Štev. 2. Y Ljubljani, 14. januarja 1910. L. leto. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h » I, II dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Kdor nam ne vrne prve in današnje številke, ga vpišemo med naročnike. Zadnjič smo priložili listu položnice, ki jih naj naročniki čimprej izpolnijo in odpošljejo. Sedanje kazensko preme-ščenje — zgrešen smoter. Učitelj A. je premeščen iz te in te šole na Gorenjskem kazenskim potom kam dol v Belo Krajino ob Kolpi v kak samoten, zapuščen kraj. Nadučitelja B. iz istega vzroka iz solnčnega, lepega dolenjskega kraja kam v škofjeloške hribe in pri tem še degradiran na karakterju za zlog „nad". Učiteljica 0. gre službenim potom iz romantičnega kamniškega okraja kam na zapuščeni, goli Kras. In tako bi lahko navedli več konkretnih primerov, ki jih je čitati t listih skoraj po vsaki seji visokega c. kr. dež. šol. sveta za Kranjsko, posebno v novejši dobi, tedaj za vladanja vsestransko pravične in demokraške S. L. S. In motivi tem premestitvam? Navadno politiški. Trd, neupognjen hrbet v prepričanju in načelih. Zamera pri župniku, pri kaplanu ali celo pri vaškem občinskem odborniku, ki smatra šolo za nepotrebno zlo, saj on ne zna niti brati niti pisati, pa je le veljaven mož v občini, čemu bi se učili še njegovi otroci, zaradi katerih mu provzroča učitelj ali učiteljica nepotrebne kazni zavoljo nemarnega šolskega pohajanja. In ta veljak se zaroti, da mora učitelj iz kraja. Da se pa to tem lažje dožene, treba očrniti učitelja pri dušnem pastirju kot brezverca, četudi morda vodi celo cerkveno petje. Saj zadostuje, ako z njim ne voli državnega, deželnega poslanca, morda pa je bil celo tako drzen in ni odd*l glasu pri občinskih volitvah njemu — analfabetu. Župnik ali kdo drugi napravi ovadbo na c. kr. dež. šol. svet na podlagi prej opisanih razlogov, ki se neznatno tičejo šole kot take. Obenem pa se odpošlje še drobno pisemce na dr. Lampeta, in stvar je gotova. Prične se preiskava, ki se navadno konča s premestitvijo četudi povsem nedolžnega učitelja. Saj je znano, kar je celo nek višji uradnik priznal, da učitelj proti duhovniku podleže, čeprav je pravica na učiteljevi strani! Pa dovolj! Skoraj smo se že preveč oddaljili od stvari, ki nam jo je razpravljati pod gorenjim naslovom. Kajti poleg teh za naše sedanje razmere tipičnih primerov, ki ostanejo še poznim našim vnukom znaki razmer v naši ožji domovini začetkom prosvetlenega našega stoletja, se dogajajo tudi slučaji, ki — odkrito priznano — niso v čast učiteljskemu itanu, tedaj slučaji, ki jih je treba, kolikor se da, odpraviti, bodisi tudi s kaznijo, če drugače ne gre. Kazen pa imej vsekdar pred seboj smoter poboljšanja. Stari nazor o kazni, ki je bila le namen sama sebi, ta nazor je padel. Mladega hudodelca so navadno utaknili med najhujše razbojnike, da so mu ti zatrli zadnjo iskro onega čuvstva, ki se je nagibalo k dobremu, da je postal nazadnje najnevarnejši član človeške družbe. Zakaj to ? Zato, ker se ni takoj začetkoma pravilno z njim postopalo. Te razmere so se zadnji čas predrugačile in kakor je slišati, se jih namerava popolnoma v tem oziru predrugačiti, da bo stvar dosegla svoj smoter, kar je le pozdravljati s človeškega in občekulturnega stališča. Tudi šolska kazen mora imeti smoter poboljšanja. Tega se pa ne dožene s preostrim postopanjem. Učitelj, ki otroke kaznuje za vsako malenkost, ne doseže onega, kar se pravi sočutje. Tak učitelj ni vzgojevalec. Kes je otroka treba za hudobijo kaznovati, a ta kazen imej ta smoter, da se otrok slabemu odvadi. To se pa ne dožene s samo krutostjo in mržnjo do otroka. Ne I Učitelj kaži, kar naj otrok tudi spozna, da te vodi pri tem skrb za otroka, da se ne bo kdaj izgubil in da mu želiš najbolje, da bi bil pozneje srečen v življenju. Ravno taka je s šolskimi zamudami, oziroma s kaznovanjem malomarnih staršev. Vsaka kazen, vsako discipliniranje bodi premišljeno in preudarjeno, da doseže svoj smoter. Da, tako bi moralo biti! Žal, da se dela izjema pri učiteljskem kaznovanju in discipliniranju. Kakor je že prej omenjeno, nikakor nočemo, da bi vsaka nerodnost posebno ko se večkrat ponavlja, ostala nekaznovana, ker bi kaj takega lahko imelo zle posledice. Saj ne pride tu samo v poštev učiteljeva oseba kot subjekt, pač pa tudi šolski napredek, otroci, šolska občina kot objekt. Dvojno zlo je treba tu upoštevati in to zlo po možnosti, če drugače ne gre, tudi s primerno kaznijo odpraviti. Sedanja navada kaznovanja pa ta smoter večinoma izgreši. Ne samo izgreši, ga celo poslabša. Navada je, da se učitelja bodisi kazensko, pa tudi disciplinarno premesti, kar je že uvodoma omenjeno, na kak zapuščen kraj. Zdravniki bolniku svetujejo, naj si poišče kak primeren kraj, primerno družbo, da se razvedri, kar jako blagodejno vpliva na njegove živce in bolezen. Učitelj, podvržen raznim slabostim, je tak bolnik. On potrebuje drugega miljeja, ki blagodejno vpliva na njegove slabosti in ga počasi ozdravi. Takega zdravila pa nudijo le kraji z bojj živahno okolico, ki stoje glede naobrazbe že nekoliko na višji stopnji, ne pa zapuščeni hribovski kraji, kamor spadajo trdni ljudje, ki jih je treba, seve, zato tudi primerno plačati, če se jih hoče obdržati na tej stopnji. Premeščen je, vsako leto enkrat ga obišče gospod nadzornik, in živ krst se ne briga zanj, če morda ni v bližini tovariš, ki ga tja-insem obišče in mu reče kako blažilno besedo. In v takih okolščinah se nahajajoč tovariš, ki ne živi, ampak životari, ki je potreben dobrih zgledov in primernega vodstva, ki mu je treba voljo k dobremu utrjevati, naj se poboljša? Kaj poboljša? Poslabša se! Tak človek naravnost obupa in zaraditega š» globlje pada v slabosti, dokler slednjič popolnoma ne pade v prepad, iz katerega ga potegne paragraf odpusta iz službe. Ubogi človek, izgubljena eksistenca! Srce pretresujoča usoda na cesto vržene družine! Pa ne samo to. Ne le učitelja se ubije na ta način, obupajoč nad vsem, postane, kar ni čuda, apatičen do vsega in tudi do šole, do pouka. In tu pridemo do objekta, ki smo ga prej imenovali, do otroka. Tudi temu odvzamete na ta način ono predragoceno doto, brez katere je dandanes pravi siromak na svetu — znanje in vzgojo. Tedaj za eno kaznijo pride še več kazni, ki jih lahko čuti cela generacija. Tak primer bi lahko navedli. Ker pa imamo srce, tega ne storimo, kakor tega nočejo prebivalci dotičnega kraja, ker nočejo spravljati že dovolj kaznovanega učitelja še v večjo kazen. In to so preprosti ljudje. Pa vi, gospodje, ki vam je o tem odločevati? Kaj vam mari, če se pogubi, kaj na tem, če otroci zaostanejo! Zakonu se je zadostilo, pa mirna Bosna! Vzemimo manj drastičen slučaj, ki jih je dandanes obilo v lepi Kranjski, discipliniranje. To v materialnem oziru ni kazen. Naj bo! Ce ni to, je pa duševna kazen, prav huda kazen, ki ima za discipliniranega morda najhujše posledice. Saj je dandanes povod takemu postopanju že to, če učitelj ni naprej pozdravil župnika ali pa, da ni šel v cerkev pred oltar itd. Zgodi se, da ta in oni dobi morda še lepši kraj. Vendar tudi ta ima neko slabo stran. Prestavljeni ima čisto vest, ni se pregrešil ne proti zakonu ne proti človeški dostojnosti, a ima svoje prepričanje, da ne reče: „Sneg je črn", ker je to rekel ravno ta in oni mogočnež. Zavest, da se mu dela krivica reže v njegovem srcu skelečo rano. Vsaka krivica pa ima prejalislej zle posledice na to ali ono stran. In tako je tukaj. Prej ena najboljših učnih oseb resignira na vse in nekako mehanično opravlja svoj poklic. Torej je tudi v tem slučaju največkrat smoter izgrešen. Te vrste naj opozore merodajne faktorje, ki imajo pri tem odločilno besedo, na velikansko škodo, ki jo največkrat zagreše s kazensko premestitvijo, kazen ki ne zasleduje smotra poboljšanja, je izgrešena. H koncu še nekaj besed gospodom iz nasprotnega tabora. Ta članek je pisan v času, ko obhajamo spomin rojstva Kristusovega. Nad vse prevzvišeni so njegovi nauki, posebno nauk o ljubezni do bližnjega. Tudi mi učitelji smo vaši bližnji. Izvršujte tudi med nami to lepo čednost, saj Kristus sam ni iskal maščevanja, še celo za svoje sovražnike je molil in s tem šele potrdil svoj nauk. Storite tudi vi tako ! Gotovo, kazen se ne da odpraviti, a ta bodi smotrena, da poboljša, a ne poslabša. Kakor tem, tako tudi kličemo drugim odločilnim članom šolskih oblasti. Bodite previdni, kaznujte milo, če je kazni treba. Imejte vselej pred očmi smoter poboljšanja! Občni zbor „Društva za zgradbo Učit. konvikta". Kakor smo javili že zadnjič, se je vršil občni zbor imenovanega društva dne 28. preteklega meseca v „Narodnem domu" v Ljubljani. Danes objavljamo dve glavni poročili in sicer tajnikovo in blagajnikovo. V odbor so bili soglasno voljeni dosedanji odborniki. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega* Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Tajnikoro poročilo. Tajnik Juraj B e ž e k : Slavni zbor! Z letošnjim letom končujemo tretjo petletnico svojega društvenega obstanka. Z uspehom, ki smo ga dosegli v teh 15 letih, smemo biti povsem zadovoljni, in da je tako, imamo se zahvaliti požrtvovalnosti učiteljstva in naših društev, pa naklonjenosti in dobrosrčnosti naših prijateljev in podpornikov, ki naj nam tudi vbodoče ostanejo zvesti in tako blagonaklonjeni. Vendar bi lahko naši tovariši in naša društva, posebno naši socialui odseki, še mnogo več dosegli, ako bi se ponekod bolj pobrinili za to naše prepotrebno društvo. Na vse kraje in šole je razposlal naš blagajnik poštno-hra-nilne položnice, a kako malo se jih je odzvalo, da. še manj nego lansko leto! Mnogo so seveda krivi oni mlačni in brezbrižni šolski voditelji, ki ne le sami ne vpošljejo članarine, ampak doposlanih jim položnic svojim sotova-rišem niti ne pokažejo in tako zakrivijo, da tudi le-ti svoje članarine ne vpošljejo. Tako stanovsko zavednost in kolegialnost je treba kar najstrožje grajati in obsojati! Da, gospoda, kdo bo pa vendar poskrbel za nas in za naše sirote, ako se bomo sami zase tako malo pobrigali! Torej le še več stanovske zavednosti, ponosa in dela! Na lanskem občnem zboru izvoljeni odbor si je razdelil svoje posle sledeče: Jakob Furlan, predsednik; Luka Jelene, I. podpredsednik; Ignacij Križman; II. podpredsednik, Juraj Bežek, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; in odborniki: Eogelbert Gangl, Andrej Bape, Julij Slapšak in Ignacij Šijanec. Odbor je moral tudi letos osredotočiti svoje delovanje le na zbiranje zgradbenega kapitala, ker z dosedaj nabrano vsoto nam še ni mogoče pričeti realizovati svoje društvene zadače. Pač smo si bili ogledali neko poslopje, če bi bilo pripravno za naše društvene namene, a prepričali smo se, da zasedaj ni niti naprodaj, niti bi odgovarjalo društvenim potrebam in bi s prezidavanjem skoraj toliko stalo, kot bi se lahko postavilo novo poslopje po naši lastni želji in v to primernem načrtu. Bazposlali smo bili — kot prej rečeno — na šolska vodstva položnice za članarino na ondotnih šolah delujočega učiteljstva. 0 uspehu Vam bo povedal blagajnik. V Kranju, kjer imamo še vedno obilo dobrih prijateljev, so nam v korist priredili imeniten koncert, ki je donesel društvu čez 300 K. Srčno zahvalo vsem ondotuim našim tovarišem in tovarišicam ter prijateljem-sotrudnikom, posebno še pevo-vodji tov. V. Rusu za tolik trud in požrtvovalnost ! Tudi iz mnogih drugih krajev ao nam pošiljali ob raznih prilikah večje in manjše prisperke; hvala jim! V zalogi-imamo še mnogo izvodov E. Adamičeve spevoigre. Obrnili smo se bili do veleslavnega deželnega odbora kranjskega, do ris. c. kr. naučnega ministrstva s prošnjo, naj bi nekoliko izvodov te knjižice nakupili za = nekatere ubožnejše naše šole, ki si je same ne morejo oskrbeti. Prvi je nakupil 10 izvodov, ministrstvo pa je odgovorilo, da nima v to potrebnih sredstev, pač pa bo to spevoigro v svojem „Verordnungsblattu" priporočilo v nakup vsem slovenskim ljudskim io meščanskim šolam. Na lansko leto vloženo prošnjo do Nj. Veličanstva, da bi se ta spevoigra sprejela v c. ic kr. fideikomisno knjižnico, smo dobili ugoden odgovor, ki smo ga prijavili v 5. štev. „Učit. Tov." Obrnili smo se dalje do c. kr. deželnih šolskih svetov v Ljubljani, Gradcu in Trstu s prošnjo za priporočilo Kapetovih, Slapšakovih in Ganglovih spisov v nakup vsem slovenskim ljudskim in meščanskim šolam, kar bo gotovo — tako se nadejamo — tudi ugodno rešeno. Naj le naše šole in učiteljstvo marljivo sežejj po njih. Glede nove izdaje Janko Žirovnikovih „Narodnih pesmi za šolsko mladino'1 nam je vis. c. kr. naučno ministrstvo odgovorilo, da je ne more potrditi za rabo pri šolskem pouku, ker ni tvarina razširjena vsaj na eno leto; pač pa se sme rabiti kot priročna knjižica. Zato je naš dobri in marl|ivi tov. Jauko Žirovuik sestavil 60 narodnih pesmi, razdeljenih na tri oddelke, in jih iznova podaril našemu društvu. Predložili smo jih c. kr. deželnemu šolskemu svetu s prošnjo, da jih blagovoli pregledati in priporočilno predložiti na višje mesto v odobrenje za šolsko uporabo. Upamo, da nam bo tudi ta prošnja morda kmalu in ugodno rešena. Tov. J. Žirovniku pa srčna hvala za darilo in trud ! V pomnožitev našega zgradbenega kapitala nam je mnogo pripomogel, kakor že skozi dolgo vrsto let, tudi naš „gospodarski program", le žal, da se ga učiteljstvo ne drži tako točno, kakor bi se ga morali držati sebi v korist. Pohvalno mi je omeniti tu posebno tvrdke M. Grubbauerjeve, ki Dam je vposlala letos lep znesek 720 K. čast ji! Tudi druge tvrdke se pečajo z izdelovanjem in razprodajo šolskih potrebščin, a do danes se nas niso spomnile, dasi smo jih učiteljstvu priporočali. Pričakujemo, da to popravijo, saj bo tudi njim v korist. Učiteljstvo pa naj se le strogo drži gesla „Svoji k svojim" in uaj izkuša tak program uvesti tudi drugod, kar ne bo težko, saj so dom&lega vsi trgovci naklonjeni našemu stanu. Torej zgodi se! Največ pa nam je donesel tudi letos naš sklad „Jubilejski dar", ki znaša 3329 K 10 h. Lahko bi bil še mnogo večji, saj pogrešamo še marsikoga med darovalci. Ker obhaja prihodnjo leto še naš vrli „Učit. Tov." svojo 50 1 e t n i c o , se nadejamo, da bo to še nov povod, da se zbirka „Jubilejski dar" še izdatno pomnoži. Končno se prav iskreno zahvaljujemo našim časnikom in vsem prijateljem, ki so nas kakorsikoli podpirali. Bog plati 1 Naše društvo šteje danes: 85 pokroviteljev, 280 rednih in 250 podpornih članov. Slavni zbor vzemi blagovoljno kratko poročilo na znanje. Blngajnikovo poročilo. Blagajnik Jakob Dimnik: Udje. V petnajstem letu svojega obstanka je imelo naše društvo 280 rednih (letnih) udov. Podpornih udov (dobrotnikov) je bilo letos 250. Število podpornikov se je letos pomnožilo, dočim se je število pravih udov skrčilo; poudarjati pa moram, da ima pri podpornih udih največjo zaslugo učiteljstvo, ki zna ob pravem času in na pravem mestu potrkati za podporo našemu društvu. Velik uspeh je doseglo učiteljstvo tudi letos z „J u b i I e j s k i m daro m", ki znaša 3829-10 K.*) Za „Jubilejski dar" je darovalo veliko vsoto učiteljstvo samo, še več so pa prispevali na«i prijatelji in dobrotniki. Pokrovitelji so postali letos: „Z a p 1 o t n i k i" v Seidlovi gostilni (hotel Južni kolodvor) ;00 K; županstvo v M e 11 i k i je plačitlo zadnji rok (50 K): Tol-minsko učiteljsko društvo 200 K; Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj 200 K: in Kamniško učiteljsko društvo zadnji rok (50 K). Na račun pokrovtteljineso plačali: Učiteljsko društvo za Trst in okolico II. rok (50 K), županstvo na Viču II. rok (50 K). Litijsko učiteljsko društvo III. rok (50 K). Županstvo v Idriji je plačalo na račun pokrovitfljine 150 K, Posojilnica v Kopru 150 K, Ljubljansko učiteljico društvo 50 K, županstvo na Bledu 100 K, županstvo v Šinihfl Stopičah 50 K županstvo v Kranju ltiO K županstvo v E dolfovem 100 K. žu-p nstvo v Tolminu 100 K, Posojilnica v Ko- *) Unsko leto p» 8992-39 K. baridu 100 K, Posojilnica v Tolminu 100 KJ Vse te vsote se pa niso plačale letos, ampak zadnja leta; tovariše, ki službujejo v teh krajih, prosim, da delajo na to, da s« pomanjkljiva pokroviteljina izpopolni. Pokroviteljina znaša 200 K. Kakor druga leta, tako sem razposlal tudi letos prošnje za podporo slovenskim hranilnicam in posojilnicam. Darovale so: Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta 100 K, Posojilnica v Trebnjem 20 K, Posojilnica v Starem trgu pri Ložu 20 K, Hranilnica in posojilnica v Dolu pri Hrastniku 10 K, Vrhniška posojilnica 20 K, Okrajna posojilnica v Litiji 20 K, Posojilnica v Framu 10 K, Notranjska posojilnica v Postojni 50 K, Glavna posojilnica v Ljubljani 50 K, Posojilnica za ilirsko-bistriški okraj 50 K in Kmet-ska posojilnica ljubljanske okolice 50 K. Vsem tem našim denarnim zavodom bodi izrečena na tem mestu najtoplejša zahvala: topla zahvala gre pa tudi našim tovarišem, ki so kot odborniki domačih posojilnic ali pa sploh s svojim vplivom veliko pripomogli k tem darovom. Izmed županstev, oziroma občin so darovale našemu društvu : Ljubljanska mestna občina 500 K, županstvo v Metliki 50 K in županstvo na Viču 50 K. Pri izkazih v „Učit. Tovarišu" so uvrščeni darovi pokroviteljev, hranilnic in posojilnic ter županstev med dobrotniki, nekateri pa tudi pri jubilejskem daru. Tvrdka M. Grubbauerjeva v Lincu je darovala letos od izkupička za šolske zvezke 720 K, zato Grubbauerjeve zvezke šolskim vodstvom prav toplo priporočam. Lansko leto se je prijavila tudi slovenska tvrdka za izdelovanje šolskih zvezkov. Mi nismo nasprotniki domači industriji, temveč jo šele prav priporočamo. Lastnik te tovarne je g. Anton Slatnar r Kamniku. Uvedla pa se bo ta tvrdka sama, če bo dajala dobro blago in prispevala primerno vsoto našemu društvu. To bo pa pokazala bodočnost in gotovo bomo rajši podpirali slovenskega domačina kakor pa tujca, ki ni naše narodnosti. Koncert na korist „Učiteljskemu konviktu" je priredilo letos samo Učit. društvo za kranjski šolski okraj, ki je čisti dohodek v znesku 300-23 K darovalo našemu društvu; vpisalo se je 200 K kot nova pokroviteljina imenovanega učiteljskega društva, 100 K se je pa vpisalo na račun prihodnje pokro-viteljine. Dobrotnik in prijatelj našega društva mi je prinesel na mojo prošnjo v društvene namene dve obligaciji, eno za 200 K in drugo pa za 100 K nominalne vrednosti. Bodi mu izrečena na tem mestu prav topla zahvala I Zapuščina. Pokojni Josip Bon-c e 1 j, trgovec v Železnikih, se je spomnil našega društva v svoji oporoki, ter nam zapustil 100 K. Blag mu spomin! O. F. J. I. j u b i 1 e j s k a ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem znaša koncem leta 6975'67 K; pomnožila se je za 103-96 K. Izplačal sem dne 2. decembra letos 240 K, in sicer učiteljskim sirotam Mariji O s a n a , Mariji K a 1 i n g e r in Pavli P e g a n , vsaki po 80 K, Marija Osana obiskuje 8. razred, Marija Kalinger II. letnik c. kr. učiteljišča in Pavla Pegan pa JI. letnik Mestnega dekliškega liceja. Adamičeva spevoigra. „Slava cesarju Francu Jožefu I !" je plačani popolnoma in plačano je tudi „Besedilo" k tej spevoigri. Kar se bo zdaj teh knjig prodalo, bo dobiček. „Spevoigre" je v zalogi še blizu 700 iztisov; če jih prodamo po 2 K, bo 1400 K dobička. „Besedila" je pa v zalogi še 5000 knjižic; če znižamo ceno „Besedilu" na 6 h, ima društvo zopet 300 K. „Spevoigro" mora imeti vsaka šola in vsaka okrajna učiteljska knjižnica, ker je bogat vir za prirejanja vsakovrstnih slavnosti. „Besedilo" k tej spevoigri je pa kaj primerno za obdarovanje otrok ob raz-uih prilikah. Janko Žirovnikove narodne pesmi za šolsko mladino so nam popolnoma pošle, dasi smo jih založili 25.000 iztisov. Tov. Žirovnik je priredil novo izdajo v treh stopnjah. Minulo je že nad eno leto, kar smo predložili to zbirko naučnemu ministrstvu v od"brenje, a še do danes ni rešitve. In to je za naše društvo velika škoda; zato bo najbolje, če izdamo sedanji zvezek v drugem iz-danju. O tem bo sklepal odbor v prihodnji seji. Mladinska knjižnica. Odbor se je prizadeval, da bi denar donašal kar najbolj visoke obresti, zato je začel izdajati knjige. Adamičeva spevoigra je, kakor sem že omenil, plačana in je začela donašati dobiček. Želeti je le, da bi se čimpreje razpečala. Prav velik dobiček so dale društvu Žirovnikove narodne pesmi. Letos je pa izdalo naše društvo tri krasne mladinske spise, in sicer: 1. A. Bape: Mladini, 1. zvezek ; 2. Julij Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka, 1. zvezek in 3. Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino, 1. zvezek. Vsi trije pisatelji so odstopili našemu društvu vso mladinsko snov brezplačno, za kar jim bodi izrečena na tem mestu najtoplejša zahvala. Vsake knjižice se je natisnilo 3000 izvodov in razprodalo se je vsake knjižice blizu 1000 izvodov; v zalogi je pa še od vsake knjige po 2000 izvodov. Skrb odborova bo, da tudi te knjige spravi čimpreje v denar, do žnost učiteljstva je pa, da to občekoristno podjetje podpira z naročili za šole, knjižnice in družinam z otroki. Vse tri knjižice so lično vezane in ilu-strovane. Vezanje vseh treh knjig je veljalo 2160 K. Tiskarski stroški znašajo tudi blizu toliko kakor vezanje. Slike in klišeji so veljali 720 K. Tu moram pa omeniti, da imamo za Spise Mišjakovega Julčka že za 10 zvezkov izgotovljenih slik; zato je ta vsota letos precej narasla. Tiskarski in knjigoveški stroški so že poravnani in tako tudi stroški za slike in klišeje. Kar se bo prodalo teh knjig v novem letu, to bo šlo vse v društveno blagajnico. Želeti je, da bi se to hitro vršilo, da izdamo čimpreje drugi zvezek omenjenih mladinskih spisov. Po tem splošnem poročilu prehajaham k poročilu o društvenem imetju. Lansko leto je znašalo društveno imetje 68.043 03 K. Letos je to imetje naraslo z inventarjem vred na 78.132'87 K, torej smo napredovali za 10.089-84 K. Odtegnjeni so pa že vsi letošnji režijski stroški, ki znašajo 4678-96 K. Denar je plodonosno naložen. To lepo vsoto smo v sedanjih škandaloznih gmotnih razmerah slovenskega učiteljstva zložili in nabrali v teku petnajstih let. To je dokaz naše stanovske zavednosti, ki nas bo prejalislej dovedla do smotra, da zgradimo v Ljubljani poslopje, v katerem se bo skrbelo za učiteljske otroke in sirote v moralnem in gmotnem ozirutako kakor v uravnanem očetovem domu. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga x omejenim jamstvom. Promet do konca decembra K 253.561*95. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od V»2.—V«®» popoldne in vsako soboto od 6.-7. zvečer. HSSSSE^SE^ Iz naše organizacije. Kranjsko. Dobski krožek ima svoj prvi letošnji sestanek v četrtek, dne 20. t. m., ob pol 3. uri pop. na Viru pri „Vehovcu". Učiteljstvo se vabi, da se sestanka obilno udeleži, ker se imamo pogovoriti o neki važni zadevi. Štajersko. Dne 13. t. m. so zborovala Šlovenje-bistriško, Ljutomersko in Ptujsko učit. društvo. Vabil za ta zborovanja nismo mogli v zadnji številki priobčiti, ker so nam došla prepozno. Pričakujemo pa poročil o zborovanjih. — Ob tej priliki prosimo, naj nam odbori pravočasno pošiljajo vabila na svoje društvene priredbe. Socialni odsek „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic t Celju" še enkrat opozarja slovensko učiteljstvo, da naj takoj pošlje naročilne liste za časopise blagajniku, tov. Franu Voglarju v Celje. Kdor bi naročilni list želel, naj piše dopisnico „Učiteljskemu socialnemu odseku" v Grižah pri Celju. Vsak dobi dva naročilna lista, da si obdrži enega sam za kontrolo. Časopise naročuje odsek, a raklamirati mora pri dotičnem upravni š t v u slučajno izostale liste vsakdo sam. Odštevati pa se od naročnine za kak izostal list seveda ne sme! — Socialni odsek „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" v Celju naznanja svojim naročnikom, da se je za leto 1910 „Učiteljski Tovariš" podražil za 2 K in s tem se je tudi letna vsota v naročilnem listu zvišala za 2 K, kar naj oni, ki so se naročili na „Učit. Tovariša" blagohotno upoštevajo in svoj mesečni obrok tozadevno popravijo. — Vse one tovarišice in tovariše, ki še mislijo naročilne liste uposlati, naj to storijo nemudoma. Število letošnjih naročnikov se je precej pomnožilo od lanskega leta. Vidi se, da se je ideja, naročevati liste potom socialnega odseka, v učiteljstvu jako ukoreninila. Pridno se oglašajo tudi Korošci, Kranjci in Primorci. — Preteklo leto je imel odsek nad 20.000 K prometa. Omenimo naj še, da namereva odsek ob priliki zborovanja „Zaveze" povabiti Korošce, Kranjce in Primorce, torej vse slovensko učiteljstvo, na razgovor, ali bi ne kazalo ustanoviti zadrugo v tem smislu in še na širši podlagi. Tako bi zadobilo učiteljstvo s tako napravo velikansko moč, ne le v političnem, temveč tudi v gospodarskem oziru, kakor tudi na časopisje. Upajmo z novim letom vse najboljše. Istra. Slovensko učiteljsko društvo v Istri zboruje izredno dne 3. februarja t. 1. ob 11. uri dop. v Bertokih s tem-le dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Citanje zapisnikov zadnjih dveh zborovanj. 3. Došli spisi. 4. Uvedba in urejevanje društvenih spisov (poroča tov. predsednik). 5 Pregled in dopolnitev zadnjič sprejetih zakonskih načrtov. 6. Slučajnosti. Posebnih vabil na rečeni občni zbor se ne pošlje nikomur. Poleg starih članov in gostov se vabijo tem potom tudi nove tovarišice in tovariši, ki naj se oklenejo z vso vnemo naše organizacije, ki zastopa povsod stanovske in šolske interese. Iz Trsta odhaja vlak ob 9*20 zjutraj, iz Bertokov v Trst pa ob 4. pop. in rabi sem ali tja po eno uro. Peš iz Kopra ali nazaj ure. Kmalu po 4. popoldne odhaja vlak tudi v Koper. Za obed se blagovoli vsak prijaviti po dopisnici tov. Josipu Bertoku v Lazaretu (pošta Koper) do 31. t. m. Na veselo tovariško snidenje! Odbor. Književnost in umetnost. „Slovenska Matica" v Ljubljani vljudno javlja gg. naročnikom na „Slovenski zemljevid", ki ga reklamirajo, d a še ni dotskan. Zato se prosi potrpljenja. Uprava „Slov. Matice". Napredak, naučno-pedagoška smotra. —• Izdaje Hrvatski pedagoško-književni zbor. Glavni urednik: Stjepan B a r i č e k. — Soured-niki: Davorin T r s t e n j a k, Milan P e j -n o v i č i Josip Š k a v i 6. Izhaja desetkrat na leto in velja celoletno deset kron. — Ta zgledno urejevana revija je dokončala z ravnokar izdanim desetim zvezkom petdesetletnico svojega obstanka. Vsebina tega letnika je tako raznovrstna in bogata, a obenem tudi strokovnjaška, poleg tega pa tako zanimiva, da moramo le čestitati tovarišem preko Sotle na uspehu, ki so ga dosegli s svojo pedagoško revijo. — Izmed mnogih člankov teorijske pedagike omenjamo le sledeče: Davorin Trstenjak: Znamenitost dječje psihologije, Škola i karakter; Andrija Kunek: Individialnost i uzgajanje, razprava, ki bi jo moral vsak šolnik poznati; Dr. Ljudevit Gaj i naše narodno uzgaj&nje. — Oddelek: Praktična pedagogija prinaša petnajst učnih slik, med temi omenjamo n. pr.: Josip II. kao predmet povjesne obuke. — Zanimiv je tudi članek „Školske ekskurzije" Josipa Kunsta. — Obzor po pedagoškem svietu seznanja bralce z najnovejšo pedagoško literaturo vseh svetovnih narodov, kokor Cehov, Busov, Francozov, Angležev, Nemcev, Lahov itd., a tudi slovensko šolstvo je zastopano v dveh člankih, ki jih je spisal naš starosta Davorin Trstenjak, in sicer „Ferijalna kolonija za ljubljanske pučke škole" ter „Knjige Slovenske Školske Matice". — Književna smotra prinaša jedrovite kritike o hrvaških knjižnih novostih, a nad vse zanimiva je kritika lepega dela A. Čuvaja: „Grada za povjest školstva kraljevina Hrvatske in Slavonije", ki jo je spisal Ivan Martinovid. — „Manji članci i bilješke" prinašajo zanimivosti s pedagoškega sveta. Tu je posebno podrobno očrtano življenje in delovanje znanega učenjaka Cesarja Lombroga, kije umrl 19. oktobra 1909 v Turinu. VII. Zvezek „Napredka" je jubilejski zvezek v obsežnosti 224 strani in prinaša poleg podrobnega pregleda vse v „Napredaku" objavljene vsebine v času njegovega obstanka tudi zanimivo pisano zgodovino tega razvoja. — Slovenskemu učiteljstvu toplo priporočamo to revijo. Pač bi jo morala imeti vsaka okrajna učiteljska knjižnica. —ega. Hrvatski učiteljski dom, glasilo hrvaškega ped. knjiž. društva „Saveza hrv. učit. društev" in „Hrv. štedno-predujamne zadruge" je dokončal svoj drugi letnik. Izhaja dvakrat mesečno in sicer 5. in 20., in je priloga „Napredka". — Smoter lista je, kakor govori uvodnik v 24. številki, ta-le: „Svršava se druga godina, otkada „Hrv. učiteljski dom" radi oko unapredenja materijalnih interesa pučkoga uči-teljstva i oko poboljšanja spoljašnje organizacije pučkoga šolstva. U toni radu vodila nas je, a vodit če i dalje ideja pravičnosti: i zato smo svakim zgodom nastojali da, interese učitelj-stva kao staleža, kaocjelinei interese naroda stav-Ijamo pred interese poiedinaca ili pred interese takvih skupina u našem učiteljskom i jav-nom životu, koje imadu istom drugotnu vri-jednost. Naročito smo nastojali, da te interese i mišljenja pojedinaca svedemo u sklad s ko-načnim ciljevima narodne obrazovanosti, da im odredimo pravo mjesto i pravo značenje u našem staleškom i narodnom životu. — Ako smo i bili prinudeni, da istopimo suprot nekih pojava u našem staleškom životu, to je taj naš svaki istup imao značaj kulturne borbe, borbe staleža, kojemu je zadača, da oplemenjuje i kulturnim blagom obogačuje naš narodni život i da mu privadi novo snagu za borbu o bitak, za očuvanje njegove individualnosti." — Vsebina 58 člankov, objavljenih v tem letniku, je prav zanimiva in mnogovrstna, dokaz, da se hrvaški tovariši jako zanimajo za vse stroke izobrazbe. — Ostali del pa popolnjujejo dopisi iz širne kraljevine Hrvaške in Slavonije, ki pričajo, kako intenzivno delujejo hrvaški tovariši na polju narodne prosvete in lastne na-obrazbe. — „Hrvat, učit dom" priporočamo najtopleje vsakemu slovenskemu učitelju, ki hoče dobiti vsestranski vpogled v življenje hrvaških tovarišev. — V tem letniku čitamo dva članka o slovenskem učiteljstvu, in sicer: „Slovenski učitelji prema političnim strankam" in „Slovensko školstvo". —e— Politiški pregled. * Jugoslovanski minister. Z nekako gotovostjo se širi tudi po nemških in italijanskih novinah vest, da je deželni glavar dalmatinski dr. I v č e v i č že definitivno določen za bodočega jugoslovanskega ministra. * Ljudsko štetje 1. 1910. Vlada je odklonila slovansko zahtevo, naj bi se pri ljudskem štetju namesto „občevalnega jezika" napravilo rubriko „narodnost". * Okrajni glavar proti hrvaški zastavi. Splitski župan dr. Mihajlovie se je hotel podati k poveljniku francoskih čet, da mu povrne obisk. Na čolnu, s katerim se je župan nameraval podati na francosko vojno ladjo, je dal razviti hrvaško trobojnico. — Okrajni glavar, ki je hotel istodobno vrniti obisk, je prosil župana, naj mu dovoli, da prisede v čoln. Kakor olikan človek mu župan seveda ni odrekel te prošnje. A čim je okrajni glavar sedel v čoln, je že dal ukaz, da je hrvaško trobojnico odstraniti. Na pomolu zbrano občinstvo je začelo žvižgati in kričati. Okrajni glavar je seveda še danes prepričan, da je rešil državo . pred veliko nevarnostjo 1 Kako majhni so ti naši birokratje 1 ■"Ameriški Čehi so se takoj oglasili z večjimi in manjšimi prispevki, čim so zvedeli, da se je pričela zbirka za Matični milijon. Darove v prid Matici Šolski zbirajo v proslavo prvega poseta bratov Sokolov, pohitevših iz stare domovine v Ameriko. Doslej so poslali že K 2580-92. Ganljivi so dopisi, spremljajoči darove. Preprost hišnik iz Novega Jorka je pišal: „Prosim, izročite priloženi denar Osrednji Matici Šolski, dar Češkega delavca in očete osmero otrok. Da bi pač došla tudi naši domovini doba svobode!" * Novi belgijski kralj. Klerikalci so na novega belgijskega kraija Alberta silno hudi, ker neče trobiti v klerikalni rog. Kralj je zastopnikom mesta Bruslja obljubil, da še uvede splošna šolska obvezhost, demokraška reforma volilne pravite in dalefcosežni zakoni v varstvo delavcev Klerikalcem vse to seveda prav nič ni po volji. Učiteljiščni vestnik. Zahvala. Radostni slavimo gojenci učiteljišča z učiteljstvom obenem 50 letni jubilej „Učit. Tovariša", zahvaljujemo se slavnemu načelstvu uredništva za brezplačno podeljene številke jubilejske izdaje učiteljskega glasila. Ponosni in srečni opazujemo učiteljiščni razvoj in napredek slovenskega učiteljstva; z vso vnemo se pripravljamo za bodoči poklic. Željno pričakujemo trenutka, ko prestopimo prag zavoda in stopimo v vrsto narodnih delavcev. Hočemo pa biti resni in vztrajni delavci. — V naših srcih planite že sedaj iste ideje, ki jih goji in razodeva delujoče učiteljstvo med narodom v njega korist in piocvit. Naš ideal, naša zvezda vodnica bo v času delovanja resnična naobrazba naroda, vsestranski napredek in razvoj slovenskega življa. Temeljito se torej pripravljamo za poznejše izobraževalno delo med ljudstvom — proučujemo in zasledujemo natanko stan in nalogo učitelja. Izobražujemo se vsestransko. Pri duševnem delu pa nas podpira blagohotno učiteljstvo, ki dobro ve. kaj je naraščaj v bodočnosti. Veselo dejstvo je, da ono hoče, ka- kor hočemo tudi mi, da izidejo iz naših vrst dobri učitelji, ki bodo vzor in dika učiteljstvu. Potom mladinskega lista „Zvončka", pedagoško znanstvenega lista „Popotnika" in svojega tednika, katere nam uredništvo brezplačno pošilja, se zbuja v nas prava ljubezen do učiteljskega stanu. Kaka požrtvovalnost I Z veseljem priznamo, da skrbi učiteljstvo za nas, posebno v zadnjih letih v vsakem oziru; ono želi in hoče pripraviti svojemu naraščaju lepšo bodočnost. — Izrečena bodi iskrena hvala vsemu učiteljstvu, ki podpira naše težnje, stremljenja in želje, in hvaležni mu bomo kot bodoči učitelji. Posebno zahvalo pa izrekamo še enkrat načelstvu „Učiteljske tiskarne" za po-šiljane liste in ljubljanskim učiteljskim krogom, ki se trudijo za povzdigo in napredek našaga učiteljišča. —x— želeti. Gospod Fiala je izvrstno poosebil beneškega lahkoživca. S svojim lepim liričnim tenorjem je res tako izvabljal Vido v svoje mreže, da se je bilo težko ustavljati. Gospod pl. Vulakovič nam je podal temparamentnega, preveč ljubečega soproga. Njegov glas in igra sta se izpopolnjevala. Tudi drugi pevci in pevke so bili dobri. Vsa zasluga gre pa marljivemu kapelniku Benišku, ki je tako fino naštudiral opero in nam tako pripomogel k izrednemu užitku. Skladatelj je lahko zadovoljen z uspehom. — Tako se je pomnožila naša ne baš velika glasbena literatura za eno delo. Želeti bi bilo, da se skladatelj kmalu pokaže na našem odru z novim delom, zakaj spoznali smo v njem velik glasbeni talent, ki ga združuje z globokim čuvstvovanjem svoje duše. tekom enega meseca prispevek 2 K. Obenem opozarjamo, da je tekom meseca januarja plačati 2 K za rezervni zaklad in 1 K za upravne stroške. Nekateri člani pošiljajo samo zaostanke, pozabljajo pa, da je treba glasom pravil plačevati tudi novo nastale prispevke. Po sklepu zadnjega občnega zbora se člani v kratkem obvestijo, ali imajo kaj na dobrem ali kaj dolga. Od zadnjega izkaza društvene statistike so umrli člani: Andrej Sket, Ivan Bauer, Helena POltl, Henrieta Hlusčik in Peter Petter. — Solarska božičnica v Žetalah se je vršila na Novega leta po večeruicah v šoli ob ogromni udeležbi tukajšnjega prebivalstva. Da se je zamogla tako flepa božična slavnost prirediti, se mi je zahvaliti vsem blagim dobrotnikom. ki so v ta namen kaj darovali. Posebno gre hvala M. Berlisgu, ki je podaril za 20 K blaga za ročna dela, iz katerega so si napravile deklice tretjega razreda oblačila, in raznih slaščic za vse šolske otroke. Posodil je tudi gramofon, ki je igral med posameznimi točkami prav mične komade. Za prireditev sta si pridobila zaslug g g. A. Gaberc in Fr. Zrim-šek, ki sta vodila petje in pomagala staviti oder. Največ požrtvovalnosti je kazal tov. Pesek, ki je dva dni priprave vodil, ter je pri nastopih igral režiserja. Naj mu bo izrečena najsrčnejša zahvala posebe še za njegov jedrnat govor pred koncem veselice. Za darove v denarju se še zahvaljujem posojilnici v Žetalah, g. župniku, gg. orožnikom in g. Hroneku. S o t o š e k. —š— Okrajni šolski svet celjski je imel svojo redno sejo dne 30. dec. 1. 1., v kateri je med drugim vzel na znanje, da je deželni šolski svet štajerski dovolil na šoli v Galiciji poldnevni pouk, dočim je enako prošnjo krajnega šolskega svete na Žg. Ponikvi odklonil; priporočal je prošnje za podelitev starostnih doklad; dovolil šoli v Ljubečni, da preloži glavne počitnice; odobril naknadno še nekaj proračunov krajnih šolskih svetov; vzel na znanje poročilo okrajnega Šolskega nadzornika o nadzorovanju šol Gotovlje, Žalec. Griže, Li-boje, Petrovče, Prožin, Teharje; urgiral rešitev zadev za šolsko stavbo celjske okolice itd. —š— Značilna resolucija je bila so-lasno sprejeta v seji občinskega zastopa v alcu, dne 24. decembra 1. I. Resolucija se glasi: Občinski zastop v Žalcu konstatira, da se je povodom _ ravno završenega misijona v farni cerkvi v Žalcu javno napadalo in z nizkimi psovkami obkladalo napredno misleče prebivalstvo žalske občine. Konstatira, da je zavladalo zaraditega veliko razburjenje, ki se je žalibog pojavilo tu;i moS«»i •»>•»»• boruo lzvežban po svojem ¡odličnem pevovodji c. kr. sodniku Devu. Velikanski aplavz je za-bučal po čitalniški dvorani. — Vsi so obžalovali, da pesnika-skladatelja, tovariša Janka Le-bana, ni bilo navzočnega, dasi je bil obljubil, da pride, čitalnica mu je pripravljala lepo ova-cijo, hoteč ga sprejeti z orkestrom, vstopivšega v dvorano. Kakor rečeno, se je obžalovalo, da ga ni bilo, in nekateri so bili zaradi tega celo nevoljni. — No, v položaju sem poročati, da je bil tovariš Janko Leban o božičnih počitnicah bolan in zato se ni upal iti nikamor. Tudi zdaj se mu še ni povrnilo zdravje. Vendar je hvalevredno, kako Ločani znajo čislati zaslužne može iz učiteljske srede, čast jim! Opera. Dne 18. in 19. decembra smo slišali v ljubljanskem gledališču zopet noviteto, ki nam je podala dokaz, da se razvijamo Slovenci tudi v glasbeno-umetniškem oziru. Jamska Ivanka, Celjski grof, Ksenija, Gorenjski Slavček itd. se lahko smatrajo za prvorojene višje glasbene umetnosti. — Že pred dvema letoma se je uvedel Eisto Savin s svojim ljubkim, globoko v srce segajočim delom „Na straži". Letos nas je očaral s svojim izšolanim muzikalnim talentom. Pokazal je svojo dušo in izlil vse svoje čuvstvovanje v novo svoje delo, v „L e p o Vido". Libreto je narejen po Jurčičevem romanu istega imena. Izdelal ga je dr. Rihard Batka, znani libretist. Vsebina je sledeča: Anton Samorod (gospod pl. Vulakovič) je bogat trgovec, ki ima lepo, mlado ženo Vido (gospa Nordgartova). Mladi beneški vele-tržec Alberti Paoli (gospod Fiala), ki je s Samorodom v kupčijski zvezi, zavede njegovo soprogo, zbeži z njo v Benetke, kjer jo naredi za svojo priležnico. Pietro Musolino (gospod Bukšek), Albertov „dober prijatelj", hoče v svojo korist odvrniti Vido od Alberte ; toda ne posreči se mu, ker se v Vidi nanovo vžge ljubezen po v domovini se nahajajočem otroku. Na nekem korzu na Trsatu odkrije Musolino Samorodu celo Vidino razmerje. V hipni jezi zadavi Samorod zavodnika svoje žene in zabode samega sebe. — Libreto je v tehničnem oziru precej slab, ker kaže na večih krajih psihološko neutemeljenost, s katero je imel skladatelj tudi veliko skrbi. Globoka simfonična glasba dobro karakterizuje duševno razpoloženje nastopajočih oseb in nekako izpopolnjuje že prej omenjeno vrzel. Počasna gradacija nam kaže Vidino duševno razdvojenost, boj med žensko in materino ljubeznijo in je na vrhuncu, ko zapojeta v duetu Alberto in Vida pesem ljubezni. — V tej operi so lahko pokazali naši vrli solisti svoje zmožnosti. Gospa Nordgartova je absolvirala svojo težko partijo z veliko rutino. S svojim velikim in dobro izšolanim glasom ter z dobro premišljeno igro nam je podala Vido, da nam je ni bilo boljše Kranjske vesti. —r— Umrl je dne 12. t. m. po daljšem bolehanju v Ljubljani nadučitelj in vodja III. mestne deške ljudske šole, tov. Leopold A r m i č, v svojem 68. letu. N. v m. p. I —r— C. kr. pletarska šola v Radovljici naznanja, da bo v kratkem praznih nekaj vajeniških mest, ker dovrši več učencev svojo učno dobo. Starši, ki hočejo dati svoje sinove učiti se pletarstva, se opozarjajo, da lahko zglase takoj vstop svojih sinov. Pouk traja dve leti; vendar pa se sprejemajo učenci tudi na krajšo učno dobo, da lahko pridobe najglavnejše pojme o pletar^tvu. Pogoj za vstop je dopolnjeno 12. starostno leto. Omenjamo, da je v Radovljici tudi obrtno-nadaljevalna šola, kamor pletarski vajenci lahko zahajajo. — Krajevni odbor te pletarske šole je obenem pripravljen, preskrbeti vnanjim vajencem prav ceno stanovanje in hrano; priden učenec pa lahko zasluži že po preteku prvih dveh mesecev 4 do 6 K tedensko, a pozneje razmeroma več. — Na ta zavod opozarjamo prav posebno vsa predsed-ništva društev za varstvo in oskrbo sirot širom Kranjske. — Potrebna pojasnila dajeta L. Patik, vodja c. kr. pletarske šole v Radovljici, ali pa tajnik krajevnega odbora, tov. Iv. Šega. —r— Iz šolske službe. V višji plačilni razred so pomaknjeni s 1. januarjem 1910., in sicer iz drugega v prvi razred: Ivan Potrato, učitelj v Št. Vidu pri Brdu; Josip G5derer, nadučitelj v Starem logu pri Kočevju, Ivan Lokar, nadučitelj ua Hrušici, Josip Svetina, nadučitelj v Žalni; Ivan Okorn, nadučitelj na Premu; Florijan Rozman, učitelj v Krškem; Friderik KauckJ, učitelj v Kočevju; Josip Turk, nadučitelj in okrajni šolski nadzornik v Novem mestu; Anton Čadež, katehet v Ljubljani; Marija Cepuder-Zalesnik, učiteljica na Hrušici: ifvia Bicgar-i/roti, učiteljica v ¿gornji Siski; Frančiška illerachitz, nadučiteljica v Ljubljani. Iz tretjega v driigi razred so pomaknjeni: Andrej Lah, učitelj v Nevljah; Josip Korošec, nadučitelj t Mošnjah, Friderik Pehani, nadučitelj v Trebnjem; Teodor Schuller, nadučitelj na Rakeku; Alojžij Sežun, učitelj v Mavčičah; Peter Sire. učitelj v Mengšu; Pavel Šile, nadučitelj v Žirih; Fran Punčuh, nadučitelj na Vrhpolju pri Vipavi; Ivan Cvirn, nadučitelj v Leskovcu; Rudolf Horvat^ nadučitelj v Zagorju; Fran Ivane, učitelj v Kranju; Tomaž Bitenc, učitelj v Dragatušu, Bernard Andotjšek, nadučitelj v Litiji; Fran Kopitar, učitelj v Šmihelu pri Novera mestu; učiteljice: Izabela pl. Fo-dransperg v Vevčah, Marija Roos v Kranju, Ivana Dolinar v Višnji gori, Gizela Ekel v Novem mestu in Amalija Koncilja-Bauer v Božjakovem. — Iz četrtega v tretji razred so pomaknjeni: Friderik Repovš, učitelj v Tržiču; Leopold Marn, učitelj v Škocijanu; Ivan Levstik, učitelj v Zagorju; Karel Hlebec, učitelj na Ubeljskem; Anton Sila, nadučitelj v Brusnici; Ivan Štrekelj, učitelj na Vrhniki; Ludovik Der-melj, učitelj v Cerknici, sedaj na gluhonemnici v Ljubljani; Fran Fabinc, učitelj v Svibnju; Viljem Zirkelbach, učitelj V Podbrezju; Vincencij Zahrastnik, učitelj v Škofji Loki; AdolfHarmel, učitelj v Cerknici; Ivan Petrovčič, nadučitelj y Kranjski gori; Fran Kuhar, učitelj v Domžalah; Anton Turk, nadučitelj pri Sv. Križu; Ivan Kocijančič, nadučitelj v Bušeči vasi; Friderik Praprotnik, učitelj na Homcu; Jos. Ambrožič, nadučitelj v Čatežu pri Krškem; Andrej Škulj, nadučitelj v Tržišču; Matevž Peterlin, učitelj v Dobrepolju; Jos. Sbaschnik, učitelj v Nemški Loki; Fortunat Lampret, učitelj v Trnovem; Josip Lipovec, nadučitelj v Bukovju; Julij čenčič, nadučitelj na Vremu; učiteljice: Frančiška Mikec v Žužemperku, Evgenija Kalan v Postojni, Marija Fajdiga v Šmartnem pod Šmarno goro, Evgenija Lapajne v Senožečah, Julija Jaklič, Amalija Prevc na Koroški Beli, Matilda Achatz-Gorjane v Srednji vasi pri Kočevju, Marija Žgur v Tomišlju, Frančiška Valenčič v Starem trgu pri Ložu, Marija Drenik na Kalu, sedaj na gluhonemnici v Ljubljani, Marija Detela v Ljubljani, Marija Levstik-Hecking v Zagorju, Julijana Kos v Želimljah, Ana Pfeifer in Zofija Kalan v Kostanjevici, Marija Curk v Razdrtem, Marija Carli v Mrzlem polju, Zofija Grundner v Tržiču, Ana Mally na Primskovem in Marija Barle v Prečni. Štajerske vesti. —š— Društvo „Selbsthilfe der Lehrerschaft Stefermarks". Odbor naznanja: Dne 2. decembra 1909. je umrl član Peter Fetter. Za ta 82. smrtni slučaj naj se vpošlje Obrtno šolstvo. Preustroj ljubljanske obrtne nadaljevalne šole. Ljubljanska obrtna nadaljevalna šola je bila do letošnjega šolskega leta združena z ljubljansko realko. Ker je pa število učencev raslo od leta do leta, je prišla deželna vlada do spoznanja, da bi bilo bolje, če se šola porazdeli po strokah in vsaka stroka oddeli posebnemu vodstvu. Zaraditega se je v začetku tekočega šolskega leta preselila ta šola na I., II. in III. mestno šolo in na mestno nemško deško ljudsko šolo. Na I. mestni šoli je nastanjena obrtna nadaljevalna šola za mehansko-teh-niške obrti. Šola je trirazredna in ima pet vzporednic, skupaj torej osem razredov. Vodja te šole je nadučitelj J. Dimnik. Na II. mestni šoli se nahaja nadaljevalnica za stavbinske obrti. Tudi ta šola je trirazredna ter ima pripravljalni tečaj in dve vzporednici, skupaj šest razredov. Vodstvo je poverjeno nadučitelju J. Jegliču. Na mestni nemški deški ljudski šoli je obrtna nadaljevalnica za oblačilne in umetniške obrti, ki obstoji iz dveh razredov, dveh vzporednic in pripravljalnega tečaja. Šolo vodi nadučitelj T. Valenta. Na III. mestni šoli je splošna obrtna nadaljevalna šola z dvema razredoma in pripravljalnim tečajem. To šolo pohajajo vajenci raznih obrti. Vodstvo šole je poveril šolski odbor vodji J. Levcu. — Na vseh teh šolah poučujejo ljudski učitelji, ki so izprašani za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah; le strojeznanstvo in tehnologijo po-, učuje v III. razredu na I. in II. mestni šoli inžener Foerster. — Za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah prejema učiteljstvo za vsako tedensko uro po 10 K na mesec, v pripravljalnih razredih pa po 8 kron. Učni jezik je na vseh šolah slovenski; pohaja pa vse štiri obrtne nadaljevalne šole kakih 700 učencev. Poučuje so ob četrtkih in nedeljah od osmih do dvanajstih dopoldne. Obrtno nadaljevalna šola v Idriji. Deželni predsednik kranjski je namesto umrlega c. kr. rud. svetnika Karla Svobode imenoval kot zastopnika naučne uprave v šolskem odboru obrtno-nadaljevalne šole v Idriji rudniškega zdravnika v Idriji dr. Milana Papeža. Obrtno-nadaljevalna šola v Novem mestu. Ministrstvo za javna dela je odobrilo načrt za trgovski tečaj na obrtno-nadaljevalni šoli v Novem mestu. Zaradi tega se je tudi prenaredil učni načrt imenovane obrtno-nadaljevalne šole, ki ga je odobrila deželna vlada. —¿„„-sfrrtlrovnj» šola v Ljubljani. Strokovni učitelj Ivan Bernot je imenovan za stalnega učitelja na tej šoli. Šolsko zdravstvo. Šolsko zdravstvo v Berlinu. Leta 1905/6. je bilo v Berlinu 29.662 šol. otrok pod zdravniško kontrolo, leta 1906/7 36.374 in leta 1907/8 39.666. Leta 1908/9 je bilo zdravniško preiskauih 34.883 šologodnih otrok, a od teh je bilo spoznanih za šolski obisk ne-godnih 3027, a 8176 se stalno nadzoruje. Pri preiskovanih otrokih se je konštatiralo sledeče i očesne bolezni 7344, slab telesni razvitek 6054. ušesne bolezni 3453, delna grbavost 2801, vratne bolezni 2990, srčne napake 2775, kile 1062, škrofuloza 1818, pluč. jetika 1740, razne pljučne bolezni 841, kostna jetika 381, ner-voznost 1658, jecljavost 1415. rahitika 1221, topost 746, razne kožne bolezni 691, pomanjkanje kakega uda 311, padavica 491, bolezen na obistih 177, razne bolezni 797. Tretji mednarodni kongres za negovanje šolskega zdravstva se ne vrši o Veliki noči 1910, ampak seje preložil na prvi teden avgusta (2. do 7. avgusta 19 10). Pristop h kongresu je javiti % generalnemu tajniku dr. D u f e s t e 1 u , Pariz, Boulevard Magenta 10. častni podpornik kongresa je tisti, ki da 400 frankov, podporni član 80 Fr., pravi član 20 Fr., izredni član 10 Fr. Takoj, ko dojde članarina v Paris, se pošlje članu kongresna karta. Nadalje dobi vsak vse tiskovine, to je poročila, tiskane govore itd., poslano na dom. Uprave in magistrati, znanstveni inštituti, družbe in društva se sprejmejo kot kolektivni člani in lahko odpošljejo na kongres po enega delegata, ki ima vse pravice pravega člana. Posestnik kongresne karte bo imel tudi znižano voznino na Francoskem Izredni člani (soproge in odrasli rodovinski udje pravih članov) imajo ravnotako pravico na znižano vožnjo kot pravi člani in lahko prisostujejo vsem prireditvam, sprejemom in sejam kongresa — S kongresom bo tudi združena šolsko-higienična razstava. Vprašanja glede te je nasloviti na V H. Friedela, bibliotekarja pedagoškega muzeja, Pariz, Bue Gaj — Lus«ac 41. Izmed dosedaj javljenih referentov so Avstrijci: dr. Viljem W a 1 1 i s c h — Dunaj — o higieni ustne votline v internatih; dr Viljem Prausnitz — Gradec — o sred-tvih, kako ohraniti familijo pred nalezljivimi boleznimi, ki jih prinesejo otroci iz šole; dr. Vlastimil Klima — Praga — o nalogah različnih naprav. ki so priklopljene šolam (združitve prejšnjih učencev, podpirateljev, kartet na društva itd.) z ozirom na higieno otrok in od-rastujoče mladine; dr. Armin Bexheft — Budimpešta — o urniku in o uporabi časa v šolah na prostem; dr. Teodor A 11 s c h u 1 — Praga — skupno delovauje zdravnikov in učiteljstva glede na negovanje šolske higiene. — Obravnavalo se bo v plenarnih sejah in v 10 sekcijah. Sekcije so razdeljene: 1. Šolska poslopja in šolski mobilar. 2. Higiena internatov. 3. Zdravniško nadzorstvo šol in osebne zdravstvene pole. Praktična vrednost njih uvedbe. 4. Fhična vzgoja in podpiranje osebnega negovanja zdravstva. 5. Kaj naj šola stori, da se zabrani razširjanje nalezljivih bolezni. Bolezni, ki so nastale v šoli. 6. Higiena zunaj šole. Šole na prostem, počitniške koloniie. 7. Učiteljstvo: njegova higiena, njegovi stiki s familijo in s šolskimi zdravniki. 8. Zdravstvena navodila učiteljem, učencem in rodovini. 9. Učne metode in ukazi napram šolski higieni. 10. Posebne šole za abnormalne otroke. — Ko dobim natančnejša poročila, poročam še o pripravah za kongres in za šolskohigiensko razstavo. —ij— Šolski zdravniki na avstrijskih šolah. Z naredbo naučnega ministra bo sedaj uvedena, kakor poroča „Beseda učitelska", služba higienskih zdravnikov, ponekod tudi na avstrijskih šolah in to začasno samo na državnih zavodih za izobrazbo učiteljev. Ti zavodi so bili izbrani z to, ker delujejo že sedaj na njih graduirani zdravniki kot docenti soma-tologije in šolske higiene, ki torej lahko pre-vzemo obenem službo šolskih zdravnikov. — Zaradi spojenja vadnic in deloma tudi otroških vrtcev z učiteljišči je dana tudi možnost vršiti službo šolskih zdravnikov pri učencih in gojencih najrazličnejše dobe. Za bodočo delavnost šolskih zdravnikov je bila izdana prav obširna instrukcija. Velika ustanova deškega rodoljuba. „Hlas Naroda" poroča, da je v Pragi umrli veleposestnik Franc S t o 1 z zapustil češki otroški bolnici 600.000 kron. Z slovanskih pokrajin. O Vseslovanski shod. Leta 1910. bo v Sofiji velik vseslovanski shod, shod vseh slovanskih zdravnikov in zborovanje vseh slovanskih časnikarjev. Za čim najsijajnejši sprejem teh gostov je mestna občina določila 50.000 K, bolgarska vlada pa je sedaj dala v isto svrho še 50.000 K. Po vsem tem se lahko sodi, da bo vseslovanski shod v Sofiji najsijajnejša prireditev, kar so jih do sedaj priredili slovanski narodi. o v zadnjih izdihljajih. Hrvaška deželna vlada je odposlala na vse velike župane, podžupane in okrajne predstojnike 1------V- o« niprtlfftJ.MjO, da se imajo najenergičnejše preprečiti vsč, tudi najmanjše manifestacije za hrvaško-srbsko koalicijo. No to bo vendar pomagalo! O „Narodni Listy" največji češki dnevnik, je prešel v last konsorcija „Krarnar-Mastalka in tovariši". Kramžreva grupa je kupila ta list za K 1,750.000. Dosedanje glasilo dr. Kramara „Den" je prenehal z novim letom. Razgled po šolskem svetu. — Knsko šolstvo. L 1907. je bilo v evropski Busiji 12 milijonov šologodnih otrok, a šolo je obiskovalo le 4,100.000 ali 3417%, in sicer 2,952.000 dečkov in 1,148 000 deklic. Šolski obisk se je povzdignil od 1. 1905. ravno za 8-2%. — Šolske sestre v Nemčiji. V Nemčiji so uvedli neko novost, namreč takozvane šolske sestre, katerih glavna naloga je, skrbeti za stik staršev s šolo. Opozarjati imajo starše na snažnost otrok in na njih zdravje, pregledovati morajo stanovanja in nadzorovati domačo vzgojo. Samo v Oharlottenburgu je ena teh sester posredovala v 214 slučajih in obiskala v teku enega leta 740 krat dotične starše. Nemške šolske sestre niso enake našim. — Češko vseučilišče v Pragi. Dne 29. pret. m. je govoril v češkem deželnem zboru član gosposke zbornice prof. H 1 a v a o > potrebščinah češkega vseučilišča. — Dr. Hermengild Jireček. V Visoki Myti je dne 30 pret. mes. umrl češki učenjak dr. Hermengild Jireček. Rodil se je 13 februarja 1827. Odlikoval se je na novelisti-škem polju, posebno pa v področju slovanske zgodovine^ Znano je njegovo delo „Slovansko pravo v Češki". Bil je član češke akademije v Pragi in dopisujoč član jugoslovanske akademije v Zagrebu. — Hrvaško vseučilišče dobi naposled sebi primerno vseučiliško knjižnico: Stavbo bodo zidali na „Zapadnom perivoju" s stroškom od 3 mil. kron. — Napad na katoliške dijake. V Cernovicah so napadli nemški svobodomiselni dijaki na bumlnu katoliške dijake in zahtevali, da odstranijo trakove. Ker pa katoliški visoko-šolci tega niso hoteli storiti, so planili svobodomiselni dijaki s palicami nanje. Občinstvo, zlasti pa kmetje, so priskočili katoliškim dijakom na pomoč. Nastala je velika bitka, kateri je šele policija mogla napraviti konec. Areto-vala je mnogo oseb, zlasti dijakov. — Srbski profesorji za Masaryka. Profesorji srbskega vseučilišča v Belgradu so sklenili poslati dr T. Masaryku skupno adreso v izraz hvaležnosti za njegovo apostolsko delovanje v prid slogi Jugoslovanov. — Eksplozija v dekliškem penzl-onatu. V salonu dekliškega penzionata v Warni na Bulgarskem sta, eksplodirali dve bencinski svetilki, ko so bila vsa dekleta zbrana v salonu. Dve deklici sta bili takoj mrtvi, vsa druga dekleta so pa težko ranjena. Profesor Franc pl. Defregger, znani nemški slikar, ki je od 1. 1878. bil profesor na akademiji upodabljajočih umetnosti v Mo-nakovem, je v starosti 74 let stopil v pokoj. — Nižjeavstrijskl In gornjeavstrlj-skl deželni zbor sta dne 3. t. m. imela svoji prvi seji po Novem letu. V nižjeavstrij-skem deželnem zboru so nemški nacionalci zopet vložili predlog, da se nemščina določi kot edini učni jezik na vseh javnih ljudskih in meščanskih šolah v tej kronovini. Dobiti hočejo za zakonski načrt besedilo, ki bo omogočilo sankcijo. — 40.000 kron čistega dobička več je imela „Südmarka" s svojo „dobrodelno" loterijo, ki jo je vlada dovolila brez davkov. Prva loterija je vrgla „Südmarki" 80.000 K čistega dobička, druga približno isto vsoto, če še ne več, to pa vse za to, ker se slovanskim poslancem ni posrečilo doseči ob-dačenja. — 200.000 kron za hrvaško pro-sveto. Žunnik v Mariji Bistrici na Hrvaškem, dr. Juraj Žerjavič, ki je odločen nasprotnik klerikalizmu, je svoiim župljanom sezidal dve ljudski šoli v vrednosti 80.000 K. Žačetkom novega leta pa je podaril po svojem zastopniku dr. Bužiču hrvaški vladi, oddelku za uk in bogočastje, hišo na vogalu Gunduličeve in Eajnerjeve ulice v Zagrebu, vredno 200.000 kron, za ustanovitev hrvaške višje tehnične šole. S tem je storjen temelj hrvaški politehniki. _ Z gospodarskega polja. = Slovenskemu društvu čebelorej- cev je dovolilo poljedelsko ministrstvo državno podporo 1000 K. = Avstrijske državne železnice. Dolžina avstr. državnih železnic je znašala koncem septembra t. 1. 13.959 kilometrov. Skupni dohodki prvih devet mesecev znašajo 452,135.300 K in so za 4,584.886 K viši nego v isti dobi lanskega leta. = Češko sadjarstvo. Na Češkem so našteli lansko leto 9.610.000 peškatega in 20,230.000 koščičastega sadnega drevja, skupaj torej okolo 30 milijonov debel, od katerih jih je rodilo 24 mlijonov. Nasproti leta 1880. se je število peškatega sadnega drevja »» koščičastega pa za 34-7%. = Poučni tečaj za kmetijsko zadružništvo priredi splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju. Ta tečaj ima namen, nuditi mladim zadružnim uradnikom, kakor tudi onim, ki se hočejo poklicno posvetiti zadružnemu delovanju, temeljit pouk na vseh poljih kmetijskega zadružništva. Ti tečaji se bodo vršili po dosedanjih sklepih odslej vsako leto. Prvi bo trajal tri mesece, in sicer od 10. januarja do 10. aprila 1910 na Dunaju. Udeležiti se bodo mogli tega tečaja v prvi vrsti mladi ljudje, ki so bili že v praksi bodisi pri zadružnih zvezah, bodisi pri kaki posamezni zadrugi. Udeleženci morajo biti najmanj 18 let stari. Za ves tečaj je plačati šolnine v znesku 30 K. Splošna zveza avstrijskih zadrug kot priredi-teljica tečaja se bo potrudila, da preskrbi udeležencem na Dunaju cena stanovanja in ceno hrano. Splošna zveza je pridobila izvrstne učne osebe v najboljših zadružnih strokovnjakih iz vseh vrst zadružništva, kakor tudi strokovnjake na polju prava, blagoznanstva, železništva itd. Kdor se hoče udeležiti prvega tečaja, naj se priglasi pod naslovom: Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug (Allgemeiner Verband landwirtschaftlicher Genossenschaften in Oesterreich) Dunaj, I. Schauflergasse 6. Prošnjam za sprejem je priložiti izpričevalo o predizobrazbi in o morebitnih dosedanjih službah. O sprejemu odloča Splošna zveza. Učni jezik je nemški. Raznoterosti. X Mesto izginja. Ameriško mesto So-rantou je posvečeno neizogibnemu poginu. Hiša za hišo izginja v globoke rove. Mesto je bilo svoj čas sklenilo s tamkajšnjo premogo-kopno družbo pogodbo, po kateri se je družba zavezala, da ne bo kopala pod mestom. Zdaj meščani uvidevajo, da jim je družba vkljub pogodbi vse mesto izpodkopala. X Konfiskacija Ferrerjeve zapuščine. Protest proti konfiskaciji nepremičnin ubitega Ferrerja je zavrnilo špansko ministrstvo. V kratkem bo španska vlada konfiscirala posestva, založarno in šolo Ferrerja in namerava zaplenili tudi premoženje, ki jo je imel Ferrer na Francoskem. Uradni razpisi učiteljskih služb. St. 1. Kranjsko. 56 1—1 Za oddajo te službe go merodajna določila §§ 5. in 6. lic. Statuta. Prosilci naj svoje pravilno opremljene, s potrebnimi dokazili podprte prošnje vlagajo pri predsedstva mestnega magistrata do 31. marca t. 1. Mesto je sistemizovano za učitelja s srednješolskimi izpiti, s službeno dobo in prejemki srednješolskih učiteljev v Ljubljani (§ 4. zakona z dne 19. septembra 1896 drž. zak. št. 175 in §§ 8. in 9. zakona z dne 24. februarja 1907 V. B. št. VII. št. 70). Vse obveznosti se ravnajo po predpisih za srednje šole. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 4. januarja 1910. Župan: Iv. Hribar 1. r. Št. 1580. 58 1—1 Na mestnem dekliškem liceju je s pričetkom šolskega leta 1910/11. stalno popolniti nanovo sistemizovano službeno mesto licejskega učitelja za zgodovino in zemljepisje. Na mestni nemški deški ljudski šoli v Ljubljani je zaradi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. decembra 1909, pod št. 7669, oddati stalno učno mesto učitelja z zakonito osnova-nimi službenimi prejemki. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom pri predsedstvu e. kr. mestnega šolskega sveta vlagati d o 31. j anuarj a 1910. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 3. januarja 1910. Predsednik: Iv. Hribar 1. r. St. 4173. 59 1-1 Na petrazredni ljudski šoli v Loškem Potoku se razpisuje v stalno nameščenje eno učno mesto g postavnimi prejemki z omejitvijo na moške prosilce. Dotični učitelj prevzame lahko tudi cerkveno orglanje, kar donaša letnih 400 do 500 kron ter prosto stanovanje. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 31. januarja 1910. 1. C. kr. okr. šolski svet v Kočevju, dne 13. januarja 1910. t. 8. Štajersko. 541—1 V političnem okraju Celje razpišejo se na sledečih ljudskih šolah zdaj provizorično zasedena mesta učiteljev in učiteljic v definitivno nameščenje. Na dvorazrednici v Libojih, na trirazrednici na Doberni, na štirirazrednici v Zlbiki (II. krajevni razred), na štirirazrednici v St. Vidu (III. krajevni razred) in na petrazredni dekliški šoli na Hrastniku (II. krajevni razred) po eno mesto učiteljice. Na trirazredni ljudski šoli v Novi «erkvi (III. krajevni razred) in na trirazredni v Šmartnem pri Gornjemgradu (II. krajevni razred) po eno mesto učitelja. Na petrazrednici v Ponikvi (III. krajevni razred), eno megto učitelja in eno učiteljice (učitelj dobi progto stanovanje). Na trirazrednici v Pristovi (III. krajevni razred) in na štirirazrednici v Dramljah (II. krajevni razred) po eno mesto učitelja ali pa učiteljice. Pravilno opremljene prošnje je vposlati predpisanim službenim potom dotičnemu krajnemu šolskemu «vetu do dne 31. januarja 1910. Kjer sta v redu tek, prebava, Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLOEIAN". Želodčni liker o 'S je pripravil tek in prebavo marsikomu, Ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila. Ljudska kakovost liter K 2*40 Kabinetna kakovost 4-80 53—1 Naslov za naročila: „FLORIAN", LJUBLJANA Našim rodbinam priporočamo 45 - Kolinsko cikorijo - ATATATj Jernej Bahovec trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 26-1 SŒOEÔISMmffi Matematična pisma za samouk (izvrstna metoda) obsegajoča vso tvarino, ki jo je treba znati kandidatu za meščan-skošolski izpit, so naprodaj. - Naslov pove 2_i upravništvo. ^HHHEZHHZHHH i°t L I®1 Peter Cotič čevljarski mojster, Gorica, v Raštelju 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. 6_2 Sprejemam naročila tudi z dežele in jih pošiljam po pošti. Cene zmerne — delo lično. S Na prodaj je SS valilnik amerikanskega sistema za 250 jajee dve umetni koklji in mlin za mlenje zrnja za piščance. Cene se poizve pri Perotnmskem zavodu pod Rož-3-1 nikom, Ljubljana. Cenjen, učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča stara, priznana gostilna Zvezdi Ljubljana, Franc Jožefa trg. Razen drugih listov je na razpolago tudi Učit. Tovariš. Peter Ivrisch, gostilničar l-i r i Oenj. učiteljstvu se priporoča gostilna pri Lipi v Židovski ulici. Pristna vina, Oolaričev cviček, najfinejši kraški teran, vedno sveže pivo, priznano izborna kuhinja. Gostilniški prostori so nanovo preurejeni. Sprejemam tudi gospode na hrano. Z odličnim spoštovanjem 4—2 Fanl Plaper gostilničarka. f^oc/ 7-* Fran Ciniburk knjigovezec in trgovina z risalnimi, s pisalnimi in z vsemi drugimi šolskimi potrebščinami S v Idriji 0 7 :: Špecialiteta! :: Črtalnik „Idrija" po 1 K 50 h in risarski okvir „Idrija" po 2 K 50 h, ki sta v rabi na c. kr. realki v Idriji in Gorici. Vizitke, razglednice, trgovske in poslovne knjige itd. ©i©i© Edina slovenska KAVARNA CENTRAL v Gorici se priporoča c. učiteljstvu in ostalemu občinstvu v obilen obisk. Zbirališče Slovencev. Velika izbera domačih in tujih časopisov. 3—2 Slav. šolskim vodstvom in pisarniškim predstojništvom vljudno naznanjam, da sem otvoril bogato opremljeno trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami. Blago najboljše. Cene najnižje. Vzorci na zahtevo. Z odličnim spoštovanjem DRAGOTIN LAPA1NE Idrija. M. Poveraj Gorica, na Travniku. Prvi c. kr. privilegirani zavod za civilne in vojaške uniforme. Zaloga modnega blaga, gotovih oblek in perila. 5—2 Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice 52—27 Marije Jirsove učiteljeve soproge Noem Hradku n/Met. (dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. i Ant. Koren Gorica, Gosposka ulica št. 4 priporoča c. učiteljstvu in ostalemu občinstvu svojo veliko zalogo porcelana in stekla in vse v to stroko spadajoče predmete. 3—2 Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52_50 Najboljše orgelj-harmonije obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR & Komp., Kraljevi gradeč št. 133 (Češko). Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko. Vsem onim, ki ljubijo žlahtno kapljico in dobro kuhinjo z vedno svežimi raznovrstnimi jedili priporoča svojo nanovo urejeno restavracijo kakor tudi moderno opremljeni in ceneni hotel,Južni kolodvor' nasproti kolodvoru in hotel „TRIGLAV" v Bohinjski Bistrici. Krasua lega, največji konfort, planinsko letovišče. A. Seidel, 12—10 reatavrater. Jakob Šuligoj urar c. kr. drž. železnice Gorica, Gosposka ul. 25 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in stenskih ur, budilk i. t. d. :: Zaloga zlatnine in srebrnine. Zaloga vsakovrstnih 52—2 šivalnih strojev za krojače, čevljarje, in vse druge obrti. Pri meni je vsak stroj za 10 do 20 K ceneji in jamčim za prodani stroj od 5 do 10 let. Prodajam tudi na obroke. Cenj. učiteljstvu se priporoča slavnoznana in • izborna gostilna Petelinček 3-2 v Gorici. Najboljša, pristna pijača, izborna kuhinja. N Vsak četrtek zbirališče slovenskih učiteljev. a 7 —^ I. Medved Gorica, m Corso G. Verdi 38 e* priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek, čevljev in klobukov. 5_2 Postrežba strogo solidna. Od skupila gg. učiteljev prepustim v korist učiteljskemu konviktu 3°/o. 50 5 prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdravje dosežete in ohranite, ako pijete SLADIN. Kdor se hoče o tem prepričati, dobi knjižico o sladinu brezplačno vlekami Trnkoczy, zraven rotovža, Ljubljana ali po pošti, kdor po njo piše. 12-1 • • • 10—2 Valentin Lapajne • • • • pred šolo v Idriji • • priporoča svojo bogato zalogo vseh risalnih in p salnih potrebščin, kakor tudi zalogo vseh učnih :-: knjig za ljudsko šolo in realko. :-: Velika izbera razglednic mesta Idrije in idrijskega rudnika. „Živi človek po smrti dalje? a 8—2 Na to velevažno vprašanje daje točen odgovor knjižica, v kateri je naše daljno življenje po smrti na eksperimentalni podlagi ne-ovrgljivo dokazano in prepričevalno zasigurano. :: • • • • Cena 1 K. ' IV " Naroči se pri: Cena 1 K. T. KUNSTIČU v KONJICAH r ^ f » ^ i J 2 * t t 1 * l i vj \ ♦ Cena 1 K. (Spod. Štajersko.) Cena 1 K. T == J Cenjene dame in gospodje! Imate že šivalni stroj ? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko .Original-Viktoria" najboljšega izdelka. Po dolgoletnih izkušnjah sva se prepričala, da ostane „Original" le najboljši. Original-Viktoria stroji delajo še po 15-letrii uporabi brezšumno. Original-Viktoria stroji so neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene. Original-Viktoria »troji so najpripravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Viktoria stroji so najboljši izdelek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. — Nikdo naj ne zamudi prilike ogledati si pred nakupom „Original-Viktoria" stroje. M ; Največja zaloga „Original-Vi toria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „PucV, orožja, niunicije m vseh lovskih priprav pfi tvfdki I. Kerševan & Čuk v Gorici > ¿»l;; ©U * & Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) 3—2 Lastna delavnica In popravljalnlca Rlva castello št. 4. M Pozor! Pozor! Pozor! POZOR! Prva slovenska trgovina na Primorskem in Kranjskem s šivalnimi stroji in dvo-kolesi vsake vrste. V zalogi imam tudi svetu znane šivalne stroje z znamko Pfaff, ki so najbolj pripravni za krpanje in umetno vezenje, tečejo na kroglicah tiho, brez vsakega šuma. Prodajam jih tudi na obroke po dogovoru in za stroje in dvokolesa jamčim. Priporočam se za naklonjenost JOS. DEKLEVA Gorica, ulica Municipio 1. cS C >u .M G ta *s 4> S cS o G > cS CS O) C t3 » cr.> CS 3-2 Najboljše manufakturno blago po zelo nizki ceni prodaja v Gorici krojaška zadruga Gosposka ul. 6 (via G. Carducci). Posebno omenjamo med temi: Modne volne, flanele, forštajne, sukno za moške obleke, preproge, zavese, kuverte, žime, volne v dlaki in perje za postelje. Perilo za opreme nevesti, za hotele in restavracije. Zbirke vzorcev so vedno na razpolago in pripravljen sem jih zastonj in franko razposlati kamorkoli. 't vi h • ■ - ■ . ■ ■ Naš sloves glede na okus in izbero je pač nedosegljiv in po- JL .5. u ?•£( .i' i • polnoma smo prepričani, da nas ne more prekositi nobena trgo- vina naše stroke. Pred vsem poudaijajoč solidnost naše tvrdke ter zagotavljajoč najcenejšo postrežbo, prosim, da si ogledate našo zalogo, da ¿H'.. se vsak sam lahko prepriča o resničnosti naših besed. Teodor Hribar. 3-2 Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige: U6ne načrte za Kranjsko za eno- in ^ dvorazrednice po od tri- do osemrazrednice po i ' 1 11 K ■•50 —•60 Načela za obéi načrt ponavljaTne šole —'25 Cesarska pesem, čveteroglasna . . . —'14 firunet, Telovadba, najnovejša izdaja 4'— Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I. 4'— Besedilo k Adamičevi spevoigri . . . —*10 Štupar, O prvinah in spojinah . . . 1*50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe.........—'20 Iivrôilw predpis k dok. šol. in uč. redu 120 Učit. pokojninski aakon za Kranjsko —-20 Mladinski spisi: A. Rapèj; Mladini Ii : i j ; ... . 1 — J. Slapšak: Spiši MlŠjakovega Julčka I. 1 — E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. . 1'— A. Bape: Dan«....................1'— • K.»I y CO KJ CO 1» ta tu ty B "> rt i— ex c4 i eco era O C V- ra > C 3 en C O KJ *g a ra c N ° *X¡ O. O v- —s ex — « 5 >N D ra N SI > o, 3 i o *o ra ^ ta t/) _ o ra a E j T3 (U CO CO r- lo b¿T » « co o K e CO —• O CN CO (û M S ^ (N CN x I CT -ra > o o oo co (D o o w -H (N (O ^ tO S 00 O m o m m o m N M S LO O) Cl ^ r-1 CN CO -3* in CO 00 ra C > C/3 ra ex ra a cu CJ •53 C X 12 o c KJ cu en >N CU "flj •O ✓—v C CU ra C CU ra en > C CO -3" CO IM CN r e ft r r r ft ft ft R R R ft ft ft ft ft R R R (Moo-^oocoooin rlr-MW^COSOO 0) S .o "ra" I— O E N CU N 5 a "O ra « S2 N ex •a o ex KJ es toJO a> C/3 a> > CU > tu nS cj c eu 5 -s o1 < o > CU >u ra c ra N .. en es — c O C Q-í O) (S! Oí > M a> s >M 3 cd M £ ><-> O Vx O CU eS bß QJ ¿c IS *> a> «3 «M CO CM* ra •o N as os o eS N S >c-> #3 s es M •Š £ E O) 0 c/3 L- O. e 3 C Va >CJ rt eS c hM O) a O es > C/5 "3 >CJ eS >cj O v« O CU • CO s m CT t^ bû o JS H (J C bc*i o S > a- cu C boni o c 00 o CT3 (U "O > £ ra c ra Q c >N JV d> Û (U C •H, o O ^ -a O en ra JC o ï hb S ex ees O i302> ra •a N s > ra ra c — > -t; "O N C .Si. c S-o i) 3 ¿ O. ra ra D D Z d 1 00 rt 1 rt r^. CN Q c» CT) cb O CT3 CO Tfl m CO ístf « It C rt • OI « E 0 l-l ex ra T3 'E OI > 0 E '3d eu 3 tu i-i "o i-. KJ CX^á •a CM a> 00 01 CM 00 (M CT) O CT) cj eu ■a g" Or-i(MCO CT —' t^- (M CT) CT) 00 00 O m O) CM CO co co m in CO CT) CT) co o o 00 o r-H rt 00 00 N ^ -<1< 4 > O O O ra a 'o S 22 ï- 2 -0 ex o ft» S 2 >5 ^ - s > Pu Q o ra C ■s ra hß N "ra c in 00 O CO t- Ö 00 ej) 00 0 CO O •st" •sf CO « « « (N CT) 00 CT CM 0O -2 «on •i—. t-, cu u ex > ex ra .S S r« 3 i B I O) r-U CU .s g Ä'S c ä "S en 2 E "Ö "aï® oo (D â-ë « cd S C E O I jai « E Cd .2. g V I ^ s E 0 hS n >0 m d i •s ra N PS e cd u u 3 1 •S "So 5T4 Si O ^ O Q- • WW cd o c cd u ac B C-4 C? ig J= O ■X u S e I C > o Gt O C □ N a "O 03 N > ^ C > O CU ^ O >CJ Q. -"O — 03 J—, Uh 3 O CN .—T C ° S O s —3 OS i—^ 03 J—i CU ê CN J/j a; >0 C3 Z ra KJ g 52 o N "O ra c o ra o bb-° 2 ra c bß _ cu ra > en O N "O ra a tu g > cu z O ej z¡ E ^ n *o > o £ o — en S ra c ÊrS cu § Ž "ra ~ KJ O 5 > cn m ® s ä- g 3 2 > o «J cu N C N 5 « o a o 2 CXx) _ ra E N CJ R S >n ra 3 ~ ra N ¿6 ra N •a ra N >CJ o o ex _ « ra te *3 KJ ex « QJ S-3 Ii Jí O 3 S KJ a o o »-a ca rt CM O ex eo eS > s—> "03 >CJ eS S >0 O v« O CU ra 3 en O > CJ ra a o "ra en a o M cu en CT) O CT ra 3 .0 cu X a 5 CT) __ e- —. _ a >0 - "O 3 M ra 3 a Oí a 'a rt en u ra 1-3 >ts) 3 1-1 ■Ö E ^ ra N a E 3 ■O O > 'a _ra 5 ra N X 3 X 0 E 'J eu > ra Jïâ •-3 en B ra en > »—. • M 'E rt en Ol E ra a Ñ rt ra M eu E tu a > 0 X ra 3 > 0 "bû 'g 0 > ra N *öi 12 ra KJ en •O ra B "o >t/) 0 > N "3 eo ra rt» N bû KJ O eu 3 B 'E J > O > 0 B O B ra en 0 S 3 v-< < ra en 0 ^ a ■■—1 cj ra S >0 KJ rt* 3 CT o CT O S w cu oa ^ a ra > a ra al B s J > C «3 .rt X O o 00 eu a *3 > n ra ai a •rt S Ö . CO ka tu -a u o > :Ñ ai "> N 5 01 C N O a cu > a ra 'S bb 1-1 . -a o ra ra N) >en R - a .a ra .—i oi KJ .rt > % ^ o ^>5 O ' ex - O ^-M ^ 3 rt cu ra ■ra N N X 'a M a •3 c a >n >N 3 3 O ■a co o > o e eu tO ■g g O ' O 2 ■ "o ex X o o en ex o en > ai __>N 1- ai O CX rt > s CT g CO® rt —i "a •• cu O T CL, O ra 1 en C ^ E 'c _ KJ OI « !r( Z Ä en aj O) CT O CT) N I? < ra >cj > 3 cu KJ KJ £ a en ra cu E 3 s N c .2 "O i- n > cn o —» > ra en g» O s iS m ra CM rt O 5 «c CU >N V, 3 ra ra »a 1 o s rt S CT3 en .iS CO 2 c ra o E ' 0 C öj 01 eu .Si, rt N v— 00 O oj CT .„ 's' 1-1 cu "ra iS V-t fll 0 3 - 1 I5 eu o> 2 y Kj -a a ra ra o Z N exx ~ o "3 E « g •a a E « ra co CT) 00 o ra -O N ra >5 a ex > s & 2 CU » cu en O > O a ra a ra >en ra a N 00 OI > o > >N ra cu •S ^ « CT s ^ ex en cu > ' O ra nS ex a >N CT 2 O X3 CT eo N CT CT) CM CO CO en O a •ö eu v. > > U •>Ñ in m en O •ë eu a ex 3 m en o ">Ñ ra cm fe ^ iT sg ■sS E « . a 5. a S E QJ rt" ë >N O a¿ ^ - "3 •O X !g a 2 X 3 rt O IS cu X 'E S CT (M CM Ji O en X 2 O 00 CM ra ex •o OI > o ex *o 0 ra a > 01 a •o ■f CU > CU en cu a N •Si. >en W N a ra •a »9-4 a •a ra a •a cu —< en ra B ra E o i-. "Ñ O o ¿ti ra '57 8 CN KJ JO •3 91 §2 - eo CJ s a 'a o .X > a KJ 2 J2 E n. ra n « cu bo en 3 B ¡SÍ "O ra N CU "5* O KJ •o .2 'S. en cu cu C ä S a Ol Oí ra E O) ex en ra S o ex N ra E .cu 'ra* a ra X) a o m-« ra fcuO cu a "S E o 1-4 ex cu 'a* ra KJ 0» > O ex « i N istí rt O > O 2 «Î co X CN f « « ^ in 2 rt ti iun X o S ex S at > ex ra fe a ra E > 0 ra -o g> cu 2 bo ■O O ra -5; N > 01 o _a o> o « CJ en OI X o a» tn O "ra o <=x E ra E 3 M en cu .O '57 a> e/3 m o ex CU en O '3* rt en CU 1-1 X o e >N 3 1-1 *o ra N 3 bí 5 O O en O aeo- CT3 ■ct" tb CT CN m > i "o •a -a « i - •i C/3 cd cj ra Ë Sf « « eo ^ en rt tU ra ~• > 1 H S ó • »—« "2 2 > o w ^ E c 2 >N G O O •o ex > a 0 M ra 'E ía, ^ o 1 O ^ ex N 0) .2, 'ra1 B E tu __ fe "ö g- 0 eu .2 en ra O) 3 U)>u — ra > S ° > i¿ CT3 «u a qp •3, >N OO 3 rt 00 r, * S « 2 N « > — tu 1_ £ rt 'I .2. N â — a ra ex ra CT ex . o. E - â « 2 00 ■0 ^ ra o N LO 00 00 co t^. « T. Si Q" rt M — 3 ^ s S D. D. " ro 1 S2. o g -n 3 D< k bi n » £ I pr N n o cn a t] "1 M 3 13 <"> n O £ » s. s- g. P 2. «M. 63 3 Si Cu ¡Z N O S c t cn 63 & Cu rt v> <-t- n> 3 & 63 3. "t 7T CO «M P H 63 S" z ® & £L »-» 63 rx < 2 B 3 3 f-h P Q< M P 3 3 3. S ^ 3 cn »r N TO. N 3 "O S" 5 3 5* 63 ti " < 3 3 rx J* o< tjn 3 o< fit cn •• 3" ft o 3 o N< < 3 p 3 3' • 03 sr pr rt Q< CT> S. 3 5" 0Q O S1 i-t- .. 63 > 3_ 3 •o ■n O Q< ¡i 3 S" 3 3' r 3 n> —t X o rx "S] o N re. Crt* —• 63 < p £ «i N n> O. 3 3 rt 63 o 3. CO< rt. — • • " < ft> 3 N p. D) a s- S c SNK 3 C/5 č P 3 O- O. S? a cn " C 5 D C. M 3 » 3 6 a *f CO » < t-1 n cr 63 3 O. 3 rt CO O. rt O rt 3 cr co o co a o H*- o< rt pr Cn 00 cn cn «3 co to ■o »—» I CA 3 55 •< CO 2. l-t-63 cn" 3 3" 63 » TI rt n m a t T) O. N— < 3 a: a 3 "> 3 M — pr » B IT S* "2 ro cn •a o n N< 3 ro N <. CTQ o ° n —t ft> co • O TO rt o 3i» * 3 a * • 43- CJ5 CO tO >—* 00 CT> O 4». tO 4^ CO 1—» 00 tO tO CO Cn tO 1 tO 4^ o 1 cn O oo 4>- Cn co to to — to cn Ui tO --J co o 00 CO tO o to cn 4>. O Cn 4*. CO 00 ■vj •vi 3 ro • (T) n CU 3 ro 5 5T 3 n 63 a o «f o < t*, cn O to 00 3 s s S co 061 8 t—» o oo CT> 4* to d> ■o 1 1' 00 co -Vi 00 O H-* — co o to to to o co <—» Oi tO to O CT> cn 4i. Cn CO CO CO CD 00 H- 00 co 4»- Cn oo O Cn CO J*. M OO ^ O ^ ^ tO O O co >—■ 4* O Cn o o cr ni rt> ?r ?0 P o< c 3 D. O cr o< ?r p N CTQ C O4 rt N •s a* 63 1904 1905 1906 1907 1908 1909 Poslovno leto oiosoiaoo) novih zadružnikov CO CO CO W N3 Cn 00 ® Co Co 00 00 Cn o —1 Cn <0 tO tO CO tO vplačanih deležev 00 ~ — 00 03 tO K3 V) oo J-. 3" < tO v) Cn CO CO — OlCO — J^OtO Nc g vih vla-ateljev n 9595 62065 58415 26508 52478 57483 * <. o" N< f» c © tO © © Cn © © 00 Co tO 3" O n >~-* * N—» 1—' >—- CO o to 00 00 V} oo tO © no n vih dolž-ikov &> C3 O) Cn Oi ' Oo co Cn oo tO vi 00 CO to vj to © 00 © * danih posojil 1 1' 1 1 £8 3" CO Co tO ' tp K) Cn G3 Ol to to co a> to© zadružnikov to — — o tO Oi K3 tO v) — cn to 00 >— tO IO tO © Cn va cn tO tO deležev vj tO 00 a> Cn O) vj Cn — tO (O a* tO — — tO Ol © O! 4» — tO — tO VJ (O vlagateljev 9595 58045 90388 104311 133249 155709 * vlog * O 3 to oo to to cn 00 -3 lO tO — CD 3" rt 3 "O o trt j ¡O 00 O 00 tO KJ t31 VI tO 4- CD © dc jlžnlkov 11051 65046 101920 120750 154293 178450 ■o o H Cn 4- to — © Cn 00 tO Cn oo to oo 3" 3 58 1619 2655 3006 3921 4321 T; §■ a §■ iS- TO 01 Cn oo -)0> tO tp oo-juffia 3" » » 01 gggggo §•3 2 g 2 o" 1 II 1 1 1 3" O » n 146 651 1892 3113 4842 6876 S ^ a N 3 Ol»OOlOlvl~) CO Cn 41. tO VJ © 3' u ■O >1 O 3 s co ■O rt ST C N P n< 2 §• m n> « o 3 r* OKI I m 63 s a C/5 o< lp Wl s o C/5 < < O o .—> . 63 63 cn CO rt rt T3 cu O < p CU 05 < p 5* 3 3 63 63 3 < rt cn 3 63 3 rx SC rt 63 K" < < o 3 K* • P 3 cx rt. rt cn 3 <" o< O 63 3 3 < 3 63 3 CU P N Cu O N —t O 00 -n r-f-< cn r-»- O < O co S OS O < S p o< SL K* «—t-< o s P ts O -n c/i < O < 63 3 OD ? £? o 3 3 O 7T p* •• O ----' *-7 V—v—^ N 63 3 63 Cx rt < O > S. M CTQ fii n •=■ o 3 m O cr ■-i rt CO O. rt >—• rt N< rt < CO rt cr o Pu o 0 Z CO 03 1 3 N 63 CU H C tsK 3 N "2. M* rx rt < 63 < CO 63 63 D. 3 • CU 63 3 •a o o cr rx 3 rt 3 N cr o o Cu cn to to cn 3 63 CT3 00 -vi CT> di co E 3 PT O. "o" 3 63 pp a g s rt OX s < s c rt 3 N g w S-eg 3 69 O. O* c cr o N » 63 (-< rx X) O m — oN™ rt o g 3 2 K a 3 —• c o. rt Q< co < (T> rt 3 •o o ro o. o 63 *čo" < w co rt =r to • 63 £ ^ (K) O O 3 2L < ¿2 63 3 * co pr < N D. rt ° sr " Cl O 3 "O Cu 2. c n 3 « W o ^ 63 rt S & - 63 TO ~ 63 S" ju ^ < 3 o. ca rt rx rt D. O St o< n M 3 63 CO< 63 < "2. ET rx 63 3 "O rt N< rt < •o o tO n c 'E' " o< cr^ »TTt pa £2. 63 < V 5. = E -o 3- O O- un »-t C S5 530 < -o < S < r — C cr 63 3 C0 < O cn » s» M O* rt> < o< £«* l—K re crq P o< s*r t» 4i- 00 O Cn 00 o o CO I I v-J tO O •—' f co o I to cn co to ch o C cr 63 3 D. ""fl rt "t 3 ? 90 ° S. §• O» 3 n ^ » o. g ST — J3 5» " — co • * O N 61 3 61 O. N O < o S 61 m' S Q< p » -1 3 o •• C co 3 cr VM» 63 3 to < rt -t rt r-*- »i - » ° 5 cr n rx i-l N 3. 63 a. N cr n O TO -> rt N N ll rt 3. g 3 r-«- S 3 ji £ li 3 N 63 c — t < 3 3 63 o r- N • 63 ^ o •o -t —i rt ro Cu O. 3. » CTQ rx 3 •O O co »—— O < 3 O S 63 —i O 3 13 T3 — ^ ^ o n» 3 < M g S O co » 8 " •s:'13 ^ o or o 2. N cr o o cu o cr 63 rx 3 3 co 5! N 63 ?? >— . 3 n< n> TD O co rt 3 M _ TO g s o. 2- O co N < 63 C "o w o cr CO co o o S c 3 cr rt" "T" O CO o CO cr. 3 C rx PT rt TO 63 pr o 3 63 3. w ^ rv jf 1— < o o < CO 63 CO ■o rt O -o • J o 3 ° & O *75' TJ Z 63 CU N O 3 63 ji rt' 3 63 rt —t rt 3- S. N 3 6J • rt 63 _ _ & 3 — O pr o 3 "O O co *rt' co 3 rt 63 pr o< 3 2. S *3: cn -t 0q r? ux | O W n a ■a N ^ t! » 2. n> o. cn< !T O 3 3 TO o N< 3.3 rx -1 •it SL S s F s ^3 < rt 63 a CO 3 3. Q ° 3 - C/0 D; cn ?r 3 63 < n N 3 - S 2 co 63 63 Ef TO 63 63 3 *3' co --3. pr rt c/x O pr s 3 "g g* 63 i, rt 3 63 = « pr 5'l g- 3 i—* co CO rt o - i» 63 rx 3 3 CO pr N 63 pr 's' rx rt PT N 63 rt rt -•'d. '"•Ta 3 ■ -g rt 3 3- CO s 1 p rt . 3 Cu c —• cn 3 _ rt 3. 3 Cu «—■ Q< 3 63 I ?r 5 , O C-! CO ^ t'-M ; 3 rt cr n> i 7 g j: « O- 3 S* - n" I 3 I co rt g- CO o 3 " = 3 <- D. rv c S n< rt. ^ TO. '— 63* < < 3 5 a o *■" 63 < 3. rt r ^ i: cr o ^ = 3 ^ f" M -o o "t o o< s p is O -n C/J < P O ¡¿L o < P S. C p o< B S cn ?r fD ts p o< s»r c s o o CU B n S p QTQ Izdajatelj in odgovorni urednik Badivoj Korene. Last in založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljuuljini. 8