Ob 95-letnici prve rajfajznovske posojilnice na Kranjskem in 120-letnici Jakličevega rojstva  Kultumi dom imena Frana Jakliča v Vidmu-Dobrepoljah ponovno odprt
Kultumo društvo Dobrepolje je v nedeljo 27. avgusta letos priredilo DAN KULTURE in SEJEM SUHE ROBE. Na popoldanski slovesnosti so ponovno imenovali kulturni dom po FRANU JAKLIČU ter s tem po-ravnali dolg rojaku, ki je v času od konca 19. stoletja do konca prve sve-tovne vojne opravil pionirsko delo za gospodarski, prosvetni in kulturni napredek dobrepoljske doline in Su-he krajine.
Ime DOBREPOLJE je prvi pone-sel v širni svet že v 16. stoletju tukaj-šnji rojak LUKA DOBREPOLJSKI, slavni modroslovec, humanist, di-plomat in rektor dunajske univerze.
To dolino in Ijudi sta upodobila brata FRANCE in TONE KRALJ; njun stric Anton Kralj ima velike zasluge za razvoj slovenskega zadružništva. Iz dobrepoljske doline so odšli in se uve-ljavili v slovenski kulturi in gospodar-stvu mnogi izobraženci, med njimi naj omenimo kiparja Staneta Keržiča in novelista Staneta Novaka, pisatelja Antona Hrena in Matijo Prelesnika ter številne druge zaslužne Dobre-poljce. Doma v Dobrepoljah pa se je doslej najvišje povzpel domačin, uči-telj, zadružni organizator, politični delavec in slovenski pripovednik FRAN JAKLIČ-Podgoričan, ki je iz-razit primer rodoljuba in vsestran-skega družbeno-političnega delavca, ki je razgibal vso dobrepoljsko doli-no. Njemu in njegovemu delu je bil posvečen ta dan kulture.
Fran Jaklič se je rodil pred dobri-mi 120 leti, leta 1868 v Podgorici. Na dražbi prodano materino posestvo je kupil Jakličev sorodnik Janez, ki je tudi omogočil, da je Fran končal uči-teljišče ter se iz vaškega učitelja razvi-jal v organizatorja dobrepoljskega zadružništva in vplivnega politika, deželnega in državnega poslanca ter ljudskega pripovednika. Jaklič je že v nežni mladosti občutil revščino in krivice izkoriščanja v začetnem ob-dobju kapitalizma na vasi, ko so ban-ke in vaški oderuhi prevzeli vodilno vlogo \' gospodarstvu in politiki, zato je prisluhnil Ijudskemu tribunu dr. Janezu cv. Kreku. ki je razkrival vzroke revščine in poii k napredku. Rešiiev iz tega nezavidnega položaja je bila v kmcčki samopomoči, v za-drugah in zadružnih hranilnicah in posojilnicah. ki naj bi bile na vasi to, kar so banki* irgoveem in raznim po-Jjotnikoni v nicstu: /adruge naj po /ajru/ncm načclu pospcšujejo kmeč-ko gospodarsivo in obrt, navajajo Ijudi k varčevjnju in moralnemu na-predku. prepavujcjo odcruštvo. za-pravljivost in piju:ičc\anje. Ze poleti IS94 so Dobicpolji.' u-ianovili poso-jilniški odbor in skliiJi javno zboro-vanje ler kona: lcia usUmovili zbor Posojilnia1 Dobrcpolje. Dnc 28. de-tvmbra 1894 jc bila posojiinica vpi-<ana \ /adru/ni rcgislcr kot civ: i/mcd prvih rajfaj/novk na Skneiiskem; spr\a jnjc \odil Jaklič. nato pa nj:> yo\ soriHlnik Klavs. v nad/orneni odboru pa jo odločal Anion Ramovž. ()d uslanoviivc prvc diibrcpoljske pnsojilnico do danos potoka 95. leto, naslednik posojiinice pa je Ilranil-na in krcdilna služba pri Kmetijski zadmgi Videm.
Zaradi usno^in.-sa razvoja poljedel-slva. iravnišiva iii /iviiioivjo. so sc v dohrcpoljski dolini poiav iii prcsežki živinc, mluka, fi/ola in drugih pridel-kov. Zatoje Jaklič leia 1896 ustano-vil Kmetijsko društvo v Dobrcpoljah, ki je bilo organizirano po Raiffeise-novi doktrini. Poslovalo je kot prva splošna kmciijska zadruga na Kranj-skcm. Presežke mleka so odkupovali p« izrcdno nizkih cenah razni zasebni trgovci. ki so iTdeko posnemali ter prodajali smctano ali maslo v Ljub-Ijano. Po dograditvi kočevske želez-nice lela 1893 so se odprle nove mož-nosii hitroga prevo/a tudi na daljše ra/daljc in s tem boljšc razmcrc za prodajo mlcka in mlečnih izdclkov.
ZaUi so mnogi živinorejci povečali slalo/ nilečne /i\inc. Tcdaj so ludi pospcšili v/rejo plcmcnskih živali monlafonskc (sivorjave) pasmc.
To so bili prvi temelji gospodar-skega in prosvetnega ra/voja dobrc-poljske dolinc, i/ lch prvih organi/ii-cij je postopoma nastajalo zadružno gospodarstvo, ki je iz tnalega rastlo v veliko.
Dotedanji živinorejski selekcijski odsek Kmetijskega društva so leta 1927 na predlog Samostojne kmetij-ske stranke preuredili in preimenova-li v Živinorejsko selekcijsko zadrugo, katero je skoraj 20 let vodil Janez Er-čulj iz Podgore, njega pa je nasledil Alojz Boštjančič. Ko so leta 1931 ustanovili Zvezo selekcijskih organi-zacij za sivorjavo dolenjsko govedo, sta vodilno vlogo odigrala kot pred-sednika Franc Hočevar iz Strug in
Ivan Šteh iz Vidma.
Na predlog načelstva Živinorejske selekcijske zadruge so leta 1934 iz odseka ustanovili samostojno mle-karsko (in sirarsko) zadrugo, ki sta jo vodila Anton Jakopič in Franc Ho-čevar, obratovanje pa je vodil Alojz Jakopič. V tem času se je razvilo ko-ristno tekmovanje med dobrepolj-skimi in velikolaškimi zadružniki, kjer so imeli starejšo tradicijo, v Do-brepoljah pa večje število živali in večji blagovni promet.
Dobrepolje je eno izmed sloven-skih središč zdravstvenega in obrtniš-
kega zadružništva v pionirskem po-gledu. V Ponikvah so leta 1934 ustanovili prvo zdravstveno zadrugo z zdravstvenim domom, zavetiščem za ostarele in onemogle, gospodinj-sko šolo in javnim kopališčem. Po drugi vojni je bila zdravstvena zadru-ga podržavljena ter iz zadružnega premoženja ustanovljen Delovno var-stveni zavod.
Ker je bila domača lesna obrt po-sebna dejavnost, oz. oddclek Kmetij-skega društva, so leta 1938 na pobu-do Antona Mrkuna ustanovili poscb-no Obrtno zadrugo Razvoj. ki je poleg suhe robe vključila še lesno in tekstilno galanterijo, igrače in lutke. Zadruga je že ustanovila vajeniško šolo in luikarski lečaj. Dobiepolje pa naj bi se razvilo v važno središčc lesno in tck.siilnc galantcrijc. Italijanska okupacija. konkurcnca in tragičnc razmere nicd in po vojni so izničile mnoge spodbude in dejavnosvi.
Za slovensko politično in literarno zgodovino pa izstopa druga podoba Frana Jakliča-Podgoričana. ki je v le-tih 1900 do 1918 politično deloval kot poslanec v kranjskem dcželnem zboru. od 1907 dalje pa tudi kot po-slanec v avstrijskem državnem zboru na Dunaju, ves čas kot član Sloven-ske Ijudske stranke in Jugoslovan-skega kluba ter kot najbližji sodela-vec dr. Janeza ev. Kreka in dr. Ivana Sušteršiča. Na lem položaju si je mnogo prizadevai za razvoj kmetij-stva, zadružnišiva. za urejanje vodo-tokov in napajališč, urejanje zemljišč in cestnih povezav v Dobrepoljah in Suhi krajini. da bi poživil gospodar-ske dejavnosti, zlasti izdelavo in pro-dajo suhc robe, ki je v njegovem času našla odjemalce po vseh dcžclah avs-troogrske monarhije in na Nemškcm. Njegov življenjski cilj je bila vodo-preskrba širše okolice. V ta nanicn jc dosegel, da je Kranjski deželni odtior izdelal projekt zajctja in vcxlne nape-ljave, toda izbruh prve svetovne voj-ne je preprečil uresničitev dolgoletne želje tukajšnjega prebivalsiva. Šele v novi Jugoslaviji se je uresničil neko-liko razširjen vodovodni Jakličev načrt.
O Franu Jakliču, slovenskem pi-salclju — Podgoričanu, pričajo šte-vilna dela: povesti. črticc, spisi, cseji in spomini, prikazi in kritike, ki_sojih o Jakliču nanisali in objavili Stefan Barbarič, Elbin Bojc, Fran Grafe-nauer, Fran Gcvckar, Stanko Janeš, Janez Logar, Lado Legiša, Anton Slodnjak in drugi. K pisanju je Jakli-ča spodbujal Frančišek Lampe, prvi urednik revije Dom in svet, kjer je Jaklič objavil najmanj 30 črtic in krajših povesti.
Kasneje je pisal še v tržaško Edi-nost, Ljubljanski zvon, Domoljub, Narodni vestnik, Slovenski učitelj, Koledra MD, Knezova knjižnica, Mali list, Družina, Ave Maria (ZDA). Jakličeve spise so Ijudje na vsem Slo-venskem zelo radi brali, zlasti so bile popularne povcsli  v Graščinskem
jarmu, Zadnja na Grmadi, Peklena svoboda, Nevesta iz Korinja, Ob sre-brnem studencu. Nekaj spisov je av-tobiografskih, največ pa je opisanih podob in dogodkov iz kmečkega živ-Ijenja; obravnava vesela in žalostna doživetja ter Ijudske navade in lastno-sti kot so pohlep in oderuštvo, maš-čevalnost, sleparstvo, neusmiljenost, svetohlinstvo in trdovratnost. Ijube-zen, Ijubosumnost, sovraštvo, pijan-čevanje in ošabnost. V jezikovnem iz-ražanju poudarja dotnačnost, izvir-nost dobrepoljske govorice z vzgojni-mi motivi.
Jaklič je kot domačin, učitelj in po-
litik posvetil vse svoje moči in spo-sobnosti, da bi širši okolici pomagal za gospodarski in kulturni napredek. Zato je bil spoštovan in rojaki so mu konec tridesetih let zgradili dom, ki naj še naprej nosi njegovo ime — Ja-kličev dom. kjcr naj se uredijo zbirke" njegovih del, Dobrcpoljski muzej. vse prosvetne in kuliurne dejavnosti. Dolžni smo tudi postaviti spominsko ploščo Jakličevim sodelavcem, ki so nesebično nadaljevali Jakličevo delo. Odprimo svoja srca v širino ter združno gradimo prihodnost novim rodovom!
France Adamič