvencija sprejeta s /3 proti 24 glasovom.
S POLJSKE.
LDU Varšava, 18.
Tretja javna seja občinskega sveta ljubljanskega se bo vršila dne 22. t. m. ob 5. uri popoldne v mestni dvorani.
Stanovanjski urad. Z magistrata se nam sporoča, da gospod župan ne sprejema strank v stanovanjskih zadevah, ker bi vsako posredovanje od njegove strani bilo protivno določilom stanovanjske naredbe. Edine kompetentni urad v stanovanjskih zadevah je mestni stanovanjski urad, Dunajska cesta št. 40, ki obstoji za sedaj iz magistratnega svetnika dr. Rupnika kot načelnika ter dveh zapriseženih prisednikov, In sicer enega iz vrste najemnikov, enega pa iz vrste hišnih posestnikov. Stranke naj se v stanovanjskih zadevah obračajo torej le do tega edino kompetentnega stanovanjskega urada, in sicer samo s pismenimi vlogami v smislu stanovanjskega pravilnika.
Čuden nadpregied. Pod tem naslovom smo prejeli in objavljamo: Dne 16. t. m. sem bil na nadpregle-du. Preiskali so me trije zdravniki. Tretji me je najbolj natančno preiskal. Bil je eden najboljših zdravnikov iz deželne bolnice. Konstatiral me je za nesposobnega! Toda glej čudo! Nadpregledna komisija pa je izjavila, da zanjo ni to merodajno, kar je konstatiral tretji zdravnik — specialist iz deželne bolnice. In tako sem bil po 7-mili letiii vojaškega službovanja odslovljen brez odškodnine kot brez puške za na granico sposoben s 16 šivi na levi nogi; z desno nogo polno revmatizma, z rano na desni rami, s kosom železa v desni strani prs, s prestreljeno desno roko in s prebito glavno žilo! Ali je to pravica?! Ali se naj tako postopa z nami ubogimi invalidi?!
Razglas. V »Uradnem listu« št. 139 čitamo, da minister Pucelj objavlja tole italijansko naredbo: Prepovedan je uvoz konjskega, pasjega in mačjega mesa v Italijo. — Interesenti sc opozarjajo na to naredbo.
Licitacija tobačnih zalog je razpisana za 25 okolišev v Sloveniji v »Uradnem listu« št. 139.
Vstopnice za koncert solista Pavle Holodkova dne 22. t. m. v operi v Ljubljani so že v velikem številu razprodane. Naj si jih vsakdo pravočasno preskrbi pri blagajni.
Dramatični odsek poverjeništva splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico vprizori na splošno željo ponovno L. Anzengruberjevo narodno igro „Krivoprisežnik“ in sicer v nedeljo dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu v Ljubljani. Tovariše invalide, vojne vdove, kakor tudi invalidom naklonjeno občinstvo vabimo, da se v čim obilnejšem številu udeleže naše prireditve. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafikah ge. Severjeve v Šelenburgovi ulici ter g. Ko* želja na Sv. Petra cesti 95. in pri blagajni na dan predstave od pol 7. ure zvečer dalje.
Maribor.
Mestni stanovanjski urad mariborski poroča, da so samo ona nakazila in sklepi glede stanovanjskih nakazil veljavni, ki nosijo podpis župana kot predsednika stanovanjskega urada. Člani stanovanjskega sosveta niso upravičeni, da bi izdajali kaka stanovanjska nakazila. Uradne ure mestnega stanovanjskega urada so vsako sredo in soboto od 9. do 12. ure. Stanovanjske zadeve je poročati uradu le pismenim potom in naj se stranke le v izredno nujnih slučaih poslužujejo osebne intervencije v navedenih uradnih urah.
KuBftumi
PrejeH shso: tv. Podržaj: Slike z naše rivijere. Cena izvodu 3 dinarje. Ves dohodek prodaje je namenjen penzijsketn fondu jugoslovenskih novinarjev. — 9. štev. novembra, j »Pravde«, v kateri piše N. Fink o novar-
Občirsstvo oblega filialko državne : uosti mullc kot bacilonosilke. Ta številka
prinaša tudi zanimive podatke in slike o ' praživali mamutu v sibirskem ledu. — 45, štev. :>Jugoslovenskc Njive«, ki ima zelo raznovrstno vsebino. — 1. štev. II. letnika »Slobodne Reči«, nezavisnega političnega in družinskega lista, ki izhaja v Belgradu in ga ureja M. S. Pijadc. V uvodniku govori o jugoslovanskem zakonu o zaščiti države in ga primerja s švicarskim.
Božične razglednice. »Zvezna tiskarna je izdala in založila serijo šestih božičnih razglednic po originalih prof. Šaša Šantelja. Cena seriji je 2.50 dinarja ter sc naroča naravnost pri založbi v Ljubljani, Wolfova ulica L Razglednice same niso nikako umetniško delo, toda so lične zunanjosti in se bodo dobro prodajale.
—1 la.
Cospedsrstvo.
= Mestna hranilnica ljubljanska
je prejela obveznice 7% državnega invest. posojila. Oni, ki so podpisali pri tem zavodu posojilo, naj prinesejo ali pošljejo po pošti začasno j potrdilo, da prejmejo originalne ob- j veznice. Obveznice se bodo razpošiljale poštnine prosto po naredbi ministrstva za pošte in brzojave. ^
— Predvojna posojila. Finančni minister je s svojim rešenjem z dne 10. novembra 1921, D br. 15.934 odredil: 1. da se morejo do vključno 31. decembra 1921 v smislu pravilnika D br. 4019 ex 1920 »Ur. lista« št. 97 iz leta 1920 naknadno popisati in žigosati obveznice predvojnih posojil bivše Avstro-ogrske monarhije, ki so svojina naših državljanov in ki jih imetniki doslej še niso dali popisati in žigosati. Ta rok se ne bo več podaljšal. 2. Prošnje za naknadno žigosanje naj se z obveznicami vred vpošljejo ministrstvu financ, generalni direkciji državnih dolgov v Belgradu. 3. Vsaka prošnja mora biti po zakonu o taksah opremljena s kolkom po 2 din. Izrecno pripomnim, da ta rok velja samo za obveznice predvojnih posojil, dočim je žigosanje obveznic vojnih posojil za zaključeno in se prošnje za naknadno žigosanje vojnih posojil ne bodo upoštevale.
= Naš denar. Zakonodajni odbor je uzakonil predpis, da morajo državne blagajne sprejemati kronske novčanice za dinarske po kurzu 1 : 4, in predpis, da se mora železni avstrijski drobIS po 20 vin. sprejemati za 5 par. — Finančno ministrstvo naroči nabavo novega drobiža po JA dinarja v nominalnem znesku 50 milijonov dinarjev.
= Nagrade za iztirjevanje davkov je priznal zakonodajni odbor v Belgradu do 1. 1924. Nagrade dobe uradniki in sicer 1 %, ako se plača 60 do 70% davka, 2% od plačil 80 do 90% in 3% od plačil 90 do 100% predpisanega davka. V težkih okolnostih iztirjanja se prizna še 1% nagrade. — To je lepo korum-piranje uradništva! Mesto da bi uradništvo pošteno plačevali, pa take odredbe!
= Nemške socialistične strokovne organizacije so poslale državnemu zboru in vladi naslednje zahteve, ki se naj prično takoj izvrševati, da pride v notranjem gospodarstvu do reda in da se bodo mogli izpla-čati reparacijski stroški: 1. Država naj ima dobiček od zasebnega bogastva. Akcijske družbe morajo oddati 25 odstotkov svojega kapitala državi, ravno tako manjka industrijsko podjetje m veleposestni-štvo s pomočjo primernih davkov^; 2. socializacija premogovništva; 3. preureditev prometnih podjetij.: 4. zvišanje izvoznih carin, da se doseže izenačba z valuto; 5. pospešeno pobira državnega prisilnega davka; 6. takojšnja pobira vseh davkov: 7. najstrožje obdavčenje vseh deviz-! nih in efektnih dobičkov; 8. naj-1 strožje korake in kontrolo nad izvoznimi devizami; 9. omejitev uvoza na najpotrebnejše; kontrolo nad zasebnimi monopoli. — Za te svoje zahteve bodo nemške strokovne organizacije nastopile z vso svojo močjo. Vsega sicer gotovo ne bodo dosegle, ampak gotovo prav mnogo, ker z njihovo močjo ni dobro hrušk jesti.
= Protiverižniški zakon pripravljajo v Nemčiji. Po njem sc bodo strogo kaznovali vsi prodajalci, ki bi samovoljno višali cene blagu. Da se bo ta zakon tudi striktno izvajal, za to jamči delavstvo, kateremu
verižništvo najbolj po robu hodi. in v Nemčiji ima delavstvo moč. Pri nas pa igrajo uiogo nemškega delavstva gospodje okolu vlade. In ti nimajo ravno preveč striktnega značaja.
= Tvornica sladkorja v Belgradu je prešla v državno iast.
— Trajni dolg Francije znaša j 142 milijard, tekoči dolg 70 milijard frankov. Terjatve Amerike- in Anglije so se radi meničnih tečajev podvojile na 73 milijonov frankov. Vojni dolgovi znašajo do 300 milijonov.
P© svetu.
— Draginjski izgredi v Berlinu.
V petek opoldne je množica oplenila več trgovin v Berlinu. Gruče ljudi so razbijale okna in ropale po trgovinah. Trije izmed storilcev so bili aretirani.
— Ukradli celo lokomotivo. Na postaji Hoyer\verda pri Berlinu se je nahajala na nekem tiru celotna lokomotiva brzovlaka, ki je bila izven službe, ker so se nekateri brzo-vlaki ukinili. Zgodilo pa se je, da je ta lokomotiva na čuden način izginila in je niso mogli nikjer več izslediti. Vsekakor nenavaden predmet za tatove.
— Nemški železničarji za državne železnice. Razgovori, ki so se ■vodili zadnje dni med državnim prometnim ministrstvom v Berlinu in velikimi organizacijami železniškega osobja v Nemčiji glede zahtev državne zveze industrijcev za privatiziranje železnic, so dovedli do popolnega zedinjenja. Posebno je pomenljivo, da železniško osobje brezpogojno vztraja pri tem, da morajo železnice ostati v posesti države in da se bo v kratkem začela nova organizacija po skupnem posvetovanju uprave in osobja.
Strokovni shod kemičnih delavcev v Mostah pri Ljublianl, ki se je vršil 11. t. m. kljub temu, da je bilo slabo vreme, dobro obiskan. Predsedoval mu je s. A. F., ki je v kratkih besedah obrazložil pomen shoda. Nato se je oglasil k besedi s. Rejc in poročal o poteku mezdnega gibanja in i&podbiijal navzoče sodnice k vstrajnosti, pavdarJaJOC, da če ni dclavec solidaren, ni
mogoče priboriti si grižljaja kruha. Potem je podal predsednik besedo s. Kopaču, ki je govoril približno takole: »V oktoberski revoluciji 1918 nam je obetala naša mlada buržuazija, da mora tudi delavec imeti svoje okence, skozi katero ga bode solnce obsijalo. Ko se je takrat naša kapitalistična družba bala, ker je videla, kako sc delavec druži v svoje organizacije, je dala kar si je delavec zahteval in še celo več. A!i le toliko časa, da si je svojo opozicijo utrdila! Danes, ko ic videla, da delavec ni složen in da se tepe med seboj, je začela svojo ofenzivo. Za zgled imamo Zaloško ccsto. in sedaj je začela že streljati s kanoni. Hoče nam vzeti 8-urni delavnik in tako dalje, vse do ministrstva za socialno politiko, ki ima nalogo, delavce braniti In delati zakone, ki so koristni proletavijatu. Je treba zakona za starostno zavarovanje, za invalide, za sirote, ki jih je 30.000. Ali hočemo te bedneže prepustiti kraitkonialo usodi?! Veliko ic takih sirot, ki nimajo ne sorodnikov in za vse te ima skrbeti mir*, za socialno politiko. Ako pa se sedaj hoče I ukiniti kako ministrstvo, naj se ukine ministrstvo za vero, ki nima nobenega pomena. čc bi se upala vlada ukiniti ministr-; stvo za socialno politiko-, bo naš parlamen-j ta m i klub stopil v najstrožjo opozicijo!« — 1 Nato iprebcre predsednik shoda resolucijo, j ki jo predlaga Strokovna komisija v L;u!>-j liani. Resolucija, ki jo ic »Naprej« že ob-j javil, jc bila soglasno sprejeta,. Delavstvo i je paztvo zasledovalo in si želi večkrat ta-! kega shoda. Zato kličemo s. Kopača, da j pride večkrat med nas, da nam bo poveda'. tudi kaj o delovanju našega parlamentarnega kluba.
Dol pri Hrastniku. (Polomija narodno - soeijalistične stranke.) Vj nedeljo dne 13. t. m. je imela Nf-Šj javni shod na Dolu pri Hrastniku. Fakoj po prvi maši se je zbrala „strašna“ množica pristašev NSS iz Hrastnika: bilo jih je kar (7) sedem eseb! Čakali so nekaj časa, nato sc je še zbralo okrog petnajst klerikalnih radovednežev. Shod je otvoril poglavar NSS, g K. I ogar, ter prosil klerikalne radovedneže, da ne bi delali medklicev Nato je podal besedo g. Dobovisek-u :'z Celja, kateri je v svojem govoru prvo napadel Ji>S kar se je skoro še liri-: bovcem dopadlo. Povedal pa ni, da narodni v.eialei niso nič b-.-ljs! ker, so jih rodili iedeesarji. Sedaj na-, stopa za JDS mlada Hčerka NSS, da prevzame ono korupcijo, katero dosedaj deli z naredno ,.ljubeznijo" ali z bičem. Dalje se je govornik sla d kv: ustil ter napadal našo .1SPS ter ji hotel očitati, da ima največ nemčurjev. Povedal pa ni. da so bili oni, ki so danes najbolj narodni Ju-g slovani, prej največji avstrofili. Dalje je napadal mednarodne zveze, ter dokazoval, da na mednarod* ni podlagi ni mogoč nikak social' < zetu. Dalje je govoril proti tistim delavcem, ki so tujih narodnosti pa imajo službo pri nas. Seveda vse to iz ljubezni do ubogih delavcev, katere je svetovna vojska razkro-. pila širom sveta in jih pognala s trebuhom za kruhom, in te reveže bi rada NSS preganjala, ki so tako bedni, da si ne morejo nabaviti potrebnih sredstev za vsakdanjo po« "trebo. Potem pa naj gredo k svoje-, mu narodu z ničlo! Nazadnje je napadal klerikalno pošast, kar nas nic ne briga. Pri tem ga je zavrnil neki klerikalni poslušalec. Značilno je, da sc mu je zahvalil za govor ondotni klerikalni župan. Istega dne popoln dne so imeli shod narodni spcialci v, Hrastniku z istimi pristaši. Pridru* žilo se jim je le par njihovih buda-lov. Omenil bi še, da so^ gostje yi gostilni godrnjali rekoč, saj sem vi« no plačal, sedaj moram pa še te bu-i ualosti poslušati...
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosme-« tikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči ->RLsailuid«. Mnogo močnejši in boljši kaor francosko žganje in že 25 let” priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalno steklenico skupno z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Fngeu V. FSeller, Stubica dotija, Elsatrg 252, Hrvaško. aa
za mesarska steSa išee za trajno iovarna mizarskih izdelkov Klančnik & Kompare, Maribor, Mejna ulica 6.
fiEGlSIF,OVf.K!t ZADF.UOA Z OKEJEHO ZAVEZO.
TISK©¥JHE £A SCB.Es lUPAN«
STVA !H URABE. NAJMODERNEJŠA PLAKATE IM VABH.A
SKOBE EM VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
S4AJKODERNEJSA UREBBA ZA T5SKA&JE SfiSSPISSV, KKiSC. BROŠUR 5T*?.
litografija.
i
C. SAKB&EK LIUEUANA
ueiika zaloga vsakovrstnega
USNJA
koži potSpSažov, geniSrsSh Jermenov
n a
im boksa
debelo
MESTNI TRG O
& a p IS a E : 2©,G©0 @00 kron.
©vinska eskomptna banka
Rezerve okrog 6,000-000 kron.
Podružnice: Novomesto in Rakek.	UuMJaRG	ScIORburfieva	UiI«E	K. 1. I^»je vse bančne transakcije najkulantncje.
Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur - Akreditivi — Borza.
kdaiatcli; Ivan Mlinar.
lisk Učiteljske tiskarne, v Ljubiji,