REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
14 SEJA
(20., 21., 22. in 23. maj 2013)
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 14. redna seja (20., 21., 22. in 23. maj 2013)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2013
www.dz-rs.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
DNEVNI RED 14. REDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU (ZFPPIPP-E), NUJNI POSTOPEK, EPA 1135-VI
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O ODPRAVI POSLEDIC RAZVELJAVITVE DRUGEGA, TRETJEGA IN ČETRTEGA ODSTAVKA 143. ČLENA ZAKONA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC (ZOPRZUJF), NUJNI POSTOPEK, EPA 1154-VI
3.A točka dnevnega reda: PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU (ZSPJS-R), NUJNI POSTOPEK, EPA 1185-VI
3.B točka dnevnega reda: PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O SODNIŠKI SLUŽBI (ZSS-K), NUJNI POSTOPEK, EPA 1186-VI
3.C točka dnevnega reda: PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O DRŽAVNEM PRAVOBRANILSTVU (ZDPra-D), NUJNI POSTOPEK, EPA 1187-VI
3.Č	točka dnevnega reda: PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2013 IN 2014 (ZIPRS1314-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 1188-VI
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI UPRAVI (ZDU-1G), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1121-VI
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-L), TRETJA OBRAVNAVA, EPA 936-VI
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE (ZSKZDČEU-1), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1062-VI
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CESTAH (ZCes-1 B), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1033-VI
8.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZelP-C), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1036-VI
9.	točka dnevnega reda: POSEBNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZAGOVORNIK - GLAS OTROKA, EPA 997-VI
10.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
Predlog za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije v Luksemburgu, EPA 1156-VI
Predlog za imenovanje namestnice varuhinje človekovih pravic, EPA 1136-VI
Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Delovnem sodišču v Mariboru, EPA 1157-VI
Predlog sklepa o imenovanju člana Programskega sveta RTV Slovenija - na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, EPA 1166-VI
3
DZ/VI/13. seja
Obvestilo Okrožnega sodišča v Mariboru, Preiskovalni oddelek o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper poslanca mag. Ivana Vogrina, EPA 1137-VI
Obvestilo Okrožnega sodišča v Mariboru, Preiskovalni oddelek o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper poslanca mag. Ivana Vogrina, EPA 1153-VI
4
R E PU B L IKA SLOVEN I J A	DZ/VI/14. seja
DRŽAVNI ZBOR
VSEBINA
Določitev dnevnega reda....................................................................................................................16
1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV...............................................17
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................17
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................18
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................18
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................19
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................19
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................19
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................20
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................20
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................21
JOŽE TANKO ....................................................................................................................................... 21
FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................22
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................22
FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................23
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................23
FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................24
RIHARD BRANISELJ...........................................................................................................................24
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................24
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................25
LJUBO ŽNIDAR .................................................................................................................................... 26
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................26
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................26
DR. LASZLO GONCZ...........................................................................................................................27
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................27
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................27
ZVONKO LAH.......................................................................................................................................28
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................28
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................29
FRANC BREZNIK ................................................................................................................................. 29
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................29
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................29
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................30
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................30
DR. JERNEJ PIKALO ........................................................................................................................... 31
DR. JERNEJ PIKALO ........................................................................................................................... 31
SAMO BEVK ......................................................................................................................................... 31
DR. JERNEJ PIKALO ........................................................................................................................... 32
KARL ERJAVEC...................................................................................................................................32
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................32
KARL ERJAVEC...................................................................................................................................33
DR. UROŠ ČUFER ............................................................................................................................... 33
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................33
DR. UROŠ ČUFER ............................................................................................................................... 33
SONJA RAMŠAK.................................................................................................................................34
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................34
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................34
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................35
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................35
DR. UROŠ ČUFER ............................................................................................................................... 35
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................36
DR. UROŠ ČUFER ............................................................................................................................... 36
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................36
5
DZ/VI/13. seja
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................37
DR. UROŠ ČUFER...............................................................................................................................37
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................38
DR. UROŠ ČUFER...............................................................................................................................38
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................38
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................38
DR. UROŠ ČUFER...............................................................................................................................39
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................39
DR. UROŠ ČUFER ............................................................................................................................... 39
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................40
LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................40
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................40
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................41
DR. JERNEJ PIKALO...........................................................................................................................41
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................42
DR. JERNEJ PIKALO...........................................................................................................................42
ROMANA TOMC...................................................................................................................................42
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................43
ROMANA TOMC...................................................................................................................................43
MAG. STANKO STEPIŠNIK ................................................................................................................. 44
ROMANA TOMC...................................................................................................................................44
JOŽEF JEROVŠEK..............................................................................................................................44
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................45
DR. UROŠ ČUFER...............................................................................................................................45
JOŽEF JEROVŠEK..............................................................................................................................45
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................46
DR. UROŠ ČUFER...............................................................................................................................46
JOŽEF JEROVŠEK..............................................................................................................................46
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................47
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................47
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................48
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................48
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................48
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................48
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................48
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................49
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................50
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................50
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 50
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................51
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 51
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................52
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 52
IVAN HRŠAK........................................................................................................................................52
DR. UROŠ ČUFER ............................................................................................................................... 53
MIHAEL PREVC ................................................................................................................................... 54
MAG. STANKO STEPIŠNIK ................................................................................................................. 54
MIHAEL PREVC ................................................................................................................................... 55
MAG. STANKO STEPIŠNIK ................................................................................................................. 55
MIHAEL PREVC ................................................................................................................................... 55
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................56
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................56
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................57
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................57
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................58
MAG. ŠTEFAN TISEL .......................................................................................................................... 58
MAG. STANKO STEPIŠNIK ................................................................................................................. 58
POLONCA KOMAR..............................................................................................................................59
6
DZ/VI/13. seja
MAG. ŠTEFAN TISEL..........................................................................................................................59
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................59
FRANC BREZNIK.................................................................................................................................60
DR. GREGOR VIRANT.........................................................................................................................60
FRANC BREZNIK.................................................................................................................................61
DR. GREGOR VIRANT.........................................................................................................................61
FRANC BREZNIK ................................................................................................................................. 61
SONJA RAMŠAK.................................................................................................................................61
ROMAN JAKIČ.....................................................................................................................................62
SONJA RAMŠAK.................................................................................................................................63
ROMAN JAKIČ.....................................................................................................................................63
SONJA RAMŠAK.................................................................................................................................63
BRANKO SMODIŠ ............................................................................................................................... 63
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................64
BRANKO SMODIŠ ............................................................................................................................... 65
MAG. STANKO STEPIŠNIK ................................................................................................................. 65
DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 65
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................65
DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 66
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................66
IVA DIMIC.............................................................................................................................................66
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................67
IVA DIMIC.............................................................................................................................................67
BRANKO KURNJEK............................................................................................................................68
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................68
BRANKO KURNJEK............................................................................................................................69
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................69
ZVONKO LAH.......................................................................................................................................69
MAG. STANKO STEPIŠNIK ................................................................................................................. 69
ZVONKO LAH.......................................................................................................................................70
MAG. STANKO STEPIŠNIK ................................................................................................................. 70
ZVONKO LAH.......................................................................................................................................70
DRAGUTIN MATE................................................................................................................................71
LJUBO ŽNIDAR .................................................................................................................................... 71
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................72
LJUBO ŽNIDAR .................................................................................................................................... 72
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................72
MAG. MATEJ TONIN ............................................................................................................................ 72
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................73
MAG. MATEJ TONIN ............................................................................................................................ 73
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................74
SAMO BEVK ......................................................................................................................................... 74
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................74
ROMAN JAKIČ.....................................................................................................................................75
SAMO BEVK ......................................................................................................................................... 75
MIRKO BRULC.....................................................................................................................................75
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................76
MIRKO BRULC.....................................................................................................................................76
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................77
DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 77
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................77
DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 78
SAMO OMERZEL.................................................................................................................................78
SONJA RAMŠAK.................................................................................................................................78
DR. UROŠ GRILC ................................................................................................................................. 79
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................79
DR. JERNEJ PIKALO ........................................................................................................................... 80
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................80
7
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
DR. JERNEJ PIKALO...........................................................................................................................80
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................80
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................81
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................81
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................82
3.A točka dnevnega reda: PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU (ZSPJS-R), NUJNI POSTOPEK, EPA 1185-VI........................................................................................................82
DR. GREGOR VIRANT.........................................................................................................................82
JERKO ČEHOVIN ................................................................................................................................. 83
JERKO ČEHOVIN.................................................................................................................................84
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................84
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................85
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................85
JASMINA OPEC...................................................................................................................................86
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................87
IVAN HRŠAK........................................................................................................................................87
3.B točka dnevnega reda: PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O
SODNIŠKI SLUŽBI (ZSS-K), NUJNI POSTOPEK, EPA 1186-VI........................................................88
JASMINA OPEC...................................................................................................................................88
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................89
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................89
MIRKO BRULC ..................................................................................................................................... 90
ALJOŠA JERIČ....................................................................................................................................91
3.C točka dnevnega reda: PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O DRŽAVNEM PRAVOBRANILSTVU (ZDPra-D), NUJNI POSTOPEK, EPA 1187-VI..........................91
DR. GREGOR VIRANT.........................................................................................................................91
JASMINA OPEC...................................................................................................................................92
MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................92
3.Č točka dnevnega reda: PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2013 IN 2014 (ZIPRS1314-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 1188-VI..................................................................................................................................................92
MAG. MATEJA VRANIČAR.................................................................................................................92
MATEJA VRANIČAR............................................................................................................................92
BOJAN STARMAN...............................................................................................................................93
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................... 94
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................94
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................95
MAG. ANDREJ VIZJAK ....................................................................................................................... 95
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................96
ALOJZIJ POTOČNIK ............................................................................................................................ 97
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................97
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................98
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................99
FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................99
JANJA KLASINC................................................................................................................................100
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................100
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................100
IVAN GRILL........................................................................................................................................101
8
DZ/VI/13. seja
JANI MODERNDORFER....................................................................................................................101
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................102
JANJA KLASINC................................................................................................................................102
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................102
MIRKO BRULC...................................................................................................................................103
MAG. MATEJA VRANIČAR...............................................................................................................103
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................103
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................104
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................104
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................104
ANDREJ ČUŠ.....................................................................................................................................105
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................105
SREČKO MEH....................................................................................................................................106
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................106
FRANC JURŠA...................................................................................................................................107
MAG. ANDREJ VIZJAK.....................................................................................................................107
SREČKO MEH....................................................................................................................................108
MIHAEL PREVC.................................................................................................................................108
EVA IRGL............................................................................................................................................109
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................109
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................110
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................111
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................111
MIRKO BRULC...................................................................................................................................112
MAG. MATEJA VRANIČAR...............................................................................................................112
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................112
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................112
ROBERT HROVAT.............................................................................................................................113
ROBERT HROVAT.............................................................................................................................113
ROBERT HROVAT.............................................................................................................................113
MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................113
MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................114
JOŽE TANKO ..................................................................................................................................... 114
JANI MODERNDORFER .................................................................................................................... 114
JOŽE TANKO ..................................................................................................................................... 114
MAG. MATEJA VRANIČAR...............................................................................................................115
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................115
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................115
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................115
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................116
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................116
JOŽE TANKO ..................................................................................................................................... 116
MARIJAN POJBIČ .............................................................................................................................. 116
MARIJAN POJBIČ .............................................................................................................................. 116
DR. VINKO GORENAK ...................................................................................................................... 117
FRANC BREZNIK ............................................................................................................................... 117
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................118
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................119
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................119
MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................120
LJUBO ŽNIDAR .................................................................................................................................. 121
LJUBO ŽNIDAR .................................................................................................................................. 121
MAG. MATEJA VRANIČAR...............................................................................................................121
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................121
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................121
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................122
TOMAŽ LISEC....................................................................................................................................122
MAG. LEJLA HERCEGOVAC............................................................................................................123
9
R E PU B L IKA SLOVEN I J A	DZ/VI/14. seja
DRŽAVNI ZBOR
MARKO PAVLIŠIČ.............................................................................................................................123
DANIJEL KRIVEC..............................................................................................................................123
DANIJEL KRIVEC..............................................................................................................................123
MARKO PAVLIŠIČ.............................................................................................................................124
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................124
MAG. ANDREJ VIZJAK.....................................................................................................................124
MAG. MATEJA VRANIČAR...............................................................................................................125
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................125
ANDREJ ČUŠ.....................................................................................................................................126
FRANC BOGOVIČ..............................................................................................................................127
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................127
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................128
BRANKO FICKO.................................................................................................................................129
MAG. MATEJA VRANIČAR...............................................................................................................129
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................129
ANDREJ ČUŠ.....................................................................................................................................129
ANDREJ ČUŠ.....................................................................................................................................130
IVAN GRILL........................................................................................................................................130
MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................130
MAG. MATEJA VRANIČAR...............................................................................................................131
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................131
MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................132
DR. VINKO GORENAK......................................................................................................................132
FRANC BREZNIK...............................................................................................................................132
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................133
MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................134
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................135
DRAGUTIN MATE..............................................................................................................................135
MAG. MATEJA VRANIČAR...............................................................................................................136
MATEJA VRANIČAR..........................................................................................................................136
DRAGUTIN MATE..............................................................................................................................136
MARIJAN POJBIČ..............................................................................................................................136
MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................137
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................138
MARIJAN POJBIČ..............................................................................................................................138
MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................138
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................139
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................139
3.A točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................139
3.B točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................140
3.C točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................140
3.Č točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................140
MAG. ANDREJ VIZJAK.....................................................................................................................140
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................140
DR. VINKO GORENAK......................................................................................................................141
MARIJAN POJBIČ..............................................................................................................................141
FRANC BREZNIK...............................................................................................................................141
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................142
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................142
MAG. ANDREJ VIZJAK.....................................................................................................................142
SONJA RAMŠAK...............................................................................................................................143
FRANC JURŠA...................................................................................................................................143
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................143
10
DZ/VI/13. seja
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................143
PETER ODER.....................................................................................................................................144
JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................144
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................144
MAG. ANDREJ VIZJAK.....................................................................................................................144
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................145
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................145
ANDREJ ČUŠ.....................................................................................................................................145
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................146
ALEKSANDRA OSTERMAN..............................................................................................................146
FRANC BREZNIK...............................................................................................................................146
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................147
MARIJAN POJBIČ..............................................................................................................................147
MAG. ANDREJ VIZJAK.....................................................................................................................147
MAG. ANDREJ VIZJAK.....................................................................................................................148
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................148
FRANC BOGOVIČ..............................................................................................................................149
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................149
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................149
DR. VINKO GORENAK......................................................................................................................150
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................150
MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................150
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................150
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................150
MARIJAN POJBIČ..............................................................................................................................151
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................151
ANDREJ ČUŠ.....................................................................................................................................151
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................152
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................152
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................152
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................153
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................153
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................153
MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................154
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................154
FRANC BREZNIK...............................................................................................................................155
9. točka dnevnega reda: POSEBNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZAGOVORNIK - GLAS OTROKA, EPA 997-VI.................................................................................156
VLASTA NUSSDORFER....................................................................................................................156
EVA IRGL............................................................................................................................................157
DR. ANJA KOPAČ MRAK..................................................................................................................158
IVA DIMIC...........................................................................................................................................158
MAG. LEJLA HERCEGOVAC............................................................................................................159
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................159
BRANKO KURNJEK..........................................................................................................................160
JAKOB PRESEČNIK .......................................................................................................................... 161
MAG. JANA JENKO...........................................................................................................................162
MARIJA PLEVČAK............................................................................................................................162
LJUDMILA NOVAK............................................................................................................................163
DRAGAN BOSNIČ..............................................................................................................................163
MIRKO BRULC...................................................................................................................................164
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................165
BRANKO KURNJEK..........................................................................................................................165
SREČKO MEH....................................................................................................................................166
11
DZ/VI/13. seja
MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................166
IVA DIMIC...........................................................................................................................................167
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................168
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................169
VLASTA NUSSDORFER....................................................................................................................171
MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................172
BORUT AMBROŽIČ...........................................................................................................................172
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................173
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................173
VLASTA NUSSDORFER....................................................................................................................174
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O ODPRAVI POSLEDIC RAZVELJAVITVE DRUGEGA, TRETJEGA IN ČETRTEGA ODSTAVKA 143. ČLENA ZAKONA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC (ZOPRZUJF), NUJNI POSTOPEK, EPA 1154-VI.................................................................................................................174
DR. ANJA KOPAČ MRAK..................................................................................................................174
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................175
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................175
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................176
KRISTINA VALENČIČ........................................................................................................................176
JAKOB PRESEČNIK..........................................................................................................................176
MAG. JANA JENKO...........................................................................................................................177
IVA DIMIC...........................................................................................................................................178
DRAGAN BOSNIC..............................................................................................................................178
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................178
MIRKO BRULC...................................................................................................................................179
JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................179
MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................180
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................180
JAKOB PRESEČNIK .......................................................................................................................... 181
JAKOB PRESEČNIK .......................................................................................................................... 181
DR. ANJA KOPAČ MRAK..................................................................................................................181
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................182
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................182
JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................183
BORUT AMBROŽIČ...........................................................................................................................183
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................183
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................184
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................185
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................185
DR. ANJA KOPAČ MRAK..................................................................................................................185
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................185
MAG. IVAN VOGRIN..........................................................................................................................186
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................186
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................187
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI UPRAVI (ZDU-1G), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1121 -VI.................................................................................................................187
MAG. RENATA ZATLER....................................................................................................................187
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................187
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................188
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................189
KRISTINA VALENČIČ........................................................................................................................189
JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................189
IVAN HRŠAK......................................................................................................................................190
12
DZ/VI/13. seja
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................191
DR. LASZLO GONCZ.........................................................................................................................191
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................192
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CESTAH (ZCes-1B), DRUGA OBRAVNAVA, EPA
1033-VI................................................................................................................................................192
BRANKO SMODIŠ.............................................................................................................................193
KRISTINA VALENČIČ........................................................................................................................193
JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................193
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................194
JOŽE VELIKONJA.............................................................................................................................194
LJUBO ŽNIDAR..................................................................................................................................194
8.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZelP-C),
DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1036-VI................................................................................................195
SAMO OMERZEL...............................................................................................................................195
JOŽE VELIKONJA.............................................................................................................................196
2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU (ZFPPIPP-E), NUJNI POSTOPEK, EPA 1135-VI.................................................................................................................197
DR. SENKO PLIČANIČ......................................................................................................................197
JASMINA OPEC.................................................................................................................................198
JANKO VEBER...................................................................................................................................199
RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................199
JASMINA OPEC.................................................................................................................................199
MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................200
IVA DIMIC...........................................................................................................................................201
ALEKSANDRA OSTERMAN..............................................................................................................201
DR. VINKO GORENAK ...................................................................................................................... 202
MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................203
DR. LJUBICA JELUŠIČ.....................................................................................................................203
MIRKO BRULC ................................................................................................................................... 204
MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................204
JANI MODERNDORFER....................................................................................................................204
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................. 206
MAG. KATARINA HOČEVAR............................................................................................................207
MARIJA PLEVČAK............................................................................................................................207
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................208
DR. VINKO GORENAK ...................................................................................................................... 208
EVA IRGL............................................................................................................................................208
MAG. MATEJ TONIN .......................................................................................................................... 209
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................209
ALEKSANDRA OSTERMAN..............................................................................................................210
MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................210
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................211
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................212
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................214
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................215
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................216
FRANC BREZNIK ............................................................................................................................... 216
MAG. KATARINA HOČEVAR............................................................................................................217
13
DZ/VI/13. seja
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................217
ALEKSANDRA OSTERMAN..............................................................................................................217
BRANKO FICKO.................................................................................................................................218
RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................218
MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................219
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................219
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................219
RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................219
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................219
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................219
ROMANA TOMC.................................................................................................................................220
TINA BRECELJ..................................................................................................................................221
ROMANA TOMC.................................................................................................................................221
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................221
DRAGAN BOSNIC..............................................................................................................................222
ROMANA TOMC.................................................................................................................................222
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................. 222
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................222
ROMANA TOMC.................................................................................................................................223
ROMANA TOMC.................................................................................................................................223
RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................223
TINA BRECELJ..................................................................................................................................223
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-L), TRETJA OBRAVNAVA, EPA 936-VI................................................................................................................223
TINA BRECELJ..................................................................................................................................224
JASMINA OPEC.................................................................................................................................224
MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................225
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................. 225
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................226
EVA IRGL............................................................................................................................................226
MIRKO BRULC ................................................................................................................................... 228
RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................228
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................229
DR. VINKO GORENAK ...................................................................................................................... 229
DR. LJUBICA JELUŠIČ.....................................................................................................................231
TINA BRECELJ..................................................................................................................................232
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE (ZSKZDČEU-1), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1062-VI..............................................................................................................232
TINA BRECELJ..................................................................................................................................232
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................233
MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................233
IVA DIMIC...........................................................................................................................................234
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................234
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................235
MIRKO BRULC ................................................................................................................................... 235
RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................236
2. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................237
DR. VINKO GORENAK ...................................................................................................................... 238
5. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................238
14
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
6. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................239
9.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................239
3.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................239
4.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................239
8. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................239
10.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE...........................................................240
Predlog za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Sodišča
Evropske unije v Luksemburgu, EPA 1156-VI................................................................................240
NATAŠA KOVAČ................................................................................................................................240
MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................241
10. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................241
Predlog za imenovanje namestnice varuhinje človekovih pravic, EPA 1136-VI.........................241
MAG. BOJANA KVAS........................................................................................................................242
EVA IRGL............................................................................................................................................242
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................242
MAG. KORNELIJA MARZEL.............................................................................................................243
MAG. KORNELIJA MARZEL.............................................................................................................243
Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika
na Delovnem sodišču v Mariboru, EPA 1157-VI.............................................................................243
Predlog sklepa o imenovanju člana Programskega sveta RTV Slovenija - na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, EPA 1166-VI......................................................................................................................243
Obvestilo Okrožnega sodišča v Mariboru, Preiskovalni oddelek o dovoljenju za
začetek kazenskega postopka zoper poslanca mag. Ivana Vogrina, EPA 1137-VI....................243
Obvestilo Okrožnega sodišča v Mariboru, Preiskovalni oddelek o dovoljenju za
začetek kazenskega postopka zoper poslanca mag. Ivana Vogrina, EPA 1153-VI....................244
15
DZ/VI/13. seja
Državni zbor VI. mandat
14. redna seja
20., 21., 22. in 23. maj 2013
Predsedujoči: Janko Veber.........................................................predsednik Državnega zbora
Renata Brunskole........................................podpredsednica Državnega zbora
Romana Tomc.............................................podpredsednica Državnega zbora
Polonca Komar............................................podpredsednica Državnega zbora
Seja se je začela 20. maja 2013 ob 12. uri.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 14. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Melita Župevc, gospa Jasmina Opec, gospod Jakob Presečnik, gospod Roberto Battelli in gospod Branko Ficko.
Na sejo sem vabil predsednico Vlade, ministrici in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, varuhinjo človekovih pravic, gospo Vlasto Nussdorfer, k 9. in 10. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije, predstavnika Sodnega sveta in kandidatko za namestnico varuhinje človekovih pravic k 10. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 14. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 10. maja 2013, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke dnevnega reda nisem prejel.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za širitev dnevnega reda.
Po dogovoru na 53. seji Kolegija predsednika Državnega zbora, ki je bila 17. maja 2013, Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 14. seje razširimo z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, nujni postopek, EPA 1185-VI; z obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi, nujni postopek, EPA 1186-VI; s Predlogom zakona o dopolnitvi Zakona o državnem pravobranilstvu, nujni postopek, EPA 1187-VI; z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov
Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, nujni postopek, EPA 1188-VI. Predloge za razširitev seje ste prejeli v petek, 17. maja 2013.
Predlagam, da o predlogih za širitev razpravljamo skupaj, o vsakem predlogu pa bomo glasovali posebej. Sprašujem, če želi predstavnik Vlade kot predlagateljice predlogov zakonov besedo? Ugotavljam, da ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo o predlogih za širitev in prehajamo na odločanje. Preden preidemo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, nujni postopek, EPA 1185-VI.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti 25.
(Za je glasovalo 54.) (Proti 25.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev
sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda s Predlogom zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi, nujni postopek, EPA 1186-VI. Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti 24.
(Za je glasovalo 54.) (Proti 24.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev
sprejet.
Prehajamo še na odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda s Predlogom zakona o dopolnitvi Zakona o državnem pravobranilstvu, nujni postopek, EPA 1187-VI. Prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti 25.
(Za je glasovalo 54.) (Proti 25.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev
sprejet.
16
DZ/VI/14. seja
Prehajamo še na odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, nujni postopek, EPA 1188-VI. Prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti 25.
(Za je glasovalo 54.) (Proti 25.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev
sprejet.
Naj vas še obvestim, da bomo točke, ki smo jih uvrstili na dnevni red, po vrstnem redu obravnavali kot 3.a, 3.b, 3.c in 3.č točko dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot smo ga prejeli s sklicem in sprejetimi dopolnitvami. Glasujemo o dnevnem redu v celoti.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti nihče.
(Za je glasovalo 54.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 14. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 40 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen na podlagi dogovora z vodji poslanskih skupin in v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora.
Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovorila predsednica Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednica Vlade, ministrica in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja, in vas prosim, da ste pozorni pri izvajanju poslanskih vprašanj na to opozorilo. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednice Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednica Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V	zvezi s to točko dnevnega reda so se opravičili naslednji ministri: gospod Tomaž Gantar, minister za zdravje, med 17.30 in 19. uro pa zaradi podpisa dogovora s sindikati še dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Uroš Čufer, minister za finance, dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Uroš Grilc, minister za kulturo, in dr. Gregor Virant, minister za notranje zadeve in javno upravo.
Po uvodu prehajamo predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjala predsednica Vlade, mag. Alenka Bratušek.
Prvi bo vprašanje postavil gospod Jožef Horvat, Nova Slovenija.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, spoštovana predsednica slovenske Vlade, gospa Alenka Bratušek, spoštovani ministrski zbor!
Spoštovana predsednica! Danes minevata natanko dva meseca, odkar ste s svojo ministrsko ekipo prevzeli vodenje države Slovenije. Čas je za prvo analizo vaših prvih potez. Konkretnih, reformnih praktično ni, nakazujejo se v bližnji prihodnosti. Kot najodmevnejšo konkretno potezo vaše vlade ocenjujemo novo zadolževanje države s prodajo državnih obveznic v višini 3,5 milijarde ameriških dolarjev v začetku tega meseca. Po ocenah vaše vlade je bilo omenjeno zadolževanje uspešno, po našem mnenju pa nepremišljeno, predvsem pa predrago in prehitro, še preden je Vlada pokazala prepričljivo odločenost za izvedbo nujnih reform, s katero bi si lahko na finančnih trgih ustvarila predvsem večje zaupanje, posledično pa cenejše zadolževanje države. V procesu prodaje se je izkazalo, da so bili investitorji za nakup ob ponujenih pogojih zelo zainteresirani. Na eni strani to pomeni, da se je Slovenija glede na globalne razmere relativno drago zadolžila. Strošek obresti bo primerljiv z izgradnjo tretje razvojne osi in še dela četrte. Po drugi strani pa trgi s tem ocenjujejo, da tudi če Sloveniji ne uspe izpeljati potrebnih reform, nimajo prevelikih bojazni, da tega ne bi namesto nas izpeljal nekdo drug.
Spoštovana gospa predsednica, v zvezi s tem se nam v Novi Sloveniji zastavljajo naslednja vprašanja:
Kakšen bo efektivni letni strošek Republike Slovenije pri servisiranju zadnje prodaje dolarskih obveznic?
Poleg nominirane obrestne mere je vendarle treba upoštevati še stroškovni pribitek valutne konverzije plačila, kar bo zadolžitev dodatno podražilo.
V	Novi Sloveniji nas zanima:
Za koliko bo ta pribitek dodatno podražil zadolžitev?
Kakšen je konkreten namen prodaje državnih obveznic?
17
DZ/VI/13. seja
Pojem uporaba sredstev za javnofinančne potrebe Republike Slovenije je zelo splošen in se ga razume kot potrošnjo in pokrivanje tekočih nujnih proračunskih potreb. To pa ne omogoča zmanjšanja skupnega dolga, ampak dodatno povečanje, kar pa so tudi upniki zelo jasno izpostavili. To pomeni, da moramo imeti jasno razdelan načrt, kako bo ta sveži denar prinesel dodatne koristi, ki bi opravičevale tako visoke stroške zadolževanja.
Po mnenju Nove Slovenije je ključno vprašanje:
Za kaj se bodo uporabila ta sredstva, kakšne učinke pričakujete in v kakšnih rokih?
Teh odgovorov ne pričakujejo samo upniki, ampak so še bolj pomembni za slovensko javnost. Od izvajanja potrebnih reform, ki bodo prekinile padajočo spiralo, je odvisna naša samostojnost, ekonomska, socialna in naša prihodnost.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Za odgovore prosim predsednico Vlade, mag. Alenko Bratušek.
Izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala, gospod Horvat, za vprašanje, da bomo lahko jasno in glasno razčistili številke povezane z izdajo zadnjih obveznic.
Na začetku pa mi vseeno dovolite. Mislim, da sem prejšnji teden nanizala kar nekaj konkretnih korakov, ki so bili že narejeni in veliko jih še bo. Dva meseca je manj kot 100 dni, ki jih je do danes imela vsaka slovenska vlada, da je stvari lahko pripravljala v miru. Zavedamo se, da tega časa ni, zato smo se stvari lotili praktično takoj. Če zadnje naše zadolževanje ocenjujete kot neuspešno, potem vam moram povedati, da je bilo tisto oktobrsko, vaše zadolževanje še bolj neuspešno. Zadnja izdaja desetletne dolarske obveznice v evrih maja 2013 je bila za 10 bazičnih točk bolj ugodna kot izdaja desetletne dolarske obveznice v evrih oktobra 2012. Če se prav spomnim, je bila tista zadnja zadolžitev, ki jo je izvedla vaša vlada, ena izmed bolj uspešnih nalog prejšnje vlade - tako je bila vsaj prodajana. To zadolževanje je cenejše kot predzadnje zadolževanje. Se pa strinjam in upam, da je bilo zadnje po tako visoki obrestni meri. Donos petletne dolarske obveznice je bil ob izdaji 4,95 %, desetletne pa 6 %. Strategija upravljanja z valutnim tveganjem, kateremu bi bila Republika Slovenija izpostavljena, je, da se vsi denarni tokovi zamenjajo v evrske denarne tokove. To se izvede z dvema obrestnima in valutno zamenjavo. Pogoji zamenjave so odvisni od trenutnih razmer na trgu. Republika Slovenija je skladno s tržno prakso izvedla obrestno zamenjavo fiksnih tokov v dolarjih v variabilne tokove v dolarjih, valutno zamenjavo variabilnih tokov v dolarjih v variabilne tokove v evrih in obrestno zamenjavo variabilnih tokov v evrih v fiksne tokove v evrih. Na tak način je Republika Slovenija izvedla tako imenovano sintetično
zadolžitev v evrih tako, da so denarni tokovi v evrih znani. Republika Slovenija gibanju tečaja ni izpostavljena. Razmere na trgu so bile v času zamenjave v začetku maja 2013 ugodne in Republika Slovenija se je kljub dražji zadolžitvi v dolarjih, kot oktobra 2012 v evrih, zadolžila ceneje. Na podlagi sklenjene transakcijske valutne zamenjave v evrih je Slovenija dosegla donosne obveznice v višini 4,59 % za petletno obveznico in donos v višini 5,45 % za desetletno, oktobra je bilo 5,55 %. Naše mnenje je, da bi nakupna opcija, o kateri sprašujete, podražila izdajo. Nedavno izdane obveznice Republike Slovenije na globalnem trgu nimajo vgrajene tako imenovane nakupne opcije, ki bi izdajatelju dala možnost, da bi lahko predčasno odkupil obveznico pri neki vnaprej določeni ceni. Nobena referenčna obveznica, ki jo je kadar koli izdala Republika Slovenija, nima takšne opcije. To ni nobena posebnost.
Kar se tiče vsebine zadolževanja oziroma za kaj bo ta denar porabljen. Verjamem, gospod Horvat, da veste, da se Republika Slovenija ne zadolžuje za vsako stvar posebej. Ne zadolžujemo se, ko potrebujemo denar za pokojnine, ko potrebujemo denar za plače in ko potrebujemo denar za investicije. Zadolžimo se za izvrševanje proračuna. V okviru zadnjega zadolževanja bomo izpeljali tako izvrševanje proračuna kot odplačilo kreditov, ki zapadejo, sredstva potrebna za dokapitalizacijo in sanacijo slovenskih bank. Prav s tem zadnjim bomo najbolj pomagali slovenskemu gospodarstvu in na nek način ustvarili novo ali drugačno gospodarsko rast, kot ste jo ustvarjali vi.
Na koncu mi pa še enkrat dovolite povedati, da če ocenjujete to naše zadolževanje kot neuspešno, je bilo na žalost vaše zadolževanje še bolj neuspešno.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Horvat, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?
Izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik! Hvala tudi vam, gospa predsednica slovenske vlade, za ta del odgovora.
Rad bi vam iskreno privoščil 100 dni miru, ampak, gospa predsednica, oba veva, v kakšni situaciji se nahaja Slovenija in danes ne samo, da nimamo denarja, tudi časa nimamo. Glede na to, da so na spletni strani Ministrstva za finance podatki glede naše zadnje zadolžitve zelo skopi, mi dovolite še dve vprašanji.
Prvič, glede na veliko povpraševanje pri tako visoki obrestni meri nas v Novi Sloveniji dodatno zanima:
Ali si je Republika Slovenija omogočila predčasen odkup teh obveznic, kar bi omogočilo naknadno zamenjavo obveznic in zadolževanje pod ugodnejšimi pogoji?
Drugič, še bolj konkretno vprašanje:
Ali se bodo ta sredstva porabila za namene oziroma dejavnosti, ki prinašajo dodano vrednost višjo od 6 % letno?
18
DZ/VI/13. seja
Najbrž boste, spoštovana gospa predsednica, slovenskim davkoplačevalcem težko opravičili porabo denarja za namene, ki nimajo rasti in prinašajo negativno vrednost.
Hvala tudi za te odgovore in želim vam uspešno delo. Želel bi si, da je vaša vlada najuspešnejša vlada, to želim vam, sebi in celotni Sloveniji.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem predsednici Vlade,
izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Gospod Horvat, na obe vprašanji sem že odgovorila, ampak bom ponovila.
Nedavno izdane obveznice Republike Slovenije na globalnem trgu nimajo vgrajene tako imenovane nakupne opcije, ki bi izdajatelju dala možnost, da bi lahko predčasno odkupil obveznice po neki vnaprej določeni ceni. Še enkrat, nobena referenčna obveznica, ki jo je kadar koli do danes izdala Republika Slovenija, nima takšne opcije, niti to ni praksa za referenčne obveznice drugih držav.
Kar pa se tiče namena zadolževanja. Še enkrat jasno in glasno, ne zadolžujemo se za vsak namen posebej, zadolžujemo se za izvrševanje proračuna - zato, da lahko v pokojninsko blagajno damo nekaj več kot milijardo iz državnega proračuna, da zagotovimo plače vsem, ki delajo v javnem sektorju in so plačani iz državnega proračuna, za vse socialne transferje in investicije. Mislim, da se, kot pravite, gospod Horvat, ne da izračunati dodane vrednosti tega, da so delavci, ki delajo, plačani na določen dan, da so pokojnine nakazane takrat, ko je za to določen rok, in da so socialni transferji nakazani takrat, ko ljudje to pričakujejo in vedo, da bodo dobili. Še enkrat, ne zadolžujemo se parcialno za vsak namen, ampak za potrebe izvrševanja proračuna, za poplačilo dolgov in letos v našem primeru tudi za to, kar bomo potrebovali za sanacijo bank.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, predsednica.
Gospod Horvat ima postopkovni predlog, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Še enkrat hvala gospe predsednici za odgovore.
Moram reči, da sem nekoliko razočaran. Kar zadeva sam namen porabe teh sredstev, sem pričakoval nek detajlnejši razrez. Namreč ni vseeno, ali ta denar enostavno potrošimo. Pomembno je le, vsaj tako si sam želim, da bi večji del tega denarja plasirali v investicije, ki bi nam prinesle nova delovna mesta. Zato na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednice Vlade gospe Alenke Bratušek na moje poslansko vprašanje. Državni
zbor ni odločal o dodatnem zadolževanju države za 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Državni zbor pa bo sprejemal proračun Republike Slovenije in Državni zbor mora vedeti za porabo vsakega davkoplačevalskega evra. V Novi Sloveniji se namreč bojimo, da bo zaradi svežnja denarja, ki ga ima Vlada tako rekoč na mizi, prišlo do razsipništva v Družbi za upravljanje terjatev bank, zaustavitve privatizacije, upočasnitve reform in morda do novih podražitev TEŠ 6. Sedanja Vlada z nepremišljeno lahkotnostjo sprejema dodatne zadolžitve in vsakršne pogoje, za katere je marsikomu že danes jasno, da jih s takšnim načinom upravljanja države ne moremo vrniti. Po drugi strani pa vemo, da se ta posojila pogosto namenjajo ravno za tiste potrebe, ki so najmanj učinkovite in so se najmanj pripravljene reformirati. To je samo nekaj razlogov, zaradi katerih predlagam, gospod predsednik, da Državni zbor odloča o mojem proceduralnem predlogu v okviru glasovanj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v torek, 21. maja 2013, v okviru glasovanj.
S tem smo zaključili prvo vprašanje predsednici Vlade.
Prehajamo na naslednje, ki ga bo postavil gospod Jože Tanko, Slovenska demokratska stranka.
Izvolite, imate besedo.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Vsem prav lep pozdrav!
Klasifikacijo naložb Slovenskega državnega Holdinga in smernice upravljanja naložb - oba akta je pripravila še prejšnja Janševa vlada - je na osnovi stališča vaše vlade, vaša koalicija, 23. aprila letos, to se pravi prejšnji mesec, zavrnila. Oba akta je zavrnila zato, ker naj bi razvrstitev družb in interesi države ne bili opredeljeni na osnovi pravih kriterijev in metodologije, ker niso bili opredeljeni prodajni cilji, ker ni bilo izračunov in ocen vplivov na ostale gospodarske subjekte in tako naprej. Novih aktov pa vaša vlada še ni predlagala, čeprav ste se prejšnji teden ob predstavitvi obeh dokumentov, ki ste jih poslali v Bruselj, znali pohvaliti z izjemnimi dosežki vašega kratkega vladanja. Kljub temu da do sedaj Državnemu zboru niste predložili še ničesar ne za celotni državni portfelj in ne za posamično naložbo države, ste Slovencem v soboto, 4. maja letos, v intervjuju v hrvaškem Jutranjem listu sporočili, da boste začeli s prodajo Nove Kreditne banke Maribor.
Sprašujem vas:
Na osnovi katerih kriterijev in metodologij, prodajnih ciljev, izračunov in vplivov na ostale gospodarske subjekte ste se odločili, da je med bankami najprej oziroma čim prej treba prodati štajersko Novo Kreditno banko Maribor?
19
DZ/VI/14. seja
Ali je morda Novo Kreditno banko Maribor treba prodati predvsem zato, ker ste bili med leti 2009 in 2011 nadzornica in svojega dela oziroma poslanstva najbrž niste vzorno opravili in ste dali svoj, takrat strokovni glas, tako za podeljevanje cenenih kreditov kot za vlaganja v razne izgubarske naložbe banke doma in v tujini, predvsem na Balkanu?
Ali želite s forsirano prodajo štajerske Nove Kreditne banke Maribor preprečiti soočenje s tem ne ravno briljantnim delom vaše zgodovine?
Ni namreč nobena skrivnost, da bi se s prodajo štajerske banke lahko izognili prenosu slabih dosjejev Nove Kreditne banke Maribor v tako imenovano slabo banko, s tem pa bi se izognili tudi ugotavljanju soodgovornosti, vaše soodgovornosti, zaradi površnih ali zavestnih odločitev pri dajanju soglasij za samopostrežbo v Novi Kreditni banki Maribor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Za odgovor dajem besedo predsednici Vlade, izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala, gospod Tanko.
Kljub temu da je bilo vaše vprašanje zelo izčrpno in piše tako: "Predsednico Vlade RS, gospo Alenko Bratušek, bom vprašal glede prodaje državnega premoženja." - zelo natančno definirano vprašanje -, sem pričakovala točno to, kar ste zdaj povedali in izvajali.
Pa se bom najprej dotaknila NKBM in tistega obdobja, ko sem bila nadzornica. Že večkrat sem vam povedala, da še vedno v banki sedi vaš izvršni direktor. Dokler on sedi v banki kot izvršni direktor, verjamem, da smo nadzorniki kot kolektivni organ delali odlično, ne vem, zakaj bi ga sicer tja postavili vi oziroma v obdobju vaše vlade.
Ko pa govorite o izgubarskih naložbah in slabih kreditih, pa predlagam, da se na banki pozanimate, preverite konkretne podatke, če vam jih bodo dali. Sicer gre za poslovne skrivnosti, pa jih vseeno nekateri uspešno lansirate po medijih. Nimam nobenega problema govoriti o vsakem posamičnem poslu. Alenka Bratušek ni niti enkrat samkrat intervenirala za kakršen koli kredit in niti enkrat samkrat pri Alenki Bratušek ni nihče interveniral za kakršen koli kredit. To so dejstva in z velikim veseljem bom o vsakem posebej razpravljala, če bo potreba, tudi z vami.
Zdaj pa o pogojih, ki smo jih upoštevali pri tem, ko smo sestavljali seznam prodaje. Osnovni kriteriji, na podlagi katerih se je določil seznam naložb, namenjenih za prodajo, temeljijo na, prvič, podpisanih sporazumih o skupnem nastopanju lastnikov pri prodaji naložb, saj se pri prodaji večinskega deleža podjetja pričakuje občutno višja dosežena prodajna cena, kot če bi se prodajali manjšinski deleži podjetja. Drugič, na stečaju družbe Zvon Ena
Holding, d. d. - večja lastnica posameznih naložb, ki je bankam upnicam zastavila delnice svojih naložb za zavarovanje posojil, kar je povzročilo, da so banke primorane te delnice prodati, da izboljšajo svoj finančni položaj. Ostali lastniki so se v teh primerih pridružili kot racionalni investitorji. Višja cena. Tukaj gre za primer Heliosa in Cinkarne. Upam, da ste dobro slišali: stečaj družbe Zvon Ena, Holding. Tretjič, na sporazumu o prestrukturiranju družbe Adria Airways, d. d., v katerem so se podpisniki, tudi Republika Slovenija, zavzeli, da bodo v okviru svojih pristojnosti aktivno sodelovali v postopku iskanja potencialnih strateških partnerjev. Mislim, da je bil ta sporazum podpisan v času vaše vlade. Četrtič, nujnosti vstopa privatnega investitorja zaradi vprašanja državnih pomoči, gre za Adrio Airways, Adrio Airways Tehnika in Elan. Potem tudi na finančnih težavah posameznih družb, ki potrebujejo svež kapital in ga obstoječi lastniki ne morejo zagotoviti. S prodajo se družbam omogoči nemoten nadaljnji razvoj, učinkovito upravljanje in konkurenčnost -Žito in Paloma. In na smiselnosti prodaje družb, ki so med seboj poslovno povezane -Aerodrom, Adria Airways in Adria Airways Tehnika ter Terme Olimia Bazeni in Terme Olimia, d. d -, kar bi povečalo zanimanje investitorjev.
Zaradi večje stabilnosti bančnega sistema se je Vlada kljub temu da je Nova Kreditna banka Maribor sistemska banka, odločila za njeno prodajo. Banko bo treba še dodatno dokapitalizirati, pri čemer bodo potencialni investitorji svoj morebitni vstop v kapital banke pogojevali s tem, da imajo nad poslovanjem banke popolno kontrolo in nadzor.
To so kriteriji, ki so nas vodili v odločitev, da je seznam pripravljen tako, kot je pripravljen, gospod Tanko, in ni nobene moje osebne odločitve. Vesela bom, če bom lahko tudi z vami predebatirala kakšen kredit. Zelo bom pa vesela, če boste imeli enake kriterije pri svojih ljudeh, ki so sodelovali v nadzornih svetih. Enega izmed njih, ki je v času podeljevanja najslabših kreditov v Novi Ljubljanski banki vodil nadzorni svet, ste imenovali za predsednika Slovenske odškodninske družbe, ki bi upravljala z vsem premoženjem, pa je bil predsednik nadzornega sveta, ki je podeljeval najslabše, možne kredite oziroma najmanj zavarovane.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Tanko, imate zahtevo za dopolnitev odgovora, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Nova Kreditna banka Maribor je del državnega portfelja in samo o tem sem vas vprašal. Ne zanimajo me druge osebe. Vi ste bili nadzornica, zdaj ste predsednica Vlade in o vprašanjih Nove Kreditne banke Maribor bi lahko govorili dve uri, če ste se z njo ukvarjali. Koliko je bilo vaše nadzorništvo tam uspešno, pa govorijo podatki. V času, ko ste bili nadzornica, je delniška vrednost padla za 100 %, za
20
DZ/VI/14. seja
polovico. Ko ste bili vi nadzornica, so se slabitve dvignile s 50 milijonov na 158 milijonov, za trikrat. V tem času se je dobiček s 17 milijonov evrov plusa znižal, banka je prišla v izgubo in znaša 81 milijonov evrov. To ni nastalo samo od sebe, temveč je to nastalo tudi zato, ker so posamični nadzorniki, vi pa ste bili tam v imenu Vlade, odločali o posamičnih podeljevanjih privilegiranih kreditov, spornih naložb in tako naprej. V tem času, ko ste bili nadzornica, je bilo izpeljanih več naložb na Balkanu in ena od teh je, recimo, Credy banka v Srbiji, kjer je za to naložbo šlo 30 milijonov evrov in tako naprej. Govori se o velikem številu lizingov, ki so šli na privilegiran način. V banki potekajo kriminalistične preiskave in tako naprej.
Vprašal sem:
Ali je ta odločitev za prodajo banke zato, ker se želi s tem preprečiti ali zamegliti slabo delo nadzornika - konkretno ta trenutek vas, ki ste predsednica Vlade in imate v rokah približno 8, 9 milijard evrov premoženja?
Ali je to tudi delo slabega nadzornika? ,	Prosim za odgovor.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Želite podati vladni odgovor?
Besedo ima predsednica Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Hvala.
Še enkrat, gospod Tanko, vse kredite lahko razkrijemo tukaj. Gre za poslovne skrivnosti in predlagajte banki, da to umakne. Nimam problema razpravljati niti o enem samem kreditu. Najslabši krediti, tudi v Novi Kreditni banki Maribor, so bili dani v obdobju 2006, 2007 in deloma 2008. Upam, da veste, kdo je takrat vodil Vlado, in upam, da veste, kdo je takrat sedel v nadzornem svetu. Zaradi tega smo, na žalost, v obdobju, ko sem tudi sama sedela v nadzornem svetu, morali narediti tako imenovane slabitve in zato se je vrednost banke zniževala. Odločitve pa so bile, na žalost, sprejete bistveno, bistveno prej. Zdaj pa bi -mislim, da že petkrat ali pa desetkrat ponavljava to zgodbo - že lahko kupili in vedeli, zakaj se v določenem času delajo slabitve. Mislim, da se bo z vstopom tujcev nadzor kvečjemu okrepil, ne pa zmanjšal, in da bi zato, ker bodo v banko prišli tujci, lahko koga drugega, ne Alenke Bratušek, bolela glava. Upam, da boste imeli takrat, ko bo pred vami kakšno drugo ime pomembnega politika, ki pa je s svojimi potezami vplival na kakšno drugo odločitev, enake vatle, kot jih imate danes zame, in da bodo vprašanja popolnoma enaka. To upam.
Še enkrat, ne bojim se niti enega samega samcatega kredita dati na mizo in povedati, kaj in zakaj oziroma kakšni so bili argumenti, da je bila odločitev takšna, kot je bila. Ne vem, kdo naj bi dobil privilegirane kredite, tako da je to res govorjenje na pamet. Za kredit, ki je bil omenjen v enem izmed medijev, vam pa lahko zagotovim, da je bil v celoti poplačan -dobil ga je nadzornik, član nadzornega sveta,
kar ni nič nezakonitega - v celoti poplačan, večkratno zavarovan, ni absolutno nobenega problema in nobene dodatne skrbi, gospod Tanko. Za vse v tej državi imejte enaka merila.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za dodatni odgovor.
Postopkovni predlog ima gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Postavil sem vprašanje predsednici Vlade, izpade pa tako, kot da bi moral jaz odgovarjati predsednici Vlade. Žal, zaradi poroznih, luknjičavih odgovorov, ki sem jih dobil, bom na osnovi drugega odstavka 246. člena predlagal razpravo o odgovoru predsednici Vlade na moje poslansko vprašanje.
Predsednica Vlade ni odgovorila na vprašanje o razlogu, zakaj je prva med bankami, ki naj bi jo Vlada prodala in to še pred sprejetjem strategije in smernic, ravno Nova Kreditna banka Maribor, štajerski ponos. Niti enega razloga ni povedala, pa je bila tam nadzornica dve leti. Glede na to, da imam občutek, da se s tem, ko poskuša vpletati druge osebe, ki mene ta trenutek ne zanimajo, to je stvar drugih institucij, drugih vprašanj - ampak me zanima vloga predsednice Vlade v času, ko je bila nadzornica v Novi kreditni banki Maribor. Niti enega odgovora na postavljeno vprašanje nisem dobil. Mislim, da ni treba nobene arogance ali pa česar koli, ampak je treba predvsem korektno odgovoriti. Poslanci se odločamo na osnovi svoje osebne presoje, Vlada pa se mora odločati na osnovi kriterijev. Za Vlado ta kriterij ne velja.
Predlagam, spoštovana, da končno pojasnite, ali je odločitev za prodajo Nove Kreditne banke Maribor povezana s tem, da ste bili nadzornica v tej banki in da so se v tem obdobju v banki dogajale slabe odločitve, ne nazadnje tudi kriminalistična preiskava, ki teče -najbrž bo prinesla kaj o tem. Upam, da ste bili res tako briljantna nadzornica, kot govorite, upam. Ne vem pa, zakaj vas je AUKN leta 2011 predlagala za razširitev kot nadzornico. To je naslednje vprašanje. Ampak kot rečeno, odgovorov ni bilo. Pričakujem, da boste poslanci, predvsem Pozitivna Slovenija ali pa koalicija podprli predlog za razpravo. Nova Kreditna banka Maribor ni kar koli, ima pomemben tržni delež in brez kakršnega koli kriterija, brez kakršne koli analize, brez da bi bilo poslancem kar koli sporočeno, ste nam preko hrvaškega medija - poslušajte! - sporočili, da boste to banko najprej prodali. Zahtevam glasovanje o odgovoru.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v torek, 21. maja, v okviru glasovanj.
Dovolite mi, da vas pa kljub vsemu opozorim še na naslednje dejstvo, da so odgovori tako ministrice in ministrov ter predsednice Vlade lahko jasnejši, če je tudi
21
DZ/VI/14. seja
vprašanje zelo jasno postavljeno. Samo za pojasnilo, vendarle moram povedati, da je bila vaša najava vprašanja zelo splošna, gospod Tanko. Zapisali ste: "Predsednico Vlade Republike Slovenije gospo Alenko Bratušek bom vprašal glede prodaje državnega premoženja." Zelo splošno vprašanje in seveda se potem tudi na seji dogaja, da je težko dobiti konkretnejši odgovor. Samo zato, da bodo vprašanja in odgovori na naslednjih sejah kvalitetnejši, opozarjam na to dejstvo. Hvala.
S tem smo zaključili postavitev drugega poslanskega vprašanja predsednici Vlade in prehajamo na tretje, ki ga bo postavil gospod Franc Pukšič, Slovenska ljudska stranka.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, predsednica Vlade, ministrice in ministri!
Pred desetimi dnevi je Vlada, ki jo vodite, v Bruselj poslala dva ključna dokumenta za prihodnost Slovenije, in sicer nacionalni reformni program in program stabilnosti. Ena glavnih prioritet, ki jih v teh dokumentih navajate, je oživitev gospodarske rasti. To je tudi po mojem mnenju daleč najbolj pomembno, saj kdo drug pa bo preživljal državno upravo, šolarje, brezposelne in upokojence, kdo bo reševal slabe banke, kdo bo vrnil devet milijard najetih kreditov, če ne prav delavci, podjetniki, kmetje in obrtniki - tisti, ki danes še delajo. Žal pa vaš nacionalni program na strani štiri in pet ne ponuja nič novega. Zakon za sanacijo bank in Zakon o Slovenskem državnemu holdingu ste si že prikrojili po svoje. Privatizacijo načrtujete kot bolj licitacijo, kot pa celovito upravljanje z državnim premoženjem. Pri vašem načrtu za reševanje tistih podjetij, kjer menda vidite interes za ohranjanje delovnih mest, pa nimate postavljenih kriterijev, vnaprej določenih meril in se zaenkrat odločate po sistemu "danes tako, jutri pa bomo že videli, kako."
Spoštovana predsednica Vlade, od vas bi rad slišal, z mano pa verjamem tudi Slovenija:
Kateri so ti ukrepi, ukrepi vaše vlade, ki jo vodite, v letošnjem in prihodnjem letu za oživitev gospodarske rasti?
Kateri so ti ukrepi, ki bodo dali prve službe brezposelnim, še posebej mladim, ki so uspešno končali šole, pa dolga leta iščejo prvo službo?
Skoraj 30 tisoč jih je, med njimi več kot četrtina z visoko izobrazbo, ki jih najbrž ne nameravate zaposliti v državni upravi. Niso se pa, vsaj upam, šolali za to, da bodo preko študentskih napotnic zalagali blago na policah trgovskih centrov.
Kateri so tisti ukrepi, ki bodo resnično privabili tuje podjetnike, investitorje - oni so glavni generator delovnih mest?
Ne nazadnje:
Kateri so ukrepi, da boste prepričali naše uspešne podjetnike, da ostanejo doma in se ne izselijo iz države?
Spoštovana predsednica Vlade, upam, da mi boste lahko povedali kaj več kot tistih nekaj vrstic v vašem reformnem programu, ki sem jih že prej omenil, in da se ne boste ustavili samo na dvigu DDV, kar je katastrofa tako za gospodarstvo kot za slovenski narod.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem predsednici Vlade, mag. Alenki Bratušek, izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala, gospod Pukšič.
Res upam, da bo Vlada uspešnejša od prejšnje, kjer se je število brezposelnih samo povečevalo. Iz meseca v mesec se je število brezposelnih povečevalo. Večkrat smo že poudarjali, kaj sanacija bank pomeni za slovensko gospodarstvo in s tem za delovna mesta, preko tega pa pomoč oziroma razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Ampak, ker ste rekli, da naj ne ponavljam tega, kar piše v programu stabilnosti in v nacionalnem reformnem programu, ker verjamem, da ste si ga prebrali - je vseeno nekaj več kot par vrstic. Mislim, da bi na to temo našli napisanih par strani, gospod Pukšič. Tam pri sanaciji bančnega sistema je treba pogledati, kaj to pomeni za gospodarstvo. Se bom osredotočila na stvari, o katerih se pogovarjamo s SID banko, in v dokumentu mogoče niso natančno zapisane.
V okviru nadaljevanja obstoječih dolgoročnih namenskih linij SID banke bo v letu 2013 zagotovljenih dodatnih 400 milijonov evrov dolgoročnih virov, na podlagi teh in novih virov pa bo na letnem nivoju podprto do tisoč podjetij in ohranjenih ali ustvarjenih do 50 tisoč delovnih mest. V obdobju 2013-2014 bo razširjena vsebina spodbujevalno razvojne platforme in povečan proračun platforme, od tega v letu 2013 v obsegu 595 milijonov evrov, in sicer 90 milijonov evrov kot povečanje že obstoječega ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov. To teče od leta 2011 - ta shema bo povečana na 240 milijonov evrov, do zdaj je bilo 150, od tega iz proračuna 30 milijonov evrov, 60 milijonov evrov pa bo zagotovila SID banka. V letu 2013 bo podjetjem tako na voljo še 140 milijonov evrov sredstev za podporo okvirno 30 projektom podjetij, ki bodo ob ohranitvi obstoječih generirala najmanj 2 tisoč novih delovnih mest v različnih regijah Slovenije.; 5 milijonov evrov v okviru izvajanja druge faze ukrepa mikrofinanciranja preko slovenskega podjetniškega sklada, kar pomeni financiranje najmanj 200 mikro in malih podjetij; 100 milijonov evrov, kot nov ukrep finančnega inženiringa za financiranje razvojnih projektov malih in srednjih podjetij, od tega iz proračuna 20 milijonov evrov, 80 milijonov evrov pa bo zagotovila SID banka, s tem novim ukrepom finančnega inženiringa za mala in srednja podjetja bo financiranih od 100 do 250 naložb oziroma podjetij; in 400 milijonov evrov, kot nov
22
DZ/VI/14. seja
ukrep finančnega inženiringa za financiranje poslovanja malih in srednjih podjetij, od tega iz proračuna 80 milijonov evrov, 320 pa bo zagotovila SID banka iz drugih virov. To pa je čisto nov ukrep, predstavlja potencial za financiranje najmanj tisoč malih in srednjih podjetij in ohranitev ali oblikovanje 30 tisoč delovnih mest. Za leto 2013 je planiran obseg zavarovanj, to je zavarovanje izvoznih kreditov, v višini 910 milijonov evrov. Zaradi spremenjenih razmer v Sloveniji, zlasti propada večjih gradbincev, ki so bili glavni nosilci izvoznih poslov, se instrumentarij prilagaja podpori manjšim poslom, zato smo predvidoma nudili zavarovalne vsote preko 300 podjetij. Potem imamo tukaj še jamstveno shemo za investicije in jamstveno shemo za mala in srednja podjetja. Če mogoče omenim samo to zadnjo. Z namenom izboljšanja dostopnosti bančnega financiranja malih in srednjih podjetij, bo Republika Slovenija implementirala novo jamstveno shemo. Predvidena kvota jamstev je med 500 do milijarde evrov, kar ob delnem kritju pomeni skupni znesek kreditov v letih 2013 in 2014 od 1 do 2 milijarde evra.
Toliko, gospod Pukšič, zaenkrat.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, predsednici za odgovore.
Dodatno vprašanje oziroma dopolnitev za vprašanje ima gospod Pukšič. ,	Izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Gospa predsednica Vlade, kar se tiče vašega odgovora - pričakoval sem, da boste bolj konkretno odgovorili na moje vprašanje, saj sem vas spraševal, kako bo vaša vlada ustvarila pogoje za lažje delo investitorjev, podjetnikov in obrtnikov. Nisem vas spraševal o finančnih spodbudah, nisem vas spraševal o kreditih in nisem vas spraševal o programih, ki tečejo že iz prejšnje vlade.
Gospa predsednica Vlade, tako kot del ministrske ekipe, izbira način "napad je najboljša obramba" in arogantno obnašanje, kar ni korektno. Ne gre za poslanca, gre za odgovor, ki se daje slovenskemu narodu. V vašem programu, v programu stabilnosti, smo prebrali, kar piše notri. Skoraj nič konkretnega. Nikjer nismo našli tabele s številkami in datumi.
Gospa predsednica, želel bi vas
vprašati:
Ali ste se morda posvetovali s katerim od uspešnih slovenskih gospodarstvenikov kot so Colnarič, Boscarol, Akrapovič?
Ali ste se posvetovali mogoče s katerim od stotine lastnikov malih podjetij, ki se borijo na mednarodnih trgih, preden ste svoje ukrepe poslali v Bruselj?
Po medijih in raznih okroglih mizah lahko razberemo, da žal ne, saj vam vsi sporočajo, da z dvigom davkov ne boste spodbujali in oživljali trgov, privabljali investitorjev, ampak da boste morali bistveno
več narediti pri sebi, od ministrstva do ministrstva, od sektorja do sektorja, predvsem pa pobrati ukradeno premoženje, ki je šlo v tujino.
Ponovno vas sprašujem, predvsem preprosto:
Kateri so ti vaši nadaljnji koraki za oživitev gospodarstva, saj z gospodarstvom se vse začne in vse konča?
To vemo vsi. Sprašujem pa se, če to veste vi in Vlada.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi predsednica Vlade dopolniti odgovor? Želi, imate besedo.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Gospod Pukšič, več kot natančno povedati o milijonih in številu delovnih mest, ne znam. Lahko vam pripravim tabelo, vam jo pošljem, številke in število delovnih mest bo pa ostalo enako. Vlada pa lahko, če namigujete na to, odpira delovna mesta samo v državni oziroma javni upravi. Mislim, da to ni bil vaš namen. Povedala sem, kaj so tiste vzpodbude, ki jih že izvaja in jih bo še izvajala Vlada zato, da se delovna mesta ohranjajo oziroma se odpirajo tudi nova delovna mesta.
Da, posvetovali smo se tako z Gospodarsko kot Obrtno zbornico, se pa še kako zavedam in vedno znova povem, da težko kdor koli od gospodarstva do ljudi podpre dvig davkov. Bi pa bila danes situacija v naši državi bistveno drugačna, gospod Pukšič, če bi takrat, ko smo leta 2006 spreminjali davčno zakonodajo, znižali nivo odhodkov, ali pa dvignili DDV. V naši državi bi lahko bilo danes bistveno, bistveno drugače. Je pa Vlada prejšnji četrtek na seji imenovala svet za razvoj, ki ga vodi gospod Petrič iz podjetja Kolektor, tako da se bomo v zvezi z marsikaterim našim naslednjim korakom absolutno posvetovali tudi z njimi in še s kakšnim ekonomistom in s kakšnim ekonomistom smo se posvetovali tudi v fazi priprave ukrepov. Na žalost pa, gospod Pukšič, v primopredajnem zapisniku, ki sem ga dobila od gospoda Janše, nisem dobila niti osnutka programa stabilnosti, pa sva primopredajo izpeljala 22. marca, program stabilnosti in nacionalni reformni program pa bi moral biti v Bruslju 15. aprila. Na tem področju ni bilo narejenega ničesar in smo naredili najbolje, kar se je v tem kratkem času dalo.
Ni časa, da bi vam še enkrat prebrala vse konkretne ukrepe, ki sem vam jih nanizala. Vi ste rekli, celotnemu slovenskemu narodu, jaz bom pa rekla, da sem vsem državljankam in državljanom jasno in glasno prebrala, kaj bomo naredili, in tudi podkrepila s številom delovnih mest.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za dopolnitev odgovora. Postopkovni predlog ima gospod Pukšič, izvolite.
23
DZ/VI/14. seja
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Prvi del, da ne bo narobe, bom prebral.
Spoštovani! Ker z odgovorom predsednice Vlade nisem bil zadovoljen, tako pa tudi ne slovenska javnost, kar je povedala. Moje osnovno vprašanje je, kako oživeti gospodarsko rast, zato v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika predlagam, da Državni zbor na naslednji seji o odgovoru predsednice Vlade opravi razpravo.
Gospa predsednica Vlade, kot smo rekli, nanizali ste ukrepe in programe, ki tečejo že od prejšnje vlade, niste pa povedali nič konkretnega, kar smo želeli mi in slovenska javnost. Namreč, slovenska javnost tudi mene kot poslanca sprašuje, kaj naj se s tem programom stabilnosti začne. Lahko rečem, da ste govorili in samo govorili in, žal, ničesar odgovorili. Ukrepi, ki jih imate pripravljene, so proti gospodarstvu, proti delavcem, proti podjetnikom, proti kmetom, žal, proti razvoju naše države. To, s čimer ste napadali, se nanaša tudi na 9 milijard zapravljenega denarja v času Pahorjeve vlade. To, s čimer ste napadali, se nanaša tudi na del opravljenega dela v Ministrstvu za finance, ko niste, nismo izkoristili evropskih sredstev, na kar smo opozarjali vseskozi v obdobju 2007-2013. Lahko rečem, da na to slovensko gospodarstvo, ki ga ima, žal, Vlada za velikega osla, ki že tako komaj sam stoji, natovarjate nove vreče z dodatnimi davki. Prepričujete nas in Bruselj, da bo ta osel začel teči, danes pa niti hoditi več ne more. Še eno prošnjo imam, spoštovana predsednica Vlade: ne podcenjevati ljudi v tujini in doma, strokovnjakov, predvsem pa ne podcenjevati slovenskega naroda. Pred dvema mesecema ste prišli za to govornico z enoletnim obljubljanjem vseskozi, da imate boljši program, da boste Vlado pripeljali, če jo boste vodili, do boljših rezultatov. Nič lažjega kot to, kar delate danes, ni - dvigujete davke in prodajate premoženje! To so delali tudi na Hrvaškem ter v Španiji in vemo, kam so prišli. Medtem ko reševati gospodarstvo in znižati svojo lastno javno porabo, tega, žal, ne zna vsak.
Zato pričakujem, da bomo o tej temi opravili široko razpravo v Državnem zboru, ne zaradi postavljenega poslanskega vprašanja poslanca, ampak zaradi slovenskega naroda. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Pukšič, ampak o vašem predlogu bomo, zato ker ste ga vi predlagali, v Državnem zboru odločali 21. maja, v torek, v okviru glasovanj.
S tem zaključujem postavljanje tretjega vprašanja in odgovarjanje nanj.
Prehajamo na četrto vprašanje predsednici Vlade, ki ga bo postavil gospod Rihard Braniselj, Državljanska lista.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Spoštovani!
Težave v slovenskem bančnem sistemu so znane oziroma bolje povedano,
znane so težave bank v državni lasti v Republiki Sloveniji. Te težave je treba odpravljati in sanirati na različne načine. Vsekakor je eden od načinov tudi to, da lastniki, v tem primeru tudi država, zahtevajo striktno odškodninsko odgovornost vseh tistih članov uprav in nadzornih svetov, ki so s svojim ravnanjem pripomogli k temu, da je slovenski državi in bankam nastala škoda. Drugi način je ta, da predvidevamo in pričakujemo, da bosta Nacionalni preiskovalni urad in tožilstvo preganjala storilce kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili v povezavi z bančnimi posli. In tretji, v Državnem zboru, kjer je bila soglasno ustanovljena Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu in kjer naj bi se ugotovilo eventualno povezanost politike pri spornih kreditih.
Vprašanje za vas, spoštovana predsednica Vlade, je naslednje. Sanacija bančnega sektorja je opredeljena kot ena izmed prioritetnih nalog Vlade, obenem pa bo predstavljala velik del odhodkov, ki jih bomo morali financirati. Zato nas v Državljanski listi zanima:
Kolikšen bo strošek dokapitalizacije državnih bank zaradi tekočega poslovanja?
Kolikšen bo strošek dokapitalizacije po prenosu slabih terjatev državnih bank na slabo banko?
Pri slednjem nas zanima:
Kakšna je časovnica prenosa slabih terjatev in še posebej obseg prenesenih slabih terjatev na slabo banko?
Hvala lepa za odgovor.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Za odgovor dajem besedo predsednici Vlade, izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala.
Bom začela tako, kot ste začeli tudi vi. Absolutno se strinjam in ne bežim od nobene odgovornosti. To mora veljati za vse člane poslovodstev in člane nadzornih svetov. Tisti, ki so zagrešili kakršna koli kriminalna dejanja, morajo za to odgovarjati. Še enkrat, najslabša posojila, s katerimi se ukvarjamo, so bila v vseh ali pa v dveh največjih bankah v državni lasti podeljena v obdobju 2006-2008. Dovolite, da še enkrat preberem razloge, zakaj se prodaja Nova Kreditna banka Maribor, ker je bilo prej rečeno, da tega nisem povedala. Zaradi večje stabilnosti bančnega sistema se je Vlada, kljub temu da je Nova Kreditna banka Maribor sistemska banka, odločila za njeno prodajo. Banko bo treba še dodatno dokapitalizirati, pri čemer bodo potencialni investitorji svoj morebitni vstop v kapital banke pogojevali s tem, da imajo nad poslovanjem banke popolno kontrolo in nadzor. To je edini in izključni razlog, zakaj je bila prodaja predlagana. Dejstvo je, da sta nezadostna kapitalska ustreznost in visok delež nedonosnih posojil najbolj obremenjujoča za bančni sistem ter povečujeta kreditno tveganje
24
DZ/VI/14. seja
bank in zmanjšujeta bančno sposobnost zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih. Ključna ukrepa za krepitev stabilnosti bank in posledično izboljšanje pogojev financiranja sta znižanje deležev slabe aktive in zagotavljanje kapitalske ustreznosti bank. S ciljem izvedbe teh ukrepov je bila ustanovljena Družba za upravljanje terjatev bank, ki je že operativna in deluje v okviru Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. V tem zakonu so poroštva omejena do višine 4 milijard. Vzporedno s postopkom prenosa slabe aktive z bank na družbo bo izvedena dokapitalizacija bank s strani države, če ne bo mogoče privabiti zasebnega investitorja - tukaj govorim predvsem o Novi Kreditni banki Maribor. Na podlagi pregleda aktive bank in izvedenih obremenitvenih testov s strani Banke Slovenije ocenjujemo, da bo treba za dokapitalizacije bank zagotoviti do 900 milijonov evrov. Še enkrat poudarjam, to ni ocena Vlada Republike Slovenije, to je ocena Banke Slovenije. Vlada ne pripravlja svojih in zaenkrat stojimo in slonimo na številkah, ki so pripravljene na Banki Slovenije. Za začetek procesa mora Vlada Republike Slovenije sprejeti formalno odločitev glede primernosti banke za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank in za prvo in največjo banko je Vlada v četrtek to naredila - poslala tja, kamor je morala poslati, in čakamo odgovor. V tem trenutku še vedno verjamemo, da je mesec junij tisti mesec, ko bomo lahko prve, da ne rečem prvo slabo terjatev prenesli na to družbo. Za prenos na družbo oziroma večkrat uporabljeno ime slabo banko so zaenkrat identificirane tri največje banke. Na podlagi pregleda aktive bank in izvedenih obremenitvenih testov Banke Slovenije obstoji ocena, da obseg slabih terjatev za prenos na to družbo znaša 3,3 milijarde evrov. Te terjatve bodo prenesene po prenosni vrednosti 1,1 milijarda evrov, kar predstavlja povprečno ceno prenosa 38 %. Za te terjatve imajo banke oblikovane slabitve v višini 1,5 milijarde evrov, torej so to banke že naredile. Ti podatki temeljijo na izračunih, ki jih je Banka Slovenije pripravila za namen priprave nacionalnega reformnega programa.
Vzporedno s sanacijo slabih bančnih terjatev bodo izpeljani tudi postopki prestrukturiranja določenih podjetij. Posebna pozornost bo namenjena terjatvam do teh podjetij, ki so v postopku prestrukturiranja in so na podlagi tega prestrukturiranja in vzdržnega poslovnega modela sposobna zagotoviti dolgoročno in uspešno poslovanje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ugotavljam, smo zaključili z vprašanji, ki so bila namenjena predsednici Vlade. Predsednici Vlade se zahvaljujem za dane odgovore.
Prehajamo na odgovore na poslanska vprašanja, ki so bila postavljena na 13. seji Državnega zbora.
Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan bo odgovoril na pet naslednjih vprašanj. Prvo mu je postavil gospod Ljubo Žnidar v zvezi s podeljevanjem koncesij in vodnih dovoljenj.
Gospod minister, izvolite.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni! Lep pozdrav!
Gospod poslanec me je vprašal s področja, kjer je potekala tudi revizija Računskega sodišča. Odgovoriti želim tako: na področju podeljevanja vodne pravice, ki je ločena na koncesijo in vodno dovoljenje, istočasno poteka kar nekaj aktivnosti. Te aktivnosti so vezane na pripravo spremembe zakona, podrejenih pravnih aktov, pripravo odgovorov na zahteve Računskega sodišča, istočasno pa potekajo tudi nekateri upravni in inšpekcijski postopki. Ministrstvo se je odločilo, da bo vse aktivnosti izvajalo tako, da vsem, ki rabijo vodo in so za to dali ustrezno vlogo in še nimajo urejenih koncesijskih razmerij, ne bo treba ustavljati dejavnosti. Ob je treba povedati - za izpolnitev prvega vprašanja, kako odreagirati na zahteve Računskega sodišča -, da ima ministrstvo rok, to je 25. junij, v katerem bomo pripravili ustrezno pravno podlago, ki bo na zakonski ravni uredila način poravnave plačila rabe vode za določeno obdobje in druge posebne primere v postopkih podeljevanja koncesij. Ker gre za različna pravna stanja: od pravočasnih vlog, vlog, prejetih po izteku z zakonom določenega obdobja, do vlagatelja, ki vlog sploh niso vložili, plačujejo pa vodno povračilo, bodo z navedenim predpisom ta stanja zajeta v čim večjem možnem obsegu, saj se ministrstvo zaveda potrebnosti takojšnje regulacije tega področja. Naveden pristop bo tak, da bo upošteval zakonitost, javnofinančne vidike, kot tudi gospodarsko vzdržnost ukrepa za bodoče koncesionarje. V praksi ministrstvo med drugim zagovarja tudi stališče, da je treba plačilo iz zneska dajatev za preteklo obdobje razdeliti na način, da bo znesek mogoče obračunati v obliki letnih pribitkov na koncesijsko dajatev v daljšem časovnem obdobju, da ne bomo ogrožali delovnih mest.
Hkrati imamo na ministrstvu ustanovljeno komisijo, ki rešuje težave zlasti na šestih področjih: koncesije za termalna kopališča po 199. členu, koncesije za stekleničenje, koncesije za ogrevanje, koncesije za termalna kopališča in koncesije za ogrevanje z razpisom. Kot sem povedal, držali se bomo predpisanega roka za odgovore s strani Računskega sodišča, to je 25. junij 2013, in pričakujemo, da bo tudi Vlada potrebne zadeve obravnavala 30. julija. Imamo načrt, in tako je nastavljeno delovanje skupine, da bomo do konca leta 2013 vzpostavili stanje, kakršno mora biti po zahtevi Računskega sodišča, kar v praksi pomeni, da bo treba obstoječim vlagateljem podeliti še 66 koncesij. V tem trenutku je na Agenciji Republike Slovenije
25
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
za okolje, v sektorju za vodne pravice nerešenih še okoli 400 vlog in moram povedati, da reševanje pospešujemo. Ob tem, spoštovane poslanke in poslanci, želim poudariti, da agencija na letni ravni pridobi tisoč 300 novih zahtevkov.
Še nekaj je pomembno, spoštovane gospe in spoštovani gospodje. S spremembo Zakona o vodah, skoraj deset let nazaj, smo v Sloveniji vzpostavili do neke mere unikaten sistem v Evropski uniji. Podoben sistem, ampak samo na področju energetike, ima Francija, in to je sistem podeljevanja koncesij. Večina ostalih držav se je odločila za učinkovit in bistveno bolj enostaven sistem, da se večino vodnih pravic podeljuje preko vodnega dovoljenja. V to smer bodo šle tudi rešitve, ki jih pripravljamo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, ministru, za odgovor.
Dopolnitev vprašanja bo podal gospod Žnidar, izvolite.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani gospod minister, kolegi in kolegice!
Dopolnil bi samo še del vprašanja pri dejstvu, da je bilo ministrstvo, bom rekel, slab gospodar pri ravnanju in podeljevanju koncesij in vodnih dovoljenj v preteklosti in tudi danes. Tukaj gre letno za kar zajeten izpad prihodkov v sam državni proračun. Kot prvo, s tem se v res neenakovreden položaj postavlja gospodarske subjekte, kajti nekateri ta vodna dovoljenja oziroma koncesnino plačujejo, drugi pa ne.
Postavil bi še dodatno vprašanje. Tudi Evropska komisija pozna del naše neurejenosti na tem področju in je Republiko Slovenijo že opozorila na ta segment, na to pomanjkljivost in pripravlja kazenski ukrep.
Sprašujem:
Ali bo ta odgovor, ki ga na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje aktivno pripravljate, zadovoljil Evropsko komisijo in s tem ublažil kritiko, da gre dejansko tudi za nedovoljeno pomoč gospodarskim subjektom s tega področja?
Ali nas bo ta odgovor zadovoljil v takšni meri, da se bo Slovenija izognila finančni kazni Evropske komisije?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želite dopolniti odgovor? Minister Dejan Židan, imate besedo.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Evropska komisija upravičeno zahteva, da pravne akte, ki jih sprejmemo, pogosto tudi po svoji želji in ne po nekih direktivah ali regulativah Evropske unije, potem tudi izvajamo. Ali bo Evropska komisija odreagirala, ali ne bo reagirala na mnenje Računskega sodišča, da je šlo za nedovoljeno državno pomoč - to ni mnenje Evropske komisije, to je mnenje Računskega sodišča. Skupaj s Službo Vlade za zakonodajo in tudi z
neformalnimi pogovori z Računskim sodiščem se dogovarjamo za rešitev, ki je v bistvu že dogovorjena in bo tudi v roku posredovana tako Računskemu sodišču, kakor preko Vlade, tudi navzven. Verjamem, da bo za zahtevo za popravilo potencialne škode, ki je bila narejena v preteklih letih, to zadostno.
Bi pa ob tem želel še nekaj poudariti -ni pomembno, če je bilo to področje nekoč pod Ministrstvom za okolje in prostor in je leta 2012 prešlo na področje ministrstva, ki je odgovorno za kmetijstvo in okolje. Dejstvo je, da imamo sistem, ki je zapleten in da moramo do konca tega leta narediti tak sistem, da bo pregleden.
Računsko sodišče je od nas zahtevalo, da pripravimo ekonomski model izračuna škode oziroma kontra povračila, ki nastane s trošenjem naravnega vira, to je vira uporabe vode. Tisto, kar je pa treba tukaj povedati - to je tako zahteven model, da ga do sedaj, po nam znanih podatkih, ni znala pripraviti nobena od evropskih držav. Vendar bomo, zato ker je takšna zahteva Računskega sodišča, šli v to smer.
Verjamem, da bomo to, kakor tudi ostala odprta vprašanja, ki jih imamo med Evropsko komisijo in Slovenijo, reševali pravočasno in na način, da zmanjšamo nevarnost, pred katero je Slovenija zaradi sporov, ki jih ima administracija Evrope z okoljsko administracijo v Sloveniji. S pristojnim komisarjem, z gospodom Potočnikom, sva se dogovorila za načrt dela. Je pa treba povedati, da je število sporov - nekaj tednov nazaj jih je bilo 30, od tega 13 formalnih, ostali neformalni, večinoma v obliki pilotov. Cilj je, da se trend spremeni, da se bo število sporov manjšalo, seveda v roku leta, pol leta ali pa dveh let. Ideja, da bi pa prišli na številko 0, je nemogoča, torej želimo zmanjšati in trend obrniti. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala ministru za dopolnitev odgovora.
Preden mu dam besedo za odgovor na naslednje vprašanje, vas želim obvestiti, da 1. točki dnevnega reda v času med 13.50 in 14.30 ne bo prisostvoval minister za obrambo gospod Roman Jakič.
Prehajamo na odgovor na vprašanje, ki je bilo postavljeno na 13. seji zbora, in sicer dr. Laszlo Goncz je postavil vprašanje v zvezi z vzdrževanjem melioriranih območij. Vprašanje je postavil ministru za kmetijstvo in okolje mag. Dejanu Židanu.
Minister, izvolite, imate besedo.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Ministrstvo je preko izvajalca javne službe upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov, to je sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, dobro seznanjeno tudi z delovanjem tega sistema v Pomurju in ocenjujem, da je sistem vzdrževanja preko letne odmere nadomestila za vzdrževanje in redno delovanje sistema ustrezen. Treba je povedati, da se
26
DZ/VI/14. seja
tovrsten način dela v Pomurju izvaja od leta 2004 z vmesno prekinitvijo leta 2005 in 2006, ko se odmera ni izvedla. Na območju Pomurja je evidentiranih okoli 90 hidromelioracijskih sistemov, preko javne službe pa je vključenih 43 sistemov, tudi melioracija Mala Krka-Domanjševci, ki jo gospod poslanec omenja. vzdrževanja v Pomurju trenutno potekajo na ta način. Na podlagi programov vzdrževanja za leto 2012 so se vzdrževalna dela na terenu v celoti izvedla na 15 hidromelioracijskih sistemih in delno na 15. Na ostalih je bilo delo prekinjeno zaradi mokre, dolge zime in se bodo izvajala do konca maja 2013, za nekatere hidromelioracijske sisteme pa po dogovoru v okviru programa vzdrževanja za leto 2013. Nekaj posameznih hidromelioracijskih sistemov na območju Pomurja ni vključenih v letne programe upravljanja in vzdrževanja, saj je bilo v preteklosti na podlagi terenskih ogledov in po podatkih melioracijskih skupnosti ugotovljeno, da niso bili izvedeni po projektih, niso v funkciji oziroma na terenu ni bil izkazan interes za njihovo vzdrževanje preko sistema odmere.
Glavna dela, ki se na hidromelioracijskih sistemih opravljajo v obsegu razpoložljivih sredstev, so: košnja trave, posek zarasti, čiščenje jarkov in popravilo poti. Razpoložljiva sredstva so namenjena le melioracijskim jarkom, ki pa pogosto ne zadostujejo za vsa potrebna vzdrževalna dela. Dodaten vzrok za občasno poplavljanje je lahko tudi neurejena primarna odvodnja, vodotoki. Vzdrževanje vodotokov, v katere se iztekajo melioracijski jarki, pa je financirano iz vodnega sklada. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala ministru za odgovore.
Dopolnitev vprašanja bo podal gospod Laszlo Goncz, izvolite.
DR. LASZLO GONCZ: Hvala lepa. Spoštovani gospodje ministri, kolegice in kolegi!
Gospod Židan, hvala lepa za ta del odgovora! Iz tega sem razbral, da se na ministrstvu ocenjuje, da je izvajanje programa ustrezno. Na osnovi stališč občanov, ki so me poiskali na zadnjih poslanskih forumih, tudi v Domanjševcih, kot ste že omenili, le moram postaviti še dve vprašanji.
Če bo do konca maja izvedeno nadaljevanje aktivnosti, bo mogoče situacija boljša, ampak v tem trenutku se ugotavlja, da predvsem na območju Pomurja prihaja do nekih sistemskih pomanjkljivosti zaradi zamujanja ali pa pomanjkanja denarja, preden se pristopi prav na skrajni severovzhodni del države. Če je temu tako, morate oceniti s strani ministrstva oziroma stroke.
Zato še enkrat postavljam vprašanje:
Ali gre morda za sistemsko pomanjkljivost, da največkrat izostaja prav omenjeni severovzhodni del Pomurja?
Če je temu tako, potem zadeva le ni tako dobra, kot ste jo v svojem odgovoru predstavili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Besedo dajem mag. Dejanu Židanu za dopolnitev odgovora.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani gospod poslanec, predlagam takole - dejstvo je, da so se zaradi neobičajnih vremenskih okoliščin vzdrževalna dela potegnila do konca maja, tako da bomo konec maja lahko ocenili, kaj je bilo izvedeno in kaj ni bilo izvedeno.
Hkrati predlagam, da se neposredno obvesti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je tokrat upravljavec, če nekje dela niso bila izvršena; sklad ima tudi nalogo, da vrši nadzor. Če bomo takrat ugotovili, da zadeva ni rešena oziroma je rešena drugače, kot je v interesu kmetijstva in ljudi, pa bomo predlagali oziroma pogledali, ali je kje treba spremeniti tudi sistem. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za dopolnitev odgovora.
Prehajamo na naslednje vprašanje, ki ga je na 13. seji, torej na prejšnji seji, postavil gospod Zvonko Lah v zvezi z ohranitvijo manjših kmetij v povezavi z zaraščanjem kmetijskih zemljišč. Odgovarjal bo ponovno minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan.
Izvolite, minister, imate besedo.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Slovenija je za majhne kmetije veliko izpogajala tudi s spremembo evropske kmetijske politike, ki se bo začela v naslednjem 7-letnem obdobju, ki je pravzaprav že tukaj. Pomemben ukrep za naše kmetije je poseben sistem za majhne kmetije, ki bo omogočal, da se bodo majhne kmetije izognile pretiranemu administriranju, ki je na žalost velika značilnost sodobnega kmetijstva v Evropski uniji, in bodo na podlagi 7-letnih pogodb lahko izvajale svoje delo na podlagi neke vrste pavšala. Izognili se bodo tudi nekaterim kontrolam in navzkrižni skladnosti, hkrati pa bodo morali opravljati določena opravila, ki bodo v pogodbi zapisana. V tem trenutku je predlog - namreč, dokončno se bodo kmetijska politika in pristojne uredbe dogovorile in sprejele do konca 6. meseca tega leta - takšen, da bodo v sistem pavšala prišle kmetije do tisoč 250 evrov letnega neposrednega plačila, in sicer gre za več kot 20 % kmetij. Tako ocenjujemo, da se bo, kar se administriranja tiče, tem kmetijam življenje bistveno olajšalo.
Drugič. Na ministrstvu se zavedamo tudi poslovne sektorske nepovezanosti. Zato smo na ministrstvu izpeljali razpis poslovnega povezovanja po sektorjih. Zdaj ocenjujemo, ali je bil ta razpis uspešen ali ne. Če bo ocena takšna, da je bil razpis uspešen, bomo nadaljevali s
27
DZ/VI/14. seja
tovrstnimi razpisi. Hkrati vas želim tudi obvestiti, da bomo v letošnjem letu, in to bo tudi vplivalo na delovanje majhnih kmetij in na vzdrževanje kmetijskih površin, ko bomo izračunali preostanek denarja iz programa razvoja podeželja, ki se uspešno koristi, še letos dali prednost trem vrstam razpisov. Prvi razpis bo za dodatne dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki marsikateri majhni kmetiji omogočajo prihodnost na tem področju. Pri teh razpisih je treba povedati, da je že 16,6 % slovenskih kmetij poslovno rešitev svojega kmetovanja našlo v tovrstni dejavnosti. Kot drugo bomo ponovili razpis za poslovno povezovanje in kot tretje za neka dodatna dela na področju gozda in lesa, kar je pa tudi možnost za rešitev nekaterih težav.
Kar se tiče načrtnega usposabljanja površin, ki so zaraščene, z državnim denarjem, je pa le treba povedati, da smo imeli na voljo denar, ki pa ga je Državni zbor s spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih odvzel. Namensko se ne zbira več denarja v zadostni meri, ki bi bil na voljo, da bi lahko država pomembno posegla na usposabljanje kmetijskih zemljišč tam, kjer ocenimo, da je to za slovensko proizvodnjo hrane koristno. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala ministru. ,	Zahtevo za dopolnitev odgovora bo
podal gospod Zvonko Lah. Izvolite.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Veseli me, da se bo v bodoče odpravilo pretirano administriranje, sploh za manjše kmete, vendar je šlo moje vprašanje tudi v smer, ali bo imelo ministrstvo kakšno politiko na področju organizirane prodaje malih tržnih viškov. Res da bodo neki razpisi, da se bodo ti mali kmetje samoiniciativno povezovali. Menim, da to ni dovolj. Zavedamo se, da je naše povprečne kmetije nekaj več kot 6 hektarjev, da je povprečna starost nosilcev kmetije okrog 60 let in da se je večina teh kmetij v preteklosti, pred nekaj desetletji, ukvarjala, z živinorejo, s prirejo mleka in mesa, in da je večina teh začela opuščati kmetovanje, da kmetujejo samo še za svojo samooskrbo, slabša kmetijska zemljišča pa so prepustili zaraščanju, ker se ne izplača in jih ne morejo obdelovati. V preteklih letih smo po mojem s tem izgubili večino kmetijskih zemljišč, bistveno več kot pa s pozidavo. Z nadomestilom bi sicer za spremembo kmetijskih zemljišč nekaj denarja dobili, vendar vemo, da so se investicije ustavile in da te bojazni za pozidavo ni bistveno veliko več.
Zato pogrešam to, da bi imelo ministrstvo neko politiko, kako te male tržne viške prodajati na kmečkih tržnicah ali z organizirano prodajo pri trgovcih, saj veliki trgovci raje uvozijo pridelke manjše kvalitete, domačih in kvalitetnih pridelkov pa se jim ne izplača prodajati.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Želite dopolniti odgovor?
Besedo dajem ministru, izvolite.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Ministrstvo za kmetijstvo ima kar nekaj pristojnosti pri tem, da regulira, kako je kmetijski prostor urejen. Ima pomembne pristojnosti, da poskrbi, da denar, ki ga lahko koristimo, pride v Slovenijo. Mislim, da to funkcijo koristno opravlja. Mislim, da je lansko leto preko Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja prišlo oziroma je bilo v sektor razdeljeno 350 milijonov evrov. Ministrstvo nima možnosti, da sodeluje pri poslovnem organiziranju. V nekih drugih časih je bilo to mogoče, v sedanjih časih pa, čeprav je to kmetijstvo interventno urejeno, ni možnosti, da pomembno poslovno poseže, razen na nekaj majhnih načinov.
Eden od načinov je, da pomaga z denarjem Slovenije in Evropske unije pri združevanju. To smo naredili. Druga možnost je, da pomaga pri gradnji verig, ki omogočajo odkup nekaterih tržnih viškov - in tisto, kar je morda celo bolj pomembno - vzpostavijo namensko proizvodnjo. Tukaj vas, spoštovani poslanec, želim obvestiti, da sem se v petek, pred nekaj dnevi, udeležil ponovnega sestanka žitne verige, ki je bila na nek način narejena leta nazaj na pobudo tega ministrstva, sedaj pa jo želimo bolj aktivirati. Dogovor, ki je bil tam dosežen, je, da se letos namerava vsa pšenica, ki zraste v Sloveniji, v Sloveniji tudi odkupiti za proizvodnjo hrane v Sloveniji - samo nekatere modelitete se še iščejo. Mi kot ministrstvo to tudi podpiramo. V letošnjem letu bomo bolj načrtno pomagali pri prodaji kmetijskih proizvodov z nekaterimi ciljnimi akcijami, kjer bomo želeli naše državljanke in državljane naučiti nekaj, kar v nekaterih državah vedo, v Sloveniji pa še ne v zadostni meri - v trenutku, ko državljanka in državljan posežeta po slovenski hrani, ne samo, da koristita slovenskemu kmetu, obrtniku in industriji, ampak, zato ker omogočata, da gospodarska aktivnost ostane v Sloveniji, koristita državnemu proračunu na način, da lahko zagotavlja javno šolstvo, javno zdravstvo in podobno. Na tem področju bomo delovali.
Dosti pričakujemo tudi od nove evropske kmetijske politike. To, da bodo majhne kmetije izvzete iz tega strahovitega bremena administriranja, ki je marsikatero kmetijo tako prestrašilo, da je prenehala kmetovati, bo uspeh in ta uspeh bo nastal tudi zato, ker je Slovenija pri tem tako zelo vztrajala. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala ministru za dopolnitev odgovora.
Prehajamo na naslednje vprašanje, ki ga je na 13. seji Državnega zbora postavil gospod Franc Breznik v zvezi s sanacijo plazov. Odgovarjal bo minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan.
Minister, izvolite, imate besedo.
28
DZ/VI/14. seja
MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Odgovor na prvo vprašanje. Uvodoma je treba ugotoviti, da so plazovi, ki so se pojavili v zadnjih dveh mesecih na območju celotne vzhodne Slovenije, posledica razmočenosti tal zaradi spomladanske odjuge ter tudi poplav, ki so novembra lani prizadele širše območje Slovenije, in nikakor ne dolge zime. Vlada Republike Slovenije je dne 18. 4. 2013 sprejela program odprave posledic poplav, ki so bile novembra leta 2012, za leto 2013. V okviru sprejetega programa v skupni višini 22,2 milijona evrov so za odpravo posledic poplav na občinski infrastrukturi in za izvedbo geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari zagotovljena sredstva v višini 6,2 milijona evrov, od tega 1,2 milijona evrov za vračilo presežnih sredstev občinam skladno z določili Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. V okviru navedenih sredstev bodo posameznim občinam dodeljena sredstva za izvedbo geotehničih ukrepov, to je sanacije plazov, pri čemer bodo imeli prednost poškodovani ali ogroženi objekti namenjeno bivanju in prevoznost na poškodovanih objektih cestne infrastrukture z namenom preprečitve neposredne nevarnosti ali nastanka čezmerne škode v nadaljevanju. Seveda bodo sredstva namenjena samo poškodbam, ki so bile zaznane ob ocenjevanju škode po poplavah novembra lansko leto.
Kako bo letos? Ko govorimo o sanaciji plazov, ki so nastali zaradi posledic novembrskih poplav, je treba ugotoviti, da sicer posamezne sanacije že potekajo oziroma bodo realizirane v okviru razpoložljivih sredstev programa odprave posledic še v tem letu, za sanacijo plazov, ki pa so se sprožili v letošnjem letu in niso zajeti v oceni škode po poplavah novembra 2012 ali prej, pa moram žal ugotoviti, da v proračunu Republike Slovenije za leto 2013 ni bilo predvidenih razpoložljivih finančnih sredstev. Ker pa, kolikor sem obveščen, se bo rebalans proračuna delal, vas, spoštovane poslanke in poslanci, pozivam, da ob rebalansu pomislite tudi na to nesrečo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala ministru za odgovore.
Zahtevo za dopolnitev odgovora bo podal gospod Franc Breznik, izvolite.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala.
Ministru se delno zahvaljujem za odgovor, čeprav se sam ne strinjam. Bil sem marsikje na teh področjih, predvsem v Slovenskih goricah. V Slovenskih goricah, kot delu severovzhodne Slovenije, imamo preko 100 plazov, ki so se sprožili. Ne bi mogel reči, da bi lahko iz naslova poplav prenesli ta sredstva, saj poplave niso vplivale. Gre za gričevnata višje ležeča področja nekih kmetij, kjer so se ti plazovi sprožili tako, da ne bi mogel reči, da so imele poplave v severovzhodni Sloveniji odločilen vpliv. Moje mnenje in mnenje strokovnjakov, ki so si pogledali ta področja, je, da gre velikokrat
za stabilna področja, kjer teh vplivov v preteklosti ni bilo, in gre za posledico dolgoročne zime, niti ne gre za neprimerne posege človeka v prostor. Gre za zaskrbljujoče stanje, predvsem me skrbi, ker Vlada ni rezervirala sredstev v proračunu.
Prosil bi ministra, da bi v okviru rebalansa poskrbel, da bi se spomnil na ta področja. Gre tudi za področja, kjer v tem trenutku še ne ogrožajo toliko bivanjskih ali infrastrukturnih objektov, so pa sredstva, s katerimi bi sanirali ta področja, neprimerno manjša, kot pa bi bila takrat, ko bodo ti objekti ogroženi. Prosil bi, če bi Vlada resnično poskrbela za te kmetije, za ta območja, ker je stvar zaskrbljujoča - gre za največjo naravno katastrofo, ki je nekoliko krat večja, kot so bile vse poplave do sedaj v Sloveniji. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Za dopolnitev odgovora dajem besedo ministru, izvolite.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala.
Spoštovani gospod poslanec, oba se zavedava, da trenutna Vlada ni pripravljala proračuna za leto 2012, tako da ni tista, ki ni rezervirala sredstev za ta namen, vendar po hitri oceni, glede na trenutne podatke, ki jih imamo, bi na postavki za sanacijo majhnih in srednjih plazov - za to gre - v letošnjem letu potrebovali 4 milijone evrov, da bi lahko izvedli najbolj nujna dela. To bo predlog ministrstva, ki je odgovorno za okolje in za kmetijstvo. V tem trenutku ne znam povedati, kako uspešen bom pri Vladi, je pa pristojnost in odločanje v rokah vas, poslank in poslancev. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za dopolnitev odgovora.
Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan bo odgovoril na vprašanje, ki je bilo postavljeno na 13. seji zbora, postavil pa ga je gospod Janez Ribič v zvezi z odpravo posledic poplav.
Gospod minister, izvolite, ponovno imate besedo.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani gospod poslanec, kar nekaj vprašanj je. Upam, da bo zadosti časa na razpolago.
Prvo vprašanje - kako je z zagotovitvijo kohezijskih sredstev za izgradnjo protipoplavnega nasipa Vurberk-Zgornji Duplek? Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je oddalo popolno vlogo na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo dne 29. marca 2013. Glede na to, da je postopek za izbiro izvajalcev v zaključni fazi, bi lahko z deli pričeli takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja in če ne bo zapletov v postopku izbire izvajalca in pridobitvijo gradbenega dovoljena, bi lahko z operativnimi deli začeli junija tega leta. Predviden zaključek del je sredi leta 2015, kar je
29
DZ/VI/14. seja
seveda nujno, da lahko refundiramo sredstva do konca leta 2015 iz evropskega proračuna.
Naslednje vprašanje je bilo: Kako je s sredstvi za odpravo posledic poplav v novembru 2012? Po poplavah na dan 4. in 7. novembra 2012 je bil opravljen pregled škode na vodni infrastrukturi za celotno območje Republike Slovenije. Ocenjena škoda brez davka na dodano vrednost je znašala 194 milijonov evrov. Samo za področje reke Drave je bilo podanih 227 vlog v višini 69 milijonov evrov brez DDV, neupoštevajoč škode na kanalu Formin, ker je bila ta 28 milijonov. Ocena sredstev za sanacijo posledic naravnih nesreč na objektih vodne infrastrukture za obdobje 2011 do leta 2017 znaša 41 milijonov evrov. Vlada Republike Slovenije je 18. aprila tega leta sprejela program odprave posledic poplav v vrednosti 22,2 milijona, ob tem pa je le treba poudariti, da je že bivša vlada takoj po poplavah sprejela še en ukrep v vrednosti 4,7 milijona evrov. Upoštevajoč projektno dokumentacijo s strani prizadetih občin bi za odpravo posledic na prvih prioritetah v občinah potrebovali sredstva za skupne projektantske storitve v vrednosti nad 14 milijonov evrov. Strokovne službe bodo opravile dodaten izbor nujnosti izvedbe ukrepov in v mesecu maju pozvale občine k pripravi vloge in posledično podpisu ustrezne pogodbe o sofinanciranju izvedbe sanacije. Dovolite, da vam operativno odgovorim za občino Duplek, kar je bilo vaše vprašanje. In sicer, sredstva, ki so že namenjena, so naslednja: vodotok Drava, objekt Sipina v strugi Drave pod Trčovo in ob desnem bregu med Duplekom in Dvorjanami v vrednosti sanacije 700 tisoč evrov, Korenski potok, to je Korenski potok med izlivom Žitečki potok in nekoliko od ceste Maribor-Vurberk v vrednosti 20 tisoč evrov in Mlinski potok v vrednosti 20 tisoč evrov.
Naslednje vprašanje - kako se bo ministrstvo za kmetijstvo in okolje lotilo sistemskega urejanja sanacije malih in srednjih plazov ter na kakšen način bodo v to vključene lokalne skupnosti? Na sestanku s predstavniki obeh asociacij tako skupnosti in zveze ter uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je bilo dogovorjeno, da se oblikuje posebna delovna skupina, ki bo v mesecu maju pripravila operativno postopkovno navodilo ravnanja pristojnih organov v primeru pojava zemeljskih plazov. Ob tem pa dovolite, da še enkrat poudarim, da je bila v letu 2006 v okviru Ministrstva za okolje in prostor oblikovana posebna proračunska postavka za sanacijo plazov srednjega in malega obsega, in trenutno v tej postavki ni denarja. To pa je tudi tisto, kar sem povedal gospodu Brezniku, da je naša ocena, da bi tukaj potrebovali 4 milijone evrov, da bi sanirali najbolj nujne stvari, tiste, ki so najbolj v korist našim državljankam in državljanom. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala ministru za odgovore.
Dopolnitev bo zahteval gospod Janez Ribič, izvolite.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovani ministri, poslanke in poslanci!
Hvala za obširen odgovor, gospod minister, me veseli. Veseli me, da se zadeve premikajo vsaj glede protipoplavnega nasipa. Sam kot poslanec že nekaj let opozarjam na nujnost njegove izgradnje. Žal se moja opozorila niso jemala resno, čeprav smo vsi, ki tam živimo, vedeli, da se bo enkrat zgodilo najhujše. In se lanskega novembra tudi je. Zato je čimprejšnji začetek gradnje nasipa nujen in tudi čiščenje struge Drave s pritoki, kot ste povedali.
Na občini Duplek po mojih informacijah, medtem še vedno čakajo na dobrih 75 tisoč evrov interventnih sredstev iz državnega proračuna, ki jih je Vlada namenila že v začetku meseca marca, to do sedaj še ni bilo realizirano. Poleg tega občina nima navodil, kako svetovati občanom v zvezi s povečanimi vrednostmi težkih kovin na kmetijskih zemljiščih, ki so jih na polja prinesle narasle vode. Glede plazov, ker je bilo to moje vprašanje, je stanje še slabše, saj je njihova sanacija dolgotrajen postopek, ki terja nenehno spremljanje. Zato je po mojem mnenju in tudi po mnenju strokovnjakov treba problematiko plazov reševati v smislu povzročanja škode in nevarnosti v nadaljevanju plazenja in ne le zgolj v smislu trenutno nastale škode.
Zato sprašujem:
Kdaj bo občina Duplek prejela nujna sredstva za odpravo posledic novembrskih poplav?
Kako naj občani postopajo v primeru povečane vrednosti težkih kovin na kmetijskih zemljiščih?
Kdaj se bodo začele sanacije plazov na območju občine?
Sami ste pravilno izračunali, najmanj štiri milijone evrov letno bi potrebovali, če bi želeli vzdrževati in spremljati plazove. Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Dopolnitev odgovora bo še enkrat podal mag. Dejan Židan, izvolite.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani gospod poslanec, nekatere odgovore sicer na operativni ravni že imamo, pa jih nimam zraven, nekatere pa pripravljamo do konca maja. Če se strinjate, bi se obvezal, da vam odgovore na vsa vprašanja pošljemo po pisni poti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo bo odgovoril na vprašanji, in sicer najprej gospe Mateje Pučnik v zvezi s spremembami na področju srednješolskega izobraževanja. Vprašanje je bilo postavljeno na 13. seji zbora.
Minister imate besedo, izvolite.
30
DZ/VI/14. seja
DR. JERNEJ PIKALO: Gospod predsednik Državnega zbora, spoštovane gospe in gospodje, spoštovana poslanka!
Vaše vprašanje je bilo sestavljeno iz dveh delov, zato bom na oba dela tudi odgovoril. Najprej vas je zanimalo glede vpisa v srednje in poklicne ter strokovne šole in gimnazije ter kako stvari glede tega vpisa potekajo. Kot drugo pa, kaj se dogaja na področju sprememb srednješolskega izobraževanja. Ne bom šel -poznate postopkovnik, kako zadeve gredo, zato vam ga ne bom prav posebej razlagal. Povedal bom samo, kje smo sedaj; kandidati so imeli do 10. maja možnost, da prenesejo svoje prijave na drugo šolo, če so menili, da je to za njih ustrezneje oziroma, da bi na ta način bolje realizirali svoje izobraževalne potenciale. Do 15. maja, torej prejšnji teden, so nam sveti šol posredovali morebitne predloge za omejitve vpisov in prošnje za dodatne oddelke. Sedaj je naloga ministrstva, da do 30. maja dokončno pogleda ter odloči o morebitnih dodatnih oddelkih oziroma o omejitvah opisa.
Na spletni strani ministrstva smo objavili preglednico, kjer lahko vsi kandidati in njihovi starši pogledajo, kje so še prosta mesta, kam se lahko prijavijo in tako naprej. Kar se tiče samih številk vpisa, je zadeva takšna; letos imamo 22 tisoč 600 razpisnih mest, za vpis novincev in novink je trenutno prijavljenih 18 tisoč 721 kandidatk in kandidatov. V programe nižjega poklicnega izobraževanja je prijavljenih 370 kandidatov, srednjega poklicnega izobraževanje 3 tisoč 470, v programe srednjega strokovnega izobraževanja 7 tisoč 935 ter v programe gimnazij 6 tisoč 946. Če boste primerjali s številkami od lani, boste ugotovili, da je v vseh programih, razen v gimnaziji, zanimanje naraslo, rečeno tako čez palec, in število kandidatov za gimnazije je nekoliko padlo. To je en del odgovora.
Drug del odgovora pa se nanaša na spremembe zakonodaje. Trenutno ima ministrstvo v delu ali pripravljamo tri stvari. Ena so spremembe in dopolnitve Zakona o gimnazijah, pri drugi gre za spremembe in dopolnitve Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij. Ocenjujem, da je trenutno zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij najdlje in da bi s tistim zakonom lahko najhitreje prišli pred Državni zbor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, ministru za odgovor.
Naslednje vprašanje, na katerega bo odgovarjal minister za izobraževanje znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je bilo postavljeno na 13. seji Državnega zbora, je postavil gospod Samo Bevk, in sicer v zvezi z Nordijskim centrom Planica.
Gospod minister, imate ponovno besedo, izvolite.
DR. JERNEJ PIKALO: Gospod predsednik, spoštovani in spoštovane!
Kar se tiče Nordijskega centra Planica, mi najprej dovolite eno čisto osebno opazko. To je delo mojih prednikov, mojih predhodnikov in upam, da bo - ne samo upam, tudi po vseh zagotovilih - tudi na moje veliko osebno veselje letos in drugo leto zadeva realizirana. Kot veste, smo konec leta 2012 dobili gradbeno dovoljenje za servisni objekt Čaplja, mladinske in otroške skakalnice, poševno dvigalo ter hudournik. Ker smo bili sredi sezone, je bilo seveda nesmiselno, nesmiselno pred poleti marca v Planici, da bi šli takrat v gradbene posege. Takoj po tem, po zaključeni prireditvi v Planici pa smo šli v gradbene posege in lahko rečem, da od takrat sem bil, neuradno, vsaj dvakrat v Planici in z velikim veseljem opažam, da gradbena dela v veliki meri napredujejo. Predviden zaključek teh del je oktober leta 2013.
Kar se tiče letalnice, je zadeva takšna, da moramo počakati na nova pravila FIS, ki bodo sprejeta v začetku junija 2013. Takrat se bo šlo v rekonstrukcijo velikanke bratov Gorišek. Od takrat do novembra bomo intenzivno delali na tem projektu, gradbena operativa bo intenzivno delala, kajti november je zadnji rok, do katerega moramo biti, kot se temu reče po domače, iz betona, kajti novembra bo v Planici zapadel sneg. Od tam naprej bomo izvajali vsa ostala dela, tako da pričakujem, da bi ta velikanka lahko zaživela ob 80-letnici, torej spomladi 2014, mislim, da v svoji najlepši podobi. Mislim, da bo to tudi najlepši način, s katerim bomo obeležili 80-letnico velikanke bratov Gorišek. Naj pa omenim še eno stvar. Vzporedno s tem bo se začela tudi gradnja tako imenovanega tekaškega centra - letos poleti, ampak se bo trajala nekaj dlje, tako da ne pričakujemo, da bo v pomladi 2014 končana. Pričakujemo, da bo poleti 2014 gradnja tekaškega centra v Planici končana. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala ministru za odgovore.
Želite morda zahtevo za dopolnitev odgovora?
Gospod Samo Bevk, imate besedo.
Izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa, gospod predsednik! Spoštovani zbor!
Gospodu ministru se zahvaljujem za odgovor na moje poslansko vprašanje, ki sem ga postavil na prejšnji seji Državnega zbora. Vesel sem, da se ta projekt uspešno nadaljuje. Veliki projekti pač terjajo nekaj časa, zato se je v tem obdobju zvrstilo kar nekaj ministrov pristojnih za šport, in vesel sem, da se bo ta projekt zaključil, upam še, v okviru vašega mandata. Prihodnje leto bomo, tako kot je bilo rečeno, praznovali tudi 80-letnico velike skakalnice, takrat ene največjih, ki je bila zgrajena. Skonstruiral jo je Stanko Bloudek. Vesel sem, da bo ministrstvo aktivno vključilo v
31
DZ/VI/14. seja
praznovanje. Stanko Bloudek je bil zelo pomemben konstruktor, športni delavec in športnik, po katerem so upravičeno poimenovana tudi najvišja priznanja za področje športa, Bloudkove nagrade.
Ob tem pa še moje vprašanje. Leta 2019 naj bi bilo v Sloveniji svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Pa me zanima:
Kako se ministrstvo vključuje v ta velik
projekt?
Vem, da ste Smučarski zvezi Slovenije dali soglasje za vložitev te kandidature. Upam, da bodo takrat gospodarske in tudi siceršnje razmere v državi take, da bomo lahko to prvenstvo dostojno organizirali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Dr. Jernej Pikalo, imate besedo za dopolnitev odgovora.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa.
Najprej korekcija samega sebe. Mislim, da se mi je enkrat vmes zareklo. Velikanke bratov Gorišek ni 80 let, ampak je to Bloudkova velikanka, tako da bo čisto jasno tudi za zapisnik.
Kar se pa tiče svetovnega prvenstva -ja, Vlada je dala soglasje Smučarski zvezi. Z njimi smo imeli sestanek. Vse, kar lahko v tem trenutku rečem, je, da sem bil obveščen, kdo naj bi bila konkurenca oziroma kdo je potencialna konkurenca pri kandidaturi za nordijsko svetovno prvenstvo. Lahko rečem, da tudi jaz upam, da bodo gospodarske in druge razmere boljše, in da bomo uspeli to nordijsko svetovno prvenstvo izjemno dobro izpeljati, kajti Planica je tradicionalno izjemno dober organizator tovrstnih tekmovanj. Tako da aktivnosti v zvezi s tem potekajo po načrtu. Delujemo, mislim, da proaktivno, bo pa, to lahko rečem po tistem, kar mi je bilo zaupano s strani Smučarske zveze, kar nekaj konkurence za nordijsko svetovno prvenstvo leta 2019. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi ministru za dopolnjen odgovor.
Minister za zunanje zadeve gospod Karl Erjavec bo odgovoril na vprašanje mag. Marka Pogačnika v zvezi z odprtjem konzularnega predstavništva. Vprašanje je bilo postavljeno ravno tako na 13. seji zbora.
Gospod minister, imate besedo.
KARL ERJAVEC: Hvala lepa, predsednik. Hvala tudi za vprašanje.
Najprej bi rad pojasnil, da častne konzulate odpiramo tam, kjer nimamo veleposlaništev. Treba se je zavedati, da je Slovenija majhna država, ki ima majhno mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev in zato si pomagamo tudi na takšen način, da pokrivamo določene dele sveta s tako imenovanimi častnimi konzulati. Te častne konzulate vodi častni konzul, ki je po navadi državljan države sprejemnice. Po navadi gre za
ugledne osebe, ki ne smejo biti kaznovane in ki uživajo zaupanje in ugled. Po navadi gre za nekdanje državniške funkcionarje oziroma gospodarstvenike, iz teh vrst kadrujemo. Glede na to, da to ne povzroča praktično nobenih stroškov, je kar uveljavljen način, kako bolje pokrivati diplomatsko mrežo. Moram povedati, da častni konzul nima statusa uslužbenca Ministrstva za zunanje zadeve, opravlja svoje delo brezplačno in mora priskrbeti, po navadi v prestolnici, ustrezne prostore. Strošek države Slovenije je v tem, da mora zagotoviti tablo z napisom, da gre za častni konzulat, zastavo in pa določene uradne akte, ki imajo ustrezno glavo Republike Slovenije.
Zakaj potrebujemo častne konzule? Kaj je pravzaprav vsebina njihovega dela? Gre predvsem za to, da se preko častnih konzulov želi okrepiti politično in gospodarsko sodelovanje, tudi kulturno in znanstveno sodelovanje, so pa zelo dobrodošli v primerih, ko slovenski državljan ali državljanka v tisti državi naleti na kakšno težavo. Treba je vedeti, da ravno Trinidad in Tobago - gre za turistične države, ki so tam na karibskem področju, in lahko, ne vem, v času letovanja pride do poškodb, do smrti. V tem primeru imamo v državi sprejemnici nekoga, ki lahko poskrbi za takšne slovenske državljane. Tudi v primeru, ne vem, kaznivih dejanj ali pa celo pripora, zapora lahko častni konzul stopi neposredno v kontakt. Zakaj smo se odločili za Trinidad in Tobago? Tam nimamo veleposlaništva, ti državi sodita med bolj razvite v karibskem območju, sta članici Združenja karibskih držav, tako imenovane Organizacije ameriških držav, Skupnosti latinskoameriških, karibskih držav. Tako ta država zaseda določene pozicije.
Reči moram, da se častni konzulat odpre na podlagi ustreznega sklepa Vlade. Vlada je takšen sklep sprejela, tako da je zagotovljeno vse potrebno, da lahko takšen častni konzulat deluje. Moram pa reči, da v zadnjem času forsiramo odpiranje častnih konzulatov, ne samo v oddaljenih krajih, ampak tudi tam, kjer imamo večji gospodarski interes. Na primer, lahko povem, v Turčiji smo v zadnjem času odprli štiri nove častne konzulate, zato ker je tam velik interes slovenskega gospodarstva. Glede na to, da smo majhna država, da je to povezano s stroški, je oblika častnih konzulatov primerna oblika, zlasti z vidika stroškov, ker jih za državo praktično ne predstavlja.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite dopolnitev odgovora?
Izvolite, mag. Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani minister, hvala za odgovor.
Vsekakor bi rad poudaril, da gre verjetno za rahlo presenečenje glede odprtja tega konzulata v tej karibski državi, Trinidad in
32
DZ/VI/14. seja
Tobago. Predvsem glede na to, da je, kot ste tudi sami rekli, namen teh konzulatov v tem, da bi v gospodarski krizi pripomogli k neki gospodarski rasti, k odpiranju novih trgov za slovensko gospodarstvo. Zato bi apeliral na Vlado, da bi nadaljevala s temi oblikami, saj gre tu za nizke stroške, ki jih ima država, od tega pa verjetno lahko dobi bistveno več. Zdi se mi pa primernejše, da bi se te konzulate odpiralo v nekaterih drugih državah, kjer so, se mi zdi, neke sive cone, predvsem pa, kjer bi slovensko gospodarstvo lahko bistveno več doseglo kot na Karibih. Zdi se mi tudi, da so države, recimo, Bližnjega vzhoda v danem trenutku največji problem. Vemo, da je tam gospodarstvo bogato, interes je. Zadnji primer, recimo, je obisk kuvajtske delegacije v Rogaški, kar zagotovo pozdravljamo. Vemo pa, da je najbližji konzulat oziroma diplomatsko predstavništvo v Egiptu. Zato bi res prosil oziroma predlagal, da se poskrbi za to, da se na Bližnjem vzhodu odpre vsaj častni konzulat, mogoče celo veleposlaništvo.
In če ni skrivnost:
Kdo je ta častni konzul na Karibih?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister, izvolite.
KARL ERJAVEC: Hvala za dopolnilno vprašanje.
Častni konzul je gospod Om Prakasha Lalle. Moram reči, da pozdravljam vašo pobudo. Mi že opravljamo analizo, da bi odprli veleposlaništvo v Zalivu. Tu je v igri več držav in bo analiza pokazala, katera je najbolj ustrezna; Kuvajt, Katar, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija, zlasti zato, ker je tu velik interes slovenskega gospodarstva. Omenili ste tudi, da pokrivamo iz Egipta - res je, iz Kaira. Zato tudi razmišljamo o tem, da bi okrepili našo prisotnost v Afriki, zlasti na podlagi nasledstvene bilance, ker bomo kot država naslednica iz nekdanje Jugoslavije pridobili nekaj prostorov tudi v Afriki. Tu je možnost, da te prostore usposobimo, da bi dejansko tam imeli veleposlaništvo, ali pa se to proda in se locira nekje v Afriki. Zelo zainteresirani smo za srednjo Afriko. Tako da v tej smeri razmišljamo. Bo pa to krito iz tega premoženja iz nasledstva, tako da to ne bi smelo predstavljati kakšnih posebnih stroškov za proračun.
Kar se tiče konzulatov, moram reči, da razmišljamo tudi o tem, ali bi bilo možno častnim konzulom podeliti še kakšne dodatne pristojnosti, vendar smo tu omejeni tudi z Dunajsko konvencijo. Ampak to proučujemo. Zlasti bi bilo dobro, če bi lahko imeli kakšne pristojnosti, kar se tiče vizumskega sistema, vendar moramo te stvari proučiti.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister za finance dr. Uroš Čufer bo odgovoril na vprašanje mag. Andreja Širclja v zvezi z združitvijo davčne in carinske službe.
DR. UROŠ ČUFER: Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec.
Na Ministrstvu za finance v zvezi s Predlogom zakona o finančni upravi usklajujemo različne vsebine predloga z ministrstvi in z zainteresirano javnostjo, predvsem s sindikati. Hkrati pripravljamo tudi osnutke podzakonskih predpisov, ki skupaj z zakoni tvorijo neko celoto, ki lahko ureja tako vsebinsko področje kot samo organizacijsko, sistematizacijo ter vse, kar je potrebno.
Cilj še vedno ostaja, da se obe službi združita s 1. januarjem 2014.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite dopolnitev?
Izvolite, mag. Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
To vprašanje je bilo dano predvsem zaradi tega, ker je prejšnja vlada že pripravila zakon, ga tudi sprejela in kot vem je bila ustanovljena tudi delovna skupina, mislim, da že dve leti nazaj. Temeljno vprašanje tukaj je, da bi bilo treba predvsem zato, ker Hrvaška vstopa v Evropsko unijo in ker bodo odpravljene mejne kontrole, carinske kontrole na meji - to pomeni, da bo določeno delo na področju carine nepotrebno, na drugi strani pa imamo povpraševanje oziroma manko davčnih inšpektorjev in bi ta združitev pomenila večjo učinkovitost na eni strani, verjetno tudi kadrovsko in organizacijsko konsolidacijo, kar z drugimi besedami pomeni večjo učinkovitost ob enakem ali manjšem številu zaposlenih in vpliv na državni proračun. Vsekakor bi bila v okviru te službe možna določena centralizacija oziroma koncentracija posameznih del, glede na to, da carinska uprava že opravlja določena dela s področja davkov. V povezavi s tem me zanima:
Kako tečejo posamezni postopki v zvezi s tem?
Kakšne učinke se predvideva, če bo to 1. januarja 2014?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite minister.
DR. UROŠ ČUFER: Hvala za pojasnitev, za dodatna vprašanja.
Cilj tega zakona in podzakonskih pravil, ki jih pripravljamo, je povečanje učinkovitosti in racionalnosti javne uprave predvsem na področju davčne in carinske uprave. Cilj je vzpostaviti tako organizacijo, finančno službo, ki bo omogočala, da se davčni prihodki naberejo na način, da so čim bolj učinkoviti in čim bolj
33
DZ/VI/14. seja
racionalni. Ena od smeri razmišljanj je okrepitev mobilnih enot, ki že zdaj delujejo na carinskem področju in se bo del njihove energije lahko pretvoril na davčno področje in pa na področje preganjanja in omejevanja sive ekonomije in dela na črno. Druga stvar, ki jo združitev omogoča in v katero smer razmišljamo, je poenotenje upravnih in nadzorstvenih postopkov. Sedaj to delata dve družbi, potem bi delovala skupna služba, kar omogoča tudi celovitejši in učinkovitejši pogled na celotno zadevo. Tretja zadeva, ki bi jo izpostavil, je združitev uradnih evidenc in drugih baz podatkov, ki jih vodita oba organa ločeno. Z združitvijo teh dveh evidenc in podatkov bo mogoče učinkoviteje ukrepati in kakšno zadevo pripraviti brez dela na terenu.
Na koncu koncev je pomemben tudi vidik same racionalnosti in stroškovni vidik poslovanja. Kot ste že omenili, se z združitvijo lahko doseže boljše rezultate z manjšimi stroški. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Naslednji naj bi na vprašanje gospe Sonje Ramšak v zvezi z organizacijo regijskih centrov za obveščanje odgovarjal minister za obrambo gospod Roman Jakič, vendar je napovedal svojo odsotnost oziroma se je opravičil, zato se to vprašanje prenaša na naslednjo sejo, kjer bo minister ustno odgovarjal na vaše vprašanje, gospa Ramšak.
Postopkovni predlog imate?
Izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Spoštovana predsedujoča oziroma podpredsednica Državnega zbora!
Prosila bi, da morda minister za obrambo na to vprašanje odgovori pisno. Namreč, na prejšnji seji je bil odsoten in če je mogoče, bi prosila tudi za pisni odgovor na postavljeno poslansko vprašanje, ker gre za pomembno tako organizacijsko kot strokovno delo Uprave za zaščito in reševanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Če vas prav razumem, potem naj minister odgovarja pisno in ne ustno na naslednji seji. Hvala lepa.
Minister za infrastrukturo in prostor gospod Samo Omerzel bo odgovoril na vprašanje gospoda Andreja Čuša v zvezi z načrtom aktivnosti za avtocestni odsek Draženci-Gruškovje.
Izvolite, minister.
SAMO OMERZEL: Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani gospod Čuš, hvala za vprašanje in hkrati se vam zahvaljujem za razumevanje iz prejšnje seje.
Glede vašega vprašanja. Strinjam se, da se z vstopom s Hrvaške strani v Slovenijo in v Evropsko unijo po avtocesti pripeljemo do enega odseka, ki na nek način predstavlja ozko grlo. Strinjam se z vami, da je na tem področju kar nekaj argumentov, zakaj je treba ta odsek čim prej dokončati, čim prej zgraditi. Strinjam se, da je eden od najpomembnejših vidikov varnost, kjer so avtocestni odseki neprimerljivo varnejši od tega, kar imamo danes. Drugi aspekt, ki je ravno tako pomemben, je sam ugled naše države in tudi stroka, ki je v tem času že začela opozarjati, da se določen del prometa zaradi tega odseka preusmerja čez Madžarsko in da na nek način zaradi tega izgubljamo del prometa na naših avtocestah. Trenutne aktivnosti tečejo po terminskem planu. V tem trenutku je do konca leta 2013 predvidena izdelava projektov PZI. PZI in pridobivanje zemljišč teče v dveh etapah. Same aktivnosti so se ločile ravno zaradi tega, da se bodo začela gradbena dela čim prej izvajati, torej takoj, ko bodo aktivnosti v dveh etapah zaključene, se bo prva etapa gradnje začela. Gradbeno dovoljenje za prvo etapo je planirano leta 2014, aprila 2014. Druga etapa je planirana za maj 2015. Na osnovi tega računamo, da se bo gradnja prve etape zaključila v letu 2016 in gradnja druge etape v letu 2017, v drugi polovici. V tem trenutku potekajo geodetska dela, mejne obravnave na trasi, v teku je odkup zemljišč in pogovori z lastniki. Naj se še pohvalim, da smo za projektiranje pridobili evropska sredstva v višini 3 milijonov evrov.
Hitra cesta Ptuj-Ormož. Na tem področju se je umeščanje zavleklo zaradi dveh razlogov. Na severnem delu Ptujskega jezera imamo družbeno nesprejemljivost in na južnem delu imamo Naturo 2000, ki bo verjetno veliko trši oreh kot prvi razlog, zato na tem področju predlagamo oziroma bomo nadaljevali aktivnosti po severnem delu Ptujskega jezera, za katerega verjamemo, da bo dialog z lokalno skupnostjo tisto, kar bo rodilo sadove in da bomo na osnovi tega lahko nadaljevali dela.
Glede splošnega stanja imamo pa več razlogov, zakaj je v tem trenutku situacija relativno slaba, predvsem pri ostalih odsekih proti Ormožu - kar nekaj gradbenih del je bilo ustavljenih zaradi težke situacije v gradbeništvu in propada podjetij, ki so imela dela na tem področju. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite dopolnitev, gospod Čuš?
Izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Spoštovani gospod minister, najlepša hvala za te informacije.
Res bi rad opozoril, da prebivalci spodnjega Podravja na določene cestne odseke, tudi avtocestne, čakamo že več kot deset, dvajset let in imam občutek, da imamo prebivalci spodnjega Podravja z neprimerno nižjim
34
DZ/VI/14. seja
indeksom razvitosti regije in posledično standardom življenja, medtem ko se center razvija, slabše izkušnje z upravljanjem države. Zato se vam zahvaljujem za te odgovore. Zahvaljujem se tudi za odgovor glede ceste Ptuj-Ormož. Zadnjič sem sicer govoril še o cesti Ptuj-Gornja Radgona, ki poteka preko Podvinc, tudi tam so zdaj dela obstala. Ravno včeraj sem se peljal iz Malih Moravc proti Ptuju in me je bilo malo strah, kaj bo z avtom, če tako v šali povem - čeprav pravijo, da je v vsaki šali nekaj resnice. Imam pa vseeno eno konkretno vprašanje. Na podlagi vašega odgovora lahko sklepam, da bo avtocestni odsek Draženci-Gruškovje uvrščen med vaše prioritete na področju cestne infrastrukture. Torej:
Na katero mesto med prioritetami bo ta avtocestni odsek uvrščen?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister, izvolite.
SAMO OMERZEL: Hvala za besedo.
Kar se samih prioritet tiče, moram reči, da so pri tem odseku dela v teku, se izvajajo. V tem trenutku smo v fazi odkupa zemljišč, kar pomeni, da s tem odsekom mislimo zelo resno. Jaz kot minister bom dal temu odseku vso podporo, ravno zaradi dejstev, ki sem jih navedel, da se ta odsek zaključi in da imamo povezavo s sosednjo Hrvaško - na nek način bo to še toliko bolj pomembno z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Da pa bi projekte na tem območju prioritetno postavil na lestvico - to bi težko opredelil, ampak vsekakor je ta projekt tisti, ki se izvaja in bo imel vso potrebno pozornost našega ministrstva. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
S tem smo zaključili z odgovori na vprašanja, ki so ostala neodgovorjena s prejšnje seje.
Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev, ki so jih postavili ministrom in ministrici za to sejo Državnega zbora.
Prvi bo zastavil vprašanje gospod Zvonko Černač, in sicer ministru za finance dr. Urošu Čuferju.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej gospodu ministru za finance!
Zadnjih 20 let je Slovenija velik del svojega razvoja, torej investicijski del vlaganja v znanje in vse ostalo, financirala preko zadolževanja. Žal pa je preko zadolževanja financirala tudi tekočo porabo. Statistika govori, da je od leta 1990 do 2004, torej v 14 letih, dolg državnega proračuna narasel na približno 7 milijard evrov, v času prve Janševe vlade za milijardo dodatnih evrov, v času samo treh let Pahorjeve vlade se je ta dolg praktično podvojil
z 8 na 16 milijard, se pravi za 8 milijard evrov, in zdaj v slabih dveh mesecih je zadolžitev v času sedanje vlade ponovno bistveno narastla, saj smo se zadolžili za dodatne 3 milijarde in pol ameriških dolarjev. Številka se bliža oziroma že skoraj presega 20 milijard evrov. To je takšna številka, ki pomeni, da je povprečen državljan Republike Slovenije zadolžen desetkrat več, kot je bil zadolžen državljan bivše države, ki je bila v zelo težki finančni situaciji in je zaradi tega tudi ekonomsko skrahirala. Danes je predsednica Vlade povedala, da bo ta nova zadolžitev v glavnem porabljena za tekočo porabo, za odplačilo kreditov in ponovno za dokapitalizacijo bank, kar so davkoplačevalci storili že nekajkrat. Zaradi vseh teh razlogov naraščajo obveznosti za vse te kredite in se iz nekaj preko 200 milijonov evrov v letu 2008 oziroma 2009 pospešeno približujejo vrednosti 8 milijonov evrov letno. V tem mandatu bodo očitno dosegle milijardo evrov letno, se pravi samo servisiranje obresti, kar pomeni več kot 10 % prihodkov državnega proračuna. Zato je zelo pomembno, da skrbimo tudi za zmanjševanje javne porabe na vseh področjih, vendar sedanja vlada, kot vidimo iz ukrepov, ki so bili predstavljeni, daje največji poudarek večji davčni obremenitvi, saj iz tega naslova načrtuje približno petkrat več prilivov kot iz naslova racionalizacij na področju javne porabe.
Zato me zanima:
Kakšna je bila realizacija proračuna v prvih treh mesecih letošnjega leta?
Kakšna je ocena ministra o dodatnih prihodkih iz višjega DDV v drugi polovici leta, po tistem, ko naj bi bil višji DDV uveden?
Kakšna naj bi znašala ocena dodatnih prihodkov državnega proračuna iz novega davka na nepremičnine v letu 2014, če bo uveden s 1. januarjem?
Želim podatek o tem:
Koliko manj bi za obresti plačali v 10-letnem obdobju za zadnjo zadolžitev, če bi se zadolžili ob ratingih, kot so veljali v januarju letos?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister Čufer, izvolite.
DR. UROŠ ČUFER: Spoštovani poslanec, gospod Černač! Najlepša hvala za vaša štiri vprašanja.
V proračun se je v prvih treh mesecih letošnjega leta pluraliziralo za 1,7 milijarde evrov prihodkov, medtem ko je bilo odhodkov realiziranih v višini 2,4 milijarde. Pri tem je znašal primanjkljaj v prvih treh mesecih 700 milijonov evrov, čemur pa je treba še dodati, prišteti primanjkljaj iz naslova konverzije CoCo obveznic v višini 1,2 % BDP. Kar se tiče davka na dodano vrednost, veste, da smo predlagali dva dviga, in sicer dvig višje splošne stopnje z 20 % na 22 % in dvig nižje stopnje za 1 % točko, z 8,5 na 9,5 %. Ocenjujemo, da bodo prihodki iz
35
DZ/VI/14. seja
tega naslova v višini 250 milijonov evrov. Konkretno v letošnjem letu glede na to, da smo že sredi leta, to pomeni, da bo iz naslova tega davka okoli 100 milijonov evrov več prihodkov v državni proračun, v naslednjem letu pa 150 milijonov evrov.
Kar se tiče davka na nepremičnine. Prihodki iz tega vira so za leto 2014 ocenjeni 480 milijonov evrov. Glede na to, da se en del tega davka uporablja za nadomestilo dosedanjega NUSZ nadomestila, to pomeni, da gre približno 240 milijonov direktno v proračun, ostalo pa občinam.
Kar se tiče zadnjega vprašanja, ki se nanaša na stroške zadolževanja, bi poudaril oziroma bom povedal formulo, da za vsakih 100 bazičnih točk, se pravi za 1 % točko na milijardo nove zadolžitve, pomeni 10 milijonov evrov dodatnih obresti na leto.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa za te odgovore.
Glede na zadnji del odgovora, bi lahko vsi skupaj ugotovili in se strinjali z neko ugotovitvijo številnih, da dvig DDV ne bi bil potreben, če bi na drugih področjih ravnali malo drugače in bolj racionalno. Če bi izkoristili ugodnejša obdobja za zadolžitev, se pravi, če ne bi z nepremišljenimi izjavami povzročili panike na mednarodnih trgih, bi samo ta razlika, ki jo potem, kot ste povedali, ocenjujete torej na okrog 600 do 800 milijonov v desetih letih, omogočala, da DDV ne dvignemo, ali da na neka druga področja ne zarežemo tako ostro, kot bo treba zarezati sedaj. Ocena o tem, da naj bi bilo v drugi polovici leta za 100 milijonov prilivov več oziroma 250 na letni ravni, izhaja verjetno iz matematičnega gledanja, iz matematične operacije. Vendar, če pogledate realizacijo, o kateri ste govorili v prvih treh mesecih letos, boste ugotovili, da so se v mesecu marcu izjemno znižali prilivi iz naslova DDV za okoli 90 milijonov evrov. Skoraj prepolovili so se, kar pomeni, da nam poraba pada, in matematika tukaj ne učinkuje. Teh prilivov zna biti kljub višji stopnji DDV celo enako ali manj kot v primeru, da poraba ne bi padala oziroma naraščala, kar govori o tem, da bi bili verjetno potrebni ukrepi, ki bi povečevali in ne zmanjševali te porabe, zato razumem vašega predhodnika dr. Janeza Šušteršiča, ki je nedavno ugotovil, da dvig DDV ni dober ukrep, predvsem pa ni potreben, in analiziral, kako in na kakšen način bi bilo mogoče ta isti učinek doseči z drugimi ukrepi, ki ne bi zmanjšali potrošnje, porabe in s tem ogrozili matematike, ki ste jo napovedali. Tudi ta del mi ni jasen, rekli ste 480 milijonov davka na nepremičnine. Nekje ste izjavili promil ... / znak za konec razprave/ ... vsega premoženja po vrednotenju VURS znaša 140 milijard evrov. Torej, računica kaže na 140
milijonov, ne 480 milijonov. Že sedaj pa vemo, da je NUSZ 190.
Prosil bi za dodatna pojasnila glede ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister, prosimo še za dodatna pojasnila.
DR. UROŠ ČUFER: Hvala.
Zagotovo najprimernejši ukrep, ki ga lahko sprejmemo v takšni situaciji, v kakršni je Slovenija, ki je majhno, odprto gospodarstvo, je zagotovo večji poudarek na zmanjševanju stroškov in javne porabi kot enega od elementov stroške ekonomije. To je eden od ciljev te vlade. Kot veste, smo si postavili razmerje dve tretjini na strani izdatkov, ena tretjina na strani prihodkov, vendar so razmere takšne, da se ne da narediti vsega izključno na strani prihodkov, zato je treba poiskati tudi aktivnosti na strani prihodkov, se pravi večjih davkov.
Od vseh davkov, med katerimi lahko izbiramo, je DDV tisti, ki je najprimernejši še posebej v državi, kot je Slovenija, ki je majhna, odprta. Če izbiramo med davki, ki so bolj na strani stroškov, kot je recimo krizni davek kot davek, ki je bolj na DDV, je v bistvu takšno razmerje davkov dosti bolj ugodno z vidika gospodarske rasti in konkurenčnosti. To je mogoče en del pojasnila. Drugi del pojasnila je, da se v praksi pokaže, da je DDV bistveno manj elastičen oziroma prihodki iz naslova DDV bistveno manj elastični, kot se vedno ocenjuje, in to se pokaže tudi na različnih primerih. Vidi se tudi v dejstvu, da je večina držav v Evropski uniji že sprejela dvig DDV in da je bila Slovenija ena od redkih držav, ki v času, odkar se je zgodila kriza, ni dvignila svojih stopenj in ni izkoristila tega, kar so drugi že zdavnaj naredili.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Imate postopkovni predlog?
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa za te odgovore.
Nekaterih odgovorov nisem dobil, predvsem tega, zakaj se ne ujema računica pri bodočem nepremičninskem davku, kjer je po uradnih evidencah govora o 140 milijardah premoženja v nepremičninah in bi enopromilna stopnja po tej logiki prinesla 140 milijonov, kar je bistveno manj, kot zdaj znaša samo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki znaša približno 190 milijonov evrov letno - vi ste pa govorili o prilivu 480 milijonov evrov. Kar pomeni, če je temu tako, da bodo stopnje drugačne in da se bo obremenitev iz tega naslova, predvsem za fizične osebe, bistveno povečala.
Zato predlagam, da se na podlagi Poslovnika opravi razprava o odgovoru spoštovanega ministra na naslednji seji
36
DZ/VI/14. seja
Državnega zbora. V tej razpravi bi bilo le dobro slišati nekaj ugotovitev drugih držav, ki verjetno niso šle povečevati davčnih bremen v trenutkih, ko jim je poraba padala. Prej sem povedal, da je samo iz naslova DDV v prvih treh mesecih letos pobranih približno 90 milijonov evrov manj kot v prvih treh mesecih lani, kar pomeni da nam poraba izrazito pada. Ob takšnih okoliščinah dvigovati davčno breme, je velika nevarnost, da bo učinek oziroma izplen iz tega naslova bistveno nižji, kot se po matematični formuli pričakuje. V lanskem prvem tromesečju in v prvem tromesečju letošnjega leta pa je bil primanjkljaj približno enak, tam nekje na ravni 700 milijonov evrov in vseeno se je v lanskem letu z drugimi ukrepi do konca leta približal samo milijardi evrov.
Drugi del, zaradi katerega bi bila potrebna ta razprava, govori o tem, da se bo s povečanimi davki obremenilo prebivalstvo. Najvišjo ceno bodo plačali tisti z najnižjimi dohodki, prejemki, pokojninami plačami, kajti če vzamemo iz izjav, ki so bile posredovane s strani premierke o tem, da bo dvig DDV najmanj prizadel izvozno gospodarstvo, pomeni, da bo najbolj prizadel domače gospodarstvo in prebivalstvo, pomeni, da bo večji del tega bremena, ki ga ocenjujete na 250 do 300 milijonov evrov letno, padel na pleča tistih z najnižjimi prejemki. Zakaj tistih z najnižjimi prejemki? Ker bodo plačevali enak davek, enako povišanje kot tisti, ki imajo višje prejemke. Upokojenka s 400 evri bo zaradi povišanja davkov obremenjena enako kot nekdo, ki ima 10 tisoč evrov plače, kar ni dobro. Če povišanje razdelimo na 10 tisoč gospodinjstev, pomeni, da bo povprečno gospodinjstvo v tej državi samo zaradi dviga DDV obremenjeno z okoli 400 do 500 evrov letno, kar ni zanemarljiv znesek in pomeni, da bo pomembno vplival na zmanjševanje porabe in nas s tem oddaljeval od cilja, za katerega si vsi prizadevamo - da bi se okrepilo gospodarstvo in potrošnja. Prejšnja vlada je ... / znak za konec razprave/ ... nekaj na področju boljšega gospodarjenja z državnim premoženjem in imam podatek, da je, recimo, v letu 2011 udeležba na dobičku znašala 133 milijonov evrov, lani pa skoraj 100 milijonov evrov več, 228 milijonov evrov in po tej ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Černač.
O vašem predlogu bomo odločali v okviru glasovanj.
Naslednji pa je z vprašanjem za ministra za finance dr. Čuferja na vrsti gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Lep pozdrav, spoštovana podpredsednica. Spoštovani minister, ministrica, kolegice, kolegi!
Očitno smo resnično toliko zaposleni s temi finančnimi vprašanji, da sta si vprašanji, ki
jih imava s kolegom Černačem, dokaj podobni. Tudi mene zanima:
Kako bomo v tej državi, v mesecu maju se s tem resnično vsi veliko ukvarjamo, spravili skupaj te finančne konce naših javnih financ?
V lanskem letu je Vlada, pri kateri sem tudi sam sodeloval kot član vlade, resnično naredila to, spoštovani minister, kar ste vi že nekajkrat napovedali in zapisali v dokumente. Poskušali smo narediti približno dve tretjini prihranka oziroma konsolidacije na strani zmanjšanja odhodkov in na drugi strani posegli tudi v nekatere davke, predvsem trošarinske -dajatve na okoljske takse so bile tiste, katerih smo se posluževali v lanskem letu. V letošnjem letu napovedujete podobno formulo, vendar pa gre tisto, kar se je zapisalo in kar bomo obravnavali ta teden na seji Državnega zbora in kar vsebujeta nacionalni reformni program in program stabilnosti, v drugo smer - gre v zmanjšanje odhodkovne strani in nabira se nabor davčnih primežev, s katerimi se bo poskušalo v nadaljevanju pritisniti in stisniti davčni primež.
Tudi mene v tem delu zanima, kar se tiče DDV, ki skozi spremembo Zakona o izvrševanju proračuna obravnavamo v tem tednu:
Na kakšni osnovi in metodologiji se je prišlo do teh številk, ki govorijo, da bo v letošnjem letu v petih mesecih 100 milijonov več in naslednje leto celih 250 milijonov več pobranega davka?
Kajti vsi vemo, da povečanje DDV, ni zgolj linearni izračun, ampak ima za seboj tudi posledice na drugi strani; da se zmanjša gospodarska aktivnost, da se tudi kupna moč ljudi zmanjšuje. Po vsej verjetnosti je ta ocena, ki ste jo najavili, optimistična, navdaja pa nas z bojaznijo, da bomo nadaljevali, potem ko to ne bo doseženo in glede na to, da se socialni sporazum s sindikati sprejema za konec naslednjega leta, z novimi davki in zopet po najkrajši in najlažji poti - z davki na prejemke fizičnih oseb, kot je bilo že napovedano.
Najprej me še zanima:
Ali stojite za metodologijo oziroma kakšno metodologijo ste uporabili, da ste prišli do teh številk, da bo na letni ravni 250 milijonov več pobranega DDV?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister dr. Čufer, izvolite.
DR. UROŠ ČUFER: Najlepša hvala tudi za to vprašanje. Spoštovani poslanec, gospod Bogovič!
Ocena predlaganega dviga davka za dodano vrednost za dve odsotni točki za splošno stopnjo in za eno odstotno točk za nižjo stopnjo je bila narejena na podlagi analize. Ključne predpostavke, ki so bile uporabljene, temeljijo na oceni gospodarskih gibanj, ki jih je v letošnjem letu pripravil Umar. Upoštevala se bodo tudi
37
DZ/VI/14. seja
dejstva - v bistvu je bilo izračunano, da bo prišlo do 250 milijonov prihodkov. Pri izračunu vpliva je upoštevana tudi povratna zanka, ki upošteva to, da se zaradi tega splošna poraba zmanjša. Upoštevali smo, da se zmanjša za 0,2 do 0,3 odstotne točke. Na tak način se vidi, da niso ocenjeni samo linearno splošno, temveč da se upošteva nekaj senzibilnosti na te številke.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Bogovič, še dodatno, izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Rad bi postavil dodatno vprašanje oziroma vas povprašal, glede na to, da je vaš stanovski kolega, gospod Masten, pripravil v času, ko se je napovedoval dvig stopnje DDV, predstavitev svojega modela. Zanj trdi, da je eden najmodernejših in temelji na številnih modelskih spremenljivkah in da je upošteval tudi vse, kar se dogaja na slovenskem makro področju od leta 1995 naprej. Se pravi, da je narejen nek dinamičen pristop. Njegova ocena ob projekciji dviga za eno stopnjo pri višji in pol manjši pri nižji stopnji je bila, da bo teh dodatnih prilivov 90 milijonov. Hkrati je bila postavljena teza, da se, če bi se stopnja dvignila za dve stopnji, zopet ne podvoji prejemka, pač pa je faktor manjši od dve. Ta številka pa potem bistveno striže od tega, kar ste napovedali v gradivih in zdaj še enkrat potrdili na osnovi napovedi Umarja.
Tu prosim za vaš odgovor na to, kar sem postavil že v prvem vprašanju. Glede na to, da je s socialnimi partnerji dosežen sporazum na nižji ravni, kot je bilo pričakovano, na tistih dobrih 100 milijonov evrov:
Kje bomo dosegli ta prihranek?
Kakšne so vaše namere glede ostalih davkov, ki ste jih že obravnavali in nam jih na nek način nakazovali v času, ko ste se na Vladi še odločali, katere davke boste uvedli s 1. julijem?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister, dopolnitev odgovora.
DR. UROŠ ČUFER: Najlepša hvala za to dopolnilno vprašanje.
Upam in mislim, da analize, ki so pripravljene oziroma na katere ste se sklicevali, niso točne, ker to pomeni, da bi morali še bolj dvigniti davek, da bi prišli do enakega izplena, vendar mislim, da to ne bo potrebno.
Kar se tiče dodatnih ukrepov, kako zagotavljati pravo strukturo. Dodatnih davkov ne pričakujemo, niti jih planiramo. Naš fokus se bo sedaj osredotočil v dve smeri. Ena so dodatni ukrepi na strani dohodkovnih zadev in vse tisto na področju sive ekonomije ter dela na črno. Tako gre večina naše energije zdaj v to smer.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Proceduralni predlog, gospod Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Ker bo naslednja seja že po znamenitem 29. maju, ko bomo videli, ali smo prepričali tiste, ki jim pošiljamo številke, ali se bomo tudi mi morali odločiti, da bomo koga tožili, da nam bo verjel, kot zdaj napoveduje Vlade, predlagam, da bi na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora v juniju opravili razpravo o naši davčni politiki - o tem, kaj bomo v naslednjem letu oziroma naslednjega pol leta načrtovali.
Popolnoma se strinjam, da so usmeritve, ki ste jih navedli, na področju sive ekonomije in premalo pobranih davkov prave usmeritve. Prav pa je, da tudi v Državnem zboru o ukrepih na področju davčnih primežev za naše državljanke in državljane predhodno spregovorimo, da se nam ne bo ponovila situacija, da bomo lahko samo post festum informirani, najprej opozicija, potem celoten Državni zbor, in da o tem ne bo mogoče razprave. Mislim, da gre za tako pomembno zadevo, da se moramo v teh težkih časih resnično dogovoriti, na kakšen način bodo slovenske javne finance stale pokonci. Da v teh razpravah odkrito nalijemo, kot smo že večkrat dejali, čistega vina in pogledamo resnici v oči, pa tudi pri državljankah in državljanih dobimo najprej potrebno zaupanje, da bomo potem tudi ukrepe, ki jih načrtujemo, lažje izvedli.
Zato še enkrat dajem proceduralni predlog, da Državni zbor o tem spregovori na svoji naslednji seji in da se o tem opravi glasovanje.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
O vašem predlogu bomo odločali v okviru glasovanj.
Zdaj pa še eno vprašanje za ministra za finance, in sicer vam bom postavil mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo. Spoštovani minister za finance, gospod Čufer!
Stranke sedanje koalicije Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, DeSUS, Državljanska lista so v mesecu februarju zavrnili dva najbolj pomembna dokumenta Zakona o Slovenskem državnem holdingu, in sicer klasifikacijo in smernice. Glavni argument vseh teh strank je bil, da klasifikacijo oziroma smernice zavračajo, ker kriteriji prodaj niso dovolj jasno definirani, ker ni dovolj jasna metodologija prodaje, ker niso dovolj jasno definirani prodajni cilji in tudi časovnica se jim ne zdi primerna v danem trenutku. V sedanji vladi pod taktirko predsednice Alenke Bratušek in finančnega ministra ste pripravili dokumente za potrebe Evropske komisije v Bruslju. Iz teh dokumentov je razvidno, da ste pripravili
38
DZ/VI/14. seja
privatizacijski projekt prodaje 15 podjetij. Zanima me:
Na podlagi katerih kriterijev se je oblikoval ta paket prodaj petnajstih podjetij?
Kakšni so prodajni cilji in časovni okvir
prodaj?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister, izvolite.
DR. UROŠ ČUFER: Najlepša hvala za vaše vprašanje, gospod Pogačnik.
Kriterije, na podlagi katerih je bil oblikovan ta paket petnajstih podjetij za privatizacijo, bi strnil v naslednje točke.
Prvo so podjetja, kjer so že bili začeti postopki o prodaji zaradi stečaja enega ali več lastnikov in so bili že tudi podpisani kakšni skupni dogovori o prodaji premoženja, katerim se potem tudi lahko pridruži Republika Slovenija.
Drugi pomemben kriterij so zakonske omejitve, predvsem kar se tiče odvzemu glasovalnih pravic, ki pripelje do tega, da tudi država ne more polno izvajati vseh svojih funkcij kot lastnik.
Tretji element, ki je bil upoštevan pri tem, so finančne težave posameznih družb, ki bodo potrebovale svež kapital za svojo stabilnost, nekatere od njih tudi še kaj več; kakšno znanje in kakšno pomoč pri dostopu do trgov.
Četrti kriterij je kriterij strateškega investitorja. Marsikatera od teh družb potrebuje za nadaljnjo rast in za nadaljnji razvoj tudi strateškega investitorja.
Na koncu še mogoče zadnji kriterij, ki je bil upoštevan med temi glavnimi, to je, da smo upoštevali tudi potrebe Slovenske odškodninske družbe in Kada pri zagotavljanju svojih obveznosti in njihovih potreb po virih financiranja.
Kar se tiče časovnice, je ta časovnica odvisna od tega, v kakšni fazi je posamezno podjetje. Pri podjetjih, kjer so postopki prodaje že v teku, bo to hitreje. Pri podjetjih, kjer ti postopki še niso v teku, se bodo postopki prodaje začeli dogajati, potem ko bo tudi potrjeno v parlamentu in za nekatera od podjetij bo, preden jih bo mogoče začeti prodajati, potrebno tudi določeno preoblikovanje zaradi tega, da so izpleni iz privatizacije lahko boljši.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mag. Pogačnik, želite dopolnitev?
Izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Hvala ministru za dani odgovor.
Osebno ocenjujem, da bi bilo verjetno bolj smiselno, da se prej sprejme klasifikacija in smernice in da se začnejo potem prodajni postopki, kajti ocenjujemo, da je ta paket bil
pripravljen "ad hoc". Odpirajo se verjetno vprašanja tudi, kje in na kakšen način je bil ta seznam podjetij pripravljen. Res je. da so se za teh šest podjetij začeli prodajni postopki že prej, seveda se pa postavlja kup vprašanj, na kakšen način. Ni jasno, ali boste šli z javnimi razpisi v te prodaje. Vemo, da so lastniki v teh podjetjih različni paradržavni organi, ki še niso združeni:
Ali bo zagotovilo, da bodo Kad, Sod, DSU, PDP prodajali to premoženje skupaj ali ne bodo?
Vemo, da imata Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba različne metode vrednotenja podjetij:
Na kakšen način bo to vplivalo na prodajne postopke?
Po eni strani preseneča tudi, da je ta spisek kar precej širok. Vemo, da je prejšnja Janševa vlada predlagala nezavezujoči postopek prodaje Telekoma, samo enega podjetja, zdaj so se v tem spisku našli še Nova Kreditna banka Maribor, Aerodrom Ljubljana. Zanima me, kako bodo reagirali poslanci SD, ki so samo eno prodajo ocenili za veleizdajo!
Mogoče za dopolnilno vprašanje predvsem to:
Na kakšen način se bodo prodajala podjetja in kakšne bodo metode prodaje?
Ali se da malo bolj opredeliti časovnico, kdaj lahko pričakujemo prvi javni razpis za prodajo premoženja?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister, izvolite.
DR. UROŠ ČUFER: Najlepša hvala.
Kar se tiče načina prodaje, bomo to prodajo poskušali izvesti na način, da bo kar se da transparenten in profesionalen postopek, ker verjamemo, da samo s takšnim postopkom lahko dosežemo res pravo vrednost za ta podjetja. Stvar bo dejansko prilagojena velikosti podjetju, ker so pač različne velikosti podjetja, temu se tudi postopek prilagodi, ampak osnova je transparentnost in profesionalnost.
Glede na to, kako bo tekel tudi postopek potrjevanja v Državnem zboru, ki se bo zaključil pred poletjem, mislim, da bomo potem zelo hitro startali prvi večji postopek od teh, ki že niso v samem postopku, nekje v začetku septembra, ker mora biti tudi razpis iskanja ustreznega posrednika pri prodaji narejen tudi na tak ustrezen način, da lahko potem to tudi upravičimo. Tako mislim, da bodo prvi postopki startali v septembru, da pa bodo, vsaj pri večjih zadevah pričakujem med dva in tri kvartale, preden se zaključi - odvisno od tega, kako bodo potekali in koliko bo tudi povpraševanja.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite podati postopkovni predlog.
Izvolite.
39
DZ/VI/14. seja
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Glede na podane odgovore ministra za finance in predvsem zaradi tega, ker še nista sprejeti klasifikacija in smernice, se nam v Poslanski skupini SDS zdi primerno, da se v skladu z drugim odstavkom 246. člena naredi javna razprava v zvezi s privatizacijo slovenskih podjetij. Predvsem zaradi tega, kajti nesprejetje klasifikacije in smernic odpira ogromno manevrskega prostora. Ocenjujemo, da obstaja velika možnost, velika verjetnost, da bo ta privatizacija potekala na netransparenten način in da bodo verjetno koristi od vsega tega imeli predvsem svetovalci. Lep primer je Adria Airways, švicarski svetovalci so zraven, menda po pogodbi, vsaj tako kot mediji poročajo. Ne glede na to, ali bo prodaja uspešna, si lahko ti finančni svetovalci obetajo kar precejšen zaslužek.
Poudarjamo, da v SDS podpiramo privatizacijo, vendar privatizacijo na transparenten način in predvsem z dokumenti, ki jih predvideva tudi Zakon o Slovenskem državnem holdingu. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
O predlogu, da se o odgovoru ministra opravi splošna razprava na naslednji seji, bomo odločali v okviru glasovanj.
Zdaj pa je na vrsti gospa Ljudmila Novak, ki ima vprašanje za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač.
Izvolite.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovana gospa ministrica, najprej lepo pozdravljeni.
V Sloveniji beležimo trenutno veliko brezposelnost, kar ni nič novega, podatki za marec kažejo, da skoraj 10-odstotno, v nekaterih drugih državah pa seveda še večjo. Kljub temu pa se je leta 2012 v Sloveniji zaposlilo okrog 7 tisoč državljanov Evropske unije, Slovenija pa je izdala tudi preko 20 tisoč - 20 tisoč 519 -delovnih dovoljenj za tujce. Ob tem se sprašujemo, kaj se bo zgodilo s 1. julijem letos, ko bo tudi Hrvaška postala članica Evropske unije. Vemo sicer, da je prost pretok oseb ena izmed štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu Evropske unije, pa vendar so tudi leta 2004, ko je Slovenija skupaj z drugimi postala članica Evropske unije, nekatere države sprejele določene omejitve, v Avstriji in Nemčiji so te trajale celo do leta 2011. Glede na to, da se je pri nas lansko leto zaposlilo, na primer, iz Bosne 6 tisoč 671 delavcev, iz Hrvaške 5 tisoč 490, iz Srbije preko 3 tisoč in tako naprej, obstaja določen pomislek, kaj se bo zgodilo, ko bo postala tudi Hrvaška članica Evropske unije.
Ali imate kakšne analize?
Sprašujem pa tudi:
Kdaj mora Slovenija postaviti omejitve, če bo pri tem nastal velik problem glede zaposlovanja delavcev iz Hrvaške?
Ali je to mogoče tudi kasneje, že po vstopu - oziroma kaj predvidevate?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite, dr. Anja Kopač Mrak.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci!
Hvala za vprašanje, ki je aktualno. Smo v obdobju, ko vemo, da se bo s 1. 7. 2013 zgodil vstop Hrvaške v Evropsko unijo, kar smo seveda vedno pozdravljali. Dejstvo je, kot ste omenili, da je od novih držav članic, ki so se vključevale v Evropsko unijo leta 2004, bilo nekako izpogajano prehodno obdobje s strani takrat starih držav članic, ki pokriva 7-letno obdobje. To 7-letno obdobje je razdeljeno na tri različne dele. Prvi dve leti po vstopu nove države članice v Evropsko unijo imajo ostale države članice pravico omejiti ta prost pretok, pri čemer ni potrebno nobeno dodatno pojasnilo, če povem po domače. V teh dveh letih velja nacionalna zakonodaja, kot velja za zaposlovanje tujcev; lahko, seveda, če država ... Potem pride triletno obdobje, kjer je treba utemeljiti to omejitev, če se postavi. V zadnjem dveletnem obdobju znotraj tega 7-letnega obdobja pa je tu vloga tudi Evropske komisije, ki odobri to omejitev, če država članica utemelji, da bi to odprtje oziroma dopustitev prostega pretoka za delovno silo pomenila resno ogrožanje njenega trga delovne sile. Tako kot ste rekli, tudi za nas, za Slovenijo, so bile te omejitve s strani nekaterih držav celotno 7-letno obdobje.
Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je, lahko rečemo, zelo zaskrbljujoča, 120 tisoč jih imamo registriranih. Po drugi strani pa tudi na Hrvaškem ni nič bolje, 365 tisoč oseb je brezposelnih. Predvsem pa na Hrvaškem beležijo velik porast brezposelnih na območjih, ki so blizu Slovenije, torej od Zagrebške do Istrski županije in v Krapinsko-Zagorski župniji. Tudi število delovnih dovoljenj, ki so bila izdana v lanskem letu, kaže, da je izdaja dovoljenj za hrvaške državljane na drugem mestu. Kot ste omenili, jih je bilo izdanih 5 tisoč 490 in je naraslo glede na leto 2011, torej gre za neko rast povpraševanja za delo v naši državi.
V tem trenutku je Nizozemska že država, ki sprožila postopke za omejitev prostega pretoka. V Sloveniji se pripravljamo, vsa resorna ministrstva, da bo do 1. 7. 2013, če se za to odločimo, vse potrebno storjeno. Dejstvo pa je, da odločitev ni enoznačna - na eni strani imamo zaščito našega trga delovne sile, po drugi strani so pa tudi mogoči negativni učinki, predvsem glede pozicioniranja slovenskih podjetij na Hrvaškem, nakupa izdelkov slovenskega porekla, zaposlovanja Slovencev na različnih projektih na Hrvaškem. Torej, vse te pluse in minuse je treba dati skupaj in se potem odločiti. Vam pa zagotavljam, da se resorna ministrstva pripravljajo in da bo Vlada storila vse
40
DZ/VI/14. seja
potrebno, da bo, če gremo v to omejitev, uveljavljanje predvsem prvega dveletnega obdobja, storila vse še pravočasno.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mag. Majda Potrata bo postavila vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana gospa ministrica, ministri, poslanke in poslanci!
Socialni demokrati venomer poudarjamo, kako zelo pomembno je spodbujati znanost, raziskave in razvoj za izhod iz krize. To tezo naj oprem tudi na dejstvo, da je bil za leti 2010 in 20l1 pripravljen tudi poseben razpis za promocijo znanosti. Za te namene je bilo tedaj namenjenih en milijon sredstev.
Svoje vprašanje pravzaprav opiram na 12. člen Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki govori o financiranju tudi promocije, raziskovalne in razvojne dejavnosti iz javnih sredstev, poleg tudi drugih prioritet. Enako govori tudi resolucija o raziskovalni in razvojni dejavnosti 2011 do 2020 v šestem poglavju Promocija znanosti, ustvarjalnosti in inovativnosti v družbi in izobraževanju in tam med cilji najdemo tudi zapisan cilj popularizacija znanosti. Dejstvo je, da se lahko pohvalimo s številnimi dosežki v znanosti, vprašanje pa je, kolikšen odmev imajo ti zelo pomembni dosežki v javnosti in zlasti, kaj bi s tem odmevom in popularizacijo znanosti in dosežkov lahko storili pri uveljavljanju znanja kot splošne vrednote in kot spodbude za mlade, da bi se, recimo, v celem šolskem ali izobraževalnem obdobju od osnovne šole do polnoletnosti - na to skupino ciljam - bolje vključevali v tiste projekte, ki jih v Sloveniji lahko ponudimo. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji tudi dobre izkušnje s centrom znanosti in s temi izkušnjami po principu naredi sam bi lahko bili zgled in v pomoč marsikateri drugi državi. Dejstvo pa je, da kažejo sredstva, namenjena za promocijo znanosti in izobraževanja med mladimi, upad po letu 2010. Če se pa na resolucijo sklicujem, potem je pa za leto 2014 predviden porast sredstev.
Zato vas, spoštovani gospod minister, sprašujem:
Katere aktivnosti izvaja oziroma načrtuje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za promocijo znanosti?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi! Spoštovana poslanka, hvala za tole vprašanje.
Kot verjetno veste, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport promocijo znanja izvaja tako v okviru posrednih kot tudi
neposrednih aktivnosti. Med bolj neposredne aktivnosti, torej tiste, ki govorijo o tem, kako to znanje oziroma znanost uvrščamo v širši družbeni kontekst, bi rad izpostavil najprej sledeče; na eni strani dajemo veliko pozornost oziroma namenjamo veliko pozornost nagradam, govorimo o Zoisovih, govorimo o nagradah Ambasador znanosti Republike Slovenije, govorim o Puhovih priznanjih in tako naprej. S tem želimo pokazati družbeno, da je to ena od tistih dejavnosti, ki je visoko družbeno priznana in za katero bi tudi radi, da se mladi zanjo odločajo.
Drugič, omenjali ste, že prej omenjeni center znanja. Mislim, da je zelo hvalevreden in dober projekt. Zanj imamo v veliki meri dokumentacijo pripravljeno, nameravamo ga tudi uvrstiti v novo finančno perspektivo. Kar se tega tiče in s tega vidika, z vidika promocije, je to eden od naših pomembnejših projektov.
Tretjič, kot veste, imamo poseben program za promocijo komisije oziroma za promocijo žensk v znanosti. Za Komisijo ženske v znanosti želimo dati ne samo pregled, ampak želimo dati posebno mesto ženskam, ki delujejo v znanosti, seveda ne samo kar tako, ampak predvsem z vidika zagotavljanja enakopravnosti njihovih znanstvenih karier.
Četrtič. Tisto, kar počne ministrstvo, je, da društvo, torej nevladnim organizacijam, podeljuje status v javnem interesu - društvo v javnem interesu na področju znanosti - in s tem zelo posredno, kot rečeno, pripomore k promociji znanosti.
Petič, če govorimo čisto o teh konkretnih stvareh, imeli smo, na žalost pa zaradi zmanjšanja sredstev nimamo več posebnega programa, ki smo ga financirali preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost. To je tisto, kar me trenutno, moram reči, najbolj skrbi. Zadnji javni razpis je, tako kot ste sami ugotovili, bil izdan v letih 2010 in 2011, za leto 2012 je tako rekoč bil pripravljen, pa ni bil kasneje financiran, za leti 2013 in 2014 ga pa imamo pripravljenega, a vendarle ga ne moremo objaviti, ker za to nimamo na voljo ustreznih finančnih sredstev. Mislim, da je to zelo slabo. Mislim, da je na dolgi rok na ta način ne samo s promocijo, ampak na splošno, z namenjenim denarjem za znanost, na nek način z manjšim namenjenim denarjem za znanost kopljemo jamo sami sebi. Zato tu apeliram tudi na ta visoki zbor, da v bodoče, ko bo razpravljal o denarju v rebalansu za znanost, nameni denar tudi za znanost, kar posledično pomeni denar tudi za promocijo znanosti.
Prav ste že ugotovili, v RIS, kot ga na kratko imenujemo, imamo cilje, kot so popularizacija znanosti, promocija kulture ustvarjalnosti, prenova študijskih programov na terciarni ravni in tako naprej. Ampak dejstvo je, da teh ciljev, ki so zapisani v programu med 2011 in 2020 letom ne bomo mogli realizirati, če nam finančna sredstva za to ne bodo namenjena. Seveda se bo to poznalo v
41
DZ/VI/14. seja
inovativnem, podjetniškem, konkurenčnem in verjetno še v kakšnem razmišljanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za ta del odgovora.
Saj ste, gospod minister, na načelni ravni s svojim odgovorom izpolnili moja pričakovanja in potrdili pomembnost tega, ampak tisto, kar ostaja odprto vprašanje, je kako v medresorskem usklajevanju, zlasti pa na Ministrstvu za finance v rebalansu zagotoviti potrebna sredstva, da bi omogočili nadaljevanje programov, kajti stabilni viri financiranja so za to, da neka dejavnost ne zamre, bistvenega pomena. Ko sem govorila o promociji znanosti med mladimi, sem imela v mislih čisto konkreten primer, saj ste vi tudi ugotovili, da gre za Hišo eksperimentov. V tej brošuri iz lanskega leta je na zelo duhovit način prikazano delovanje Hiše eksperimentov. Meni se zdi najboljša ta veriga: prebral sem in sem pozabil, videl sem in sem si zapomnil, naredil sem in znam. To je tisto! Nič nam ne bo pomagalo, da bomo porabili veliko visokozvenečih besed o tem, kako je znanost zelo pomembna in kako je treba povezovati znanje in podjetništvo ali podjetnost, če ne bomo tega tudi s konkretnimi ukrepi spodbujali.
Tukaj se postavlja še neko drugo vprašanje in v to smer grem. Prostori na Trubarjevi ne zadoščajo več vsem možnim dejavnostim:
Ali obstaja kratkoročen ali dolgoročen načrt, kdaj je mogoče računati tudi na nove prostore?
Hvala tudi za ta del odgovora.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa.
Se povsem strinjam z vami, da se visokozveneče besede ne bodo nič pomagale, ampak da se je treba truditi, pa ne samo truditi, stvari tudi uresničevati.
Tisto, kar lahko obljubim pred Državnim zborom, da se bomo o temu medresorskemu usklajevanju ne samo zavzemal, ampak boril za to, da bi znanosti, promocij znanosti in vsem, kar je s tem povezano, bilo namenjeno čim več sredstev. Mislim pa, da je treba reči tudi zelo ciljno usmerjenih sredstev; ne samo sredstev na splošno, ampak sredstev, ki imajo učinek. Mislim, da morajo iti naša prizadevanja v to smer.
Kar se pa tiče Hiše eksperimentov, v temu trenutku vam ne morem dati konkretnega odgovora, vemo za ta problem in ga poskušamo rešiti, ampak trenutno na tej točki odločitve kot takšne še nimamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Poslansko vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanku Stepišniku bo postavila gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
V zadnjem času predvsem poslušamo o reševanju velikih slabo stoječih prezadolženih državnih podjetij, zelo malo pa govorimo o malih in srednjih podjetjih in samostojnih podjetnikih, ki so v veliko primerih gonilo našega gospodarskega razvoja. So tudi zelo pomembni zaposlovalci in kriza tudi njih ni obšla. Nekateri se sicer borijo za svoje preživetje, drugi pa so zelo uspešni.
Spoštovani minister: Kako bomo pomagali malim in srednjim podjetjem, da bodo obstala in da se bodo razvijala?
Za vas imam tudi nekaj zelo konkretnih vprašanj, da bi lahko videli, kakšna je ta razlika med pomočjo, ki jo namenja država za reševanje podjetij v krizi in malim oziroma srednjim podjetjem. Zato vas sprašujem:
Koliko sredstev bo v naslednjem letu namenila država za reševanje podjetij?
Koliko sredstev pa bo na drugi strani država namenila za boljše delovanje in boljše poslovno okolje malih in srednjih podjetij?
Ker se napovedujejo tako nove davčne obremenitve kot tudi povišanje prispevkov, kar bo posebej obremenilo samostojne podjetnike, vas sprašujem:
Ali ste ob tem, ko ste predlagali to povišanje davčnih in prispevnih obremenitev, naredili kakšno poglobljeno analizo in ugotovili, kako bo to - ker seveda bo - negativno vplivalo na poslovanje podjetij?
Ne nazadnje, čisto konkretno vas sprašujem:
Katere razbremenitve na področju davkov in prispevkov in tudi katere administrativne poenostavitve načrtuje vaša vlada v naslednjem obdobju? Recimo, v naslednjem letu.
Če se spomnite, je prejšnja vlada v sklopu svojega programa zastavila ravno obratno pot. Za vzpostavitev dobrega, primernega in spodbudnega okolja za mala in srednja podjetja je predlagala številne olajšave -za investicije, recimo. Predlagala je poenostavitve, kot je na primer pavšal pri obdavčitvi. V okviru pokojninske reforme in tudi sicer druge zakonodaje je predvidela tudi številna znižanja prispevnih stopenj oziroma olajšave na področju prispevkov za nove zaposlitve, kar je posebej pomembno za mala in srednja podjetja. Zato:
Katere davke boste znižali vi in katere prispevke boste znižali vi, da boste omogočili lažje poslovanje?
42
DZ/VI/14. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa za vprašanje.
Dejansko se gospodarstvu želi pomagati z več vidikov. Najprej skozi zakonodajni vidik, tudi navsezadnje, če hočete pravni vidik, šolski vidik, pa tudi skozi pomoč podjetjem; tistim, ki dejansko potrebujejo finančno pomoč, in podjetjem, ki dejansko potrebujejo kapitalsko ustreznost in likvidnostna sredstva. Zato je razvito več inštrumentov.
Ampak, da bomo bolj konkretni. Se pravi, načrtovani ukrepi v letih 2013 in 2014, če se osredotočim na poslovno okolje in konkurenčnost, potem je izvajanje ukrepov v skladu s Programom ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti 2013, Programom za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacij za leto 2013 in Slovensko industrijsko politiko, ki je bila sprejeta za leto 2014-2020, s katerimi sledijo ukrepi za zagotavljanje celovitega, učinkovitega in transparentnega podpornega okolja za spodbujanje podjetništva in inovativnosti, kot so financiranje podpornih storitev vstopnih točk Vem na lokalni ravni, financiranje in izvajanje nalog univerzitetnih inkubatorjev, financiranje in izvajanje dejavnosti pisarn za prenos tehnologij, financiranje subjektov za podporo nacionalnemu sistemu inovacij, promocija podjetništva, predvidena vrednost sofinanciranja v letu 20132014 je 7,4 milijona evra.
Ukrepi za spodbujanje in nastajanje rasti in razvoj podjetij v obliki subvencij za zagon novih inovativnih podjetij, spodbujanje hitro rastočih podjetij, povratnih virov in financiranja z lastniškimi viri, tvegani kapital z dolžniškimi viri, krediti, garancije, subvencije, obrestne mere, mikrokrediti. Predvidena vrednost sofinanciranja 2013-2014 - cirka 115 milijonov evrov. Izvajala se bo preko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Slovenskega podjetniškega sklada.
Tretjič, ukrepi za spodbujanje inovativnosti in podjetniških vlaganj v razvoj in raziskave: sofinanciranje razvojnih dejavnosti, tehnoloških investicij ter nakupa tehnološke opreme;	spodbujanje zaposlovanja
raziskovalcev in krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih; spodbujanje netehnoloških in tehnoloških inovacij, vključno z industrijskim oblikovanjem; spodbujanje mednarodnih tehnoloških razvojnih projektov, kot so Eureka, Eurostars; vlaganje v področje pametne specializacije, razvojni centri slovenskega gospodarstva, les. Predvidena vrednost sofinanciranja v letu 2013-2014 je cirka 136 milijonov evrov.
Ukrepi na podlagi akcijskega načrta za izvajanje akta za mala podjetja 2012-2013: podrobnejša razdelitev ukrepov za izboljšanje dostopa do virov financiranja, finančni inženiring
- preko Slovenskega podjetniškega sklada. Slovenski podjetniški sklad bo nadaljeval svojo ponudbo produktov preko treh finančnih linij, in sicer garancijsko kreditne linije za mala, srednja podjetja, subvencijske linije za mala, srednja podjetja in za lastniško financiranje. V letu 2013 je na voljo 122 milijonov evrov, s katerim bo Slovenski podjetniški sklad predvideno podprl cirka 117 projektov v skupni investicijski vrednosti približno 150 milijonov evrov. V 2014 bo na voljo 73 milijonov evrov ugodnih finančnih sredstev, s katerimi bo Slovenski podjetniški sklad podprl cirka 58 projektov v skupni vrednosti 142 milijonov evrov.
SID banka. SID banka je razvila kreditno linijo za financiranje tehnoloških razvojnih projektov v višini 150 milijonov evrov in več dodatnih, novih finančnih instrumentov, ki jih je že prej predsednica omenila. To so: naložbe v razvoj in raziskave - 140 milijonov, naložbe v osnovna sredstva - 100 milijonov evrov, naložbe v osnovna sredstva, obratni kapital pri malih, srednjih podjetjih cirka 500 milijonov evrov in obratni kapital za mala in srednja podjetja oziroma mikro in mala podjetja v višini 5 milijonov evrov gre za subvencioniranje. Hvala lepa zaenkrat.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Tomčeva, izvolite, dopolnitev odgovora.
ROMANA TOMC (PS SDS): Očitno sva z ministrom ostala na pol poti, tako da bom postavila še eno vprašanje, da boste lahko še dodatno odgovorili. Ampak vseeno. Gospod minister, kar ste naštevali, pravzaprav ni nič novega. To so programi, ki so že obstajali, nekateri so že zelo dolgo časa v teku; podjetniški sklad dolgo časa obstaja. Na drugi strani pa niste odgovorili na nobenega izmed mojih štirih vprašanj.
Prosila bi vas, če bi se potrudili predvsem v zvezi z zadnjim vprašanjem, kjer vas sprašujem:
Ali Vlada načrtuje ob vseh dvigih davkov in prispevkov tudi morebitno kakšno znižanje in kakšne olajšave na drugi strani?
Ob tem seveda dodajam komentar. Spoštovani minister, eno so konkretni ukrepi v smislu finančnih spodbud: krediti, sofinanciranje, subvencioniranje obrestih mer, razne garancijske sheme, kar je vsekakor pohvalno. Ampak to so parcialni ukrepi, namenjeni samo nekaterim podjetjem. Jaz vas pa sprašujem in zdi se mi zelo pomembno, da si - poleg teh parcialnih ukrepov - prizadevamo oziroma da Vlada oblikuje celotnemu podjetniškemu sektorju naklonjeno okolje. To se pravi, neke splošne zadeve, splošne razbremenitve, splošne poenostavitve, odprava administrativnih ovir. Skratka tisto, kar deluje za vse, tako da ne bi imeli vedno samo občutka, da se na eni strani trudimo z vsemi davki, ki smo jih napovedali,
43
DZ/VI/14. seja
nabrati čim več denarja v proračun, da ga bomo potem preko drugih kanalov lahko razdeljevali nekaterim posameznim podjetjem oziroma skupinam. Skratka:
Kaj načrtujete v smislu splošnega izboljšanja podjetniškega okolja?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Prej sem našteval taksativno, kateri ukrepi, koliko denarja so namenjeni za mala in srednja podjetja in za velika podjetja. Res je, država mora narediti dobro poslovno okolje gospodarskim subjektom. Današnje stanje gospodarskih subjektov je takšno, da so prezadolženi in da imajo finančni oziroma likvidnostni krč ali temu rečemo likvidnostno past. Treba je delati z več vidikov. Prva naloga, ki je, najbolj je treba finančni krč, se pravi slabe terjatve bank, nekako rešiti. Vzporedno s tem je treba pomagati podjetjem pri razdolžitvi. Tu se pripravljajo mehanizmi z več strani. Z ene strani se pripravlja novela zakona o pomoči podjetjem v težavah, po drugi strani se pripravlja nov zakon o sistemski razdružitvi, ampak to pripravlja pravno področje.
Finančno področje pripravlja mehanizme, sheme za poroštvo države pri dajanju kreditov za obratna sredstva malim in srednjim podjetjem ter za kapitalsko ustreznost podjetij. Prej smo slišali, da je tega približno 500 milijonov evrov oziroma eno milijardo. Sočasno je treba, jasno, podreti tudi birokratske ovire. Največje birokratske ovire, ki jih imamo danes, izhajajo tudi iz drugih področij in se tudi na drugih področjih daje spodbuda z naše strani,.Tako je, recimo, umeščanje določenih projektov v prostor, da bi lahko prišli do večjih državnih infrastrukturnih ali podjetniških, če hočete, investicij. Tu se dela predvsem na debirokratizaciji. Se pravi, odpravljanje teh administrativnih ovir. Vlogo je prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve in upravo, ki skuša poenotiti vse postopke v Sloveniji po principu "en podatek enkrat državi", ne pa, da moramo znova in znova izpolnjevati nekatere obrazce.
Spodbude oziroma vsi davki, če hočemo - največji problem za gospodarstvo je, jasno, ta javnofinančni primanjkljaj. Ta pritiska na gospodarstvo z vseh vidikov: ali gremo delat na odhodkovno stran proračuna ali prihodkovno, oboje, bi rekel, duši gospodarstvo. Če gre za večanje davkov in prispevkov ali pa navsezadnje za rezanje socialnih prispevkov, je tudi manjša kupna moč, kar ravno tako vpliva na slabšo gospodarsko rast. Zato bodo olajšave šle predvsem v smeri novih zaposlitev in zaposlitev mladih. Tisti, ki rabijo, recimo, da pridejo na trg dela takoj po izobrazbi in bi v trikotniku država, mladi in podjetje,skušali z nekimi davčnimi olajšavami ljudi zaposliti eno, dve ali tri leta, s tem da bi postopoma davki in prispevki naraščali v tretjem letu.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospa Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa.
Meni se zdi to področje razvoja in spodbud malemu in srednjemu podjetništvu tako zelo pomembno, da bom v skladu s poslovnikom predlagala, da se o odgovoru ministra še razpravlja oziroma da Državni zbor opravi razpravo.
Namreč, gospod minister, vseeno iz vaših odgovorov ni bilo razbrati, da ponujate kakršne koli olajševalne okoliščine zaposlovanja malih in srednjih podjetij. Pa se dajva sedaj omejiti na mikro in mala podjetja. Recimo, tista podjetja, ki imajo do deset zaposlenih. Ne vem, če bodo veliki infrastrukturni projekti in nove Vem točke in vse to, kar omenjate, njim, ki so nekako na robu preživetja, kakor koli pomagali. So pa, kot rečeno, pomembni zaposlovalci, pa tudi če imajo majhno število zaposlenih, je vsaka zaposlitev, kot sami dobro veste, zelo pomembna.
Kar pa se tiče teh olajšav, ki jih omenjate za novo zaposlovanje in zaposlovanje mladih, vas pa moram spomniti, da je to že olajšava oziroma to so olajšave in možnosti, ki so bile predvidene na podlagi sprejete zakonodaje, ki jo je predlagala prejšnja vlada. Korektno je vsaj priznati, da te spodbude bodo, vendar ne bodo prišle iz nekako vaših krogov. Vi namreč uvajate nove davke in nove prispevke, kar pa je bilo do sedaj olajšav, pa je uvedla prejšnja vlada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovana gospa Tomc, ste želeli predlagati predlog za razpravo? Vem, na začetku sem slišala. Torej, glede na to, da ste malo dlje razpravljali. V skladu s poslovnikom, bo o vašem predlogu Državni zbor odločil jutri, torej v torek, 21. maja 2013, v okviru glasovanj.
Naslednje vprašanje bo postavil gospod Jožef Jerovšek ministru za finance dr. Urošu Čuferju ter ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanku Stepišniku.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovana ministra!
Moje vprašanje in pobuda, ki jo bom dal, sta namenjena tudi drugim resornim ministrom oziroma celotni Vladi. Namreč, Slovenija je v izjemni krizi zaradi izjemno slabega upravljanja z državnim premoženjem, še posebej je to izraženo s sistematičnim ropanjem bank in v drugih ustanovah v državni lasti, kjer si poslovodstva izplačujejo izjemne dohodke in še letne nagrade. Kljub temu da večina prebivalstva ječi pod bremeni krize, pa imamo ponekod v državnih podjetjih v državni lasti, finančnih institucijah, bankah, javnih zavodih izplačevanje neverjetnih letnih nagrad, ki jim jih odobrijo za slabo poslovanje in slabo gospodarjenje večinoma nadzorni sveti. In to po
44
DZ/VI/14. seja
principu: roka roko umije. Večno sem bil kritičen do prakse tudi prejšnjih vlad, z nobeno nisem zadovoljen in enkrat se to mora končati.
Pred dnevi je bilo objavljeno, letni dohodki bivše uprave Soda, ki je bila razrešena februarja, kjer je direktor gospod Kuntarič ob plači 146 tisoč evrov dobil še 84 tisoč evrov letne nagrade. Zame je to ob tem, kar je, ropanje države in državnega premoženja. Ker je nova vlada gospoda Kuntariča pred dnevni ponovno imenovala, jemljem to kot dokaz, da se strinja s takšno strategijo in takšno politiko in da to celo podpira, namesto da bi Vlada zakonsko ukrepala, zahtevala in slovesno izjavila, da je tej praksi dokončno odklenkalo. Pa očitno tudi ta vlada podpira takšno ravnanje. Zame je to sistemska korupcija, kajti potem se del tega denarja in teh nagrad prelije tudi dostikrat nazaj v žepe politikov.
Ali si ti ljudje, ki gospodarijo z državnim premoženjem - pa večinoma slabo gospodarijo, vemo, kje so banke, kakšen rop se je tam zgodil -, predstavljajo, da so bogovi in božanstva, da si zaslužijo takšne dohodke in takšne nagrade?
Zato pozivam Vlado, da ukrepa takoj, da jasno povem in zakonsko ukrepa - nagrad ni več! Vsak nadzornik mora podpisati, da poleg sejnine ne bo prejel nobene nagrade. Ker si ne zaslužijo! In kdor je prejel v preteklem letu več od predsednika Vlade, naj ob tej krizi vrne ta denar. Ker drugače - glejte, imamo te podatke za Sod - bo veljalo to, kar so včasih rekli: sod natlačen ... / izklop mikrofona/...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Kdo bo prvi odgovarjal? Minister Čufer
ali...
Izvolite, gospod Čufer. Ne. Gospod Stepišnik, se bosta zmenila.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Z vsem spoštovanjem, gospod Jerovšek, ampak všeč ste mi, ker ste tako samokritični. Vse ste navedli, kaj bi bilo treba storiti - glede tistega, kar se je dogajalo. Dobro, saj verjetno je treba v tej smeri nekaj narediti. Všeč mi je, da vztrajate, ampak pri prejšnji vladi bi morali tudi vztrajati.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo že nadzoruje prejemke direktorjev, saj je pristojno za nadzor nad izvajanjem Zakona o prejemkih poslovnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti. Prejemki so osnovno plačilo, največ v razmerju s povprečno bruto plačo, izplačano v družbah, skupini ali v družbi, če ni skupine, v preteklem poslovnem letu, dovoljeni mnogokratnik 2, 3, 4 ali 5, odvisno od dejavnosti in velikosti družbe. Za družbe, ki opravljajo dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter v rudarstvu, je znižan mnogokratnik. Spremenljivi prejemek, največ 30, 15 ali 10% izplačanih osnovnih plačil direktorja v poslovnem letu, odvisno od dejavnosti družbe. Za družbe, ki
opravljajo dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro v rudarstvu ter opravljajo določeno gospodarsko javno službo v samoupravnih lokalnih skupnostih je nižji procent spremenljivega prejemka. Odpravnina -največ v višini 6-kratnega osnovnega mesečnega plačila direktorja. Verjetno je tudi to preveč, napram gospodarstvu bi bilo treba v bodoče še znižati.
Z ureditvijo zakonodaje in uredbe o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev so se uveljavila enotna pravila. Najvišja možna razmerja pri določanju prejemkov direktorjev, ki jih morajo organi nadzora upoštevati pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam. V skladu z drugim odstavkom 7. člena ZPPUGD morajo organi nadzora navedenih družb pogodbe direktorjev posredovati na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Če se pri nadzoru izvajanja določil tega zakona ugotovi neskladje pogodbenih določil z določili zakona ali se ugotovi, da pogodba direktorja ni bila posredovana na ministrstvo, se zadeva preda prekrškovnemu organu, ki ugotavlja pogoje za začetek postopka po uradni dolžnosti ter uvede prekrškovni postopek, če ugotovi, da so podani pogoji za uvedbo postopka po uradni dolžnosti. Do zdaj je bilo uvedenih 118 prekrškovnih postopkov, od tega 34 zaradi neposredovanih pogodb in 84 zaradi neusklajenih pogodb. Imam naštete te pogodbe, ampak mislim, da bi predolgo trajalo, da bi vse prebral. To bi bilo vse zaenkrat.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite še dopolniti, minister?
DR. UROŠ ČUFER: Najlepša hvala.
Ne, mislim, da je bil minister za gospodarstvo izčrpen, tako da nimam več kaj dodati k temu.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Jerovšek, še dopolnitev vprašanja.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Gospodoma ministroma oziroma enemu ministru - drugi s področje bančništva in zavarovalništva in vsega tega pa ni imel komentarja. Moram reči, da imam občutek, da se norčujete iz slovenskega ljudstva. Bivši kolega in zdaj minister, ali ste brali zadnjič objavljeno statistiko dvesto največjih plač v državi, kjer je večina upravljavcev državnega premoženja - dvesto tisoč povprečna letna plača, dvesto tisoč! To je petkrat toliko kot poslanska plača ali pa vaša plača. Ali ste se pripravljeni soočiti s tem, da je to ropanje države? Ti menedžerji niso tako dobri, ker potem ne bi države zapravljala. Leta in
45
DZ/VI/14. seja
leta so grozili, da bodo drugače šli v tuje firme! Naj gredo! Jutri naj gredo!
Vas pa še enkrat pozivam:
Kaj boste naredili, da to prakso prekinete?
Branje poslovnikov, spoštovani kolega minister, ne pride v poštev tukaj pred nami. Povejte, kaj boste storili? To so Judeževi denarji, neupravičeno pobasani, pokradeni, dostikrat na osnovi nekih pravilnikov pa nadzornih svetov. Takšno prakso je treba prekiniti. Ne imenujte več teh nadzornikov in teh direktorjev, ki se temu niso pripravljeni odpovedati. Tukaj povejte, kaj boste naredili! Ali boste vsaj spoštovali Lahovnikov zakon? In glede očitka, jaz sem bil večno kritičen do tega in nisem zadovoljen z nobeno predhodno vlado, sedaj smo pa v tako slabi situaciji, da morate ukrepati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister Stepišnik, boste še dodali kaj?
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Očitno je treba nekaj reči, kajne?
V zasebnem sektorju so osebni prejemki takšni, kot so. Mislim, da so celo premajhni. Ker tisti, ki je dober, bi moral imeti več kot tisti, ki je slabši, pa tudi, če gre na poklicni nivo.
Vedno sem govoril tako: ko sta dva hodila v šolo, je eden imel matematiko ena, drugi pa pet in bila je petkratna razlika. Če dva delata na istem delovnem mestu po sistematizaciji, je lahko eden petkrat boljši kot drugi, bi lahko imel petkrat večji osebni prejemek. Je pa res, da predvsem v času prejšnjih vlad in vaše vlade, ste zaposlili več kot tisoč ljudi, tako je neka ocena, in postavili večino nadzornih svetov. Ti nadzorni sveti niso naredili nič. Zdaj, predlagajte nove ukrepe, z zakonom jih predlagajte, pa jih bomo skušali podpreti in skozi parlament spraviti. Drugega ne vem reči. Vem pa, da tisti, ki so dobri, si zaslužijo dosti več, kot danes zaslužijo, kot dobijo, bi rekel za tisto mesečno delo, drugi pa mogoče res dobijo preveč. Ampak to je treba rešiti, saj veste, po ministrstvih, po državnih podjetjih in tako naprej. Je pa zaslužek vedno merilo uspešnosti, s tem se strinjam z vami. Če neko podjetje ni uspešno, potem ne more dobiti nagrad, ne more dobiti več, kot dobi nek gospodarski subjekt, ki je v podobni situaciji.
To se pravi, da bo tudi v bodoče verjetno treba urediti glede višine regresov, odpravnin in tega predvsem v tistih državnih podjetjih, ki so neuspešna. Tista, ki so pa zelo uspešna, se pa naj približajo približno zasebnemu sektorju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Postopkovni predlog? Oprostite, želi še minister Čufer?
Želite, izvolite.
DR. UROŠ ČUFER: Hvala. Mogoče bi kljub temu še nekaj stvari dopolnil.
Tako kot ugotavljate, gospod Jerovšek, imate dejansko v veliki meri tudi prav, ker ko je kriza, je kriza za vse in ne samo za nekatere. In prav je, da se te stvari tudi pravilno naredijo in da se tudi ta področja pogleda bolj natančno, kot se je mogoče pogledalo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, minister Čufer.
Zdaj pa še postopkovni predlog.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Ja, bom dal
postopkovni predlog.
Hvala, da je vsaj minister Čufer rekel, da soglaša s tem, ampak kljub temu imam občutek, da na Vladi ni pripravljenosti. Ministra Stepišnika nisem vpraševal o privatnih podjetjih, tam se ne vmešavam, ampak o državnih in državnih institucijah in zavodih. Tisti ljudje delajo podobno kot mnogi drugi intelektualci ali kdo drug in več kot štiriindvajset ur nima dan in si ne zaslužijo v temu stanju države iz državne vreče takšnih dohodkov.
Spraševal sem vas, kdaj boste ukrepali, da boste rekli:" Od jutri naprej morate vsi izjavo podpisati, da nagrad ni." Saj to ni del plače! Ni jih! Enostavno. Ker se na ta način ropa banke. Včasih so imeli v Frankfurtu in drugje nadzorniki enormne nagrade in so ropali - in verjetno še ropajo. Zaradi tega me ti odgovori niso zadovoljili, ker opažam, da ni pripravljenosti, da bi država delovala v korist skupnega dobrega, v korist državljanov, v korist reševanja države. Na tak način, vam povem, bomo v kratkem državo pripeljali pred popoln bankrot, če niste pripravljeni ukrepati.
Zaradi tega na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da o tej zadevi opravimo temeljito razpravo. Gospodom ministrom in Vladi predlagam in vas naprošam, da se resno obnašate do teh vprašanj, da se pripravite, da ne berete tu pred poslanci pravilnikov in poslovnikov. Obstaja tudi Lahovnikov zakon. Če bi vsaj obljubili, da ga boste spoštovali! In še marsikaj. Kot predstavnik ljudstva sem dolžan zahtevati, da to naredite. Upam, da se poslanci, ki smo vedno vsega krivi, za privilegije in največje plače, pa smo na koncu, med temi smo cerkvene miši. Naj bo tako, kot je za poslance! Naj bo najvišja odpravnina takšna, kot je za poslanca. Najvišja! Ni nobenega vzroka, da bi morala biti višja. Kdor je prejel višji dohodek od predsednika Vlade, naj tisto vrne! Ne gre tako! Vem, da ima predsednik Vlade, kdorkoli je, bistveno večje obveznosti in odgovornosti, ljudje ga kritizirajo, on je za vse kriv, drugi si pa delijo milijone in milijone, in to na delno legalen način. Ko pa potem izvemo, koliko milijonov in milijonov so slovenske državne banke spravile v razne projekte, pa so vedele, da denar ne bo vrnjen. In za to so nagrajeni. Ne smejo biti!
46
DZ/VI/14. seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
O vašem predlogu bomo odločali v okviru glasovanj.
Naslednja je na vrsti mag. Katarina Hočevar, ki bo postavila vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani ministrski zbor, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
V Sloveniji je skoraj vsaka četrta družina enostarševska. Po podatkih vašega ministrstva, spoštovana ministrica, je bilo konec lanskega leta do preživnine upravičenih več kot 65 tisoč otrok. Čeprav se na prvi pogled zdi, da imamo v Sloveniji to področje podrobno sistemsko urejeno, od leta 2004 je neplačevanje preživnine celo kaznivo dejanje, pa nevladne organizacije v zadnjem obdobju opozarjajo, da v praksi ni vedno tako. Opozarjajo na to, da naj bi v Sloveniji kar 8 % otrok, ki so do preživnine upravičeni, le-teh ne prejemalo. Imamo Jamstveni in preživninski sklad, ki na mesec izplača 4 tisoč preživnin. Na leto država temu nameni 3 milijone evrov, čeprav menda izterjamo komaj eno tretjino tega denarja.
Zanima me:
Zakaj je temu tako?
Zanima me:
Ali na tem področju načrtujete kakšne spremembe?
Predvsem v tej smeri, da se tiste sistemske luknje, na katere opozarjajo predvsem nevladne organizacije, zapolnijo in da bo v Sloveniji resnično vsak otrok, ki je upravičen do preživnine, le-to dejansko tudi prejemal.
Zanima me tudi:
Kaj o tem misli minister za pravosodje?
Nekateri strokovnjaki namreč opozarjajo, da je predvsem izvršilni postopek premalo prilagojen koristim otrok.
Zato me zanima:
Ali mogoče načrtujete na obeh ministrstvih kakšne skupne ukrepe oziroma izboljšanje stanja na tem področju?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Odgovor se nanaša tudi na dr. Senka Pličaniča, tako da bosta odgovarjala oba.
Izvolite.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za vprašanje, gospa poslanka. Zanimivo je slišati, da nas skrbijo podobne stvari, tako da res hvala za vprašanje.
Torej, če pogledamo zakonsko osnovo, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v 223. členu določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti oziroma če se šolajo do šestindvajsetega leta starosti, tudi če so na izrednem študiju. Tukaj je treba poudariti,
da je dolžnost preživljanja predvsem odgovornost staršev, država pa posreduje takrat, kadar starši tega ne storijo. Tukaj je vseeno treba povedati, da večina staršev, omenjali ste podatke, koliko je enostarševskih družin, vseeno to svojo obveznost izpolnjuje. Če pogledamo podatke, je približno 47 tisočim otrokom v temu trenutku določena preživnina, od tega je bilo v maju 2013 izplačano nadomestilo preživnine, torej da eden izmed staršev ni plačal tistega, kar bi moral, takšnih primerov je 3 tisoč 800, v povprečni višini 83 evrov je bilo to nadomestilo preživnine izplačano. Tako kot ste že omenili, je pri nas zelo pomembna institucija na tem področju Jamstveni in preživninski sklad, predvsem ta preživninski del, katerega naloga je predvsem zagotavljanje socialne varnosti takšnim otrokom, krepiti odgovornost za plačevanje preživnin, učinkovitejša izterjava dolga in tudi ta osveščanja glede tega področja, glede te nujnosti plačevanja teh nadomestil.
Tako kot ste omenili, se trudimo in približno tretjino denarnih nadomestil se potem tudi s subrogacijami - torej se izvršba izvede. S tem nismo najbolj zadovoljni, vendar je treba biti na temu področju tudi občutljiv. Seznanjeni smo s predlogom nevladnih organizacij v smeri, da ne bi dovolili na primer registracije osebnega vozila, če zavezanec ne plačuje preživnine. To se sicer lahko sliši po eni strani kot dobra rešitev, po drugi pa se lahko zavedamo, da morda, če takšen zavezanec nima potem niti avta niti do službe ne bo prišel in ima morda še manjšo možnost, da dobi sredstva, s katerimi bi lahko poplačal to svojo obveznost glede preživljanja otrok.
Kot ste rekli, gre za kaznivo dejanje že od leta 2004, vendar na žalost to nikoli ni bilo resnično izvedeno. V letu 2012 je bilo pod generalno direktorico Ano Vodičar, ko smo dejansko skupaj z Javnim jamstvenim in preživninskim skladom, Ministrstvom za pravosodje in javno upravo, varuhom človekovih pravic, vrhovnim državnim tožilstvom in Generalno policijsko upravo pripravili informacijo o naznanitvi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po 194. členu Kazenskega zakonika. Torej, končno smo vse institucije, ki so za to odgovorne, skupaj pripravile te informacije, da je jasno to medrazmerje in na kakšen način se izvede. Poudariti ob tem pa je treba, da ni cilj posameznika, ki tega ne dela, spraviti v zapor, ampak predvsem to, da dosežemo, da se ta preživnina izplača, da se torej ta skrb staršev tudi izvede.
Morda tukaj tudi izpostavim novo socialno zakonodajo, ki je te stvari naredila na nek način še vidnejše, ker namreč pravi, da je treba preživnino prikazati med te dohodke in tudi na sodišču izpeljati postopek za izterjavo, da se potem to šteje kot znotraj novih upravičenosti. Na ta način se je več staršev, oziroma največkrat mater, ki ne dobijo plačane
47
DZ/VI/14. seja
preživnine, odločalo tudi, da na sodišču zahteva svoje pravice.
Vsekakor se bomo na ministrstvu še naprej trudili, skupaj z Ministrstvom za pravosodje, za izboljšanje zakonodaje, predvsem kar se tiče izterjave preživnin. Tako proučujemo možnost nekakšnega spregleda pravne osebnosti, torej, kako poseči na premoženje, ki ni v lasti dolžnika.
Vse napore bomo pa še naprej vlagali v dvigovanje zavesti o tem, da gre za zelo pomembno stvar in da je neplačevanje preživnine nedopustno, nemoralno in tudi kaznivo dejanje.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še minister Pličanič.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci!
K temu bom dodal še nekaj iz pristojnosti resorja, ki ga vodim.
Vprašanje je bilo postavljeno tako, kot da bi bilo mogoče razumeti, da je izvršilni postopek, torej postopek, ki ureja izterjavo že zapadlih preživnin, premalo prilagojen koristim otrok. Zanesljivo se da vsako ureditev izboljšati, lahko pa povem, da .../ opozorilni znak za konec razprave./...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Imate dopolnilno vprašanje, da bo minister lahko odgovoril?
Izvolite.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL):
Ministrica, hvala za ta del odgovora.
Omenili ste registracijo motornih vozil. Organizacija, ki to predlaga, predlaga tudi javno objavo neplačnikov. Zanima me:
Menite, da bi tovrstna zadeva mogoče tudi izboljšala situacijo na tem področju?
Sicer pa me zanima še pristojnost pravosodnega ministra, kaj bo na to temo povedal. Prosim še za ta del odgovora. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Dr.
Pličanič, izvolite.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala.
Bom najprej sam nadaljeval, pa bo potem ministrica odgovorila na to dodatno vprašanje.
Že izvršilni postopek že po veljavni ureditvi privilegirano obravnava terjatve, ki izvirajo iz naslova preživnin, ki imajo prednost pred celo vrsto drugih terjatev, ko gre za to, da se poseže v izvršilnem postopku na premoženje dolžnika. Res pa je, da obsojajo tudi nekatere druge okoliščine. Te pa so: predolgo trajajoči postopki, neplačevanje preživnin in problemi pri izterjavi preživnin. Skratka, ta drugi sklop dejstev se nanaša na premalo učinkovito delovanje sodstva, ko gre za vodenje izvršilnih postopkov.
To je res, zato nameravam predlagati, sodelavci na ministrstvu to že pripravljajo, v kratkem pomembno spremembo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju, s katero bomo naslovili ravno ta problem, pa tudi nekatere druge, ki vsi izhajajo iz tega drugega sklopa dejstev, ki sem jih omenil; iz problemov, povezanih z učinkovitostjo delovanja sodnega sistema. Ta novela bo, ko gre za vprašanja izterjave preživnin, recimo, uredila oziroma predlagali bomo, da bi ta ureditev bila sprejeta, da bi zavarovanje še neplačanih zneskov, že zapadlih terjatev iz naslova preživnin za daljše časovno obdobje, kot je to mogoče po veljavni ureditvi. Po veljavni ureditvi je to mogoče za eno leto, vsako leto znova je treba to obnavljati. Predlog, ki ga pripravljamo v okviru sicer širše spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju, bo pa omogočil predlog za izdajo začasne odredb za daljše časovno obdobje. To bo nekaj, kar bo v korist upnika, v tem primeru, najbrž, večinoma mater otrok, ki do sedaj zaradi razlogov, povezanih zlasti s počasnostjo in premalo učinkovitostjo v izvedbi izvršilnih postopkov, niso mogli priti do tega denarja.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dr. Kopač Mrak.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za pobudo.
Treba pa je vedno vedeti, da ima lahko javna objava določene pozitivne, lahko ima pa tudi negativne posledice. Namreč, situacije so zoper različne. Ne želim zagovarjati tistih, ki ne plačujejo svoje dolžnosti, ki je ključna, ker se morajo jasno zavedati, da so otroci njihovi in da morajo za njih skrbeti. Vendar vseeno niso vsi v enakem položaju, zato je prav, da se naredijo postopki izvršbe učinkovitejše, kot da vse vržemo v isti koš in rečemo, da ne glede na razloge, ste vsi isti, ne plačujete preživnin.
Zato je tukaj tudi ozaveščenje tako zelo pomembno, ker je predvsem to, da je to neka stvar, ki jo je treba plačati, in tudi nekako družbeno mora biti to nesprejemljivo, če se poslužujejo takih možnosti, da ne izpolnjujejo svojih zakonskih obveznosti do svojih otrok.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Tomaž Lisec bo postavil vprašanje ministru za pravosodje dr. Senku Pličaniču.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani minister!
V Resoluciji o nacionalnem programu vključevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016, ki je bila sprejeta lansko leto, je v poglavju Odvzem premoženjske koristi tudi točka Odvzem premoženja nezakonitega izvora. Tam pa je navedeno, da je treba pripraviti analizo izvajanja tega Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je bil sprejet
48
DZ/VI/14. seja
konec leta 2011. Gre za zakon, ki zelo pomembno vpliva na pravno državo oziroma na mišljenje ljudi, kako mi sploh delujemo. Mislim, da marsikateri naš državljan niti ne ve, da ta zakon sploh imamo. Gre pa za pomemben zakon, predvsem ko je govora o urejanju področja prikrivanja lastništva in utaje davkov, ki sta v Sloveniji, na žalost, še zelo velik problem. Tam je bilo napisano, da naj bi bil poudarek pri pripravi zakona na ugotavljanju slabosti v zakonski ureditvi, upoštevali pa naj bi se tudi pripombe oziroma vse tiste potrebe iz prakse s ciljem povečanja učinkovitosti. Rok za izvedbo je bil tudi napisan, to pa je bil konec januarja 2013, kar pomeni, da je ta zakon za analizo in pripravo zakona že potekel.
Spoštovani minister, čeprav se je koalicija zamenjala, ste vi še vedno minister za to isto področje. Zanima me:
Ali je ministrstvo za pravosodje pripravilo analizo?
Kdaj je predvideno, da bodo spremembe zakonodaje s tega področja na Vladi ter kdaj se predvideva sprejetje v Državnem zboru?
Ob tej priložnosti me tudi zanima:
Ali lahko poveste kakšne posamezne poudarke, če je ta analiza že pripravljena?
Menite, da bo novela Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora pred sodišče in kasneje tudi za zapahe pripeljala večje število ljudi?
Menite, da lahko konkretno z zakonom uredimo postopke tako, da posamezni vplivni ljudje ne bodo imeli vpliva na njihove postopke, torej da njihove lovke ne bodo dosegle policije, tožilstva in sodstva, kar pomeni izognitev kazni?
Prav preko vikenda je bila slovenska javnost šokirana z dejstvom, da je ena tako imenovana gradbena baronica zaradi procesnih napak zapustila pripor. Danes je ena najnovejših, najbolj odmevnih novic ta, da jo iščejo z mednarodno tiralico. Pa me zanima:
Ali menite, da tožilstvo in sodstvo delujeta optimalno ali pa menite, da sta v določeni meri pod pritiski določenih lobijev oziroma vplivnih ljudi?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister, izvolite.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala.
Spoštovani gospod poslanec, strinjam se z vašo ugotovitvijo, da gre za enega izjemno pomembnih zakonov. Tudi strinjam se z ugotovitvijo, da marsikdo ne ve, da jo sploh imamo. Ta druga ugotovitev izvira verjetno iz dejstva, da je šele lani začel veljati. Zavezujem se, tako kot sem se tudi že lani, da bom naredil vse, kar je v okviru mojih pristojnosti, da se vprašanja, ki jih ta zakon ureja, pooblastila, ki jih ta zakon daje v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora, čim prej in v čim širši meri
uveljavi v praksi in v zvezi s tem je tudi vaše vprašanje.
Na to vaše vprašanje odgovarjam takole. Že ob sami uveljavitvi zakona se je izkazalo, da vsebuje nekatere pomanjkljivosti. Rad bi opozoril tukaj prisotne poslanke in poslance, da je šlo za poslanski zakon, ki se je začel uporabljati 30. maja leta 2012. Torej že ob pripravi, sprejemu in uveljavitvi zakona je bilo jasno, da so nekatere pomanjkljivosti, vendar pa niso bile takšne narave, da bi preprečevale pričetek uporabe zakona v praksi. Naša presoja je bila, da je treba počakati, da se bo zakon začel v praksi uporabljati, da bi potem pridobili tudi iz prakse, torej s strani vseh tistih organov, ki imajo pristojnosti iz tega zakona, to pa so Ministrstvo za notranje zadeve, policija, Vrhovno državno tožilstvo, Vrhovno sodišče, Državno pravobranilstvo, Carinska uprava, Davčna uprava in še nekateri drugi, da bodo torej ti, ki zakon morajo uporabljati, potem iz prakse, iz svojih izkušenj pri uporabi tega zakona v praksi povedali, katere so tiste druge pomanjkljivosti, poleg tistih, ugotovljenih ob sami uveljavitvi zakona. Naša ambicija bila, počakati na to, da se zakon, kot rečeno, začne uporabljati v praksi; v intenzivni komunikaciji z vsemi tistimi, ki zakon uporabljajo, zbrati njihove izkušnje z zakonom in morebitnimi še drugimi pomanjkljivostmi in potem skupaj pripraviti potrebne spremembe zakona na tak način, da bo zakon še bolj operativen, kot je.
Ta analiza, po kateri sprašujete, se pripravlja, ni pa mogla biti še do konca pripravljena ravno iz razloga, ki ga omenjam, ker čakamo na to, da se nabere nekaj izkušenj. Šele ko bodo te izkušnje nabrane, bomo lahko bolj decidirano kot bi sicer, ko lahko samo kot ministrstvo presojamo, ali je zakon v redu ali ni. Treba je počakati, kot rečeno, na uporabo v praksi in potem bolj suvereno oceniti, kaj je potrebno spremeniti in v kateri smeri. Lahko povem, da intenzivno potekajo te komunikacije z organi, ki sem jih prej navedel, in računam, da bodo do konca leta, tak je tudi normativni program Vlade, pripravljene pomembne spremembe tega zakona, ki bodo potem omogočale tem istim organom, da ga bodo lahko še bolje, kot so ga do zdaj - torej nekaj informacij že imamo o tem, kako se uporabljajo v praksi. Toliko lahko povem zdaj.
Bi pa še odgovoril na ta zadnji del vašega vprašanja. No, v bistvu bi pojasnil, kdaj bom odgovoril na zadnji del vašega vprašanja, ko sprašujete, ali in kakšna je odgovornost sodstva in državnega tožilstva za delovanje pravosodnega sistema na splošno, tako sem to vprašanje razumel, ne samo v neposredni povezavi z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Tukaj pa odgovarjam na to, da bom na to bolj podrobno odgovoril pri naslednjem poslanskem vprašanju, ki ga bo postavil gospod poslanec Gorenak.
49
DZ/VI/14. seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite dopolnitev? Izvolite, gospod
Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala.
Minister, rekli ste, da je zakon v veljavi eno leto, v temu istemu času pa ste v resoluciji napisali, da je rok za izvedbo priprave zakona januar 2013, ampak to na žalost pomeni, da se sami ne držite rokov znotraj ministrstva, ki ste si jih sami zadali, mi pa smo jih potrdili.
Zanima me:
Kdo je po vašem mnenju kriv, da se ti postopki ne odvijejo hitreje in bolj uspešno?
Ali menite, da je tukaj tudi delna odgovornost ministrstva ali to deloma prelagate tudi na tožilstva in sodišča?
Oziroma:
Kaj bo treba storiti, da bo tudi za vsi tisti ljudje, ki so na žalost še na prostosti oziroma jim premoženje ni odvzeto, začela veljati pravna država, ne pa samo za tiste majhne kurje tatove?
Konkretno minister:
Kaj boste storili, če v roku nekaj mesecev ne bo zakona in če v roku enega leta ne bo napredka na temu področju?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala.
Kot sem že povedal, res je ta rok zapisan. Sam ga razumem kot rok za neko celovito analizo pomanjkljivosti Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne kot rok, v katerem bomo predlagali že spremembe zakona.
Kakor koli že, presodili smo, da je od maja leta 2012 do, recimo, ponovnega prevzema mandata v marcu 2013 enostavno minilo premalo časa, da bi lahko dovolj celovito in dovolj argumentirano presodili, katere so tiste spremembe, ki jih moramo predlagati, da bo zakon lahko operativen in da bo služil cilju, ki ga omenjate, da se bo v resnici zgodilo kaj v zvezi s tem, o čemer zakon govori. Torej, da bo v resnici kakšnemu od lumpov, od tistih, ki so si v preteklosti nakradli ogromno premoženja, da bo v resnici komu od njih tudi to premoženje odvzeto.
Torej, moj cilj je enak vašemu, tukaj se pogovarjamo samo o tem, zakaj analize še nismo pripravili in zakaj sprememb zakona, ki bi izhajale iz analize, še nismo pripravili. Ponovno odgovarjam: ker je preprosto minilo premalo časa in ker odzivov s strani tistih, ki zakon uporabljajo v praksi, to so organi, ki sem jih prej navedel, še nismo dobili v zadostni količini, v zadostni meri, da bi lahko iz tega kaj naredili. Na ta način odgovarjamo, zakaj se roka, ki smo ga sami predlagali, ne držimo. Mi smo pač
pričakovali, takrat ko smo ta rok predlagali, da se bo tudi v teh nekaj mesecih od uveljavitve zakona maja 2012 nabralo dovolj odzivov, dovolj izkušenj, da bomo lahko to naredili, pa to ni bilo mogoče. In to ni bilo v naši moči, ker kot veste, ministrstvo ima tukaj enostavno pristojnost in to je to, da zajame izkušnje različnih organov, da se z njimi pogovori in potem predlaga neke spremembe. Ocenili smo, da je bolj smiselno kot hiteti z nekaterimi manjšimi spremembami, ki bi jih sicer že lahko zdaj predlagali, počakati na to, da se zakon v resnici prime, kolikor se lahko prime glede na besedilo, kakršno je, in potem celovito odreagirati z eno resno spremembo, ki bi potem v resnici, kot sem malo prej povedal, omogočila vsem tistim, ki zakon uveljavljajo, da ga uveljavijo tako, kot je mišljen. Se pravi, da se tistim, ki so premoženje pridobili na nezakonit način ali po domače ga nakradli in pokradli, da se to premoženje odvzame.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dr. Vinko Gorenak, prav tako vprašanje za ministra za pravosodje dr. Pličaniča.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Gospod minister, morebiti se bova oba strinjala, da je stanje pravne države zaskrbljujoče, ciljam seveda predvsem na pravosodni sistem. Ni smiselno več ponavljati tistega, kar sem v tej dvorani ponavljal tam od leta 2008 o največ sodnikih na število prebivalcev, o tem, kakšni so sodni zaostanki, nima smisla več ponavljati stvari, ki sem jih rekel že pri postavljanju prejšnjega poslanskega vprašanja, da Slovenci za pravosodni sistem namenimo 89 evrov, medtem ko povprečno drugi Evropejci pa 41 evrov, ob vsem tem pa največje zaostanke. Oba skupaj sva sedela na prejšnjih sejah vlade in tam - veva oba, verjetno je tako še sedaj, ker drugače ne more biti - pod rubriko kadrovske zadeve vsak teden Vlada odobri nekaj milijonov za poravnave, ki bi jim lahko rekli ali sodne zmote, ali napake, ali kakršnekoli druge zadeve, ker sodniki tudi niso odgovorni za svoje delo, ki ga opravljajo. Sam sem bil, recimo, zelo razočaran v zadevi Balkanski bojevnik, ko so leto in pol mleli vse tiste policijske dokaze, jih premlevali, preštevali, prilagajali, najprej pa sami odobrili in po letu in pol ugotovili, da niso zbrani na zakonit način in so lepo obdolženci odkorakali na prostost, to je pobegnili.
Mislil sem, da me pravzaprav ne more več kaj dosti presenetiti, pa vendarle. V petek je bila novica o neupravičenem priporu gospe Tovšakove objavljena, v soboto baje je bila spet spremenjena, pa so spet rekli, da mora iti v pripor, danes je pa že na begu in je objavljena tiralica, ki še ni vnesena v bazo Interpola, ne vem, zakaj ne, in potem bi verjetno kmalu človek verjel tistemu, kar piše tako imenovani rumeni mediji, da je to kaj v povezavi z zadnjimi
50
DZ/VI/14. seja
odmevnejšimi preiskavami pri gospodu Senici. Nič me ne bi presenetilo, če bi bilo tako.
Ampak bistvo mojega vprašanja je naslednje. Mislim, da sem zasledil nekje v medijih, kako se s pravosodno vejo oblasti dogovarjate, da naj bi ta končno in resnično prevzela svoj del odgovornosti in da naj bi Vlada in pravosodna veja oblasti pripravila nek dokument, v katerem bi se zavezali k skupnim potrebam in ukrepom za delovanje pravne države. Z vsem tem ne ciljam toliko na vas, zaradi tega ker veva, da so vaše pristojnosti do pravosodja omejene. Tam je pravosodna veja oblasti nasprotno - menil sem, da ste in še delate prav ... /izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod minister.
DR. SENKO PLIČANIČ: Na to vprašanje odgovarjam tako: kot veste, sodstvo rado poudarja, da je neodvisna veja državne oblasti, vsi se s tem strinjamo, tako kot je tudi izvršilna veja državne oblasti neodvisna, samostojna in zakonodajna veja. Te tri veje poznamo. Vendar pa mislim, da se vsi strinjamo s tem, da nobena od teh treh vej oblasti ni neodvisna od tistega, ki je edini nosilec oblasti v tej državi, to je ljudstvo. Torej to mora veljati tudi za sodstvo. Mislim, da se izvršilna veja oblasti in zakonodajna veja oblasti tega dobro zavedata, tega namreč, da sta odvisni in poslani od ljudstva in da v njegovem imenu in za njegov račun počneta to, kar počneta; enako velja tudi za sodstvo.
Rad bi povedal, da se v zvezi z vprašanjem, ki ga naslavljate in se nanaša na stanje v slovenskem sodstvu, tako prejšnja vlada kot tudi ta vlada, zelo dobro zaveda svoje odgovornosti, ki jo na tem področju ima. Hkrati pa, kot ste sami že v vprašanju ugotovili, je omejena pri tem, kaj lahko doseže v pogledu izboljšanja stanja v sodstvu. Večino odgovornosti v zvezi s tem ima sodstvo samo, sodstvo je tisto, ki lahko hitro in s hitrimi koraki spremeni stanje v sodstvu ali pa tega ne stori; izvršilno-upravna veja in zakonodajna, parlament, imata tukaj pomembne pristojnosti, ki se nanašajo na sprejemanje zakonov, na izboljšave zakonodajne ureditve, torej izdajanje in sprejemanje predpisov, ki urejajo delovanje sodstva. Izvajanje, implementacije vsega tega, v resnici povečanje učinkovitosti sodstva, k čemur vsi težimo in na kar se vaše vprašanje najbrž nanaša, kar pomeni skrajševanje sodnih postopkov, pa je izključno v rokah sodstva. Tukaj izvršilna veja, vlada in tudi zakonodajna veja kaj dosti ne more narediti, če ni nekega dogovora s sodstvom in tega pa seveda ne more biti, če se sodstvo tudi samo, v večji meri kot se je do zdaj, zave svoje odgovornosti, ki jo ima pred slovenskimi državljani in državljankami v zvezi s tem. Ko gre za stanje, v kakršnem je slovensko sodstvo, vsi, ki ste spremljali moje delo v preteklem mandatu, veste, da sem ves čas opozarjal na to, da to stanje ni dobro, da se
je marsikaj sicer izboljšalo v zadnjih letih, da pa še vedno ni dobro, ni takšno, kot ga naše državljanke in državljani od sodstva utemeljeno pričakujejo; ne samo od sodstva, od vseh nas, zlasti od sodstva glede na to, kar sem prej povedal, torej glede na to, da ima ključne in večino odgovornosti v zvezi s tem sodstvo samo. Tisti, ki ste spremljali moje delo v lanskem mandatu, ste tudi najbrž ugotovili, da se je sodstvo upiralo takšnim ugotovitvam, še bolj se je upiralo spremembam, ki sem jih že v preteklem mandatu predlagal, spremembam zakonov, za katere sem presodil, da so nujen prispevek izvršilne veje in zakonodajne veje oblasti k povečanju učinkovitosti sodstva, in tako nekako se je končal moj pretekli mandat. Torej, na eni strani v mojem opozarjanju na premajhno učinkovitost sodstva, na mojem predlaganju sprememb, torej ukrepov, ki jih lahko sam v svoji pristojnosti predlagam za izboljšanje učinkovitosti, in na drugi strani na negiranju s strani sodstva enega in drugega. Potem je pa hkrati s prevzemom novega mandata v tej vladi sovpadala tudi objava poročila Evropske komisije o stanju v sodstvu v državah članicah Evropske unije, ki je za slovensko sodstvo porazno.
Če se, glede na to, da imam omejen čas, omejim samo na tri stvari. Deloma ste jih že vi, gospod poslanec, omenili iz tega poročila. V slovenskem sodstvu je največ sodnikov na število prebivalcev v Evropski uniji, mislim, da na 3. ali 4. mestu je slovensko sodstvo po deležu proračunskih sredstev, torej deležu denarja, ki ga država namenja za delovanje sodstva, in tudi na 3. mestu, vendar pa od zadaj naprej, po učinkovitosti; torej na predpredzadnjem mestu je, ko gre za vprašanje učinkovitosti. Zaradi vsega tega in zaradi zavedanja, mojega lastnega, ki izhaja tudi iz lanskih izkušenj, da brez sodelovanja v tej državi ne bomo mogli spremeniti nič, torej tudi sodelovanje med izvršilno in sodno vejo, ko gre za spremembo iz ne dovolj velike učinkovitosti v večjo učinkovitost sodstva, sem predlagal, da izvršilna veja, vlada in sodstvo skleneta dogovor, ... / opozorilni znak za konec razprave/... o katerem bom pa več povedal v nadaljevanju.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Želite dopolnitev?
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Sicer ni navada, da bi opozicijski poslanci hvalili ministre. Ampak hkrati moram pa zelo jasno reči, ste prvi minister, ki govori prave besede o pravosodju, vsaj za nekaj ministrov nazaj. To je treba zelo jasno povedati.
Malo me skrbi ta del vašega odgovora. V prejšnji vladi smo mi imeli zelo jasne neke cilje, 6+3+3, kar pomeni, da bi bilo sojenje končano v enem letu. Saj je vse res, samo pravite, da je vlada omejena - ja, je. da se sodstvo upira - ja, se upira; in to že 20 ali 23 let ali pa še več. Odgovornost je na pravosodju, kot
51
DZ/VI/14. seja
pravite. Vse drži! Ampak osebno menim, to je moje osebno mnenje, želja, če želite ali kakor koli - okolje, v katerem pa delujete, to je levo politično okolje, imam občutek, da vam ne bo naklonjeno, desno vam bi bilo - je pa naslednje: prav je, ampak, če vi mislite, da bo to pravosodje začelo izvajati svoj del odgovornosti, se po mojem globokem prepričanju motite. Iz temeljnega temeljnega razloga ne bodo naredili. Če že 23 let nočejo, potem tudi zdaj ne bodo hoteli narediti, ampak bodo verjetno prišli z zahtevami po več denarja, boljših prostorih, to, tisto, ono, potem boste nekaj podpisali, nekaj bodo obljubili in iz tega ne bo nič. Mislim, da ob vsem spoštovanju vseh treh vej oblasti, se pravi pravosodne, zakonodajne in izvršne, slednji dve morata po mojem, ne vem pravega izraza, ampak bi morali po mojem mnenju izvesti nekatere prisilne ukrepe, prisilne ukrepe na področju pravosodja. Če bi to dosegli s tem vašim sporazumom, ki ga imata namen podpisati, bi to bilo po mojem zelo v redu. Vsaj kar se mene tiče, bi imeli tudi v tem kontekstu podporo, ker so ti ukrepi nujno potrebni! Sami ne bodo naredili nič. V to sem prepričan.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Gospod minister.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala.
Nadaljeval bi tam, kjer sem prej končal in bi posebej poudaril pomembnost povečanja učinkovitosti sodstva, zlasti v času, v katerem smo; v krizi. Ukvarjamo se, prejšnja vlada, ta vlada se ukvarja s celim nizom ukrepov, išče na vse mogoče načine, primerne ukrepe, kako čim prej potegniti to našo državo iz krize. Mislim, da je pri tem učinkovito delovanje sodstva - na splošno pravosodnega sistema, zlasti pa sodstva - ključnega pomena. Časa nimamo veliko, treba je hitro doseči spremembe na tem področju. Hkrati pa - tukaj pa nadaljujem, kjer sem prej končal - je treba te spremembe doseči hitro, vendar v sodelovanju. Kot sem že dostikrat povedal, sem človek in tudi kot minister, kot politik sem se vedno zavzemal za dogovore, pogovore in sodelovanje in še vedno mislim enako kot kadar koli doslej. Zato sem, kot rečeno, predlagal in tak predlog je bil tudi sprejet s strani sodne veje oblasti, da sklenemo neko zavezo, nek dogovor, ne en drugemu, temveč zavezo, ki bi jo dali slovenskim državljanom in državljankam, po kateri bi zapisali zelo jasno, da je treba v enem letu, torej do leta 2014, doseči bistveno skrajšanje sodnih postopkov, to smo čisto natančno kvantificirani, kakšno naj bo to skrajšanje in tudi opredelili, kako bomo dosegli ta cilj; kaj bo naredila sodna veja oblasti in kaj bo izvršilna veja oblasti za dosego tega cilja -ne leta 2030, temveč leta 2014, ker časa nimamo. Če želimo v resnici v kratkem času doseči spremembo, drugače, kot da se z zelo jasnim kvantificiram, merljivim ciljem, ne z nekimi splošnimi floskulami, zavežemo pred slovensko javnost, drugačnega načina ne vidim,
in potem vsak zaviha rokave in svoj posel naredi.
Povem lahko to, da se Vlada svoje odgovornosti zaveda zelo dobro in je že začela pripravljati te spremembe oziroma izvajati ukrepe, ki jih lahko sama naredi, zato da se bo učinkovito sodstvo v enem letu bistveno izboljšala. Tako mislimo v kratkem predlagati pomembne spremembe Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi, za katere sem prepričan, da bodo pomembno k temu pripomogle. Od tu naprej je pa vse v rokah sodstva. Od sodstva pričakujem, da bo tudi sodstvo enako odgovorno ravnalo, kot ravnam jaz sam in Vlada, in pristopilo k tej zavezi - torej, zavezi pred slovenskim ljudstvom, pred slovenskimi državljani in državljankami - in v njej zelo jasno napovedalo, kaj bo naredilo do leta 2014, kakšne cilje bo doseglo in kako jih bo doseglo.
Tukaj še posebej poudarjam pomen te skupne zaveze, ker s tem pokažemo slovenskim državljanom in državljankam v tem času, ko se zdi, da se nič ni mogoče dogovoriti v tej naši državi, da se o neki zelo pomembni stvari pa je mogoče dogovoriti.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Imate postopkovni predlog?
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Običajno predlagamo glasovanje o razpravi o odgovoru ministra, kadar poslanec ni zadovoljen. Jaz sem zadovoljen s tem, kar je minister rekel oziroma minister povedal, kljub temu pa to razpravo predlagam. Razlog je v podpori ministru, poudarjam v podpori ministri v času, ki prihaja, ker menim, da lahko tudi sporočilo parlamenta do sodne veje oblasti ministru pomaga pri njegovih prizadevanjih, za katere mislim, da so prava. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v torek, 21. maja 2013, v okviru glasovanj.
Sedaj pa bo gospod Ivan Hršak postavil vprašanje ministru za finance dr. Urošu Čuferju.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovana ministrica, ministra, spoštovani kolegice in kolegi!
Po začetku krize, katere povzročitelj so po prepričanju mnogih ravno banke same, je naša država z dokapitalizacijo slednjih porabila že okoli 600 milijonov evrov. Sama Banka Slovenije ocenjuje, da bi za doseganje minimalne kapitalske ustreznosti slovenske banke potrebovale 228 milijonov evrov, v primeru najmanj ugodnega scenarija pa bi ga lahko potrebovale celo preko milijarde 400 milijonov. Vsi vemo, da ta finančna injekcija s strani države še ne pomeni, da se bodo
52
DZ/VI/14. seja
slovenske banke rešile iz težav. Same so dolžne paziti, da bodo bolje poslovale in da se ne bodo znašle v težavah. Če bi živeli v času, ko se cedita med in mleko, dokapitalizacija niti ne bi bila problematična. Danes, ko pa varčujemo pravzaprav na vsakem segmentu, na vsakem koraku, na vsakem posamezniku, pa saniranje državnih bank ob poznavanju podatkov njihovega poslovanja toliko bolj bode v oči. Vodstva bank so gospodarskim in drugim subjektom v preteklosti odobravala velikanska posojila brez zadostnih zavarovanj ali pa sploh brez njih. Nadzorni mehanizmi niso odigrali svoje nadzorne vloge, da bi sporna posojila preprečili in odgovorne poklicali na odgovornost. Posledica teh negativnih pojavov so tako stalne dokapitalizacije bank iz davkoplačevalskega denarja, kar ne pelje nikamor oziroma država tega ne bo zmogla.
To vprašanje sem postavil že prejšnjemu ministru Šušteršiču, vendar glede na to, da je to nova vlada in novi minister, ga ponovno postavljam vam. Tako me zanima vaše mnenje ter bodoče ravnanje Vlade v zvezi z državnimi bankami.
Banke, ki jih moramo kar naprej dokapitalizirati, imajo na drugi strani v lasti ogromno zaseženih novih in starih stanovanj, ostalih nepremičnin - in s tem tudi velikanski tako imenovani mrtvi kapital -, ki jih nočejo prodati na trgu. Če bi jih, bi na trgu razširili ponudbo, saj bi jih lahko kupili tisti, ki rešujejo stanovanjski problem, s tem pa bi banke pridobile znatna denarna sredstva, zaradi katerih bi imela država do bank znatno manjše obveznosti. Banke imajo v lasti poleg tega tudi nova stanovanja, poleg teh novih stanovanj tudi veliko zemljišč in določene deleže podjetij, ki bi jih prav tako morale prodati ter s tem posledično razbremeniti obveznosti države do njih, vendar tudi tega nočejo. Država bi morala prisiliti banke na nek način, da stanovanja in ostale nepremičnine prodajo. S tem bi se država razbremenila dodatnih dokapitalizacij bank, končno pa bi se začel urejati tudi nepremičninski trg.
Zanima me:
Kaj konkretno bo država naredila na tem področju?
Kaj ter kdaj bo storila ustrezne ukrepe?
Ministru se že vnaprej zahvaljujem za odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala.
Izvolite, gospod minister.
DR. UROŠ ČUFER: Najlepša hvala za vprašanje, spoštovani gospod poslanec Hršak.
Kar nekaj aktivnosti imamo osredotočenih v to, kako banke prestrukturirati, ena od teh naših aktivnosti je tudi usmerjena v to, kaj narediti s trgom stanovanj, ki je kar pomemben dejavnik. Banke imajo v svojih bilancah tudi del zaseženih stanovanj, še večji
del pa ni zaseženega, ampak ga imajo kot zavarovanja za določena posojila, ki so obravnavana kot slaba posojila. V tem okviru nameravamo to tudi pogledati. Naše izhodiščno razmišljanje je v tem, da v Sloveniji ni neravnotežja, gledano z demografskega vidika, med tem, koliko stanovanj je v ponudbi, zgrajenih, in še niso prodana in niso v uporabi, in na drugi strani, koliko je potrebe in povpraševanja po teh stanovanjih s strani prebivalstva. Tu nekega ravnotežja ne vidimo, vidimo pa, da se trg pravzaprav ne čisti iz dveh razlogov: po eni strani prebivalstvo pričakuje, da bodo cene stanovanj še dodatno padle, in zaradi tega, ker je to ena večjih transakcij v času življenja posameznika, ki jo naredi, so nekoliko bolj previdni in malo čakajo. Po drugi strani pa zaradi vedno večje brezposelnosti - in glede gotovosti in stabilnosti prihodkov ter zaposlitve so pri teh odločitvah tudi malo bolj previdni.
Zaradi tega smo rekli, da poskušali najti strukturo, s katero bi ta stanovanja odkupili od bank, jih prenesli in dali v upravljanje slovenskega stanovanjskega sklada, ki ima znanje in kapacitete, da to upravlja in tudi ustrezno vodi, ter pogledali, ali lahko damo kakršne koli pospeševalce, da bi lahko to negotovost na strani prebivalstva odpravili in s tem povečali absorpcijsko moč prebivalstva. In to take vrste pospeševalce, ki jih zdaj proučujemo - nismo se pa še dokončno odločili -, gre v smeri, ali lahko nekomu omogočimo možnost moratorija v primeru, da pride do brezposelnosti, in mu potem ni treba plačevati dela kredita v času brezposelnosti, ali lahko damo stanovanje v najem in se potem v enem trenutku tudi najemnina pretvori v kupnino in da lahko potem iz najemnine postane lastnik. Te stvari pravzaprav proučujemo, gledamo pa hkrati tudi vse druge stvari, ki jih je treba pogledati, da lahko te zadeve tudi izpeljejo. Eden od problemov, s katerim se soočamo, je v tem, da je kar nekaj teh stanovanj, ki jih imajo banke v zastavi iz naslova podjetij, ki so v stečaju, in ne morejo zbrati vse potrebne dokumentacije, da se lahko potem ta stanovanja tudi dajo v uporabo. Tudi tu gledamo, kako tudi te probleme zakrpati. Tako je problem večplasten, vzeli smo ga kot prioritetno in gledamo, kako to narediti.
Računam, da bomo v dokaj doglednem času prišli z eno strukturo, ki bo omogočala, da se ta trg nekako oživi, da lahko spravimo ta stanovanja iz mrtvega v neko bolj živo obliko kapitala, da začnemo na njem ustvarjati tudi neki denarni tok in da ga lahko tudi potem prebivalstvo začne uživati.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Mihael Prevc bo sedaj postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanku Stepišniku, ki je na poti, tako da počakajmo trenutek. Mislim, da minister celo sliši in bi lahko kar postavili vprašanje.
53
DZ/VI/14. seja
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovana ministrica, minister, spoštovane kolegice in kolegi!
Kot smo lahko razbrali iz Nacionalnega reformnega programa za obdobje 2013-2014 in kot ste tudi že večkrat izpostavili, je eden vaših najpomembnejših ukrepov, spoštovani minister, za razdolževanje in prestrukturiranje podjetij dodeljevanje državnih pomoči podjetjem v težavah. Z dodeljevanjem državnih pomoči podjetjem v težavah imamo v Sloveniji že kar dolgoletne izkušnje, če smo pošteni, pa niso ravno najboljše. Ogromni zneski so bili dodeljeni podjetjem, ki so večinoma slej kot prej končali v stečajih, denar pa je poniknil neznano kam. Upam, da smo se iz teh izkušenj tudi kaj naučili in da ne bomo ponavljali starih napak. Poleg tega imamo tudi zaradi proračunskega primanjkljaja zelo omejene finančne vire za denarno pomoč podjetjem.
Na Odboru za gospodarstvo ste ob predstavitvi Nacionalnega reformnega programa povedali, spoštovani minister, da denarja ne boste delili po barvah, temveč, citiram, "..., kjer država vidi interes, da se ohranjajo delovna mesta". Konec citata. Toda za podjetja, ki jim bo država dodelila finančno pomoč, mora verjetno tudi obstajati vsaj neka začetna, neodvisna cenitev, da ne bo vloženega več denarja, kot je podjetje sploh vredno oziroma ga bo vloženega vse premalo, da bi zares naredili nek premik in bo samo podaljšalo njegovo kalvarijo za nekaj mesecev ali pa za kakšno leto. V temu vmesnemu času pa plačujemo celo vrsto nekih strateških svetovalnih storitev, nekim kvazi podjetjem z nabiralnikom v davčnih oazah, delavci dobijo nekaj plač, potem pa sledi stečaj ali likvidacija in izbrišejo se vse sledi. Takšne zgodbe, spoštovani, se v naši državi skrivajo za dodeljenimi državnimi pomočmi.
Zato vas sprašujem, spoštovani
minister:
Kakšna konkretna merila boste uporabili pri dodeljevanju teh pomoči?
Kateri bodo vaši ključni kriteriji?
Vsi čakamo, tako poslanci, direktorji, delavci, da nam poveste:
Koliko bo letos in v prihodnjih letih tega denarja v proračunu na voljo in pod kakšnimi pogoji?
Ne nazadnje:
Kako je z dodeljevanjem državne pomoči tistim podjetjem, ki so pomoč že dobila?
Ali bo revidirana tudi poraba že dodeljenih sredstev v preteklosti?
Hvala za odgovore.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Izvolite, gospod minister.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa za vprašanje.
Vlada Republike Slovenije in tudi na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
se odločamo za pomoč predvsem tistim gospodarskim družbam v težavah, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. To so takšna, ki imajo perspektivna in razvojna zdrava jedra. To so takšna, ki imajo za svoje storitve in proizvode kupce, naročnike ter večletne pogodbe. Po teh kriterijih dodeljena državna pomoč je namenjena okrepitvi podjetja, njegovemu razvoju, ohranitvi izjemno pomembnih referenc, znanja, kadrov in delovnih mest. Ključni razlog, zakaj država mora ukrepati, je predvsem, da se prepreči večja gospodarska škoda in da se ohranjajo delovna mesta. V takem primeru bi porabili bistveno več denarja iz proračuna oziroma davkoplačevalskega denarja, če bi, na primer, bili stroški stečaja podjetja dosti večji, kot pa je, recimo, trenutna pomoč.
Dokaz za to so številne gospodarske družbe, ki so se znašle v stečaju in so zaradi neodgovornega ravnanja lastnikov, neukrepanja bank upnic in neodvisnosti države oziroma politike stale davkoplačevalce bistveno več, kot bi, če bi se pravočasno ukrepalo. Te vrste pomoči lahko podjetje dobi le enkrat v obdobju 10 let, razen v izjemnih primerih, ko jih mora priglasiti Evropska komisija. Še vedno velja to, da v prvi vrsti predvsem lastniki rešujejo podjetja. Če lastniki ne morejo, potem banke upnice, dobavitelji in drugi deležniki, ki sodelujejo v proizvodnih procesih podjetja. Šele tretja je na vrsti država, ki priskoči pomoč podjetjem takrat, kadar gre za večjo škodo, da bi se ta večja škoda preprečila, kot pa bi bil vložek oziroma pomoč temu podjetju. Cilj in namen je predvsem preprečiti preveliko škodo in ohranjanje delovnih mest. Slovenska podjetja so se znašla v zadnjem obdobju s prekomernim dolžniškim kapitalom in zaradi obveznosti do bank upnic niso mogla vlagati v razvoj, raziskave in se posodabljati. Zato so na trgu vedno manj konkurenčna. Zavedamo se tega perečega problema in z državno pomočjo želimo preprečiti nepotrebno porabo davkoplačevalskega denarja.
Banka Slovenije, kot veste, je opravila analizo 257 slovenskih podjetij in identificirala tista podjetja, ki bi jih bilo treba reševati. Podjetja se med seboj zelo razlikujejo, zato je tudi način reševanja različen. Dejstvo pa je, da je veliko podjetij rešljivih in da bi bila velika škoda, da podjetja še naprej tako intenzivno propadajo kot v preteklih letih. Preveč je bilo izgubljenih delovnih mest, preveč je bil izražen samo pravniški interes. Premalo se je gledalo na to, ali je mogoče ohraniti zdrava proizvodna jedra in ki se lahko pozneje z dodatno pomočjo in s finančno pomočjo iz drugih skladov razvijejo v mala oziroma srednja podjetja.
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se dnevno soočamo s prošnjami podjetij za pomoč. Ravno zaradi tega, ker so podjetja tako različna, je pristop pri vsakem podjetju posamičen; se pravi, da se podpiše sporazum med bankami, ki so upnice, med
54
DZ/VI/14. seja
podjetjem in med državo, kadar gre, recimo, za državno pomoč oziroma državno poroštvo, ki se daje bankam upnicam, le-te pa dajejo likvidnostni kredit. In v drugi fazi, če tega lastniki niso sposobni, pač, konvertirajo svoj kredit v lastniški delež. Na ta način dobijo podjetja ustrezno kapitalsko strukturo, lastniški kapital zraste, dolžniški se zmanjša oziroma kredit in podjetje je trenutno manj obremenjeno s plačili obresti in anuitet bankam. Veste, da zadnje čase oziroma leta 2012 so banke povzele ali potegnile iz podjetij dve in pol milijarde denarja, da so vrnile sindicirana posojila v tujino. To je izredno velik odvzem denarja tem podjetjem. Danes so se skoraj vsa dobra, uspešna izvozna podjetja znašla v likvidnosti pasti oziroma likvidnostnem krču, kaj šele da nimajo denarja za razvoj in raziskave oziroma za razširitev.
Bom pozneje nadaljeval.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Želite dopolnitev?
MIHAEL PREVC (PS SLS): Še enkrat: hvala lepa. Spoštovani minister, hvala za te odgovore.
Res je, da ti odgovori odpirajo nova in nova vprašanja. Recimo, koliko je za vas vredno eno delovno mesto, ki ga boste ščitili in za koliko časa. Nekakšna ocena mora biti, kajti vlaganje denarja v obstoječe stanje in zaradi tega siromašenje sredstev za ustvarjanje novih delovnih mest, mora biti podprto z nekimi konkretnimi podatki. Kakšne so garancije, da boste ta denar ob nespoštovanju pravil -ali če bo šlo kaj po zlu - dobili vrnjenega? Da država lahko ob nespoštovanju dogovora oziroma zavez odkupi podjetje nazaj za 1 evro, potem ko bo imel že negativno vrednost oziroma po domače več dolga kot premoženja, to ni nobena varovalka, to je kvečjemu oškodovanje davkoplačevalcev. Vsi poznamo Tam, Novoles, Lipo, ne nazadnje tudi Cimos je že pred leti dobil državno pomoč ... Ampak, da ne bo pomote, spoštovani minister! V Slovenski ljudski strani se popolnoma strinjamo s tem, da se poskuša pomagati podjetjem. Samo želimo, da so te pomoči v skladu z evropskimi pravili, da se pregleda poslovanje, da se opravi skrben pregled in cenitev podjetja, da bomo kot država vedeli, kam dajemo denar, in da se potem denar res porabi za tiste dele podjetja, ki imajo dober program, ki se lahko samo preživlja.
Zato vas še posebej sprašujem, spoštovani minister:
Ali se bo izvajal poseben nadzor nad porabo teh finančnih sredstev in kdo bo ta nadzor izvajal?
Kaj sledi, če bo čez eno leto problem ostal isti, milijoni evrov pa izgubljeni?
Spoštovani minister :
Kdo bo prevzel odgovornost?
Hvala še enkrat za odgovor.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Gospod minister.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa.
Ravno zaradi teh finančnih shem, da bi pomagali predvsem podjetjem, tistim dobrim, ki so v težavah, precej sodelujemo z bankami, še posebno z našo razvojno banko SID banko. V tem času smo za pripravo okvirnih zneskov za poroštva, za kredite, za obratna sredstva tako za srednja in tudi za velika podjetja oblikovali sklade. Recimo sklad, vreden 150 milijonov evrov, ki bi bil pri SID banki na voljo za mala in srednja podjetja. Na voljo bi bil, recimo, tudi sklad do 500 milijonov evrov za kredite za obratna sredstva in do 1 milijarde evrov poroštev. Pripravljamo tudi pomoči s strani raznih skladov za investicije, za tehnološko razvojno in raziskovalno pomoč.
Tudi Evropska komisija nas je na nedavnem obisku v Sloveniji jasno opozorila, da je reševanje primarno naloge lastnikov, drugih zasebnih vlagateljev, tudi tujih, ter upniku. Po oceni Evropske komisije slovenski trg medsebojno zelo prepleten in odvisen. To smo videli v primeru Cimosa, recimo, ki ima kar 110 milijonov evrov nabav od raznih malih, mikro in srednjih podjetij v Sloveniji. Udeleženci so finančno šibki in pogosto v težavah, hkrati pa trg po videnju Evropske komisije pod enakovrednimi pogoji ni vedno odprt tudi za tuje vlagatelje. Slovenska podjetja v teh razmerah potrebuje več tujih investicij, to je res, tujih neposrednih investicij ima Slovenija premalo, saj jih ima komaj za 12 milijard. To je v odvisnosti od družbenega bruto produkta komaj 30 %, nekatere države imajo več kot 100 % družbenega bruto produkta tujih neposrednih investicij.
Odgovornost za vlaganje državnega denarja v podjetje, je predvsem na strani komercialnih bank, ker prek njih se vršijo krediti in konverzije. Jasno pa tudi bo odgovornost na strani agencije, ali bo to Družba za opravljanje terjatev bank, DUPT, ali pa bo to Slovenski državni holding. V vsakem primeru pride do tveganja. Ne morem vam 100 % reči, da bo ta denar ves prišel nazaj. Sem pa prepričan, 100 % prepričan, da se bodo podjetja, katerih lastnik bo država postala, dala za dosti večji znesek prodati, kot bi se pa prodajala danes.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala.
Imate postopkovni predlog?
MIHAEL PREVC (PS SLS): Ja.
Dodeljevanje državne pomoči podjetjem se mi zdi eden od zelo, zelo pomembnih ukrepov za oživljanje gospodarstva. Zato se mi zdi, da ta tema zasluži širšo razpravo, kajti treba se je zavedati eno od zelo pomembnih stvari: državna pomoč je intervencija države, ki po drugi strani pomeni tudi nelojalno konkurenco drugim panogam.
55
DZ/VI/14. seja
Zato je treba še posebej skrbno pogledati poslovanje in urediti morebitne napake poslovodstva ali še kaj hujšega, da se ugotovi, kaj je tisto, kar je podjetje pripeljalo v težave, in da se ugotavlja tudi kazenska in odškodninska odgovornost vodstev in še posebej nadzornih svetov. V zadnjih dvajsetih letih smo videli vse preveč primerov, ko so ogromne količine denarja poniknile neznano kam, podjetja pa niso imela prav veliko od tega. Eden izmed takšnih primerov je tudi Nova Ljubljanska banka, v katero je v dveh desetletjih steklo več milijard evrov, danes pa je realnost takšna, da je zaradi zavoženih kreditnih linij nihče noče praktično niti zastonj.
Skratka, če nova vlada želi znova obuditi ta koncept podržavljanja podjetij, ki je v teoriji zelo dober, v praksi pa je za njegovo uspešno delovanje potrebna kar največja transparentnost in še posebej preglednost, pogoji pa morajo biti zelo jasno določeni z datumi, s pričakovanim doseganji ciljev in tako naprej. Prepričan sem, da bi o tej temi moral podrobneje razpravljati tudi Državni zbor, kajti gre za denar vseh državljank in državljanov in zaslužijo si, da imajo na voljo čim več informacij.
Zato predlagam, da v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državni zbor opravi širšo razpravo na to temo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod Prevc.
O vašem predlog bo Državni zbor odloča v okviru glasovanj.
Gospod Andrej Čuš bo sedaj postavil vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anji Kopač Mrak, izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovani prisotni ministri, tudi ministrica, lep pozdrav!
Za začetek si bom sposodil oziroma citiral nekaj besed dopisa, ki smo ga vsi poslanci Državnega zbora prejeli pred nekaj dnevi s strani Zavoda Nefiks: "Mladi smo največji potencial in kapital države, vendar mladi nismo samo prihodnost, ampak smo tudi sedanjost. Izobraženi, pripravljeni, motivirani, ambiciozni, polni idej in energije, veliko predolgo čakamo" -oziroma čakajo - "na prvo zaposlitev." Vse statistike, ki se pojavljajo v medijih kot se tudi ne pojavijo, kažejo eno: mladi gredo s trebuhom za kruhom v tujino. Ko gledam vse, ne samo ekonomske ter gospodarske kazalce, moram reči, da jih povsem razumem. Nekdo, da bo tukaj delal za 600 evrov, gre v sosednjo Avstrijo in dela takoj avtomatsko za tisoč 500 evrov. Pa še službo dobi, tukaj tega ni.
Statistike so torej dan danes zaskrbljujoče, država pa v izobraževanje mladih vlaga veliko denarja. Starši ter družba upravičeno pričakujemo aktivacijo znanja, mladi pa želijo poiskati svoje mesto v družbi, ampak zaposlitev žal ni. Sam se povsem dobro
zavedam, v kakšni gospodarski situaciji smo v tej državi, a vseeno mladi upravičeno pričakujemo, da se bo politika zganila.
Tukaj bi tudi kot primer dobre prakse izpostavil prejšnjo vlado, ki je, recimo, s projektom Prvi izziv porabila preko 20 milijonov nepovratnih evropskih sredstev in omogočila prvo zaposlitev poreko 3 tisoč mladim.
Zato imam vprašanje za gospo Kopač
Mrak:
Kaj bo storilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti za povečanje zaposlovanja mladih?
Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala.
Izvolite, gospa ministrica.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za vprašanje, gospod poslanec.
Problematika brezposelnosti mladih je sigurno eden bolj perečih vprašanj v dani gospodarski situaciji v naši državi, vsi v tej dvorani in tudi na ministrstvu in vsi ostali se zavedamo tega problema. Dejstvo je, da podatki so zaskrbljujoči, če pogledamo leto 2012, se je brezposelnost mladih povečala z 20,6 %, v Evropi je bilo sicer povprečje 22,9 %, torej smo še vedno pod povprečjem, ampak ključno in najbolj zaskrbljujoče je to, da se je prav od decembra 2011 do decembra 2012 - torej vemo, kdaj - ta stopnja brezposelnosti povečala s 15,9 % na 23,3%. To se je zgodilo glede na poglabljanje recesije v naši državi in glede na dejstvo, da imamo premalo delovnih mest.
Najbolj problematično med mladimi je predvsem to, da narašča stopnja brezposelnosti tistih najbolj izobraženih. Razlogov za to je več. Neusklajenost med samo ponudbo in povpraševanjem na trgu je eden, drugi je upad gospodarske aktivnosti, pomanjkanje novih delovnih mest, ne smemo si pa zakrivati oči tudi pred obsegom študentskega dela, ki je problem. Vemo, kaj se je dogajalo s študentskim delom, to je ena izmed prioritet v letošnjem letu, da se to področje uredi.
Tako kot ste omenili, tudi prejšnja vlada in predprejšnja, vedno vsaka poskuša z razpoložljivimi sredstvi, torej gre predvsem za aktivno politiko zaposlovanja, sprejemati ukrepe, s katerimi lajša položaj mladih. Tako je bil prvi odziv dober program, tudi se bo nadaljeval, podobno kot svet podjetništva, tako kot program, kjer se kombinira usposabljanje na delovnem mestu, kjer so plačani tri mesece in potem možnost subvencije za zaposlovanje, tudi to se nadaljuje.
Moramo vedeti, da je v okviru aktivne politike zaposlovanja na razpolago približno 95 milijonov, v te ukrepe aktivne politike zaposlovanja je pa vključeno približno četrtino mladih. Dejstvo pa je, ko se soočamo s tem naraščajočim problemom brezposelnosti med mladimi, da ti programi ne bodo zadostovali,
56
DZ/VI/14. seja
tako da poskušamo znotraj sredstev iskati še dodatne vire za zagotovitev možnosti za zaposlovanje mladih. Pripravljamo nov program Mentorstvo za mlade, ki bo spodbujal medgeneracijsko sodelovanje s prenašanjem znanja starejših zaposlenih na mlade, ki bi dobili v tem okviru prvo zaposlitev. Tako mislim, da je to kar dobro zastavljeno, in verjamem, da bo neke učinke dalo.
Zaradi položaja, v katerem se nahajamo, pa razmišljamo tudi, da bi pospešili zaposlovanje mladih tudi na način, da sprejmemo splošen ukrep za znižanje stroškov zaposlitve mladih. Prej je bil že omenjeno novi pokojninski in invalidski zakon, ki je sicer res znižal do 26 let mladim stroške delodajalcev za 50 % za prvo leto, vendar to velja samo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, mi pa razmišljamo predvsem v smeri, da bi delodajalce oprostili plačevanja prispevkov, če bi zaposlili mlado brezposelno osebo. Tukaj intenzivno razmišljamo in se zavedamo, da mladi so prihodnost in da je za njih treba najti sredstva in tudi načine, da sprožimo možnosti za zaposlitve.
Dejstvo pa je, da so ti ukrepi, ki jih imamo na voljo, ti milijoni, ki so na voljo, imajo omejeno možnost, predvsem rabimo gospodarsko rast v tej državi, boljšo gospodarsko situacijo, potem bo nam vsem, predvsem tudi mladim, mnogo bolje.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Želite dopolnitev?
Izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za prvi del odgovora.
Ob vaših odgovorih vseeno mislim, da bi bilo pametno razmišljati o ukrepih, ki bi mladim omogočil večje povezovanje med izobraževanimi institucijami in trgom dela na način, da bi, recimo, vsak dijak oziroma študent v času izobraževalnega procesa dodobra spoznal in se povezal vsaj s tremi potencialnimi delodajalci. Sicer vem, da to ni bolj usmeritev za vas, ampak za gospoda Pikala, ampak bi pa se še v nadaljevanju razprave navezal na študentsko delo, kot ste sami omenili.
Vi ste bili državna sekretarka pri ministru Svetliku, če se ne motim, ko je bil dan tako zloglasen predlog malega dela. Moram reči, da sem sam z veseljem in brez težav nastopal v kampanji proti Zakonu o malem delu, ker verjetno tudi sami veste, da zakon ni bil najbolj optimalno pripravljen. Po eni strani je v isto obliko zaposlitve oziroma dela ne samo da zajemal študente ter dijake, vključeval je še upokojence, brezposelne, tujce ... Torej so po neki zdravi logiki bili mladi že takoj deprivilegirani zaradi nepoznavanja trga dela in tudi izkušenj.
Pa me zanima, ko ste govorili:
Ali se torej obeta kakšna konkretna reforma študentskega dela?
Tudi sam se zavedam, da so potrebne spremembe, upam, da ne boste šli po poti, katero je izbral in ubral gospod Svetlik. In seveda:
Kakšne bodo te spremembe?
Sam pa verjamem, da bodo tudi mnogi drugi socialni partnerji s področja mladinskega sektorja z veseljem pomagali, treba je samo pristopiti k dialogu. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala.
Izvolite, gospa ministrica.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala.
Se strinjam s tem, da je absolutno za boljše možnosti zaposlovanja brezposelnih mladih treba doseči večjo povezanost med sfero izobraževanja in tudi sfero dela. Sklad za razvoj kadrov in štipendije v Sloveniji ima kar nekaj takšnih projektov, ki niso nepomembni, predvsem razvoj kompetentnih centov, vseživljenjska karierna orientacija, kjer gre tudi za spodbujanje teh kariernih orientacij v okviru univerz, in izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Tudi tisti program usposabljanja na delovnem mestu je dejansko, da omogoča študentom, ko končujejo, možnost, da se bolj povežejo s svojim bodočim možnim delodajalcem, hkrati pa potem damo še subvencijo, če se ta delodajalec po tem usposabljanju odloči za zaposlitev.
Torej kar nekaj takšnih mehanizmov že obstaja, seveda je pa stanje takšno, da je videti, da ti mehanizmi niso dovolj. Kot sem že prej rekla, ključno je stanje v gospodarstvu. Eden izmed takšnih ukrepov v tej finančni perspektivi, ki se izteka, so bile te štipendije za deficitarne poklice, ki so bile podeljene v okviru regionalnih razvojnih agencij. Cilj je bil, da se v tem odboju te finančne perspektive podeli približno 4 tisoč 500 teh štipendij, vendar na žalost imamo od 2008 do zdaj podeljenih 3 tisoč. Torej, še vedno ni nekega interesa oziroma je še nek prostor in denar na voljo, da bi to učinkoviteje potekalo.
Kar se tiče študentskega dela, je absolutno to delo treba preurediti na način, da bodo študentje od tega nekaj imeli, predvsem v smislu formalnih delovnih izkušenj. Osebno bi si pa zelo želela, da bi študentje delali tam in za tisto, za kar se usposabljajo, da bi to povezali s sistemom pripravništva v naši državi.
Tako imamo kar nekaj idej. Z njimi pripravljamo izhodišča, pa potem v dialogu s civilno družbo, tako s študenti kot socialnimi partnerji, bomo iskali takšne rešitve, ki bodo sprejemljive. Moram pa tudi na tem mestu reči, da vem, kako je bilo sprejeto malo delo, nobeden zakon nikoli in idealen; vendar je sedaj, ko se pogovarjam s študenti, največkrat rečeno tudi z njihovih strani, da jim je pa morda zdaj vseeno žal, da tega študentskega dela nimajo, da se jim ne štejejo delovne izkušnje, da se jim ne šteje v delovno dobo za pokojnine ... Skratka, ni zgodba tako črno-bela.
57
DZ/VI/14. seja
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospa ministrica.
Želite proceduralno?
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Z mnogimi stvarmi ki ste jih izrekli, se strinjam. Potrebni so konkretni koraki in reforme tudi študentskega dela, sicer očitno ne deliva istih pogledov, ampak če bi vsi enako razmišljali, potem ne vem, kaj bi bilo s to državo.
Vseeno pa mislim, da moramo vsaj še v tistem delu mlade populacije, ki še verjame v politiko, ki verjame v institucije pravne države, ki nas tudi gleda na tretjem programu Televizije Slovenije dati možnost in jim dati vedeti, da se tudi o njih tukaj govori in da se zavzemamo za njihove pravice.
Zato bi izkoristil svojo pravico in bi v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal, da Državni zbor opravi razpravo na naslednji seji.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala, gospod Čuš.
O vašem predlog bo Državni zbor odločal v okviru glasovanj.
Sedaj bo mag. Štefan Tisel postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanku Stepišniku ter ministru za kmetijstvo in okolje mag. Dejanu Židanu.
Izvolite.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Vsem lep pozdrav. Spoštovana gospa podpredsednica Državnega zbora, spoštovana ministrica, spoštovani ministri, poslanke, poslanci!
Vprašanje v zvezi s pospešitvijo aktivnosti na področju gozdno-lesne verige v Sloveniji bom postavil najprej ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo gospodu Stanku Stepišniku in v drugem delu potem ministru Židanu.
Gozdovi so naše glavno ali edino strateško bogastvo v Sloveniji, poleg morda še dobre vode. Seveda je to tudi hkrati obnovljiv vir, tako da imamo tega bogastva dovolj na razpolago, vendar z njim ne znamo dobro gospodariti. Morda z vidika okoljevarstva še, se pravi, da nam nudi dober zrak, dobro okolje, vzdrževanje vode in podobno, kar pa se tiče obravnavo lesne mase, pa delamo z njo dokaj nemarno in negospodarno. Večina lesa se še vedno izvaža v sosednje države, zlasti v Avstrijo, kjer tudi slabše merijo les, odmerijo lubje in podobno, kar seveda oni prida uporabijo za energetski del, medtem ko v Sloveniji tega nimamo, potem pa se izvažajo izdelki ali polizdelki v Slovenijo in drago prodajajo v tujih trgovinah. Les bi se lahko bolj izdatno uporabljal tudi v gradbeništvu, kjer bi večji procent lesa pomenil tudi boljši izkoristek za večjo energetsko varčnost pri zgradbah, zlasti pri javnih zgradbah, tako da bi lahko več lesa uporabljali tudi v tej industriji, dodali dodano vrednost in s tem nudili več zaposlitev domačim ljudem.
Slišali smo, da se pripravlja projekt šestih lesnih centrov, zato me, gospod minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, zanima:
Kaj boste ukrenili, da bo več lesa ostalo doma, da bo tudi les doma boljše plačan, da bo les doma razžagan, da bo doma obdelan, da bo energetski del lesa ostal doma, kajti to je obnovljiv vir, in da bo na ta račun tudi več delovnih mest v Sloveniji?
Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Najprej mag. Stepišnik.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala.
Res je, z gozdom se ne dela lepo, tako kot popravljamo zdaj gospodarsko situacijo, bo verjetno treba popraviti tudi lesnopredelovalno industrijo, ki je prešla v zadnjih 15 letih na najnižjo možno stopnjo predelave. Hlode enostavno izvažamo, vse, kar je vmes drugih tehnologij, pa smo nekako uničili.
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se zavedamo, da je les za Slovenijo strateška surovina, saj pokriva preko 60 % slovenskega ozemlja in je naš naravni, trajnostni vir in prednost, da imamo še veliko neizkoriščenega potenciala ter da je treba slovenski les predelati v Sloveniji v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo. V Sloveniji kljub gozdnemu bogastvu gozdno-lesne verige žal delujejo nepovezano, med njenimi akterji ni večjega sodelovanja, ukrepe je treba zato nasloviti hkrati in vzdolž celotne gozdne-lesne verige. Zato smo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje pripravili akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdne-lesne verige do leta 2020, katerega cilj je povezati gozdno-lesno verigo ter bolje izkoristiti potencial slovenskih gozdov, povečati dodano vrednost lesa znotraj gozdno-lesnega sektorja in izboljšati konkurenčnost lesnopredelovalne panoge ter postaviti temelje na razvoj novih tehnologij uporabe lesa in storitev, povezanih z lesom.
Tu bi omenil tudi, da smo izgubili preko 20 tisoč delovnih mest in teh 20 tisoč delovnih mest je treba s časom in s projektom, akcijo dobiti nazaj. Akcijski načrt je bil sprejet na Vladi Republike Slovenije in je rezultat enoletnega dela široke strokovne delovne skupine gozd-les, v kateri so delovali strokovnjaki iz gospodarstva, gozdarstva, zbornic, izobraževalnih institucij, inštitutov in ministrstev. Mi bomo to nadgradili in nadaljevali.
Akcijski načrt Les je lep vsebuje širok nabor ukrepov oziroma konkretnih aktivnosti vzdolž verige gozd-les, določa nosilce ukrepov ter roke za izvedbo, kjer je bilo mogoče, so ukrepi tudi finančno ovrednoteni. Splošnih ukrepov je 6, gospodarjenje z gozdovi 2 ukrepa, 6 aktivnosti; lesno-predelovalna industrija 8 ukrepov, 19 aktivnosti; energetska raba lesne
58
DZ/VI/14. seja
biomase 3 ukrepi in 6 aktivnosti. Med prvimi uspehi aktivnosti v zvezi s pripravo in izvajanjem akcijskega načrta pa bi posebej izpostavili delo na spremembah Zakona o gozdovih, z namenom vzpostavitve modela upravljanja z državnimi gozdovi, ki bo zagotavljal čim več predelave lesa v Sloveniji. S spremembo Uredbe
0	zelenih javnih naročilih je bil v segmentu javnega naročanja gradenj pri določenih tipih stavb natančno določen minimalni delež lesa kot gradbenega materiala, in sicer najmanj 30 % oziroma najmanj 15 % lesa plus 15 % drugega, okolju prijaznega materiala z okoljskim znakom
1	ali 2.
Na področju razvoja v lesni industriji so bili vzpostavljeni trije razvojni centri slovenskega gospodarstva, ki bodo v obdobju do leta 2014 sofinancirani v višini 25,6 milijona evrov, gre za evropska sredstva plus domača sredstva. Poleg teh treh centrov je v Sloveniji v obdobju od leta 2011 dalje potekalo oziroma še poteka vsaj 70 raziskovalno-razvojnih projektov vzdolž gozdno-lesne verige. Lesnopredelovalna industrija je prepoznana kot pomemben sektor v okviru dokumenta Slovenska industrijska politika do leta 2020. Celotna veriga gozd-les je izpostavljena tudi v izhodiščih za pripravo Slovenske razvojne strategije 2014-2020, ki bo podlaga za črpanje evropskih strukturnih skladov 2014-2020. Skladno s temi usmeritvami tudi že potekajo dogovori o vzpostavitvi in financiranju celovitih lesnopredelovalnih centrov v obdobju 2014-2020, ki bodo poleg žagarskega dela vsebovali tudi lesnopredelovalni del za proizvodnjo lesenih izdelkov z visoko dodano vrednostjo ter energetski del za izrabo lesnih odpadkov. Ekosklad je v letu 2012 nudil nepovratna sredstva za naložbe v energetsko prenovo stavb občanov, prav tako tudi v 2013, saj nudijo subvencije v višini 20 milijonov evrov. Na MGRT smo v letu 2013 zagotovili 200 tisoč evrov za promocijo rabe lesa med širšo populacijo in mladimi. Seveda pa bomo še naprej aktivno izvajali tudi vse ostale ukrepe, ki so zapisani v akcijskem načrtu. Hvala.
PODPREDSEDNIK POLONCA KOMAR: Hvala, gospod minister.
Dopolnitev odgovora.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Hvala za odgovor.
Čeprav se sliši lepo, pa je v praksi zadeva precej slabša. Naj povem primer. Pogorela je koča Gorske reševalne službe nad Okrešljem in denar so hitro dobili, ni bilo problema, 10 tisoč. Tudi tisti trgovec, ki bi naj les dobavil za novogradnjo, je dobil nakazanih 10 tisoč evrov, ko je pa dal povpraševanje po Sloveniji, da bi dobil 5-metrske hlode - v dveh mesecih ni dobil ene ponudbe! Vse izvažajo v Avstrijo, ker imajo pogodbe iz lanskega leta. Potem je komaj po zvezah dobil les, da bo to lahko naredil. Toliko mogoče za ilustracijo, kako je v praksi.
Ministra za kmetijstvo bi vprašal v zvezi s tem, o čemer se večkrat pogovarjamo - glede koncesnin. Vemo, da je lesne zaloge v Sloveniji približno 327 milijonov kubičnih metrov, prirastka približno 4 kubike po prebivalcu, se pravi, 8 milijonov letno. 74 % je privatnih gozdov, 24 % državnih, 2 % pa od lokalnih skupnosti. Privatniki nekako varčujejo in ne sekajo, morda varčujejo za hude čase ali pa, ker so slabe cene, medtem ko posek v državnih hostah, kjer so tako nizke koncesnine, pa veselo poteka.
Gospoda ministra bom vprašal, kar sem že večkrat:
V kateri smeri namerava ministrstvo spremeniti oziroma dopolniti pravne akte, na primer Uredbo o koncesijah in Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter podobno, da bo več dohodka za državo, za lokalno skupnost in tudi za lokalno prebivalstvo - na primer, za lokalne podjetnike in kmete, ki bi jim bila to dodatna dejavnost na kmetijah?
Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala.
Mag. Židan, izvolite.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni!
Hvala za pomembno vprašanje, ki govori o enem redkih naših naravnih bogastev. Čeprav sta za to področje, kakor v večini evropskih držav, pristojni dve ministrstvi, pa lahko rečem, da vsaj od leta 2010 naprej, kdor koli je minister, pa se menjujejo, ti dve ministrstvi dobro sodelujeta. Posledica tega je tudi strategija Gozd je lep, ki se je začela pripravljati leta 2010-2011, bila sprejeta lansko leto, sedaj se izvaja naprej - in tudi nekateri drugi ukrepi.
Tisto, kar bi tukaj sedaj želel poudariti, je pa naslednje. Kar se tiče koncesij, koncesije se počasi iztekajo. Res je, da bodo leta 2016 podeljene nove, do takrat je treba pripraviti nov sistem. Zakon o gozdovih nameravamo spreminjati v dveh korakih; prvi korak, ki bo vsak čas prišel do vas, spoštovani poslanke in poslanci, je implementacija direktive o sledljivosti, ki pa bo za nas imela bistven pomen. V bistvu stopiti moramo na prste tistim, ki se ukvarjajo s črnim posekom, s črno preprodajo in s črnim izvozom. Drugi del spremembe zakona, ki bo pa omogočal razpis koncesij, pa se bo dogajal takole, da se bodo letos uskladila izhodišča. Moja osebna preferenca je trojna.
Prvič, z gozdom je treba tudi naprej gospodariti sonaravno, torej ne goloseki in podobne invazivne prakse. Kot drugo, kadar gre za državni gozd, mora imeti država učinek. Če povem bolj banalno, želimo imeti več denarja za to, da bomo gozd lahko vzdrževali in kupovali nov gozd. In kot tretje, produkt koncesije ne more biti hlodovina, ki se pelje nekam drugam, ampak produkt, ki da neko dodano vrednost.
59
DZ/VI/14. seja
Letos smo izpeljali in izpeljujemo še naslednje ukrepe: kot prvo, že v lanskem letu, pa tudi sedaj se peljejo ti ukrepi, ki omogočajo investicije v gozd. Kot drugo - to je inovativen ukrep. Ravno sedaj se končuje razpis v gozdno-lesne centre, 6 milijonov evrov. Po našem vedenju je smiselno v državi vzpostaviti takih centrov med 8 do 11. Torej, prva dva - za šest milijonov evrov je razpis, to je poskusno. Če se bo izkazalo, da je dober poskus in daje učinek, bomo razpise takoj nadaljevali.
Ne nazadnje v tem trenutku, kljub vsemu da bodo koncesije potekle komaj leta 2016, koordiniramo usklajevanja med tistimi, ki potrebujejo slovenski les, in med tistimi, ki so koncesionarji. Eden od teh koordinacijskih sestankov ravno ta teden poteka. Na teh sestankih pa smo se še nekaj dogovorili, da bomo mogoče kakšno od dobrih tujih praks pa želeli prenesti v Slovenijo. Del tega je tudi dogovarjanje za obisk, ki je že potrjen, finskega ministra z njegovo ekipo v Sloveniji, tudi z namenom, da naredimo neko večje sodelovanje na področju gozda in lesa. Zakaj Finska? Ker je v Evropi Finska mogoče celo najboljši vzgled, kako se pa da ... / opozorilni znak za konec razprave/ Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod minister.
Gospod Franc Breznik bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregorju Virantu.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Gospa predsedujoča, hvala za vprašanje.
Vprašanje bi postavil glede sedanjih ukrepov, ki jih pelje nova vlada. Predvsem bi ministru za javno upravo in notranje zadeve postavil vprašanje v okviru zmanjševanja fiksnih stroškov naše države.
Kot vemo, sedaj tečejo pogajanja, v katerih so se močno zmanjševale plače javnih uslužbencev. Tudi kot profesor ste vedno govorili o močnem menedžmentu tudi v javni upravi. S tako zmanjšanimi plačami je težko voditi naprej kvaliteten menedžment tudi v javni upravi.
Zato vas kot ministra za javno upravo predvsem sprašujem:
Ali boste zmanjševali plače samo pri plačah javnih uslužbencev ali tudi pri fiksnih materialnih stroških?
To vas sprašujem predvsem zaradi racionalizacije pri prevozih, letalskih prevozih v javni upravi, predvsem pa pri funkcionarjih. Kot vemo, javna uprava opravlja tudi veliko število letalskih prevozov. Kot poslanec sem zasledil celo vrsto stroškov, ki jih ima Državni zbor za potovanje naših poslancev v Evropski uniji in tudi izven Evropske unije.
Zato vas kot poslanec sprašujem. Prvo vprašanje:
Kakšni so stroški letalskih prevozov za javne uslužbence in funkcionarje glede na zračno miljo?
Drugo vprašanje:
Kašni so bili v letu 2010 in 2012 skupni stroški letalskih prevozov za javne uslužbence in funkcionarje?
Tretje vprašanje:
Kakšne ukrepe boste sprejeli za racionalizacijo in varčevanje pri letalskih prevozih za javne uslužbence in funkcionarje?
Predvsem vas sprašujem kot ministra za javno upravo. Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Izvolite, gospod minister.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Res je, kot ste ugotovili, da v letošnjem letu po podpisu sporazuma, ki ga imamo sedaj čez eno uro, prihaja do znatnega posega v plače v javnem sektorju. Ta poseg bo veljal tudi v naslednjem letu, prihranki v letošnjem letu bodo približno vključno z učinki že sprejetega ZUJF približno 190 milijonov v letošnjem letu, 260 milijonov v naslednjem letu in v resnici so se javni uslužbenci, še najbolj pa funkcionarji, torej tudi vi in jaz, odpovedali enemu delu plač.
Varčevanje in zniževanje javne porabe pa bo potrebno tudi v segmentu materialnih stroškov. Tudi tukaj se v zadnjih letih izvajajo številni ukrepi, med drugimi tudi ukrepi na področju racionalizacije in varčevanja pri letalskih prevozih javnih uslužbencev in funkcionarjev, prvi takšni so bili sprejeti že v letu 2009. V ta sklop, recimo, sodi odločitev, da Vlada za lete v tujino uporablja redne linije in le v izjemnih primerih lahko letalo najame. Potem skupno javno naročilo, kjer se v imenu vseh proračunskih uporabnikov, ki uporabljajo državni proračun, Ministrstvo za finance pogaja z letalskim prevoznikom o cenah prevozov in gre tudi za racionalno oblikovanje delegacij. Torej, velja princip, da v vsaki delegaciji, ki potuje v tujino, ministra spremljata največ dva sodelavca in državnega sekretarja največ en sodelavec, in jasno tudi to, da se ta službena potovanja čim bolj selektivno določajo, da jih je čim manj. To je pa verjetno tudi največji možni prihranek tukaj.
Konkretnih podatkov za na miljo nimamo, tukaj bi bili potrebni zelo sofisticirani izračuni. Lahko pa vam povem skupen podatek za leto 2010, 2011 in 2012. V letu 2010 je bilo porabljenih za vse stroške prevozov v tujini - se pravi letalske, taksi, metro - 6 milijonov 576 tisoč 484, za leto 2011 6 milijonov 463 tisoč 610 in za leto 2012 3 milijone 933 tisoč 842...
Kot vidite, so se stroški v letu 2012 bistveno znižali.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Želite dopolnitev?
60
DZ/VI/14. seja
FRANC BREZNIK (PS SDS): Predvsem bi potreboval podatek javnega uslužbenca glede na miljo, prevoženo z letalom.
Predvsem pa me zanima, ker sem tudi zasledil cene, ki jih plačuje Državni zbor glede na letalske prevoze pri nas nacionalnem prevozniku Adria Airways. Kot vemo, da gre za nacionalnega prevoznika, ki je v zadnjih letih doživel večkratno dokapitalizacijo, zadnja dokapitalizacija je, mislim, da bila v višini več kot 50 milijonov evrov.
Zato vas sprašujem, ker ste pokazali tukaj neko neverjetno inventivnost, ko gre za vaše privatne in predvsem družinske cene, katere ste si izborili kot bivši funkcionar, po katerih ste leteli na primer v okviru Evropske unije za ceno v prvem razredu - za tiste, ki ne vedo, ne v ekonomskem, ampak v prvem razredu; recimo, sam kot poslanec vedno letim v ekonomskem razredu, vi ste pa leteli v prvem razredu za cene med 100 in 150 evri. To so tisti podatki, ki ste jih vi namenili novinarjem, medijem in nam, bivšim kolegom poslancem.
Predvsem ste pokazali neverjetno inventivnost, zato vam nekako polagam na srce, da mogoče te cene izborite tudi za naše javne funkcionarje in zmanjšate v okviru tega tudi nekatere fiksne stroške, ki jih ima država. V tem primeru bi lahko zmanjševali fiksne materialne stroške in ne bi bilo treba zmanjševati stroške prevozov funkcionarjev. Mislim, da je v tem trenutku to zelo zanimivo za vojake, carinike, policiste in vse ostale udeležence.
V drugem primeru pa, ker ste v Državnemu zboru vedno bili nosilec nekih višjih moralnih in etičnih standardov, ker ste si kot bivši funkcionar te cene izbojevali pri našem nacionalnem prevozniku, ki so ga ljudje, tisti z najnižjimi dohodki, morali vedno znova in znova dokapitalizirati, vas sprašujem:
Ali kot minister za javno upravo v skladu s temi moralnimi standardi mislite odstopiti ali mislite v svojem primeru nadaljevati z neko svojo smerjo?
Torej, ta sistem, ti vatli obstajajo, velja pa čisto drugače. Čisto enostavno vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Izvolite, gospod minister.
DR. GREGOR VIRANT: No zdaj vprašanje je zajadralo v neko drugo smer.
Kar se tiče dogovora z nacionalnim prevoznikom za cene vozovnic za javne uslužbence in funkcionarje, je to domena Ministrstva za finance. Torej, skupna javna naročila za državno upravo oziroma za uporabnike državnega proračuna izvaja Ministrstvo za finance, Direktorat za javno naročanje in pravi naslov za to, bi rekel, da malo pritisnete, da se izposluje čim boljše cene, je seveda tam.
Tisti drugi del vprašanja se nanaša na obdobje, ko nisem bil na nobeni javni funkciji,
ampak čisto navaden državljan, in bi se vzdržal odgovora na to vprašanje.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala, gospod minister.
Želite proceduralno?
FRANC BREZNIK (PS SDS): V bistvu sem postavil tri vprašanja: Kakšni so stroški na miljo? Postavil sem vprašanje: Kakšni so bili skupni stroški? Nanj sem dobil delni odgovor. Postavil sem tretje vprašanje, v katerem sem govoril o skupnih ukrepih za racionalizacijo in varčevanje pri letalskih prevozih. Na ti dve vprašanji nisem dobil odgovora, dobil sem samo odgovor na drugo vprašanje.
Koliko ste vi leteli kot bivši funkcionar s komercialnimi prevozniki - to me ne zanima. Če ste pa se prevozili po nenormalnih nizkih cenah kot bivši javni funkcionar pri našem letalskem prevozniku, ki je v državni lasti, pa me to seveda zanima. To zanima mene, zanima pa predvsem davkoplačevalce, državljane in državljanke. Sedaj je čas dopustov, mislim, da bi nekateri tudi po cenah 100 ali pa 150 evrov v prvem razredu pri letalskem prevozniku leteli po Evropski uniji in tudi izven nje. Mislim, da so to pomembna vprašanja
Seveda v skladu z 2. členom 246. člena Poslovnika Državnega zbora prosim, da o tem sprožimo neko javno razpravo in da se o teh stvareh pogovorimo. Mislim, da je to neka elementarna pravica in to je tudi moj proceduralni predlog, predsedujoča. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala gospod Breznik.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v okviru glasovanj.
Sedaj pa bo vprašanje postavila gospa Sonja Ramšak, in sicer ministru za obrambo gospodu Romanu Jakiču.
Izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovani ministri, spoštovani kolegi, ki ste prisotni v dvorani in seveda poseben pozdrav tudi ministru za obrambo!
Slovenska vojska se vse od svojega nastanka sooča s številnimi reorganizacijami, preoblikovanji in tudi s kadrovskimi spremembami, kar pušča tudi določeno sled na samih zaposlenih. Tudi sedaj smo soočeni z novim preoblikovanjem Slovenske vojske, ki po mnenju Sindikata vojske, obrambe in zaščite povzroča nova nezakonita ravnanja s strani odgovornih v Slovenski vojski. Na ta ravnanja ste bili opozorjeni s posebnim pismom, ki je bilo posredovano v vednost tudi vsem poslankam in poslancem.
Z ukazom za preoblikovanje Slovenske vojske je bila opredeljena nova organizacijska struktura Slovenske vojske, ki naj bi omogočila
61
DZ/VI/14. seja
učinkovito izvajanje poslanstev in nalog, uresničevanje ciljev, uravnotežen razvoj planiranih zmogljivosti, gospodarnejše delovanje in tudi racionalnejšo uporabo kadrovskih in finančnih virov. Tudi v preteklosti se je z reorganizacijami posegalo v pravice in obveznosti zaposlenih pripadnic in pripadnikov stalne sestave, pa tudi civilnih oseb, zaposlenih v Slovenski vojski in v ministrstvu. Vloženih je bilo veliko pritožb na izdane akte o razporeditvah na nove dolžnosti v skladu z novimi formacijami, na katere pa Ministrstvo za obrambo oziroma Generalštab Slovenske vojske ni odgovarjal vedno v skladu s predpisi, zato so morali zaposleni iskati pravico tudi na delovnih sodiščih, ki pa, kot veste, tako vi kot jaz, da delujejo neučinkovito in predvsem počasi.
Sindikat vojske, obrambe in zaščite kot reprezentativni sindikat opozarja predvsem na nekatera sporna ravnanja posameznikov v poveljniški strukturi Slovenske vojske. Najpomembnejše vprašanje pri omenjenem preoblikovanju Slovenske vojske je zagotovo vprašanje pristojnosti kadrovanja v Slovenski vojski, pri tem pa vodstvo omenjenega sindikata opozarja predvsem, da kadrujejo le izbrani posamezniki brez jasnih usmeritev in predvsem brez ustreznega nadzora, kar po mnenju sindikata povzroča številne nove tožbene zahtevke.
Slovenska vojska v javnosti in med državljani in državljankami uživa zelo visoko zaupanje. S krčenjem obrambnih sredstev smo posegli tudi na tisto področje, za katerega jaz upam, da v bodoče bomo prekinili s to prakso in da bo Slovenska vojska lahko opravljala svoje naloge v skladu z zakonodajo.
Zato vas kljub vsemu, glede na to pismo, sprašujem:
Kako odgovarjate na očitke vodstva Sindikata vojske, obrambe in zaščite, da gre pri namenu transformacije Slovenske vojske za prikrivanje stanja?
Po mnenju sindikata naj bi bila Slovenska vojska tako kadrovsko kakor materialno izredno podhranjena.
Hvala že v naprej za vaš odgovor.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Gospod minister, izvolite.
ROMAN JAKIČ: Najlepša hvala poslanki. Tudi opravičilo za neodgovor na ustno poslansko vprašanje v zvezi z organiziranostjo regijskih centrov za obveščanje. Boste pisno dobili, se opravičujem, ker sem imel neko nujno obveznost izven hiše, bomo pa pisno poslali.
Kar se tiče vprašanja v zvezi s Slovensko vojsko, moram reči, da posledice te gospodarske in finančne krize vplivajo tudi na Slovensko vojsko, kar je bilo podrobno prikazano tudi v poročilu o pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2012, s katerim sem kot prvi minister za obrambo seznanil tudi Odbor za obrambo, katerega članica ste. Na podlagi
navedenega poročila lahko še enkrat poudarim, da je Slovenska vojska nedvomno prevzela svoj del bremena v krizi, s katero se sooča država, ter da zmanjšanje finančnih sredstev za vojsko v bistvu že vpliva na stanje njene pripravljenosti. V tem smislu lahko pritrdim ugotovitvi sindikata, ki ste ga povzeli v vašem vprašanju, da je Slovenska vojska tako kadrovsko kot materialno podhranjena, seveda pa bila ta podhranjenost Slovenske vojske še bistveno večja, če znotraj ne bi izvajali te ostre varčevalne ukrepe.
Proces preoblikovanja vojske se je, kot veste, začel intenzivno odvijati ob koncu leta 2012 v času prejšnje vlade - upravičeno, ni nobena kritika. Takrat so se ukinila poveljstva sil, poveljstva za doktrino in s preoblikovanjem strateške in operativne ravni poveljevanja je Slovenska vojska v pripravljalni fazi v bistvu sledila usmeritvam in priporočilom za zmanjšanje števila ravni poveljstva, zmanjšanje administrativnega aparata in posledično sprostitvi večjega števila pripadnikov Slovenske vojske za operativne in bojne naloge. Ampak temeljno vodilo je v resnici vodilo in vsebina tega načrta, ki je bil izdelan v mesecu decembru. Natančno je bilo definiranje procesov, razmejitev pristojnost ter aktivnosti nalog, ki so jih posamezna poveljstva in enote ter organizacijske enote pri Generalštabu Slovenske vojske izvajale v obdobju do 15. 5., ko je bila ta prva faza preoblikovanja zaključena do te mere, da smo lahko videli te nove formacije postrojene ob dnevu Slovenske vojske v Mariboru.
Načelnik Generalštaba, kateremu se ne vtikam v njegove strokovne odločitve, mi je zatrdil, da bo s preoblikovanjem in načrtovanimi spremembami Slovenska vojska v prihodnjem obdobju na kadrovskem področju dosegla ugodnejše razmere med zaposlenimi častniki, podčastniki in vojaki, o tem govorimo že ves čas, posledično se bo z zmanjšanjem števila častnikov in povečanjem števila vojakov zmanjševala obremenitev za stroške dela in razpoložljiva masa za plače, kar bi ob ohranjanju sedanjega obsega finančnih sredstev, za kar se bom tudi zavzemal, pomenilo več sredstev za nakup nujno potrebno opreme in vzdrževanje obstoječe tehnike, ohranjanja obstoječega števila pripadnikov na mednarodnih misijah in operacijah v podporo miru ter nemoteno izvrševanje obveznosti do mednarodnih organizacij in zavezništva - seveda ob predpostavki in načrtih o določenih zmanjševanjih, kljub vsemu zmanjševanju, števila naših vojakov v tujih misijah.
Če lahko še povem, da je izvajanje vsake reorganizacije izpostavljeno določenim tveganjem, hkrati pa s seboj prinaša določena pričakovanja in strahove tistih, na katere se nanaša. To velja tudi za tako imenovano transformacijo Slovenske vojske, zato smo opozorila, ki jih je Sindikat vojske, obrambe in zaščite navedel v pismu 10. 4. vzeli zelo resno. Vodstvo ministrstva in Slovenske vojske se je z
62
DZ/VI/14. seja
izpostavljenimi problemi v petek, 17. 5., z njim sestalo, hkrati pa sem od Generalštaba zahteval, da na vsebino pisma pripravijo pojasnila, aktivnosti pa izvaja na način, da bodo zaposleni pravočasno obveščeni, predvsem pa, da so postopki razporejanja po novih organizacijskih strukturah transparentni in v skladu s predpisi.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala.
Bi želeli dopolnitev? Izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za ta uvodna pojasnila.
Tudi sama nekako podpiram preoblikovanje Slovenske vojske, kot je bilo sprejeto in kot ga je predlagal sedanji načelnik Generalštaba skupaj s svojo ekipo.
Namreč, prepričana sem, da prinaša pozitivne premike v Slovenski vojski in da postavlja strukturo, ki ustreza Republiki Sloveniji in tudi kadrovskim in materialnim resursom. Že sami ste dejali, da ste zahtevali od pristojnih, da se preverijo navedbe iz tega pisma. Namreč, kot vemo, je tudi Sindikat vojske, obrambe in zaščite seznanil nekatere pristojne, tudi poveljnika Slovenske vojske, o očitanih kršitvah. Upam, da se bo dokazalo, da teh kršitev ni oziroma, da gre bolj za nekatere navedbe, ki nimajo podlage v samih dejstvih. Res pa je, da je Ministrstvo za obrambo, ne samo v vojaškem delu, ampak tudi
v	upravnem delu, v preteklosti že večkrat kršilo ustrezno delovno zakonodajo, in upam, da boste
vi	kot minister poskrbeli, da teh nezakonitosti ne bo.
Vas pa dodatno sprašujem:
Na kakšen način boste preprečili, da bi bili pripadnice in pripadniki Slovenske vojske prisiljeni opravljati naloge izven opisa delovnih nalog oziroma dolžnosti po veljavnih formacijah Slovenske vojske?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
ROMAN JAKIČ: Zahvaljujem se za dodatno vprašanje.
Kot sem rekel, popolnoma verjamem strokovnim analizam Generalštaba in se politično v njih ne vmešavam. Kot veste, je Generalštab Slovenske vojske, načelnik Generalštaba, najvišja strokovna avtoriteta znotraj ministrstva in jim zaupam, da so postopek reorganizacije naredili zakonito, transparentno, predvsem pa, da so bile informacije znotraj same Slovenske vojske posredovane na takšen način, da vsak ve, kaj kdo dela, in da so tudi razdeljene vse naloge poveljevanja. Očitki so bili trije, in sicer, da se ne ve, kakšna je v resnici struktura poveljevanja, da odločbe niso pravilno izdane, vključno z vpisom delovnih nalog, in da ni informiranosti, vertikalno
oziroma horizontalno, znotraj same Slovenske vojske.
Ko sem prejel obširnejše pismo, ki je bilo poslano meni, potem pa je na dan Slovenske vojske, 15. 5., sindikat ta poziv oziroma svoja opažanja objavil na spletni strani Ministrstva za obrambo - ker sindikat ima na razpolago, da tovrstne stvari objavlja -, sem nemudoma obvestil oziroma poklical načelnika Generalštaba in mu dal nalogo, da odgovorijo na vse očitke, ki iz tega izhajajo. Pričakujem, da, podobno kot so bili efektivni pri vzpostavitvi te nove reorganizacije, ki v resnici sledi, tako, kot ste rekli, ne samo finančnim ali pa gospodarskim problemom te države, ampak sledi filozofiji operativno dobro usposobljene in dobre majhne vojske, da bodo tudi pri odgovorih na očitke, ki jih je sindikat dal, znali to pojasniti meni kot ministru za obrambo. Jaz bom pa kot zadrgnjen legalist zahteval, da je vse v okvirih zakonitega. Zato me je v tem pismu najbolj zbodel očitek, ki se nanaša na to, da je nekaj storjeno nezakonito. V zadnjem delu, ko govorijo o tem, da se poveljuje na način, kot da bi šlo za državni udar, ker nihče ne ve, kdo komu poveljuje, sem bil zelo strikten in zahteval zelo jasne odgovore. Te odgovore vam bomo tudi pisno postregli. Vsekakor bomo pa tudi javno odgovorili sindikatom, kaj smo podvzeli. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala.
Želite proceduralno? Izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa.
Gospod minister, moram reči, da sem z vašimi odgovori sicer zadovoljna, vendar pa bi, glede na to, da zelo radi poudarjamo, da so Slovenska vojska ljudje in da gre za izredno občutljivo temo, želela, da se opravi širša razprava v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora. Morda tudi, čeprav naj bi bile pobude pisne, da se znotraj Odbora za obrambo, skupaj z vami in predstavniki sindikata ter pristojnih iz Slovenske vojske, opravi konkretna analiza, ko bodo znani tudi rezultati vaših analiz. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v okviru glasovanj.
Gospod Branko Smodiš bo zastavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Stanku Stepišniku.
BRANKO SMODIŠ (PS SD): Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovani ministri, spoštovani kolegice in kolegi!
Turizem predstavlja enega izmed najpomembnejših gospodarskih oziroma strateških sektorjev, ki ustvarja nova delovna mesta in izrazito pozitivno vpliva na uravnotežen regionalni razvoj. Na to kažejo tudi podatki Statističnega urada iz leta 2012, ko je bilo, na primer, število tujih turistov rekordno. Prejšnja
63
DZ/VI/14. seja
Vlada je sprejela Strategijo razvoja slovenskega turizma 2012-2016. Glavni cilj strategije je bil povečati obseg turistične dejavnosti, turističnega prometa, torej prihodkov in dobička iz naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, števila turistov in števila prenočitev.
Slovenska turistična organizacija je bila že pred časom združena v skupno agencijo Spirit. Socialni demokrati smo že ob združevanju dvomili v smiselnost vključevanja Slovenske turistične organizacije v takšno organizacijsko strukturo, in sicer ne iz razloga povezovanja v skupne službe, ampak z vidika zagotavljanja prioritet. Namreč, postavlja se vprašanje, ali je prioriteta institucije spodbujanje tujih investicij, tehnološki razvoj ali turizem. Naj vas spomnim, da je v koalicijski pogodbi zapisano, da bo revidirana združitev Tehnološke agencije, Japtija in Slovenske turistične organizacije v agencijo Spirit. Kot dolgoletni delavec v turizmu sem trdno prepričan, da moramo v najkrajšem možnem času ponovno ustanoviti samostojno turistično organizacijo, ki smo jo gradili dolga leta. Dejstvo je, da je turizem ena izmed redkih panog, ki tudi v času krize beležijo rast. Zato menim, da bi morala država tako visoko prioritetni panogi namenjati ustrezno pozornost in ne oteževati razvoja slovenskega turizma z različnimi nepremišljenimi potezami.
Zanima me:
Ali kot pristojni minister menite, da je bila združitev Slovenske turistične organizacije pod okrilje agencije Spirit upravičena?
Je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo morebiti že opravilo kakšne analize, ki kažejo, kakšen vpliv je imela ukinitev samostojne turistične organizacije na slovenski turizem z vidika izvajanja strategije promocije slovenskega turizma in sodelovanja med različnimi akterji na področju turizma?
Kakšne so prioritete Vlade glede spodbujanja turizma v razvojno ogroženih območjih v letih 2013 in 2014?
Za vaše odgovore se vam prijazno zahvaljujem. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa za vprašanje.
V teh dveh mesecih še nimamo nekih analiz in izkušenj, kaj je nastalo v zvezi s to novo organizacijo Spirit, ki združuje Japti, TIA in STO. Rekel bi, da je moja prva slika na ministrstvu ta, da se neke stvari podvajajo. Ker se podvajajo, bi bilo smiselno to nekako reorganizirati in združiti. Prejšnje leto sem se pogovarjal s prejšnjim ministrom Žerjavom, ki ga je najbolj bolela glava zaradi tega, ker so šli združevati te tri organizacije, STO, Japti in TIA. Pravi, da so se več kot 6 mesecev ukvarjali z reorganizacijo, z ljudmi in niso kaj dosti naredili na vsebini. Moja prva naloga ne more biti, sedaj, ko je
konstituirana neka organizacija, da jo gremo razbijati in zopet 6 mesecev ali leto porabiti za to, da bomo ljudi razselili in ničesar naredili na vsebini. Na ministrstvu za gospodarstvo smo se osredotočili na to, da v tem letu oziroma v tem mandatu delamo predvsem na vsebini. Vsekakor pa se opazuje, kaj se dogaja s to novo organizacijo Spirit. Mislim, da so se zdaj nekako ulovili, znašli, in so pričeli intenzivno delati na teh treh področjih, s strokovno pomočjo pa jih pokrivajo tudi direktorati na ministrstvu za gospodarstvo. Tako, da moram reči, da do sedaj ni nekih izkušenj glede negativnih učinkov združitve. Vsaj nadalje bomo pustili organizacijo takšno, kot je, in bomo delali predvsem na vsebini.
Drugo vprašanje, glede pomoči turizmu. Za letošnje leto je v proračunu predvidenih v Spiritu okrog 7 milijonov in pol evrov za promocijo. Ta načrt bomo nekako dosegli, čeprav je bil nekje 4 milijone evrov, ampak z dodatnim denarjem bomo prišli, tako kot lansko leto, leta 2012, na 8 milijonov evrov pomoči za promocijo turizma v Sloveniji. Tudi podatki za prve tri mesece kažejo, da je bilo v Sloveniji več prenočitev in da je bila turistična slika boljša, kot prve tri mesece lanskega leta. Tako, da upamo, da bomo letošnje leto plan v celoti dosegli in celo presegli tisti 1 %, kolikor je načrtovano, da se povečajo prihodki iz turizma. Je pa turizem dejavnost, ki vpliva na uravnotežen gospodarski razvoj in blaginjo prebivalcev ter ima visoke multiplikativne učinke na ostale gospodarske dejavnosti. Zato je v finančni platformi od leta 2014 do 2020 mišljeno, da se naredijo veliki investicijski projekti, tudi v turizmu, da bodo nastajala nova delovna mesta, ali pa tudi, da se bo investiralo v gospodarske investicije, predvsem sinergijo regij. V tem primeru bi multiplikativni učinki imeli učinke tako v kmetijstvu, gospodarstvu kot tudi obrti in navsezadnje tudi v turizmu. Na primer, če bo Murska Sobota našla, da je primerjalna prednost Prekmurja geotermalna energija in bodo dovolj investicij vložili v izvrtane luknje, kjer je dovolj tople vode, potem se iz tega lahko razvija ali turizem ali oskrba s hrano ali pa tudi energetska oskrba mest. Turizem ima pa svojo vlogo v termalni dejavnosti.
V letu 2013 nimamo predvidenih javnih razpisov za spodbujanje turistične infrastrukture, saj smo vsa razpoložljiva sredstva v ta namen z nove finančne perspektive 2007-2013 že naložili v razvoj turistične infrastrukture po vsej Sloveniji. To je bilo sofinanciranje investicijskih projektov s področja turizma, kjer so zabeleženi dobri rezultati. Ravno uravnotežen regionalni razvoj je bil eden od osnovnih in uresničenih ciljev omenjenega razpisa. Napovedi za letošnje leto so tudi zelo obetavne. Načrti za novo finančno perspektivo strukturnih skladov 2014-2020 so v pripravi, zato konkretni predvideni ukrepi s področja vlaganj v turizem še niso načrtovani.
64
DZ/VI/14. seja
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod minister.
Še želite dopolnitev? Izvolite.
BRANKO SMODIŠ (PS SD): Hvala za besedo. Hvala za odgovor ministru.	Sem kar
zadovoljen, ampak vseeno bi vas prosil, da premislite glede samostojnosti Slovenske turistične organizacije, saj na žalost Slovenija v tujini ni prepoznavna. To je eno od glavnih gonil, da bo Slovenija postala prepoznavna in s tem bo pritekal tudi tuji denar. Mislim, da je turizem ena redkih panog, ki ustvarja nova delovna mesta. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod Smodiš.
Gospod minister.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: To pobudo bomo proučili, in če bodo dobri rezultati, analize, bomo prišli v takšno organizacijo, da bomo Spirit zopet razdružili nazaj na podjetništvo, na samostojno obliko organizacije za turizem, da bosta denar, znanje koncentrirana in da bo lahko šlo več v programe in vsebine za prepoznavnost Slovenije, kar nujno potrebujemo. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod minister.
Gospod Danijel Krivec bo poslansko vprašanje zastavil ministru za kmetijstvo in okolje mag. Dejanu Židanu.
Izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Lep pozdrav ministrom, še posebej ministru za kmetijstvo in okolje, mag. Dejanu Židanu.
Verjetno se vsi strinjamo, da so obnovljivi viri energije ena od pomembnih prednosti in tudi obveznosti, ki jih imamo zaradi direktiv in obveznosti, ki smo jih sprejeli do Evropske unije. V zadnjem obdobju smo na obnovljivih virih veliko naredili, vendar zelo nesistemsko, saj smo veliko volje, dela in finančnih sredstev vlagali v fotovoltaiko. Zato navajam nekatera dejstva, ki se dotikajo predvsem vlaganj v male hidroelektrarne, ki so tudi ena od velikih priložnosti, ki jih naša država v prihodnje ima. V zadnjih letih so bile sprejete številne uredbe, ki so zaustavile in celo onemogočile izdajo koncesij za male hidroelektrarne. To je v nasprotju z direktivami Evropske unije.
Nacionalni energetski program se je v zadnjih štirih letih izvajal izrazito neusklajeno glede na naložbe v obnovljive vire energije. Spet govorimo o pretiranem vlaganju v fotovoltaiko in velikih spodbudah za te vire energije. Dejstvo je, da so lokacije malih hidroelektrarn v glavnem na prostoru, ki se prazni zaradi slabih možnosti preživetja. Gre tudi za obstoj poseljenosti podeželja. Še eno dejstvo je. Lastniki malih hidroelektrarn skrbijo za osnovno vzdrževanje
jezov in brežin, ki so pogosto poškodovane zaradi poplav. V Sloveniji imamo vsa potrebna znanja in proizvodne možnosti za izgradnjo in obnovo malih hidroelektrarn - domači inženirski kader za projektiranje in izdelavo dokumentacij. Na razpolago imamo dovolj gradbene operative, strojne industrije in tudi elektroindustrije za proizvodnjo opreme.
Gre torej za oživitev, proizvodnjo in zmanjšanje brezposelnosti skozi vlaganje v te male objekte. Dolgoročno pa je proizvodnja električne energije s hidro potencialom okoljevarstveno tudi najbolj čista proizvodnja. Mislim, da se glede teh dejstev vsi strinjamo, zato je nedopustno, da se je z Uredbo o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja zelo omejila možnost vlaganja v te objekte in tudi možnost obnove dovoljenj za te objekte, predvsem z vidika določanja minimalnega srednjega malega pretoka oziroma ekološkega pretoka, ki je opredeljen z 20 kubičnimi litri na sekundo. Drugi del te uredbe, ki je julija leta 2011 možnost za novogradnje omejil na vodozbirna območja, ki pokrivajo vsaj 10 kvadratnih kilometrov vplivnega padavinskega območja in ki določajo minimalni pretok za gradnjo posamezne elektrarne 80 litrov na sekundo ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Izvolite, gospod minister.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, predsedujoča. Spoštovani poslanke in poslanci!
Bom kar odgovarjal po vprašanjih, tudi tistih, ki so bila izrečena brez mikrofona.
Prvo vprašanje: Koliko pobud imamo na čakanju? V tem trenutku Arso, Agencije Republike Slovenije za okolje, rešuje 90 pobud za pridobitev vodne pravice za neposredno rabo vode za male hidroelektrarne z močjo, manjšo od 10 mega vatov, okoli 50 pa jih pričakujemo na Arsu kot odstop z Inštituta za vode Republike Slovenije. Zraven je prišlo še 20 novih vlog. Do konca aprila 2013 je ARSO zaključil 70 postopkov. Kot je bilo pravilno povedano, se je mnogo postopkov končalo z negativno odločbo. Najpogostejša razloga za negativno odločbo sta neskladje z Uredbo o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja ali neskladje s prostorsko zakonodajo, saj je marsikateri občinski prostorski akt še zelo zastarel.
Ko se vprašamo, zakaj zavrnitev zahtevka zaradi uredbe, lahko ugotovimo, da je uredba napisana zelo strogo in se po tej uredbi potrebuje večji pretok kot v nekaterih drugih uredbah. Ko se pozanimamo, zakaj takšna uredba, je pogosto sklic na Alpsko konvencijo. Je pa tudi res, da o tem strokovna mnenja niso povsem enotna, zato bomo pri pripravi novega načrta upravljanja voda za območji Donave in Jadranskega morja, govorimo o uredbi za obdobje 2015-2021, glede veljavnih prepovedi,
65
DZ/VI/14. seja
pogojev in omejitev rabe iz te uredbe preverili, ali dosegajo cilj dobrega stanja voda in ali ne omejujejo preveč gospodarske aktivnosti. Pred tem pa bi rad povedal, da pri obstoječi uredbi, ki bo veljala do leta 2015, še nismo sprejeli odločitve, ali bi naj tudi staro uredbo, ki trenutno velja in bo veljala še kakšno leto - ali bi tudi pri tem posegli v prispevno območje in upravni postopek.
Dodatno pa bi rad pojasnil, spoštovani poslanke in poslanci, da se ob pripravi nove uredbe za upravljanje z vodami ni treba ozirati na zapadlost koncesij, saj do 22. 12. 2015, to je datum, ko je treba pripraviti novo uredbo, ne zapade nobena od trenutno veljavnih koncesij. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala, gospod minister.
Izvolite dopolnitev.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala ministru za te odgovore.
Malo me je čas prehitel, ampak je minister odgovarjal, tako da se zahvaljujem za ta del odgovora. Mislim, da gre v pravo smer, vendar vseeno sprašujem:
Ali bo ta uredba vplivala na možnost podaljšanja posameznih dovoljenj za posamezne elektrarne?
Kajti, prvotno dovoljenje so dobili brez pogoja vplivnega območja 10 kilometrov in 80 litrov na sekundo. V naslednji fazi, ko podaljšujejo svoja obratovalna dovoljenja, pa ta uredba stoji v veljavi in v določenih primerih je to verjetno izključujoč pogoj, kajti menim, da je omejitev na 80 litrov na sekundo za določena območja nesprejemljiva, ker gre za ekonomski pogoj, ne za biološki minimum. V primeru, da investitor želi postaviti elektrarno oziroma malo hidroelektrarno kot neko dopolnilno dejavnost, verjetno ti ekonomski razlogi, ki so vodili v to, da je 80 litrov nek minimum, ne pridejo v poštev. Enako velja tudi za vplivno območje 10 kvadratnih kilometrov. Vemo, da imamo zelo razpršeno podeželje, da imamo precej dolin in bi tako območje izključevalo postavitev elektrarne v različnih dolinah, kar je spet z vidika ekonomije, ne pa z vidika narave, omejevalni faktor.
Zato vseeno sprašujem ministra:
Ali o teh vidikih razmišljate?
Vesel bom njegovega odgovora.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala, gospod Krivec.
Izvolite, gospod minister.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, predsedujoča.
Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje se zavedamo, da moramo pri svojem ravnanju upoštevati več uredb, ki se nanašajo na področje okolja. Ena od teh je tudi uredba, ki govori o deležu obnovljivih virov energije, ki jih mora ta država zagotoviti do leta 2020. Tudi za to že obstaja zaveza, da se znotraj akcijskega
načrta obnovljivih virov energije poda ekonomska, socialna in okoljska učinkovitost obstoječih malih hidroelektrarn, z namenom, da se omogoči, da dosežemo ta cilj, ne pa, da se postavljajo neke nove omejitve. Kakšna stara omejitev, ki nima strokovne podlage, se s tem lahko umakne.
Lahko dam zavezo, da se bo pripravila nova uredba, ki bo veljala od leta 2015 naprej. Ta uredba se sprejema za obdobje 2015-2020. Če pa bo prišlo do pobud, da se naj poseže tudi v obstoječo, ki velja do takrat, te pobude ne bomo zavrnili. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod minister.	Gospa Iva
Dimic bo sedaj zastavila poslansko vprašanje ministru za pravosodje, dr. Senku Pličaniču.
Izvolite.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani minister!
Zakon o denacionalizaciji je začel veljati 7. decembra 1991. Skrajni rok za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov na podlagi tega zakona je bil 7. december 1993. Letos bo minilo 20 let od skrajnega roka za pravočasno vložitev zahtevkov v postopkih denacionalizacije. O vseh vloženih zahtevkih pa kljub tako dolgemu roku še vse do danes ni odločeno. V zadnjem poročilu Ministrstva za pravosodje z dne 31. marca 2013 je razvidno, da so vsi organi na prvi in drugi stopnji postavili sami sebi načrt, da na dan podaje poročila, 31. marca 2013, ne bo več nerešenih denacionalizacijskih zadev. Kljub temu imajo upravne enote kot prvostopenjski organi še vedno 155 nerešenih zadev. Veliko število nerešenih zadev je tudi na ministrstvih, ki odločajo kot prvostopenjski organi. Ob tem izstopa Ministrstvo za kulturo, ki ima še vedno 41 nerešenih zadev. Ministrstva, ki odločajo o denacionalizacijskih	postopkih	kot
drugostopenjski organi, to so Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa imajo skupaj še vedno 107 zadev. Ministrstvo za pravosodje v svojem zadnjem poročilu navaja visok odstotek že rešenih denacionalizacijskih zadev in sicer kar 99 %. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja opozarja, da ostajajo nerešeni predvsem zahtevki, kjer gre za premoženje velike vrednosti in da naveden odstotek ne odraža dejanskega deleža že vrnjenega premoženja.
Gospod minister, sprašujem vas:
Katere konkretne ukrepe boste sprejeli, da se postopki denacionalizacije končno zaključijo in v kakšnem roku?
Rada bi izpostavila dejstvo, da so nekatere upravne enote kljub velikemu številu in po vsebini zelo zahtevnih postopkih denacionalizacije že pred leti odločile o vseh zadevah. Očitno gre pri nekaterih upravnih in državnih organih za pomanjkanje volje,
66
DZ/VI/14. seja
predvsem pa odgovornosti njihovih predstojnikov za dokončanje teh postopkov brez nepotrebnega zavlačevanja. Po naših informacijah so imeli organi, ki so odločali o denacionalizacijskih zahtevkih, tako ministrstva kot upravne enote, zadosten kadrovski in materialni potencial za vodenje in odločanje o teh zadevah. Zavedamo se zahtevnosti in kompleksnosti teh postopkov, ampak vseeno ne najdemo razumnih razlogov, da jih v 20 letih nismo morali zaključiti. Zahvaljujem se vam za odgovor.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani poslanke in poslanci!
Strinjam se z ugotovitvijo, gospa poslanka, da je teh 20 let res že višek od viškov, in da bi to že zdavnaj moralo biti končano. Lahko povem, kaj lahko jaz kot minister, pristojen za pravosodje, oziroma ministrstvo, ki ga vodim, v zvezi s tem naredi in kaj je naredilo in kaj dela. Tako kot sem ugotavljal pri odgovoru na eno prejšnjih vprašanj, so tudi tukaj moje pristojnosti relativno omejene. Ne nanašajo se na spremljanje stanja, na spremljanje reševanja zadev v denacionalizacijskih zadevah - v zvezi s tem na tri mesece pripravljamo poročilo, iz katerega ste tudi vi črpali podatke, ki vsi držijo -, in drugič, na ugotavljanje vzrokov, zakaj je to tako, zakaj to tako dolgo traja. Po naših ugotovitvah sta dva glavna vzroka. Prvi se nanaša spet, ne boste verjeli, na sodstvo, ki predolgo rešuje tako imenovana predhodna vprašanja, od katerih rešitve je potem v okviru sodnih postopkov odvisna rešitev v upravnih postopkih, ki se nanašajo na denacionalizacijo. Dokler sodstvo tega vprašanja ne reši, se upravni postopki ne morejo nadaljevati. To je prvi razlog. Drugi je pa povezan s tem, da drugostopni organi, pritožbeni organi, ki odločajo o pritožbah zoper prvostopne odločbe - to velja na splošno, tudi o zadevah denacionalizacije -praviloma vračajo v ponovno odločanje na prvi stopnji. Morali pa bi - tak je sklep Vlade iz 12. 4. 2007 - v čim večji meri odločati sami, vsebinsko, na drugi stopnji, ne pa po načelu, da skrb za rešitev neke zadeve preložijo ponovno na prvo stopnjo. To tudi večinoma počnejo, kar je nesprejemljivo, ker obstaja sklep Vlade, ki daje usmeritve upravnim organom - in to lahko Vlada počne -, kako naj odločajo.
Ves čas opozarjamo in smo sodstvo večkrat pozvali, da naj pospeši postopke, povezane s predhodnimi vprašanji. Pozivamo tudi ostala ministrstva in ostale organe, ki imajo tukaj drugostopenjsko pristojnost, da ravnajo skladno s sklepom Vlade, ki sem ga navedel. Več kot to jaz kot minister za pravosodje in tudi moji sodelavci ne moremo narediti. Mislim pa, glede na to, da se nič ne zgodi in da je bilo,
kolikor se spomnim, tudi v preteklosti kar nekaj takšnih poslanskih vprašanj, v mandatih, ko nisem vodil tega ministrstva, in da se v praksi ni kaj dosti zgodilo - še vedno je veliko zadev nerešenih, kakor ste, gospa poslanka, pravilno ugotovili v svojem vprašanju -, da bi morali predstojniki tistih organov, ki odločajo na drugi stopnji, ravnati skladno s svojimi pristojnostmi in uveljaviti odgovornost tistih, ki ne ravnajo tako, kot bi morali. To je neka možnost ukrepanja, ko gre za drugega od glavnih razlogov, zaradi katerih tako dolgo traja - to je vračanje zadev iz druge stopnje nazaj na prvo, namesto, da bi druga stopnja o tem odločala. O sodstvu mislim, da sem dosti povedal že v odgovoru na poslansko vprašanje gospoda Gorenaka. Mislim, da bo pri teh vprašanjih moralo sodstvo, v to sem prepričan, v kratkem času precej stvari zelo spremeniti pri svojem delovanju, da bodo tovrstne postopke pospešili in da se bo proces denacionalizacije končno zaključil.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod minister.	Želite
dopolnitev? Izvolite.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala še enkrat.
Dodala bi le, da je Vlada Republike Slovenije že 2. marca leta 2006 sprejela več sklepov v zvezi z dokončanjem denacionalizacijskih postopkov, o tem, kar ste rekli, in tudi vsa ministrstva so bila v to vključena že leta 2006. Sprejeti so bili tudi sklepi v zvezi s prerazporeditvami uslužbencev med organi, posebnim dodatnim plačilom za uradnike, ki rešujejo postopke denacionalizacije. Vse to je bilo izvršeno. Kljub vsem sprejetim sklepom in v njih določenih ukrepov za pospešitev postopkov, zadeve do danes niso dokončane in v zvezi s tem nihče ne prevzema nobene odgovornosti. Naj ob tem poudarim samo še to, da zaradi zavlačevanja postopkov za vsak dan zamude nastajajo škodljive posledice. Namreč, Zakon o denacionalizaciji	ureja	pravico
denacionalizacijskih upravičencev do odškodnine zaradi nemožnosti uporabe za čas od uveljavitve zakona, 7. 12. 1991, do pravnomočnega zaključka denacionalizacijskega postopka. Priznani odškodninski zahtevki so praviloma visoki, izplačujejo pa se zgolj izključno iz javnih sredstev, iz državnih in občinskih proračunov. Podatkov o višini vloženih in višini že priznanih zahtevkov iz naslova nemožnosti uporabe sicer nimam, bi pa nas naj vse tukaj in tudi državljane kar precej bolela glava. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Naslednje vprašanje bo postavil gospod Branko Kurnjek, in sicer ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Samu Omerzelu.
Izvolite.
67
DZ/VI/14. seja
BRANKO KURNJEK (PS DL): Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovani ministri, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Gospod minister za infrastrukturo in prostor, naj uvodoma povem, da se bo moje vprašanje navezovalo na možnost in smotrnost uvedbe 9-mesečne vinjete za enosledna vozila, in sicer tako z ekonomskega kot tudi z varnostnega vidika. Trenutni sistem je, kot veste, takšen, da imamo za enosledna vozila enotedenske, polletne in letne vinjete. V Sloveniji večina voznikov motornih koles ne vozi čez celo leto, temveč le v toplejši, tako imenovani motoristični sezoni, ki pa je kljub vsemu daljša od 6 mesecev. Ob ugodnih vremenskih pogojih se sezona začne nekje v sredini ali pa na koncu marca ter se zaključi v začetku ali sredini novembra. V skupnem časovnem obdobju je to 7 do 8 mesecev - več kot 6 mesecev in dosti manj od enega leta.
Ker sezona ne traja celo leto, se večina odloči za nakup 6-mesečne vinjete, ki s svojo veljavnostjo ne more pokriti vsaj enega izmed omenjenih časovnih obdobij. Dejstvo je, da v spomladanskem in jesenskem času na cestah poleg običajnih sezonskih nevarnosti na motoriste prežita še dve nevarnosti, in sicer, v spomladanskem času peska neočiščene lokalne in regionalne ceste, v jesenskem času pa odpadlo listje, ki ob jutranji rosi na cestah predstavljata smrtonosno kombinacijo za voznike enoslednih vozil. Čeprav bi vsak motorist dejal, da je smisel vožnje z motorjem uživanje v pokrajini in vožnja po lokalnih cestah, pa kljub vsemu za premagovanje daljših razdalj uporabljajo avtocesto.
Trenutni sistem vinjet za enosledna vozila, kot že rečeno, zajema tri časovno omejene vinjete, in sicer tedensko, ki stane 7,5 evra, polletno za 25 evrov in letno za 47,5 evra. Po podatkih je bilo v letu 2012 prodanih tisoč 992 letnih in 15 tisoč 623 polletnih vinjet. Tedenskih, katerih kupci so večinoma turisti oziroma tranzitni potniki, je bilo prodanih 37 tisoč 773. Iz podatkov lahko jasno vidimo, da je bila prodaja polletnih vinjet za enosledna vozila približno 8-krat višja od prodaje letnih vinjet. Če predvidevamo, da bi na račun uvedbe 9-mesečne vinjete padla prodaja letnih vinjet za približno 50 %, na tisoč vinjet, minus 47 tisoč 500 evrov, ter polletnih na 8 tisoč vinjet, minus 200 tisoč evrov, in ob uvedbi 9-mesečnih približno 9 tisoč vinjet, kar bi zneslo približno 333 tisoč 300 evrov. To bi bilo 85 tisoč 500 evrov prirastka.
Kasneje bom še nadaljeval, zdaj pa me zanima, spoštovani gospod minister:
Ali boste razmislili o uvedbi 9-mesečnih vinjet za enosledna vozila?	Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
SAMO OMERZEL: Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Spoštovani poslanke in poslanci! Hvala za vprašanje.
Res je, podatki, ki jih navajate glede cenovne politike vinjet in treh kategorij vinjet, so točno taki, kot ste navedli. Po naši oceni gre za relativno ugodno ceno vinjet in dobro proporcionalno postavljen sistem. Tu moramo upoštevati dejstvo, da je usmerjanje na avtoceste s stališča varnosti prava pot, ki jo zagovarja tudi stroka. Rezultati kažejo, da je varnost na avtocestah neprimerljivo večja kot na lokalnih cestah. Moramo pa se zavedati, da je želja voznikov in užitek, ki ga daje vožnja po lokalnih cestah, tisto, kar jih vleče na pot, in avtoceste uporabljajo samo v primeru daljših tur.
Strinjam se, da je, še posebej trenutno, v Sloveniji stanje na lokalnih cestah relativno slabo. Poznamo situacijo. Kar je ta zima pustila za seboj - že dolgo let ni bilo tako. Samo za občutek, v preteklem letu smo za zimsko vzdrževanje porabili 24 milijonov evrov, letos smo porabili dodatnih 16, torej skoraj 40 milijonov evrov. Tudi količina padavin in kombinacija je bila izredno neugodna.
Kar se tiče uvedbe dodatne vinjete, moramo upoštevati proporcionalnost in sorazmernost, za kateri smo se zavezali do Evropske unije. Z uvedbo 9-mesečne vinjete bi prišli do sistema, kjer bi morali ukinjati letno vinjeto. Cenovna politika in proporcionalnost cene ne bi bistveno vplivali na stimulacijo, da bi motoristi kupovali vinjete z 9-mesečnim rokom veljavnosti. Je pa tu še dodaten argument. Z letno vinjeto uporabniki v resnici pridejo do 14 mesecev uporabe, ne do 12, torej, en mesec prej in en mesec za. Tako da je to tudi na nek način stimulacija, da se kupuje letno vinjeto. Na drugi strani pa je stroka bazirala na tem, da sezona traja 6 mesecev, zato se je tudi uvedlo 6-mesečno vinjeto.
Glede varnosti voznikov. Tu bi se želel navezati na dogodek, ki se je odvijal ravno ta vikend. V soboto sem se udeležil dobrodelne prireditve, ki se je imenovala Sekunda, ki je ni mogoče vrniti. Šlo je za dobrodelno prireditev, kjer so se na poligonu na Vranskem odvijali tečaji varne vožnje. Mislim, da sta za varnost v prometu najbolj pomembna vzgoja in izobraževanje. To se začne z zgledom doma, najprej v lastni hiši. Osnovna šola je izredno pomembna pri vzgoji o varnosti v prometu in na koncu koncev tudi mi, odrasli. Sam sem naredil izpit pred 20 leti in iz izkušenj lahko zagotovim, da nič več ni tako, kot je bilo takrat. Želim povedati, da smo odrasli tisti, ki se moramo neprenehoma prilagajati in izobraževati in delati na varnosti v prometu. Na osnovi tega smo potem tudi pravi zgled za vse ostale in mislim, da je ta naslov pravi za varnost v prometu. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod Kurnjek.
68
DZ/VI/14. seja
BRANKO KURNJEK (PS DL): Hvala, gospod minister.
Kakor koli vzamemo, se verjetno strinjamo, da v Sloveniji motoristi vinjete ne uporabljajo 14 mesecev, ker se decembra in januarja verjetno ne vozijo veliko po naših cestah. Dejstvo je tudi to, da bi, če bi, recimo, vzeli ceno približno 37 evrov na 9-mesečno vinjeto, bilo to čisto skladno med 6-mesečno in letno vinjeto. Zaradi tega tisti, ki letne vinjete uporabljajo, ne bi bili nič prikrajšani. Dejstvo je tudi to, da je to eden izmed redkih predlogov, na podlagi katerega bi lahko bila zadovoljna tako zainteresirana javnost, torej motoristi, vozniki enoslednih vozil, kot tudi Dars in posledično državni proračun, ker bi bil izplen tega večji.
Še enkrat vas sprašujem:
Ali ste pripravljeni oziroma ali boste pripravljeni konkretno razmisliti o mojem predlogu in ta predlog tudi s številkami podkrepiti?
Ali boste naredili kakšne izračune, primerjave in možnost vpeljave tega sistema in, kot ste sami rekli, tudi glede varnostnega vidika za tako rizično skupino, kot so vozniki enoslednih vozil?
Vemo, da imamo v letošnjem letu že veliko smrtnih žrtev, tudi težko poškodovanih voznikov. Mislim, da bi morali narediti vse za varnost v cestnem prometu, pa čeprav z majhnimi koraki.
To je delno tudi vprašanje za ministra za finance in tudi za ministra za notranje zadeve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
SAMO OMERZEL: Hvala za besedo.
Finančne posledice, ki jih omenjate -če so kalkulacije pravilne, bom hvaležen za vaše izračune, za vhodne podatke in model, ki ste ga uporabljali, in bom te podatke in model dal naprej našim strokovnim službam. Če se pokaže, da to po neki statistiki pomeni toliko in toliko več v našem proračunu, je to absolutno dobrodošlo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naslednji bo postavil poslansko vprašanje gospod Zvonko Lah ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanku Stepišniku.
Izvolite.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, spoštovani ministri, kolegice in kolegi!
Rad bi postavil poslansko vprašanje gospodu ministru glede črpanja kohezijskih sredstev.
Slovenija ima v proračunu v letu 2013 načrtovano črpanje evropskih sredstev za
približno milijardo 400 milijonov. Ker je vaše ministrstvo, gospod Stepišnik, organ upravljanja, odgovoren za črpanje teh evropskih sredstev, me predvsem zanima črpanje na okoljskem področju, glede na okoljsko infrastrukturo, kjer imamo v celi finančni perspektivi pravico porabe približno 550 milijonov in je bilo do konca leta 2012 počrpanih komaj 13 % vseh sredstev. Gre predvsem za projekte na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadki. Poslanci smo že v prejšnjem mandatu na odboru in sejah večkrat spraševali takratne ministre oziroma Službo Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je bil organ upravljanja, o pripravljenosti glede teh projektov, in niti enkrat nismo dobili jasnega odgovora.
Ker gre za projekte, ki so vredni več 10 milijonov in zahtevajo izgradnjo infrastrukture, ki meri tudi več 100 kilometrov vodovodnih sistemov ali kanalizacijskih sistemov, se ti projekti ne morejo izvesti v kratkem času. Težave so nastajale že pri sami pripravi projektov občin. Imamo več 10 občin udeleženih v teh projektih, ki so jih pripravljale in za to porabile tudi precej denarja. Bile so stalne komplikacije, predvsem z referenti na ministrstvu kot na Ministrstvu za okolje in prostor, sedaj na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Zanima me:
Do kdaj morajo biti izbrani izvajalci za izvedbo teh projektov na področju varstva okolja, financiranih s kohezijskih sredstev?
Kateri projekti že imajo odobrena sredstva?
/ izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa za vprašanje.
Zaradi težav pri izvajanju črpanja oziroma pri izvajanju infrastrukturnih projektov s področja okolja, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v vlogi organa upravljanja skupaj z občinami in Ministrstvom za kmetijstvo in okolje pregledalo projekte, ki imajo težave pri izvajanju, in tiste, ki so v visoki fazi pripravljenosti za izvedbo. Ker se nekateri projekti zaradi težav - zaradi krize v gradbeništvu, stečajev izvajalcev, težav s pridobivanjem zemljišč in podobno - niso mogli izvajati po predvideni dinamiki, je bila izdelana lista rezervnih projektov, ki so v visoki stopnji pripravljenosti in se lahko začnejo izvajati takoj. Zato, da se projekti lahko izvedejo še v finančni perspektivi 2007-2013, so bili določeni naslednji roki: priprava razpisne dokumentacije za izbor izvajalca do konca februarja 2013 - to je že mimo, do konca junija, 30. 6. 2013, je pa rok za izbor izvajalca. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, organu upravljanja, smo do konca aprila prejeli le polovico razpisnih
69
DZ/VI/14. seja
dokumentacij, do konca maja pa za skupaj 60 % projektov, ki so bili predvideni kot rezervni projekti za sofinanciranje. Lista projektov je tu. Ne bi cele bral. Gre za naziv projekta, skupno ocenjeno vrednost in velikost evropskega dela. Lahko vam jo pa izročim. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Bi bil prav vesel, če bi lahko to videl. Naj razložim, da gre za čisto običajne težave, ki jih imajo vsi investitorji. Največ težav je z okoljevarstvenim soglasjem, s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja, pri pripravi razpisne dokumentacije. Ko je razpis zunaj, je naslednja težava, da je kup pritožb raznoraznih izvajalcev na te razpise. Poslušamo predstavnike občin, ki se bojijo, da jim bodo projekti propadli. Nekateri ne vidijo druge možnosti, če jim projekt izpade sedaj, da bi lahko še kdaj te projekte, za katere so porabili kar precej denarja, izvedli. To je naš standardni problem.
Minister, ne me narobe razumeti, jaz bi s svojim vprašanjem rad samo pomagal, da se lotite nekaterih vprašanj pri uradnikih, pa tudi pri Državni revizijski komisiji, da čim prej odloči. Imamo banalne projekte, ko gre za materiale, ki so nekvalitetni. Recimo, vodovodne cevi ne moremo vgraditi pod pločnik take, ki jih bo treba - ker imamo že slabo prakso - čez 5 let menjati, ker je sama menjava cevi 20-krat dražja od vrednosti te cevi in podobno. Imamo tako zakonodajo, da dovoljuje vsakemu, ki se spomni, da se pritoži in zaustavi projekt.
Bojim se, da če teh projektov ne bomo pravočasno začeli, da jih ne bomo mogli dokončati do avgusta 2015, ko se ta sredstva lahko še počrpajo iz Evrope. Bi res želel da bi jih, ker je nekaj tako evidentnih problemov, ki bi se jih mogoče dalo rešiti v kratkem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa.
Prav ste ugotovili, imamo tedenske koordinacije glede črpanja evropskih sredstev, ker se nam zdi to izredno pomembno za letošnje leto, da se počrpa teh milijardo 100 plus 300 milijonov za kmetijstvo, ker to je res tisti denar, ki je najbolj kvaliteten za kohezijo, razvoj in investicije. Pri črpanju pa nastopajo določene težave. Ključno težavo predstavlja črpanje kohezijskega sklada na področju okoljske in prometne infrastrukture oziroma pri večjih infrastrukturnih projektih. V letu 2013 smo ocenili, da je ogroženih med 300 do 400 milijonov evropskih sredstev, če bistveno ne pospešimo črpanja na ključnih resorjih, to sta Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. V začetku marca je bila realizacija izplačil izredno nizka.
Zato se na teh tedenskih koordinacijah - to koordinacijo vodi predsednica Alenka Bratušek - skušamo dogovoriti, kaj je tisto iz rezervnih programov, ki lahko nadomesti projekte, ki bodo izpadli iz rednega programa. Teh rezervnih programov oziroma projektov imamo napisanih za 500 milijonov evrov. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje so razlogi za te težave predvsem dolgi postopki pri izdaji dovoljenj, to je od Arsa, večkratno dopolnjevanje vlog, problem tako na ministrstvu kot tudi pri občinah, neodzivnost uradnikov, pritožbe neizbranih izvajalcev. To povzroči dolge revizijske postopke, stečaje gradbenih podjetij. Na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor so problemi predvsem dolgotrajni postopki priprave projektov, prepočasno izvajanje projektov, pritožbe neizbranih izvajalcev in stečaji gradbenih podjetij. Realizacija proračuna na vseh resorjih ne dosega mesečnega plana.
Sproti se dela tudi spisek izboljšav, kar bo zlasti aktualno za novo finančno perspektivo in številne ukrepe, ki so takoj mogoči. Sprememba zakonodaje, ki povzroča ovire pri črpanju evropskih zadev - Zakon o javnem naročanju najbolj problematičen, Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja, dodatne poenostavitve na področju prostorske in okoljske zakonodaje. Čim prej je potrebna sprememba Zakona o izvrševanju proračuna v delu, ki ureja predplačila. Prejšnja Vlada je predplačila ukinila, mi pa vemo, da brez plačil ne bo možno speljati nobenega projekta, ker so občine in vsi ostali koristniki evropskih sredstev brez likvidnih sredstev. ZIPro se naj spremeni tudi z namenom ureditve izvajanja lastne udeležbe po pridobitvi kredita EIB v višini 0,5 milijarde evrov. Izvajanje zastavljenega terminskega plana v zvezi s postopki za spremembo ali prekinitev odločb, in še dve stvari - pospešitev priprave operativnih programov za obdobje 2014-2020, obiskujejo se regije ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Poznam kar nekaj projektov na področju ravnanja za odpadki, ki naj jih ne bi bilo več v naslednji finančni perspektivi in so projekti takšnega obsega, da jih občine same ne bodo mogle izvesti. Navedli ste tiste težave, ki se že leta in leta vlečejo glede upravnih postopkov tako na nivoju občin kot na državnem nivoju - okoljevarstvena soglasja, Zakon o javnih naročilih. Če se nekaj na hitro ne spremeni, se bojim, da bodo rezervni projekti izpadli. Je pa škoda, ker je bilo veliko sredstev in napora vloženih s strani občin. Gre za projekte, ki so nujni, ker smo obljubili Evropi, da bomo vso odpadno komunalno vodo prečistili do leta 2017, preden jo bomo spustili v podtalnico.
Vemo, da imamo v Sloveniji dve tretjini kraškega območja in da voda pade v podzemlje, in če tega ne bomo naredili, verjetno pridejo sankcije. Bojim se, da bodo te sankcije zopet
70
DZ/VI/14. seja
padle na naše uporabnike, ki plačujejo položnice, ne pa na druge. Zato se mi zdi, da je zelo pomembno, v času, ko nimamo denarja, tudi pri izvedbi teh projektov, da si bi gradbena industrija oziroma vsi ti izvajalci nekako opomogli, da bi preživeli teh par let. Saj vemo, da pol milijarde samo na tem področju ni tako malo sredstev za manjše izvajalce, ki so še ostali v Sloveniji, gradbince, in bi mogoče javna razprava v tem parlamentu pripomogla oziroma vam pomagala, da se skristalizirajo vse tiste napake. Mogoče bi tudi občine morale še bolj precizirati, kje so ovire in bi zato predlagal, da se v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora opravi razprava v Državnem zboru. Mislim, da ne gre za kritiko vam, Vladi ali ministru, da vam lahko pomaga, da lažje sprejmete določene ukrepe, da se to res preseka in da se projekti vodijo tako kot v nekaterih sosednjih državah, kjer so bistveno bolj učinkoviti kot pri nas. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. O vašem predlogu, gospod Lah, bo Državni zbor odločil v torek, 21. maja 2013, v okviru glasovanj.
Naslednji bo poslansko vprašanje postavil gospod Dragutin Mate ministru za notranje zadeve in javno upravo, dr. Gregorju Virantu, ki je v času od 17.30 do 19. ure odsoten, zato vam bo odgovor lahko podal na naslednji seji oziroma pisno.
Izvolite, gospod Mate.
DRAGUTIN MATE (PS SDS): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Sem zelo neprijetno presenečen, da 4, 5 ministrov manjka, ko imamo sejo Državnega zbora. Vsa pohvala tistim, ki so tukaj, pa vendarle - poslanska vprašanja so enkrat mesečno, planirana so vnaprej. Obveznosti, zaradi katerih so ministri odsotni, so izredno pomembne, vendar bi lahko bile opravljene danes zjutraj ali jutri dopoldan, ko nimamo seje parlamenta in bi nam lahko danes ministri podali odgovore. Ne gre toliko za odgovore nam, poslancem, gre predvsem za odgovore državljanom, ki jih določene zadeve posebej zanimajo.
Če preidem k vprašanju. V medijih in tudi drugače so lahko občani večkrat srečali vozila v lasti Vlade, ki so uporabljala svetlobna in tudi druga telesa, uporabljala so modre luči, tudi sirene, za prevoze ministrov. Med drugim smo v medijih lahko zasledili, da se je minister gospod Samo Omerzel, minister iz Državljanske liste, najmanj dvakrat, 17. in 19. aprila, na takšen način peljal po slovenskih cestah. Eden od teh dogodkov se je dogajal v zgodnjih jutranjih urah. To pomeni, da mogoče kdo ni vstal dovolj zgodaj in je zato moral hiteti na sestanek ali pa je nastal zastoj na cesti, za katerega bi se dalo pred tem predvideti, da je nastal, in bi lahko prišel tudi z normalnim prevozom. Ministru za notranje zadeve
postavljam to vprašanje zaradi tega, ker je policija, ki je organ v sestavi notranjega ministrstva, v svoji izjavi za medije opravičila dogodek, ki se je zgodil 17. aprila, z navedbami, citiram: "Upravičena je bila uporaba posebnega zvočnega in svetlobnega signala, saj je bil opravljen nujen prevoz".
Kako je nujen prevoz opravljen? Kdaj je lahko opravljen, je natančno določeno v Pravilniku o vozilih s prednostjo in vozilih za spremstvo. Nekateri ministri so varovani po tretji stopnji, predsednik Vlade, predsednik države po drugi stopnji, ostali ministri pa po četrti.
Zanima me:
Kje v uredbi, ki natančno opredeljuje, kdaj in kako se lahko uporabljajo modre luči, je zapisano, da se lahko ministre, ki so varovani po najnižji stopnji, vozi v vozilih, ki so opremljena z modrimi lučmi?
Kako in v kakšnih pogojih lahko vozniki, ki niso policisti, za katere se ne izvaja direktno policijsko varovanje, uporabljajo modre luči in sirene?
Hvala. Pričakujem ustni odgovor na naslednji seji.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospod Mate.
V skladu z vašo odločitvijo boste na naslednji seji prejeli ustni odgovor ministra za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregorja Viranta.
Naslednji bo vprašanje postavil gospod Ljubo Žnidar ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Samu Omerzelu.
Izvolite.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, spoštovani ministri, kolegi in kolegice, lep pozdrav tudi z moje strani!
S 1. 7. je pričakovati vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Z vstopom Hrvaške v to evropsko sredino je pričakovati tudi porast del prometnih tokov. Vse več je vprašanj, tudi na mednarodni ravni, glede tega, kakšna bo dinamika umeščanja in izgradnja avtocestnih odsekov v Republiki Sloveniji v navezavi na že zgrajene hrvaške avtocestne odseke. Prednostni tok, ki se predvideva, je deseti koridor in vzporednice tem desetim koridorjem. Gre za odseke od Postojna-Jelšane, kjer je treba še prostorsko umestiti, in pa Draženci-Gruškovje. Ti dve vzporednici sta zdaj najbolj aktualni, poleg že zgrajenega odseka Zagreb-Ljubljana in potem nadalje proti Salzburgu.
Da tudi mi v domačem okolju, v stroki, dobimo neke odgovore, me zanima:
Kakšna bo dinamika umeščanja izgradnje avtocestnih odsekov v Republiki Sloveniji v povezavi na avtocestne odseke v Republiki Hrvaški?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
71
DZ/VI/14. seja
SAMO OMERZEL: Hvala za besedo. Spoštovani poslanec, hvala za vprašanje!
.Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo vsekakor računamo, da se bodo malce razbremenili mejni prehodi in da bo s tem tudi malce manj gneče na naših cestah. Zavedamo se, da vstop Hrvaške v Evropsko unijo pomeni dodaten pritisk na koridorje, ki trenutno niso povezani. Pri konkretnem koridorju Draženci-Gruškovje se osebno zavzemam za to, da se čim prej vzpostavi in da se izgradi tisti majhen odsek do Hrvaške, ki ima naprej speljano avtocesto. V tem trenutku moram reči, da je dinamika izgradnje žal omejena s sredstvi, ki jih imamo. Vsi se zavedamo, kakšna je finančna situacija in je umeščanje koridorjev ter samo izvajanje primerno sredstvom, ki so na razpolago.
Pri konkretnem koridorju oziroma odseku Draženci-Gruškovje je trenutno situacija naslednja. Aktivnosti tečejo po terminskem planu, ki je bil zadan. Leta 2014 je predvidena izdelava projektov PZI. PZI in pridobivanje zemljišč se je razdelilo v dve etapi. V dve etapi zaradi tega, da bo pri izgradnji in pridobivanju gradbenih dovoljenj izvedba hitrejša. Gradbeno za prvo etapo je predvideno za april 2014 in za drugo etapo maj 2015. Gradnja prve etape je predvidena do konca leta 2016, gradnja druge etape pa naj bi bila zaključena v drugi polovici leta 2017. V tem trenutku potekajo geodetska dela, mejne obravnave na trasi, v teku je odkup nepremičnin. Že pri prejšnjem vprašanju sem se pohvalil, da smo iz evropskih sredstev za projektiranje uspeli pridobiti 3 milijone evrov. Na odseku Postojna-Jelšane je javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila predvidena za november 2013, sprejem odločitve o najustreznejši varianti je predviden najkasneje do junija 2014, javna razgrnitev osnutka DPN in presoje vpliva na okolje julija 2015, sprejem uredbe o DPN pa februarja 2016. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Žnidar, izvolite.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Samo še dopolnil bi svoje vprašanje, svoje razmišljanje.
Pred kratkim, mislim, da slaba dva tedna nazaj, je bila na Vladi sprejeta širitev Nature 2000. Vemo, kaj Natura v okolju pomeni, zelo dobro poznamo, kakšna cokla je to pri umeščanju še posebej državnih linijskih infrastrukturnih projektov v prostor. Sprašujem:
Ali je bila odločitev sprejetja širitve Nature 2000 dovolj tehtna, dovolj strokovna?
Ali bo ta širitev ovira pri nadaljnjem prostorskem načrtovanju avtocestnih odsekov v Republiki Sloveniji?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
SAMO OMERZEL: Hvala za besedo.
Kar se tiče širitve Nature 2000 moram reči, da s kolegom ministrom Židanom zelo dobro sodelujeva, se veliko pogovarjava, veliko sodelujeva. Dejstvo je, da je pri umeščanju objektov v prostor Natura 2000 nekaj, kar moramo upoštevati. Na to temo sva se skupaj udeležila srečanja z evropskim komisarjem, ki nama je ponudil kar nekaj možnosti in usmeritev. V Evropi obstajajo primeri dobre prakse, na kakšen način se umeščajo objekti v prostor v sožitju in po pravilih z Naturo 2000. Verjamem, da bomo z določenimi ukrepi, z umiritvenimi ukrepi skupaj z Vlado našli ustrezne rešitve, da bomo lahko zadane projekte izpeljali.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na naslednje poslansko vprašanje. Mag. Matej Tonin bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje mag. Dejanu Židanu.
Izvolite.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani minister, lepo pozdravljeni!
Moje poslansko vprašanje je plod obiska Poslanske skupine Nove Slovenije na Notranjskem, ki veste, da je z gozdom precej bogata. Moje vprašanje se nanaša na upravljanje z državnimi gozdovi. Številni so mi rekli, da naj v to področje ne drezam, češ da za gozdovi in za upravljanjem z državnimi gozdovi stojijo močni lobiji, ki bodo naredili kakšno slabo stvar. Ampak, kljub vsemu mislim, da vsi skupaj vemo, da glede upravljanja z državnimi gozdovi obstaja precej slaba organizacija javnih služb, da obstajajo prenizke koncesnine in da ni dovolj dobrega nadzora nad sečnjo. Zaradi tega številni opozarjajo, da je v teh gozdovih veliko črnega poseka in nekateri celo namigujejo, da je pretiran izvoz visokokakovostnega lesa v Avstrijo - da je posledica tega v tem, da se na takšen način lepo zakrije na črno posekan les in da se na takšen način sledi lepo zakrijejo.
Zaradi enormnega in nepremišljenega izvoza najkvalitetnejše hlodovine v sosednje države, predvsem v Avstrijo, slovenske lesnopredelovalne gospodarske družbe, predvsem žage, zadnja leta v Sloveniji težko najdejo pogodbenega partnerja za odkup hlodovine v zadostnih količinah in kakovosti. Veljalo bi razmisliti o uvedbi nekaterih ukrepov, ki jih država lahko sprejme za zaščito domačih odkupovalcev lesa. Švica ima primer, da za razvoz, odvoz lesa dlje kot 50 kilometrov ta les močno obdavči, tako da se prevoznikom oziroma lastnikom tega lesa enostavno ne splača odvažati lesa v druge žage, kar se dogaja v Sloveniji.
Zato vas sprašujem, spoštovani
minister:
Ali imate izdelan načrt preprečevanja enormnega izvoza najkvalitetnejšega lesa v Avstrijo in katere ukrepe vsebuje?
72
DZ/VI/14. seja
S kakšnimi spodbudami boste spodbudili večji obseg predelave slovenskega lesa na ozemlju Republike Slovenije?
Kako boste preprečili nadaljnje oškodovanje državnega proračuna na področju upravljanja gozdov v lasti države, ki ga Računsko sodišče Republike Slovenije samo za leto 2009 ocenjuje na dobrih 16 milijonov evrov?
Kako poteka izvajanje Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 Les je lep?
Kateri ukrepi so že bili izvedeni in kako uspešni so?
Minister, prosim za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za vprašanja.
Mislim, da danes na to temo že tretjič odgovarjam, ampak je prav, ker je tema pomembna. Kako preprečevati enormen izvoz najkvalitetnejše hlodovine v Avstrijo? Švicarskega primera ne moremo uvesti zato, ker smo del enotnega evropskega trga. Tudi nam so poznani podatki Računskega sodišča ter tudi ocena Zavoda za gozdove, ki smo jo mi naročili, da imamo opravka s črnim oziroma vsaj z močno sivim trgom. S tem se bomo spopadli zelo učinkovito, in sicer tako, da bomo uvedli mehanizme, ki jih predvideva nova sprememba Zakona o gozdovih, ki je bila ravno danes koalicijsko usklajena. Verjamem, da bo v tem državnem zboru dobila soglasno podporo, ker vsebuje bolj ali manj podobne, nekje pa tudi iste rešitve, kot jih je tudi prejšnja koalicija uskladila. Gre pa za to, da se uvede sledljivost, v primeru kršitev pa enormne kazni, ki so se v državah, ki so z gozdom in lesom bogate, izkazale kot edino sredstvo takojšnjega učinka.
Kot drugo, razvoj gozdno-lesne verige bomo še naprej vodili po akcijskem načrtu Les je lep, ki ga je, da vas spomnim, začela pripravljati Pahorjeva vlada in ga je potem, kar je tudi prav, sprejela bivša vlada gospoda Janeza Janše in ga zdaj uresničuje nova vlada. Na nekaterih točkah, tistih, ki so bolj povezane z lesom, pa ga zdaj s pristojnim ministrom za lesarstvo, ministrom za gospodarstvo in tehnologijo, dopolnjujemo zato, ker želimo doseči dva cilja. Prvi cilj je, da pomagamo podjetjem, ki so v akutni krizi. Tu iščemo možnost za garancijsko shemo. Drugi, strateški, cilj pa je, da damo panogi podoben položaj, kakršnega je imel turizem v sedanji finančni perspektivi 20072013. Torej, da v perspektivi 2014-2020 za gozdno-lesno verigo, ki lahko da mnogo novih delovnih mest, damo na razpolago relativno velika investicijska evropsko-slovenska sredstva.
Kakšne spodbude boste namenili za predelavo slovenskega lesa na ozemlju Republike Slovenije? To je naslednje vprašanje, ki ste mi ga, gospod poslanec, postavili.
Odgovorim lahko samo na tisti del, ki je vezan na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Nadaljevali bomo spodbude, ki so se do zdaj izkazale za koristne. Prvo so bili ukrepi kot dopolnilne dejavnosti, ki so vezani na kmetije, ki kmetujejo oziroma gospodarijo z gozdom. Kot drugo, dopolnilne dejavnosti izven kmetijstva, te majhne, ki se ukvarjajo znotraj gozda. Kot tretje, v pripravi je razpis za poslovno povezovanje malih lastnikov gozda. To je v Sloveniji namreč težava. Izkoristek državnega gozda je na žalost premajhen in ga je vsak dan manj, zaradi vračil, ki so posledica nekaterih prejšnjih zakonov. Tukaj je izkoristek blizu tega, kolikor ga je sploh mogoče izkoristiti. Imamo težavo izkoristka pri ostalih 70, 75 % gozda, predvsem zaradi majhne posestne strukture. Poznate, da je v Sloveniji več kot 400 tisoč lastnikov gozda in tu bomo z ukrepom povezovanja, verjamem, naredili korak naprej. Moram povedati, da smo projekt, ki ga je začela že predpredzadnja vlada in ga je nadaljevala prejšnja vlada, sedaj zaključili na ta način, da smo v javnost poslali razpis v vrednosti 6 milijonov evrov, ki bo prvič v Sloveniji financiral neke vrste majhne gozdno-lesne centre v vrednosti do 3 milijonov evrov, kar se tiče sofinanciranja.
Trenutni razpis je namenjen dvema centroma, če se bo izkazalo, da je interes, pa bi po naši oceni takšnih centrov v Sloveniji lahko bilo 6, 7, 8 do 11. in bomo tovrstne razpise nadaljevali. Kar se tiče ocene Računskega sodišča, bi rad poudaril, da od leta 2005, ko se je iz koncesij zbralo 3 in nekaj milijonov evrov, se je lansko leto zbralo že 14 milijonov evrov, letošnje leto, še na podlagi odločitev prejšnje vlade, je bilo tudi okoli 14 milijonov, mi pa se trudimo, da bi ta znesek povečali. Realno je mogoče bistveno spremeniti ta sistem s spremembo koncesij, ki se zgodijo leta 2016. V tem trenutku se začenjajo pripravljati izhodišča,ki bodo temeljila na treh načelih.
Mislim, da mi zmanjkuje časa in predvidevam, da bo še eno vprašanje, potem pa povem do konca. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Tonin, dopolnitev odgovora.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani minister, hvala lepa za ta del odgovora!
V javnosti ste znani kot minister, ki naj bi podajal zelo eksaktne, natančne odgovore. Najverjetneje se z menoj strinjate, da ste šli čez moja vprašanja zelo splošno in tudi splošno odgovarjali. Vam niti ne zamerim, ker nimate veliko časa, niti ne veliko možnosti, da bi odgovorili, ampak, kljub vsemu mislim, da je skupna točka ta, da se lahko strinjava, da imamo vsaj dva problema, ki ju zaznavajo vsi. Eno je, da nam preveč hlodovine uide v Avstrijo. To je problem, s katerim se moramo soočiti. Druga stvar pa je, da premalo denarja dobimo s
73
DZ/VI/14. seja
strani koncesnin od državnih gozdov. To sta dva problema, mimo katerih ne more iti nihče.
Ne mislim vas več mučiti, ampak že zdaj napovedujem, da bo Poslanska skupina Nove Slovenije pripravila gradivo za sklic nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, kjer bomo imeli priložnost, da se o teh stvareh podrobneje in širše pogovorimo. Tam ne boste časovno omejeni na 5 minut, ampak boste imeli priložnost, da vse ideje in načrte na široko in podrobno razložite. Mislim, da je gozd naravno bogastvo in da bi ga veljalo bolj izkoristiti, bolje z njim gospodariti, in da si moramo za to vsi prizadevati, brez kakršnih koli političnih kalkulacij.
Prosil bi vas za odgovor na vprašanje:
Ali se strinjate s tem, da sta ta dva problema, izvoz v Avstrijo in koncesnine, dva velika problema upravljanja z gozdovi?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani gospod poslanec!
V vsakem primeru se strinjam, da je problem, da gozd ni posekan v takšni količini, kot bi moral biti, da je problem tudi, da naš končni produkt ni lesni proizvod, ampak nek vmesni produkt, ki ne zagotavlja delovnih mest. Bi pa predlagal, da če bo seja sklicana, da skušamo ugotoviti, kaj narediti s tretjim velikim problemom, ki je operativno v tem trenutku izrazito velik, to pa je, kaj bomo naredili z denacionalizacijskimi upravičenci, njihovimi zahtevami, ki hromijo tistega, ki bi moral učinkovito delati, to je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Gre na žalost za obremenitve, ki segajo v nekaj desetin milijonov evrov, in kjer še nimamo znanih rešitev. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na naslednje poslansko vprašanje. Gospod Samo Bevk bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor, gospodu Samu Omerzelu, ter ministru za obrambo, gospodu Romanu Jakiču.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Zaradi obilnega sneženja v zimi 2012/2013 so imele slovenske občine izjemno velike stroške za zimsko službo, ki tudi do 4-krat presegajo stroške v normalnih razmerah. Veliko je bilo tudi stroškov zaradi škode, ki so jo povzročili snežni plazovi, škoda na cestni infrastrukturi pa se bo pokazala šele konec pomladi. 12. februarja je na avtocestah v Sloveniji obstalo okrog tisoč 800 tovornjakov. Direkcija za ceste je nekega dne v februarju poročala, da je zaradi velike količine novo zapadlega snega takrat zaprla ceste Dolenja Trebuša-Spodnja Idrija, Idrsko-Livek, Predel-Bovec, Žaga-Učja, Čepovan-Most na Soči,
Marof-Žiri, Volče-Solarji. Za tovorna vozila je bila zaprta cesta Spodnja Idrija-Idrija-Godovič. Izjemne zimske razmere so bile na Kočevskem, na Notranjskem in drugod po Sloveniji.
Zaprte so bile tudi številne lokalne ceste po vsej državi, odpiranje posameznih cest pa je trajalo tudi do 9 ur in več. Za ilustracijo naj povem, da so v idrijski občini stroški zimske službe od novembra do konca marca znašali krepko čez milijon evrov, to je kar 13 % primerne porabe občine. To je več kot je občina v letu 2012 namenila za osnovno šolstvo, zdravstveno varstvo in socialo skupaj. Že približen izračun, ki ga je posredovala Skupnost občin Slovenije, pokaže, da je dodatnih stroškov zaradi izjemnega sneženja nastalo za več kot 0,3 promila prihodkov državnega proračuna. To pa je po zakonodaji pogoj za izdajo sklepa o pričetku ocenjevanja škode zaradi naravne nesreče. Po podatkih, ki sta jih zbrali krovni organizaciji slovenskih občin, na katere se je odzvalo več kot 100 občin, je razvidno, da je bilo v Trbovljah leta 2012 za 256 tisoč, letos pa za 413 tisoč stroškov. V Škofljici je bilo 261 tisoč, letos 527 tisoč. V Krškem je bilo lani 747 tisoč, letos milijon 374 tisoč. Primer, ki sem ga že prej navedel, v Idriji, je skoraj 4-krat večji.
Ministra, gospoda Sama Omerzela in gospoda Romana Jakiča, sprašujem:
Kakšni naj bi bili ukrepi za sanacijo nastale škode, ki jo lahko glede na zakonodajo opredelimo tudi kot naravno nesrečo?
Že vnaprej najlepša hvala za odgovore.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister Omerzel.
SAMO OMERZEL: Hvala za besedo. Spoštovani poslanec, hvala za vprašanje.
Res je, letošnja zima je zaradi neugodnih padavin, zaradi količine padavin in kombinacije za sabo pustila izredno stanje, res kritično stanje. Samo podatek, da smo v tem letu za zimsko vzdrževanje porabili 16 milijonov evrov več kot v prejšnjih letih, pove, da je šlo za veliko količino padavin. V tem trenutku podatek, da je nastala škoda, ki jo je ocenila direkcija, znaša 82 milijonov evrov. Škoda, ki je nastala kot posledica ne samo te zime, ampak tudi preteklih obdobij, ter vzdrževanja, sama po sebi govori o resnosti situacije in resnosti številke oziroma vrednosti, višine sredstev, ki jih potrebujemo za sanacijo nastale situacije. Žal moram reči, da kar se tiče proračunskih sredstev v tem trenutku dodatnih 16 milijonov evrov stroškov, ki smo jih imeli iz naslova zimskega vzdrževanja, nimamo zagotovljenih. Bomo pa iskali rešitev, kako ta sredstva zagotoviti. Kar se tiče škode, teh 82 milijonov evrov - v tem trenutku še ne vemo, kako, na kakšen način zagotoviti ta sredstva, da saniramo nastalo situacijo na cestah. Se pa zavedamo situacije. Obstaja nekaj konkretnih idej v kombinaciji DRSC in Darsa za reševanje situacije v
74
DZ/VI/14. seja
bodočnosti, vsekakor pa to ni rešitev, ki bi jo lahko sprejeli v kratkem roku in v letošnjem letu.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister Jakič.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani gospod Bevk!
Na vaše vprašanje bom odgovoril predvsem z vidika izpolnjevanja zakonskih pogojev za razglasitev obilnih snežnih padavin kot naravne nesreče ter posledično priprave sanacijskih programov.
Moram reči, da se je veliko občin obrnilo direktno na nas. Obilnejše snežne padavine oziroma visok sneg je v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeljen kot naravna nesreča, če so ogrožena človeška življenja, njihovo zdravje ali življenje živali, in je treba uporabiti posebne sile in sredstva, s čimer pa na srečo ob letošnjih snežnih padavinah nismo bili soočeni. Prav tako Ministrstvo za obrambo ne razpolaga s podatki, da bi se sprožali snežni plazovi, ki bi ogrožali človeška življenja ali življenja živali, premoženja oziroma infrastrukturo v večjemu obsegu. Bili smo soočeni z obilnimi snežnimi padavinami, ki so jih redne službe sproti čistile. Zaradi dolgotrajne zime je za upravljavce cest nastal velik strošek.
Tudi, če bi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje speljala postopek ocenjevanja škode iz tega naslova, ni pravne podlage za izdelavo sanacijskega programa in s tem odobritve sredstev državnega proračuna, ker v Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč sneg ni uvrščen med naravne nesreče, za sanacijo katerih se lahko uporablja sredstva državnega proračuna, temveč je med te nesreče uvrščen le snežni plaz. Prepričan sem, da kolega Bevk ve, da se po normativih, ki so bili vzpostavljeni od leta 2003 glede ocenjevanja škod, ocenjevanje škode začne, ko se le-ta približa 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, to je cca 2,4 milijona evrov, kar je pogoj za izdajo sklepa o pričetku ocenjevanja škode.
V zvezi z vprašanjem, ki ste ga postavili, smo se odločili oziroma smo 18. 4. imeli sestanek, na katerem so bili vsi akterji in smo se dogovorili, da se maja usedemo in pogledamo, ali obstaja kakršna koli zakonska podlaga, da bi kakor koli lahko pomagali pri tem, zavedajoč se, da trenutno zakonske podlage, da bi to sanirali iz državnega proračuna, ni. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Obema ministroma se zahvaljujem za odgovor.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje z dne 4. marca se letošnja zima uvršča na tretje mesto najbolj sneženih zim v zadnjih 50 letih na Slovenskem. V Ljubljani je
več snega zapadlo v zimah konec 60. let in v začetku 70. let. Dve takšni zimi sta bili. Samo na Vojskem je višina novozapadlega snega letos znašala več kot 6 metrov. Glede na podatke skupnosti oziroma krovnih organizacij slovenskih občin, je škoda oziroma dodatni strošek glede na prejšnja leta zagotovo več kot 0,3 promila sredstev državnega proračuna. Že podatki, ki jih je gospod minister Omerzel povedal, govorijo o desetinah milijonov na cestni infrastrukturi, jaz pa govorim o zimski službi za občine.
Nekaj bo treba narediti. Mislim, da bo treba spremeniti zakonodajo in nekatere normativne akte. Glede zakonodaje - Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 8. členu med naravne nesreče uvršča tako visok sneg kot tudi snežni plaz. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč pa v 4. členu med naravne nesreče uvršča zgolj snežni plaz. Ta dva zakona imata glede opredelitve pojma naravne nesreče različne kriterije. Poleg tega bi bilo treba pripraviti tudi metodologijo, na podlagi katere bi se lahko ocenjevala škoda zaradi prekomernega in izjemnega sneženja. Morda bi popravili celo Zakon o financiranju občin, kjer se glede kriterijev za določitev primerne porabe za posamezne občine ne uporablja kriterija izjemnih stroškov za zimsko službo, kar je bilo očitno v tej zimi.
Zato predlagam, gospoda ministra, da se gre v smeri spremembe normativnih aktov in dodatnih sredstev.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na naslednje poslansko vprašanje. Gospod Mirko Brulc bo postavil vprašanje ministru za pravosodje, dr. Senku Pličaniču.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani gospod minister, ste podpisali dogovor s sindikati, kajne? Verjetno ste bili tam ta trenutek.
V zadnjem letu dni je bilo s strani Sindikata državnih organov, ki zastopa zaposlene v zaporih, več opozoril, da razmere zaradi prenatrpanosti zaporov in na drugi strani pomanjkanja ustreznih kadrov, predvsem pravosodnih policistov, ki skrbijo za varnost, postajajo nevzdržne in so na meji vzdržnega. Opozarjajo, da tehnično varovanje pomaga pri vzdrževanju reda, vendar to ni dovolj. Treba bo nameniti več posluha in razumevanja za ureditev slovenskega zaporskega sistema, ki bo omogočal dolgoročno in stabilno zaposlovanje obsojencev v javnih gospodarskih podjetjih, prav tako pa bo treba zagotoviti tudi ustrezno in redno strokovno terapijo. Znano mi je, da je bila v letu 2012 opravljena notranja revizija delovanja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Podana so bila priporočila za pripravo celovite strategije razvoja sistema prestajanja zaporne kazni v Republiki Sloveniji in podlaga za izvajanje kadrovske
75
DZ/VI/14. seja
politike v prihodnje. V tem poročilu so tudi roki, do kdaj naj se izvedejo priporočila.
Glede na navedeno vas, spoštovani gospod minister, sprašujem:
Ali se pripravlja strategija razvoja sistema prestajanja zaporne kazni v Republiki Sloveniji?
V kateri fazi je ta dokument?
Kdo vse je vključen v pripravo tega dokumenta?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala, spoštovana gospa podpredsednica. Poslanke in poslanci!
Gospod Brulc, zahvaljujem se vam za to vprašanje, zlasti zato, da vam odgovorim, pa tudi zato, da imam priliko tudi tistim, ki tu sedite ter tistim, ki gledajo to preko kamer, pojasniti nekaj zadev v zvezi s slovenskim zaporskim sistemom.
Dejstvo je, da je marsikateri zapor v Sloveniji prenatrpan. To zlasti velja za zapor v Ljubljani in zapor v Celju. Zapor v Ljubljani na Povšetovi je hkrati tudi pripor. Dejstvo je tudi, da v preteklosti ni bilo pravega posluha za različne težave, s katerimi se sooča zaporski sistem. Te se, vsaj v zadnjem času, ali pa, če govorim za čas, ko sem bil odgovoren, in sem od lanskega leta še vedno odgovoren za ta del sistema, nanašajo zlasti na del zaporskega sistema, v katerem zaporniki opravljajo delo. Veste, da je po slovenski zakonodaji, po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je temeljni zakon, treba zapornikom zagotoviti možnost, da delajo, iz različnih razlogov, katerih glavni je povezan z resocializacijo, z olajšanjem povratka zapornikov, ko prestanejo zaporno kazen, v navadno življenje.
Ta del zaporskega sistema, ki se nanaša na delo zapornikov in ki je urejen v obliki javnih gospodarskih zavodov - teh je, mislim, da 4 ali 5 v Sloveniji -, se že nekaj let sooča s hudimi težavami, finančnimi težavami. V slovenskem zaporskem sistemu je še cel kup drugih problemov, ne samo prenatrpanost slovenskih zaporov, ki pomeni premalo prostora za zapornike. Eden ključnih problemov je tudi ta, da je paznikov premalo. Tudi to izvira iz vašega vprašanja. Pazniki ali pravosodni policisti opravljajo izjemno odgovorno in tudi izjemno stresno delo. Lahko si predstavljate, kaj pomeni preživljati dneve v zaporih in imeti komunikacijo z ljudmi, ki iz takih ali drugačnih razlogov prestajajo zaporno kazen v teh zaporih, ki ne sme biti avtoritarna - razen včasih, ko ne gre drugače -, ampak mora biti doktrina prestajanja zapornih kazni, slovenska penologija, čim bolj usmerjena v resocializacijo, v to, da se zapornikom pomaga, da spoznajo, kaj so naredili narobe in da spremenijo svoje življenje, potem, ko prestanejo zaporno kazen.
Ob premajhnem številu pravosodnih policistov oziroma paznikov so nadaljnji problem, s katerim se soočamo vsi v slovenski državi, plače, ki jih ti pravosodni policisti oziroma pazniki imajo in ki so relativno nizke. Teh problemov je cel kup. Jaz sem jih identificiral že v lanskem mandatu. Zato, ker sem presodil, da so v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je del ministrstva, ki ga vodim, Ministrstva za pravosodje, in ima precej veliko avtonomijo in je pristojna za slovenski zaporski sistem v celoti, za čisto vse vidike zaporskega sistema - gre preprosto za organ, ki vodi slovenske zapore -določene zadeve, ki jih je treba razjasniti, sem lani odredil notranjo revizijo. Ta revizija, o kateri govorite, gospod poslanec, je revizija, ki sem jo odredil ravno zato, da ugotovim, kakšno je dejansko stanje. Povod za to je bil zlasti del zaporskega sistema, ki sem ga prej že omenjal in ki se nanaša na delo zapornikov. Konkretno je Javni gospodarski zavod Pohorje tisti, tudi največji med njimi, ki se je lani soočal - tudi letos ni bilo nič drugače in me je ravno ta problem pričakal ob prevzemu mandata - s hudimi finančnimi težavami in dolgovi.
Ugotovitve revizije so raznovrstne. Ena od ugotovitev je ta, da je treba pripraviti celovito strategijo sistema izvrševanja kazenskih sankcij ali prestajanja zaporne kazni v Sloveniji in to pripravlja UlKS, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ker je le-ta najbolj odgovorna za to. Pri tem sodelujejo tudi moji sodelavci na ministrstvu. Tudi na ministrstvu je oddelek, sektor, ki je pristojen za izvrševanje kazenskih sankcij, za sistemski vidik, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je pa tista, ki potem to implementira, ki izvaja to v praksi.
Z odgovorom na vaše dodatno vprašanje bom nadaljeval potem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala, gospod minister.
Vem, da zadevo obvladate in da veste za vse težave, ki so. Javni gospodarski zavod Pohorje ste finančno rešili v zadnjem trenutku. Zaradi pomanjkanja kadra so pravosodni policisti ogroženi. Danes v nekem mediju piše, da na 250 obsojencev pride en policist. Če se kaj zgodi, sta ta dva neverjetno ogrožena in to niti ni za javno razpravo, da ne bi podpihovali nekaterih v nekih sredinah. Imam informacijo, da se pripravlja novela zakona. Mislim, da bo treba pripraviti zakonsko besedilo v celoti mnogo kvalitetnejše, še posebej po vaši današnji informaciji, zame sicer novici, da se sodstvo pripravlja, da bo sklenilo zavezo državljanom, da bodo sodni postopki tekli hitreje in bomo še bolj polnili zapore. Tisti, ki zaslužijo, morajo tja iti in jih ne smemo puščati tako kot nekoga včeraj, danes. Poznam razmere v zaporih. V Novo Gorico ne spada noben zapornik, kaj šele
76
DZ/VI/14. seja
delavec, takšni so pogoji. Tako da, dela je ogromno.
Moje vprašanje je:
Kaj bomo naredili v čim krajšem času?
Vem, da investicij in vsega tega ne zmoremo kar takoj.
Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod minister.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala.
Bom nadaljeval na ta način, da bom povedal, kako nameravam rešiti probleme, ki ste jih navedli in skozi katere sem tudi sam prej poskušal sistematično iti. Najprej glede vprašanja dela zapornikov. Evidentno je, da sistem, kakršen je zdaj, ko je delo zapornikov organizirano preko javnih gospodarskih zavodov, ni več primeren, iz različnih razlogov, ne samo iz finančnih. Ravno v okviru priprave te strategije iščemo načine, kako organizirati delo zapornikov na najbolj primeren način, tako, da bo finančno čim bolj racionalno in učinkovito in da bo sledilo glavnemu cilju, zaradi katerega je sploh predpisana obveznost, da je treba zapornikom delo omogočiti, cilju resocializacije, priprave na povratek v, če lahko temu tako rečem, normalno življenje po prestajanju zaporne kazni.
Prepričan sem, da bomo v nekaj mesecih v okviru ministrstva, v okviru Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, našli način, ki bo za Slovenijo najbolj primeren. Nameravam se obrniti tudi na penološko stroko v Sloveniji. Lani je bilo za to manj možnosti, ker če se minister obrne na stroko, običajno to pomeni, da je treba to stroko plačati. Lani, kot veste, se je vlada sama omejila, ko je šlo za svetovalne storitve in te možnosti ni bilo. Tudi, ko gre za ta vprašanja, je treba "know how", ki ga v Sloveniji imamo, uporabiti. Delno je ta "know how" v ministrstvu, v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, v velikem delu pa izven obeh sistemov, tako da ga bo treba uporabiti in se z ljudmi pogovoriti.
Ko se bomo lotili vprašanja organiziranja dela zapornikov, se bomo lotili tudi zaporskega sistema kot celote. Že v preteklem mandatu so k meni prihajali različni ljudje z različnimi idejami o tem, kako bi bilo treba zaporski sistem reorganizirati, po bavarskem modelu, po norveškem modelu, po kanadskem itd. Cel kup idej je. V lanskem mandatu se ob vseh drugih prioritetah nisem imel časa še tega lotiti, sedaj se pa bom. Pripravili bomo predlog -najbrž bo za to treba spremeniti Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij in še kakšnega drugega - sodobne, optimalne organizacije zaporskega sistema v Sloveniji, ki bo vključeval tudi delo zapornikov. To je odgovor, kako bomo rešili ta problem, ki je ključni problem.
Drugo vprašanje: Kako bomo rešili prenatrpanost slovenskih zaporov? Kot veste, sem to imel v načrtu že lani, letos imam spet.
Problem ljubljanskega zapora nameravam - in če se bo ta obnesel, tudi probleme drugih zaporov - rešiti z javno-zasebnim partnerstvom. Tukaj obstaja cel kup preizkušenih modelov v svetu. Ni časa, da bi to razlagal. Gre za nov zapor, kjer ne bodo angažirana proračunska sredstva. Tretjič, premalo paznikov - cariniki bodo pristopili na pomoč ... / znak za konec razprave/ Mislim, da jih bomo lahko uporabili, vsaj del, tako da bodo prekvalificirani v pravosodne policiste.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na drugi krog vprašanj poslank in poslancev.
Gospod Danijel Krivec bo postavil poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Samu Omerzelu.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovana ministra, kolegice in kolegi!
Spoštovanega ministra gospoda Sama Omerzela bom glede na informacije, ki so zaokrožile v javnosti, vprašal:
Na kakšen način vam svetuje bivši minister za infrastrukturo in prostor gospod Igor Maher?
Mogoče se komu zdi, da je to vprašanje nepomembno, vendar zaradi informacij, ki krožijo v javnosti, in zaradi integritete tako ministra kot javnih uslužbencev, je vseeno prav, da se na to vprašanje minister odzove in pove, na kakšen način vidi to vprašanje. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki se je o zadevi izjasnila, meni, da je takšen način svetovanja, kot je bil opisan v medijih, sporen, določeni ministri, tudi kolega minister Virant pa v tem brezplačnem svetovanju ne vidijo težav. Tudi iz tega naslova je prav, da se minister okoli tega svetovanja opredeli. Mislim, da je bivši minister, ki je bil na zaslišanju, na hearingu kakšnih štirinajst dni pred kolegom Omerzelom, kvaliteten kader, vendar vseeno pričakujemo, da obstaja v primeru nekega svetovanja oziroma sodelovanja tudi pisni dogovor glede tega, v izogib kakršnemu koli spornemu lobiranju, vplivanju na določene odločitve in nekim netočnostim, ki se lahko v javnosti na ta način sproducirajo.
Zato prosim ministra, da na to odgovori in s tem zavaruje svojo integriteto. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
SAMO OMERZEL: Hvala za besedo. Gospod poslanec, hvala za vprašanje. Izredno sem vesel, da sem dobil priložnost, da pojasnim to situacijo, ki se je v medijih na nek način nepravilno interpretirala. Moram poudariti, da gospod Maher ni moj svetovalec, z njim nikakor poslovno ne sodelujem in tudi nisva nikoli
77
DZ/VI/14. seja
poslovno sodelovala. Je moj strankarski kolega in upam in verjamem, da mi tako spoštovane poslanke in poslanci kot vsi ostali Slovenci ne zamerijo tega, da se z njim pogovarjam o strankarskih zadevah. Tudi osebno sem človek, ki ima rad različne debate, ki ima rad različna mnenja, vsekakor pa kot minister vse to predvsem, ko govorimo o gospodu Maherju v okviru najinih skupnih strankarskih zadev. Različna mnenja - izredno pomembno se mi zdi, da kot minister prisluhnem različnim mnenjem, jih znam upoštevati in na koncu samostojno in po svoji lastni volji sprejmem odločitve. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za odgovor, spoštovani minister.
Mislim, da ste v enem delu odgovorili na moje vprašanje, vendar bi vas vseeno opozoril, da ste se v določenih medijih odzvali na ta način, da se določeno svetovanje opravlja tudi na ministrstvu. Eno je to, na kar ste opozorili, se pravi svetovanje v okviru stranke, kar je jasno, da ni sporno, vendar ste se v odgovorih, ki ste jih dali medijem, na nek način opredelili do tega, da se kolega Maher spozna na določene stvari in niste zanikali, da se v bistvu srečujeta tudi na ministrstvu, kar pa je lahko z nekega vidika dvoumno in sporno. Mislim, da je v teh primerih potrebno, da se vseeno opredeli nek pisni dogovor o tem, v nasprotnem primeru bodo v javnosti še vedno dvomi glede tega, na kakšen način se to svetovanje opravlja. To govorim predvsem v vaše dobro, ne zlonamerno, kajti vem, da se je treba seznaniti in pridobiti čim več informacij, vendar v tem primeru zadeva vseeno ne kaže v neko pravo smer, če smem tako reči. Vseeno bi želel vaš eksplicitni odgovor, kajti tudi komisija je jasna, da je odnos tak, da morajo biti razgovori, če se odvijajo na ministrstvu, na nek način formalizirani.
Prosil bi še za vaš komentar in
odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
SAMO OMERZEL: Hvala za besedo.
Moram poudariti, da je bil gospod Maher moj predhodnik, minister in je bil izredno korekten pri primopredaji ministrstva. Vse informacije mi je predal zelo podrobno. Moram priznati, da sem še v določenih trenutkih politično malce neizkušen in mogoče kakšna beseda, ki v vsakdanjem žargonu, v vsakdanji debati pomeni z nekom govoriti, se posvetovati, ne pomeni, da imaš na drugi strani človeka, od katerega pričakuješ kakršne koli finančne ali kakršne koli druge posledice na osnovi tega. Pri gospodu Maherju še enkrat poudarjam -primopredaja na ministrstvu je bila izredno
korektna, gospod Maher pa vsekakor ni bil in tudi ni moj svetovalec.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospa Sonja Ramšak bo postavila poslansko vprašanje ministru za kulturo dr. Urošu Grilcu. Ker je sedaj odsoten, se boste odločili, kako naprej z odgovorom.
Izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani minister, spoštovana kolegica in kolegi!
Nadzorniki Nadzornega sveta RTV Slovenija na čelu s predsednikom Mihom Klunom so se na podlagi sicer anonimnega pisanja osebe, ki očitno zelo dobro pozna dogajanje v Javnem zavodu RTV Slovenija oziroma v Uredništvu informativnega programa TV Slovenija pod vodstvom odgovorne urednice Ksenije Horvat Petrovčič, odločili, da najprej sami preverijo nekatere domnevne kršitve odgovorne urednice in drugih ter prišli do ugotovitve, da so navedbe verodostojne in se odločili, da se opravi oziroma naroči posebno revizijo.
Med očitanimi nepravilnostmi je prikrivanje uničenja službenega vozila RTV Slovenija kot posledice prometne nesreče, ki jo je povzročila vinjena novinarka dopisništva iz Nove Gorice. Po navedbah odgovorne urednice naj bi z urednico dopisništva iz Nove Gorice za prometno nesrečo in uničenje vozila izvedeli šele nekaj dni po nesreči, medtem ko poznavalci pravijo, da naj bi za navedeno prometno nesrečo izvedeli že nekaj ur po nesreči. Iz pisma tudi izhaja, da naj bi odgovorna urednica Horvat Petrovčič opustila dolžna ravnanja v zvezi z neizpolnjevanjem mesečnih delovnih obveznosti pri nekaterih voditeljih in urednikih ter da se denarno nagrajevanje izvaja bolj po kriteriju bližine s Petrovčičevo kot po pa objektivnih merilih. Med glavnimi tako imenovanimi privilegiranci naj bi bil tudi urednik Odmevov, ki naj bi imel v letu 2011 kar 400 delovnih ur primanjkljaja, eden od voditeljev Odmevov pa celo 850 ur primanjkljaja. Manko oziroma minuse ur nad zakonsko dovoljeno mejo pa bi se naj zbranim ob prehodu v novo leto celo izbrisala. Obstaja tudi sum zlorabe pravic do povračila potnih stroškov za prevoz na delo oziroma z dela. To pa niso vse nepravilnosti pod vodstvom odgovorne urednice Informativnega programa RTV Slovenija. Gorenjska dopisnica naj bi si menda zaračunavala kilometrino za uporabo svojega vozila, čeprav se na teren vozi s službenim vozilom.
Nadzorni svet RTV Slovenija je na podlagi anonimne prijave ugotovil, da naj bi bila sporna tudi odškodninska tožba oglaševalske agencije Class zoper RTV Slovenija oziroma sum izdaje poslovne tajnosti, in odškodnina naj bi znašala kar 700 tisoč evrov.
Spoštovani minister, sprašujem vas:
78
DZ/VI/14. seja
Kakšne ukrepe boste sprejeli kot minister za kulturo, da se odpravijo številne očitane nepravilnosti v RTV Slovenija, s katerim je bila slovenska javnost v zadnjem času seznanjena, pri čemer mislim predvsem na nepravilnosti v Informativnem programu RTV Slovenija pod vodstvom odgovorne urednice Ksenje Horvat Petrovčič?
Zanima pa me tudi:
Ali je res, kar se pojavlja v javnosti, da nameravate predlagati razrešitev predsednika Nadzornega sveta RTV Slovenija in nekaterih članov Nadzornega sveta, s čimer bi se onemogočil strokoven in neodvisen nadzor nad delom RTV Slovenija oziroma ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister se nam je ravno pridružil, zato dajem besedo dr. Urošu Grilcu.
DR. UROŠ GRILC: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana predsedujoča, spoštovana poslanka gospa Sonja Ramšak!
Opravičujem se za prihod, ampak ravnokar smo podpisovali sporazum, tako da sem še rahlo zadihan. Zakon o RTV Slovenija v svojem 2. členu določa, da je ustanovitelj Javnega zavoda RTV Slovenija Republika Slovenija. Dolžnost ustanovitelja in s tem Ministrstva za kulturo kot pristojnega resorja za medije je zagotovitev institucionalne avtonomije in uredniške neodvisnosti RTV Slovenija ter primerno financiranje izvajanja javne službe. Nadzor nad delovanjem javnega zavoda izvajata vsak na svojem področju Programski in Nadzorni svet RTV Slovenija. Njune naloge zakon zelo natančno opredeljuje, od 16. do 29. člena Zakona o RTV Slovenija. Svoje pristojnosti glede RTV, kot veste, ima tudi Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ. Želel bi poudariti, da Ministrstvo za kulturo kot predstavnik ustanovitelja, ni nadzorni organ Javnega zavoda RTV Slovenija. Nova naloga je, da preko nadzornega sveta zavoda, predvsem preko članov nadzornega sveta, ki jih po zakonu imenuje Vlada Republike Slovenije, spremlja poslovanje oziroma opravljanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti. To ministrstvo skrbno počne ves čas. Ministrstvo za kulturo je seznanjeno s tem, da je Nadzorni svet RTV Slovenija sprožil ustrezne postopke proti nekaterim domnevnim nepravilnostim v delovanju, zlasti v Informativnem programu TV Slovenija, kar ste tudi navajali. Domnevne nepravilnosti je nadzorni svet zavoda obravnaval na svoji 25. redni seji, 17. aprila, in v nadaljevanju te seje, 24. april 2013, in je sprožil postopke za preveritev oziroma ugotovitev resničnosti navedb iz anonimnega dopisa. O tem je bila javnost obveščena preko medijev in tega ne bi naprej več komentiral. Ključno se mi zdi, da je nadzorni svet sprejel sklep v izvedbi javnega naročila za izbiro zunanjega neodvisnega revizorja. Meni se zdi to edini pravi
način reševanja tovrstnih obtožb, edini odgovoren in edini, ki lahko do konca razreši sum o morebitnih nepravilnostih. Rezultati revizije bodo znani predvidoma v treh mesecih in ko bo to znano, mislim, da bomo dobili jasen odgovor o tem, kako in kaj se je dogajalo na naši nacionalni televiziji.
Moram pa poudariti še naslednje. Komisija Državnega zbora je na svoji 23. seji, 14. maja, s sklepom pozvala Javni zavod RTV Slovenija, da v roku dveh mesecev poroča komisiji in Računskemu sodišču, kako izvaja popravljalne ukrepe, ki so bili v porevizijskem poročilu Računskega sodišča ocenjeni kot zadovoljivi, in kako bo zavod dokončno odpravil nepravilnosti, katerih odprava je bila v porevizijskem poročilu ocenjena kot le delno zadovoljiva.
Vaše vprašanje, ali vlada namerava zamenjati nadzorni svet - v tem trenutku ne peljemo nobenih aktivnosti v to smer. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Ramšak, želite še? Ste zadovoljni z odgovorom.
Prehajamo k naslednjemu vprašanju. Gospod Andrej Čuš bo postavil vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu, ki je odsoten, zato se boste odločili. Morebiti pa se nam tudi že pridruži.
Izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Bomo počakali, da vidimo do konca mojih treh minut.
Odločil sem se, da kot drugo vprašanje postavim vprašanje s področja izobraževanja, in sicer, da povem svojo izkušnjo, svoje mnenje. Sam kot mlad posameznik, v bistvu trenutno študent magistrskega študija, pravim, da je treba zagovarjati konkurenčnost, konkurenčnost pa lahko dobimo zgolj in samo, če imamo več ponudnikov, ki izvajajo te storitve. Ugotavljamo, da imamo v slovenskem izobraževalnem sistemu na vseh ravneh prisotno logiko monopolov, ki pa do danes v samostojni Sloveniji niso privedli do nekega razvojnega preboja oziroma z vsem spoštovanjem do vseh, določene fakultete ali univerze se niso uspele prilagajati trenutnim izzivom oziroma krizi, ki je pred nami in v kateri že smo. Prav tako se mi zdi, da koncesije, za katere se govori o ukinjanju, pomagajo k enakovrednejšemu razvoju slovenskih regij. Opažamo, da imamo razvit center, mogoče še kakšno drugo univerzitetno mesto, druga mesta pa so bolj ali manj samo neka mesta, ki skušajo loviti zaostanek, ampak ta zaostanek raste.
Za ministra gospoda Pikala bi postavil vprašanje:
Ali drži, da namerava Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ukinjati koncesije po celotni vertikali v izobraževanju?
79
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
Kaj to pomeni za kvaliteto izobraževanja ter posledično tudi za konkurenčnost?
Hvala. Prosil pa bi za odgovor v ustni obliki na naslednji seji.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Predstavnik Vlade me je iz Kabineta generalne sekretarke Vlade obvestil, da sta tako gospod minister kot gospa ministrica na poti in da se nam bosta v roku nekaj minut pridružila.
Če se strinjate, prekinjam sejo za 5 minut, da dobite odgovor takoj.
Prekinjam sejo za 5 minut in nadaljujemo ob prihodu gospoda ministra, torej predvidoma ob 19.23 oziroma 19.25.
(Seja je bila prekinjena ob 19.18 in se je nadaljevala ob 19.20.)
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovani, glede na to, da sta se nam gospod minister in gospa ministrica že pridružila, takoj nadaljujemo sejo, če se z menoj strinjate tukaj prisotni,.
Torej, spoštovani gospod minister dr. Jernej Pikalo, prosim za odgovor. Gospod Andrej Čuš vam je že zastavil vprašanje.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa, gospa podpredsednica, poslanke in poslanci, kolega Čuš. Najprej opravičilo, podpisovanje sporazuma s sindikati je trajalo malo dlje, kot smo mislili,.
Kar se tiče vašega vprašanja, ali namerava ministrstvo ukiniti koncesije po celotni vertikali v izobraževanju in kaj to pomeni za kakovost izobraževanja in za konkurenco. Poglejte, moj odgovor je zelo preprost - ne, kajti ne gre tako zelo preprosto ukinjati koncesije. Tudi moj odgovor poznate in je bil relativno jasen tudi na zaslišanju na samem odboru, ko smo rekli, da koncesije pridejo prav tam, kjer ni javnega interesa. O tem ne sme biti nobenega dvoma.
Kar se tiče samih koncesij, veste, da je za vsako področje posebej, za vrtce, osnovne šole in tako naprej, področje koncesij urejeno v posebnem zakonu. Koncesij ni mogoče na ta način kar ukiniti, ko bo minister rekel, da bodo zdaj pa ukinili koncesijo in potem bodo koncesijo ukinili, to tako ne gre. Najprej je treba spremeniti zakonodajo. In drugo, v tej državi velja nek določen pravni red ne glede na to, kaj si minister o tem misli. Obstajajo neke obveznosti, ki izhajajo iz koncesijskih pogodb. Obveznosti obeh strani so jasne in pogodbe in v tem primeru koncesijske pogodbe je treba spoštovati.
Če gremo še naprej, po različnih delih lahko ugotovimo, da je, recimo pri vrtcih in osnovnih šolah, malo manj zanimanja, največ zanimanja za koncesije je dejansko pri visokošolskih zavodih. Prej je pravzaprav zelo
malo zanimanja za koncesije. To ne sme pomeniti, da osebno ne mislim, da bi morali primarno vlagati v javno šolstvo in da bi morale biti koncesije tam, kjer lahko zasebni interes pravzaprav nadomesti javni interes. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod Čuš.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za vaš odgovor, gospod minister.
Kot sem prej izhajal iz rezanja koncesij - vse to je povezano z varčevanjem -, pa bi nekako vseeno rad postavil vprašanje, ker name se obrača vse več sovrstnikov:
Ali se morda izvajajo kakšne aktivnosti v smeri uvajanja šolnin na drugi stopnji bolonjskega študija? Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod minister.
DR. JERNEJ PIKALO: Hvala lepa.
Zaenkrat je kratki odgovor, ne. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo še k današnjemu zadnjemu poslanskemu vprašanju. Mag. Majda Potrata bo postavila vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anji Kopač Mrak.
Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Še enkrat dober dan vsem, ki še vztrajamo.
Nedavna obravnava posebnega poročila varuha človekovih pravic o projektu Zagovornik - glas otroka je v razpravi znova aktualizirala vprašanje ustreznosti oziroma neustreznosti ureditve položaja zagovornika načela enakosti, ki bi moral biti pri svojem delu samostojen in neodvisen od vsakokratne politike. Nobena dosedanja ureditev zagovornikovega ali zagovorničinega položaja doslej s stališča evropskega pravnega reda še ni bila brez opozorili iz Evropske unije, zato ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak sprašujem: Kako namerava Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti urediti položaj zagovornika načela enakosti?
Ministrici se opravičujem, ker problem, o katerem sprašujem, ni problem tega mandata in te ministrice, ampak je to problem, če že govorim o zagovorniku načela enakosti, ki je dobil zelo močan poudarek že v njegovem poročilu za leto 2010. Pa že tudi poprej ob nekaterih drugih okoliščinah, recimo, ukinitev Informacijskega centra Sveta Evrope, so se postavljala vprašanja, kako imamo
80
DZ/VI/14. seja
institucionalno urejeno varovanje pred diskriminacijo. Različni organi, različna ministrstva v Sloveniji so pristojna za varovanje pred diskriminacijo. Tudi države v Evropi imajo to vprašanje urejeno na različne načine, z enotno, samostojno institucijo, ali pa z razpršeno dejavnostjo. V okviru analize institucionalne ureditve spodbujanja enakosti in varstva pred diskriminacijo v Republiki Sloveniji je obstajala zamisel o tem, da bi bil ustanovljen nek nov organ, neka nova institucija, ki bi bila samostojna ali ki bi delovala v okviru centra za varovanje človekovih pravic ali centra človekovih pravic v okviru Varuha človekovih pravic. Tudi Ministrstvo za zunanje zadeve je bilo naklonjeno misli o samostojni instituciji. Dejstvo pa je, da smo medtem doživeli že različne spremembe v ureditvi vladnih služb ali institucij, vedno pa je to povezano tudi z varčevanjem.
Zato je to vprašanje po moje za vas po eni strani neprijetno zaradi varčevanja, ki ste mu izpostavljeni, po drugi strani pa pritiska oziroma opominov Evropske unije. Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospa ministrica.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za vprašanje, gospa Majda Potrata.
Res je, vprašanje, na kakšen način je zagovornik enakosti oziroma enake obravnave v slovenskem pravnem sistemu umeščen, se vleče. Že prejšnja rešitev do 1. aprila 2012 je bila na način, da je bil ta zagovornik umeščen v Urad za enake možnosti, potem pa je bil prenesen na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Kljub temu da so bila večkrat dana opozorila, da to ni najbolje, tudi z vidika direktiv, ki pokrivajo vprašanje enake obravnave in ki jih je država Slovenija kot članica Evropske unije zavezana spoštovati, je bilo torej večkrat opozorjeno, da ni zagotovljena njegova neodvisnost. Ker namreč v teh direktivah je vedno izpostavljeno, da mora biti institut zagovornika enakih možnosti vzpostavljen na način, da je neodvisen od politike.
Zdaj smo prišli do točke, da nas je Evropska komisija povprašala o tej ureditvi, in ko te Evropska komisija uradno povpraša, je od tega, na kakšen način odgovoriš, odvisno, kako bo Evropska komisija naprej posredovala. Naredili bomo vse, da ne bi bila Slovenija deležna kazni, kar bi se v končni fazi, če ničesar ne storimo in ostane stanje tako, kot je, lahko tudi zgodilo. Zato smo na ministrstvu pripravili Predlog zakona o zagovorniku. Rešitve so predvidene predvsem v smeri, da bi ga potrjeval Državni zbor, da bi bil imenovan za dobo 5 let, da bi bil njegov odpust določen na enak način, kot to velja za varuhinjo oziroma varuha, tudi njegov plačni razred bi bil nekako usklajen tako, kot je z namestnikom varuha. Hkrati pa bi institucionalno želeli, ne institucionalno, ampak na nek način poskušali povezati zagovornika enakosti, da bi sodeloval z varuhom, da ne bi
prišlo do vsebinskega prepletanja, ker se zavedamo, da je urad varuha ustavna kategorija, da mora biti neodvisen. Želeli bi ohraniti vsebinsko popolno avtonomijo, vendar bi jih vseeno povezali na način, da bi bila na osnovi dogovora med tema dvema institucijama dogovorjena administrativna pomoč. Poskušamo doseči dogovor z uradom varuha človekovih pravic. Ta dogovor bi želeli doseči na način, da bi bilo možno to izpeljati čim hitreje. Predvsem se zavedamo tega, da je treba zagotoviti neodvisnost obeh organov. Je pa treba ob tem opozoriti, da Evropska komisija in tudi nekatere druge države Evropske unije, kot je bilo rečeno, spodbujajo to, da gre za združevanje različnih institucij, da se zagotovi učinkovito varstvo proti diskriminaciji, hkrati pa tudi možnost lahkega dostopa državljanov do teh institucij. Je pa treba pri nas, ker je urad varuhinje posebna ustavna kategorija, ki ima pristojnosti diskriminacije v javnem sektorju, ne pa tudi v zasebnem, to povezanost med tema dvema institucijama vzpostavljati res zelo pazljivo, tako da ne bi bilo dvoma, da ne gre za vsebinsko povezanost, ampak gre zgolj za dogovor o neki podporni administrativni vlogi oziroma pomoči varuhinje pri instituciji zagovornika enakosti. Tu v sodelovanju z varuhinjo in njenim uradom iščemo nek dogovor. Upam in verjamem, da je ta dogovor mogoč, da bomo zagotovili učinkovitejše varstvo teh pravic in v dani situaciji, v kateri je država, finančno vzdržno možnost. Poudarjam pa, da je treba upoštevati, v dogovoru z vsemi institucijami, tudi to, kakšna je pozicija varuha za človekove pravice v našem pravnem sistemu. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, mag. Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospa ministrica.
Kar zadeva organizacijsko strukturo, sem z vašim odgovorom zadovoljna, ker ste na vse tiste pasti, ki so tu odprte, opozorili. Z vami lahko soglašam tudi, da je neodvisna pomoč žrtvam in svetovanje žrtvam pri diskriminaciji morebiti kar dovolj dobro zagotovljena, tudi v tej obliki, čeprav je zagovornik en sam človek in pokriva čisto vse oblike diskriminacije. Kjer pa se mi zdi, da zaenkrat ostaja še precej prazno področje, in kjer bo treba v prihodnje, ko bo zakon pripravljen in ga bomo videli ter o njem tudi razmišljali, in kjer smo opozorjeni tudi iz Evrope, so pa neodvisne raziskave in analize, priporočila in poročila. Ta del je po moje najšibkejši, ker je kadrovsko podhranjen, vsaj kar zadeva zagovornika načela enakosti. Od enega človeka ni mogoče zahtevati samostojnih analiz. Zaenkrat lahko beremo samo zagovornikova poročila, ampak to so poročila o primerih, s katerimi se ukvarja, neke neodvisne samostojne analize in s tem povezanih izhodišč za strategijo pa ni. Tu se mi zdi, da bi bilo v prihodnje treba še marsikaj storiti. Hvala.
81
DZ/VI/14. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospa ministrica.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Absolutno se strinjam z gospo poslanko Majdo Potrato. Gre za to, da je način, kako obravnavamo institucije pravne države, med katerimi je tudi zagovornik enakih možnosti, zelo pomemben za usodo države tudi za naprej. Če postavljamo in vzpostavljamo institucije, ki so na nek način podhranjene, ki ne morejo uresničevati svojega poslanstva, je vprašanje našega odnosa do teh vprašanj. Na ministrstvu bomo naredili vse, da v skladu s svojimi možnostmi v dani finančni situaciji podpremo zagovornika enakih možnosti na način, da bo lahko opravljal svoje poslanstvo. Verjetno ne bo idealno, vendar je treba vsaj v danih možnosti narediti neke korake v, če rečem, tisto smer, kamor bi želeli peljati tudi v prihodnje. S tem se bo ministrstvo ukvarjalo, je pomembno vprašanje, je pa tudi zelo pomembno, kot sem večkrat izpostavila, da dobimo nek dogovor, da bo ta zakon, predlog zakona, usklajen predvsem z varuhinjo in njihovim uradom, zato da ne bi prihajalo do tega, da se institucije med seboj ne strinjajo o načinu reševanja tovrstnih vprašanj. Tukaj nas čaka še nekaj domače naloge. Bo pa treba najti neke rešitve po hitrem postopku, ker nas tudi okolje, Evropska unija sili, kar je včasih morda dobro.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
S tem smo zaključili s točko poslanska vprašanja. Predsednici Vlade, ministrici in ministrom se zahvaljujem za podane odgovore!
S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v torek, 21. maja 2013, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih.
Prekinjam tudi 14. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 14. uri. Vse prav lepo pozdravljam.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 20. MAJA 2013 OB 19.36 IN SE JE NADALJEVALA 21. MAJA OB 14. URI.)
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam nadaljevanje 14. seje Državnega zbora. Obveščena sem, da se današnje seje ne more udeležiti Roberto Battelli.
Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na 3.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagateljice za dopolnilno obrazložitev predloga?
Dr. Gregor Virant, minister za notranje zadeve in javno upravo, imate besedo.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi!
Zakon, ki je pred vami, je del paketa za uresničitev stavkovnega sporazuma in dogovora med Vlado in Sindikati javnega sektorja. Poleg tega zakona v paket sodi še novela ZIPra za leti 2013 in 2014, pa kolektivna pogodba za javni sektor, kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti in kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev v javnem sektorju. Ti ukrepi so usmerjeni v fiskalno konsolidacijo. V proračunu za leti 2013 in 2014 je za plače predvidenih za 6,4 % manj sredstev, kot je bila realizacija leta
2012.	Se pravi, da se obseg mase za plače znižuje za 288 milijonov, pri čemer so ukrepi, ki jih je prinesel ZUJF, zadostni samo za pokrije približno 80 milijonov, kar pomeni, če se ne bi lotili teh ukrepov, o katerih se danes pogovarjamo, bi imeli ob koncu leta približno 200- milijonsko luknjo v vseh štirih javnih blagajnah na področju plač in imeli bi resnično zelo zelo velik problem. ZUJF je prinesel približno 130 milijonov prihrankov na plačah, potem pa nam je padla na mizo sodba Višjega sodišča o regresu, kjer je Vlada izgubila proti nekaj sindikatom in vrednost tega je 50 milijonov z zamudnimi obrestmi seveda. Po stari navadi, slabi navadi je država spet varčevala po principu "šparajmo, pa naj stane, kar hoče". Kadar varčujemo na takšen način, se vrne kot bumerang, po navadi z zamudnimi obrestmi. In to ni dobro. Škoda, da dogovor o plačah za letošnje leto ni bil sklenjen pravočasno, torej preden je šel v Državni zbor proračun za leto
2013.	Če bi takšen dogovor, kot smo ga sklenili sedaj, sklenili pravočasno, potem bi bili njegovi učinki skozi celo leto dvojni, tako pa bo začel veljati šele s 1. junijem in bo učinek bistveno manjši - samo od junija do konca leta. Pol leta nam je odteklo, vendar vseeno bolje pozno kot nikoli. Že na hearingu sem rekel, da je to moja najvišja prioriteta in da bomo poskušali zaključiti do 10. maja. Takrat so nekateri rekli, da se bomo 10. maja komaj dobro ogreli, vendar nam je uspelo skleniti sporazum. 14. maja smo ga parafirali, včeraj smo ga podpisali in zdaj gre vse skupaj tudi v zakonodajno realizacijo. Ključne ukrepe poznate, ste jih že razbrali iz medijev. Gre predvsem za tako imenovano kompresijo plačne lestvice, za zamrznitev dodatnega pokojninskega zavarovanja, za znižanje nekaterih dodatkov, za odlog izplačila napredovanj s 1. junija letos na 1. 4. naslednje leto in pa za podaljšanje nekaterih ukrepov, ki bi letos ob koncu leta nehali veljati, ker bi ZUJF v teh točkah nehal veljati. Gre pa za zamrznitev novih napredovanj, za zamrznitev delovne uspešnosti. Če vse skupaj seštejemo, bi naneslo za naslednje leto, torej ti ukrepi, za katere smo se dogovorili, za naslednje leto nanesejo nekaj manj kot 400 milijonov. Govorim o podaljšanju ZUJF-ovskih ukrepov in pa o novih ukrepih, ki jih
82
DZ/VI/14. seja
prinaša ta dogovor. Zelo pomembno se mi zdi, da smo do teh ukrepov prišli v socialnem dialogu. Če bi šla Vlada enostransko in na silo, bi šli morda še z ostrejšimi ukrepi, bi šli morda z bolj linearnimi ukrepi, vendar bi bila cena, ki bi jo plačali, na koncu višja. Imeli bi referendum, imeli bi stavke, tudi kakšne demonstracije, imeli bi konflikt. To je pa najslabše. Vendarle mislim, da mora Vlada javne uslužbence tretirati kot svoje sodelavce, ne kot nasprotnike ali sovražnike ali parazite. 155 tisoč zaposlenih v javnem sektorju moramo obravnavati kot naše sodelavce.
Za konec. Ključni ukrep, to je nova plačna lestvica, temelji tudi na načelu solidarnosti. Sindikati so pri tem posebej vztrajali, kar enostavno pomeni, da si plače najbolj zvišujemo tisti v višjih plačnih razredih, največja so znižanja ravno pri najvišjih funkcionarjih. Lahko bi tudi rekli, da s tem sledimo zgledu tistih gospodarskih družb, tistih podjetij, ki so nižale plače, namesto da so šle v odpuščanje. Tudi tam so si najprej vodstva znižala plače bolj, kot so bile pa plače znižane v sem ostalim.
Prosim za podporo temu zakonu. Moram pa posebej poudariti za ta zakon in za ZIPro - ta dogovor je paket. Če porušimo eno samo točko v tem paketu, nam lahko pade celoten paket, kajti dogovore je treba spoštovati, in to velja tudi za Vlado, tudi za parlament, tudi za oblast, ne samo za sindikate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala tudi vam, gospod minister.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo.
Besedo dajem predsedniku odbora gospodu Jerku Čehovinu za predstavitev poročila.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica! Lep pozdrav ministru, lep pozdrav kolegicam in kolegom!
Na današnji seji je Odbor za notranje zadeve, javno upravo, lokalno samoupravo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Predstavnik predlagatelja minister za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregor Virant je ob dopolnilni obrazložitvi členov povedal, da je predlagani zakon posledica uspešnih pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja. Poudaril je, da se predlagatelj zaveda, da rez v plače ne prinaša gospodarske rasti, vendar je tak ukrep sprejeti, sicer bi ob koncu leta denarja za plače zmanjkalo. Plačna lestvica se tako začasno spreminja po principu solidarnosti. Tistim, ki imajo višje plače se jemlje več. S predlaganim zakonom se podaljšujejo naslednji varčevalni ukrepi, ki letos veljajo na podlagi zakona o uravnoteženju javnih financ, tako imenovanega Zujfa: zamrznitev napredovanj, zamrznitev dodatka za delovno uspešnost in znižanje regresa za letni dopust.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Miroslava Palhartinger je povedala, da je večina pripomb iz njihovega pisnega pravnega mnenja ustrezno upoštevanih v vloženih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Ponovno pa je opozorila, da ima večina predlaganih določb naravo posebnih določb, ki bodo imele v razmerju do določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju časovno omejeno veljavo. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe je to primerljivo z načinom urejanja tistih vsebin, ki je bil doslej uporabljen v vrsti drugih zakonov. Tak pristop je izhajal iz interventne narave rešitev, a je zaradi umeščanja določb v več zakonskih besedil povzročil precejšnjo nepreglednost in nejasnost pravne ureditve, s tem pa vplival na pravno varnost in na načelo pravne države. Predlagane rešitve del vsebine, ki sodi v zakon, vanj ponovno umeščajo. Kljub temu pa se glede posameznih vprašanj, recimo napredovanja, v določeni meri tudi regres, določena razdrobljenost ureditve ohranja. Zakonodajno-pravna služba zato opozarja, da bi bilo treba zagotoviti zaokroženo in vsebinsko osredotočeno zakonsko ureditev predvsem zaradi jasnosti za uporabnike, katerih položaj se ureja. Zakonodajno-pravna služba bo pri pripravi besedila za objavo prilagodila naslov zakona, saj poleg dopolnitev vsebuje le eno spremembo.
Predstavnik Državnega sveta, državnih svetnik Rajko Fajt, je predstavil mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, ki podpira predlagane rešitve, dosežene na podlagi dialoga s socialnimi partnerji, in soglaša s prizadevanji predlagatelja k razreševanju zaostrene javnofinančne situacije. Pri tem je poudaril, da je bil javni sektor vsaj preteklih deset let podvržen številnim ukrepom in raznim omejitvam, strukturna razmerja pa so v veliki meri ostala nespremenjena, zato bi kazalo v večji meri razmisliti o celovitosti potrebnih ukrepov. Morebitne ukrepe za stabiliziranje javnofinančne situacije bi kazalo pripraviti tudi na področju sive ekonomije ter izterjave neplačanih davkov, pa tudi ukrepe za zagotovitev delovnih mest. Opozoril je še, da praksa in učinki ostrih varčevalnih ukrepov v evropskih državah, kot so Grčija, Španija in Portugalska, ne kažejo želenih rezultatov, temveč povzročajo nasprotne učinke: povečanje brezposelnosti in upad povpraševanja povezanega s fiskalno konsolidacijo. Predlagane rešitve bi tako lahko vplivale na zmanjševanje kupne moči in spremembo socialnih razmerij.
Predstavnik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je povedal, da v javnem sektorju ni več prostora za zmanjševanje plač in da se bo treba preusmeriti na področje sive ekonomije in javnih naročil ter na področjih pridobiti sredstva, ki primanjkujejo v proračunu. Poudaril je, da je treba poiskati odgovor na vprašanje, zakaj slovensko gospodarstvo ni sposobno financirati javnega sektorja, ki v primerjavi z evropskimi državami
83
DZ/VI/14. seja
povsem povprečno razvit in ima tudi povsem povprečno strošek. Izpostavil je, da javni sektor že pet let živi brez vsake spodbude, saj ni nagrad za delovno uspešnost, mlade strokovnjakinje in strokovnjaki ne morejo napredovati, saj so napredovanja zamrznjena, to pa zelo destimulativno vpliva na delavce.
Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je povedal, da so notranje rezerve še kje drugje, ne samo pri masi plač javnih uslužbencev. Tudi on je izpostavil področje sive ekonomije in javnih naročil, kjer bi se dalo še veliko privarčevati. Poleg tega je pozval zakonodajalca k odpravi oziroma spremembi vseh nejasnih določb v zakonih in podzakonskih aktih, saj stroški sodnih sporov zaradi takih določb znašajo okoli 200 milijonov evrov.
V	razpravi so poslanci koalicije povedali, da predlagani zakon in amandmaje, ki sledijo ob mnenju, podpirajo, saj so rezultat pogajanj med Vlado in sindikati. Poslanci opozicije so predlagano novelo sicer podprli, opozorili pa so, da bodo zaradi nižanja plač iz javnega sektorja odhajali najboljši kadri, s tem pa se bo zmanjšala tudi kvaliteta dela. Po njihovem mnenju so rezerve tudi drugje, ne samo pri plačah javnih uslužbencev.
Predstavnik predlagatelja je pojasnil, da se obseg javne uprave že od leta 2005 stalno zmanjšuje, s čimer se bo nadaljevalo tudi v bodoče. Po mnenju predlagatelja bi bilo treba zagotoviti tudi maso oziroma uspešnost, in sicer znižanje plač za 2 % ter ukiniti dodatke za akademski naziv, a so predlagane rešitve v tem in drugih povezanih zakonskih predlogih rezultat pogajanj s sindikati.
V	nadaljevanju je odbor sprejel oba amandmaja. Glede na sprejeta amandmaja je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega zakona, v katerega sta sprejeta amandmaja vključena. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Zahvaljujem se predsedniku odbora.
Ali morda želite besedo tudi predstavniki poslanskih skupin? Želite, zato odpiram razpravo. Prosim za prijave. Prijavljenih je 8 poslanskih skupin.
Kot prvega k besedi vabim gospoda Čehovina v imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Še enkrat hvala za besedo. Zdaj bom seveda krajši.
Spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister! Predlog zakona, ki je pred nami, ureja nujne ukrepe s področja plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki bodo pripomogli k vzpostavitvi stabilne gospodarske rasti in trajnostnega strukturnega ravnotežja javnih financ v letih 2013 in 2014.	Vlada
Republike Slovenije in reprezentativni sindikati
javnega sektorja so včeraj podpisali dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31.12.2014 in stavkovni sporazum, ki predstavljata podlago in usmeritve za načrtovano uveljavitev ukrepov s 1. 6. 2013 v ustrezni zakonodaji in kolektivnih pogodbah, ki urejajo pravice iz delovnega razmerja v javnem sektorju.
Vlada je v zelo kratkem času opravila zahtevna pogajanja in s sindikati javnega sektorja dosegla razumen dogovor. Vlada je svoje delo opravila dobro, ker je ostala v okviru ciljev, ki si jih je zadala v programu stabilnosti, pri tem pa je izpogajala ukrepe, ki so jih javni uslužbenci šteli za bolj pravične. Prav tako je pomembno, da so ti ukrepi dogovorjeni, nastali so na podlagi socialnega dialoga in so usklajeni s socialnimi partnerji. V predlog je tako vključena spremenjena plačna lestvica, spremenjen dodatek za delovno dobo za vsako zaključeno leto nad 25 let delovne dobe, usklajevanje osnovnih plač, redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
V	Poslanski skupini Pozitivne Slovenije bomo predlog zakona podprli, saj so vsi upoštevani ukrepi usklajeni s socialnimi partnerji in so nastali na podlagi stavkovnega sporazuma ter dogovora o dodatnih ukrepih. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister dr. Virant! Naj mi bo s tega mesta dovoljeno, da pozdravim tudi mlade obiskovalce na balkonu.
Že nekaj let smo v obdobju globoke gospodarske krize. Trendi bruto domačega proizvoda so negativni. Soočamo se z visokim javnofinančnim primanjkljajem. Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami v letu 2011 -poudarjam, 2011, smo v program Nove Slovenije zapisali, citiram: "V naslednjih dveh letih je treba obvladati javnofinančni dolg, da ne preseže 45 % bruto družbenega proizvoda, to je ena ključnih nalog. Vsi javnofinančni uporabniki morajo najprej sami zmanjšati porabo po načelu največ koristi, najmanjša škoda. Če to ne bo uspelo, mora Vlada v treh mesecih sama določiti ukrepe in znižanja. Nikakor se ne smemo naprej zadolževati na račun naših vnukov. Javno porabo je treba v dveh letih uskladiti z javnofinančnimi prihodki." Teh programskih izhodišč in zavez se v Novi Sloveniji trdno držimo in jih zagovarjamo ves čas, ne glede na to, ali smo vladna ali opozicijska stranka. To pomeni, da smo v Novi Sloveniji trdno odločeni, da je treba javnofinančne izdatke izravnati z javnofinančnimi prihodki že v proračunskem letu
84
DZ/VI/14. seja
2015. Podpiramo torej ukrepe za hitro in korenito zmanjšanje javnofinančnih izdatkov. Tako smo v prejšnji vladi, katere del smo bili, že podprli Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je prinesel številne ukrepe tako na odhodkovni kot tudi na prihodkovni strani in v letu 2012 zmanjšal javnofinančne odhodke za skoraj milijardo evrov in prinašal ustrezne prihranke tudi v letošnjem letu. Z ZUJF-om je bilo enkrat že poseženo v plače in druge prejemke javnih uslužbencev in funkcionarjev. Sedanja vlada je ocenila, da posegi na tem področju z Zujfom niso bili zadostni in predlaga še dodatne ukrepe na področju zniževanja proračunskih odhodkov, na področju plač. Konkretno gre za neizplačevanje dodatka za redno delovno uspešnost, zmanjšanje izdatkov za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in za kompresijo plačne lestvice javnih uslužbencev in funkcionarjev. Vsi ti ukrepi so začasni za obdobje od 1. 6. 2013 do konca leta 2014, kar pomeni poseg v plačno lestvico za osnovne plače, vendar na način, da se manjše osnovne plače znižajo relativno manj kot višje osnovne plače. Takšen pristop k znižanju plač podpiramo, saj mora po našem mnenju tisti, ki imajo višje dohodke, več prispevati k varčevanju kot tisti z manjšim dohodki. Posebej poudarjam, da bodo posegi na področju plač največji prav pri funkcionarjih, torej pri nas poslancih. Takšno rešitev podpiramo saj moramo biti prav funkcionarji zgled za vse ostale javne uslužbence.
Kot že navedeno, bomo poslanci poslanske skupine Nove Slovenije predlagano novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju pa tudi novelo Zakona o sodniški službi in novelo Zakona o državnem pravobranilstvu podprli. Hvala za pozornost.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Majda Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister!
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo predlagano novelo zakona podprli. Ker smo na seji odbora sprejeli dva amandmaja, so odpravljene tudi tiste slabosti predloga novele, na katere je opozarjala Zakonodajno-pravna služba. In po zagotovilih, da je zdaj tako zakon dobil ustrezno podobo, nam tukaj ni več mogoče dvomiti, da je sprejetje zakona dobro.
Bi pa rada v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ponovila opozorilo. Ker posegamo s to novelo v tisto, kar je bilo določeno z Zujfom lani, je to znova priložnost opozoriti, kako nekatere preuranjene, premalo domišljene in s premalo analizami opremljene spremembe nosijo s seboj slabe posledice. Predvideni prihranek, ki je bil napovedovan ob
sprejetju Zujfa se je okrušil na 130 milijonov, če temu odštejemo še tisto, kar je treba plačati zaradi sodne odločbe, se ta prihranek zmanjša še za naslednjih 50 milijonov. To je torej dovolj dober nauk, kako morajo biti stvari dobro pripravljene in da včasih navidezne enostavne rešitve nosijo slabe učinke.
Drugi razlog, zaradi katerega bomo podprli predlog novele, je dejstvo, da je v socialnem dialogu dosežen dogovor. Ta dogovor pa je utemeljen v začasnosti oziroma interventnosti ukrepov, ki se bodo iztekli s koncem prihodnjega leta. Se pa pri Socialnih demokratih znova zastavlja pomembno vprašanje, kako zagotoviti v javnem sektorju potrebno kakovost javnih storitev, glede na to da motiviranost zaposlenih v javnem sektorju upada, glede na tako družbeno klimo, v kateri sprejemamo zakone, kjer je javni sektor obravnavan kot parazit, da tako rečem, kot zajedavec državne blagajne, državnega proračuna. Če se recimo ozrem samo na šolsko sfero, je v tej sferi zaposlenim že pet let odrečena možnost kakršnihkoli spodbud za kakovostno opravljanje dela. Če hočemo zagotoviti kakovost, potem morajo biti zagotovljene tudi ustrezne stimulacije, to pa pomeni, da mora ravno možnost napredovanja in možnost nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo biti dosledno izpeljana. Upamo, da bo to urejeno, kajti slišali smo, da ravno tisti, ki vstopajo na novo v delo, jim je možnost za nova napredovanja še za ta določen čas leto in pol odmaknjena.
In lotila se bom še četrtega argumenta, zaradi katerega bomo podprli predlagano novelo. To je načelo solidarnosti, ki je vgrajeno v ta predlagani zakon. Gre za kompresijsko lestvico. Sodimo, da je po načelu pravičnosti prav, da tisti, ki lažje pogrešamo, ker imamo boljše dohodke, prispevamo za premagovanje krize in za doseganje uravnoteženja javnih financ več. Če bo to zdržalo do konca leta 2014, ne bo treba uveljavljati tudi posebne klavzule, ki so jo dosegli sindikati v dogovarjanju. Namreč ta, če bi prišlo do stavke, nosi stroške stavke država. Upamo, da bo vsaj ta del urejen tako, da si ne bomo nakopavali še dodatnih stroškov, ob tem da tako ali tako ves čas opozarjamo, da samo varčevanje ne bo popeljalo države iz krize. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Slovenske demokratske stranke gospod Tomaž Lisec, izvolite.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Minister, podpredsednica, kolegi in kolegice!
V	Poslanski skupini SDS z velikim zanimanjem spremljamo dogajanje v koaliciji, saj nam ni vseeno za državo. Saj smo bili sami do še pred kratkim tisti, ki smo začeli to državo tudi spravljati v red, čeprav smo se takrat zavedali, da ukrepi na kratek rok ne bodo dobro sprejeti
85
DZ/VI/14. seja
pri državljanih, a da je nekaj treba storiti. S strani takratne opozicije, sindikatov in medijev smo bili dnevno bombardirani, da delamo vse slabo in narobe. A politične karte so se premešale in ukrepi prejšnje vlade, med njimi predvsem Zakon za uravnoteženje javnih financ oziroma Zujf, na katerega je bilo takrat zlitega ogromno gnojnice, postanejo kar naenkrat dobri in uspešni ukrepi. In tiste grožnje, ki so bile takrat, zakaj hitimo, da situacija ni resna, vprašanja, zakaj grozimo, so naenkrat utihnila. Še več. Plošča se je obrnila. Tudi sedanja koalicija se je začel očitno zavedati resnosti situacije in da je treba nujno ukrepati. Pojavljajo se celo očitki, zakaj vlada Janeza Janše ni bila še bolj aktivna, bolj učinkovita in hitrejša pri reformah. A takrat sindikati in mediji niso delili odpustkov. Zato nas v SDS danes veseli, da smo si enotni, da je situacija resna, ukrepanje pa nujno. A poti do tega so različne.
Danes je pred nami Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Ob sprejemanju Zujfa smo res zarezali v plače javnih uslužbencev, a se zavezali, da bodo sledili še drugi dodatni ukrepi v javnem sektorju, da se tukaj naredi red. A ta vlada je izbrala najlažjo, a zagotovo ne najbolj pravično pot. Spet je zmanjšala plače. Nič ni govora o zmanjšanju števila zaposlenih, torej o odpuščanju. Nič o javnih naročilih, nič o normativih na posameznih segmentih. Zelo selektiven zakon, ki je posledica cinkanja med vlado in sindikati glede dodatkov ter zniževanju plač najbolj tistim, ki imajo največjo. Nič o tem, ali si sploh vsi to plačo zaslužijo. Zakon je krivičen tudi v delu, ker po denarnicah ponovno udari tiste segmente v javnem sektorju, ki so v letu 2012 že iskali rezerve znotraj svojega segmenta predvsem na področju mase plač. A ker je očitno za sindikate sedaj le prava -verjetno njihova vlada, ni rožljanja s protesti, stavkami, referendumom. Zakon je po našem mnenju zelo nekonsistenten. V SdS smo bili vedno na stališču, da vsi v javnem sektorju niso isti, a če je notranji sovražnik sindikatov isti, se hitro skoraj v celoti poenotijo in diktirajo politiko vsake vlade.
Skratka, vlada se je poslužila najlažjega načina delovanja, ponekod zvišuje davke, tukaj pa znižuje plače. Ne glede na to, kdo s to plačo, ki jo daje gospodarstvo, sploh zasluži. Namesto da bi vlada naredila red znotraj javnega sektorja z odpuščanjem slabih zaposlenih, odpuščanjem tistih, ki jih sistem, posebej v času krize, ne potrebuje, da pogleda na področje standardov in normativov ter na področje javnih naročil in razpisov, da se plačajo tudi usluge. Škoda. Po mnenju SDS je priložnost, da se naredi napredek pri redu v javnem sektorju, zamujena. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Slovenska ljudska stranka gospa Jasmina Opec, izvolite.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj.
Ko smo že mislili, da vlada za uravnoteženje javnih financ pripravlja zgolj rešitve v obliki povečevanja prihodkov državnega proračuna s poviševanjem davkov, smo ugotovili, da se vendarle razmišlja tudi o zmanjševanju nekaterih odhodkov proračuna, predvsem o zniževanju mase plač za zaposlene v javnem sektorju. Konec koncev so številke v proračunih za letošnje in naslednje leto, ki sta, mimogrede, bila sprejeta brez glasu proti, tiste, katerim je treba slediti, če želimo ohraniti še tisti delček kredibilnosti, ki nam je še ostala. A vendar smo kmalu ugotovili, da gre zgolj za kozmetično zniževanje odhodkov.
Predlagana novela Zakona o sistemu plač v javnemu sektorju torej sledi 13. maja podpisanemu dogovoru ki je bil včeraj uradno potrjen s podpisom potrebnih dokumentov med Vlado in reprezentativnimi sindikati. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se načeloma strinjamo, da je vsak dogovor boljši od brezglavega vztrajanja na nasprotnih bregovih ali enostranskih ukrepov, vendar ocenjujemo, da je dogovorjeni poseg v maso plač glede na gospodarske razmere bistveno preskromen ali pa vsaj nesorazmeren z učinki, ki se predvidevajo na prihodkovni strani proračuna. Vsi vemo, da gospodarstvo in večji del prebivalstva že od leta 2008 visoko plačuje ceno krize. V gospodarstvu je preko 60 tisoč delovnih mest manj, medtem ko je število zaposlenih v javnem sektorju od takrat naraslo za skoraj 10 tisoč. Konkretnega posega v maso plač pa do lanskega julija s sprejetjem ZUJF praktično ni bilo.
V današnjih Financah je zanimiva analiza, kolikšen del bremena krize oziroma uravnoteženja javnih financ so od leta 2008 do danes prispevali davkoplačevalci in kolikšen del javni sektor. Po njihovih izračunih so davkoplačevalci preko višjih davčnih bremen prispevali kar za 1,8 milijarde evrov, medtem ko je skupno varčevanje javne uprave skupaj z znižanjem odhodkov za investicije za dobrih 300 milijonov evrov. Torej so v tem obdobju davkoplačevalci k uravnoteženju javnih financ prispevali kar petkrat več, kot je bil učinek nižanja porabe v javni upravi, in to še pred dvigom DDV, povišanjem vrste trošarin in taks, ki se nam obetajo v letošnjem letu.
Pa naj se vrnem k vsebini predlagane novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Z zakonom se spreminja plačna lestvica, in sicer se osnovne plače javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem znižujejo progresivno, se pravi bolj tistim, ki so v višjih plačnih razredih. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se strinjamo, da tisti z več dogodki več pripevamo, vendar pa pri tem kljub vsemu opozarjam, da se s tem ponovno približujemo uravnilovki in še vedno ne vzpostavljamo sistema, ki bi predstojnikom dajal možnost nagrajevanja tistih, ki delajo dobro, in sankcioniranja tistih, ki zgolj
86
DZ/VI/14. seja
hodijo v službo. Glede na dosežen dogovor bodo nagrajeni kvečjemu člani reprezentativnih sindikatov, ki se jim določi 20-odstotna višja solidarnostna pomoč in 20-odstotne višje jubilejne nagrade. Glede na sklicevanje deležnikov z vladne in sindikalne strani na visoke etične standarde, je preferiranje dela javnih uslužbencev zgolj zaradi članstva v sindikatu precej nenavadno. Predlagani ukrepi naj bi v letošnjem letu prinesli 109 milijonov, prihodnje leto pa 183 milijonov evrov, kar po mnenju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke za uravnoteženje javnih financ in izpolnjevanja sprejetih zavez še zdaleč ne bo dovolj. Na področju javnega sektorja bo treba ugrizniti še marsikatero kislo jabolko, predvsem na področju izboljšanja sistema javnega naročanja, raznih svetovalnih pogodb in tudi že prej omenjenega sankcioniranja nesposobnih ter zmanjševanje števila preseženih javnih uslužbencev, konec koncev tudi na področju normativov.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagani noveli Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne bomo nasprotovali. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Državljanske liste mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi lepo pozdravljeni!
Spremembe in dopolnitve Zakona o sistemu plač v javnem sektorju skupaj z dopolnitvama Zakona o sodniški službi in Zakona o državnem pravobranilstvu predstavljajo trojček varčevanja na področju plač in prejemkov javnih uslužbencev za obdobje do konca leta 2014. Zato bom predstavila stališče Poslanske skupine Državljanske liste na vse tri zakone skupaj. Zakoni so rezultat socialnega dialoga, dogovora s sindikati v javnem sektorju. V poslanski skupini smo veseli tega sporazuma in tu gredo vse čestitke tako našemu ministru dr. Virantu kot na drugi strani sindikatom za izkazan razum in odgovornost. Zakon o sistemu plač poleg dogovora o znižanju vrednosti plačnih razmerij, razredov in razmerij med njimi določa tudi spremenjen dodatek za delovno dobo, podaljšanje interventnega ukrepa neuskladitve osnovnih plač, ponovno omejitev redne delovne uspešnosti in ponovne omejitve glede delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Spremenjena plačna lestvica predstavlja zmanjšanje odhodkov državnega proračuna za 25 milijonov evrov v letu 2013 in 50 milijonov v letu 2014. Kompresija plačne lestvice dejansko pomeni krizni davek. Tisti javni uslužbenci, ki prejemajo plačo v višini 19. plačilnega razreda, se jim bo plača znižala za okvirno 5 evrov, v 65. plačnem razredu pa za 263 evrov. S sindikati je bil dosežen dogovor o 110 milijonskem znižanju plač skupaj z ZIProm in kolektivno pogodbo za
javni sektor. To pomeni, da bo vsak javni uslužbenec v Sloveniji v letošnjem letu v povprečju kot davek krize prispeval nekaj manj kot 700 evrov. Svet se ne bo prilagodil Sloveniji, Slovenija se mora svetu in pa razmeram v našem gospodarstvu. Priznati si moramo, da je bila racionalizacija javnega sektorja v drugih evropskih državah še korenitejša in tudi lotili so se jo prej kot mi.
V	Državljanski listi upamo, da je bil napor našega predsednika v pogajanjih dovolj in da začasnim ukrepom ne bo potrebno podaljševati roka trajanja. Dr. Virant je na svojem področju, ki ga pokriva, naredil domačo nalogo. Slediti bi mu morali tudi drugi ministri s sistemskimi, najbolje trajnimi ukrepi na posameznih področjih, strukturnimi reformami, ki bi morale biti sprejete že pred desetletjem. Ker jih nismo, govorimo o izgubljenem desetletju.
V	Državljanski listi vedno poudarjamo, da gresta javni sektor in zasebni sektor z roko v roki. Enega ni brez drugega. Od leta 2008 smo v gospodarstvu izgubili več kot 70 tisoč delovnih mest, na drugi strani imamo na področju javne uprave v tem obdobju 10 tisoč novih zaposlitev. In bolj, ko bo javni sektor pomagal gospodarstvu z vzpostavitvijo ustreznega poslovnega okolja z odpravo administrativnih ovir, prej se bomo lahko pogovarjali o višjih plačah v javnem sektorju. Kakorkoli rečemo ukrepom na odhodkovni strani proračuna, ZUJF 2, varčevanje ali, če se lepše sliši, prilagoditev porabe, dejstvo je, da moramo s tem nadaljevati. Zakaj? Zato, da ne bomo vzeli sanje generacijam, ki prihajajo za nami. V Državljanski listi nimamo problema s sprejemanjem ukrepov, ki pomenijo, da bo naša mladina lahko ohranila svoje sanje. Zato bomo podprli novele zakona o sistemu plač, sodniški službi in državnem pravobranilstvu. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije gospod Ivan Hršak.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica! Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi!
Minister dr. Gregor Virant nadaljuje dobro prakso bivšega ministra za delo gospoda Andreja Vizjaka, in sicer predlaganja zakonskih rešitev na podlagi uspešnega socialnega dialoga. Tudi v Poslanski skupini DeSUS zatrjujemo, da je pred pogoj za uveljavitev rešitev oziroma načrtovanih reform, pa naj bodo te začasne ali trajne narave, pa naj te predstavljajo še tako rigorozne posege v položaj posameznikov, dobro strukturiran socialni dialog. Le tako bodo sprejeti ukrepi, ki so danes več kot nujni, tudi dejansko vzdržali. Dober primer za to je sprejeta pokojninska reforma. V smeri reševanja krizne situacije se je veliko naredilo že v lanskem letu. To prakso je treba nadaljevati in
87
DZ/VI/14. seja
brez odlašanja sprejeti ustrezne rešitve, ki omogočajo okrevanje. Že lani je bilo veliko privarčevanega na plečih javnih uslužbencev. Tega ne gre zanikati. Je pa situacija danes takšna, da je potrebno veljavnost že sprejetih ukrepov časovno podaljšati, poleg tega pa še oblikovati in sprejeti nove ukrepe tako začasne kot trajne narave. Vlada se je na podlagi dalj časa trajajočih pogajanj z reprezentativnimi sindikati uskladila o ukrepih, ki predstavljajo reze v strošek javne porabe v delu, ki se nanaša na plače javnih uslužbencev. Ti ukrepi so nam vsem znani. Tudi danes so nam bili našteti, zato jih na tem mestu ne bom ponavljal. Sami poslanci v fazi oblikovanja teh ukrepov sicer nismo sodelovali. Če bi imeli možnost, bi se pripombe naše poslanske skupine nanašale na neopravičeno nižanje plač tistih, uvrščenih v najnižje plačne razrede. Tukaj so predlagani rezi po našem mnenju nepravični in nesocialni. 20-procentno povišanje jubilejnih nagrad članom sindikatov menimo, da je nepotreben dodaten strošek, prav tako gre za neupravičeno, morebiti celo za neustavno razlikovanje med javnimi uslužbenci, ki so člani sindikata ter na drugi strani tistimi javnimi uslužbenci, ki niso včlanjeni v nobenega izmed sindikatov. Vendar kot že rečeno, se mi ne bomo spuščali v že sklenjene dogovore. Zavedamo se, da je bilo treba v ta dogovor vložiti ogromno napora tako z ene kot z druge strani in poslanke in poslanca Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije tega dogovora ne nameravamo rušiti.
Zato bomo podprli vse tri novele zakonov, ki se nanašajo na plače v javnem sektorju, in sicer novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, novelo Zakona o sodniški službi ter tudi novelo Zakona o državnem pravobranilstvu. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, petnajst minut po prekinjeni 3.č točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 3.B TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O SODNIŠKI SLUŽBI, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Želi besedo predstavnik Vlade? Ga ni.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za pravosodje kot matično delovno telo. Želi besedo podpredsednica odbora gospa Jasmina Opec? Da. Izvolite.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo.
Odbor za pravosodje je na 23. nujni seji 20. maja 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o sodniški službi, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada in je objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 17. 5. 2013.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 53. seji 17. maja 2013 odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 20. maja 2013, z mnenjem Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 20. maja 2013 in dopisom Vlade z informativnim izračunom finančnih učinkov predloga zakona z dne 20. maja 2013.
Predstavnica predlagatelja, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj, je v dopolnilni obrazložitvi členov povedala, da predlagani zakon sledi Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Po mnenju predlagatelja glede na odločbe Ustavnega sodišča, ki govori o enakopravnosti funkcionarjev vseh treh vej oblasti, sicer ni potrebe po spreminjanju matičnih zakonov. Ker pa delovno in socialno sodišče v svoji odločbi meni drugače, in sicer da lahko znižanje plač pravosodnih funkcionarjev velja le od takrat, ko to določi matični zakon, je predlagatelj pripravil spremembe pedagoške narave.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Katarina Kralj je ob predstavitvi njihovega pisnega pravnega mnenja povedala, da je Zakonodajno-pravna službe podvomila v potrebnost predlaganih sprememb, tako Zakona o sodniški službi kot tudi Zakona o državnem pravobranilstvu. Glede na drugačno sodno prakso so predlagane spremembe pedagoške narave, v izogib nadaljnjim morebitnim tovrstnim spremembam bi to vprašanje morali rešiti sistemsko. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe predloga za amandmaje odbora, pripravljena s strani strokovne službe odbora k
1.	členu oziroma koalicijskih poslanskih skupin k
2.	členu, njihove pripombe ustrezno upoštevata. Koalicijske poslanske skupine so nato svoj predlog amandmaja k 1. členu umaknile. Odbor je bil seznanjen s pisnim mnenjem Komisije Državnega sveta za državno ureditev, ki predlog zakona podpira. Predstavnik Vrhovnega sodišča, generalni sekretar Janko Marinko, je povedal, da je predlagana ureditev v matičnem zakonu smiselna predvsem z vidika preprečitve nepotrebne obremenitve sodišč zaradi premalo natančne nomotehnike pri pripravi tovrstnih interventnih zakonov. Poudaril je, da mora biti plačni položaj oziroma materialna neodvisnost sodnikov zagotovljena tudi tako, da je varovana z matičnim zakonom, kar preprečuje nepotrebne oziroma neprimerne posege zakonodajne ali izvršilne veje oblasti. Predstavnik Vrhovnega
88
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
državnega tožilstva, vrhovni državni tožilec Hinko Jenull, je povedal, da predlagane spremembe sprejemajo z razumevanjem. Opozoril je, da bi za dosego večje učinkovitosti pri izvajanju z zakoni določenih nalog bilo treba rešiti tudi vprašanje financiranja državnega tožilstva in imenovanja novih državnih tožilcev ter sprejeti spremembe zakona o državnem tožilstvu v smeri njegove poenostavitve in okrepitve moči tožilstva. V nadaljevanju je odbor brez razprave sprejel svoje amandmaje k 1. in k 2. členu.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o obeh členih predloga zakona skupaj in ju sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega sta sprejeta amandmaja vključena. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Odprla bom prijavo. Kot prvi se je k besedi prijavil gospod Janez Ribič v imenu Slovenske ljudske stranke.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovani gospod minister, gospe poslanke in poslanci!
Dopolnitev obeh zakonov je povezana s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki uvaja začasne ukrepe na področju prejemkov javnih uslužbencev in funkcionarjev. Določa novo začasno plačno lestvico za obdobje od 1. 6 2013 do 31. 12. 2014, neuskladitev osnovnih plač v letu 2014 in omejitve delovne uspešnosti v letih 2013-2014. Predlagatelji trdijo, da bodo s Predlogom zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi in Zakona o državnem pravobranilstvu zagotovili vzdržne javne finance, zagotovili zakonski okvir za učinkovito upravljanje z javnimi financami in zagotovili makroekonomsko stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj. V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke v dani situaciji, ko je treba sprejemati in izvajati ukrepe, ki jih je že prejšnja vlada, menimo, da bo za dosego naštetih ciljev treba narediti še veliko več kot spremeniti plačno lestvico javnega sektorja, in sicer predvsem na področju spodbujanja kot gospodarskega razvoja oziroma podjetništva.
Predlagatelji omenjajo tudi, da zakon v povezavi z novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju sledi odločitvam Ustavnega sodišča, da morajo biti tri veje oblasti enakopravne tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev in načelu zakonitosti v povezavi z načelom smotrne porabe javnih sredstev.
Glede tega se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke strinjamo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki poudarja, da iz določb Zakona o sodniški službi kot tudi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju jasno izhaja, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, vključno z vsemi njegovimi novelami, ki določa plačne razrede sodnikov oziroma njihove razpone in plačno lestvico, kar pomeni da v bistvu teh dveh zakonov ne bi bilo treba dopolnjevati.
Na Odboru za pravosodje je bilo sicer z vidika Vrhovnega sodišča pojasnjeno, da mora biti plačni položaj oziroma materialna neodvisnost sodnikov zagotovljena tudi tako, da je varovana z matičnim zakonom, kar preprečuje nepotrebne oziroma neprimerne posege zakonodajne ali izvršilne veje oblasti. Takšen argument pa se nam zdi precej čuden, glede na to, da tudi Zakon o sodniški službi sprejema Državni zbor. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V imenu Slovenske demokratske stranke dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Jaz bom govoril o celotnem paketu zakonov, ne glede na točko dnevnega reda. Kar se tiče naše stranke seveda nekega dogovora, ki je bil sprejet znotraj socialnih partnerjev, ne mislimo postavljati pod vprašaj oziroma ne mislimo temu nasprotovati. Kar se tiče pa samega zakona oziroma celotnega paketa pa je vendarle treba, da v imenu poslanske skupine rečem nekaj dopolnil k temu, kar smo slišali v uvodu.
Prejšnja vlada seveda ni pustila neke luknje, kakršna je bila prikazana v proračunu, ampak je imela popolnoma drugačen koncept, kot ga ima ta vlada, do česar ima seveda, govorim o sedanji vladi, vso pravico, da zadeve ureja na način, kakršnega si je zamislila, in v tem kontekstu tudi spoštujemo dogovore, ki jih je dosegel minister dr. Virant. Pa vendarle zaradi objektivnosti, v prejšnji vladi smo pristopili nekoliko drugače. Varčevanje v tej državi se ni začelo leta 2012, ampak se je začelo mnogo, mnogo prej. In obstajajo celi sektorji v tej državi, ki so varčevanje resno vzeli že prej in ki so maso za plače krepko nižali že zdavnaj prej, od leta 2009 naprej. Eden takšnih sektorjev je tisti, ki sem ga sam vodil oziroma policija, ki sodi pod notranje ministrstvo. Število zaposlenih se je tam od časa dveh mojih predhodnikov, govorim od gospe Kresalove, gospoda Zalarja, in v času mojega mandata zmanjšalo za 800. Pomeni, da ta sektor je nek svoj davek že plačal. Drugi sektorji, sociala, zdravstvo, šolstvo, so število zaposlenih povečevali. Če je na področju šolstva in če je na področju zdravstva to še opravičljivo, namreč čedalje starejši smo tudi na področju sociale in so čedalje večje potrebe, to na
89
DZ/VI/14. seja
področju šolstva ni, in še enkrat poudarjam, ni nobenega opravičila. Niti v času prejšnje vlade, govorim o vladi gospoda Pahorja, niti v našem času se število zaposlenih v šolstvu ni nižalo. Vsi pa vemo, da se je populacija v vsem tem času močno, močno nižala. In smo prišli s 30 na celo 16 tisoč otrok v eni generaciji, kar pomeni iz leta leto v leto manj učiteljev. Učiteljev pa je bilo iz leta v leto več. Zato smo danes na neki točki, ko imamo v Sloveniji okoli 18 otrok v razredu, kar je eden najboljših in najbolj ugodnih standardov v Evropi. Pa vendarle smo gospodu Štruklju in SVIZ-u popuščali na celi črti. In koncept, ki je bil izpogajan, poudarjam, minister, mi ga spoštujemo in ga ne bomo v nobenem primeru rušili, vendarle za nas pomeni nek koncept, v katerem je nagrajen tisti, ki je bil neubogljiv, tisti, ki dogovorov ni spoštoval, in kaznovan tisti, ki je že varčeval. Govorim primer policije in šolstva. Kaj smo zdaj naredili? Vzeli smo vsem, zato da bomo pretežno šolnike pokrili in jih plačali. In to ni dobro. Edino, kar se mi pa zdi vendarle znotraj tega dobro, so napovedi ministra v enem od poslanskih vprašanj pri prejšnjem zasedanju, kjer je nekako povedal, da bo skušal te zadeve znotraj policije kompenzirati na druge načine. To se mi zdi sicer v redu, generalno pa vendarle se mi ne zdi prav, da je bila izbrana ta pot, ki jo kljub temu spoštujemo, kot sem rekel.
Treba je reči tukaj še za zaključek mogoče eno stvar. Naš koncept je bil zelo jasen. Minister je odgovoren za maso plač v svojem resorju oziroma za maso plač so odgovorni predstojniki - od univerze, šolstva, zdravstva, ravnateljev do vrtcev, če želite. In oni so imeli vse možnosti, da lahko izpeljejo stvari ali z odpuščanjem ali z manjšanjem števila zaposlenih in na druge načine. To je bil naš koncept, ki smo ga ob sprejemanju proračuna sprejeli in smo se ga držali.
Kar se tiče tega, kar je sprejeto, pa kot sem rekel, to je pač nek drug koncept, do katerega ima vlada pravico in seveda mi tem nameram vlade, da te zakone sprejme in doseže svoj cilj, ne bomo nasprotovali ali jih kakorkoli rušili. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala tudi vam.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani gospod minister, vsi ostali.
Tudi jaz bom razpravljal o obeh zakonih v paketu. Mislim, da ni potrebe, da ponovno ponavljam, kar smo že slišali. Socialni demokrati bomo podprli oba predloga. Želimo pa si, da bi tudi drugi ukrepi, ki jih vlada pripravlja, kot radi rečemo, čim prej "prijeli", kajti prepričani smo, da tudi v javnem sektorju počasi zmanjkuje rezerv in nismo čisto prepričani, da se bo s sindikati tudi v prihodnje dalo dogovoriti za kakšen podoben poseg. Jaz bi pa vseeno rad
pokomentiral oziroma predhodnik je imel kar nekaj splošne razprave in bi rekel tako, da enkrat bo treba tej Evropi povedati, da Slovenija ne želi biti Pakistan, kjer se zruši tovarna s tisoč in nekaj delavkami, ki tam umrejo, da si ne bomo dovolili, da nas multinacionalke izžemajo do konca in da bodo naši ljudje delali, ne vem, za 400 evrov, kajti 600 in nekaj je že preveč. Slišimo, da je gospodarstvo zmanjšalo število zaposlenih za, enkrat slišim, 60 tisoč, drugič 70 tisoč, da je pa javni sektor povečal število zaposlenih za 6 tisoč oziroma 7 tisoč. Jaz pravim, odgovor na to vprašanje, ki je bilo tu postavljeno, prej ko bo javni sektor pomagal gospodarstvu, prej bomo zlezli iz krize. Mar javni sektor ne nudi servisa gospodarstvu, da so matere v službah brez skrbi, ker so otroci varni, siti, oblečeni, na toplem, otroci v šoli oskrbljeni, tudi s podaljšanim bivanjem, da je urejen prevoz? To vse stane. To je javni sektor. Javni sektor je zdravstvo, ki se ukvarja s preventivo in kurativo, ki poskrbi za to, da so delavci - tudi učitelj je delavec - zdravi, da se pozdravijo, ko so bolni. Javni sektor je na področju kulture, športa, da pridobiš energijo, malo optimizma in duhovne dodane vrednosti v svojem življenju, da lažje delaš potem 8 ali 9 ur. Javni sektor je policija, carina, vojska, ki skrbi za to, da se čutimo varne. Bilo je rečeno, koliko je policija znižala število svojih uslužbencev. Včeraj smo slišali, tu sem rekel v tem prostoru, pravosodni policisti - 2 nadzirata 250 zapornikov. Dva! To ni uspeh te družbe, to je katastrofa. To je nevarno, s tem se ne bomo hvalili. In mi bi želeli, da bi v oddelku otroškega varstva, kjer je, recimo, 7, 8, 9 dojenčkov, delala ena varuška. V tak otroški vrtec, v tak oddelek jaz svojega otroka ne bi dal. Imamo domove za upokojence, domove za ostarele, ostarelih je vedno več. Mar ni to servis gospodarstvu, da lahko mlada družina nemoteno dela v službi, ker ve, da so njihovi starši preskrbljeni, na varnem in da je ta skrb odveč? Mar ni servis javnega sektorja tudi upravna enota, občina? Meni so pred kratkim ukradli dokumente - v dveh dneh sem dobil nove. To je servis. Pravosodje. Zdaj imamo eno črno piko te dni, ampak da tečejo stvari, da se rešujejo problemi, da prihaja do mediacij - vse to je javni sektor, ki je stalno kritiziran, označen, kot da nič ne dela. Jaz se s tem ne strinjam.
Še enkrat opozarjam, dajmo v Bruslju enkrat povedati, da želimo ohraniti javno zdravstvo, javno šolstvo, nivo kulture, nivo športa, varnosti in tako dalje, s čimer smo se vedno ponašali pred svetom.
Zato bomo Socialni demokrati podprli te ukrepe in zahtevali, da pride tudi do novih. To je pa, kar je bilo že rečeno, siva ekonomija in tako dalje, da ne naštevam. Vse to bo treba še postoriti in ne samo ožemati in pošiljati žogice od enih k drugim. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
90
DZ/VI/14. seja
V	imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije, gospod Aljoša Jerič.
ALJOŠA JERIČ (PS PS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister!
Včeraj so Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja podpisali dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014 in stavkovni sporazum. Parafirali so tudi Aneks številka 6 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti ter anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Podpisani dokumenti predstavljajo podlago in usmeritev za načrtovano uveljavitev ukrepov s 1. junijem 2013 v ustrezni zakonodaji in kolektivnih pogodbah, ki urejajo pravice iz delovnega razmerja v javnem sektorju. Predlog zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki smo ga že obravnavali, prav tako pa je treba spremeniti tudi Zakon o sodniški službi, ki je pred nami, ter Zakon o državnem pravobranilstvu, ki ga bomo obravnavali po tem. Z uveljavitvijo zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi bo finančni učinek predstavljal prihranek na polletni ravni v višini dobrih 680 tisoč evrov, na letni ravni pa prihranek v višini dobrih milijon 363 tisoč evrov.
V	Poslanski skupini Pozitivna Slovenija bomo predlog podprli, saj so ukrepi nastali na podlagi socialnega dialoga in so usklajeni s socialnimi partnerji. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala tudi vam.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, petnajst minut po prekinjeni 3.č točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 3.C TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA	O	DRŽAVNEM
PRAVOBRANILSTVU, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Želi predstavnik Vlade besedo? Da.
Dr. Gregor Virant, imate besedo.
DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospa podpredsednica.
Tako za prejšnji zakon kot za ta velja, da ga pravzaprav predlagamo in da ga sprejemate bolj za vsak slučaj. Že sam zakon o sistemu plač v javnem sektorju bi moral biti
dovolj, da se tudi pravosodnim funkcionarjem plače znižajo in da se uporablja nova plačna lestvica, vendar smo pred časom naleteli na sodbo delovnega in socialnega sodišča, ki bi lahko kazala v nasprotno smer, torej bi se nam lahko zgodilo, da bi kakšno sodišče odločilo, da se sodnikom in drugim pravosodnim funkcionarjem plača ne zniža, zato za vsak slučaj popravljamo tudi ta zakon. Moram reči, da s strani pravosodnih funkcionarjev ni bilo nasprotovanja znižanju nasploh. Mi smo opravili usklajevalne sestanke s predstavniki različnih inštitucij - od Državnega zbora, Računskega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije, sodstva - in je bilo razumevanje za te spremembe. Nihče ni nasprotoval, nihče ni posebej problematiziral, vsi se zavedajo, da je treba z znižanjem plač funkcionarjev utreti pot drugim znižanjem, ki so nujna.
Ukrepi, ki se danes sprejemajo s temi tremi zakoni in potem še z ZlProm, seveda veljajo enako za celoten javni sektor. Ne bi bilo mogoče, da bi bila znižanja plač različna pri različnih proračunskih uporabnikih, recimo za policiste eno znižanje, za zdravnike drugo znižanje, za učitelje tretje znižanje, ker bi to popolnoma porušilo enotni plačni sistem, za katerega se je zdaj izkazalo, da je sijajno orodje. Če ne bi imeli enotnega plačnega sistema, potem skozi krizo ne bi mogli obvladovati plačne mase tako, kot jo obvladujemo.
Kaj lahko za znižanje stroškov naredi predstojnik posameznega organa? Nekaj že, ne pa vse. Kako naj ravnatelj osnovne šole recimo zniža stroške za plače za 10 ali 12 %, če nima neke vladne odločitve, recimo o znižanju standardov in normativov ali o znižanju višine plač. Ne more. Če ne bi šli v te ukrepe, v katere gremo, bi številne menedžerje v javnem sektorju prisilili v izbiro, kaj naj kršijo: ali naj kršijo ZIPro ali naj kršijo svoje področne predpise, po katerih morajo recimo speljati šolske programe. To je nevzdržna situacija, po mojem tudi protiustavna, in zato so ti ukrepi več kot nujni. Je pa res, da je lažje priti do prihrankov v državni upravi, recimo prerazporediti z materialnih stroškov kot pa v kakšnih drugih delih javnega sektorja. Transfer iz državnega proračuna v šolstvo je razdeljen tako, da materialni stroški zavzemajo minimum tega. V glavnem gre ves transfer za plače in tukaj manevrskega prostora ni. Danes se je v razpravi na odboru pokazalo oziroma smo bili vsi soglasni, vladna stran, opozicija, sindikati, in tudi skozi pogajanja se je to ves čas vleklo kot rdeča nit, da bo treba na odhodkih storiti še zelo veliko, da ta poseg v plače ni dovolj, da bo treba krčiti odhodke tudi na drugih področjih, in predvsem, da zaposleni v javnem sektorju upravičeno pričakujejo od Vlade, da bo postrgala tam, kjer se da, pri javnih naročilih, pri materialnih stroških in na področju prihodkov pri pobiranju davkov. Dokler ne bomo pobrali več davkov od tistih, ki jih ne plačujejo, dokler ne bomo pri javnih naročilih naročali tisto, kar potrebujemo, ne pa drugih stvari, dokler ne
91
DZ/VI/14. seja
bomo pri javnih naročilih izbirali izvajalce in ponudnike, tako da bomo prišli najceneje do blaga in storitev, bodo v pogajanjih sindikati upravičeno očitali, da ne izkoriščamo rezerv tam, kjer so. Bo pa treba spremeniti miselnost v javni upravi, tudi v davčni upravi pri pobiranju davkov. Jaz sem se pred kratkim srečal v primeru izdaje 8 tisoč napačnih informativnih izračunov dohodnine z birokratsko miselnostjo, ki jo bo treba preseči v davčni upravi pa tudi marsikje drugje.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod minister.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za pravosodje kot matično delovno telo. Želi besedo podpredsednica odbora? Da.
Gospa Jasmina Opec, izvolite.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo.
Odbor za pravosodje je na 23. nujni seji 20. maja 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada in je objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 17. maja 2013. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 53. seji 17. maja 2013 odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 20. maja 2013, z mnenjem Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 20. maja 2013 in z dopisom Vlade z informativnim izračunom finančnih učinkov k predlogu zakona z dne 20. maja 2013. Predstavnica predlagatelja, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj dopolnilne, obrazložitve členov ni podala. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Katarina Kralj je povedala, da so njihove pripombe iz pisnega pravnega mnenja ustrezno upoštevane v predlogih za amandmaje odbora, pripravljene s strani strokovne službe odbora, k
1.	členu oziroma koalicijskih poslanskih skupin k
2.	členu. Koalicijske poslanske skupine so nato svoj predlog amandmaja k 1. členu umaknile. Odbor je bil seznanjen s pisnim mnenjem Komisije Državnega sveta za državno ureditev, ki predlog zakona podpira. Predstavnik Državnega pravobranilstva, generalni državni pravobranilec dr. Boštjan Tratar je izrazil podporo predlaganemu zakonu in predlaganim amandmajem.
V nadaljevanju je odbor brez razprave sprejel svoja amandmaja k 1. in k 2. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o obeh členih predloga zakona skupaj in ju sprejel. Glede na sprejeta amandmaja je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerem sta sprejeta
amandmaja vključena. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Ali bi želel kakšen predstavnik poslanske skupine predstaviti stališče v imenu poslanske skupine?
Proceduralno.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa spoštovana, podpredsednica.
Na osnovi 73. člena Poslovnika Državnega zbora kot vodja poslanske skupine predlagam 20-minutno pavzo, da se pred odločanjem in pred razpravo o Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije še vložijo amandmaji, ki so potrebni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa za predlog.
Sejo prekinjamo na vaš predlog za 15 minut. Nadaljevali bomo ob 15.35.
(Seja je bila prekinjena ob 15.20 in se je nadaljevala ob 15.35.)
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Ker
smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, 15 minut po prekinjeni 3.č točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3.Č TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVNO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2013 IN 2014, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Besedo želi predstavnica Vlade.
Izvolite, gospa mag. Mateja Vraničar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala, gospa predsedujoča. Gospe in gospodje poslanci!
En teden mineva danes, od kar je Vlada Državnemu zboru predstavila Nacionalni reformni program in Program stabilnosti za leto 2013. V teh dveh dokumentih je Vlada napovedala številne konkretne ukrepe na strani prihodkov državnega proračuna oziroma javnofinančnih blagajn in na strani odhodkov javnofinančnih blagajn. Vsi ukrepi tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani naj bi skupno prinesli za približno milijon evrov finančnih učinkov in naj bi pripomogli h konsolidaciji javnih financ v Sloveniji. Danes je pred Državnim zborom prvi paket konkretnih
92
DZ/VI/14. seja
ukrepov, ki jih je Vlada pripravila oziroma uskladila s socialnimi partnerji v skladu z napovedmi, ki so vsebovane v programu stabilnosti. Tudi novela Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 v večini določb ureja področja, ki so bila že napovedana v Programu stabilnosti.
Predlog zakona lahko razdelimo v tri vsebinska področja. Prvo področje, ki se nanaša na omejevanje odhodkov za plače v javnem sektorju in prilagajanje tega obsega realnim gospodarskim zmožnostim, zajema večino določb predloga zakona. V letu 2012 je bil sprejet Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki na tem področju že prinaša tudi v letošnjem letu za približno 130 milijonov učinkov. Vendar pa določbe sprejetega proračuna in pa omejevalni ukrepi iz leta 2012 ne omogočajo ustrezne izvršitve proračuna v letu 2013, zato je Vlada že v mesecu aprila pristopila k pogajanjem s socialnimi partnerji, da se omejijo, uvedejo dodatne omejitve na področju sredstev za plače v javnem sektorju in tako dosežejo dodatni učinki znižanja javnofinančnih odhodkov na tem področju.
Glede na dogovor, ki je bil dosežen in glede na sklenjeni sporazum, s katerim se razrešujejo stavkovne zahteve, je Vlada Državnemu zboru predložila v sprejetje paket zakonov in Zakon o izvrševanju proračunov je eden izmed njih. Na področju stroškov dela se tako s predlaganim zakonom za funkcionarje in javne uslužbence ureja nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in se ta zmanjšuje v skladu z dogovorom. Določa se višina regresa za leto 2014, določa se omejitev napredovanja javnih uslužbencev v letu 2014 in zamika se pravica do plače v skladu z višjim plačnim razredom oziroma višjim nazivom za tiste javne uslužbence, ki so napredovali v preteklih treh letih. Določajo se tudi podlage za uveljavitev nižjih premij kolektivnega zavarovanja za javne uslužbence za čas po uveljavitvi zakona do konca letošnjega leta in prihodnje leto. Dodatno se v skladu s sporazumom s sindikati v predlogu zakona omilijo določbe, ki so prepovedovale prenašanje sredstev na plačne postavke državnega proračuna, vendar se to še vedno omejuje na 2 % vseh sredstev za plače.
Drugi pomembni sklop določb zakona pa se nanaša na dvig davka na dodano vrednost, s čimer vlada pričakuje dodatne finančne učinke že v letošnjem letu in s tem lažje uravnoteženje financ v letošnjem letu, glede na dosedanje izvrševanje proračuna in glede na to, kaj je možno še storiti do konca tega leta.
Upoštevaje vse navedeno predlagamo, da navedeni predlog zakona sprejmete. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala tudi vam.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.
Besedo dajem predsedniku odbora gospodu Bojanu Starmanu za predstavitev poročila.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala za besedo gospa podpredsednica. Lep pozdrav vsem skupaj!
Odbor za finance in monetarno politiko je na svoji 55. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014. Na mizo smo dobili mnenje Zakonodajno-pravne službe ter amandmaje k predlogu, ki so ga vložile Poslanska skupina SDS k 1., 2., 6., 10. in 11. členu, poslanske skupine koalicije k 4., 5., 7., 8., 11., 12., 13., 15., 16., 17. in 18. členu predloga zakona. Na seji je bil posredovan tudi predlog za amandmaje odbora, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, in sicer k 4., 7. in 12. členu. Poleg tega je bil ob upoštevanju pripombe Zakonodajno-pravne službe na seji podan tudi predlog za amandma odbora k 11. členu, do katerega se je odbor v razpravi opredelil in ga tudi sprejel. Slišali smo razloge s strani predlagateljice, Vlade, zakaj se delajo spremembe ZIPra.
V	razpravi o posameznih členih so članice in člani odbora glede predlaganih rešitev zakona opozorili na mnoge dileme in izrazili pomisleke predvsem v zvezi s premalo predlaganimi ukrepi za racionalizacijo v javnem sektorju, glede uvedbe višje cene naročnine RTV ter glede uvedbe višje stopnje DDV, kar po njihovem mnenju prizadene predvsem ljudi z nižjimi dohodki. V razpravi je bilo opozorjeno tudi na dejstvo, da je treba določene ukrepe sprejeti hitro, ker je bil sprejeti proračun nerealen. Dvig DDV vidijo kot ukrep, ki ne bi smel imeti prevelikega vpliva na podjetja, še posebej pa ne na tista podjetja, ki so izvozno usmerjena. Nekateri so izrazili tudi pomisleke, da omenjene spremembe področno ne sodijo v okvir predlaganih sprememb zakona, pač pa bi jih morali reševati v okviru drugih zakonov.
V	nadaljevanju je državna sekretarka na Ministrstvu za finance podala odgovore na vprašanja in izražene dileme v razpravi, pri čemer je poudarila nujnost sprejetja predloga zakona z vidika vzdržnosti javnih financ, povečanja prihodkov in zmanjšanja odhodkov proračunov tudi na kratek rok in nemotenega izvrševanja sprejetih proračunov.
Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložene amandmaje in sprejel amandmaje poslanskih skupin k 4., 5., 7., 8., 11., 12., 13., 15., 16., 17. in 18. členu ter amandma Poslanske skupine SDS k 10. členu predloga zakona. Ni pa sprejel amandmajev Poslanske skupine SDS k 1., 2., 6. in 11. členu predloga zakona. Odbor je na podlagi 131. člena
93
DZ/VI/14. seja
Poslovnika Državnega zbora sprejel tudi amandma k amandmaju poslanskih skupin koalicije k 4. členu, poslanskih skupin koalicije k 7. členu, poslanskih skupin koalicije k 11. členu ter amandma k amandmaju poslanskih skupin koalicije k 12. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Državnemu zboru predlagamo, da omenjeno spremembo zakona potrdi. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Da. Odpiram razpravo. Prosim za prijave. Prijavljenih je pet poslanskih skupin.
Kot prvi se je k besedi javil gospod Jožef Horvat v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane predstavnice Vlade!
Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije sedanjih sprememb in dopolnitev Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 ne bomo podprli. Kaj so glavni razlogi za takšno odločitev? Nasprotujemo zviševanju davka na dodano vrednost. To je korak v napačno smer, zviševanje davka na dodano vrednost najprej hromi gospodarsko aktivnost in prispeva k zvišanju stopnje revščine, ki je v naši državi že sedaj zaskrbljujoča. Zvišanje davka na dodano vrednost po našem prepričanju ne bo zagotovilo načrtovanega dodatnega priliva v državno blagajno, to je dodatnega priliva približno 250 milijonov evrov letno. Vlada ob tem ni upoštevala, da dvig DDV prinese s seboj ne le zmanjšanja gospodarske aktivnosti, pač pa tudi zmanjšanje kupne moči in posledično potrošnje prebivalstva. Tak ukrep za zviševanje proračunskih prihodkov je v obdobju negativne gospodarske rasti in visoke stopnje revščine najmanj primeren ukrep. Vlada ima vrsto drugih, primernejših ukrepov na strani fiskalnih prihodkov, zlasti uvedbo davka na nepremičnine, ki bi zagotovil enake ali celo ugodnejše fiskalne cilje, breme krize pa bi pravičneje porazdelili.
Najodločneje pa nasprotujemo predlagani rešitvi, po kateri ima vsak neposredni proračunski uporabnik zakonsko pooblastilo za prerazporeditev dela sredstev s proračunske postavke Materialni stroški in storitve na proračunsko postavko Plače. Tako določilo praktično v celoti izniči proračunski prihranke, ki jih zasledujejo danes obravnavane novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Zakona o sodniški službi in Zakona o državnem
pravobranilstvu. Naša netransparentnost v poslovanje neposrednih proračunskih uporabnikov je ukrep, ki je destimulativen predvsem za tiste neposredne proračunske uporabnike, ki so v preteklosti že racionalizirali poslovanje in predvsem daje predstojnikom neposrednim proračunskim uporabnikom, zlasti tistim, ki že do sedaj niso naredili ničesar ali so naredili premalo na področju racionalizacije, možnost, da nadaljujejo s sedanjo prakso. Zato pa bo kakšno osnovno sredstvo ostalo nevzdrževano in bo zaradi tega ukrepa morda nastala celo nenadomestljiva škoda. Pa predlagatelja to seveda očitno ne zanima.
Kot rečeno, novela Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014 s strani Poslanske skupine Nove Slovenije nima podpore. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Državljanske liste ima besedo mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Ponovno še enkrat, lepo pozdravljeni!
Poglavitne rešitve predlaganega zakona je Vlada navedla v dvanajstih alinejah. Z večino v Državljanski listi nimamo težav. Nad nekaterimi pa kot liberalci ne moremo biti navdušeni. Pri dvigu naročnine RTV gre za simbolno sporočilo. Javni zavod RTV Slovenija je za svoje poslovanje prejel negativno mnenje Računskega sodišča. Davkoplačevalci si zaslužijo, da je vsak njihov evro porabljen transparentno in učinkovito, zato upamo, da bo RTV Slovenija v prihodnje to slovenskim davkoplačevalcem zagotovila. Drugo, s čimer imamo težave, pa je seveda dvig DDV. Zagovarjamo stališče, da je izhod iz krize mogoč po poti nižjih davčnih obremenitev in ne večjih. Strinjamo se sicer s predsednico Vlade, ki pravi, da dvig DDV ne vpliva v prvem koraku na izvoznike, v Sloveniji pa izvozimo 70 % vsega, kar ustvarimo. S tega vidika lahko DDV razumemo kot najmanj slab ukrep med slabimi, vendar vseeno tukaj ne delimo stališča predstavnikov Vlade, da je Vlada res naredila vse, kar je možno na odhodkovni strani proračuna. Moramo tudi priznati, da je Vlada nas poslance z ukrepi, ki jih je posredovala v Bruselj, malce stisnila v kot. Če danes dviga DDV ne sprejmemo, bo to sporočilo Bruslju, da ne držimo obljub in nismo sposobni sprejeti enostavnih ukrepov, ki jih je Vlada obljubila oziroma se je glede njih zavezala v programu stabilnosti. Danes z glasom za ZIPro ne damo samo glas za dvig DDV, ampak tudi za del paketa varčevalnih ukrepov oziroma ukrepov, ki pomenijo ukrepe na odhodkovni strani proračuna. Ker razumemo, da je v življenju in v politiki treba sprejemati kompromise, bomo zakon o izvrševanju proračunov za leti 2013 in
94
DZ/VI/14. seja
2014 danes večinsko podprli, v upanju, da bodo stranke koalicije sposobne takšnega sodelovanja, ko bo šlo za umik države iz gospodarstva in apeliramo na ministre, naj resnično zavihajo rokave in začnejo klestiti stroške znotraj svojih resorjev, da pridemo do zastavljenega cilja, da višamo davke oziroma prihodke proračuna za eno tretjino, na odhodkih pa resnično sprejmemo ukrepe, ki bodo pomenili dve tretjini te celote. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V imenu Socialnih demokratov gospod Matevž Frangež, izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani!
Socialni demokrati bomo Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 podprli. S tem zakonom realiziramo del včerajšnjega doseženega soglasja s socialnimi partnerji, realiziramo zavezo o dvigu davka na dodano vrednost in povečujemo RTV prispevek, kar je bil tudi del dogovora s socialnimi partnerji. Velja poudariti, da stanje v državnem proračunu po realizaciji v prvih mesecih letošnjega leta kaže na bistven razkorak s sprejetim proračunom, zato mora ta država sprejeti dodatne ukrepe, če hočemo nadaljevati zmerno konsolidacijo javnih financ, na drugi strani pa zagotoviti tudi tiste ukrepe, ki so nujni za to, da omogočimo razdolževanje gospodarstva in preseganje bančnega krča. Kot izhaja iz nacionalnega reformnega programa in tudi programa stabilnosti, se bo država v letošnjem letu soočila z rekordnim primanjkljajem, povezanim prav z izvajanjem navedenih ukrepov. Pri tem je logično, da je bil napor nove vlade usmerjen v doseganje dodatnih dogovorov s socialnimi partnerji. Socialni demokrati smo veseli, da je bil včeraj dosežen dogovor, ki omogoča nadaljevanje zmernega varčevanja brez ustvarjanja konfliktov s socialnimi partnerji, to pa bi bil po našem prepričanju tudi eden od prvih korakov za to, da na koncu uspešno izidemo iz krize.
Zakon o izvrševanju proračuna prinaša le del prihrankov, ki jih obljubljata nacionalni reformni program oziroma predvsem program stabilnosti. Od Vlade pričakujemo, da čim prej Državnemu zboru predstavi tudi konkretne zakonske rešitve za realizacijo ostalih zavez, še posebej tistih, ki so povezani s poljem sive ekonomije, da zajamemo večji del tistih javnofinančnih prihodkov, ki danes ostanejo neevidentirani, ali davkov, ki ostajajo ne pobrani.
Davek na dodano vrednost gotovo buri duhove. Socialni demokrati smo bili med tistimi, ki smo imeli zadržan odnos do povečanja obeh stopenj davka na dodano vrednost. Glede na javnofinančno situacijo pa razumemo, da je to verjetno najizvedljivejši ukrep za to, da omilimo javnofinančno situacijo v letošnjem letu.
Zavedamo se regresivne narave tega davka in dejstva, da bo zaradi tega verjetno najhuje prizadel socialno ranljivejše. Zato v razmislek ponujamo prilagoditve socialne oziroma davčne politike, tako da bi denimo dvignili dodatno olajšavo dohodnini za socialno najranljivejše in najrevnejše med nami in na ta način nevtralizirali dvig davka na dodano vrednost. Takšen dvig olajšave bi lahko bil tudi spodbuda za povečanje zaposlovanja.
Socialni demokrati nismo predlagali dviga davka na dodano vrednost, smo pa že v letu 2012 predlagali nekatere alternativne ukrepe, predvsem povezane z uvajanjem davčnih blagajn, omejitvijo gotovinskega poslovanja, kar bi, če bi bilo realizirano v letu 2012, danes zmanjšalo potrebo po takšnem dvigu davka na dodano vrednost. Tudi dvig oziroma uvedba davka na nepremičnine bi pravočasno omilila javnofinančne težave naše države. Vpliv takšnega davka na gospodarsko rast pa je bistveno milejši od dviga davka na dodano vrednost.
Socialni demokrati ostajamo na strani tistih, ki se zavedamo realnosti slovenske javnofinančne in gospodarske ter socialne situacije, ostajamo zavezani reformnim ukrepom in naporom vlade Alenke Bratušek, da zaveze, ki smo jih dali Evropski komisiji, tudi uresničimo. Eden od prvih korakov bo podpora zakona o izvrševanju proračunov za letošnje in prihodnje leto. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke mag. Andrej Vizjak, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovana državna sekretarka s sodelavkama, spoštovane poslanke in poslanci!
V	Slovenski demokratski stranki bomo tem rešitvam zakona o izvrševanju proračuna nasprotovali. Toliko zavajanja, kot smo ga danes tu slišali, še najbolj pa to, da so te rešitve usklajene s socialnimi partnerji, še nikoli nisem slišal. Te rešitve so usklajene s sindikati. Socialni partnerji pa so tudi delodajalci. In mene zanima, s katerimi delodajalci, s katerim gospodarstvom ste uskladili dvig DDV? Ali ste se pogovarjali sploh z delodajalci okoli dvigov DDV? Tu govorite, da so rešitve usklajene s socialnimi partnerji. Socialni partnerji so trije. Poleg Vlade še sindikati in delodajalci. Usklajevali ste se z enimi, "zdilali" ste se z enimi zaradi tega, ker ste jim dali določene bombončke, konkretno s sindikati javnega sektorja, in sedaj prodajate, da so rešitve usklajene s socialnimi partnerji. Niso.
V	Slovenski demokratski stranki nasprotujemo, prvič, dvigu DVV zaradi tega, ker bo Slovenijo lahko popeljalo iz krize zgolj okrevajoče gospodarstvo, gospodarski zagon. Dvig DDV pa praviloma duši gospodarstvo na
95
DZ/VI/14. seja
več segmentih. Prvič, znižuje povpraševanje in s tem tudi ustvarjanje. Drugič, vpliva na likvidnost gospodarstva, saj je za DDV treba angažirati več sredstev. Tretjič, slabi konkurenčnost gospodarstva, kajti dvig DDV bo vplival 0,6 % na inflacijo, na rast cen življenjskih stroškov. Rast cen življenjskih stroškov se bo naslednje leto pretopila v dvig minimalne plače in minimalna plača bo povečala strošek dela v tej državi in bo hkrati znižala konkurenčnost. In še bi lahko našteval koliko negativnih učinkov ima ta davek na gospodarstvo.
Drugič. Učinek davka na dodano vrednost je najbolj asocialen davek. Prizadene vse sloje in najbolj tiste, ki kupujejo osnovne življenjske potrebščine in plačujejo račune in ne morejo davku oditi. Delež v potrošnji teh najnižjih ranljivejših slojev je vezan na davek najvišji. Kajti ti praviloma živijo iz rok v usta. Vse, kar je ustvarjenega, v družini porabijo in jih davek direktno prizadene. Ta davek je regresiven, kar pomeni, da ga tisti z nižjimi prihodki v deležu prihodkov plačujejo več kot tisti z višjimi prihodki. Želim povedati, da je to zelo nesocialen ukrep. In ni res, da smo tudi v bivši vladi predlagali dvig DDV - da, kot neko skrajno sredstvo, ko izčrpamo ko vse druge možnosti. Druge možnosti niso bile izčrpane. Ni dovolj redukcij v zniževanju odhodkovne strani proračuna. To se pravi, v trošenju države. Tu smo pa pri drugem naslednjem očitku, ki je povezan tudi z možnostjo prerazporejanja sredstev med konti državnega proračuna, ki so tako imenovani materialni stroški, in plačami. V višini 2 % je možno pretakati in prerazporejati sredstev iz materialnih stroškov na plače. To pomeni, če se bo kje prihranilo na materialnih stroških, se bo to porabilo na plačah. Po mnenju sindikata delavcev državnih organov bo teh prerazporeditev približno za 100 milijonov evrov. Prav tolikšno, kolikšen je izplen varčevalnih ukrepov na področju mase plač v javnem sektorju. S temi prerazporeditvami, ko boste nekaj privarčevali pri materialnih stroških države, in to porabili za plače, ste izničili vse, kar ste se zmenili s sindikati javnega sektorja. Jaz mislim, da je to dodatna stvar, ki je nesprejemljiva za delovanje te države.
Spoštovani, izbrali ste napačno smer. Dolžni smo vas na to opozoriti. Vi ste izbrali smer, po kateri neznatno pravzaprav vplivate na odhodkovno stran proračuna - praktično nič. Iz povedanega boste to, kar ste privarčevali pri plačah, po drugi strani dejansko skompenzirali z znižanjem materialnih stroškov s prerazporeditvami, hkrati pa dvigujete davke. In seveda smo vlagali amandmaje, amandmaji so ponovno na mizi, tudi za to, da se ne dvigne DDV, in od izplena tega amandmaja in podpore tega amandmaja je tudi odvisna naša podpora drugim. Uspeli smo na Odboru za finance danes zjutraj onemogočiti dvig prispevka RTV, pravzaprav RTV- naročnine.
Jaz sem vesel, da se vam ni uspelo od takrat do zdaj v koaliciji poenotiti, da bi to izničili,
kar smo izglasovali na odboru. Jaz mislim, da je to prava pot, da ostane znižan prispevek do takrat, dokler tudi javni zavod RTV ne postrga vse rezerve in racionalno posluje in deluje s temi sredstvi, kot so mu na voljo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine SLS ima besedo gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Lep pozdrav spoštovana podpredsednica, spoštovane predstavnice vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Peto proračunsko leto je v teku, ko se Slovenija sooča z gospodarsko krizo, ki ima na koncu tudi velike posledice v naših javnih financah. Če se v letih 2009, 2010, 2011 v Sloveniji nismo ozirali na to krizo in smo veselo podvojili javni dolg z osmih na šestnajst milijard in vse posledice, ki izvirajo tudi iz tega povečanega javnega dolga, se je lanskega maja v teh prostorih državnega zbora bila velika bitka med takratno koalicijo in opozicijo okoli Zujfa in pa na koncu rebalansa proračuna za lansko leto. V lanskem letu se je vlada, ki jo je sestavljala takratna koalicija, prvič resno zavedala situacije in s posameznimi ukrepi poskušala pogledati resnici v oči in tudi začeti s krčenjem javne porabe in na drugi strani zmanjševanjem javnega dolga. Nekaj teh učinkov je bilo kasneje izničenih skozi različne tožbe. Vendar ko se je letošnjega maja sedanja vladna koalicija in pa vlada zopet pojavila v parlamentu z nacionalnim reformnim programom in programom stabilnosti, danes pa z zakonom o izvrševanju proračuna, vidimo neko drugo sliko. Če smo se v lanskem letu zavedali, da moramo sami reagirati imam vedno bolj občutek, da smo danes tukaj v parlamentu predvsem zaradi tega, ker še vedno v vladni koaliciji mislite, da moramo odreagirati zaradi Evrope, ne zaradi realnosti, v kateri se Slovenija nahaja.
Podpiram to, kar je tudi kolega Vizjak omenil glede DDV-ja. V Slovenski ljudski stranki smo ves čas menili in vztrajali pri tem, da je to zadnji, skrajni ukrep, in to takrat, ko bodo izčrpani vsi ukrepi na drugi strani, ki imajo za sabo kot posledico zmanjševanje javnih izdatkov. Sporazum je bil slavnostno včeraj podpisan, parafiran, Ko sedaj gledamo efekte tega sporazuma in pa posledice za javne finance, vidimo, da v letošnjem letu rezultirajo efekti lansko leto sprejetih ukrepov, ki bodo veljali celo leto. Zelo sramežljivo se je poskušalo poseči v nove ukrepe zmanjšanja in na koncu s to možnostjo, da se z 2 % prelitja stroškov iz stroškov za materiale in pa stroškov za storitve to prelije v plače, se praktično ta efekt v veliki meri tudi izniči. Tukaj gre tudi za diskriminatorni odnos do tistih ministrstev, ki so v preteklih letih delala intenzivno na zmanjševanju javne porabe, predvsem mislim, da bo treba enkrat zelo na glas in javno povedati, da se je državna uprava,
96
DZ/VI/14. seja
ožji del državne uprave, ministrstva s tem problemom resno soočil, tudi dosegel neke prihranke, da pa se ostali porabniki javnih financ zelo oklepajo zatečenega stanja in s takšnimi ali drugačnimi metodami tudi želijo neprestano ohranjati stanje, v katerem smo, in tudi na ta način onemogočajo izboljšanje delovanja samega javnega sektorja.
Pozdravljamo to zgostitev plačnih razredov, ostale stvari na področju plač pa mislimo, da so premalo ambiciozno zastavljene in vsekakor ne odražajo te zahteve oziroma pričakovanja, da bosta dve tretjini prihranka oziroma konsolidacije narejeni na odhodkovni strani in ena tretjina na prihodkovni. Kar se tiče RTV-prispevka, tudi podpiramo, da lansko leto dogovorjeno znižanje ostane, da se ne povečuje ta prispevek, kajti tudi na takšen način po malem segamo v denarnico vsakega od državljank in državljanov, kar pa nam je v tem dogovoru, ki je bil sklenjen med sindikati in pa med vlado zelo sporno in pa mirno lahko rečem etično in moralno sporno, je pa določilo, ki določa, da bodo tisti, ki so v javnem sektorju člani sindikatov, ki so podpisali ta sporazum, deležni do 20 % večjih jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči. To se mi pa zdi totalno sprevrženo dejanje in mislim, da je to tudi na nek način koruptivno in pa moralno-etično problematično. Prav tako kot je, če podrobno analiziraš to politiko, moralno in etično nesprejemljivo, da našim otrokom puščamo te dolgove in sem trdno prepričan, da bi v največjem sindikatu, ki je tudi v veliki meri vodil to bitko sedaj z vladno stranjo, poleg tega, da gledajo za tiste, ki so zaposleni v izobraževanju, morali misliti tudi na otroke, ki jih učijo, kajti oni so tisti, ki bodo ceno te napačne ekonomske politike plačevali v naslednjih letih, desetletjih.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Dodatno sta se k predstavitvi stališč poslanskih skupin prijavila še gospod Alojzij Potočnik in gospa Marija Plevčak.
Najprej ima besedo gospod Alojzij Potočnik, Pozitivna Slovenija.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani!
Pred približno tremi tedni je predsednica Vlade seznanila Državni zbor z informacijo o oceni stanja proračuna Republike Slovenije za leto 2013. Iz vsebine tega dokumenta, ki obravnava tako prihodkovno kot odhodkovno stran državnega proračuna, je razvidno, da gre prej ali slej pričakovati spremembe posameznih postavk proračuna. V kriznih časih so napovedi nehvaležne in nezanesljive. Naj ponazorim to z dvema primeroma. Leta 2007 je gospodarstvo zraslo precej več, kot je bilo napovedano, in leta 2009 padca bruto družbenega produkta za 8 % ni napovedala v državi nobena inštitucija. Tudi najbolj ugledne ne.
Žrtev prezgodnjega optimizma, na kar smo mnogi v lanskem letu opozarjali, naj prikličem v spomin razprave o tako imenovani realnosti proračuna, torej žrtev optimizma je bil tudi proračun za leto 2013. Danes je že več ali manj povsem jasno, da bo davka na dohodek pravnih oseb manj, davka na dodano vrednost manj, davka iz zmanjšanja sive ekonomije manj, torej hkrati bi pridobili skoraj 1,4 milijarde evrov evropskih sredstev. Dvomim, a močno upam. V takih razmerah je ukrepanje tako na strani odhodkov kot proračunskih prihodkov nujno -predvsem zaradi nemotenega izvrševanja proračuna. Pri tem gre največja pozornost javnosti, tako strokovne kot tudi zainteresirane, davku na dodano vrednost in povišanju splošne in nižje stopnje. S posrednimi davki sta v krizi operirali dve zadnji vladi. Posebej močan je bil pritisk na trošarine. Za leto 2013 je že tudi prejšnja vlada v neki meri kombinirala ukrepe prihodkovne in odhodkovne strani. Lahko bi našteli davke, ki jih predlagala. Uveljavlja se namreč spoznanje, da je za minimiziranje negativnih učinkov, pa naj gre za hitro ali počasno konsolidacijo, smiselno kombinirati ukrepe znižanja izdatkov z ukrepom povišanja posrednih davkov. Pomemben pa je seveda ob tem tudi položaj gospodarstva v ciklu - tega ne gre spregledati - ali gospodarstvo okreva ali pa se gospodarske aktivnosti krčijo. V tem smislu je ukrep povečanih stopenj davka na dodano vrednost predvsem podporni ukrep drugim politikam, predvsem tistim, ki merijo na gospodarsko rast in nova delovna mesta.
Poslanska skupina Pozitivne Slovenije bo podprla tudi amandmaje koalicije k dopolnjenemu predlogu zakona k 10. in 12. členu. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Marija Plevčak bo predstavila stališče Poslanske skupine DeSUS.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo in prav prisrčen pozdrav vsem prisotnim.
Praviloma se tehnični zakon, ki ureja izvrševanje proračuna, sprejema ob obravnavanju in sprejemanju samega proračuna. Poslabšanje razmer in že skoraj da kritična nujnost sprejetja prepotrebnih varčevalnih ukrepov pa sedaj terjajo noveliranje tega zakona. Novosti, ki jih podpiramo v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev, se nanašajo na omogočanje prerazporejanja sredstev, na primernejšo ureditev predplačil, bistvene novosti pa se nanašajo na rezultat dogovorov med Vlado in reprezentativnimi sindikati. Gre za znižanje bolniškega nadomestila z 90 na 80 %, gre za nižjo višino regresa za leto 2014, za zamrznjeno napredovanje, prav tako gre za znižanje premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tudi te predloge v poslanski skupini DeSUS podpiramo, saj je racionalizacija v javnem sektorju nujno potrebna. Najbolj pa bodeta v oči spremembi, ki
97
DZ/VI/14. seja
se nanašata na višji RTV- prispevek ter na dvig tako splošne kot tudi nižje stopnje davka na dodano vrednost. Glede višine RTV prispevka smo na dolgo in široko razpravljali že lani decembra, ko je bilo predlagano znižanje prispevka z namenom znižanja življenjskih stroškov državljanom. Analize so pokazale, da je to povzročilo težave pri poslovanju RTV, hkrati pa ni vplivalo na status državljanov. Zato predlagamo, da je treba čim prej opraviti popravljalne ukrepe na RTV, ki mu jih je naložilo tudi Računsko sodišče.
Glede zvišanja stopnje DDV pa smo bili tudi v Poslanski skupini DeSUS skeptični, ali gre za učinkovit ukrep, ki bo prenesel želene napovedane prihodke v državni proračun. Tudi mi smo tehtali argumente za in proti uvedbi povišanja. Zaključki so naklonjeni razlogom, ki jih je navedla Vlada, vendar to ne pomeni, da slepo zanikamo slabosti tega ukrepa. Izkušnje drugih držav, ki so ta davek zvišale, kažejo, da so bila pričakovanja preoptimističa in da se v državno vrečo ni nateklo toliko, kot so predvideli. Skeptični smo tudi glede obremenitve socialno najšibkejšega sloja. DDV davčno obremenjuje ravno slednje, to je ljudi, ki ne morejo privarčevati ničesar in ves dohodek porabijo za svoje življenjske potrebščine. Premožnejši imajo prihranke, vendar od teh prihrankov ne plačajo niti centa DDV, zato velja opozoriti, da dvig davka močno obremenjuje upokojence z najnižjimi pokojninami, brezposelne in zaposlene z minimalno plačo. Tudi ne gre pričakovati, da bo gospodarstvo to povišanje absorbiralo. Ravno nasprotno. Zagotovo ga bo v celoti prelevilo v višje cene, kar zmanjšuje razpoložljiv dohodek prebivalstva. Obstoji bojazen, da bo ta ukrep negativno vplival na gospodarstvo, na izgubo delovnih mest, kar se bo kazalo tudi na večjem pritisku na socialne transferje. Tega ne zanikamo, in to glasno povemo. Vendar kaj nam pa preostane? Ima kdo kakšen boljši predlog? Kritike so, konkretnih predlogov pa nihče ne poda. Pričakujemo pa aktivnost Vlade in hitre rešitve ter pomoč gospodarstvu. Vem, da v dveh mesecih te vlade ni mogoče rešiti vseh nakopičenih problemov, saj vemo, da kriza traja že pet let in verjetno vsi nosimo del krivde za nastalo situacijo.
V	Poslanski skupini DeSUS bomo dopolnjeni predlog potrdili v upanju, da se izražene bojazni ne bodo uresničile in da bodo obveljale ocene vladnih finančnih strokovnjakov.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za vašo predstavitev stališča poslanske skupine. S tem smo tudi zaključili predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.
V	razpravo dajem 10. člen in amandma k temu členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Želi. Prosim za prijave k razpravi.
Besedo dajem mag. Majdi Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospod predsednik.
V mnenju Zakonodajno-pravne službe k 10. členu je zapisano, da bi pričakovali bolj obsežno obrazložitev, zakaj naj bi se RTV prispevek dvignil na tisto raven, kakršna je bila določena za leto 2012. V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo ob sprejetju ZIPra ali pred koncem leta 2012 zahtevali sklic nujne seje odbora, na kateri bi razpravljali o finančnih zagotovilih za samostojnost delovanja RTV in za programsko samostojnost. To dvoje namreč povezujemo. Samo stabilen vir financiranja zagotavlja avtonomnost in neodvisnost javnega servisa. In takrat je bila seja končana tako, kot je bila končana, prekinjena je bila. In na koncu je bil v ZIPru dvignjen RTV-prispevek oziroma znižan RTV-prispevek samo za 5 %. Kljub temu pa je programski svet ugotovil, da bo treba s preoblikovanjem programa poseči tudi v nekatere programske vsebine, če naj bi zagotovili dovolj kakovostno izvedbo javne službe. Vsem bi svetovala, da si pregledajo, kaj je v obsegu javne službe RTV Slovenija zapisano. To ni samo informativni program, to je zlasti tudi originalen umetniški program, so vsebine za specifične ciljne skupine publike, to so tiste vsebine, ki jih po pravilu komercialno naravnane medijske hiše ne oblikujejo same. To je bil tudi čas, v katerem je bilo mogoče zaslediti številne pritiske na javni servis RTV. Dejstvo je bilo, da je bila javnost tedaj naklonjena, da ostane RTV-prispevek v enaki višini. Z amandmajem, ki je vložen, se RTV-prispevek vrača na višino, ki je bila postavljena pred znižanjem. Posebej naj povem, da je plačila RTV-prispevka oproščena posebej ranljiva skupina socialno ogroženih ljudi, da so to invalidi, ki ne plačajo RTV prispevka, da so to javni zavodi tipa šole, domovi za ostarele in tako naprej. Se pravi, vsi tisti, ki bi jim glede na njihove prispevke umanjkanje kakovostnega javnega servisa pomenilo velik poseg v njihovo pravico do obveščenosti, kot radi rečemo. SDS rad govori o ustavni pravici do obveščenosti. Jaz pa pravim še, da je tudi pravica do kulture, ne samo do abotnih oddaj, ki jih je kdaj mogoče v kakšnem mediju rumenega tipa zaslediti. No, in tako se mi zdi, da se s tem amandmajem pravzaprav izpolnjuje tisto, kar nam je vsem kot tistim, ki smo zavezani javnosti delovanja, nujno in potrebno. Namreč, zagotavljanje, še enkrat povem, kakovostnega javnega servisa. Ne gre za noben populizem, ne gre za nobeno sprevračanje podatkov, kot smo jim bili priča takrat, ko je bilo govora o tem, kaj BCC počne in tako naprej. Gre za razmeroma majhno število naslovnikov, dva milijona nas je samo, in umanjkanje RTV prispevka pomeni velik poseg v javna sredstva. Iz RTV-prispevka se lahko tudi nekatere druge dejavnosti financirajo, če je tako z Zakonom o RTV posebej določeno. Kakšni posegi preinterpretacij nekaterih izjav so bili uporabljeni, pa naj povem samo dvoje. Poročilo Računskega sodišča se nanaša na leto 2009 in
98
DZ/VI/14. seja
2010, sprejeti so bili popravljalni ukrepi, takrat je bil direktor nekdo drug, ne sedanji direktor, to je bil gospod Guzej. Da je Računsko sodišče tudi na nepravilnosti v zvezi z reklamami in pridobivanjem sredstev iz tržne dejavnosti opozarjalo, je tudi res. Da ne govorimo o tem, kako je bil zlorabljen nastop direktorja RTV Slovenije na nedavni seji Komisije za nadzor proračuna.
To vse so razlogi, zaradi katerih bom podprla ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za razpravo mag. Majdi Potrato.
Naslednja ima besedo gospa Alenka
Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Jaz amandmaja, ki je predlagan, ne bom podprla, in sicer iz razlogov, ki jih je tudi že moja predhodnica povedala. Ta trenutek namreč na odboru za kulturo obravnavamo poročilo nadzornega odbora RTV. Obravnavali smo ga tudi na Komisiji za nadzor javnih financ in iz poročila nadzornega odbora sledi precej stvari, ki jih bomo morali najprej razčistiti, če želimo nekaj stvari urediti tudi na RTV.
V časopisih ste lahko prebrali o anonimki, ki kroži, kaj se na RTV dogaja. Anonimka se sedaj tudi preverja, naročen je zunanji revizor, ki bo to pogledal in ugotovil, ali stvari držijo ali ne. Tisto, kar je pa že preveril nadzorni odbor, torej poskusno je ugotovil, da vse stvari iz anonimke držijo. Kaj pa piše v anonimki? Da se plačujejo oddaje, ki jih nikoli ni bilo, da se preko študentskega servisa plačuje za ljudi, ki dela ne opravijo oziroma ga niso opravljali, da imajo cel kup težav z nadurami, ki se enkrat prištevajo enkrat odštevajo, nekateri delajo več ur na dan, kot ima dan sploh ur, in podobno. Jaz mislim, da dokler teh stvari ne razčistimo in ne uredimo, nima smisla dati še več denarja, da se ga bo tako trošilo. S tem, kar predlagate, pa boste točno to naredili: vodstvu RTV bomo dali še več denarja, da ga bodo ne transparentno trošili. Direktor Filli je povedal, da imajo res težave z organizacijo oziroma s pristojnostmi, ki jih imajo posamezna uredništva, ki lahko relativno samostojno odločajo o potnih nalogih in o vsem ostalem. Zato tudi nima takšnega nadzora, kot bi ga moral imeti. Povedal je, da že sami poskušajo te stari urediti oziroma se v tem smislu tudi reorganizirati.
Zato jaz mislim, da bi glede na to, kar vemo, in jaz mislim, da večina ve, ker beremo poročila, beremo najbrž tudi časopise, bi najmanj, kar bi bilo na mestu trenutek, da se prispevek RTV dvigne. Poleg tega je direktor povedal, da ne delajo izgubo, to je sicer res, ker kadar jim zmanjka denarja, prodajo nekaj delnic Eutelsata, ki so sicer namenjene za razvojne projekte, pa jih porabijo tudi za sprotno delovanje, kar seveda ni pravilno. Tudi to ugotavlja nadzorni odbor in tudi to je bila stvar ugotovitev Računskega sodišča.
Jaz mislim, da takega amandmaja na moremo sprejeti in da tega ne moremo narediti, dokler se te stvari ne razjasnijo. Zunanji neodvisni revizor bo najet. To je povedal včeraj v odgovor naši poslanki minister za kulturo. Rezultati revizije bodo znani predvidoma v treh mesecih. In takrat se bomo odločili, ali bomo v RTV dali nekaj več denarja, da se ga tako zapravlja.
Danes dopoldan smo na Odboru za notranjo politiko govorili, tudi kolegi iz Poslanske skupine Pozitivna Slovenija ste zelo govorili, kako moramo začeti delati in urejati stvari in tako naprej. To je prvi korak. Naj uredijo stvari v RTV, potem jim pa bomo dali denar, če ga bodo rabili. Dokler pa trošijo denar za oddaje, ki jih ni, za napotnice ljudem, ki jih nimajo zaposlene in tako naprej, pa jaz mislim, da jim teh sredstev ne moremo dati. In čudi me tudi, da na Odboru za finance predstavniki Državljanske liste, DeSUSa, ker so bili seznanjeni s temi ugotovitvami, ki sem jih pravkar navedla, so se odločili, da prispevka RTV ne bodo podprli. Do sedaj so si pač premislili. Najbrž je moral kdo poklicati, zato smo imeli tudi en odmor in tako naprej. Ampak jaz se čudim, da so sedaj poslanci Državljanske liste in DeSUSa prepričani, da je treba RTV-prispevek dvigniti. To je pa res tako sprenevedanje. Dopoldan ste še govorili, naj se stvari uredijo, pa se bomo potem o tem odločali. Čez nekaj ur mislite drugače. To nagradijo volivke in volivci slej ko prej.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za razpravo.
Naslednji ima besedo gospod Franc
Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!
Pa naj razume, kdor lahko. Verjetno še težko kdo v tej državi, razen tisti, ki so na oblasti in ki to državo vodijo. Če smo se pred nekaj časa odločili in držali RTV naročnino na nivoju, kot je bila, ste se sedaj po vseh teh burkah, ki se dogajajo tudi okoli RTV, odločili, da jim daste več denarja. Po eni strani govorimo o varčevanju, po drugi strani, kako je treba narediti pogoje za gospodarstvo, okolje za gospodarstvo in za investitorje, vlagatelje in tako dalje, kaj je treba narediti, da bi začeli delovna mesta povečevati, ne pa iz dneva v dan zmanjševati. Vi pa sedaj pridete s predlogom, da se ponovno dvigne RTV-naročnina. Dogovorjeno je bilo tako z vodstvom RTV v času, ko smo bili člani vladne koalicije, da se na našo pobudo zmanjša za 5 % in ne za, kot je bilo najprej načrtovano, 10%.
Danes govoriti, da to delate zato, ker s tem dobivamo kakovostni javni servis - z vsemi aferami, z vsemi poročili Računskega sodišča, z vsemi nepravilnostmi, ki se dogajajo. Ali pa si vi razlagate, spoštovane članice in člani vladne koalicije, da je kakovostni javni servis to, da nekdo iz politike pokliče na vodstvo RTV in pove, da Korošec pol leta več ne bo poročal, ker
99
DZ/VI/14. seja
kritično poroča o Vladi gospe Alenke Bratušek. Mogoče opažate, da namerno ne uporabljam tistega, v narekovaju, p - naziva pred imenom in priimkom in da je sedaj plačilo za to, da se takšnega novinarja, pa ne samo, seveda, to je kot primer, da ja, bog ne daj, se to še kdaj ponovi in zgodi. Da se to več ne bo dogajalo, ste se dogovorili, da bodo dobili zato več denarja. To je za vladno koalicijo kvaliteten javni servis. Delali in poročali boste tako, kot vam bomo mi naprej povedali in dovolili, kaj smete in česa ne. Mogoče tudi zaradi tega so zadeve okoli poročanja najbolj privilegiranega ali z največjimi bonitetami ministra v zdajšnji vladi - dr. Viranta, tudi potihnile. Tudi nobenega večjega poročanja ni o enem izmed najboljše plačanih funkcionarjev v tej državi. To je sigurno najbolj znameniti in najpomembnejši človek te države, ker z njim država stoji ali pade, sindikalist, gospod Štrukelj. Tudi o njem ni nič. Mimogrede, minister Virant ali pa tako bom rekel, najbolj plačani funkcionar in minister z najboljšimi bonitetami sta se dogovorila, če Janez ne bo član sindikata, bo dobil zato 20 % manj pri določenih zadevah, tako jubilejnih nagradah kot seveda, bog ne daj, če se mu kaj zgodi. To je sedaj vaš kakovostni javni medij. O tem govorite in zato dajete 5 %, državljankam in državljanom, pa jemljete. Saj je vseeno, evro. Ampak evro na mesec. Vsi šparajo, ampak vam se to ne zdi pomembno. ... / znak za konec razprave/ ... vsakega konja "nafotrati", pa seveda tudi tega dovolj dobro plačate.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednja ima besedo gospa Janja
Klasinc.
JANJA KLASINC (PS PS): Hvala, gospod predsednik.
Če ne bi bilo smešno, bi bilo tudi žalostno. In je žalostno, ker ko poslušam te razprave, imam vse bolj občutek, da sem v vaški gostilni, ne pa v Državnem zboru Republike Slovenije. V Državnem zboru Republike Slovenije naj bi razpravljali o zadevah, ki so resne, ne pa na osnovi nekih anonimk, nekih časopisnih člankov, nekih govoric in vsega tega. Oprostite, po tej logiki bi potem vaša stranka SDS ne bi smela dobivati nobenih prispevkov iz državnega proračuna, ker je osumljena, da je prejemala podkupnine v zadevi Patria. Potem bi lahko še kakšne podobne druge zadeve po isti logiki reševali. Nek ravnatelj v neki osnovni šoli ali pa računovodja na neki osnovni šoli nekaj naredi narobe in se o tem govori, še nič ni dokazano, ali je to res ali ni res. In potem bomo rekli: "Ne, tej osnovni šoli pa zaradi tega ne bomo dali denarja." Ne se hecati. Poglejte, govorimo o tem, da bomo povrnili 0,64 evra prispevka na posameznika za RTV naročilo. In to ni kar brez zveze neka naročnina, to je javni servis vseh državljanov te države. In to si zapomnimo, za kaj gre ta denar. Ne samo za informiranje o domačih in tujih dogodkih, tukaj bi
poudarila tudi tuje dogodke, komercialne televizije poročajo samo prek tujih agencij o dogajanjih v svetu. Edino javni servis zagotavlja državljankam in državljanom Republike Slovenije, da imamo svoje dopisnike na ključnih mestih v Evropi, kjer nam sporočajo zadeve, ki so posebnega interesa za našo državo. Kot je že povedala kolegica Potrata, kultura, mi nikjer drugje nimamo direktnih prenosov ključnih največjih kulturnih prireditev, kot jih ima ta država prek javnega servisa; izobraževalni programi, in ne pozabimo, kolegice in kolegi, verski programi. Tudi verske programe zagotavlja ta javni servis. In še bi lahko naštevali in zdaj bomo problematizirali 0,64 evra. In spomnimo se še nečesa. Kdaj ste se odločili to leta 2011 znižati? Takrat, ko ste pripravljali svojo strankarsko televizijo. Takrat ste se to odločili, ker SDS ni več potreboval javnega servisa, ker je pripravljal z delom kadrov iz javne televizije svojo televizijo. Potem ko vam finančno cela stvar ni šla skupaj, ste jo prodali Grkom. In ne se sprenevedati, to je televizija, ki rabi našo pomoč. Sem pa trdno prepričana in podpiram vse tiste, ki pravite, da je treba pogledati, kakšni so čisti računi. Če bo kdorkoli, katerikoli uradni organ odkril nepravilnosti na RTV servisu, morajo biti odgovorni za to kaznovani. Ne pa da so kaznovani vse državljanke in vsi državljani te Slovenije, ki naj ne bi smeli gledati kvalitetnih programov.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Postopkovno ima gospod Tanko, če sem prav zasledil.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Upam, da teče razprava o amandmaju RTV, ne o financiranju političnih strank. In glede na to, da ste zelo čuteči pri razpravah mojih kolegov poslancev iz SDS, kadar kdo govori o nepredmetu dnevnega reda, bi predlagal, da ste enako čuteči, bilo bi dobro, če bi bili še bolj, tudi do vaših koalicijskih partnerjev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Moram priznati, da sem pozorno poslušal razpravo gospe Alenke Jeraj, ki je resnično začela temo časopisnih anonimk oziroma anonimnih obvestil in neko drugo asociacijo je potem predstavila druga poslanska skupina. Tako da v kontekstu teh razprav je prišlo do izmenjav stališč. Se pa strinjam z vami, da je primerneje, da ostanemo pri 10. členu in pri amandmaju k 10. členu, ki govori o mesečnem prispevku za javno radiotelevizijo in veliko kvalitetnejše bodo razprave potem, če ne bomo uporabljali drugih asociacij. Ampak to se je dogajalo v teh razpravah.
Želite še dodatno postopkovno, gospod
Tanko?
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
100
DZ/VI/14. seja
Eno je, če nekdo govori o anonimki, ki se nanaša na delovanje javnega zavoda RTV, za katerega zdaj zbirate dodatek 5 milijonov evrov s tem amandmajem, drugo je, če nekdo govori o anonimki, ki se nanaša na neko čisto drugo področje. Jaz nimam težave s tem, da konteksta ne razumem in tudi kolegi ne. Ampak tisti, ki vodi sejo, ga pa tudi mora razumeti. In samo na to sem opozori. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Vidim, da je še želja po razpravi, zato odpiram možnost prijave za razpravo k 10. členu in amandmaju k 10. členu.
Besedo dajem gospodu Ivanu Grillu.
IVAN GRILL (PS SDS): Hvala lepa.
Upam, da se vsi zavedamo, da so Slovenke in Slovenci v stanju, ko zelo težko prenašajo razmere v Sloveniji, ko iz dneva v dan skrbijo, kako bodo preživeli ne samo mesec, ampak tudi teden, in da jim veliko pomeni vsak cent. Ampak ne samo to, ko nekateri pravijo 0,64 evra, pa nekomu ne pomeni nič. Ne gre tukaj samo za teh 0,64 evra, tukaj je zelo veliko vsakemu med nami lahko to, da se zavedamo, da če je vojna, je vojna za vse. Če je kriza, dajmo biti vsi do tega tudi solidarni. Nihče mi ne bo govoril, da na RTV-ju ne morejo poslovati bistveno bolj racionalno, ne da bi ob tem katerokoli oddajo ukinjali ali pa da bi bila kvaliteta teh oddaj slabša. Če kdo pozna delo komercialnih televizij, pa naše javne radiotelevizije, boste lahko delili mnenje z menoj, da je njihova organizacija ali tudi učinkovitost zelo, zelo različna in da tukaj ni primerjave. Koliko so lahko na komercialnih televizijah bolj učinkoviti, bolj racionalni, bolj poslujejo tudi pregledno, kot pa je to na javni radioteleviziji. In tukaj tiste anonimke, ki so se sedaj zopet pojavile, poglejte, to niso niti anonimke, to je javno tajna. To se ves čas dejansko lahko posluša, tudi dokazi so številni, pa se je zatiskalo oči o številnih anomalijah, ki so prisotne na RTV. Od tega, da se financirajo oddaje, ki jih ni, da so se milijoni zapravili za studio, pa se ne ve, zakaj. Da ne govorimo o številnih navidezno ali pa fiktivno zaposlenih ljudi na RTV. In še in še bi lahko naštevali.
Bom povedal samo še primer pred petnajstimi leti, kajti prejšnja moja služba je bila tudi takšna, da sem imel stika s terenskimi delavci, ki so pripravljali oddaje izven centra Slovenije, Ljubljane. Ne boste verjeli, za enak prenos neke oddaje je v primeru, da ga je prenašala komercialna televizija bilo dva ali trije, vse je funkcioniralo brez problemov, ko je pa podoben prenos pripravljala RTV, so prišli z dvema kombijema ljudi, da se sami sebe niso znali niti prešteti, našli smo jih pa povsod drugod, samo tam ne, kjer bi morali biti. Pa ne misliti, da je danes zadeva bistveno drugačna.
Jaz sam tega amandmaja, da se ta prispevek zopet dvigne, ne bom podprl in upam, da bo tudi v ostalih koalicijskih strankah, ki ste
se tudi že skozi svojo razpravo do tega zelo korektno opredelili, da je vsak cent, ki ga lahko neka družina prihrani. izredno pomemben, ne samo v finančnem smislu ampak tudi v simbolnem. Kar me pa še posebej moti, je pa to, da je lahko predmet stavkovne zahteve ali pa sindikatov, da oni diktirajo v tistih svojih pogajanjih, da se bo RTV prispevek moral dvigniti. Zakaj se niso pogajali, da se morajo cene zdravil dvigniti ali pa znižati ali pa cene nekih vozovnic ali pa komunalnih storitev? Ali pa cene elektrike? S kakšno pravico se lahko sindikat tukaj pogaja o ceni RTV-prispevka, ki mu lahko z drugo besedo rečem, to je davek, obvezni davek.
In ne mi govoriti, da tiste ljudi, ki s težavo preživljajo mesec, zanima, zakaj morajo toliko plačevati. Dajmo se tukaj obnašati korektno, predvsem pa solidarno do tistih, ki so te pomoči ali pa te solidarnosti najbolj potrebni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospod Jani Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Ta amandma bom podprl. Bom ga pa podprl predvsem zaradi tega, ker moram reči, da sem res zelo presenečen, kakšno sprenevedanje sem že in bom verjetno še nekaj časa prisiljen poslušati. Ena stvar je jasna in dela razliko med komercialnimi televizijami in nacionalnim programom in nacionalnim javnim zavodom, je tista, ki smo jo v zakonu zelo jasno opredelili. In tega se preprosto ne da enačiti. Ne moremo reči, da je vsaka komercialna televizija tista, s katero bo konkurenčno na trgu javni zavod RTV tekmoval. In napaka je, da je pred desetimi leti ta televizija pristala na to logiko, da tekmuje z njimi in na nek način hoče biti všečna gledalcem, kaj jim bo več ponudila. Na ta način bomo pristali, da bomo imeli še samo hollywoodske filme in šla je že celo tako daleč, da je hotela z reklamami doseči celo isti nivo kot komercialke, ki se dejansko preživljajo samo s tem in ničemer drugim. Zato imajo oni ta prispevek. Mi smo v zakonu zelo jasno določili, kaj pravzaprav oni morajo pokrivati in komercialne televizije ne pokrivajo. Pokrivajo dva nacionalna televizijska programa, treh nacionalnih radijskih programov, radijski in televizijski program regionalnih centrov v Kopru in Mariboru, po en radijski in televizijski program za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter radijsko in televizijsko oddajo za romsko etnično skupnost, radijski in televizijski program za slovenske narodnostne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence, na katere se tukaj tako radi nekateri sklicujejo in kar naprej govorijo, koliko je treba za njih nekaj narediti. Nehajte govoriti o ekipah, ker sploh niste delali nikoli na Radioteleviziji in se je že v desetih, petnajstih letih ogromno spremenilo. Ne govorim o vas, govorim o tistih, ki so o tem komentirali. In tisto, kar je bolj
101
DZ/VI/14. seja
pomembno od tega, pa je, da je nekdo nonšalantno ta prispevek spustil samo zato, ker mu ni bil všeč ta javni zavod in ker mu ni bil všeč studio. On je govoril o 300 tisočih, vi ste pa danes govoril že o milijonih - zaradi prenove studia. Ja seveda, ker govorite številke kar na pamet. Primite papir v roke, pa si izračunajte, kaj to v resnici pomeni. Tisto, kar pa je meni pomembno, zelo pomembno in bom zahteval od te televizije, da morajo naprej izvajati, to pa so posebni izobraževalni programi. Programi, ki jih nobena komercialna televizija ne daje. Za invalide, za slepe, za otroke s posebnimi potrebami. Kje imate ta program na katerikoli drugi komercialni televiziji? Izobraževalni program. To s tem prispevkom plačamo in vi ste to odvzeli. Kaj se jaz bojim? Bojim se, da takrat, ko se bo ta prispevek znižal, se bo najprej na teh programih varčevalo. Kaj je prav in kaj ni prav, imamo zato vodstvo na televiziji, ki mora to organizirati, ne pa poslanci v Državnem zboru, ki kar naprej govorijo, kako mora izgledati ena ekipa, koliko število snemalcev mora biti zraven in koliko ne. Zato je vse skupaj ena navadna demagogija, ki jo izvajate. Dajte se poslušati, kaj govorite. Še eno leto nazaj ste govorili nekaj popolnoma drugega. Hoteli ste na vsak način pripeljati do točke, da se nacionalni program zmaliči do konca. "Fertik", ni ga več. To je bil vaš cilj. In tega enostavno ne moremo dopustiti. Imate pa drugo možnost, predlagajte zakon, tega ste vajeni, in povejte, da to vse "ven leti". Potem pa smo na tem, da bomo imeli komercialno televizijo, potem pa tega ne rabimo več in ukinemo kar cel prispevek in nimamo več prispevka. To bi morali narediti in takrat bi vam res verjel, da hočete nekaj šparat. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji ima besedo gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani!
V času, ko aktualna oblast krči dohodke vsem kategorijam prebivalstva, ko uvaja enormne katastrske dohodke za obdavčitev kmetov, ko pravzaprav morajo vsi državljani plačevati pohlep nekaterih posvečenih oseb, sedanja aktualna oblast na nekem področju pa ne predvideva rezov oziroma statusa quo, ampak se ravna po klasičnem zakonu o dogmi agitpropa, ki je bil uveden v tistih časih, da je za propagando dovoljeno vse. Za propagando ne sme zmanjkati denarja. In poglejte, zelo hitro je vaša oblast začela uvajati neverjetne enormne ukrepe za zaščito lika predsednice Vlade. Gotovo je oblast naročila, da je treba novinarja, ki je bil malce kritičen do predsednice Vlade, sankcionirati. Odgovorna urednica Ksenija Horvat Petrovčič je klicala v Maribor, da je treba nemudoma ukrepati. In da je to uradna politika te opcije, je prej v svoji razpravi potrdila kolegica Klasinc. Namreč, dejala je, če bo kdorkoli odkril nepravilnosti na RTV, mora biti tisti, ki je kriv,
kaznovan. Novinar Korošec je kriv po vašem in je že kaznovan. Uveljavljate najstrožjo, najbolj grobo metodo discipliniranja novinarjev. To ste izjavili, ja. Zapisal sem si vaš citat: "Če bo kdorkoli odkril nepravilnosti na RTV, mora biti tisti, ki je kriv, kaznovan." In odgovorna urednica Ksenija Petrovčič - je tudi potrjeno, da je rekla: "Če ne bo področna urednica ukrepala, bom sama ukrepala." Torej je našla krivca. Pred leti se je eden od naslednikov gospoda Meršola s podlo psovko spravil na takratnega predsednika Vlade. S podlo psovko! In je bil še čaščen, nagrajen, je velecenjeni član novinarskega ceha in tako naprej. Dvojna merila! Vse v interesu zaščite in propagande lastne opcije. To so nezaslišane zadeve, ki se dogajajo v zdajšnjem času. To se še ni zgodilo, da bi nek ministrski predsednik praktično v drugem mesecu svojega vladanja zahteval popolno podrejenost novinarjev in samo pozitivno afirmativno poročanje. Vse drugo je nepravilnost, ki jo je treba kaznovati. Ob tem da ste pa iz iste opcije kar naprej razglašali, kakšen diktator je bil prejšnji predsednik Vlade. Pa so si lahko dovolili psovke in vse na njegov račun. Prav vse je bilo dovoljeno. In da bo čim več zagovornikov, da bo ta vaša politika čim bolj uspevala, da bodo ti vaši kriteriji čim bolj upoštevani, je v času suhih krav, ko se vsem državljanom jemlje, ko je ogromno ljudi že v revščini, treba povečati prispevek za televizijo. Ja, imejmo na vseh področjih enaka ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Repliko ima Janja Klasinc.
JANJA KLASINC (PS PS): Gospod predsednik, izkoristila bi repliko, ki je namenjena napačnemu razumevanju navedb. Da pojasnim še enkrat, sicer dvomim, da gospod Jerovšek res ne bi razumel, ampak mislim, da je v slogu svojih teorij zarot spet zlorabil in popestril našo bogato razpravo v Državnem zboru kot vedno. Rekla sem, da če bi, ne kdorkoli, ampak pristojni organi ugotovili - in to bo magnetogram dokazal -, da je kdorkoli kriv, sem za to, da se te ljudi kaznuje. Pristojni organi, ne pa kdorkoli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za to pojasnilo.
Naslednji ima besedo gospod Jože
Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Najprej bi rad opozoril, da je ta rešitev, ki je zapisana v zakonu o izvrševanju proračuna, tu umeščena nesistemsko. Zakon o izvrševanja proračuna ureja samo poslovanje proračunskih porabnikov, ne RTV-ja, ki je neproračunski uporabnik. Žal vidim, da to ne moti več niti Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in dopuščajo sanacijo napake bivše ministrice Majde Širca, ki je zavozila zakon o RTV in sedaj to prek nesistemske rešitve uvajate nazaj.
102
DZ/VI/14. seja
Drugo, na kar bi opozoril, je to, da se masa plač za vse javne uslužbence znižuje za 5 %, tudi za tiste, ki so zaposleni na RTV, in teh je tisoč 900 redno zaposlenih, in kakšnih 400, 500 honorarno. In tudi za te velja znižanje mase za minus 5 %. Istočasno pa prihajate s popravkom RTV-prispevka za plus 5 %. Se pravi, da se bo na nek način približno 8 ali 10 % pojavilo nesorazmerja v RTV in nekaj prostih sredstev iz tega naslova. RTV zaradi znižanega prispevka ni posloval nič slabše in z nič večjimi težavami kot prej, ko je imel 5 % višji prispevek. In sedaj, ko se plače povsod znižujejo, tudi na RTV, vi dvigujete prispevek RTV. To mislim, da je rešitev, ki je popolnoma neskladna s tistim, kar govorite.
Poročilo Računskega sodišča je pokazalo, da je v poslovanju zavoda RTV veliko napak, veliko zlorab, da se zlorabljajo študentske napotnice za redno zaposlene, da se plačujejo dodatne ure in tako naprej. To ima znake sistemske korupcije. S tem, ko vi omogočate dvig RTV-prispevka, čeprav se plače v RTV znižujejo, nadgrajujete možnost sistemske korupcije v zavodu RTV. Mislim, da se je treba nad temi stvarmi zamisliti. In bi bilo treba naprej, preden se karkoli naredi, narediti v tej televizijski hiši neko revizijo in pa tudi nek program odprave nepravilnosti. Ne pa samo sprejeti rešitve, s katerimi nalivate dodatnih 5 milijonov evrov v proračun javnega zavoda radiotelevizije.
Sporno je tudi to, da sta se izpogajali za dvig RTV-prispevka po moje dve popolnoma nepristojni osebi. Minister za notranje zadeve ni pristojen za RTV-prispevek. Prav tako sindikati v RTV ne morejo opravljati poslovne funkcije. Ampak to v tej hiši nikogar nič ne moti. Mirno se te zadeve speljejo. Direktor je bil zelo začuden, ko je izvedel, da se bo povečal RTV-prispevek, na to ni računal. Moram reči, da se v tej državi dela v tem mandatu oziroma pri tej vladi na nek čuden način.
Pojavlja se vprašanje, za kaj bo ta RTV prispevek porabljen. Ima kdo kakšen jasen odgovor? Gospa predstavnica Vlade, za kaj se bo porabil povišan RTV- prispevek? Za izboljšanje podobe koalicije? Za to, da se ne bo več toliko poročalo ali pa sploh nič o gospodu Virantu, ki ima cel kup raznih zadev? Za to, da se bo nagrajevalo tiste, ki ne bodo preveč grdo ali neprimerno poročali o predsednici Vlade in ostalih koalicijskih poslancih? Prosim za odgovor, za kaj bo porabljen RTV prispevek. To je Vlada, če predlaga rešitev, dolžna odgovoriti.
In še nekaj. To, čemur smo priča, je pravzaprav tipično za to koalicijo. Ko se eno govori, govorite o varčevanju, o rezih v javnem sektorju, predlagate pa rešitev, ki ne pomeni varčevanja, ampak pomeni nadgrajevanje porabe v javnem sektorju. Edini, ki je kar privarčeval, je gospod Virant. Vsem drugim državljanom, dvema milijonama, pa boste z njegovo pomočjo in njegovim uspešnim
pogajanjem nadgradili stroške življenja. To je zelo dvolično.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji, ki ima besedo, je gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa.
Očitno bomo blokirali sedaj na RTV z današnjo sejo, ampak ne glede na to, bil sem član Komisije za nadzor javnih financ in stokrat je bilo povedano, katero obdobje je bilo pregledano, da je to bilo obdobje 2009-2010, da je bil direktor gospod Guzej, ki je ob nastopu te funkcije javno povedal po televiziji, da je prodajalec avtomobilov, nima pojma o RTV. To so dejstva. In da Filli, nisem jaz njegov advokat, opravlja popravljalne ukrepe, da vračajo denar, ki je bil preplačan v osebnih dohodkih in ne vem čem. In o anonimki jaz ne vem nič sicer, ampak če se kaj dogaja, normalno, stvari je treba urediti. Imamo organe pregona in tako dalje, nadzorni svet, svet zavoda in naj uredijo svoje. Zato pa ni treba dejavnosti uničiti. Glejte, RTV-prispevek se ne bo uporabljal, upam, da ne za novo tehnologijo, ker sedaj so se nekaj usposobili in imajo kar v redu. Ampak sprašujem vas, kdaj je bila zadnjič posneta kakšna literarna zadeva slovenske literature? Kdaj je bil posneta kakšna nadaljevanka, ki bi našo zgodovino promovirala? Ali bomo samo gledali, kot je bilo rečeno, da na nekaterih drugih televizijah, ameriške in druge nadaljevanke? Omenjeni so bili izobraževalni programi. RTV financira tudi simfonični orkester Big Band in tako dalje, saj to vse vemo. Vse to stane, vse to mora biti, hvala bogu, da imamo. Ko nam na Kongresnem trgu igrajo in uživamo, ja, če ni vašega vodje tam, potem vas ni, ampak v glavnem pa smo vedno in nam je lepo. Mislim, da ne bo šel ta denar za plače, ker o plačah govorimo na splošno, vsi bomo šli s plačami dol, da bo šlo za produkcijo, za nove vsebine in da bo iz tega izhajalo to, da bomo na televiziji Slovenije gledali čim manj nekih starih nadaljevank, ki tudi kdaj morajo biti, ampak ne tako pogosto, kot so v zadnjem obdobju. Mogoče je pa komu na poti ta oddaja Odmevi, pa takšne kritične zadeve. Tisti, ki sprašujejo enako ostro vse: leve, desne, srednje, črne, bele.
Jaz bom ta amandma podprl in upam, da bomo to napako do RTV popravili. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Še je želja po razpravi. Ali želi mogoče besedo predstavnica Vlade?
Gospa mag. Mateja Vraničar, izvolite.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa.
Glede na konkretno zastavljeno vprašanje, sicer se bojim, da je bilo retorično, ampak vendarle mi dovolite kratek odgovor. RTV Slovenija je javni zavod. Javni zavod posluje v skladu s svojim finančnim načrtom, ki mora biti pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo, kar
103
DZ/VI/14. seja
se tiče RTV, predvsem v skladu z Zakonom o RTV. In pričakujem oziroma ne more biti drugače, kot da bodo prihodki, ki jih bo javni zavod pridobil iz naročnine, porabljeni v skladu s finančnim načrtom. Kot veste, Vlada ne sprejema finančnega načrta tega javnega zavoda, ampak ta finančni načrt sprejemajo pristojni organi samega zavoda. Naj pa opozorim, da po Zakonu o RTV se med drugim naročnina namenja za posebne programe, za posebne programe za narodnostne manjšine, za posebne rešitve oziroma za financiranje neodvisne televizijske in filmske produkcije in ne nazadnje tudi za regionalne radijske in pa televizijske programe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam za odgovore.
Vidim, da je še želja po razpravi.
Replika?
Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Ta odgovor državne sekretarke ne zadovolji. Če ste se v postopku pogajanj dogovorili za 5-odstotno zvišanje RTV prispevka, potem ste morali najbrž imeti specifikacijo, za katere namene bo šel ta prispevek, zakaj to RTV rabi. RTV ima sprejet finančni načrt za leto 2013. In jaz sem vas samo to vprašal, da mi razložite konkretno, za katere zadeve se bo ta RTV-prispevek porabil, glede na to, da je finančni sprejet za letošnje leto. Dodatna sredstva za kaj bodo šla? Tega ni pojasnil danes noben minister, noben državni sekretar, to ni del ESS-ja, kot smo videli, in tako naprej. Za kaj bo to šlo? Plače se znižujejo v RTV, masa plač ravno tako približno za 5 %. To se pravi, da se bo ustvarilo približno, ne vem, dve milijardi ali pa dve in pol milijardi dodatnih prihrankov na stroškovnem delu. Dva in pol milijona evrov prihrankov dodatno vnašate v ta sistem, pet milijonov evrov s tem povišanjem in kako boste porabili teh 7,5 ali 8 milijonov evrov? Kateri projekti so tisti, ki to potrebujejo? Če glasujete o RTV prispevku, kolegi poslanci, potem morate vedeti, za katere namene, ali pa je to samo nekaj, kar se nekam nalije in potem teče z raznimi naročilnicami, dogovori, neprojekti in tako naprej ven iz sistema in se na drugi strani joka, da denarja ni. Bo šlo to za TV 3 program? Tukaj je nekaj pravnikov, nekaj ekonomistov, imamo Ministrstvo za finance, imamo glavnega pogajalca in bi rad, da to nekdo specifirano razloži. Potrebujemo zato milijon evrov, za to 300 tisoč, za to, toliko in toliko, da bomo vedeli, zakaj gre ta RTV-prispevek. To kar takole, sem 5 %, tja 2 %, sem milijon, tja dva, to ne gre. Vi ste prišli sem s konkretnim projektom, dvig DDV za 5 %, a brez ustrezne obrazložitve. Ne da bi vedeli, zakaj bo to šlo, samo zato, ker pač se vam to lepo zdi. In drugače si te ponovne vložitve tega amandmaja niti ne da razložiti, samo zato, da boste imeli pri RTV-ju, ne vem, lep umetniški vtis. Program bi rad videl, ki ga
boste s tem sfinancirali, in pa tudi s prihranki, ki bodo se zgodili zaradi znižanja plač na RTV. To bi gospa državna sekretarka morala povedati. Če ne, pa prekinimo sejo, zato da bomo dobili odgovor in bomo pač nadaljevali, ko bodo izpolnjeni pogoji za to. Ta trenutek niso.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Bila je izražena želja še za razpravo, zato odpiram možnost prijav.
Besedo dajem gospodu Jerku Čehovinu.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Saj se niti ne bi oglašal, ampak se moram, nisem iz vaše stranke. Gre enostavno za to, da se mi pogovarjamo o nečem, kar sploh ne sodi v Državni zbor. Poslali smo svoje predstavnike v Programski svet RTV, imamo v nadzornem odboru ljudi in dajmo od njih zahtevati, kako in kaj. Tukaj v parlamentu bomo o vsakem sprejetju ZIPra bomo na novo urejali vsebine RTV in določali, kaj naj novinarji pišejo in kaj naj govorijo. Pa to je smešno. Mimogrede, danes je bilo veliko razprave okoli tega, da je nekdo iz koalicije klical nekoga, tukaj sicer gospod Pukšič in gospod Jerovšek nista bila usklajena, ker Pukšič je rekel, da je klicala premierka, Jerovšek je rekel, da je klicala urednica informativnih idej. Razprava popolnoma brez zveze, kajti kakor mi je znano, je že danes gospa Pivčeva preklicala vse ukrepe proti gospodu Korošcu. Spet razpravljamo o nečem, kar sploh nima danes v tem trenutku nobenih posledic. Ampak ni kar tako, je pač fino razpravljati in te razprave pač gredo. Še enkrat pravim, v ZIPro - tukaj se pa strinjam z gospodom Tankom - je prišlo to določilo brez zveze. In čim prej bi morali poskrbeti za to, da gre to ven in da se parlament ne ukvarja s temi zadevami. Mimogrede, še ena stvar, toliko pa vseeno znam računati, ta stvar je kot problem nastala lansko leto pri sprejemanju proračuna oziroma ZIPra. O razlogih je že govorila gospa Janja Klasinc, ko se je nekomu zdelo dobro, dajmo malo po prstih še javno službo RTV Slovenije, pa dajmo malo pobrati, pa bomo videli, kako bodo delali, kaj bodo delali. Tudi takrat ni bilo nobene analize, nič nismo imeli znanega, kako posluje, ampak kar tako smo to usekali tako počez. In danes ko se to vrača, torej se ne povečuje, ampak vrača se na staro ceno, prosim, da se dejansko tudi tako sami, bom rekel, obnašamo in tako tudi diskutiramo, se ne povečuje za 5 %, ampak se vrača na tisto višino, ki je že bila.
Še enkrat naj ponovim, vsa ta razprava je danes popolna izguba časa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Replika, gospod Jerovšek, izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Kolega Čehovin je rekel oziroma malo drugače me je navajal, kot sem sam dejal, in da je to brezpredmetno. Ampak ravno v tisti izjavi
104
DZ/VI/14. seja
gospe Polone Pivec piše, da jo je klicala gospa Ksenija Horvat Petrovčič in zahtevala, da ukrepa. Rekel sem tudi to, in pri tem vztrajam in toliko političnega smisla imam, da se je izjemno hitro začela zaščita lika in dela predsednice Vlade gospe Alenke Bratušek. Tako zgodaj nobeden premier ni zahteval pokorščine novinarjev. Tako zgodaj v fazi vladanja in za takšno minorno zadevo. Saj jaz ugotavljam, da ste sedaj spoznali, da je to popolnoma nerazumno, pretirano, proti vsem standardom, da je to napad na svobodo govora in da je sedaj preko istih transmisij prišlo do tega, da naj področna urednica umakne ukrepe, vendar to se je zgodilo. To brezumno dejanje se je zgodilo. In tukaj se jaz nisem nič razlikoval od gospoda Pukšiča. Vem, da je to prišlo skozi kanale oblasti, skozi kanale politične moči, skozi interes, da se novinarje utiša. Zaradi tega je treba na drugi strani kazati veliko privrženost medijem in novinarjem z zviševanjem prispevka, torej iskanje zavezništva. In ta igra je tako prozorna, da se dejansko vidi od daleč in se težko branite, da to ni popolnoma sproducirano. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji razpravljavec je gospod Andrej Čuš.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Predsedujoči, najlepša hvala za besedo.
Jaz danes sploh nisem imel namena debatirati, ampak ko to vse danes slišiš, se moraš malo javiti. Najprej bi rad rekel, da sem res presenečen nad dvojno igro Pozitivne Slovenije. Na eni strani jih zavaja turbo kapitalizem na Mestni občini Ljubljana, zagovarja kredite po 250 evrov, zdaj pa nam tukaj govori, kaj je v javnem interesu. Prej je gospa Klasinc govorila o malenkostih oziroma kako malo moraš plačati, samo dobrih 60 centov več. Očitno ji gre dobro in vabim jo, da pride v naše kraje, kjer marsikomu ne gre tako dobro.
Kot sem že prej rekel, tukaj gre marsikomu dobro, ampak gostilničarjem, kot je prej gospa Klasinc tudi govorila, pa z dvigom davkov tudi definitivno ne bo šlo. Prej sem bral podatke o honorarjih na javnem zavodu RTV Slovenija za mesec oktober. Za projektno delo je znašal najvišji honorar 6 tisoč 452 evrov bruto, en posameznik pa je za sovodenje TV-oddaje in sinhronizacijo risank prejel honorar v višini 5 tisoč 152 evrov bruto. Ni kaj, dobra plača. Med redno zaposlenimi ima mnogo novinarjev plače med 3 tisoč 850 do 3 tisoč 700 evrov bruto.
Da se dotaknem še mnenja Računskega sodišča, ki je dalo negativno mnenje na poročilo o delovanju javnega zavoda RTV Slovenija. Mi danes glasujemo o tem, če bomo državljankam in državljanom vzeli 5 milijonov evrov iz praznih žepov in jih dali v eno črno luknjo, ki je polna netransparentnosti in nepravilnosti. Ni kaj, smo pa zelo pogumni oziroma ste.
V Poslanski skupini SDS in jaz menim, da je na javnem zavodu RTV Slovenija dovolj notranjih rezerv, da se niso potrudili tako, kot bi se morali, v končni fazi v tej krizi so vsi prispevali svoj delež, mi pa bomo sedaj dali njim nagrado za slabo delo. Še enkrat, pogum že na kvadrat. Matično delovno telo ni podprlo dviga mesečne naročnine RTV za 5 %. Ampak sedaj je očitno vladna koalicija nekoga zgrabila in ga stisnila v kot in očitno bo sedaj moral glasovati, ne po svoji volji, ampak po volji šefov.
Jaz moram reči, da teh ukrepov, o katerih govorimo danes, niti približno ne podpiram. V bistvu bomo RTV dali eno res tako lepo simbolično nagrado: delajte še naprej, ne rabite se truditi varčevati. Ne vem, jutri jaz ne vem, kako bom hodil po ulici, ampak vam to očitno ni problem. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednja ima besedo gospa Alenka
Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala še enkrat.
Za tiste, ki vpijete na nas in nam malo manj kot grozite, naj povem, da ne ukinjamo RTV-prispevka in tudi ne ukinjamo nobene oddaje. V našem mandatu smo celo en dodaten program uvedli, tretji parlamentarni kanal, in jutri bomo praznovali 5. obletnico tega. Tisto, o čemer sem jaz govorila, sem lahko prebrala v poročilu nadzornega odbora in v pregledu sklepov in v dogovoru k poročilu, ki so ga naknadno poslali.
Anonimka, ki sem jo omenila, je omenjena tudi tukaj, ker jo je namreč Komisija za preprečevanje korupcije posredovala RTV zavodu in zahtevala od njih, da nekaj naredijo. In to ni nobena gostilniška debata, ampak pač nekaj, na kar se mora pristojna inštitucija odzvati. In zato jo tudi obravnavamo. Ko sem vprašala na Komisiji za nadzor javnih financ direktorja Fillija, ali izpolnjujejo kvote za oglaševanje, namreč tudi sredstva za oglaševanje padajo iz leta v leto, pomeni, da nekdo najbolje ne dela, dobro, nekaj svojega naredi tudi kriza, je povedal, da ne izpolnjujejo kvote. Da bi marsikje lahko imeli več oglasov, pa jih nimajo. Najbrž je tudi tam rezerva, če bi se potrudili, in je tudi rekel, da delajo na tem, da bodo poskušali prodati pakete in tako naprej. Na spletni strani Financ piše, še enkrat, da je gospod Filli rekel, da ne potrebuje zvišanja RTV-prispevka. In kolega Tanko je že povedal, da se je čudil, ko je izvedel, da bo RTV-prispevek zvišan.
Februarja 2013 smo lahko brali v Slovenskih novicah o visokih honorarjih na RTV. Nekaj o tem je povedal kolega Čuš. Mi nimamo težav s tem. Zavedamo se, da v RTV hiši dela tisoč 900 redno zaposlenih in okoli 600 honorarcev. Direktor je povedal, da poskušajo zaposlene, ki odhajajo v pokoj, nadomestiti s honorarci, sploh s tistimi, ki že deset ali več let delajo z RTV. Veste, da so nekateri dobili tožbe,
105
DZ/VI/14. seja
ker so tožili RTV, ker pogodbe podaljšujejo in jih ne zaposlijo, pa bi jih morali po Zakonu o delovnih razmerjih. Mi želimo samo, da se ugotovijo nepravilnosti, da se te nepravilnosti odpravijo. Potem pa, če se bo izkazalo, da je denarja premalo, se lahko razmišlja tudi o tem, da se v RTV zavod da več denarja. Do takrat, dokler pa nimamo jasne slike, kaj je z napotnicami, kaj je z nadurami in tako naprej, tudi to je direktor Filli povedal, da je problem in da mora urediti, pa bomo ali počakali, da bodo uredili, ali bomo zavalili spet nekaj denarja, da se bo delalo naprej tako.
Te stvari so začeli urejati samo zaradi tega, ker so se morali soočiti z nekaterimi stvarmi, tudi z manj sredstvi. Sicer jih ne bi, sicer bi lepo šla karavana dalje in bi stvari tekle tako, kot so doslej. Zato jaz tega amandmaja ne bom podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Srečko
Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Prijazen pozdrav, kljub vsemu!
Treba bi bilo reči, da tisti, ki ne vemo ali ne veste, da ima javni zavod RTV težave, najbrž ne živimo ali ne živite v tem svetu. Vseskozi, odkar se je zmanjšala RTV naročnina, vemo, da so okrnjeni programi, in slišimo vpitje odgovornih na RTV, da programov ne morejo izvajati. Mi seveda govorimo o zaposlenih in o plačah. Programe izvajajo zaposleni, nihče drug, tisti, ki tam delajo, ljudje jih izvajajo. Vloga Državnega zbora je v tem, da zagotavlja pogoje za javni zavod. Ti pogoji so pravzaprav sredstva ter organi, ki nadzirajo delo tega zavoda. Če je karkoli narobe, potem naj to ugotovijo tisti, ki so za to pristojni, ne mi, gospe in gospodje. Ne mi, da bomo govorili o tem, da je plača ali honorar nekoga prevelik. To naj ugotovijo tisti, ki so pristojni, zdaj takoj. In če je kaj narobe, naj dajo poročilo in naj ukrepajo, da se to ne bo dogajalo. Seveda pa je sprevrženo to, da posamezniki govorite, najprej naj uredijo tisto, kar je narobe, ne povemo natančno, kaj je narobe, potem pa bomo mi odločali o tem, kakšna naj bo višina RTV naročnine in kako naj delajo. Mi bi morali govoriti o vsebini, o vsebini dela. In o tem je danes nekaj bilo govora. In za to vsebino bi morali zagotavljati tudi pogoje, da bi lahko delali.
Danes ne morem od nikogar pričakovati, da bi mi povedal, za kaj bodo porabljena sredstva, ki bi jih naj RTV dobila. Nekdo je danes rekel, da se sestavlja bilanca oziroma proračun RTV na ta način, da se prodajajo delnice, to je bila kot kritika. Kaj pa naj drugače naredijo, gospe in gospodje? Kaj naj naredijo, kot to, da so poskušali sestaviti konec s koncem in da so omogočali vsaj tiste programe, za katere mislimo oziroma vemo, da bi morali biti. In teh vsebin je na RTV iz meseca v mesec manj. In ravno zaradi tega je prav, da se jim zagotovijo pogoji.
Govoriti o tem, da bi naj bilo več reklam - ja, saj več jih pa res ne more biti, kot jih je že. Saj so še same reklame tudi na javni televiziji. In te reklame, če poslušamo medije, pa ne RTV Slovenija, te reklame se vedno težje dobivajo in tistih, ki reklamirajo, pravzaprav ni. Zato je prav, da zagotovimo normalne pogoje.
Mislim, da je pa najbolj treba nasprotovati tistim, ki ste poskušali povezati dvig naročnine z osebnimi dohodki. Proti temu odločno protestiram. Zavod RTV je javni zavod, ki mora spoštovati vse, karkoli je bilo sprejetega glede osebnih dohodkov. Seveda pa je treba pri tem zagotavljati tudi programe. In to je tisto, za kar se morajo v glavnem porabiti vsa ta sredstva, ne pa za osebne dohodke, ker tudi do danes so osebne dohodke izplačevali tako, kot so jih, dobro ali slabo. Razlika je pa bila samo na osnovi programov in vsebin, ki so zaradi tega bile zmanjšane. Če pogledamo programe, potem ugotovimo, da je tega veliko manj.
Jaz bom amandma podprl. Zdi se mi pa od človeka podlo, da novinar v tej Sloveniji reče, da ni predsednica Vlade povedala nič, pa sem jo poslušal. Razumeti jo je bilo treba in biti pošten pri tem, ko poslušaš, kar govori tisti, ki je ta trenutek najodgovornejši v naši državi.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Naslednji ima besedo gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice ministrstva za finance, lepo pozdravljeni!
Ne bom podprl amandmaja koalicije k 10. členu. To je logično. Na matičnem delovnem telesu sem podprl amandma opozicije oziroma kolegov iz SDS, ki je preprečil dvig RTV-prispevka in je moje ravnanje na plenarni seji potem logično. Čeprav sem poslanec vseh državljank in državljanov po ustavi, pa mi tokrat ne zamerite, razmišljam o svojih ljudeh iz dežele ob Muri, kjer je stopnja zaposlenosti oziroma registrirane brezposelnosti okrog 20 %. Se pravi, vsak peti od aktivnih državljanov nima službe. In ni enostavno vzeti pol evra. Ni enostavno. Je veliko ljudi, ki so na cesti in nimajo, da bi si plačevali zdravstveno zavarovanje. To je sicer 14 evrov, ampak če ni, enostavno ni. Jaz sem tukaj zato, da branim proračun slovenskih gospodinjstev. S podporo temu amandmaju bi dal neko bianko menico nekomu, ki bo to menico unovčil in na tej menici bo pisalo recimo 5 milijonov evrov. In mi ne vemo danes, kam bo ta denar šel.
Bilo je danes tudi govora o verskih oddajah. Ja, so na tem zavodu. Tudi sem zadovoljen, najprej še to želim povedati, da smo pred osmimi leti sprejeli nov zakon o RTV Slovenija in takrat vpeljali tudi parlamentarni televizijski kanal. Moram reči, da smo poslanci Nove Slovenije zadovoljni s televizijsko pokritostjo tega kanala, kar se tiče naše politične aktivnosti. Smo zadovoljni. Nismo pohlepni. Kar
106
DZ/VI/14. seja
pa zadeva uredništva za verski program na Radiu Slovenija, tega še vedno ni in si kar mislim, da ga kar dolgo časa še ne bo smelo biti. Tako pač je. In verska svoboda je ena prvih človekovih pravic. Čeprav je 24. januarja 2012 direktor Radia Slovenija na 17. redni seji programskega sveta RTV govoril o uvajanju nove verske oddaje na Radiu Slovenija. Preteklo je torej že več kot leto dni, a te oddaje do danes še ni. Kljub bimedialnemu uredništvu glasbeni uredniki ne predvajajo slovenske duhovne glasbe ob nedeljah in prazničnih jutrih. Bimedialno uredništvo je preprosto spuščanje megle. Zakaj takšno uredništvo sploh potrebujejo, ko pa skoraj vse prispevke pripravljajo za informativni program? Vsa Evropa prenaša bogoslužja na prvih programih in ima uredništva za verski program s programsko shemo oddaj in duhovna glasba ni prepovedana. Žalostna izjema je Radio Slovenija. Opaziti je, kakor da slovensko duhovno glasbo na 1. programu cenzurirajo, sicer pa predvajajo vse druge zvrsti domače in tudi tuje glasbe. Na Radiu Slovenija so, kar se verskih vsebin tiče, doslej le na 1. programu Radia Slovenija le tri minutke duhovne misli tedensko, tri minutke tedensko, na 3. programu ARS 20 minut tedensko oddaja Sedmi dan in prenos maš in bogoslužja ob nedeljah in praznikih ter običajno kakšen intervju, pogovor na 3. programu ARS. Na 1. programu Radia Slovenija namenijo med 5. in 8. uro zjutraj vsak dan približno 15 minut samo za vreme, kristjani pa smo deležni 3 minutke duhovne misli tedensko. Na Valu 202 je ob sobotah in nedeljah popoldne 4 do 5 ur čistega športa in tako dalje. Direktor Radia Slovenije je dejal, da sta 1. in 2. program Radia Slovenije njihova paradna konja. Kaj pa je 3. program? In na 3. programu, če že, najdemo nekaj verskih vsebin. Torej - ali boste kaj ukrenili za uredništvo za verski program na Radiu Slovenija, spoštovana koalicija? Hvala, če kaj boste ukrenili.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Je še želja po razpravi ali lahko sklenemo razpravo? Še je želja po razpravi, zato odpiram možnost za prijave.
Preden dam besedo, bi želel samo pojasniti, glede na izpostavljeno vprašanje, ali obstajajo pogoji za to, da danes razpravljamo o tem. Naj povem, da beseda teče o 10. členu in amandmaju k 10. členu, ki so ga vložile štiri poslanske skupine, ima vse sestavine in tudi obrazložitev, v kateri je zelo jasno zapisano, da bo predlagani amandma z zvišanjem RTV prispevka na raven iz leta 2011 omogočil javnemu zavodu nemoteno izvajanje programov, ki jih sicer izvaja samo javni zavod in niso komercialne narave. Če vemo, da se poslanci ne smemo neposredno vtikati, če lahko temu tako rečem, v programsko shemo, ker je to vpliv politike, je največ, kar lahko v obrazložitvi zapišemo, v tem smislu, tako da resnično obstajajo vsi pogoji.
Najprej dajem besedo v novem krogu razprav gospodu Francu Jurši.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Predsednik, hvala lepa za besedo. Poskušal bom upoštevati opozorilo. Tudi pred tem nisem razmišljal v smeri, da bi govoril o drugih temah. Poskušal bom biti zelo kratek v razmišljanju glede RTV-prispevka.
Sveži so spomini ne dolgo nazaj, ko smo v takratni koaliciji razpravljali o tej tematiki v tej dvorani, in so nekateri bili mnenja, da glede na situacijo, v kakršni Slovenija je, poskušajmo razbremeniti naša gospodinjstva tudi z zmanjšanjem RTV-prispevka. Takrat je bilo govora o 12 in nekaj evrih na gospodinjstvo, zmanjšati za 10 %. Na koncu je prišlo do kompromisne rešitve in dogovorili smo se, da bi naj bilo to 50 % od predlaganega. Že takrat sem razmišljal, da mogoče ne bi kazalo zmanjševati RTV-prispevka. Res je, da naša gospodinjstva v situaciji, v kakršni so, potrebujejo vsak stotin, ampak verjetno ne bi to ne vem kako močno vplivalo skozi celo leto na gospodinjski proračun. Tudi takrat smo odpirali teme glede ugotovitev Računskega sodišča. Moram reči, da sem danes v Državnem zboru od novinarjev poslušal pomisleke glede situacije na RTV in da bi kazalo, da se te zadeve, ki se tam izkazujejo, tudi popravijo. Mogoče bi res bila neka kompromisna rešitev, ko bi se te pomanjkljivosti odpravile, da se potem mogoče tudi dvigne ta prispevek. Ampak človek ne more izgubiti občutka, da je tu tekma dveh polov, eni dvigujejo, drugi zmanjšujejo. Potem se stvar obrne in zopet drugi dvigujejo in naslednji zmanjšujejo. Kdaj bomo enkrat v tem državnem zboru poskušali najti neke kompromisne rešitve? To je odprto vprašanje, ki se mi poraja.
V	tem trenutku še ne vem, kaj bom naredi, ali bom glasoval za predlagano rešitev, kljub temu da je naša poslanska skupina to podpisala. Bi se z veseljem odločil, da stisnem na gumb "kvorum", kajti tudi tistega predloga v preteklosti o zmanjšanju nisem podpiral. Našli smo kompromisno rešitev in mislim, da je za nekaj časa ta kompromisna rešitev najbolj prava. Če pa je tu kakšno ozadje, ki ga mi ne poznamo, potem bi ga bilo dobro obelodaniti, da bi vedeli, zaradi katerega razloga dejansko želimo dvigniti nazaj na bivšo raven RTV-prispevek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji ima besedo mag. Andrej
Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
V	tej dvorani je bilo že večkrat rečeno, da se v času krize pogovarjamo tudi o omejevanju odhodkov, tudi o samoomejevanju in o rezih v razno razne sisteme javnega sektorja, predvsem plače javnih uslužbencev in podobno, in da je ključno pri tem imeti in se držati načela neke pravičnosti, neke sorazmernosti, da ni izjem, da so pravzaprav vsi
107
DZ/VI/14. seja
deležni nekih sorazmernih ukrepov. Danes je tu govora o RTV in o naročnini RTV, ki je ob vseh rezih, ki jih delamo drugje, pravzaprav tu deležna dviga prispevkov, hkrati ko revizija Računskega sodišča, ne kdorkoli, ugotavlja nepravilnosti, spoštovani gospod Meh. Revizija Računskega sodišča nakazuje, da so rezerve pri plačah, da je prišlo tu do oškodovanja sredstev zavoda, se pravi, da so tu rezerve, hkrati jim Vlada z novimi rezi v plače javnih uslužbencev zagotavlja dodaten denar in se hkrati ne ve, za kaj se bo ta denar porabil, se pravi ta dvignjeni prispevek oziroma dvignjena naročnina. Spoštovani, jaz imam občutek, da nimamo enakih vatlov za vse podsisteme javnega sektorja. Da je tu RTV izjema in vas sprašujem, zakaj. Se nadejate neke bolj prizanesljivejše obravnave tega javnega zavoda. Kaj je razlog, da je ta sistem v neki pozitivni diskriminaciji? Javni zavod RTV je sprejel svoj finančni načrt. Dobili smo prejšnji teden na Komisiji za nadzor javnih financ zagotovilo generalnega direktorja, da se sredstva od prodaje delnic ne porabljajo za tekoče poslovanje, temveč zgolj za razvojne projekte, čeprav nadzorni svet nekoliko dvomi v to. V okviru obstoječih sredstev, kljub temu da so se jim prihodki iz naslova oglaševanja znižali, nekako poslujejo na pozitivni nuli, pri čemer še razvijajo svoje dejavnosti s sredstvi od prodaje delnic Eutelsata.
Sprašujem vas, kje je razlog, da se daje in reže kruh tu, tej hiši, pravzaprav res nesorazmerno vizavi vseh ostalih podsistemov, ki jih tolčemo. Jaz mislim, da je to odmik od tega načela pravičnosti in sorazmernosti in da tu delate pravzaprav krivico. To je ena stvar, ki jo želim povedati. Druga stvar je ta, da me je zelo razočaralo pravzaprav to, da se ne zna obrazložiti, za katere namene bo ta povišan prispevek šel. Če bi jaz tu slišal eno zavezo ali da bi bil sklep tako oblikovan, da bi zakon bil tako oblikovan, da bo ta denar šel za regionalne TV-postaje, za oddaje, ki imajo ta poseben pomen za prebivalstvo, ki obveščajo lokalno, regionalno gledalstvo, potem bi razumel, v redu, mi smo odškrtnili tem regionalnim TV-postajam, recimo, Vaš kanal je en takšen, VTV, gospod Meh ga tudi zelo dobro poznate, in podobno. Če bi se tem namenil ta denar, potem bi človek razumel. V redu, zdaj se skrbi tudi za neko širšo lokalno, regionalno informiranost, to so tudi oddaje posebnega pomena, in bi pravzaprav, razumel. Verjetno bi tudi malo drugače v SDS razpravljali, če bi šlo tako. Tako se pa dviguje RTV-prispevek oziroma naročnina, državna sekretarka je danes na odboru povedala, da zaradi tega, ker so to zahtevali sindikati. Halo! Torej sindikati lahko zahtevajo tudi znižanje cen elektrike ali pa komunalnih storitev ali pa česar koli v tej državi.
Imam resne pomisleke o smiselnosti, korektnosti in pravičnosti tako zastavljenih ukrepov. Najprej bi res moral RTV, tako kot vsi podsistemi javnega sektorja, poiskati neke notranje rezerve - jaz sem bil pozitivno
presenečen, ker se je generalni direktor Filli zavedal tega problema in je rekel, da je tukaj še nekaj rezerv - in potem, ko vidimo, kje smo, vplivati tudi na to RTV naročnino. Ne pa kar tako - brez jasnega odgovora, za kaj ta denar sploh gre.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Repliko ima gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Ko sem govoril o vlogi državnega zbora, sem govoril o tem, da je naša vloga zagotavljanje pogojev, kontrola, nadzor in to, da bodo javni zavodi lahko delali. Ne pa, da mi tukaj obravnavamo posamezne honorarje, plače in tisto, kar je narobe, kar smo ugotovili skozi medije in kar je nekdo skozi anonimke povedal.
Tisto, kar so ugotovili Računsko sodišče in ostali, morajo z odzivnim poročilom narediti v zavodu, sicer je treba menedžment zamenjati. In to je imela možnost prejšnja vlada in ima to možnost sedanja vlada. Mi pa sedaj govorimo o tem, da tako dolgo, dokler ne bodo uredili, tako dolgo ne bomo zagotovili pogojev, da lahko delajo. Vseskozi so v javnem zavodu RTV Slovenija govorili o tem, da imajo zelo veliko težav in da imajo zelo veliko problemov pri programih in da edino, kar lahko delajo, je, da poleg rezov na zaposlenih zmanjšujejo programe. In programi so tisti, ki potem tudi jemljejo denar. To moramo mi zagotavljati, tudi o tem, kar je bilo govora morda pred tem.
Seveda pa se mi zdi še posebej umazano, da se nadejamo s tem amandmajem prizanesljivosti oziroma drugačen tretma tega, kar bi se naj tukaj dogajalo. Ne vem, zakaj bi to lahko bil argument, ne vem, po kakšni osnovi bi to lahko bil argument, saj mi poskušamo RTV Slovenija kot javni zavod ohraniti v tisti obliki, da bo lahko javne funkcije potem tudi opravljala. To je pravzaprav bistvo vsega.
In še enkrat naj povem, da je vse tisto, kar je bilo govorjeno okoli osebnih dohodkov in zaposlenih, zavajanje slovenske javnosti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji razpravljavec je gospod Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Pravzaprav se nisem nameraval oglasiti, vendar mislim, da je prav, da povem nekaj stvari o tej zgodi, ki se je odvijala pravzaprav že eno leto nazaj. Moti me, da se ta debata ponovno odpira. Razumem razpravljavce, nikakor pa ne morem razumeti predlagateljev tega amandmaja, zlasti zaradi tega ker so že v dopoldanskem času na matičnem delovnem telesu nekje uvideli, da pravzaprav ta amandma nima podore. Že v prejšnjem mandatu smo v Slovenski ljudski stranki kot vladna stranka zahtevali, ko je bil
108
DZ/VI/14. seja
podan predlog, da se RTV-prispevek ukine, previdnost pri tej ukinitvi, pri znižanju prispevka RTV, saj smo smatrali, da brez nekega dobrega načrt za racionalizacijo poslovanja, in to smo tudi zahtevali od generalnega direktorja, ki je bil tudi na pogovoru v poslanski skupini, da vendarle ne bi prišlo do nekih nepotrebnih okrnitev programskih vsebin. Zato smo tudi na našo željo, na našo zahtevo takrat v koaliciji dosegli ta kompromis in ta dogovor o le 5-odstotnem znižanju prispevka s 1. 1. 2013. Seveda pa ob zavezi vodstva Radiotelevizije, da se bodo vsekakor prilagodili gospodarskim razmeram. Znižanje je bilo takrat pač sprejeto v luči, da mora javni zavod RTV v krizi, v kakršni smo se znašli, tako kot počnejo danes vsi državljanke in državljani, skrčiti in tudi racionalizirati poslovanje.
Takrat smo nekako s tem kompromisom dosegli ne nazadnje tudi nek mir, generalni direktor se je pravzaprav s tem strinjal in tudi obljubil, da se bodo zadev predvsem v smislu racionalizacije poslovanja in pa razrešitev tistih nepravilnosti, ko so jim bile očitane, tega lotili. Ob tem predlogu, da se ponovno RTV-prispevek vrača na tisto prvotno višino, smo v Slovenski ljudski stranki zelo presenečeni. Prepričani smo, da z zvišanjem prispevka bo s strani vodstva RTV bistveno manj motivacije za obvladovanje stroškov v javnem zavodu, bojimo pa se, da tudi bistveno manj volje za razčiščevanje vseh tistih očitkov, ki letijo na javni zavod v zvezi z nepravilnostmi pri poslovanju, pri zaposlovanju, izplačevanju plač in tako dalje. Sam osebno pa se pri tej zgodbi, ki se pravzaprav danes odvija, zelo težko znebim tega občutka, da je namen vladne koalicije s to potezo, s tem amandmajem zgolj kupovanje socialnega miru v javnem zavodu, in tisto, kar je bilo danes tudi že nekajkrat izpostavljeno, verjetno tudi naklonjenosti javnega zavoda kot močnega igralca na medijskem prizorišču do aktualne vlade. Ob tem pa žal nihče v vladi ne pomisli, da vedno višji RTV-prispevek plačujejo ravno državljani, ki imajo zaradi novih davkov in zaradi gospodarske krize tudi vedno manj dohodkov. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospe Evi Irgl.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, spoštovani predsednik. Poslanke in poslanci!
Tudi sama nisem nameravala razpravljati pri tem amandmaju, ampak so me spodbudili nekateri kolegi, ki so razpravljali pred menoj. Najprej spoštovani kolega Brulc, mi je žal, da niste v dvorani. Ampak prej ste zelo zaničevalno govorili o nekdanjem direktorju RTV hiše gospodu Guzeju. Če bi dobro poznali njegovo delo, potem bi vedeli, da je ravno v njegovem času RTV hiša izplavala iz rdečih številk. To je dejstvo in to je tudi dokumentirano. Kolega Moderndorfer je uprizoril v tej dvorani
pravi veliki šov, pravi teater, kričal je na nas, nam govoril, kako nimamo pojma, kaj pomeni zavod RTV, kaj zavod RTV pravzaprav počne, kakšne programe ima in tako naprej. To seveda ne drži. Jaz sama konkretno sem kar nekaj let delala v tej hiši in moram reči, da so nekatere stvari, ki so dobro opravljene, so pa tudi kakšne, ki niso tako dobro opravljene, tako kot je povsod. V celoti pa se strinjam s kolegom Tankom, ki je v svoji razpravi, sicer daljši razpravi, zadel pravzaprav bistvo. Koalicija na vseh nivojih reže, državljankam in državljanom zategujete pasove. S tem ni nič narobe, glede na to, v kakšni situaciji smo. Ampak odgovorno pa bilo, da bi vsem tem državljankam in državljanom vsaj pojasnili, zakaj boste v tako težki situaciji, ko se nekateri komaj prebijajo iz dneva v dan, povečali sredstva za RTV. To bi bilo najmanj, kar bi bilo primerno. V tem primeru pa lahko rečem, da je to nedostojno. In tukaj imamo državno sekretarko, prej je sicer nekaj pojasnjevala, vendar mene absolutno ni zadovoljila s svojim odgovorom in bi pričakovala, da bo ponovno pojasnila, zakaj natančno bodo šla ta sredstva. Hvala.
Gospa Potrata, jaz bi vas pa prosila, da poveste svoje mnenje, ko boste na vrsti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: No, saj
ravnokar prehajamo tudi v ta del razprave.
Mag. Majda Potrata, imate besedo,
izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala lepa.
No, vsem tistim, ki tako pozivate k temu, da je treba natančno povedati, za kaj bodo sredstva porabljena, bi rada citirala Zakon o RTV Slovenija. V 16. členu je med alinejami, ki določajo obveznosti programskega sveta, zapisana tudi alineja "na predlog generalnega direktorja sprejema programsko produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi možnostmi RTV Slovenija". Torej je na generalnem direktorju, da pripravi, programski svet sprejme in nadzorni svet nadzira izvajanje. V tej trojici je treba iskati, kako bodo sredstva porabljena. Gospoda Horvata bi spomnila, da je bilo programskemu svetu in nadzornemu svetu predočeno, kakšne bodo posledice znižanega RTV prispevka, zato sta ta dva sveta naložila direktorju, da pripravi nov programski načrt, ki bo upošteval nove finančne razmere, in so tako predlagali krčenje nekaterih oddaj. Takrat je bilo med drugim omenjeno tudi, da bo morebiti krčen tudi kak del verskega programa. No, jaz bi vam lahko zdaj citirala še 22. člen, ki pravi, da organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda RTV Slovenija generalni direktor, 27. člen pa govori o nadzornem svetu, ki nadzira in še kaj drugega počne. Ampak tisto, kar je pomembno v tej konstelaciji povedati, je, da je v na referendumu zavrnjenem zakonu bilo marsikaj takšnega sprejetega, kar bi omogočalo RTV Slovenija zmanjševati stroške in upoštevati nekatere tehnične izboljšave. Tam bi bili tudi tematski
109
DZ/VI/14. seja
kanali in bi potem položaj programov posebnega pomena, o katerih je govoril gospod Vizjak, dobil tudi drugačen tretma in drugačen prostor. Ampak niti Vaš kanal niti VTV, TV Primorka ali kakšen drug kanal ne proizvaja ali ne producira samo programa posebnega pomena, ampak tudi komercialni program. Do dela iz tega posebnega je upravičen samo v tistem in mi smo tudi kaj tega v zakonu reševali.
Zdaj pa samo še nekaj podrobnosti. Bivši generalni direktor in bivši predsednik programskega sveta se je vladi Boruta Pahorja posebej zahvalil za dvig RTV- prispevka, ker so bile zadeve, ki so zdaj tudi pri Računskem sodišču izbruhnile v zvezi s plačami, pustimo sedaj, kako je bilo to urejeno, ampak takrat je bilo to dobro sprejeto. Lani je celo leto bil pritisk na RTV, v resnici politični pritisk. Spomnimo se samo, kako je odbor sprejel nezakonite sklepe o razrešitvi članov nadzornega sveta in tisti razrešeni nadzorni svet je vsaj z nekaterimi posamezniki deloval očitno tako zelo dobro, da je eden od njih postal predsednik novega nadzornega sveta. Ko govorimo o RTV prispevku, je treba še vedeti, da se je ves čas vrtela ta zgodba, kako je treba RTV-prispevek uničiti. Naj vam pa povem, da je v 32. členu tudi natančno definirano, kdo je oproščen plačila RTV prispevka. In tudi jaz mislim na tiste ali zlasti na tiste, ki ne zmorejo plačevati RTV prispevka. Število njih se žal povečuje, ker so razmere za te ljudi slabe, ampak na ta način, da so oproščeni plačila RTV-prispevka, jim je javni servis RTV dostopen. In to je bistveno. Kar pa zadeva poročilo Računskega sodišča, nekaterim na oni strani zelo ljubi ustvarjalci programa morajo vračati preveč izplačane plače, in to je v popravljalnih ukrepih. Generalni direktor je povedal, da zato, ker so to pri nekaterih tudi kar precejšnji zneski, odplačujejo ali vračajo po delih. Marsikaj bi bilo treba še povedati, če bi bilo časa več. Česar nočete vedeti ali pa morebiti res ne veste, ampak bi bilo dobro, da preden kar tako pavšalno obsojate, pridobite informacije.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ker je še želja po razpravi, odpiram možnost prijave k razpravi za nov krog.
Besedo dajem mag. Branku Grimsu.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala, Majda. Lepo si pohvalila tisti moj člen v zakonu, ki je v korist socialno ogroženim. Nekoč nisi imela tako lepih besed za ta moj zakon. Res lepo od tebe.
Zdaj pa bolj resno. Poglejte, jaz se bojim, da je ta vlada nekoliko izgubila občutek za realnost, kajti stiska ljudi je v tem trenutku vse večja, napovedi vse slabše, podjetniki enostavno ne zmorejo več, napovedujejo se nova odpuščanja. In v tej luči je treba reči, da je tudi nacionalna radiotelevizija del te družbe. Ne more biti nad njo, ne more biti iz nje izvzet in mora biti usklajen z zmožnosti, ki jih ta družba
ima. Iz tega razloga je v tem trenutku predlog za zvišanje RTV-prispevka zagotovo popolnoma napačna poteza. Še več. Na nek način se zdi, kot bi cesarica Antonieta Bratušek stopila v ta prostor in rekla: "Ja, če nimajo za kruh, naj pa jedo potico." Ampak ljudje božji, vsak evro se danes marsikomu še kako pozna. Nekatere družine dobesedno imajo težave s preživetjem. In marsikomu je celo, kar je na nek način človeško razumljivo, je pa zelo žalostno, težko zahtevati oprostitev, čeprav bi bil do oprostitve RTV-prispevka že upravičen. Slovenci smo pač taki, da težko priznamo, da smo v stiski. Tudi to je trenutek te realnosti. In zaradi tega je ta predlog blago rečeno neprimeren in napačen. Ne ljudje ne podjetniki ne gospodarstvo v Sloveniji, nihče od njih ni molzna krava za neko oblast v nedogled. To se pravi, da je treba stvari postaviti na realne temelje, na realna tla. To ni samo zahteva nas v opoziciji, to je zahteva tudi Evropske unije. Konec koncev saj tudi nova vlada ki, se boste spomnili, je na začetku vehementno rekla, kako bo krepila javno upravo itn. oziroma javni sektor, je zdaj že stopila na realna tla, ker so ji iz Bruslja povedali, kaj lahko in kaj ne. In danes uresničuje pravzaprav marsikaj od tistega, kar je pravilno zastavila vlada Janeza Janše. S tega vidika je pravzaprav situacija precej nerodna tudi za vas, ker morate svojim ljudem povedati, zakaj je bilo potem treba prejšnjo vlado, ki je bila v tem delu tako uspešna, zamenjati. No, ampak ko govorimo o dvigu RTV-prispevka je pa treba še nekaj reči. Do dviga bi bili najbrž upravičeni tisti, ki bi zakon v celoti spoštovali, jaz pa poznam en primer, ki je bil zdaj nedavno v medijih, ko je nekdo isto naredil v času prejšnje vlade in isto v času te vlade. Za prejšnjega premierja je rekel, da ni nič pametnega povedal, za to premierko je povedal, da ni nič pametnega povedala. Takrat je bilo vse v redu, zdaj je bil pa sankcioniran - isti človek za praktično iste besede, ko je govoril o isti funkciji v državi. Ali je takrat govoril resnico ali zdaj, z nekaj smisla za humor bi lahko rekli, da je bila pravzaprav laž nagrajena, resnica pa sankcionirana.
Ampak tudi če pustimo duhovitosti ob strani, se boste pa najbrž vsi strinjali, da gre za očitna dvojna merila. Da ne sme biti dvojnih meril ne ureja samo novinarski kodeks, ampak ureja tudi Zakon o RTV. Samo prebrati ga je treba. To pa seveda pomeni, da gre za očitno kršitev Zakona o RTV Slovenija. In če gre za očitno kršitev zakona, je pa, oprostite, blago rečeno, ne samo neprimerno, ampak še kaj drugega bi lahko uporabil kot izraz, če se hkrati pride z zahtevo, naj se za to še dodatno namenja poseben denar. Ali bo denar namenjen tistim v uredništvu, ki so v primeru tega novinarja, ki so ga sankcionirali, uveljavljali dvojna merila? Ne vem. Ampak vprašanje je pa zanimivo. Že z vidika novinarske svobode zagotovo.
110
DZ/VI/14. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Mislim, da je debato, ki jo je načel predhodnik o dvojnih merilih, treba nadaljevati, kajti reprezentirate jo obilo tudi z vladnih klopi. Tako je bilo rečeno, da je bil preteklo leto politični pritisk na RTV, kot je kolegica Potrata to ugotovila. Ker je bil silni politični pritisk se je ogromno govorilo o revščini v tej državi, o katastrofalnih razmerah, zdaj pa ko ni političnega pritiska, pa so se razmere poslabšale, pa revščine naenkrat več ni.
Poglejte, dvojna merila se mi zdijo tudi to, vidim, da generalni direktor polemizira z opozicijo na Twitterju, sedajle spremlja. Ampak ko je pa bil prej tako strašen pritisk, diktatorski režim smo imeli ali kako že, pa se ne spomnim, da bi v prejšnjem mandatu zaradi tega političnega pritiska polemiziral s takratno opozicijo. Sedaj, ko ni pritiska, pa ja.
Mene nič ne zanima, kaj se dogaja znotraj RTV, kam gasilci vdrejo, v katere zaprte uredniške sobe, pravzaprav tudi benevolentno gledam na to, da se neki dopisnici zgodi, da je bila na neki zabavi, pa se je zgodila nesreča pa je službeni avto razbila, se mi zdi, da reagirajo človeško na nek način. Vendar me pa motijo dvojna merila. Ko je direktor NPU, mislim, da se je pisal gospod Blažina, bistveno manjšo zadevo naredil, mislim podobno, je čez noč izgubil vsa pooblastila. In potem izveš, zaradi česa je izgubil. NPU je bil pred razkritjem silnih afer korupcijskih, v katerih so sodelovale baje neke sive eminence sedanje oblasti. In seveda je takšna nesreča prišla izjemno prav. Včeraj pa sem iz univerzitetnih krogov izvedel, da naj bi bil, jaz ga ne poznam, spil tri piva, ampak da se je čudno počutil. Če je to res, celo domnevajo, da so mu pomagali kaj dodati v tisto pivo. Kajti raziskoval je NPU, zelo pomembne stvari baje. Vidite, to so dvojna merila. Tam je ena nesreča, ki ni nič posebnega, pri drugih stvareh pa je treba narediti blazno galamo, afero in se znebiti čez noč človeka, ki bi verjetno razčistil nekatere korupcijske afere. Za takšno RTV moramo biti pozorni. Ali je v teh kriznih časih res treba in se mora dajati vedno več v to vrečo ali pa je treba zahtevati, da tako kot celotna družba morajo vsi drugi sistemi znati gospodariti z manjšimi, v tem primeru pa z enakimi sredstvi. Poglejte, pod pritiskom evropskih inštitucij je sedaj banka povedala, da bo začela znotraj čistiti, da bo racionalizirala. Za RTV pa celo nekateri bivši direktorji pravijo, da se to ne da očistiti brez neke posebne podpore, da se to stori, da je to takšna inercija, da je toliko tistih pogodb, honorarcev in vsega tega. In ta oblast ni zainteresirana, da se tudi na tem segmentu zadeve očistijo in razčistijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim, da je še interes za razpravo. Odpiram prijavo na razpravo. Vložen je amandma k 10. členu. Prijavljena sta dva razpravljavca.
Prvi ima besedo gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Prej sem v razpravi odprl vprašanje, za kaj se bo porabilo to 5-odstotno povišanje sredstev RTV-prispevka. Nihče, ne državna sekretarka, ne kdorkoli v Državnem zboru ni pojasnil, za kaj se bo to porabilo, bodisi v strukturi od teh 5 %, bodisi v znesku teh 5, 6 milijonov, za katere posamične namene bo to šlo. Če se je nekdo za to pogajal, za koliko je treba neko stvar dvigniti, potem mora najbrž vedeti tudi za namen. In če gospa državna sekretarka danes tu ni kompetentna, da da na to odgovor, potem predlagam, da zagotovite udeležbo pogajalca gospoda Viranta ali predsednico Vlade, da bomo dobili na to odgovor. Metoda, ki ste se jo poslužili v primeru zvišanja RTV-prispevka, je podobna kot pri TEŠ. Nikoli nobenih dokumentov, ampak samo podražitve. Nihče ni vedel, za kaj je šlo pri TEŠ, za nobeno specifikacijo se ni vedelo. In podobna metoda je tudi sedaj pri tem dvigu RTV-prispevka. Približno šest milijonov evrov je tega denarja. Tri evre na državljana oziroma približno osem evrov na električni priključek. In nihče v tej dvorani ne zna pojasniti, za kaj se bo to porabilo. Nihče. Gospa, predlagam, preden zaključimo razpravo, da prekinete sejo in da pripeljete sem nekoga, ki bo to znal povedati. Zaradi mene lahko tudi gospoda Jurančiča z RTV, sindikalista, če ne veste tisti, ki ste se za to pogajali. Vi želite od nas zdaj izsiliti neko glasovanje, da bomo na slepo potrdili povišanje RTV-prispevka, ne da bi kdorkoli vedel, za kaj bo to šlo. To je neodgovorno. RTV je edini zavod, edini sistem v tej državi, ki se mu bodo kljub krizi povečali prihodki. Edini. In če to ni anahronizem tega časa in tega pogajalskega procesa, potem ne vem, kaj je to. To je popolnoma neskladno s situacijo. Vsi so zavezani varčevanju, tako imenovanim rezom, vsi, ne vem čemu, razen RTV. In nihče ne ve povedati namen. Meni je to brez zveze naštevati člene Zakona o RTV, ki jih približno tako dobro poznam, kot nekateri najboljši tukaj. Brez zveze, ker to vem. Sprašujem zato, ker tega ni. 6 milijonov evrov dodatnih prihodkov RTV, ki nimajo namenskosti porabe. Računsko sodišče pri vsaki reviziji zahteva namenskost porabe sredstev. Vi boste to odobrili, ne da bi vedeli, za kaj gre. In nikogar ne bo v tej državi, ki bo sledil realizaciji programa. To si bo spet nekdo nekaj izmislil, nek umeten program in denar bodo zapravili na suho. Neodgovorno od vlade. In imam tukaj primer, ko ste ga obravnavali na nadzorni komisiji, kjer je gospod Klun povedal, da na RTV pravijo, da so za obnovo studia porabili 680 tisoč evrov, v resnici dejanska poraba pa je več kot 6 milijonov evrov. To sledi iz poročil, 10-kratna poraba. Na tak način ni
111
DZ/VI/14. seja
možno tolerirati nikoli nobenega javnega zavoda v tej državi. Nobenega. Nobene javne porabe sredstev. Nobene. Še toliko bolj neodgovorno pa je, da kljub temu, da vemo, da se to dogaja, izglasujete in boste izglasovali očitno, če ste se tako odločili, še dodatnih 6 milijonov evrov. S tem da bodo oni že sami prihranili približno 3 milijone, ker se bodo plače znižale v javnem zavodu RTV. Nihče ne ve, za kaj bo to šlo. Ni sposoben en funkcionar v tej državi razložiti nam poslancem, ki to sprašujemo, za kaj bo to šlo. Naštevate neke člene, gospa, smejete se lahko, škoda, ker ste državna sekretarka, škoda, ker ne veste temeljnih rešitev, ki ste jih prišli zagovarjat v Državni zbor, neoboroženi ste prišli. Tudi vaš funkcionar oziroma tisti, ki se je pogajal, tega ni povedal in gre tukaj za neko sistemsko korupcijo, nadgradnjo korupcije se greste. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Moderndorfer ste želeli proceduralno ali prijavo na razpravo potem? Prijavila se je mag. Mateja Vraničar.
Še pred tem pa proceduralno dajem besedo gospodu Mirku Brulcu.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani, jaz mislim, da se gospod Tanko mora opravičiti državni sekretarki za napad, za kar ni ona sploh odgovorna. Kam je pa šel denar, ko smo vzeli iz naročnine? Ste vi povedali, kam bo ta denar šel? V žep? V strankin žep ali kam? Nimate pravice napadati državne sekretarke in je žaliti in tako dalje. Mislim, da se ji morate opravičiti. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Predlagam, da je razprava v dvorani v skladu s poslovnikom in kolikor se da spoštljiva in korektna drug do drugega. Besedo dajem mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Ja, res sem prišla neoborožena. Na srečo, bi rekla. Poglejte, kompetentnost se očitno presoja po tem ali je odgovor tak kot ga tisti, ki sprašuje, želi. Za moje pojme to ni kompetentnost. Za moje pojme je kompetentnost, da dam odgovor v skladu s svojimi pristojnostmi. Že v prvem odzivu sem povedala, za kaj je kdo pristojen. Vlada v tem primeru ni pristojna za to, da ugotavlja oziroma da presoja, za kakšne namene bodo porabljena dodatna sredstva, ki jih bo RTV zavod dobil v povezavi s povišano naročnino. Zato v zavodu obstajajo pristojni organi, ki morajo sredstva razporediti v skladu z Zakonom o RTV. Samo primeroma sem vam navedla posamezne postavke, ki jih mora RTV zavod upoštevati pri izvajanju svojega programa. Uvodoma, ko smo začeli razpravo o tem členu, ste očitali
nesistemskost tega člena, češ, da je umeščen v Zakon o izvrševanju proračuna in da bi sodil pravzaprav v sistemski zakon. Še bolj sodi v sistemski zakon vprašanje, zakaj se javna sredstva, zbrana za izvajanje RTV programa, uporabljajo. In če bi tokrat razpravljali o Zakonu o RTV, potem bi povsem upravičeno zastavljali vprašanja, kakršna zastavljate, in postavljali moje izvajanje tukaj pod vprašaj kompetentnosti. Glede na to, da se pogovarjamo o Zakonu o izvrševanju proračuna in o višini RTV- prispevka, pa ocenjujem, da sem v celoti kompetentna za odgovore in da so tudi odgovori korektni. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Tanko, ste se želeli prijaviti na razpravo? Replika. Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Poglejmo, prišli ste do povišanja RTV prispevka v pogajanjih s sindikati za 5 %. Kaj je temelj? Ko delate varčevalni sistem, ko ste rekli, to bomo znižali, bomo znižali, ste šli na drugo decimalko natančno izračunat finančne učinke. Poglejte dokumente, ki ste jih predložili, in to drži. Na drugo decimalko ste izračunali natančnost vašega varčevalnega paketa po posameznih postavkah. Tu ste prišli s 5 %, ne da bi kdorkoli v teh pogajanjih dejal, za kaj se bo to porabilo, ne da bi kdorkoli pojasnil, za kaj bo ta denar porabljen. Samo dvigniti je treba in nič drugega. Meni je to brez zveze govoriti, kdo je za kaj pristojen. Tisti, ki se je pogajal, mora na drugo decimalko natančno vedeti, za kaj se bo ta denar porabil, ki ste si ga izpogajali in s katerim želite obremeniti ljudi v tej državi. To je elementarno. Če ne, je to kar nekaj ad hoc dogovorjeno kar tako, zato da bo nekomu všeč. Če imate pa vsebino zadaj, potem lahko damo 7 %, ampak za te, te, te in te namene. Ampak tega ni, ni opredeljeno. In zdaj ne vem, pokličimo gospod Jurančiča z RTV ali kakšnega drugega sindikalista, da bo razložil za kaj bo RTV porabil teh 5 % oziroma cca 6 milijonov evrov. Programski načrt je sprejet, poslovni načrt je sprejet, to se pravi škatlica zapakirana. Zdaj pa me zanima, kam bo šel ta višek, ki ga je gospod Virant spogajal. Tako natančen človek, tako senzibilen človek za težave ljudi, jih je tukaj obremenil s 6 milijoni evrov in nihče ne ve povedati, za kaj bo to šlo. Nihče. Ne gospod Virant, ki se je tukaj modro umaknil, ne vi, ki zastopate vlado, ne vlada, kdorkoli drug, minister za finance ali predsednica vlade ali kdorkoli drug, nihče ne ve pojasniti. In ne moremo podpreti te rešitve, ker nima nobene vsebinske podlage za to, nobene, razen, da hoče biti nekomu nekdo všeč. In to je edini kriterij očitno. Jaz od vas, ki zagovarjate rešitev in amandma povišanja, ne pričakujem za kaj to gre, komu je to namenjeno. Je to regionalcem, je to verskemu programu, kot je nekdo rekel, je to dodatnim programom športa, je to ne vem komu? Seveda se bo na osnovni tega, ker ne
112
DZ/VI/14. seja
znate pojasniti, lahko kdo spomnil in bo kakšen referendum zahteval na ta zakon. Morda. Pa imate še DDV in kakšen državljan bo pogruntal, da je treba to narediti.
Predlagam, gospa, da preden karkoli in preden se razprava ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Nadaljujemo razpravo. Prijavljen je še gospod Robert Hrovat, potem pa ponovno odprem prijave k razpravi.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Spoštovana koalicija, pred dvema mesecema ste prevzeli oblast in s tem tudi odgovornost za Slovenijo. Kako in na kakšen način, to najbolje vedo državljanke in državljani. Polna usta so vas bila predčasnih volitev, zdaj ste se odločili, da boste vzpostavili neko svojo vlado in vladali, dokler se bo dalo. Seveda govorim o amandmaju. Jaz vam želim, da bi vam uspelo in da bi Slovenijo popeljali na pot, ki ste si jo zaželeli. Povedati moram, da dokler ste bili tiho, dokler ste v tihem, govorim predvsem o Vladi, prav v tihem delali program, kako boste Slovenijo pripeljali iz krize, vam je podpora rasla. Saj to ste najbrž opazili vsi skupaj ali pa vsi mi, ki se s politiko nekoliko več ukvarjamo. Podpora vam je rasla. Ko ste pa prišli s programom, ste opazili, kako vam je padlo - tako dol!
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prosim, da se osredotočite na amandma, ne na podpore.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Zdaj prehajam na amandma. Kaj je posledica vseh teh ukrepov - predvsem nezadovoljstvo državljank in državljanov. Prav zanima me, kaj bo rekla Evropska komisija konec meseca - ali so to samo ukrepi na papirju ali je to še kaj več?
Ampak zdaj k amandmaju. Govorimo o zvišanju RTV- prispevka. O tem je bilo ogromno govora tudi v preteklih letih. Tu sem že kar nekaj let in vem, kako smo se okrog tega prepirali in nategovali, kdo bo bolj pametno povedal, kako je treba za delovanje RTV zvišati ponovno zvišati prispevek. Mi smo ga znižali. Mi -govorim o SDS, ki je bila v vladi - smo ga znižali. Vi ga poskušate ponovno zvišati. Ampak zanimivo je to, da je bil to dogovor - koga? To je bil dogovor na zadnjih pogajanjih, in to je zapisano v stavkovnem sporazumu. Da stavke javnega sektorja ne bo, ste se dogovorili, da boste vpisali tudi to, da se bo RTV prispevek zvišal za 1 evro. Ali se vam zdi to v redu? Pa govorimo o 8 evrih na električni priključek, kakor hočete. Glede na to, da ste se odločili, da boste krizo v Sloveniji reševali z dvigom DDV pa z dvigom RTV-prispevka, se sprašujem, ali pravzaprav sploh veste, kaj počnete. Ne vem, ali ste prebrali poročilo Računskega sodišča, ki govori o netransparentni porabi denarja na RTV.
In poglejte, vi ste se odločili, da boste v tej situaciji dvigovali RTV-prispevek. Že tako obremenjujemo in zdaj boste - danes smo že obravnavali in še bomo - dvignili še DDV. Poslušajte, dvignili ste to, dvigujete RTV-prispevek, kako boste pripeljali Slovenijo iz krize? Ne vem, kdo vam še verjame. Kdo vam še verjame? Prav zanima me res, kaj bo konec meseca, ko bomo dobili, ne vem, najbrž neko pisno poročilo Evropske komisije, ki bo rekla: "Slovenija, zadovoljili ste nas s svojimi ukrepi, to je to, kar pričakujemo." Ampak, dovolite mi, da to rečem, jaz v to ne verjamem. Res ne verjamem. Spomnite se, ambicija Slovenske demokratske stranke je bila vedno zmeren poseg v javni sektor, vzpostavitev slabe banke čim prej, takoj, takoj prenos slabih terjatev, pa seveda holding, pokojninska reforma, reforma trga dela. Spomnite se, kaj vse je prejšnja vlada naredila za to, da bi prišli iz krize. Spomnite se! Vi pa dvigujete ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Amandma. Predlagam, da se osredotočite na amandma. Vljudno prosim.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Seveda, se vračam nazaj na amandma. Vi pa - kaj počnete? Dvigujete RTV-prispevek. Če hočete, se še trikrat vrnem na to temo. Jaz mislim, da ti ukrepi niso tisto, kar najprej državljanke in državljani pričakujejo od vas, še najmanj pa kar Evropska komisija pričakuje od vas.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Matjaž Han, izvolite, proceduralni predlog.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.
Tri ure poslušamo že o enem amandmaju in o RTV- prispevku, nekateri pa že od devetih zjutraj, ko smo imeli Odbor za finance, tako da že od devetih zjutraj pa do skoraj do pol sedmih poslušamo o eni in isti zadevi. Jaz akceptiram vse vaše razprave, vendar vi veste, da če bi na začetku dali proceduralni predlog koalicija in bi rekli, da bi razpravljali o amandmaju samo enkrat vsak po pet minut, bi lahko mi to brez problemov izglasovali. Z večino bi izglasovali in bi gospoda Jerovška poslušali samo enkrat, gospoda Tankota samo enkrat, pa da ne bom rekel, gospo Majdo Potrata samo enkrat, in bi verjetno ta razprava šla bistveno hitreje skozi. Sedaj pa poslušamo Robija, ko govori o Evropi, o problemih, kako so bili bolj uspešni itn. Jaz predlagam, spoštovana podpredsednica, če je možno, z nekim gentlemanskim dogovorom da izglasujemo, da to razpravo končamo, glede DDV imamo pred seboj še dva amandmaja, in da potem glasujemo o tem ZIPru na koncu, ker jaz mislim, da se zadeva ne bo spremenila.
In še nekaj bi rad povedal. Ko govorimo in ko sprašujemo državno sekretarko na
113
DZ/VI/14. seja
ministrstvu za finance, kaj bodo z denarjem, 6 milijoni, ki jih bodo dobili ertevejevci, jaz pravim, da bodo to sami povedali. Najbolj žalostno bi pa bilo, da bi določali poslanci in poslanke, kaj bo na tej televiziji. Ker jutri, ko boste imeli vi moč, boste rekli, da rabite eno uro tedensko program okoli SDS, potem bomo mi rekli, da bi radi imeli filme iz leta 1945 itn. To je brez zveze. To je brez zveze. Ne, ne. To je brez zveze. / smeh/ Branko, ne, ne, to je brez zveze. Jaz predlagam, da nehamo s tem in gremo na glasovanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Han, jaz bi vas še enkrat povprašala. Če vas prav razumem, ali morebiti želite predlagati, da bi v skladu s petim odstavkom 67. člena Poslovnika Državnega zbora od sedaj naprej tudi pri naslednjih amandmajih in razpravi, če citiram: "Državni zbor lahko na predlog predsedujočega ali poslanca", torej vas, "odloči, da lahko govornik o istem vprašanju razpravlja le enkrat." Ste želeli to?
MATJAŽ HAN (PS SD): Gospa podpredsednica, natančno to. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Spoštovani gospod Tanko, imate proceduralni predlog, sicer bom najprej dala na glasovanje predlog gospoda Hana, potem pa imamo lahko naprej še vaš predlog. Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospa predsedujoča.
Predlagam, da gremo po vrsti. Jaz sem predlagal že dvakrat, procesno, da se prekine seja v primeru, da ne dobimo ustrezne obrazložitve razlogov, namenov za povečanje RTV-prispevka. Tega ni. Predlagam prekinitev seje, da pride sem nekdo, ki bo to razložil. Če ne, bomo vzeli pač pavzo in bomo sedeli tukaj. Ni problem. Ni pa potrebe za to, ker to že traja, že približno pred dvema urama sem dal prvič predlog za to, da nekdo to pojasni. In tega pojasnila ni. Ni pojasnila, za kaj bo šlo teh 5 % po procentih ali pa po zneskih. Predlagam, ker gospa državna sekretarka očitno tega tega ne ve, da pride pogajalec, to se pravi gospod Virant ali pa kakšen sindikalist iz RTV, preden odločamo o čemerkoli in preden nadaljujemo razpravo o čemerkoli. To nam morate zagotoviti. Če imamo tu razpravo, potrebujemo kompetentne sogovornike in kompetentne odgovore. Dokler to ni zagotovljeno, se dela na počez, na pamet in tako naprej. Vi ste pa strokovna vlada. Vlada je stroka. Če sama ni dovolj dobra, ima strokovne sodelavce, direktorate in tako naprej. Predlagam oziroma zahtevam, da najprej dobimo odgovore, potem pa se lahko ukvarjamo z drugimi procesnimi predlogi.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Proceduralno imate tudi vi, gospod Jani Moderndorfer? Izvolite. Sicer bomo glasovali o predlogu gospoda Hana. Odgovor, o katerem govorite vi, gospod Tanko, je pa tukaj prisotni prvi med nami enakimi, torej predsednik Državnega zbora, vam že podal odgovor. Tako ne bi v to posegala.
Gospod Moderndorfer, imate besedo.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Predlagam, da glede na to, da je bil podan proceduralni predlog, o tem ne diskutiramo več. Kolegu Tanku pa kot velikemu poznavalcu poslovnika predlagam, da neha s procesno fiskulturo, ker enostavno na ta način ne bomo prišli nikamor, ker točno ve, kdo je odgovoren in pooblaščen, da daje odgovore v imenu Vlade in je prisoten. Zato teh prekinitev in vseh teh telovadb, kot bi rekel gospod Tanko, iz njegovega besednjaka uporabljam, ni treba. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. Kot sem povedala, držala se bom že odgovora predsednika Državnega zbora, ki je obrazložil gospodu Tanku.
Na glasovanje dajem proceduralni predlog gospoda Matjaža Hana. V skladu s petim odstavkom 67. člena Poslovnika Državnega zbora dajem predlog, da lahko od sedaj naprej o vsakem členu in k njemu vloženem amandmaju vsaka poslanka oziroma poslanec razpravlja le enkrat. Predstavnik predlagatelja pa se k razpravi lahko prijavi večkrat.
Glasujemo. Ne deluje, prekinitev. Prosim, da še enkrat vsi pogledate, kako imate kartice. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 25.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 25.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog in sklep k temu predlogu gospoda Hana sprejet. Vsak razpravlja enkrat.
Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča. Kolegi so me opozorili, da tu po Državnem zboru nekje bega ali tava dr. Virant. Prosil bi, če ga povabite v dvorano, da nam razloži, za kaj bo namenjenih teh 5% povišanja RTV- prispevka, bodisi po odstotkih, bodisi po zneskih. Nobena težava ni. Bomo razumeli eno ali drugo, samo nekdo naj pove, da bodo ljudje, ki spremljajo in ki bodo to plačali, vedeli, kaj bodo za to dobili. To je elementarno. Če nekaj naložite nekomu, potem povejte tem ljudem, ki bodo to plačali, kaj za to dobijo, katere stvari. Predlagam, gospa generalna sekretarka, jaz vem, da je to že težko tudi za vas, ampak zagotovite nekoga, ki to zna povedati. Mislim, da si mi, ki to sprašujemo, in tisti, ki bodo to plačali, zaslužijo korekten odgovor. 6 milijonov evrov ni malo denarja. 3 milijone boste privarčevali na osnovi nižjih plač, to se pravi približno 9 milijonov evrov. Povejte, za kaj bo gospod
114
DZ/VI/14. seja
Virant, ki se je pogajal, namenil ta denar znotraj RTV. Nekdo mora to vedeti. Če ne, predlagam prekinitev seje in da povabite gospoda, mislim, da je Jurančič, ki je na RTV šef sindikata enega dela, pa še koga, da bodo oni razložili, ki so se v imenu poslovodstva pogajali za to povišanje RTV-prispevka. Če ne morete tega povedati, potem je podobna zgodba tudi pri drugih številkah. Dajte na 10 tisoč evrov natančno ali pa na 0,5 % natančno povedati za kaj boste to porabili, ne rabite na drugo decimalko, tako kot imate v ostalih zadevah. In to je minimalni standard, da predstavnik vlade, ki je prišel zagovarjat neko rešitev ali pa prvopodpisani predlagatelj pove specifikacijo namena porabe teh 5 %. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Jaz bi sicer predlagala, verjetno niste mislili žaljivo, ko ste rekli, da se v Državnem zboru nekje bega dr. Virant, če sem prav razumela. Kolikor vem, je v dežurni sobi, kjer so tudi še prisotni predstavniki Vlade. Zagotovo vas je lahko tudi kdo od njih slišal, ne bi pa tukaj podcenjevala prisotnih predstavnic Vlade, gospe državne sekretarke.
Gospa državna sekretarka se je prijavila k razpravi, potem pa naprej odpiram razpravo.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Še tretjič danes bom pojasnila, da ne morem in ne želim dati odgovora, za katerega nisem pristojna. Ne dr. Virant, ne jaz ne kdorkoli drug od predstavnikov Vlade ni pristojen za to, da bi odločal o tem, kako se bodo razporejala dodatna sredstva, ki jih bo RTV Slovenija dobil s povečanim prispevkom. O tem odločajo organi upravljanja zavoda. Verjetno vam je jasno, na kakšen način se vodijo finančni načrti javnih zavodov, na kakšen način se izvršujejo in kakšne so v zvezi s tem pristojnosti Vlade. Jaz svojih pristojnosti v zvezi s tem ne morem in ne želim prekoračiti. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
V skladu s sprejetim sklepom k vloženemu amandmaju k 10. členu odpiram možnost prijave za razpravo, s tem da ima vsak od sedaj naprej, tako kot je bilo izglasovano, možnost prijave samo še enkrat k posameznemu amandmaju. Odpiram prijavo za razpravo. Prijavljenih je 5 razpravljavcev.
Prvi ima besedo mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Še enkrat hvala za besedo.
Želel bi samo pojasniti spoštovanemu poslancu koalicije, ki je tako vehementno postavil vprašanje, kam je pa šel tisti denar, za katerega ste znižali naročnino. Tisti denar, gospe in gospodje, je ostal v žepih ljudi, v žepih
tistih, ki plačujejo RTV prispevek, ostal je materam, da lahko šolajo svoje otroke. In prav je tako. Mi smo svojo besedo držali. Znižali smo RTV prispevek, vi ga pa zvišujete. In zakaj to počnete v tem trenutku, to pa, bojim se, da tudi sami v tem trenutku ne znate pojasniti, zato tudi nihče ne pride sem, da bi rekel čemu konkretno bo šel ta denar.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
0,64 evra je obremenitev tiste družine, ki bo to zmogla, tista, ki pa ne, je pa upravičena do tega prispevka. O tem se pogovarjamo, spoštovane kolegice in kolegi, in ne misliti, da ljudje pred televizijskimi zasloni tega ne vedo. Dobil sem anonimko, verjetno je malo za šalo, vendar tako je zapisano: "0,12 centa za informativni program", gospod Tanko "0,16 centa za izobraževalne programe, 0,18 centov za športne programe in 0,18 centov za kulturne in verske programe". To je bila anonimka. Morda bo kaj v zvezi s tem tudi v resnici, vendar prepričan sem, da bodo na RTV znali ta program oziroma ta denar namenjati za tiste programe, ki jih določa zakon, ta zakon smo pa sprejeli tukaj. Programski svet pa določa programe, generalni direktor seveda predlaga, programski svet to sprejme, nadzorni svet pa nadzoruje, kako se ta denar porabi. Vi ste imeli možnost in ste zamenjali nadzorni svet, verjetno je ta nadzorni svet deloval tako dobro, da ko bomo razpravljali o delu RTV za naslednje leto, da bo to tudi ustrezno zabeleženo.
Drugače pa, veste, me čudi, da ste s takšno lahkoto lani potrdili Zakon o uravnoteženju javnih financ in ste s tem zakonom posegli v pravice ljudi in jim vzeli, ne 0,64 evra, ampak nekaj sto evrov. In na to smo vas opozarjali, bilo je nekaj primerov protiustavno in sedaj se ta zadeva tudi vrača. Takrat pa vam ni bilo nič mar za ljudi, ki nimajo možnost otroke šolati, ki nimajo možnost plačevati takšne in drugačne izobraževalne programe in tudi prehrane.
Jaz mislim da se tukaj malo preveč sprenevedate in takrat, ko ste sprejeli ... / oglašanje iz dvorane/ Ja, jaz bom amandma podprl in ravno o tem amandmaju se pogovarjamo. In ko ste vi vzeli ta sredstva in znižali prispevek, smo vas opozarjali in tudi sam sem takrat razpravljal. Veste, iz teh sredstev, gospod Andrej Vizjak, gredo tudi sredstva za regionalne programe, kajti določen procent od RTV- naročnine gre tudi za posebne programe, to pomeni za regionalne in lokalne televizije. Tudi iz teh sredstev gre nekaj za te lokalne programe. Tako da vas ne sme biti strah, da bi ta denar ne šel v programe in da bi s tem, ko bo prišel, ko bomo vrnili nazaj ta prispevek, da bi s tem bili programi slabši ali okrnjeni. Ne se bati.
115
DZ/VI/14. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Replika, izvolite, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Poglejte, jaz sem prej vprašal Vlado in prvopodpisanega, za kaj bodo namenjena ta sredstva. Gospoda Moderndorferja ni in ni odgovoril, zdaj mi je pa gospod Kavtičnik povedal, da kroži neka anonimka, kako bodo ta sredstva razporejena. Mene to čudi, da na osnovi anonimk sprejemate rešitve v zakonu, ki bodo bremenile dva milijona ljudi. Kakšen koncept dela pa je to v tej državi potem zdaj uveljavljen? Zato sem prej vprašal, kakšen program bo iz tega financiran v strukturi, v zneskih ali čemer koli, ampak na osnovi pogajanj med pogajalci, ki so to pripravili ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Katero zadevo niste bili prav razumljeni, ker je replika?
JOŽE TANKO (PS SDS): Ugovor imam, gospa. Tudi vi vidim, da včasih kaj ne razumete.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mislim, da kar dobro.
JOŽE TANKO (PS SDS): In zdaj ste nam po
štirih urah ali treh urah povedali, da je to prišlo zdaj na osnovi neke anonimke, ta delilnik sredstev. Ne vem, gospod Kavtičnik vi ste prvi, ki ste povedali, da kroži anonimka, vaš vodja poslanske skupine pa je amandma podpisal, prvopodpisani ga je vložil in ne ve povedati nihče, komu je to namenjeno, razen da bo dva milijona ljudi plačalo po tri evre. In to me čudi, da je uveljavljen zdaj, ko imate vlado, v teh dveh mesecih ta koncept. To se še ni zgodilo v tej državi. Da ne bi vlada, da ne bi predlagatelj, prvopodpisani vedel, zakaj je nekaj podpisal in komu je to namenjeno. Prvič se je to zgodilo. In še kako vneto to zdaj zagovarjate, takšno nesistemskost in tudi nenamenskost tega vira in te odločitve. Jaz bi pričakoval, spoštovani gospodje, da rečete, teh pet milijonov, šest milijonov evrov bom porabili ali pa je namenjenih v RTV za te in te namene, za to smo se izpogajali. Ker v pogajanjih se pogajaš, tisti, ki ste bili kjerkoli v gospodarstvu, za vsebine. Ne za anonimke. Pogajaš se za to in predlagam, da gospod Moderndorfer, ki je očitno zdaj tisti, ki to ve, pojasni, zakaj se bo namenilo teh 5 %, zakaj je treba spremeniti zakon in RTV-prispevek za 5 %, in to za katere namene. Gospod Kavtičnik je pač povedal žalostno zgodbo in če to tako delate, groza.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima gospod Marijan Pojbič, sicer je bila pa zelo obširna razprava na seji Odbora za finance tudi o tem. Izvolite, gospod Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa spoštovana podpredsednica.
Najprej moram povedati, da to, kar danes poslušam tukaj, da izjemno težko povem, da v tem času, ko se vsi še kako dobro zavedamo, v kakšnem stanju je naša država, v kakšnem stanju je naše gospodarstvo, v kakšnem stanju so tisti ljudje, ki so na zavodu za zaposlovanje in tako naprej. In danes poslušam, da ta vlada in predstavniki ta vlade na vprašanje, ki je bilo danes tukaj postavljeno in ga je absolutno legitimno postavil vodja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospod Jože Tanko, da dobimo odgovor, za kaj bodo porabljena sredstva, ki izhajajo iz predloženega amandmaja SD. Jaz moram takoj povedati tudi, da tega amandmaja absolutno ne bom podprl. Gospa državna sekretarka je povedala naslednje: "Ne morem in ne želim dati odgovora, kako se bo porabil denar, ker to ni moja pristojnost." Dobesedno tako ste povedali. Jaz sem si zapisal dobesedno vaše besede, vaš stavek. Gospa državna sekretarka, sprašujem vas, kako je mogoče, da imamo v tej državi vlado in predstavnike vlade, ki predlaga spremembo zakonodaje. In kdo je tisti, ki predlaga spremembo zakonodaje? Kako je mogoče, da ta vlada, ki predlaga spremembo zakona najvišjemu organu v tej državi -zakonodajni veji oblasti, ne zna pojasniti, zakaj je predlagala takšno spremembo zakona. Na podlagi česa? Ja, dragi moji, ali mislite, da tukaj v državnem zboru sedimo tisti, ki smo totalni norci ali kaj? Kako si vi to predstavljate? In potem si vi dovolite, gospa državna sekretarka, povedati, vi ste predlagatelj tega zakona, predlagatelj tega zakona in vi cel ta državni zbor imate za norca. In vi si upate povedati naslednje, ne moremo ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Omejite se, prosim na amandma. Ne žalite gospe državne sekretarke, ne dovolim!
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Spoštovana predsedujoča!
Vseskozi govorimo o tem, kako dobiti odgovor na postavljeno vprašanje. In če je kdo tisti, ki ima vso najvišjo legitimno pravico dobiti odgovor na to postavljeno vprašanje, za kaj bo porabljen denar, ki ga vlada predlaga v zakonu oziroma v spremembi zakona, je to državni zbor, ker mi smo tisti, ki odločamo, mi smo tisti, ki dvignemo roke ali pa pritisnemo na gumb in odločamo o tem, kako bodo naši ljudje, državljanke in državljani Republike Slovenije, živeli v tej državi. In potem mi niti eden v tem državnem zboru, niti gospa predsedujoča, ne more vzeti besede, ko želim legitimni odgovor, ki ga je postavil poslanske skupine. Ker ta denar bodo plačali naše državljanke in državljani, tisti upokojenci, ki imajo 400, 300 in ne vem koliko evrov penzije, ki jim je čisto vsak evro izjemnega pomena. Ti ljudje, ki je večina v tej državi, želi absolutno kvaliteten odgovor na to vprašanje. In
116
DZ/VI/14. seja
tukaj me ne zanima noben javni zavod, kako bodo oni razpolagali s tem denarjem. Zanima me, da mi odgovorijo tisti, ki so sprejeli odločitev in predlagali, da se zakon spremeni, da se spremeni določen člen v tem zakonu na takšen način, da se poveča RTV-naročnina.
Zdaj pa samo še en stavek. Izjemno nemoralno, izjemno skrajno neodgovorno, izjemno, ne vem če sploh še obstaja v tej Sloveniji izraz, ki bi ga lahko uporabil za to, da v času, ko podjetniki, obrtniki, upokojenci in vsi tisti, ki živijo v tej državi večina iz dneva v dan, izjemno težko svoj proračun iz meseca v mesec zaključijo. Mi si pa na drugi strani dovolimo, da posameznim cehom v tej družbi dajemo in omogočamo še naprej privilegiranj položaj. To je skregano z vsako življenjsko logiko in v nasprotju z lastnim narodom, tega ne ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Odgovor je bil podan. Dr. Vinko Gorenak ima besedo.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Glede na to, da me prej niste slišali, ko sem opozarjal da nekdo ne razpravlja o amandmajih, seveda pričakujem vašo širokogrudnost, da boste tudi meni dovolili, da grem absolutno izven tega konteksta, tako kot ste gospodu Kavtičniku.
Mimogrede, govorimo torej o amandmaju RTV-prispevek, podprl ga ne bom, spremljam tudi tvitanje gospoda Fillija in pričakujem, da mi bo odgovoril na moje vprašanje. Za poslance koalicije imam pa pravzaprav nekaj vprašanj. Če od leta 2008, kar ta naš bruto družbeni proizvod pada in je padel, ne vem, to vedo finance bolje, kakšnih 25 % ali pa 20 % verjetno že v odnosu na leto 2008, potem je jasno, da vsi v tej državi morajo dobiti manj. Če zanemarimo tisto leto 2009, ko je bilo tisto enormno zadolževanje, na kar smo že opozarjali, je potem že za časa prejšnje vlade, potem pa tudi naše vlade in zdaj s tem nadaljujete, pravzaprav za vse segmente te družbe manj denarja.
Pojdimo po vrsti. Lahko kdo trdi, da danes za bolne in ostarele skozi centre za socialno delo dajemo več kot leta 2008 oziroma 2009? Ne. Dajemo manj. Lahko kdo trdi, da za obolele pomoči potrebne na domovih dajemo več ali manj? Odgovor je manj. Lahko kdo trdi, da damo za vojsko več? Ne, odgovor je manj. Lahko kdo trdi, da damo za policijo več? Ne, odgovor je manj. Lahko kdo trdi, da imamo mi poslanci več? Ne, odgovor je manj. Lahko kdo trdi, da za nezaposlene, tam damo verjetno več, ker jih je več, to bo držalo. Lahko kdo trdi, da smo penzije višali v temu času? Ne, odgovor je ne, vsaj nekateri imajo manj skozi regrese. Mimogrede, tisto je bila pa prej laž od gospoda Kavtičnika, da smo penzije nižali. To ni res, mi smo nižali ne ubogim penzionistom, ampak
tistim, ki penzije niso služili, pa so jo dobili na račun države. To je dejstvo. Naprej, socialni prispevki. Lahko kdo trdi, da je bilo več? Ne, manj. Zdravstvo. Vsi tisti bolni, ki tam ležijo v Kliničnem centru, po drugih bolnicah, ali za njih dajemo več? Ne, za njih dajemo manj. Lahko kdo trdi, da za šolstvo dajemo več? Ne, za šolstvo dajemo manj. Lahko kdo trdi, da za kulturo, gospe Potrate ni, dajemo več? Ne, odgovor je manj. Lahko kdo trdi, da za znanost dajemo več? Ne, dajemo manj.
In še zadnje vprašanje. Za kateri segment v tej družbi, ki se napaja iz državnega proračuna oziroma iz državnih sredstev dajemo več? Je kakšen poslanec, ki bi znal našteti tri primere, je kakšen poslanec? Mogoče državna sekretarka. Da bi recimo tiste socialne transfere, kjer je nezaposlenih več, logično. Ali kdor koli v tej dvorani zna povedati, da za koga dajemo več, kot smo leta 2008, 2009. Hvala lepa! Zanimivo, da smo tiho pri tem vprašanju. Nekje sem zasledil, v nekem osnutku, zdaj ne vem, ali je to šlo tudi v Bruselj ali ne, ampak nekje v nekem osnutku sem zasledil, da boste znižali stroške za pogrebe. Ja, za pogrebe. To sem zasledil v enem od dokumentov. In zdaj vprašanje: kaj je torej razlog? Kaj je razlog, da za en segment, ki se mu reče RTV, bomo dali -to je tudi vprašanje za gospoda Fillija - več? Če v tej državi ni enega segmenta, enega proračunskega porabnika, ki bi dobil več kot leta 2009, ko ste raztalali tisti izposojeni denar, ali pa mi leta 2008, ko smo ga še tistega, ki smo ga pobrali v obliki davkov - ena ali druga vlada. V čem je torej štos? Še nekaj. Danes na odboru, DeSUS in Državljanska lista, če se ne motim, so proti dvigu RTV-prispevka. Kaj se je pa potem zgodilo? Ja, zmenili ste se, kajne! Zmenili ste se, da boste podprli ta amandma, ki ga jaz seveda ne bom.
In za zaključek. Glejte, bom odgovor podal kar sam, ker ga od vas ne bom dobil. Ne moremo se sklicevati na mnenje opozicije, zato se bom skliceval na svetovne študije in opozarjanja: slovenski medijski prostor je skrajno levo nagnjen. Odgovor je torej: kupujete si rTv, da boste tam lepi in pametni.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospod Franc Breznik. Naj povem, da seja poteka javno, preko Televizije Slovenija, in so prav vsi poslanke in poslanci na televiziji, vsi v tej dvorani. Nadaljujemo.
Gospod Franc Breznik, izvolite
FRANC BREZNIK (PS SDS): Gospa predsedujoča, hvala. Hvala tudi za opozorilo, da sem na televiziji, da si bom malo frizuro popravil, upam, da sem boljši. Vseeno pa je tema tako resna, da bi prosil za nekaj razumevanja. Rad bi razvil nekaj misli glede amandmaja, ki ga je vložila koalicija.
Poglejte, sporočilo, ki ga danes dajete z dvigom RTV prispevka - res je simboličen. Dvig je simboličen, govorite o 0,64 %. Lahko bi sedaj,
117
DZ/VI/14. seja
ko sem v opoziciji, načel neko socialno politiko naše države. Lahko bi govoril o teh 5, 6 milijonih, ki jih zdaj obračamo, in bi vprašal: če bi imeli tu nekaj mlajših slovenskih znanstvenikov, ki imajo start-up podjetja, kaj bi pomenilo teh 5, 6 milijonov, kolikor bi jim danes dali? Kaj bi pomenilo, če bi se mi tem 5, 6 milijonom danes odpovedali, pa jih dodatno namenili Rdečemu križu, kjer bi lahko dali v vse tiste košarice, kjer cela vrsta ljudi, ki so leta in leta soustvarjali to državo, pa morajo tam stati v vrsti zato, da dobijo tisto škatlico z nekaj življenjskimi potrebščinami, da lahko družine preživijo. Kakšno sporočilo danes dajete kot koalicija? Kakšna socialna politika je to, kakšna leva politika vaših strank? To me zanima. Sam seveda nikoli nisem razumel te vaše politike. Živel sem nekaj časa v tujini in sem spoznal, da evropske leve stranke, moram priznati, imajo neko normalno politiko, ker normalno razumejo gospodarski sistem, normalno tržno gospodarstvo. In jaz tega v Sloveniji ne razumem. Seveda pa ne razumem tudi svojih kolegov v opoziciji, ker nekako razumem, zakaj dvigate DDV, ne bom rekel, da si kupujete RTV danes, ampak pri vsem tem programu, ki ste ga zastavili, s katerim nekako hočete izvleči Slovenijo iz krize, moram priznati, da je dvig RTV-naročnine neka logična pot. Moram priznati, da kolegi iz moje poslanske skupine tega ne razumejo. Sam kot ekonomist pa to razumem. Poglejte, vi z vsem sistemom, ki ga delate, z dvigom DDV - ljudem je treba povedati, da imamo za 11 milijard državnega premoženja, ki ga ne boste prodali, ne boste s tem denarjem investirali v nove investicije, ampak hočete graditi monopole še vedno na nekem denarju slovenskih davkoplačevalcev in gospodarstva. In kaj se dogaja? Dvig RTV naročnine je logičen, kot vidim, bo prišlo do kolapsa gospodarstva in edina delovna mesta, ki bodo, bodo doma pred televizijskimi sprejemniki, ker bo večina ljudi počasi doma. In to bo edino delo, ki ga bodo imeli, da bodo lahko gledali 375. ponovitev Ne joči, Peter. Lahko boste gledali tudi Samorastnike, kar bomo v kratkem postali in mislim, da je v tej sferi to zadnji nekakšen paket vašega skupnega pakete, ki se imenuje Izhod iz krize. Gre za zadnji zlom slovenskega gospodarstva. Gre za jasno vedenje tujcem in tistim, ki nam posojajo denar, da naj se umaknejo iz Slovenije, mi smo samotna oaza tu sredi Evrope. Mi se gremo še naprej plansko gospodarstvo in mi živimo izven neke evropske normalne ekonomske politike. Mi ne bomo varčevali. Varčevali bomo na tistih, ki najbolj delajo, ki imajo najmanjše plače in ki v ta proračun največ dajejo. Po drugi strani večne besede velikega menedžmenta, tudi v javni upravi. Tudi tistega, katerega je danes Jože Tanko klical, da naj pride, da kaj pojasni, ki se ima za tako imenovanega pretorja po novih pravilih, dr. Gregor Virant, ki ve, kaj je pravično in kaj je nepravično. Pozval bi ga, da pove sam kot nek evropski liberalec, da pove, kaj pomeni
dvig RTV naročnine v teh časih, kako deluje menedžment na RTV. Sam se zavedam, ne žalim ljudi, ki delajo na RTV, zavedam se, da je ta televizija nujno potrebna. Mislim pa, da ta druga stran tudi mora razumeti, da smo v skupni košarici, v katero prihaja zelo malo zraka in zelo malo vode in da se vsi skupaj moramo zavedati, kako bomo obstali.
Današnja tema in tudi amandma, ki ste ga vložili, ima neko sporočilno vrednost, da nekateri segmenti slovenske družbe ne potrebujejo varčevanja. Kljub temu da ste znižali plače, dobi ta segment 2,5 do 3 milijonov evrov dodatnega denarja. Po drugi strani pa cela vrsta programov teče preko honorarnih delavcev na RTV. Tega se zavedam. Cela vrsta vrhunskih oddaj poteka preko honorarnih delavcev na RTV, ne preko tiste baze, ki ima stalno zaposlitev na RTV. Seveda se govori o marsikaterih parazitih, celih rodbinah, ki delujejo na RTV, ki se jih nikakor ne morejo otresti in ki nekako tudi delno izčrpavajo RTV. Za mene, razumem sporočilno vrednost. Sporočilna vrednost je po teh ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ker vidim, da so vsi razpravljavci, ki so to želeli, dobili besedo, vidim pa tudi še interes za razpravo. Odpiram prijavo na razpravo. Za vse tiste, ki še niste razpravljali, odkar smo sprejeli sklep.
Prijavljena je gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Saj ostali v Pozitivni Slovenijo so že obupali nad to razpravo, ki danes traja že pet ur in se vrti zadnjih nekaj urah glede enega amandmaja, ki za 0,64 evra, se pravi za 64 centov zvišuje RTV prispevek. Iz tega ste v opoziciji naredili politično vprašanje "par exellance", razpravljate o naši porazni ekonomski politiki, o katastrofalnih potezah te vlade, o uničevanju države in ne vem kaj vse in se obupano sprašujete, kaj vendar hočemo povedati s tem zvišanjem.
Gospod Tanko, ki seveda zelo dobro pozna poslovnik, ker je že leta in leta v Državnem zboru, in je to tudi že velikokrat dokazal, se obupano sprašuje kdo nam bo prišel razložiti za kaj se bo ta denar porabil. Pri tem gospod Tanko, seveda, zelo dobro veste kaj določa poslovnik o tem, kdo predstavlja Vlado na sejah Državnega zbora, da je to minister ali državni sekretar. V nadaljevanju poslovnik točno določa, kdaj lahko prihaja do nadomeščanj. Nikoli pa še nisem slišala v zgodovini Državnega zbora, da bi na razpravi o zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije nekdo zahteval, da pride direktor RTV Slovenija. To bi se mi zdelo, prvič, v nasprotju s poslovnikom, ki take udeležbe ne omogoča; drugič, nekaj zelo nenavadnega glede na to, da vemo, kaj je to zakon o izvrševanju proračuna. Zakon o izvrševanju proračuna je zakon, s katerim se ureja način izvrševanja proračuna Republike
118
DZ/VI/14. seja
Slovenije, upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter državnim premoženjem in dolgovi. Zakon o izvrševanju proračuna je zakon, ki ga v Vladi zastopa Ministrstvo za finance in danes sta tukaj visoki predstavnici Ministrstva za finance, ki sta odgovorili na nekatera vprašanja, ki so bila relevantna. Ampak seveda to vam ni bilo zadosti, ker vi hočete pri zakonu o izvrševanju proračuna vedeti točno, za kakšne namene bo RTV Slovenija porabil te prihodke. To seveda ne sodi v to razpravo, niti v ta zakon, niti na ta način Državni zbor ne more posegati v program RTV Slovenija. Je pa to v skladu s politiko SDS, ki bi rada do zadnje pikice določila, še mogoče na minuto, kaj bo kdo predvajal in kaj bo kdo kdaj lahko gledal in kakšen denar bo za to dobil, če bo seveda primerno to predvajal in delal tako, kot bo to odločila SDS.
Sicer pa se obilno sprašujete o pomenu tega amandmaja. Kaj želimo s tem doseči, se je eden od poslancev spraševal, tokrat na sto in en način, in kakšna je sporočilna vrednost tega amandmaja, se je spraševal zadnji razpravljavec. Bom povedala, kakšna je zame sporočilna vrednost tega amandmaja. Zame je sporočilna vrednost tega amandmaja ta, da jasno in glasno pove ta koalicija v zakonu, s katerim pove, na kakšen način bo izvrševala proračun - običajno koalicija celo sprejme proračun, tokrat je pač slučajno drugače - in ta koalicija se je odločila, da daje posebno vrednost in posebno težo javni RTV Slovenija zaradi vsega dela in poslanstva, ki ga ta javni zavod opravlja. Prejšnja koalicija se je, recimo, z raznimi donacijami in dotacijami izrazila v smeri, da podpira Reporter, Demokracijo in Ognjišče. Ti so dobili neka posebna sredstva, edini mediji, ki so jih dobili, so bili ti trije. Očitno je bila politika te koalicije, da so to pa mediji, ki v dobrobit naše države obstajajo in jih je treba ustrezno podpreti. Ta koalicija pač meni, da je tisti medij, ki si zasluži podporo tudi na ta način, da se mu za 0,64 evrov poviša prispevek, javni RTV Slovenija, ki zasleduje nekatere zelo pomembne cilje, ki niso komercialne narave, kar je lepo zapisano v obrazložitvi amandmaja, ampak so usmerjeni v nekomercialne vsebine, se obračajo na manjšine, na narodnostne manjšine, na druge vrste manjšin, na otroke in ostale s posebnimi potrebami, recimo slušno prizadete, potem pokriva neke teme, ki nimajo širokega zanimanja v javnosti itn.
To je to, kar želimo s tem amandmajem doseči, in zato bom ta amandma z velikim veseljem podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Je želja še?
Repliko imate gospod Tanko. Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Spoštovana kolegica! Vi ste ena tistih, ki spet razlaga paragraf, ki ni predmet te diskusije. Gospod Jani Moderndorfer je v imenu
Poslanske skupine Pozitivne Slovenije podpisal amandma, s katerim se RTV prispevek poveča za 5 odstotkov. Tukaj ga ni enega v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije, ki bi povedal, zakaj je ta amandma podpisan in čemu je namenjen. Razen to, da ste se vi odločili politično podpreti RTV Slovenijo, plačali bomo pa vsi državljani. To plačujte vi iz svojega, ne vem, iz svojih prispevkov ali pa tistega, kar zberete v okviru stranke Pozitivna Slovenija, ali pa česar koli drugega. Zakaj bi to morali plačevati neki ljudje, ki z vašo odločitvijo nimajo nobene zveze? Zelo natančno sem vprašal, naj mi nekdo razloži, ki je to podpisal ali pa, ki je bil v osnovni verziji zakona, zakaj je to namenjeno. Toliko za to, toliko za to in to znese toliko. Tukaj ni nikogar, pa vas je v koaliciji 50, pa na drugi strani v Vladi še dvanajst ali trinajst ministrov z vso mašinerijo še zraven in ostalimi stvarmi, ki bi povedal, zakaj bo to namenjeno. Ko sem delal v firmi, sem se šel k partnerju pogajat, sva točno vedela: to stane toliko, to stane toliko. Plus, minus dela ali pa kar koli. Gospod Veber je gradbenik, on to tudi ve, kako se obračunavajo plus, minus dela itn. Pri investicijah ali pa kjer koli. Vi se pa tukaj greste neko investicijo, neko naložbo v nek projekt in ne veste povedati, za kaj boste porabili 6 milijonov evrov. Za katere namene! Ampak kar tako, nekaj na splošno ste nekam dali, potem pa kdor bo odnesel in kdor bo vzel, pač bo vzel. To pričakujem od predlagatelja ali zakona, ker je bilo to v osnovnem besedilu in je bila stvar pogajalskega procesa, na odbor je to padlo in je bilo znižano; ali pa od tega, ki to ponovno predlaga to zadevo. Saj je stvar enostavna. Ampak to ni predmet anonimke. Če je gospod Moderndorfer, vodja poslanske skupine to podpisal, potem mora imeti za to tehten razlog, ne pa podlago v anonimki, ki jo je nekdo, štiri ure po tistem, ko je on to vložil, poslal in da mu je povedal, za kaj se je to rabilo. To je problem. In takšnih odločitev je veliko. Najbrž nas boste tudi pri tem, ko imamo še naprej zakon o izvrševanju proračuna in najbrž tudi pri kakšnih drugih zakonih, silili v neracionalne odločitve, ki jih ne znate pojasniti. V tem je problem. Želimo pojasnilo. Najbrž tisti, ki nekaj predlaga, mora to pojasniti, če se to od njega zahteva.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim, da je še želja za razpravo, zatorej odpiram prijavo na razpravo za vse, ki še niste sedaj razpravljali, če ocenjujete, da je treba. Prijavljeni so trije razpravljavci. Seveda prosim, da se osredotočite, sedaj razpravljamo o amandmaju k 10. členu, ki so ga vložile poslanske skupine Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Prvi ima besedo mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Kolegi in kolegice!
119
DZ/VI/14. seja
Za kaj bo ta denar porabljen, bo verjetno enkrat vidno v zaključnem računu RTV. Upam, da ne tako kot zdaj, ko je dejansko prišlo do tega, da je Računsko sodišče ugotovilo zelo veliko napak, dalo negativno mnenje, dalo pripravljalne ukrepe, naložilo pripravljalne ukrepe in zaradi tega je prišlo do situacije, v kateri je RTV. Tam so bile ugotovljene nepravilnosti glede izplačila plač, nepravilnosti glede uporabe sredstev iz naslova prodaje dividend in tako naprej. Javne finance zahtevajo transparentnost, zahtevajo nadzor. Če gre za povečanje javnega denarja, to pa vsekakor članarina za RTV je, je vsekakor treba navesti tudi razlog, če že ne za to, za kaj se bo uporabil, ampak razlog, za kaj bo ta denar porabljen. Ta razlog je lahko, ker ima RTV premalo denarja. Ampak direktor je zagotovil, da tega prispevka ne potrebuje, vsaj tako smo slišali. Ta razlog je lahko tudi, in to se je tudi že večkrat v podtonih tukaj govorili, dogovor s sindikati in da je to del sindikalnega sporazuma, da se bo dejansko povečal RTV prispevek. Če je temu tako, potem se pa danes sprašujem, kdo vodi to državo, kdo dejansko vodi; ali jo vodi vlada, ali jo vodijo sindikati, ali jo vodi državna uprava? Vlada vlada.
Če so to ukrepi, za katerimi stoji Vlada, in so narejeni na podlagi dogovora s sindikati, potem je tukaj treba povedati, da ti sindikati obremenjujejo ljudi s skupaj 5 ali 6 milijoni evrov. Tukaj je treba povedati, da je to dejansko vprašljivo, če je to na podlagi tega dejansko narejeno. Seveda je treba povedati tudi razloge, za kaj to je in kaj oni mislijo, da je treba izboljšati, povečati, povečati plače, povečati katere druge dohodke in tako naprej. To je korektno. Ne moremo dejansko tukaj na eni strani nadzorovati javne finance, na drugi strani pa dejansko dajati obveznosti državljanom in državljankam, da bodo nekaj plačevali; nekaj plačevali, za kar niti ne vemo, ali bomo dobili boljšo kvaliteto ali slabšo kvaliteto. Seveda imajo danes ljudje hvala bogu možnost izbire in lahko preklopijo na drug kanal, če se jim ne gleda tega, za katerega morajo plačati članarino. Tukaj bi bilo treba tudi z vidika javnih financ, tudi z vidika transparentnosti javnih financ dejansko povedati, za kaj bo RTV porabil ali pa kaj je razlog, da se ta prispevek povečuje. Seveda lahko govorimo - za nekatere - o minornih zneskih, o zelo majhnih zneskih, vendar tukaj gre za 5 do 6 milijonov. To ni majhen znesek, za javne finance danes to ni majhen znesek! Zaradi tega je treba strogo slediti tudi načelom, ki jih določajo javne finance, ki jih določa proračunska politika in sicer to, da je za vsak zakaj tudi zato. Da se dejansko pove, kaj se bo naredilo s temi sredstvi, kako bo zavod posloval in kakšna je navsezadnje ekonomska politika tega zavoda.
Ne strinjam se pa, ne želim pa, da se bomo pogovarjali tukaj o programu. Se strinjam, imamo programski svet, imamo vse te organe, nadzorne svete in tako naprej. Lepo pa je in
dobro bi bilo, da zvemo, za kaj bodo ljudje plačevali ta dodatni denar.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Predsedujoča, hvala za dano besedo. Kolegice, kolegi!
Iz vrst Pozitivne Slovenije so očitki, zakaj ta razprava traja že skoraj pet ur. Ta razprava traja pet ur zato, ker mi kot stranka SDS od državne sekretarke že pet ur ne dobimo konkretnega odgovora na zelo preprosto vprašanje. Za vse tiste, ki smo bili prisotni na Odboru za finance, pa je bilo več malo povedano. Takrat je državna sekretarka lepo povedala, na osnovi česa je prišlo do povišanja RTV prispevka - zaradi zahteve sindikata. Mislim, da je res zaskrbljujoče v tej državi, da državna sekretarka, predstavnica Vlade, reče, da je to šlo na zahtevo sindikatov. Kdo vodi državo? Sindikati, Vlada, poslanci, kdo drug? Mislim, da bi Vlada morala s tem sprejeti eno veliko odgovornost, še bolj zaskrbljujoče je pa to, da je en predsednik sindikata verjetno najbolje plačani javni funkcionar mesečno v Sloveniji. Na drugi strani je pa pogajalec verjetno tudi javni funkcionar, ki ima največ bonitet v tej državi in epilog vsega tega je, da bodo največji račun plačali davkoplačevalci. Ta vlada sprejema izključno ukrepe, ki so v breme davkoplačevalcev: poviša se RTV prispevek, v naslednjem koraku bomo razpravljali o povišanju DDV. Na drugi strani se mi zdi tudi zanimivo, kako bosta stranki Državljanska lista in DeSUS glasovali pri tem povečanju.
Na Odboru za finance je bilo zelo jasno povedano, zakaj predstavniki DL, posamezni, ne bodo podprli predloga o povišanju RTV naročnine. Izključno zaradi tega, ker je poročilo Računskega sodišča negativno, nepravilno poslovanje in dokler se te zadeve ne razjasnijo, naj se ta RTV prispevek ne poveča. Predstavnica DeSUS je jasno povedala, da ni čas za povečanje RTV naročnine. Verjetno bodo ponovno glasovali v škodo vseh upokojencev, ki jih tako radi zagovarjajo.
Še enkrat, spoštovana gospa državna sekretarka, povejte razloge za povečanje RTV prispevka! Ni primerno, da se v teh kriznih časih, ko se vse znižuje, RTV prispevki pa povečujejo. Dogovor s sindikat je pa tudi takšen, da predstavniki sindikata bodo menda imeli možnost 20 odstotkov višjih jubilejnih nagrad. Kdo vodi to državo? Takšen način vodenja je neustrezen, nepravilen in pomeni bankrot za Slovenijo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Ljubo Žnidar.
120
DZ/VI/14. seja
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovana predsedujoča. Nimam še magistrskega naziva, sem pa na poti.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Se opravičujemo, potem smo ...
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Kolegi in kolegice! Vsi zelo dobro poznamo državo, v kakšnem finančnem stanju je. In v tem stanju predlagatelj, to se pravi aktualna vlada, pride s predlogom zakona, ki doprinese neka sredstva, po drugi strani ne znamo opredeliti porabo teh sredstev -potem pa res ne vem! Ne poznam primera ... Rekel bi, da tudi v boljših časih, pa ne glede, nisem obremenjen s politiko, ali so bili predlagatelji leva opcija politike ali desna opcija politike, je doslej predlagatelj vedno podal tudi namen porabe sredstev. Danes je to prvi primer, da pri RTV ne znamo podati odgovora, kam bodo dejansko ta sredstva šla.
S strani predlagateljev se navaja, da bo to samo 0,67 evra na mesec. Skratka, rekel bi, to je nekako znesek, ki je popularen, ker je nizek. Po drugi strani je pa to šest milijonov davkoplačevalskega denarja oziroma denarja državljanov Republike Slovenije.
Postavljam vprašanje, ampak ne postavljam ga ne predstavnikom Vlade, ne bom predstavljal niti poslancem predstavnikov Vlade, ampak ga bom postavil vsem državljanom v Republiki Sloveniji, naj oni sami sebi odgovorijo, kdo si kupuje RTV. Ali desnica, ki smo lani znižali RTV naročnino, ali aktualna levica, ki danes daje na oltar RTV 6 milijonov sredstev državljanov Republike Slovenije?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Mateja Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo. Še enkrat, mislim, da četrtič danes na isto temo.
Ta zakon spreminja višino RTV naročnine, ki je bila v lanskem letu znižana in jo vrača na nivo iz leta 2011. Se pravi, ne gre za nikakršno realno poviševanje naročnine oziroma prispevka, ampak gre za vrnitev višine prispevka na tisto, ki je bila določena v začetku leta 2011. Za kaj se porabljajo ta sredstva, je natančno določeno z Zakonom o RTV. Na katere postavke, na katere programe se bodo ta sredstva porazdelila, je v pristojnosti in odgovornosti poslovodnih in nadzornih organov RTV Slovenija, za katere velja isto, kar velja za vse javne zavode v tej državi, ker smo se pač odločili, da bomo organizirali delovanje oziroma izvajanje določenih dejavnosti v javnem interesu na način, da jih organiziramo v okviru javnih zavodov, ki so v okviru svojih finančnih načrtov in zagotovljenih sredstev samostojni pri urejanju, na katerih postavkah bodo posamezna sredstva porabe. Seveda pa so dolžni pri tem spoštovati zakon, v tem konkretnem primeru Zakon o RTV,
in morajo ta sredstva nameniti za izvajanje programov v javnem interesu.
Kolikor je meni znano, je programov v javnem interesu danes ravno toliko, kot jih je bilo v letu 2011, ker se vsebinsko zakon o RTV od leta 2011 do danes ni spreminjal v smislu, da bi zožil obseg javnih dejavnosti, ki jih mora zagotavljati RTV. Torej je nekorektno zahtevati od predstavnikov Vlade ali od predstavnikov predlagateljev tega amandmaja, da vam povedo razporeditev odhodkov iz teh dodatnih sredstev, kolikor se jih bo nabralo v letošnjem letu iz naslova dodatno pobrane naročnine, ker to preprosto ni v pristojnosti teh, ki tukaj v tem trenutku sedimo, in zahtevate od nas, da damo neko stališče oziroma da se opredelimo do stvari, za katere nismo pristojni. Tega enostavno ne moremo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim še interes za razpravo. Repliko imate, gospod Tanko. Repliko na koga? Ker na predlagateljico...
Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Repliko državni sekretarki.
Državna sekretarka je dejala, da ne gre za nobeno realno povečanje RTV prispevka. To ne drži. Znesek 5 odstotkov pomeni v preračunu, realno povečanje. Glede na to, da pa se znižujejo še plače državljanom, pa pomeni to pravzaprav bistveno ali pa 2-kratno realno povečanje. Vi boste istočasno zmanjšali plače javnemu sektorju v masi za 5 odstotkov, glede na to, da ne boste skoraj nič odpuščali, pomeni to toliko in toliko odstotkov nižje plače, istočasno dvigujete prispevek. Ta trditev, gospa državna sekretarka, ne drži. Je ne more obrazložiti noben ekonomist. Tudi noben vladni predstavnik ne, ker je resnica diametralno nasprotna od tega, kar ste povedali. Bistveno realno povečanje to predstavlja, zaradi znižanja plač in tudi zaradi tega, ker se prispevek povečuje.
Drugo, kar je, pa ne razumem, zakaj trdite, da od predlagateljev ni korektno zahtevati pojasnila. Od koga pa? Od nas, opozicije? Če nekdo nekaj predlaga in ve, kaj predlaga, potem je dolžan, če je za to vprašan, dati ustrezno kvalitetno, korektno pojasnilo. Sicer ne vem, zakaj je to predlagal, če ne zna tega pojasniti in razdelati. Prej sem povedal, če se mi pogajamo, povemo naše zahteve, vaše zahteve, našo oceno, vašo oceno, potegnemo črto, saldo in to je to. To mora znati nekdo pojasniti. Sicer ne vem, zakaj vlagate zakonske spremembe, če ne zna nihče tega pojasniti. To je nekorektno do nas, ki moramo to sprejeti ali pa o tem odločati. Saj ni rečeno, da bomo sprejeli. Neki minimalni standardi v Državnem zboru morajo funkcionirati, morajo biti. Če je Vlada predlagala na osnovi pogajanja povišanje, potem naj pove, za kaj gre to povišanje. Če je to predlagal prvopodpisani gospod Moderndorfer, potem naj
121
DZ/VI/14. seja
on pojasni, čemu je to predlagal in za katere namene. To je minimalni standard pojasnjevanja v Državnem zboru!
Predlagam, da zagotovite, gospa predsedujoča, nekoga, ki bo to znal ustrezno pojasniti. Zdaj ni sposobna niti Vlada to pojasniti niti prvopodpisani pod amandma. Odločati pa je treba.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Tukaj so kompetentne predstavnice Vlade, prisotne na seji. Menim, da ni treba, da kogar koli pozivam k prisotnosti na seji.
Vidim, da vsi razpravljavci, ki so bili ... Želite še razpravljati? Odpiram prijavo na razpravo. Prijavljeni so trije razpravljavci.
Prvi je gospod Jerko Čehovin, izvolite.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa.
Dobra stara SDS, resnično moram reči, da presegate sami sebe. Najboljša evropska stranka v opoziciji in malo slabša v poziciji. Danes se vrtimo cel dan, čeprav dobro veste, vsi dobro veste, za kaj gre. Ve se dobro, da je bil to del enotnega paketa s pogajanja s sindikati in to je pač del, da se noben posamezni ukrep ne more izvzeti ven iz tega, kar je bilo s sindikati doseženo. Mi ne moremo pozdravljati dogovor s sindikati, obenem pa potem sekljati na koščke zadevo in počasi jo vzeti ven.
Še nekaj, danes je bilo morda 5-krat pojasnjeno,;Računsko sodišče je opravil nadzor takrat, ko je bil vaš, ne bom rekel član, ampak vsaj vaš privilegiranec direktor RTV. Ta isti gospod, ki je bil skupaj z gospo Bratuškovo v istem nadzornem svetu mariborske banke, samo še več časa, in on je nagrajen z mestom izvršnega direktorja na banki, Alenko Bratušek ste pa včeraj skoraj razčetverili, ker je bila eno leto in pol predstavnica vlade v tej isti banki. To je sprenevedanje! To je resnično sprenevedanje.
Še nekaj. Ko danes govorimo o tem prispevku, vprašajmo se, kako je bilo obrazloženo pri ZIPru lansko leto, ko se je ta prispevek nižal. Ali ste dali kakšno pojasnilo? Ničesar niste dali. Nobenega pojasnila ni bilo. In tudi ni res, da je prišlo to od državljanov, da so državljani zahtevali znižanje. To ni res! To je takratna koalicija sklenila, da je treba RTV malo stisniti, o čemer sem danes že govoril. Za nič drugega ne gre.
Še nekaj. Državna sekretarka ne minister v tej dvorani nima pravice govoriti o programskih vsebinah in programski shemi RTV. Če bi tu lahko govorili, bi bil jaz prvi, ki bi podprl interpelacijo zoper ministra ali pa zahteval, da se državno sekretarko razreši. O tem lahko govorijo kvalificirani predstavniki v nadzornem odboru, od katerih so nekateri vaši zelo glasni, zelo sposobni govorci, in imamo tudi programski svet. To so pristojni organi. V parlamentu imamo pa Komisijo za nadzor javnih financ, naj se jo skliče, imate večino, zahtevajte in potem naj ta komisija poroča parlamentu. To je pravi način. Vse to, o
čemer danes govorimo, je samo neko zavlačevanje oziroma dokazovanje, kako bomo zdaj rešili Slovenijo s 64 centi. Seveda bom amandma podprl.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Tomaž Lisec ima besedo.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsedujoča. Predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Danes imamo zanimivo sejo. Vlada je najprej začela jemati ponovno javnim uslužbencem še bolj, kot je treba, kasneje se bomo srečali s tem, da bomo dvignili DDV, torej spet jemljemo ljudem. Zdaj pa jemljemo ljudem tako, da dvigujemo RTV naročnino. Najbolj žalostno je to, da ne dobimo niti enega pojasnila, kam bo šlo teh 6 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Govorimo o 6 milijonih davkoplačevalskega denarja, ki gre iz žepa vsakega državljana. S tem koalicija dokazuje, da v teh časih postavlja javni zavod RTV na nek piedestal, na nekaj več, medtem ko vsem ostalim javnim zavodom pa jemlje. Moram reči, da poznam kar nekaj javnih zavodov, državnih zavodov, in si sploh ne morem predstavljati, kaj bi si lahko kateri od njih privoščil v teh časih, kaj bi lahko vsak od njih naredil s temi 6 milijoni. Zadnjič sem bral neko zanimivo študijo, kaj vse se dogaja v javnem Zavodu za šport Planica, kaj bi, recimo, njim pomenilo 6 milijonov. Ampak, seveda, ne! Javni zavod RTV Slovenija je edini, ki bo v teh časih deležen bombončka s strani koalicije. Odgovora, na žalost, danes verjetno ne bomo dobili, zakaj ravno Javni zavod RTV Slovenija, čeprav me resnično zanima. Odgovor je verjetno znan tudi v tem primeru, ki smo mu bili priče v preteklih dneh, torej v primeru novinarja, ki ni govoril tako, kot ugaja vladajočim. Takšno uredniško politiko, ki bo govorila o tej vladi samo dobro, takšno uredniško politiko tudi želite in javni zavod kot javni servis je seveda tisti, ki bi vam vse to omogočal, da bi se te "tekovine revolucije" nadaljevale. Spoštovani, želite, da vsi plačujemo višjo RTV naročnino, zato da se bodo samo nekateri pokazali lepe, drugi pa potem, ko ne bodo v nekem pravem stavku povedali tega, kar bi morali povedati, pa plačujejo tudi verjetno s svojimi delovnimi mesti.
Resnično sem razočaran in kljub temu da spoštujem gospe z Ministrstva za finance, ko se izgovarjate s tem, kako ne želite, kako niste pristojni, vas še enkrat opozarjam; govorimo o 6 milijonih davkoplačevalskega denarja. Verjamem, tako kot je rekel predhodnik, ne želim zdaj govoriti o tem, katera vsebina bo bolj upoštevana, katera bo manj upoštevana, ampak vsaj v nekaj stavkih, zakaj ste se to dogovorili, kajti verjetno se niste dogovarjali s sindikati kar tako, bom rekel, mimo vsega. Najbolj žalostno je to, da očitno res postajamo sindikalna država. Že večkrat sem rekel, da naj sindikati ustanovijo svojo stranko, pa naj gredo na volitve - pa da
122
DZ/VI/14. seja
vidimo! Predsednik neke stranke je rekel, koliko ima kdo tistih "j", jaz bi rekel, da vidimo, koliko jih je v hlačah. Žalostno je tudi, da direktor zavoda komentira politične odločitve. Kot vemo, je javni zavod državni zavod oziroma ga plačujemo vsi, in mislim, da to ne sodi v leto 2013.
Razumem tudi nervozo med poslanci tako s strani koalicije, predvsem s strani poslancev Pozitivne Slovenije in SD, ki morajo braniti, bom rekel, neke stare račune, ki jih bodo morali plačati davkoplačevalci. Resnično mi je pa žal, da se pri tej točki poslanci bolj ne oglašajo DeSUS in Državljanske liste, da resnično ugotovimo, kaj je bilo v teh urah tako drugače, da so spremenili svoje stališče glede na dogajanje na odboru. Skratka, to da nam sindikati vladajo, vlada pa nima odgovorov, je za našo državo zelo zaskrbljujoče.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Lejla Hercegovac.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Mi ne zvišujemo nič, vračamo RTV prispevek na višino, ki je bil pred enim letom, leta 2011. Bila sem prisotna na seji Odbora za izobraževanje, šport, kulturo in mladino, ko smo razpravljali o znižanju RTV prispevka. Vsi predstavniki RTV televizije so pojasnjevali, kaj pomeni znižanje RTV prispevka in kaj bo to pomenilo za njih - znižanje sredstev. Seveda se niso s tem strinjali, tudi opozicija se ni strinjala. Znižano je, ker je izglasovano, da bo tako; to pomeni, da vračamo tisto, kar je bilo.
Jutri bo pet let, odkar je uveden tretji program, to je parlamentarni program. Vi veste, da je oprema tudi zastarela in veste tudi, kdo je na tretjem programu največ prisoten, kdo največ govori in kdo je tam ... / oglašanje iz dvorane/ Ja, seveda!
Torej, kaj hočem povedati? Povedati hočem naslednje, da denar, ki je bil vzet RTV prispevku takrat in je bil porabljen za to, čemur je bil namenjen, se vrača za iste stvari. Res, velikokrat to leto, ko sedim v Državnemu zboru, se vprašam, kaj počnem tukaj in velikokrat slišim ljudi na ulici, da bi bilo treba politike, ki vodijo državo - bilo vprašanje, kdo vodi -, ki so predstavniki ljudstva, res pred vstopom v politiko tudi kakšne teste narediti, ker to, kar počnemo tukaj, je res neprimerno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa mag. Hercegovac.
Vidim še interes in željo po razpravi. Odpiram prijavo na razpravo, Vsi tisti, ki po statistiki še niste razpravljali, smete sedaj.
Besedo ima prvi gospod Marko
Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala.
Večkrat je bilo omenjeno, da si je Državljanska lista premislila ... Ni si! Državljanska lista je demokratična stranka, imamo pravico do svojega mnenja, morda z razliko od koga drugega. Na odboru sem glasoval, tako kot sem glasoval, glasoval sem v svojem imenu in v svojem imenu bom glasoval tudi danes, ko bo tukaj. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča.
Tudi jaz se imel težavo, ali se javiti ali ne, vendar kar nekaj predgovorcev me je pa vseeno spodbudilo, da tudi sam povem - če bo kdo poslušal, saj to ni problem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prosim za red v dvorani. Izvolite, gospod Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Poglejte, saj razprava je zelo zanimiva, ampak vseeno; več kot poslušam govorcev, več je sprenevedanja. Predvsem s strani predlagateljev na koncu počasi vseeno izvemo, da je ta predlog za povišanje RTV naročnine del dogovora s sindikati. Do tukaj vse lepo in prav, ampak ves čas govorite o tem, kako je treba to RTV hišo spodbuditi, omogočiti, da normalno deluje, da dobi dodatne programe.
Zato sprašujem predlagatelje, zakaj tega v amandma niste zapisali? Zakaj niste sprejeli dodatnega sklepa v amandmaju, da gre ta dodaten denar, ki se bo pobral z naročnino, za kulturno-umetniški program, za neke konkretne stvari. Ko mi slišimo, da se vsa stvar odvija na osnovi anonimk, na osnovi - prej je bilo rečeno, mi smo se tako odločili, zato bomo to naredili. Ja, potem dajte denar z neke druge postavke znotraj proračuna. Zakaj obremenjujete poslance, da moramo glasovati o tem, da bomo ljudem vzeli iz žepa nek denar? In nikakor nočete povedati, ali bo namenjen za njihove plače na RTV, ali bo sindikalist naredil izlet, ali bo namenjen za programe. Nikjer tega ne napišete, pa bi lahko v amandmaju. Lahko bi dodaten sklep sprejeli. Tega niste naredili. Ob tem, da na odboru, ki je namenjen temu, da se ta tematika obravnava, se ta amandma zavrne, ker vsi ugotovite, da ni zadosti argumentov za to, da se to podpre, čez štiri ure ga ponovno vložite in ponovno trdite, da vsi vse vemo in vsi vse znamo in da zato utrujamo brez potrebe. Jaz se zelo redko oglašam pri takih debatah, vendar me je na nek način to podžgalo, da moram povedati. Tudi jaz nimam težav s tem, da se namensko nek denar za neko boljšo programsko shemo nameni. Vendar iz tega, kar vi delate trenutno, to ni razvidno, če ne, pa pojasnite. To je bilo nekajkrat vprašano. In ob tem, da predstavniki Vlade in vi sami kot
123
DZ/VI/14. seja
predlagatelji poveste, da je to pač "deal" med sindikati in vami, jaz ob taki argumentaciji ne morem dodatno obremeniti naših državljanov z nekimi dodatnimi dajatvami in tega amandmaja ne bom podprl.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim, da so vsi prijavljeni razpravljavci, ki so to želeli, dobili besedo.
Zaključujem razpravo k amandmaju k 10. členu.
Prehajamo k razpravi o vloženem amandmaju k 11. členu poslanskih skupin SDS, SLS in NSi. Želi kdo razpravljati k vloženemu amandmaju? ( Da.) Odpiram razpravo. Imamo tri prijavljene razpravljavce.
Prvi ima besedo gospod Marko
Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Za uravnoteženje javnih financ bomo morali sprejeti resne reforme, med njimi je tudi reforma javnega sektorja. To ni edina potrebna, je pa pomembna. Kdaj bomo dvignili DDV, ni vprašanje. To počnemo danes in takoj. Državljanke in državljani so proti visokim davkom. Pa ne, ker je to moderna in ne zaradi davkov kot takšnih, ampak zato ker so nezadovoljni, kako se pobrani davki nato porabijo. Kaj za ta denar dobijo? Ali se porabi pošteno in transparentno? Ali pa smo potem iz dneva v dan soočeni z novimi aferami?
Pravijo, da varčevanje ni prava pot za spopad s krizo. Strinjam se. Zaradi dviga DDV se bo končna potrošnja znižala za 1,5 odstotka. Za toliko bodo morali varčevati državljani. Tistim na robu šteje vsak evro. Prisilno varčevanje državljanov ni prava pot. Manjša potrošnja bo vplivala na gospodarsko rast. 0,7 odstotne točke na že tako negativno oceno, ki jo delimo le še s Ciprom. Zato ni čudno, da je gospodarstvo proti. 1,5 odstotka nižja potrošnja in upad BDP se bo poznal tudi v porasti nezaposlenih. Boriti se moramo za vsako delovno mesto. Danes se borimo s tem, da ne podpremo dviga DDV. Koalicijski dogovor vsebuje dvig DDV kot skrajni ukrep. Že sprejeti ZUJF vsebuje dvig DDV kot skrajni ukrep in če koalicijska vlada, Vlada, ki jo podpiram, v naslednjih sedmih mesecih ne bo uspela z dodatnimi ukrepi, menim, da je prav, da Vladi damo ta čas. Če ne bo uspešna, bo čas za skrajne ukrepe. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!
Ob nastopu nove vladne koalicije in gospe Alenke Bratušek v celotnem letu naše vlade je bilo veliko govora in veliko razprav o tem, kako ima Pozitivna Slovenija boljše programe, kako bi z drugačnimi ukrepi uredila
pogoje za gospodarstvo, zmanjševanje brezposelnosti, povečanje državnih investicij, koriščenje evropskih sredstev in tako dalje. Veliko tega je bilo rečenega. Torej, v teh dveh mesecih ste, moram priznati, naredili dve zadevi, čeprav, če se spomnim, ste se zelo držali za glave in strahoviti kritizirali bivšo koalicijo, ko smo razmišljali - mimogrede tudi sam sem podpiral tisti predlog spremembe DDV z nižje na višjo stopnjo za frizerje, cvetličarje in še nekaj manjših zadev, pa tega niste podpirali, ker ste hoteli dokazati, da bomo s tem uničili slovensko gospodarstvo, vi ste pa v dveh mesecih uspelih dve zadevi vendar narediti; in to vam treba priznati, kapo dol.
S 1. junijem boste uvedli dvig DDV, pa ne za eno, ampak za dve stopnji na višji in za eno stopnjo na nižji ravni. Uspeli ste tudi zmanjšati boniteto Republike Slovenije na finančnih trgih. To pomeni, še povečati ceno zadolževanja. Skratka, če se temu reče, kot je eden od koalicijskih poslancev rekel, da je Vlada opravila dobro delo, potem jaz lahko rečem -, pa ne samo jaz, saj tudi če poslušate kogar koli od tistih, ki se z gospodarstvom ukvarjajo -, da želite reševati državo iz krize na račun srednjega sloja; srednjega sloja, v katerem so še mali in srednji podjetniki, kmetje, delavci in tako dalje. Ampak, čisto vsi vam dokazujejo, pa tudi izkušnje iz drugih držav so takšne, da to ni pravi pristop, da s tem gospodarstvo in tiste, ki še ustvarjajo, s tem dodatno obremenjujete, javno porabo znižujete. Če bo šlo za 1,5-odstotno zmanjševanja - ne vem ... V eni izmed oddaj Pogledi Slovenije sem enega od direktorjev slišal, da so na ta račun v primerljivih drugih državah izgubili 19 odstotkov prodaje in vsi so govorili, da bi morali pristopiti - in to ste tudi vi govorili, ko ste bili v opoziciji, sedaj delate prav obratno - k privatizaciji in z uvedbo slabe banke, kjer bi morali tisto premoženje, ki bi bilo na slabi banki, tako kot je bilo v zakonu zapisano, vsaj 10 odstotkov na letni ravni prodati na trgu. Vse to ste izmaličili. V bistvu želite, torej govorite o tem, da boste zagnali gospodarstvo z dokapitalizacijo državnih podjetij in tudi - saj ne vem, ali se je to zareklo ali kakor koli -, z ustanavljanjem državnega gradbenega podjetja. Skratka, vse to nas pelje popolnoma v napačno smer.
Prepričan sem in ne vem, kako boste takrat stopili pred Državni zbor in povedali, kot je vam 29. maja Evropska komisija povedala, da to niso ukrepi za oživitev, ampak za uničenje gospodarstva; tega kar še je ostalo. Od tu naprej verjetno ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Andrej Vizjak ima besedo.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani, hvala lepa.
Slovenska demokratska stranka je skupaj z opozicijskima strankama vložila
124
DZ/VI/14. seja
amandma, da ne pride sedaj do dviga DDV. Najmanj štirje razlogi so za to. Prvi temeljni razlog je, da načeloma ne podpiramo ukrepov, ki dodatno dušijo gospodarsko rast v teh trenutkih, ko smo v globoki recesiji in ji ni videti konca. Ko ste nekateri primerjali druge države, ki so že posegle po teh ukrepih, so te druge države naredile bistveno več tudi na redukciji odhodkov proračuna, to se pravi na izdatkih, in niso več v tako globoki recesiji. Mi v tako globoki recesiji si, ko je negativna gospodarska rast, dodatnih ukrepov, ki dušijo gospodarstvo, ne smemo privoščiti, ker bomo zašli v spiralo, ko ne bomo prišli ven iz tega, ko bo gospodarska rast še nižja, posledično bodo nižji prihodki, posledično bomo zopet "naumili" ukrepe, ki dodatno dušijo gospodarsko aktivnost in ta spirala se dobro ne izide.
Ta ukrep vpliva tudi dolgoročno pa srednjeročno slabo na gospodarstvo, ne smo kratkoročno, ker zmanjšuje potrošnjo in posledično gospodarsko aktivnost tistih, ki so vezani na domač trg storitev in blaga. Namreč, zmanjšuje tudi konkurenčnost, saj dviguje ceno in stroške podjetij, tudi ko govorimo o delovni sili. Zaradi dviga življenjskih stroškov se bo posledično dvignila tudi minimalna plača in posledično stroški, ki so že sedaj za marsikatero podjetje preveliki stroški dela. Ta ukrep tudi kratkoročno slabi likvidnost podjetij. Podjetja imajo danes največji problem prav z likvidnostjo oziroma z zagotavljanjem svežega kapitala, obratnega kapitala za svojo poslovno dejavnost, tudi če imajo produkt, če imajo neko poslovanje, potem rabijo za to kapital in bolj ko ga jim odžremo s takšnim dvigom DDV, slabše je za njih. Verjetno bi lahko našteval še dodatne razloge, vendar je res neumno prepričevati kogar koli v tej dvorani ali širše, da bomo s tem ukrepom zadušili gospodarsko aktivnost dodatno, izračuni kažejo kar znaten odstotek -0,7odstotka. To pomeni toliko in toliko tisoč delovnih mest. Ali se splača za ta denar izgubiti toliko delovnih mest, sprašujem. Retorično, seveda. Mislim, da ne in da ta ukrep ni pravi ukrep.
Drugi razlog je ta, da je ta učinek asocialen. To se pravi, nesorazmerno prizadene tiste z nižjimi dohodki, saj bo delež za ta višji DDV, ki ga bodo morali plačati - ob njihovih prihodkih -, višji kot pri tistih z višjimi dohodki. Na odboru smo postregli z izračuni, kakor koli že, tem izračunom se je nasprotovalo. Drži to, da je regresiven in da bolj udari tiste z najnižjimi dohodki in zopet bodo na tapeti ti, ki so socialno najbolj šibki, tudi upokojenci s podpovprečnimi pokojninami, da ne govorim o socialnih problemih in naraščajoči revščini kot posledica tega.
Tretje, kar je, ne bodo doseženi finančni učinki, ki ste jih napovedali. Ne verjamem vašim izračunom o netu finančnih učinkih na 250 milijonov na letni ravni oziroma na 100 milijonov v letošnjem proračunskem letu, ker bo ta učinek zmanjšanja porabe in
posledično tudi manjšega obsega pobranega davka glede na višji odstotek, seveda povzročil manj prihodkov, kot načrtujete. To so pokazale tudi prakse v drugih državah, ki so uvajale višji DDV. Ne vem, ali ste tudi kombinirali ta ukrep z ostalimi ukrepi, ki prizadenejo družine in posameznike, ko govorimo o zniževanju družinskih proračunov ali proračunov posameznikov.
Četrti, tudi zelo pomemben razlog, je ta, da je to napačna pot. Dvigovanje davkov oziroma prioriteta ukrepov na prihodkovni strani proračuna ni pravilna. Prioriteta bi morala biti na odhodkovni strani, znižati odhodke na račun racionalizacije delovanja javnega sektorja. Številne ideje, tukaj smo vam že povedali, lahko vam še eno na primer, ne vem, zakaj ste opustili idejo posega v izjemne pokojnine. Imamo številne pokojnine, ko so se ljudje upokojili pod neenakopravnimi pogoji z drugimi, na osnovi ene zadnje plače so dobili odmero pokojnine. Tudi tistim z nadpovprečnimi se ne bo zgodilo nič, da ne govorim o celi kopici izjemnih pokojnin.
Glejte, to so napačne poti, ki bodo dodatne obremenile to našo državo in naše gospodarstvo in ... / izkolop mikrofona/...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Mateja Vraničar ima besedo.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Naj najprej povem, da Vlada predlaganemu amandmaju nasprotuje. Uvodoma sem pojasnila oziroma sem začela svojo uvodno predstavitev zakona, da smo pred tednom dni predstavili tudi Državnemu zboru nacionalni reformni program in program stabilnosti. V programu stabilnosti in v nacionalnem reformnem programu smo napovedali paket ukrepov za stabilizacijo javnih financ v približno skupnem obsegu ene milijarde evrov, pri čemer je cilj Vlade, da bi eno tretjino teh sredstev prispevala prihodkovna stran javnih financ in dve tretjini odhodkovna stran. Ukrepi, ki so v tem trenutku pripravljeni in postopno začenjajo prihajati v Državni zbor, ta zakon je sestavni del prvega paketa, niso še v celoti skladni s tem ciljem, ki ga želimo doseči do konca leta, ampak so trenutno pripravljeni ukrepi - približno na polovico učinkov pričakujemo od prihodkovne strani in polovico učinkov od odhodkovne strani javnih financ. V nadaljevanju pa se namerava Vlada potruditi, da bo našla dodatne prihranke do konca letošnjega leta še na odhodkovni strani proračuna v višini 200 milijonov evrov. Ti ukrepi in dogovori, zato da se lahko sprejmejo posamezni ukrepi, zahtevajo svoj čas tudi za samo strokovno pripravo. Zaradi tega ne morete imeti na mizi naenkrat vseh ukrepov, ampak ti ukrepi prihajajo postopno.
Danes je v bistvu pred nami ob vseh drugih ukrepih in tisti drugi ukrepi, o katerih smo
125
DZ/VI/14. seja
govorili do zdaj, so bili usklajevani v dogovoru s sindikatom. Nikdar nisem trdila, da je bil člen, ki govori o stopnji davka na dodano vrednost, usklajevan s sindikati ali z njimi celo usklajen, bil pa jim je predstavljen na Ekonomsko-socialnem svetu.
Ta predlog, ki je danes pred, nami pomeni skrajni ukrep. Skrajni ukrep - zakaj? Zaradi razmer v javnih financah, kakršne smo našli v marcu oziroma v začetku aprila, ko smo podrobneje pogledali številke, kako je bil proračun 2013 načrtovan, kakšna je realizacija prvih treh mesecev letošnjega leta in kakšne so še vse obveznosti do konca letošnjega leta. Močno prisegamo na varčevanje na strani odhodkov, vendar naj opozorim, da študije kažejo, da tudi pretirano naslanjanje na varčevanje zmanjšuje rast bruto družbenega proizvoda, tako kot pretirano naslanjanje na zviševanje davkov. Zaradi tega je treba najti pravo razmerje. Treba je najti ravnotežje med enimi in drugimi ukrepi in med davčnimi ukrepi je treba poiskati tistega, ki najmanj negativno vpliva na gospodarsko rast. Davek na dodano vrednost je zaradi svoje strukture, zaradi svojega načina delovanja prav tak davek. Res je, to je potrošni davek, kar pomeni, da ga več plača tisti, ki veliko troši oziroma ki troši večji del svojega dohodka. Zaradi tega ne gre zanikati, da je davek na dodano vrednost, tako kot vsi ostali potrošni davki, regresiven in bolj prizadene ljudi z nižjimi dohodki. Vendar ne smemo pozabiti tudi tega, da ohranjamo obseg proizvodov in storitev, ki so obdavčene po nižji stopnji DDV v nespremenjenem obsegu. V predlogu, ki je zdaj pred vami, predlagamo zvišanje nižje stopnje DDV za eno odstotno točko. Predlog, ki je bil v proceduri konec lanskega leta, je za posamezne proizvode in storitve iz te skupine zahteval dvig z 8,5 na 20 odstotkov. V tem je bistvena razlika.
Vlada ocenjuje, da je glede na razmere v katerih smo predlagani ukrep sorazmeren, nujen in predlagamo, da ga podprete. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Odpiram čas za prijavo, izvolite. Prijavljenih je še pet razpravljavcev, prvi je na vrsti gospod Čuš. Izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo.
Dovolite mi, da to razpravo začnem z naslednjim citatom: "Fevdalci so pobrali desetino, v času vlade Alenke Bratušek pa bomo imeli samo še desetino." "Če se Vlada odloči za dvig davka na dodano vrednost, pri tem pa se odlaga z uvedbo zlatega fiskalnega pravila v letu 2017, je težko razumeti. Najverjetnejša razlaga pa je seveda v tem, da Vlada preprosto ne ve kaj dela." To je zapisal dr. Šušteršič v Financah pred nekaj dnevi. V medijih se je pojavilo ogromno oziroma preveliko kalkulacij, kaj bo dvig davka na dodano vrednost
prenesel. Premierka, vsa optimistična, dobre volje, polna elana govori, da bodo izdatki za hrano in pijačo v povprečju stali dodatnih dva do tri evra mesečno, pri tem pa je naša cenjena premierka pozabila, da ti izdatki predstavljajo komajda 10 odstotkov mesečnih stroškov prebivalcev Republike Slovenije. Kje so še stroški stanovanja, oblačila, storitve ter druge, prepotrebne dobrine?
Dvig davka na dodano vrednost bo prizadel gospodinjstva, kar je zelo zaskrbljujoče. Namreč, moramo vedeti, da dvig davka na dodatno vrednost tudi na spodnji stopnji velja za izrazito antisocialni ukrep, saj so enako udarjeni po žepu tako najbolj premožni v družbi kot tudi tisti, ki že danes komajda shajajo iz dneva v dan. Poleg gospodinjstev pa bodo žal zelo prizadeti tudi gospodarstveniki. To naše gospodarstvo, katerega so včasih vsi radi hvalili, kakšen motor napredka in razvoja naše države je, kako uspešno gospodarstvo imamo, danes pa bomo dali našemu gospodarstvu "en velik focen", če se izrazim milo.
Naše gospodarstvo, ki že danes hira, se bori za preživetje, ampak mi jim bomo danes nekaj povedali, dajte se še malo bolj potruditi, ker se ne bi radi tako trudili. Veste, koliko podjetij, restavracij, ponudnikov raznih storitev bo z dvigom DDV prizadetih? Ne eno ali pa deset, vsako bo prizadeto in upam, da se zavedate odgovornosti, o čem glasujete in kakšne bodo posledice.
Veliko se tudi pojavlja raznoraznih kalkulacij predvsem na Gregorčičevi, da bo dvig DDV prizadel družino od dva do tri evre na mesece na posameznika, pri tem pa pozabljajo na eno osnovno računsko operacijo. Če bomo dvignili davek na dodano vrednost z 20 na 22 odstotkov, pomeni, da ga dvignemo za 10 odstotkov. Podobno velja pri spodnji meji. Torej, ne danes tukaj govoriti o dveh do treh evrih, priznajmo, povejte, da ste nesposobni, v roku pol leta bomo vse dvignili za 10 odstotkov. Saj to je ena in edina logična računska operacija, ki nam to govori, z dvajset na dvaindvajset z 8,5 na 9,5. Ob tem bi tudi dodal, da omenjeni ukrepi ne bodo dosegli želenih finančnih učinkov. Dovolite mi, da vam predam eno lekcijo iz srednje ekonomske šole, dražji so produkti in storitve, manjša je kupna moč prebivalstva in posledično tudi povpraševanje. Tega sem se naučil v srednji šoli in mislim, da marsikdo to zelo nazorno tudi razume. Po drugi strani pa to pomeni, da bo tudi pritok finančnih sredstev v državno blagajno toliko nižji. Ravno prejšnji teden sem gledal na enem izmed nacionalnih programov oziroma televizijskih programov, ko so anketirali mimoidoče: "Ali plačujete vsakodnevno ali vsak teden kakšno storitev brez računa?" Začuda so to vsi potrdili: "Ja, plačam frizerja." "Ja, tisto storitev plačam brez računa." Pravilen pristop je v zniževanju javne porabe. V Sloveniji je ekscesna in presega 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Za lažje razumevanje naj tu vsem prisotnim povem, da je
126
DZ/VI/14. seja
javna poraba v primerljivih državah, na primer na Češkem 44 odstotkov, Slovaškem 39 odstotkov. Torej, če smo bili mi tem državam včasih vzor, dajmo se malo zavedati, da smo tudi mi zatajili in da so nam oni vzor.
Zaključek moje razprave je, da bo očitno slovenski narod drago plačal prepevanje internacionale v Stožicah. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala za besedo.
Tudi v Slovenski ljudski stranki podpiramo amandma, s katerim nasprotujemo uvedbi višjih stopenj davka na dodano vrednost. Kot smo povedali danes že v stališčih in tudi že večkrat dejali, ocenjujemo, da je tisti tekstualni del, ki sta ga danes tu predstavila državna sekretarka in minister za finance, glede ukrepov, kjer se sklicujeta na razmerje dve tretjini zmanjšanja odhodkov in ena tretjina na strani več pobranih davkov, pravilen. Vendar pa se, žal, z dokumenti, ki so izvedbene narave, ki jih sprejemamo zdaj na seji parlamenta, sprejema ravno obratno. Zato mislimo, da se s tem paketom, ki se zdaj sprejema, ujemamo v določeno past; v past, iz katere bomo zelo težko izšli. Kot smo že prej videli v dogovoru, ki je bil sklenjen s sindikati, je postavljen moratorij, zelo trde zaveze o plačanih stavkah, celo zamudnih obrestih ob vsakršnem posegu v odhodkovno stran, se pravi, v razmerje pri plačah. Zato ne vemo, od kje državni sekretarki in na ministrstvu ta optimizem, da se bo v drugem koraku pa prihranilo še novih 200 milijonov, kot je bilo danes rečeno. Vsi vemo, da so ti prejemki preko 4 milijarde, se pravi, skoraj polovica celotne odhodkovne strani, da so zelo hitro potem še subvencije za socialne transferje, plačila za pokojninsko blagajno. In me res zanima, kje se bo v drugi rundi poiskalo 200 milijonov, pri tem pa se ne bo prekršilo dogovora. Zato nasprotujemo takšnemu načinu, ker mislimo, da nas bo pripeljal na drugo pot, da se bo zgodilo to, kar je na nek način v teh prostorih včeraj najavil tudi minister za finance. Če se bodo ugotovile kot pravilne projekcije ekonomistov, ki pravijo, da ne bo finančnega izplena 250 milijonov na letni ravni in da bo treba verjetno še dvigniti davek na dodano vrednost. In da bodo na drugi strani za zapiranje te vrzeli v javnih financah prišli na vrsto še ostali davki, ki so na takšen ali drugačen način bili zdaj izločeni iz tega paketa in čakajo, kot vidimo, na drugo tranšo teh posegov v davkoplačevalski žep ali v žep podjetij.
Zato tudi sam ocenjujem in v Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da bi morali zdaj, maja 2013, bistveno bolj resno in odgovorno spregovoriti o celem paketu in zdaj povedati, kaj vsebuje cel paket. Zelo slabe so izkušnje, ko v nekem drugem valu poskušaš še nekaj narediti, in bi morali imeti ta paket sestavljen in tisti dve
tretjini jasno videne in na koncu tudi dogovorjene. Potrjujem to, kar je bilo tudi že tu rečeno, in so tudi znana stališča ekonomistov, da bo to za sabo potegnilo manjšo gospodarsko aktivnost in vse posledice, pred katerimi se z uvedbo davkov znajde tudi ekonomija gospodinjstev, pa tudi gospodarstev.
Zato še enkrat, v Slovenski ljudski stranki podpiramo ta amandma, na nek način se zavedamo te krute realnosti, da dejansko govorimo o paketu. O paketu ukrepov smo govorili tudi vsa ta zadnja dva meseca. V Slovenski ljudski stranki smo obljubili konstruktiven pristop v tem, da bomo skupaj poskušali poiskati tudi tiste ukrepe, ki bodo na drugi strani, se pravi na odhodkovni strani, težko uveljaviti in da jih bomo podpirali. Žal pa je tudi sam nacionalni reformni program, predvsem pa program stabilnosti bil nam v teh klopeh zgolj predstavljen; predstavljen takrat, ko je bil na Vladi že sprejet, poslan in to je očitno ekonomska politika, h kateri se je zavezala ta vlada.
V	Slovenski ljudski stranki takšni ekonomski politiki nasprotujemo. Zato mislimo, da gremo po napačni poti in bomo ta amandma podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
V	Novi Sloveniji, ki smo tudi sopodpisniki amandmaja k 11. členu, odločno nasprotujemo dvigu davka na dodano vrednost. To ni pravi ukrep, to ni prava pot za izhod iz krize, to je palica med kolesje slovenskemu gospodarstvu. In, gospe in gospodje, Slovenijo bo iz krize potegnilo edino gospodarstvo oziroma gospodarstveniki, tudi ne politiki, še manj sindikalisti. Gospodarstveniki nas samo prosijo, da ustvarimo dobro, ugodno poslovno okolje, da ne oviramo realizacije njihovih poslovnih idej. Ta ukrep je ovira pri realizaciji poslovnih idej zdravega slovenskega gospodarstva. Ko smo mi v lanskem letu, kar je bilo danes že govora, razmišljali o dvigu stopnje DDV, so gospodarstveniki bili na nogah in so rekli, da je to smrt za gospodarstvo. Danes uporabljajo iste besedne zveze; očitno vlada Alenke Bratušek temu ne prisluhne, očitno ji je dvig gospodarske rasti več ali manj neka demagoška floskula. Treba pa je priznati učinkovitost vlade Alenke Bratušek pri tej noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014, saj z eno novelo zakona ali če hočete z enim zamahom kar dvakrat udari proračune slovenskih družin. Prvič z dvigom DDV, kar boste gotovo v koaliciji sprejeli. Drugič, z dvigom RTV prispevka, kar boste gotovo najbrž tudi sprejeli. In to ni dobro. To ni dobro za slovensko družbo! Še več bo pesimizma v slovenski družbi.
127
DZ/VI/14. seja
Če ta prvi paket, ki je dejansko artikuliran v noveli zakona o izvrševanju proračuna, nekako strnem v en stavek, potem lahko rečem naslednje. Namesto nižanja stroškov države vlada Alenke Bratušek povečuje stroške vseh nas državljanov. Nižanje stroškov države je seveda težka naloga za vsako vlado. Mi smo krvavi pot potili, ko smo se pogajali s socialnimi partnerji za ZUJF, doživljali tudi kritike z vaše strani oziroma s strani takratne opozicije. To ni enostavna zadeva. Ampak varčevanje mora biti, žal, še vedno naša stalnica.
Nismo pa nič govorili ne na odboru, pa tudi tukaj ne, kaj bo pomenil dvig DDV za občine. Občine se prijavljajo na razne razpise, kohezijska sredstva in tako naprej. Nekatere so tukaj zelo uspešne. Kot vsi veste, DDV ni upravičeni strošek. In sedaj bom citiral uspešnega prekmurskega župana, gre za malo občino, ki gradi prav v tem trenutku vrtec. On je zelo plastično povedal, ker je pač realist, kot so večinoma vsi slovenski župani. Povedal je: "Dvig DDV pomeni za občino za trideset tisoč evrov višjo ceno občinskega vrtca." In gre za vaško občino, se pravi ena vas, ena občina. Toliko za primerjavo.
Spoštovane kolegice in kolegi v koaliciji, pozivam vas, da le razmislite: ali je to pametna poteza, ali mislite, da bomo res dobili četrt milijarde na letni ravni davčnih prihodkov? Najbrž je v tej projekciji, ki jo je vlada izračunala, po mojem prepričanju napačna ocena, da bi se potrošnja zmanjšala samo za 1,5 odstotka. Ne vem, druge države imajo glede tega ukrepa glede dviga DDV izjemno slabe izkušnje.
Torej, v Novi Sloveniji odločno nasprotujemo dvigu DDV. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Kot prvo je mene seveda nekoliko začudilo stališče oziroma izjava, da je dvig DDV skrajni ukrep - navsezadnje danes v tej dvorani. Že prejšnja vlada je dejansko rekla isto, je pa problem ali pa težava v tem, da je nastopil čas za skrajni ukrep. Skratka ali ni še drugih ukrepov, ki ne bi bili skrajni. Kajti skrajni ... Ne morem reči, ali to pomeni tudi zadnji - zadnji pred čim? Skratka, kaj to dejansko danes v javnih financah pomeni, tudi ob tem, da smo se pred kratkim zadolžili in da boniteta države sicer pada, vendar je še vseeno tolikšno zaupanje v te slovenske obveznice, da jih je dejansko ta vlada tudi uspela prodati. Kaj to dejansko pomeni kot skrajni ukrep? Da ni nobenega ukrepa več? Pred čim? Kajti vedno sem razumel, da to pomeni, da je še to in če to ne bo uspešno - kaj potem?
Drugo, kar je vprašljivo, je finančni učinek, ki je opredeljen na 250 milijonov ob tem, da so finančni prihodki v prvih štirih mesecih
tega leta glede na prve štiri mesece preteklega leta padli že danes za 10 odstotkov ob istih stopnjah. Kaj pomenijo zdaj povečane stopnje tudi glede konkurenčnosti potrošnje oziroma potrošnih dobrin v Sloveniji? Mi smo geografsko majhna država, imamo veliko maloobmejnega prometa in ljudje, tudi glede na to, da smo v Evropski uniji, imamo prosti pretok blaga, storitev, kapitala in tako naprej, mirno kupujejo v sosednjih državah in plačujejo v proračune Italije in Avstrije, če so tam ugodnejše cene za te izdelke. To seveda pomeni, po moji oceni, da bomo tudi zaradi tega dviga imeli manjšo potrošnjo in ker bomo imeli manjšo potrošnjo, bo od tega še manjši priliv. Zaradi tega je dejansko dvig DDV v tem trenutku vprašljiv in ne vem, če bo dejansko prispeval k temu, da bi dosegli 250 milijonov. Bojim se, da veliko manj.
Drugo oziroma tretje vprašanje je, kot so nekateri predhodniki že reki, vpliv na gospodarstvo. Dejansko se lahko strinjamo, to je transferni davek, nevtralna in tako naprej. Vendar ob samem dvigu stopenj se povečujejo cene v celotni verigi. Poveča se cena in s tem se zmanjša likvidnost. To je enkratni dogodek in potem traja stalno. To zmanjšanje likvidnosti lahko dejansko pripelje do tega, da določena podjetja ne bodo mogla plačevati, prešla bodo v insolventni postopek, insolventni postopek seveda pomeni manjše število zaposlenosti in vemo, kaj dejansko vse to pomeni.
Zaradi tega je tudi s tega zornega kota to vprašljivo. Če je to skrajni ukrep, potem ta skrajni ukrep rešujejo finančno najbolj šibki državljani in državljanke zaradi tega, ker pač oni celotni dohodek potrošijo, kar pomeni, da od celotnega dohodka plačajo davek na dodano vrednosti. Tisti, ki imajo večje dohodke, del dohodka prihranijo, dajo v banke, kamor koli že, in ta dohodek ni obdavčen z davkom na dodano vrednost, kar pomeni, kot je že tudi državna sekretarka povedala, da je ta davek regresiven, da je asocialen in tako naprej.
Skrbi me dejansko dejstvo, da je to sedaj skrajen ukrep, kajti imamo še druge ukrepe. Imamo še ukrepe na področju premoženjskih davkov. Poglejte, imamo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki se ga da zelo hitro harmonizirati in poenostaviti; imamo poseben davek, davki občanov, in tako naprej, kjer se ravno tako različne nepremičnine obdavčujejo. Tam se da veliko narediti. Imamo davek na dediščine in darila, ki se ga da ravno tako popraviti. Skratka, imamo veliko drugih ukrepov tudi na področju, če želite, sive ekonomije; od davčnih blagajn in tako naprej, ki bi si jih dalo uvesti pred skrajnim ukrepom. Mene dejansko skrbi za državo, če je to skrajni ukrep. Ali bomo potem naredili še kaj ali je to konec? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Branko Ficko.
128
DZ/VI/14. seja
BRANKO FICKO (PS PS): Hvala.
DDV nima direktnega vpliva na gospodarstvo, lahko pa ima na dolgi rok vpliv na rast ali padec potrošnje. Res je, da DDV plača potrošnik, višjega seveda pod pogojem, če ga trgovec vkalkulira v ceno, kar pa ni nujno. Če bo že kdo izgubil pod pogojem padca potrošnje, bo to trgovina. Pri nas pa potrošnja že sedaj pada, pa ne zaradi DDV, ampak predvsem zaradi varčevanja. Gospodarstvo direktno, predvsem tisto izvozno, ne bo čutilo posledic, ker na njih DDV ne vpliva. Ko sedaj poslušam, kako se borite za gospodarstvo, bi se raje vprašali, kako ste ga uničevali že od leta 2006, 2007 naprej, s prekomernim zadolževanjem, s tajkunizacijo, s finančnimi holdingi, posledice so vidne danes in v lanskem letu, ko ste uvajali ukrepe, ste delali vse samo na odhodkovni strani, na prihodke ste pozabili. Gospodarstvo ste pošiljali v stečaje, razdolževanju se niste posvetili.
Še nekaj o primerjavi DDV z ostalimi sosednjimi državami. Imamo najnižjega v primerjavi s sosedi. Govorim o višjem, 20-odstotnem. Če pa se pogovarjamo o nižjem, 8,5-odstotnem davku, ga pa naši sosednje imajo vse nad 15 odstotki. Dejstvo je, da prihodke rabimo, v nasprotnem bi bili potrebni na odhodkovni še večji rezi, kar pa bi potrošnjo še bolj zmanjšalo.
Kar se tiče domačega gospodarstva, bodo potrebni še drugi ukrepi, predvsem v smeri razdolževanja in povečanja izvoza. Kot sem že povedal, prihodke rabimo in ker s tem na konec koncev prikrivamo tisto luknjo, ki ste jo vi naredili v višini 800 milijonov evrov, zatorej bom temu amandmaju nasprotoval. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Mateja Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Eden najpomembnejših ukrepov, ki bodo omogočili ponovni zagon gospodarstva, je stabilizacija javnih financ. To je v bistvu eden od stebrov,
ki ga je Vlada napovedala v nacionalnem reformnem programu ob ukrepih za ureditev bančnega sistema in poleg ukrepov za razdolževanje podjetij. Glede na stanje javnih financ v letošnjem letu, ko je bil lani konec leta sprejet proračun za leto 2013, umanjkali pa so ukrepi, ki bi morali biti sprejeti hkrati, pa zaradi drugačnega dogovora znotraj Državnega zbora niso bili - govorim o predvidenih dodatnih prihodkih iz naslova DDV -, je treba v letošnjem letu prihraniti več, kot bi bilo potrebno sicer. In glede na to, da smo sredi leta, je treba poseči po ukrepih, ki imajo znatne finančne učinke na kratki rok. To je davek na dodano vrednost.
Ko sem prej omenjala, da gre za skrajni ukrep, v mojem besednjaku to pomeni, da gre za nujen in neobhoden ukrep za stabilizacijo javnih financ na kratek rok, nikakor pa to ne pomeni, da gre za zadnjega. Če ste si prebrali
program stabilnosti, ste lahko videli v programu, da je navedenih v njem vrsta ukrepov, ki so bili omenjeni tudi danes, zahtevajo pa svoj čas za pripravo. Za nekatere potrebujemo nove zakonske podlage, kot je na primer davek na nepremičnine, za druge potrebujemo ukrepe, ki se bodo izvrševali v praksi in zakonskih sprememb ne potrebujemo, vsaj ne na kratek rok, gre za tiste prve ukrepe za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.
Glede vpliva na gospodarstvo in vliva na likvidnost, je bilo že povedano, da je davek na dodano vrednost zaradi svoje nevtralnosti tista davčna oblika, ki še najmanj od vseh vpliva na gospodarstvo v negativnem smislu, kar pa se tiče vpliva na likvidnost, pa je v veliki meri zadeva odvisna od plačilnih rokov, ki jih podjetja medsebojno dogovorijo. V primeru, da zaidejo podjetja v tako hude težave, da nastopijo insolventni postopki, pa obstoječi Zakon o davku na dodano vrednost vsebuje izjemne rešitve, ki se lahko v tem primeru ohranijo.
Glede regresivnosti naj še enkrat povem, da so vsi potrošni davki po svoji naravi regresivni, kar pomeni, da v deležu dohodka tisti z nižjim dohodkom porabijo večji delež svojega dohodka za davek kot tisti z višjim dohodkom, vendar pa to ne pomeni, da tisti z nižjim dohodkom v absolutnem znesku plačajo višji davek kot tisti z višjimi dohodki, tako da je ob dajanju vrednostnih sodb v zvezi z zelo tehnično zadevo, ki se ji reče regresivnost, treba biti previden.
Za konec samo še na kratko v zvezi z realnostjo ocenjenih finančnih učinkov. Pri oceni smo izhajali iz letošnjih zadnjih napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj in upoštevali možen padec potrošnje za 1,5 odstotka in izračuni kažejo ob zelo restriktivnem upoštevanju, da je letni učinek davka lahko 250 milijonov evrov, kot je v obrazložitvi zakona tudi zapisano, in glede na okoliščine v tem trenutku in glede na predpostavke, ki so bile uporabljene za izračun, za temi izračuni stojimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Čuš, ste želeli repliko na ... ?
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Ja, želel sem replicirati gospodu Branku Ficku, ko je prej, po moje, prekosil vse meje dobrega okusa, ko je rekel, da dvig davka na dodano vrednost nima vpliva na gospodarstvo. Še kako ga ima! Ne samo na kupno moč prebivalstva, kar posledično pomeni tudi nakup dobrin, po drugi strani tudi na zadovoljstvo delavcev, zaposlenih, ki bodo na podlagi prihodkov imeli plače in potem trošili ta denar, v končni fazi tudi na plače, saj bodo podjetja izplačevala plače na podlagi tega, koliko jim bo ostalo, ne pa na podlagi, ne vem česa.
Bilo je rečeno, da je dvig davka na dodano vrednost izhod v sili. Spoštovana Vlada, sicer je trenutno tukaj bolj malo predstavnikov,
129
DZ/VI/14. seja
ampak kaj to pomeni? Da je to zadnji ukrep in da potem smo gotovi ali kako? To si težko predstavljam.
Mislim, da se še vedno da, tudi Slovenska demokratska stranka je izpostavljala, na marsikaterem drugem področju narediti kakšno konkretno stvar in ukrep ne samo na tem, da tolčemo po žepih pa denarnicah Slovenk in Slovencev oziroma državljank in državljanov.
Kot sem že prej povedali, poleg nekih ukrepov, ki so boleči, moramo tudi gledati zniževanje javne porabe. Tukaj bi še enkrat izpostavil, da javna poraba v Republiki Sloveniji je ekscesna in presega 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Države, ki so nas deset, petnajst let nazaj imele za vzor, Slovaška, Češka, so lahko danes vzor nam, zato ker -recimo, Češka ima 44-odstotni dolg javne porabe BDP, Slovaška 39. Mi smo danes že na preko 50 odstotkov in strmo naraščajo. Tako so ti ukrepi neuravnoteženi in ne bodo privedli do želenih rezultatov. Po drugi strani pa mi je tudi fascinantno; obremenimo gospodarstvo, biti inovativen in podjeten v Republiki Sloveniji pa je kriminalno dejanje, tega se po neki takšni, bolj ideologiji levih vlad zavedam, ampak vseeno pa me zanima ta paradoks Državljanske liste, po mnenju nekih levih vlad pa takšnih ukrepov je privatna lastnina tako ali tako prepovedana. Pa me zanima, ali je to ...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod Čuš, repliko imate.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Ali je to preveč, ali bomo spodbujali gospodarstvo, ali ga bomo ugasnili? Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Dobro, hvala lepa.
Odpiram še enkrat možnost za prijavo k razpravi. Vsak samo enkrat, sicer pa tisti, ki niso razpravljali, se lahko še prijavijo.
Gospod Ivan Grill in gospod Marko Pogačnik. Izvolite.
IVAN GRILL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Poglejte, vsi tisti, ki se na ekonomijo kolikor toliko spoznajo in so imeli priložnost se srečevati s temi ekonomskimi teorijami, se boste spomnili, da so profesorji razlagali, da je ravno fiskalna politika eden izmed instrumentov, ki brzda gospodarsko rast in da je treba s temi instrumenti postopati zelo previdno. Tudi v Sloveniji ekonomisti, ki imajo tudi mednarodne izkušnje, veliko znanja, so na to ves čas opozarjali in opozarjajo še zdaj.
Ne pristajam na to razlago s strani Vlade, da je davek na dodano vrednost najbolj nevtralen in da bo gospodarstvu naredil najmanj škode. Strinjam se, da za gospodarstvo ali za podjetja, ki pretežno svoje produkte izvažajo, kajti s temi obračunavanji davkov na dodano
vrednost med temi v verigi, se ta zadeva resnično pokompenzira. Ampak, v Sloveniji je podatek, ki smo ga danes slišali, približno 70 odstotkov podjetij, ki je odvisno od slovenskega trga. Tukaj pa je tista velika bojazen, ki se bo zagotovo tudi uresničila, da se bo potrošnja v Sloveniji zmanjšala več, kot pa načrtuje Vlada. Tistih 250 milijonov evrov, kolikor načrtujete, da jih bi na ta način v proračunu lahko pridobili, še enkrat poudarjam, bi bilo bistveno več lahko mogoče prihraniti na račun cenejšega zadolževanja, če bi v lanskemu letu sprejeli fiskalno pravilo. Ker pa ste politizirali in na vse možne načine nagajali, da se tega fiskalnega pravila ni uspelo zapisati v ustavo, je Slovenija tako v jeseni kot tudi pred mesecem dni bistveno dražje plačala kredite, katere pa moramo glede na situacijo tudi vzeti. Sedaj pomeni, da se bo ta učinek višjega DDV v bistvu prelil v žepe tujcev, ki dajejo posojila.
Še naslednja zadeva, ki je bila danes že omenjena. Najbolj bo ta davek prizadel tiste ljudi z najnižjimi dohodki, ki v bistvu s temi sredstvi, ki jih dobijo, nimajo za nič drugega kot za plačilo položnic in za tiste nujne potrebščine, ki jim omogočajo preživetje. Oni res ne bodo mogli zaradi dviga DDV kaj prihraniti ali pa varčevati. Kajti, vse, kar bodo dobili, zaslužili, bodo tudi porabili. Res pa je, da bodo porabili manj, ker jim bo seveda zmanjkalo. Se pa tukaj lahko vsi zavedamo in upam, da se tudi Vlada, da vse tiste z višjimi dohodki pa bo ta dvig DDV zagotovo pripeljal v položaj, da bodo na ta račun ali varčevali, da ne bodo v tem času želeli kupovati, ali pa bodo kupovali v tujini z osebnimi obiski in ne nazadnje tudi preko spletnih prodajaln. Predvsem je tukaj veliko tehnične robe in marsikaj je, kar vidimo, da se na spletu pojavlja, in bodo kupovali na enostaven način v državah, kjer je ta davek nižji. Zato je ta ukrep zagotovo nepremišljen. Verjamem, da bi lahko tudi v letu dni ali kasneje prišlo do položaja, če se ostale rešitve ne bi izkazale za dovolj učinkovite, da bi v to šli, ampak Vlada se je odločila prioritetno iti v rešitev, ki je za vas najlažja; najbolj boleča seveda za potrošnike, ampak bojim se, da bo najbolj neučinkovita od vseh teh ukrepov, ki ste si jih tudi zamislili.
Zato še enkrat, razmislite, da se poiščejo druge rešitve, da se davek ohrani tak, kot je, in ne, da tiste ljudi, ki so sedaj že na robu preživetja, na ta način še dodatno stiskamo in onemogočamo, da bi ljudje preživeli iz mesece v mesec. Zato bom amandma, ki smo ga vložili, da se ta člen črta, podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi vam.
Mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Predsedujoča, hvala za dano besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
130
DZ/VI/14. seja
Ta vlada je prišla od besed k dejanjem; besede so nekaj, dejanja so nekaj drugega. Preden se je vlada usedla na stolčke, smo poskušali, kako bo ta vlada poskrbela za razvoj gospodarstva. Usedli ste se, sprejeli ste ukrepe in ti ukrepi so skrajni, v škodo gospodarstva in davkoplačevalcev. Dvig DDV je sigurno zelo negativen davek, ki bo vplival tako na standard, življenje vseh prebivalcev Slovenije kot na gospodarstvo. Absolutno se je treba zavedati, da zvišanje davka na dodano vrednost najbolj vpliva na tiste z najnižjimi prihodki. Nimate niti enega argumenta, da bi rekli, da to ni res, kajti to je edini davek, ki ga vsi plačujejo enako. Poglejte, državna sekretarka odkimava. Brezposelni, ko pride v trgovino, pa kupi eno žemljo, pa predsednik uprave, ko pride v trgovino in kupi eno žemljo, plačata isti davek. Hvala, ker ste prikimali in s tem tudi potrdili. Seveda so to dejstva, ki bodo negativno vplivali tudi na rast gospodarstva, zavedamo se, da je tukaj notri ocena vaših prihodkov v višini 250 milijonov, ki je nerealna, kajti s tem se bo verjetno tudi spremenil način obnašanja potrošnikov. Že tako so osiromašeni, bi rekel, družinski proračuni in s tem bodo verjetno ljudje še bolj gledali, da bodo kupovali cenejše izdelke. Slovenski proizvajalci ne proizvajajo cenenih izdelkov, imamo kvalitetne proizvode, ampak denarja ne bo. Slovenci ne bomo mogli kupiti slovenskega proizvoda, ki je kvaliteten, ampak se bomo odločali za nizkocenovni proizvod, ki je kitajski. S tem se bodo zapirala delovna mesta. Tisti, ki imajo pa malo boljše, nadpovprečne družinske prihodke, se bodo pa odločili, da gredo nakupih v Italijo in v Avstrijo. Dejansko boste ubili tako slovenskega potrošnika kot slovensko gospodarstvo.
Treba je povedati, da ste si verjetno izbrali tudi zelo neprimeren čas, s 1. 7., ko se zančne turistična sezona. Slovenija je neka turistična destinacija in s tem bomo verjetno odbili vse turiste, da bi prišli k nam. Še en dodaten, v nepravem času sprejet ukrep. Tako vi državna sekretarka, kot predsednica Vlade, zavajate. Predsednica Vlade zavaja s tem, da bo to slovensko povprečno družino prizadelo za približno 2,3 evre mesečno. To pomeni, da smo v mandatu 2008 do leta 2011 imeli predsednika Vlade, ki ni mogel preživeti s 3 tisoč evri plače, to je rekel sam, sedaj pa imamo predsednico Vlade, ki poskuša prepričati, da se slovenska povprečna družina lahko preživi s tisoč evri. Vi pa zavajate sedaj s tem, da je to najbolj nevtralen davek za gospodarstvo. Naštejte mi en gospodarski subjekt, naštejte mi eno gospodarsko združenje, ki je podprlo dvig DDV. Ni ga! Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, Združenje menedžer, Trgovinska zbornica. Vsi so proti dvigu DDV in vam razlagajo, da je to negativen ukrep, ki ga sprejemate. Žal. In še enkrat, najbolj se bo to poznalo tistim z najnižjimi prihodki. Res je Slovenska demokratska stranka rekla, da je to skrajni ukrep, ampak to je bil pa vaš prvi ukrep. Dvig DDV, dvig naročnine za
RTV. To pomeni, vse v breme davkoplačevalcev. Najlažja pot. Zavedati se je treba, da davek ni samo polnjenje proračuna, ampak da ima turi razvojno funkcijo. Povejte mi, kakšno razvojno funkcijo ima zvišanje davka na DDV. In ne samo, da bi dvignili zgornjo stopnjo, odločili ste se še za dvig za eno odstotno točko spodnje stopnje. S tem še bolj prizadenete tiste z nižjimi prihodki. Zanimivo!
Vladi popularnost po anketah pada. Ko pogledam po Državnem zboru, pa vidim, da tudi med poslanci koalicije ni nekega navdušenja. SD sploh ni pri celotni tej točki, poslanci Pozitivne Slovenije se ne oglašajo, Državljanske liste tudi ne. Verjetno nimate niti enega argumenta, da bi ubranili ta davek in ste se rajši poskrili. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Državna sekretarka Mateja Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa.
Dolžna sem pojasniti svoje odkimavanje in prikimavanje prej. DDV ni edini davek, ki ga vsak plačuje v enakem odstotku oziroma v enakem znesku, ne glede na prihodek. Vsak prometni davek je tak, čisto vsak. Če potrošiš oziroma če nabaviš neko zadevo, ki je obremenjena s katerim koli potrošnim davkom, plačaš enak znesek, ne glede na višino dohodka.
Razvojna funkcija. Zaradi tega, kako deluje davek na dodano vrednost, ki se prevaljuje naprej v verigi do končnega potrošnika, je davek na dodano vrednost tudi po mednarodnih študijah tista davčna oblika, ki jo mednarodne študije priporočajo kot davčno obliko, ki naj se uporabi za konsolidacijo javnih financ pred kakršnimi koli drugimi davčnimi oblikami. Druga enako priporočljiva davčna oblika je obdavčitev premoženja, kar sem tudi povedala in je Vlada napovedala v programu stabilnosti, da to pripravlja. Vendar glede na to, da je v lanskem letu priprava novega prenovljenega sistema obdavčitve nepremičnin v celoti zamrla, je treba tukaj nekaj več časa, da se gradivo strokovno pripravi.
V zvezi s časom uveljavitve naj pojasnim še, da so turistične storitve, ki vas skrbijo, v večini obdavčene z nižjo stopnjo DDV in dvomim, da bi enoodstotni dvig znižane stopnje DDV lahko imel tako negativen učinek na turistično sezono v Sloveniji.
Zakaj se dviguje tudi nižja stopnjo DDV? Ne samo zaradi finančnih učinkov, pač pa tudi zaradi evropskega sistema delovanja davka na dodano vrednost, ki zahteva, da sta splošna in znižana stopnja DDV postavljeni v takšnem razmerju, da onemogočata sistematično vračilo presežkov poplačanega DDV. Če bi pustili nižjo stopnjo na nivoju, kakršen je zdaj veljaven, dvignili pa splošno stopnjo na 2 odstotka, bi imeli cele dejavnosti, kjer bi prihajalo do sistematičnega dviga DDV, kar bi povzročilo
131
DZ/VI/14. seja
dodatno prikrajšanje javnofinančnih prihodkov, poleg tega pa tudi neskladnost z evropsko zakonodajo. Zaradi tega je bilo nujno, da se povišata tako splošna kot nižja stopnja DDV, vendar v različnih razmerjih: splošna za dve odstotni točki, nižja pa za eno. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite repliko, mag. Pogačnik?
Izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Predsedujoča, hvala za besedo.
Državna sekretarka me je mogoče narobe razumela ali pa tudi jaz mogoče nisem dosti jasno povedal. Rad bi poudaril, da glede na vse, kar je tudi vlada Janeza Janše predlagala, da se končno razkrije davčne neplačnike, bi lahko za Slovenijo povedali eno preprosto trditev: da je plačevanje davkov v Sloveniji dobra volja, ne pa obveznost. In da poskrbite raje za to, da bodo ti neplačniki, ki ne plačujejo davka in živijo na račun ostalih, ki pošteno plačujejo davke, začeli plačevati davke in ne bo treba dvigovati DDV.
Rekli ste, da je to skrajni ukrep. Nobenega ukrepa prej še niste sprejeli, niti enega. Če je to skrajni ukrep, je potem verjetno to konec. Če ta zadeva ne bo prijela, se boste umaknili, tako sem to zadevo razumel. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Vidim, da so še želje po razpravi. Izvolite se prijaviti.
Dr. Vinko Gorenak kot prvi izmed treh razpravljavcev.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Mimogrede, prej sem končal z vprašanjem koalicijskim poslancem, naj mi naštejejo eno javno ustanovo ali enega proračunskega porabnika, ki dobi več. Pa do zdaj še nisem dobil nobenega odgovora, mejl imam odprt, gospoda Fillija čakam - ničesar ni. Nič se ne zgodi. Vsi torej manj, RTV več. Ampak učinki so že tukaj. Poglejte, 565 besed je namenjenih tej seji. Mimogrede, lahko ugotavljam pri tej točki, torej govorimo o dvigu DDV, da ne bom opozorjen, da imamo obstrukcijo tistih, ki bodo izglasovali dvig DDV. Če zanemarim zadnja dva poslanca SD, ki sta pravkar prišla, trije, Pozitivne Slovenije tukaj sploh ni. Ampak vi imate pravzaprav srečo, o kateri bom govoril nekoliko kasneje.
Najprej pa državni sekretarki. Saj sem tudi sam tam sedel v vlogi ministra, ampak sem se vedno trudil, da bi bil kolikor toliko objektiven. Maloprej ste govorili o tem, da je prejšnja vlada hotela dvigniti z 8 na 21. Pa ne tako govoriti, no! Vi natanko veste, da smo hoteli dvigniti tiste ženske frizure z 8 na 21 odstotkov, pa kakšne šminke, pa tam se je našlo tudi dnevno časopisje in še nekatere manj pomembne stvari
za življenje. Ampak potem smo to celo dol dali in tega sploh ni bilo potem v paketu. Vi pa ste rekli, da smo hoteli dvigniti z 8 na 21, sami pa dvigujeta samo za 2 odstotka. Torej, objektivnost bi bila res dobra, ker vem, kako je sedeti v tisti klopi, vem. Hkrati pa ste zdajle rekli, da je enak učinek dviga stopnje DDV na vse, ker pač vsi enako plačajo DDV na tisto, kar kupijo. Saj to je logično. To imate prav. To imate prav, ampak vi pa jaz zapraviva 2 tisoč 500 evrov ali tukaj nekje, kakor imamo plače, tisti, ki ima pa 300 evrov penzije, pa manj zapravi, zato tudi tisti res manj da. To je res. Ampak poglejte, res je pa tudi to, da ko greste vi in jaz v trgovino, bova dala za mleko X denarja, tako kot on, ki ima 300 evrov. V tem kontekstu dvig DDV torej ne prizadene enako mene, vas pa tistega, ki ima 300, 400 evrov, ker on da samo za hrano, saj več nima. Midva lahko greva še na kakšen izlet, lahko si dopust privoščiva, lahko si še kaj privoščiva, on pa da samo za hrano. Saj samo poje tisto, zato pa manj plača. Saj je logično ne. Ampak fino je, če smo pri tem objektivni.
Mimogrede, DDV bi lahko manj dvignili, če bi 6 milijonov, kolikor ste jih podelili ali jih boste danes podelili RTV, zato da ste tam lepi, bi lahko manj. Tudi to drži.
Potem naslednja zadeva, ki jo je treba reči, je to, da ste vi tudi sedeli v tej klopi, ko je tukaj dr. Križanič razlagal, kako bomo imeli, ali pa ste prišli malo kasneje, kako bomo imeli konec leta 2011 minimalno plačo en tisoč evrov. Mi smo imeli tudi tiste velike naslove na RTV, kako nam bo fino šlo za tisoč evrov leta 2011. Minimalne plače. Vi ste danes rekli, da prisegate, torej da verjamete v podatek, da bo to prineslo 250 milijonov evrov. Kako naj to verjamem, če pa ste takrat leta 2009, ko ste dali 320 milijonov evrov za ohranitev delovnih mest, zato da so ljudje namesto 40 delali 32 ur, pa smo takrat tudi mi v opoziciji opozarjali, da temu ne bo tako, pa potem iz tega tudi nič ni bilo. Imam posebno rubriko na računalniku, ki sem jo danes aktiviral, znamenite izjave poslancev, zato gospodu Ficku niti ne bom odgovarjal, ampak si bom nekaj izjav le zabeležil, ki so bile res znamenite. Je pa res, da ima koalicija srečo, to je pa res. Januarja ali decembra smo imeli tam, koliko že, 30 tisoč je Štrukelj govoril, protestnikov, pa sploh ne vem, zakaj smo jih imeli. Niso točno vedeli, zakaj protestirajo. Tudi tisti, ki so prišli za njim, tistega 8. februarja. Poglejte, danes pa, ko vi podarjate denar RTV ... / znak za konec razprave/, ko vi dvigujete DDV. To je pa vse v redu! To je tudi odgovor, zakaj povišanje RTV. Zato, da ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, predsedujoča. Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, ki ste še prisotni v dvorani!
132
DZ/VI/14. seja
Izraziti moram tudi neko svoje mnenje glede dviga DDV. Kot kolega Pogačnik menim, da je to zelo zelo skrajno neprimeren ukrep, predvsem v smislu reševanja naše države. Slovenija, o katerih je danes državna sekretarka govorila, teorija dviga DDV v nekih kriznih razmerah, ta teorija ima neko težo, ampak Slovenija je vseeno specifična država. Prvič, treba je vedeti, da je treba gledati geostrateško lego Slovenije, treba si je pogledati, da gre za tranzitno državo. Naslednja faza, ki je, gre za državo, ki je zelo dosti vlagala tudi v trgovino. Naslednja faza, ki je, da ima slovenski del prebivalstva nenormalno skrajno nizko kupno moč, da smo del te nizke kupne moči reševali v okviru te tranzitne ali geostrateške lege, kjer je večina tujcev v zadnjem obdobju dosti zadev kupovala v Sloveniji. Torej, začeli smo v svoj plus v zadnjih desetih letih delati nekaj takšnega, kot so to počeli tujci iz tistih maloobmejnih občin Avstrije, Italije ko so naši prebivalci v bivši Jugoslaviji hodili preko meje in kupovali. Danes ste že izrazili nek stavek, sem slišal: "Mi samo vračamo nazaj." Torej, kam se sedaj vračamo? Gremo nazaj v svinčene čase, imamo parole, imamo tudi to beograjsko-kumrovško ekonomsko šolo in se vračamo. Poglejte, kaj se bo zgodilo. Napovem vam danes z vsem spoštovanjem do vas in tudi upam zastaviti svoje ime, da vam ne bo uspelo z dvigom DDV. Prvič, mi nimamo klasičnega sistema vrednot nekega naroda, ki bi resno plačeval davke. Gre za sistem bivših prebivalcev totalitarnega režima, ki so se močno izmikali plačevanju davkov, to je specifika Slovenije. Mi govorimo vsak do sebe, da se bomo znašli. Na račun koga se znajdemo vsak dan? Na račun svojih sosedov, ker ne plačujemo davkov!
Naslednja zadeva, ki se bo zgodila: tisto prebivalstvo, ki je sedaj kupovalo neke, recimo, v nižji stopnji DDV ali višji stopnji DDV se bo poslužil tako imenovanih substitutov. Kaj se bo zgodilo? Začeli bodo kupovati izdelke z nižjo kvaliteto, z nižjo dodano vrednostjo, predvsem izdelke, v katerih slovenske blagovne znamke niso vprežene, torej nizkocenovne izdelke Italije, Kitajske, azijskih držav in s tem avtomatično ogrozimo del slovenske, recimo, del tekstilne ali pa prehrambne industrije.
Naslednja zadeva. Tisti gornji del prebivalstva, ki še ima neko kupno moč, že sedaj nima te pripadnosti ali lojalnosti našim blagovnim znamkam. Torej, kaj se dogaja? Tisti bodo še naprej potovali s privatnimi avioni v Milano, v Pariz in kupovali tuje vrhunske blagovne znamke - torej nima nobenega vpliva na ta del prebivalstva.
V tem trenutku prihaja Hrvaška, hrvaški del prebivalcev, ki je močno kupoval v naših blagovnicah, s tem da je imel povrnjen DDV, seveda se bo s tega stališča zgodila v ekonomski teoriji tako imenovana točka prevoja. Torej, sam dvig DDV močno vpliva na tako imenovano povpraševanje in zgodila se bo točka
prevoja. Dogajalo se bo pa na celi črti, zaradi dviga trošarin in tudi dviga DDV dodatno še zmanjšala konkurenčnost določenih dobrin na maloobmejnih odsekih. Torej, zgodila se bo katastrofa. Še danes vas opozarjam, ne delajte tega, zato ker gre za specifično državo in teorija, da na hitri način lahko nekako zapolnimo proračun z dvigom DDV, za Slovenijo ne velja. Največji problem je, če vemo neke zadeve napol. Treba je specifiko Slovenije poznati, specifiko slovenskega gospodarstva, trgovine in zato vas opozarjam z vso resnostjo. Nimate prav, dvig DDV nas pelje v polom. Še enkrat vas opozarjam, premislite, mislim, da tudi kar nekaj poslancev koalicije dvomi v to, in vas še enkrat opozarjam, vse to smo že nekoč videli. Videli smo, kako odteka - še tisto malo Slovencev z denarjem gre v tujino, kupuje izdelke ali pa zmanjšuje ali več ne kupuje izdelkov slovenskih blagovnih znamk; in zgodila se bo katastrofa.
Še enkrat, verjamem, da ste me poslušali z vso resnostjo, skrbnostjo in pred državljani in državljankami z vso resnostjo še enkrat poudarjam: ne dvigujte DDV, ker boste s tem dodatno ogrozili slovensko konkurenčnost in slovensko gospodarstvo, predvsem pa naše državljanke in državljane.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo
Tudi sama nasprotujem dvigu DDV, in sicer iz razlogov, ki so bili že povedani ampak dovolite, da tudi sama nekaj stvari pojasnim. Ekonomist Masten pravi, da so osnovni obrisi učinka DDV znižanje zasebne potrošnje, znižanje bruto domačega proizvoda, znižanje zaposlenosti ter padec tako izvoza kot uvoza.
Torej tisti, ki se na ekonomijo spoznajo bolje kot jaz, pravijo in svarijo, da bo dvig DDV pomenil, da bo še tistih nekaj podjetnikov, ki danes ustvarjajo, delajo, ustvarijo vsak dan toliko in v celem mesecu toliko, da lahko na koncu meseca plačajo DDV in izplačajo svojim zaposlenim plače, da se bodo še ti znašli v težavah, da bomo priča propadlim podjetjem, izgubi delovnih mest, da bomo ponovno silili ljudi, ker nekaj smo takšnih ukrepov v tej državi že sprejeli, v sivo ekonomijo, v goljufanje, v izogibanje plačilu davkov.
Predsednica Vlade, gospa Bratušek, je rekla, da bo na posameznika oziroma da bo za prehrano posamezna družina z novim dvigom DDV potrebovala 2,3 evra dodatnega denarja. Vendar je ob tem treba povedati, da ne potrebujemo samo hrane, ampak da je to samo 15 odstotkov tistega, kar pomeni strošek družine. 12 odstotkov pomeni stanovanje, torej plačilo vode, elektrike, odvoza smeti in tako naprej, 14 odstotkov transport, torej goriva, tako da bo še za vsaj nekaj od teh potrebnih še kar nekaj več sredstev v gospodinjstvu. Tudi to skupaj znese samo eno četrtino tistega, kar
133
DZ/VI/14. seja
gospodinjstva porabijo. Treba si je kupiti kdaj še kakšno obutev, rekreacija, kultura in tako naprej.
Dvigu DDV nasprotujejo praktično vsi. Kogar koli vprašaš, je proti, saj dvigovanje davkov nikoli ni prijetno in prijazno in nihče se tega ne veseli, vendar pa Združenje menedžerjev, Trgovinska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica, podjetja, sindikati, društvo novinarjev, knjigarnarji in tako naprej - kogar koli vprašaš, je proti, ker pove, da že sedaj komajda preživijo, po dvigu DDV bodo pa imeli še bistveno večje težave.
Zakaj gremo v tak korak, ko vemo, da je v sosednji Hrvaški dvig DDV podražil vse skupaj, da se je zmanjšala poraba, da se je dvignila inflacija za 2,1 odstotka v letu 2011 in 4,7 odstotka v letu 2012? Podobne primere imamo tudi iz drugih držav. Ampak tega nočemo slišati, ker je najbolj enostavno dvigniti davke. In tudi prihodkov, toliko kot si jih gospa Bratušek obeta, sem prepričana, da ne bo.
Mi ponovno delamo napake. Mi smo v začetku leta 2009, ko je nastopila Pahorjeva vlada, predlagali že v aprilu prvi paket ukrepov -niti en ni bil sprejet. Predlagali smo še dva paketa ukrepov - nobeden in bil sprejet, pač pa ste delali druge stvari: dvignili ste minimalno plačo, saj ne rečem, da ni bila nizka, ampak to je povzročilo propad celega kupa podjetij, za posledico smo imeli še več ljudi brezposelnih. Obetate si 250 milijonov evrov na leto od dviga DDV - tudi takrat ste imeli visoke cilje. 150 milijonov ste namenili ozirom smo v proračuni namenili za subvencioniranje delovnega časa ljudem, ki so bili doma, ker ni bilo toliko dela. Porabili smo točno 43 milijonov, s tem da smo praktično vsem podjetjem samo za eno leto podaljšali, bomo rekli, delovno dobo, na koncu so ravno tako propadla. Takratni premier je na koncu svojega mandata povedal, da je njegova vlada postavila napačno diagnozo in sprejemala napačne ukrepe, napačno zdravila probleme, ki smo jih imeli. Ta vlada počne popolnoma isto. Sprejemate napačne ukrepe! Še tistih nekaj podjetij in posameznikov, ki se prebijajo iz meseca v mesec in plačujejo davke, zato da lahko financiramo zdravstvo, šolstvo in tako naprej, kar vse potrebujemo, normalno, ampak zato ne moremo do konca zadaviti gospodarstva. Ponovno delate napako in nas ne želite poslušati! Mi se bomo čez pol leta ali čez eno leto pogovarjali, da nismo dobili 250 milijonov v državni proračun, zraven smo pa dobili še nekih 10, 20, 30 tisoč brezposelnih. Ne delajte tega!
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati k temu členu? Odpiram možnost za prijavo.	Izvolite,
gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Vse današnje popoldne smo preživeli ob poslušanju zanimivih razprav, pri čemer me preseneča, kako hitro se
je spremenila optika v Državnem zboru. Vlado levosredinske koalicije imamo dva meseca, pa vidim, da smo se vsi skupaj, predvsem pa opozicija, že dodobra vkopali, bom rekel, v svojo fronto. To je slabo. Zdi se, da samo politična pozicija, pripadnost koaliciji ali opoziciji, ustvarja tonus razprave. Vse to, kar smo danes slišali o učinkih, zmanjševanju konkurenčnosti, zmanjševanju delovnih mest, povečanju brezposelnosti; vse to je neka druga opozicija lani govorila tudi prejšnji vladi. Bojim se, da so se podatki izkazali, da takrat, ko smo na te stvari opozarjali, da smo imeli prav. Dopuščam možnost, da imate prav tudi danes. Nisem med tistimi, ki bi bil navdušenec nad dvigom splošne in nižje stopnje davka na dodano vrednost. Razumem, vladni strokovnjaki so me prepričali, da je treba zaradi razmerij v evropskem sistemu hkrati dvigovati oba davka, če dvigujemo višje. Vendar pa se mi zdi, da se je zelo hitro zabrisala tudi optika o tem, da je država v izjemno težavni situaciji iz več vidikov: da imamo na eni strani potrebo po tem, da uravnotežimo naše javne finance, in da imamo na drugi strani akutne probleme v gospodarstvu, ki jih je prav tako treba razreševati. Ob dejstvu, da so v letošnjem letu realizirani prihodki državnega proračuna bistveno manjši od tistega, kar kaže konec lanskega leta sprejeti proračun, je treba upoštevati tudi dejstvo, da nekateri ukrepi, sprejeti v času prejšnje vlade, v tem proračunu in v javnem financiranju nimajo ustreznega pokritja, zaradi česar bo danes ali letos primanjkljaj države še toliko višji. Želim si, da gledamo na to situacijo trezno. Kot opozicijski poslanec sem užival z malo odgovornosti in s kritično držo do vsakokratne vladajoče koalicije. Absolutno soglašam s tem, da mora opozicija vedno imeti takšno držo in vas v tej drži občudujem. Ampak hkrati prosim, da se vsi skupaj nalezemo malo več konstruktivnosti, ki je nujna, če hočemo pred domačo javnostjo povrniti zaupanje v to, da ta država ima prihodnosti - in jaz verjamem, da ima prihodnost -, kot tudi pred tujimi institucijami, ki pač to državo ocenjujejo in o tej državi dajo takšne in drugačne signale. Luksuza medsebojnega spopadanja slovenska politika preprosto nima več. Zelo bi bil vesel, da postrežemo z racionalnejšo razpravo. Kot koalicijski poslanec sem imel informacijo o tem, kaj je Vlada pripravila v programu stabilnosti, bolj ali manj iz medijev, tako kot vsi mi. Žal ni bilo časa, da se v Državnem zboru naboru nujnih ukrepov posvetimo in morebiti modreje odberemo tisto, kar je treba izbrati. Danes sem na Odboru za finance že dejal, da nisem zadovoljen s tem, da linearno zmanjšujemo vedno znova, bom rekel, javnemu sektorju vsem enako. Že pet let odlagamo resno reformo javnega sektorja. Pregled tega, kaj od procesov v državni administraciji pa tudi v javnem sektorju res nujno potrebujemo - ne samo vojske in policije, ampak tudi tisto, kar krepi jutrišnje možnosti za razvoj, šolstvo, zdravstvo enak dostop in enake
134
DZ/VI/14. seja
možnosti vseh - in da tukaj začnemo voditi racionalno razpravo. Žal se vedno znova pogovarjamo o interventnih ukrepih, ki puščajo zelo malo manevrskega prostora. V tem pogledu jaz tudi razumem, da bo dvig davka na dodano vrednost vsakemu podjetju, tudi izvozniku poslabšal njegov konkurenčni položaj, če ne zaradi drugega zaradi tega, ker se bodo povečali transakcijski stroški in strošek prehoda na nov sistem in novo vrednost obračuna. A to ne opravičuje dejstva, da ima Vlada in da imamo vsi skupaj odgovornost, da nekaj storimo in delamo korake v tej smeri.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Frangež.
Še kakšna želja po razpravi? Odpiram možnost za prijavo. Izvolite. Trije so prijavljeni, s tem da opozarjam kolega Franca Breznika, da je že razpravljal in k temu členu ne more več razpravljati.
Izvolite, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Vemo, da je nekaj v tej državi treba storiti, in pričakovali smo, da bo šlo reševanje problema v smeri racionalizacij v javnem sektorju. Vendar se je ta koalicija odločila, da tega ukrepa, ki trajno odpravlja sistemske probleme, ne bo storila. Vi ste se zdaj odločili za taktiko, da boste realizirali samo nekoliko manjšo maso za plače in pustili vse probleme na čakanje do naslednjega koraka. To je vaša odločitev. In izvajate vse druge ukrepe po paradigmi gospoda Lukšiča, in to so dvigi davkov, da se bo ta zadeva uredila. S tem ko ne zmorete, nočete ali kakor koli poseči v strukturo javnega sektorja, se ne odpravi noben trajni problem, ki ga imamo v javnem sektorju. Niti eden, ampak vsi čakajo; ali to vlado naprej naslednje leto, ali naslednjo vlado ,ali kakor koli. S tem ste si samo kupili nek navidezni socialni mir s tem "dealom" s sindikati. Čisto nič drugega.
Vemo pa, da so faktorji v našem javnem sektorju večji kot v primerljivih evropskih državah ali pa v tistih, ki so bolj razvite od nas. Zelo na lahko imamo to narejeno, tudi v Državnemu zboru recimo, zelo na lahko. Poglejte si menzo, poglejte si večurne razprave, kadilski del, in boste videli, da to ni obremenjeno v skladu s standardi in normativi, ki bi jih pričakovali. Odločili ste se za lažji del, to je za paradigmo gospoda Lukšiča, ki je rekel:" Zdaj je pa čas, da že enkrat dvignemo davke." V prejšnji vladi in tudi v mandatu takrat, ko smo bili, smo delali na racionalizacija, poenostavitvah, pocenitvah, zniževali smo tudi davčne stopnje, zato da bi pustili več denarja tistim, ki ga potrebujejo za razvoj, za gospodarsko aktivnost. Tudi to smo naredili. Znižali davek na plače, tudi to smo naredili ... Skratka, lotili smo se stvari, samo zato da bi omogočili in državljanom in firmam lažje preživeti. Zdaj se je ta koncept nekako obrnil in se gradi vse na sistemu
povečanja davkov za prebivalstvo in davkov za gospodarski sektor. To je po mojem nekorektna rešitev. Preden se pride do povišanja davkov, je treba najprej odpraviti tisto, kar dela nepotrebne stroške v javnem sektorju. Najprej je treba odpraviti to in to je tudi edini logični pristop.
Prejšnja vlada se pod to paradigmo, da gre za pravične ukrepe države, najprej odločila -to je Pahorjeva vlada, da ne bo pomote, v prejšnjem mandatu -, da se je sprejel Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ta zakon je zadel izključno socialne kategorije, izključno! Upravičenec po temu zakonu ni bil nihče, ki uživa nadstandard, ampak samo tisti, ki so potrebovali državno pomoč. Tu med vami ste nekateri govorili, da gre za socialno pravične ukrepe. Nam očitate ZUJF zaradi nekaterih razveljavljenih določb, ki ni posegal v to kategorijo, ki ste jo vi zadeli, ampak v neko drugo, in tako naprej. Zdaj predlagate tukaj spremembo DDV, žal se nižja stopnja DDV dvigne za 11,76 odstotka, zgornja stopnja pa samo za 10 odstotkov; z 20 na 22 odstotkov je 10 odstotkov, z 8,5 na 9,5 odstotka pa je 11,76 odstotka. Če že govorite, kdo je glavni potrošnik na nižji stopnji, kdo največ tam potroši, je to socialni del spet in je v temu delu zadeva nepravična. DDV pa obremeni državljana s 130 evri letno, da vam povem, koliko to pomeni.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Dragutin Mate.
DRAGUTIN MATE (PS SDS): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Tudi sam bi se želel oglasiti v tej današnji precej dolgi razpravi in ob razpravah, ki smo jih lahko na koncu slišali, me je to precej spodbudilo k temu, da rečem nekaj v zvezi z DDV. Sam osebno nasprotujem dvigu DDV, tako višjega kot nižjega, predvsem pa nižjega. Ne razumem, in verjetno tudi naši državljani ne razumejo tega, da nam poskuša Vlada, kdor koli jo že predstavlja, dopovedati, da to ne bo imelo nekega resnega vpliva in da s tem ne bomo prizadeli tistih državljanov, ki imajo pokojnine 300, 400 evrov ali imajo minimalno plačo. Ravno njih bo najbolj prizadel dvig DDV z 8 na 9,5 odstotka. Ravno njih! Najbolj osnovna sredstva se bodo s tem dvignila.
Spomnim se, kakšen halo je bil v Državnem zboru od strani poslancev, ki so bili nekaj mesecev nazaj v opoziciji, ko je Vlada predlagala dvig DDV z 8 na 20 odstotkov za določene specifične dejavnosti, ki so bile danes že omenjene - frizerske usluge in še nekatere druge stvari. Popolnoma drugačna razprava tistih poslancev, ki so danes o tem razpravljali. Globoko se lahko strinjam z enim od predhodnikov, ki je dejal, da sedaj nimamo luksuza spopadanja, da potrebujemo, sam sem te besede razumel kot dialog, ampak dialoga ni. Sedim tukaj od dveh popoldan na tej seji in nisem slišal in izvedel nobenega odgovora na
135
DZ/VI/14. seja
zelo preprosto vprašanje: zakaj bomo dali RTV Slovenija dodatnih 6 milijonov. Nobenega odgovora. Če si tako predstavlja koalicija dialog in nespopadanje v parlamentu ali izgubljanje časa, kot nekateri mislijo, recimo, poslanci Pozitivne Slovenije, ki jih ni - pri celotni obravnavi točke dviga DDV jih ni! En poslanec, ki je bil tukaj, je takoj, ko je bilo omenjeno, da večine poslancev ni, vstal in odšel. Seveda to kaže odnos do državljanov, ne do mene. Svojega dela ne opravljajo. Odšli so, to jih ne zanima, pa so nosilna stranka in bi morali tu povedati, zakaj. Imeli so tudi v programu, da se bo DDV dvignil za eno odstotno točko, kot so nam takrat govorili, in to govorili predvsem volivcem, ki so jih volili. Sedaj smo prišli v neko situacijo, ki je skrajno neprimerna. Dvomim, da jo bodo državljani podpirali, zato ker bo prizadela vse. Predvsem bo naše državljane prizadela neenakomerno. Večina državljanov Slovenije živi s plačami, ki ne presegajo tisoč evrov. Zelo velik del je blizu minimalne plače. Če upoštevamo še upokojence, je situacija še slabša. Ravno njih bomo najbolj prizadeli. Izjava, ki sem jo slišal glede dviga DDV z nekimi standardi EU in tako dalje - lepo vas prosim! Če dvignemo eno stopnjo, druge ne rabimo, to je suverena odločitev vsake države. In ni res, ni res, da dvig DDV na višjem nivoju povzroči tudi dvig DDV na nižjem nivoju. To ni res! Nobena direktiva tega ne zahteva, če ne, jo pa pokažite; vsem ljudem jo predstavite! Ni res! Evropska zakonodaja določa, da lahko ima država največ dve različni stopnji DDV, nič več. Ne moremo imeti treh, ne moremo imeti štirih, lahko imamo dve ali manj. To ne pomeni, da če se odločimo, da dvignemo eno, da moramo dvigniti tudi drugo. To v direktivi ni določeno, to je suverena odločitev. Ne se izgovarjati na Evropo, lepo vas prosim! Ne ljudem razlagati nečesa, česar ponavadi ne berejo in ne vidijo. Samo vi se boste danes odločili, da boste dvignili obe stopnji, in samo vi se boste danes odločili, da boste prizadeli tiste državljane, za katere se po vaših besedah najbolj zavzemate - za tiste ljudi, ki so socialno najbolj ogroženi. Ampak to je vaša odločitev.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mateja Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Moramo biti precizni, ko govorimo o direktivi o davku na dodano vrednost. Ta v konkretnem členu, ki ureja stopnjo DDV določa, da lahko države članice same določajo stopnje DDV v okviru meril, ki jih določa direktiva. Ta merila so, da ima lahko država članica eno splošno stopnjo in največ dve znižani stopnji. Splošna stopnja ne sme biti nižja od 15 odstotkov in znižana stopnja ne nižja od 5 odstotkov. Zadnji kriterij, ki ga ta člen DDV direktive določa, pa pove, kakšno mora biti razmerje med splošno in nižjo stopnjo DDV. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želja po razpravi, še kdo bi rad razpravljal?
Repliko imate, gospod Mate, izvolite.
DRAGUTIN MATE (PS SDS): Hvala lepa za to pojasnilo, zelo lepo ste povedali: lahko imamo dve znižanji, potem bi lahko imeli eno 9,5- in eno 8-odstotno in bi tista osnovna sredstva, ki jih ljudje najbolj potrebujejo, kruh, mleko, pustili na takšni stopnji, kot je bila, dvignili pa bi, recimo, frizerske storitve ali pa mogoče še kakšno drugo zadevo; pa se za to niste odločili. Udarili ste po žepu najbolj ljudi, ki imajo najnižje dohodke v tej državi, in to je nesprejemljivo. To je nesprejemljivo!
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Odpiram možnost za prijavo, ker vidim, da je več želja.
Gospod Marijan Pojbič, izvolite.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica!
Mislim, da v tej situaciji, ki jo zelo dobro poznamo vsi, ki sedimo v Državnemu zboru, tudi tisti, ki sedijo na strani Vlade, in tisti, ki sedimo v koaliciji in opoziciji, da je res v tej državi treba nekaj pomembnega storiti. Tega se čisto vsi zavedamo.
Če se spomnim nazaj razprav iz prejšnjega leta takratne opozicije, je bila nonstop in edina stvar, ki so jo poskušali govoriti koaliciji, da je nekaj treba storiti na prihodkovni strani. In to na takšen način, da bo ta prihodkovna stran prinašala dodano vrednost, da bo to zagotavljalo odpiranje novih delovnih mest. Vseskozi so govorili, da kaj počenja vlada Janeza Janše, da čisto nič ne stori na tem področju, da bi prišlo do odpiranja novih delovnih mest. In drage kolegice in kolegi, poglejte! Niti dobro leto ali pa leto dni je minilo in imamo na drugi strani koalicijo, vlado, ki je s tem, kar je predlagala, med drugim tudi dvig DDV, storila čisto vse, kar je mogoče, za to, da bi onemogočila odpiranje novih delovnih mest. Vprašajte podjetnike, obrtnike, samozaposlene in tako naprej! Vprašajte, kaj ti ljudje govorijo o tem predlogu, ki ga imamo zdaj na mizi, o katerem sedaj razpravljamo! Vprašajte, a ne slišite?! 80 odstotkov vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, skupaj z vsemi podjetniki in obrtniki, strogo nasprotuje takšnim odločitvam, ki so absolutno v škodo vsakomur v tej državi! Podjetnikom, obrtnikom, večjim gospodarskim subjektom, da ne govorim upokojencem, da ne govorim o tistih, ki so na Zavodu za zaposlovanje, da ne govorimo in tako naprej in tako naprej.
Dragi prijatelji res ne razumem, v kakšni državi živimo. Ali ne razumemo osnovnih stvari v tej naši državi? Ne razumemo, da je treba stimulirati, izbrati način, kako pomagati gospodarstvu, da se bodo odpirala nova delovna
136
DZ/VI/14. seja
mesta. Vlada Janeza Janše je naredila veliko na tem področju. Lahko se sprenevedate, lahko obračate glave levo in desno, vprašajte gospodarstvo, vprašajte tiste ljudi, ki se s tem ukvarjajo, ki delajo za Državni zbor, za to vlado in za vse tiste, ki se sedimo tukaj, da lahko danes sploh diskutiramo na to temo. Njih morate vprašati. Mi smo jih spraševali in oni so rekli: "Prosim vas, ne počenjajte takšnih bedarij in ne dvigujte spodnje in zgornje meje DDV!" In tako naprej. Naj tega ne delajmo, ker je to v škodo, v škodo vseh, večine in skoraj vsakogar, ki v tej državi živi. In vlada Janeza Janše, našega predsednika in naše stranke, se za takšne neumne rešitve ni odločila. Takrat smo zelo jasno povedali in tu ni nobene dileme, da takšna rešitev pride v poštev samo v skrajnem primeru, s tem da vnaprej vemo točno te posledice, ki so. Zato se za takšno rešitev nismo odločili.
Sedanja koalicija, sedanja vlada pa se je pač odločila, kako enostavno rešiti problem, ki ga imajo, četudi gre na račun vseh in vsakogar v tej državi. To pa je nesprejemljivo. Ponovno ste obremenili tiste, ki jim gre najslabše, najtežje v tej državi na eni strani in na drugi strani tiste, ki bi morali in ki se trudijo zagotavljati nova delovna mesta, to je pa gospodarstvo. Če ta vlada, ta koalicija razmišlja v tej smeri, da bi to državo rešila in s tem zagotavljala nova delovna mesta na takšen način, potem sem absolutno prepričan, da je to daleč, na kubik, zgrešeno in to je v škodo vsakega in vsakogar v tej državi, ki živi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Matjaž Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.
Ta tehnika nam omogoča, da lahko malo bolj mirno govorimo, da se ni treba dreti, ker slišimo. No, no, saj za vse enako, tudi za Janija.
Spoštovana podpredsednica, ko sprejemamo davčne zakonodaje, spreminjamo davke, je zmeraj težko; seveda bistveno težje, ko jih dvigujemo, kot pa, ko jih spuščamo. Jože, ne gre za nobeno paradigmo Igorja Lukšiča, ampak gre za neko realnost, da je treba vendar v tej državi nekaj narediti. Vi ste v prvem mandatu vaše vlade sprejeli davčno zakonodajo takšno ali drugačno, ste sprejeli neko smer. In res je, davek na izplačane plače - koliko delovnih mest smo zaradi tega odprli? Zaradi tega, ne zaradi gospodarske rasti. Ko smo ga zmanjšali, vemo, kaj to pomeni v pokojninski blagajni.
Drugo, ko smo zmanjšali davek na dobiček pravnih oseb - koliko novih delovnih mest smo zaradi tega odprli? Koliko so firme več dajale v razvoj? Da ne govorim o plačni reformi gospoda Viranta, da ne govorim o privatizaciji po domačinsko, kjer smo gospodarske družbe, ki so bile zlate kure v naši Sloveniji, s tajkunskimi prevzemi uničili in jih imamo še danes uničene.
To se je takrat naredilo. In vsa ta fantastična davčna zakonodaja ni prijela, ni dala nekih rezultatov. Ne zaupam več vaši presoji in vašim napovedim, ker ste leta 2008 povedali pri tisti gospodarski rasti, ko je že cel svet vedel, da so težave, ste vi rekli, gospod Andrej je rekel: "Saj krize ne bo, saj mi lahko sprejmemo še drugega otroka v vrtcu zastonj, pa lahko damo še enemu otroku zastonj." In tako naprej. Tako smo pred volitvami sprejeli še neko zakonodajo, ki je na nek način povzročila še nekaj deset milijonov stroškov v proračunu, potem je pa zadeva zgrmela. Potem ste glede na vašo presojo ugotovili, da pokojninska reforma ni potrebna -pa ste jo zrušili. Zopet smo po enem letu nazaj in ste rekli, da je pokojninska reforma potrebna. Tudi ZUJF ni bil najbolj posrečena zadeva, če si zdaj že očitamo. Ja! Ampak pri vsej tej vaši davčni zakonodaji, pri vsem tem vašem gospodarskem razvoju, pri naravnanosti, kaj boste z gospodarstvom naredili - Marijan, koliko se je pa delovnih mest pred enim letom odprlo? Pa bi si želel, da se jih čim več. Ali smo kakšno delovno mesto odprli? Niti enega! Vse smo zapirali. Saj statistike kažejo, si ne izmišljujem: niti enega delovnega mesta nismo zaradi ZUJF, zaradi vseh ukrepov, ki so bili težki in jim mi nismo nasprotovali, tako kot vi našim, nismo nobenega delovnega mesta odprli. In sedaj smo tu, kjer smo.
Meni osebno in naši stranki tudi ni ljubo, da dvigujemo davke, da dvigujemo DDV. Vendar proračun je treba na nek način zakrpati. Ali bo to prijelo ali ne bo, ne vem, ne upam napovedovati. Nisem kot razni analitiki, finančni analitiki, ki ga vidiš vsako minuto na neki televiziji in vse o tej Sloveniji ve, razni Grahki in podobno. Rad bi videl take Grahke na tem stolu, ker ti fantje vse vedo. Oni znajo rešiti to Slovenijo in Evropo brez problema. Vse vedo, kaj je narobe. Če mene vprašate ... Kje je protikorupcijska komisija? Oni so za prijaviti protikorupcijski komisiji, oni se ukvarjajo z borznim posredništvom, oni preprodajajo raznorazne delnice in oni diktirajo tej Sloveniji z javnim mnenjem operirajo tako, kot pač želijo. Tu je problem.
Ja, vem, da bi bilo fino, če bi davke znižali. Ampak, ali bomo zaradi tega imeli kakšno novo delovno mesto? Tega ne vem. Vaše delovanje, ki je bilo težko, ni prineslo niti enega delovnega mesta. Ga ni. Zapirali smo firme eno za drugo, tudi firm nismo reševali. Mi sedaj rešujemo neke firme, se borimo. Glejte, kaj ste naredili! Kljub temu da smo pred 14 dnevi glasovali, da se bo Peko prodal, še danes Peko ni rešen. Tega ne razumem in mi je hudo. Dajmo malo skupaj stopiti kdaj, pa se mogoče malo, če že ne morete pohvalite, vsaj ne nas napadati z vseh strani, ker ta trenutek ni nobenemu ljubo, da se davki dvigujejo. Samo, vi ste se ušteli pri sestavljanju proračuna! Poleg milijarde, za katero smo vedeli, da manjka, ste naredili še 800-milijonsko luknjo. Ja, denarja ni! Saj ni
137
DZ/VI/14. seja
problem, sedaj lahko cmokate in tako naprej, ampak zaradi tega moramo tudi davke dvigniti.
Lepo vas prosim, mogoče boste hitreje na vladi ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Han. Čas je potekel.
Gospod Tanko želite repliko? Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Nekaterim stvarem je treba ugovarjati. Vaše pokojninske reforme ni zrušila SDS, ampak sindikati ... / oglašanje iz dvorane/ Nismo nič pomagali. Ko so vložili, smo povedali, da predlagamo, da se to podpre, ker pač ni usklajeno. To ni nobena skrivnost.
Drug očitek, gospod Han, kar zadeva tajkune in te zadeve. Dejstvo je, da se v tistem mandatu Janševe vlade spremenil Zakon o prevzemih, da se je tisto, kar je bilo do takrat skrito, moralo objaviti. To je prinesla sprememba zakona. Tajkuni so bili pa že prej parkirani na Zavarovalnici Triglav in tako naprej. Od takrat naprej, ko se je spremenil zakon, so pa morali svoje lastniške deleže objaviti. Tudi vaš gospod Šrot, oba sta bila v Laškem, od takrat naprej se je ta proces znan. To ni naredila Janševa vlada, ampak Janševa vlada je povzročila, da so se razkrili. Zgodilo se je to pa že vse prej in ste botrovali, ker ste tudi vodili vlade in razne forume in ozadja, da se je to zgodilo vse prej. Mislim, da so ti očitki nekorektni.
Kar zadeva proračun, gospod Han, makroekonomski podatki, takrat ko se je sestavljal proračun za 2013, so bili drugačni, kot so sedaj. Tudi za 2014 so drugačni. Ampak na te spremenjene okoliščine je zadevo treba adaptirati. In to pravkar počnete. Niso pa pravi ukrepi, da bi to realizirali, zato ker ste pustili latentno vse probleme v javnem sektorju, nobenega niste odpravili. Nobene racionalizacije niste naredili, ampak greste samo z davki, da boste to prekrili in naredili navidezno vzdušje, navidezno lagodje. Podobno, kot v času Pahorjeve vlade, ko ste se enormno proračunsko zadolžili in dali ljudem lažno upanje, da je zadeva v redu. Proračunski primanjkljaj je nastal v treh letih prejšnje vlade, in sicer za 8 milijard. Več kot za 100 odstotkov se je dvignil proračunski primanjkljaj in javni dolg. Ja, no, tako je to. Poglejte podatke! Mislim, da je treba pri teh zadevah biti zelo korekten.
Tudi kar zadeva davčne ukrepe, gospod Han, ti ukrepi, ki so bili sprejeti v obdobju 2004-2008, niso ovirali gospodarstva in gospodarske rasti. Nasprotno, pomagali so! Tudi če bi zdaj to storili, bi se najbrž zgodilo enako. Zdaj pa z dvigom davkov jemljete še tisto, kar naj bi nekje bilo in bi imeli potencial za kakršen koli razvoj. Zdaj boste podražili tehnološko opremo, drugačno opremo, investicijsko opremo in tako naprej. Tudi to je v višji stopnji DDV. Niso samo izvozniki, so tudi uvozniki, ki rabijo tehnološko opremo, ki je pri nas ni. To je ukrep.
Predvsem bodo "nadrajsali" državljani, rezidenti ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Ne, gospod Han, ne morete replicirati, ste pa spodbudili kar nekaj replik.
Vidim, da gospod Pojbič želi repliko, za njim gospa Jeraj.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Ker me je kolega imenoval z imenom, se mi zdi prav, da mogoče kak stavek še na to povem.
Definitivno je, Matjaž, zdaj pač jaz tebe imenujem, da vlada, ki je prevzela vodenje države po vodenju vlade tvoje stranke, ko je bil predsednik Vlade gospod Borut Pahor, in je moj poslanski vodja povedal, da ste zadolžili državo takrat za 8 milijard in tako naprej, je imela v enem letu izjemno majhne možnosti, da bi najprej ustavila to brezumno zadolževanje države. šele potem - in hkrati s programom, ki ga je imela Slovenska demokratska stranka pripravljenega, ki je še danes vsakomur jasen, 10 plus 100 - je bilo jasno, kako bi zapeljali zadevo, če bi v tem trenutku vodila državo vlada Janeza Janše, kako bi sestavili zadeve, da bi prišlo do tako pomembne situacije v državi -odpiranja novih delovnih mest. V tistem delu je bilo čisto vse jasno, strategija je bila jasna. Vsi dokumenti so bili jasno zapisani. Točno se je vedelo, kako, po kakšnem postopku in po kakšnem časovnem zaporedju se bodo stvari dogajale. Nikakor se mi ne zdi umestno, še bolj pa se mi zdi neodgovorno, da ravno vodja poslanske skupine, Matjaž, ki si moj prijatelj, govoriš o tem, česa mi nismo naredili. Kako je mogoče - po tako porazni zgodbi vodenja države v tistih treh letih - v enem letu spremeniti stvari v neko drugo smer? Čisto vsi, ki sedimo sedaj v Državnem zboru, točno vemo, da lahko porabimo toliko, kolikor pridelamo. Ni šanse in ni variante in ni kmeta, ki se ukvarja s kmetijstvom, da ne bi kdo napačno razumel, da bi lahko porabil 130 odstotkov, se pravi, tisoč 300 evrov, pridelal na mesec pa en tisoč evrov. To je delala vlada Boruta Pahorja vsa tri leta in zaradi tega je bil ta deficit 8 milijard evrov v treh letih! Če bi takrat razmišljali, da pač lahko toliko porabimo, kolikor pridelamo, se ne bi zgodilo to stanje, kot je sedaj, in ne bi bili pred tem problemom, ne vaša vlada in ne naša vlada, ki je bila pred tem. Naš skupni interes pa mora temeljiti na samo eni jasni predpostavki. In veste, kaj je jasna predpostavka - pomagati storiti, najti način, kako ustvariti pogoje, da bo našim državljankam in državljanom v naslednjem obdobju bolje. In to mora biti ... /izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod Han, izvolite, postopkovni predlog.
MATJAŽ HAN (PS SD): Marijan, ti si rekel, da si moj prijatelj, jaz bom rekel, da sem tvoj prijatelj.
138
DZ/VI/14. seja
Edina razlika med nama je ta, žal, da jaz priznam, kaj je moja vlada naredila slabega, da bi pa tebi z glave krona padla, če bi rekel slučajno, da je pa Janezova vlada kaj tudi slabega naredila. Samo v tem je razlika.
Proceduralni, postopkovni predlog sem pa izrabil zato, da sem Marijanu povedal, ker drugače ne bi prišel do replike nazaj nikdar. Samo priznati moramo, Marijan, pa bo mogoče boljše tudi kakšen ukrep naprej sprejeti.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Dobro. Gospod Han, bomo tolerantni. Prijateljstva med vami in gospodom Pojbičem res ni v poslovniku posebej zapisanega, zato prosim nadaljnje razpravljavce, da bodo pozorni na to.
Pred gospo Jerajevo je pa želel še gospod Horvat repliko.
Izvolite, gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica!
Izjemno spoštujem poziv spoštovanega kolega Matjaža Hana k temu, da stopimo skupaj. Škoda, da malo prej niso prišli kolegice in kolegi iz Pozitivne Slovenije, da bi to tudi slišali. To tudi sem posnel na parlamentarni kanal, in to iskreno spoštujem, da se ne napadamo kolega Matjaž. Poglejte, vi ste tolkli celo po pokojnem ministru in našem skupnem poslanskem kolegu Andreju Bajuku. Vi ste rekli, da je nek Andrej prišel, pa je rekel dajmo še drugega otroka v vrtcu zastonj. Se opravičujem ... / oglašanje iz dvorane/... Tako je bilo, glejte, mene je to prizadelo, ker je to bil moj nekdanji strankarski šef. Nadaljujem in s tem zaključujem. Nadaljujem.
Poglejte, mi priznamo, osebno priznam, da smo naredili v mandatu 2004-2008 tudi kakšno napako. Ampak, najbrž je cilj Vlade in koalicije ta, da je proračun uravnotežen. Če smo takrat imeli izjemno konjunkturo, ko so davčni prihodki leteli, če lahko tako rečem, v državno blagajno več, kot smo načrtovali in smo videli, da bo na koncu velik presežek - kaj narediš, da proračun uravnotežiš? To razdeliš nazaj državljanom. A je tako? In to smo naredili s poslanskim zakonom, ko smo urejevali prehrano šolske mladine. Da je pa naša vlada kriva, da so se takrat podjetja zadolževala, pa razumem, da hočete povedati, zakaj nismo sprejeli zakona prepovedano zadolževanje. Ja, seveda, če pa je bilo denarja na košare in kupe in je bil zelo poceni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še gospa Alenka Jeraj, replika.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Samo spomniti bi želela svojega kolega Hana, ki je rekel, da ne ve za nobeno delovno mesto, ki bi se ustvarilo zaradi znižanja davkov. To ni res! Ko se je sprejela davčna reforma, se je bistveno večalo število delovnih mest. Leta 2004, ko je nastopila prva Janševa vlada, je bilo 95 tisoč
brezposelnih, ob zaključku leta 2008 jih je bilo 59 tisoč. Torej 35 tisoč delovnih mest je dala ta davčna reforma, plus tujci oziroma 30 tisoč delovnih dovoljenj.
Mimogrede naj vas spomnim, da ste pri tisti davčni reformi tudi vi sodelovali. Takrat smo se lahko dogovorili in hvala bogu, da smo se. Zato so bili to pravi in dobri ukrepi. To, kar pa delate zdaj, niso dobri ukrepi. Tako kot je rekel kolega Vizjak, smo vas dolžni na to opozoriti. Želimo, da skupaj sprejmemo dobre ukrepe, ker smo vsi tukaj za to, da naredimo nekaj za to državo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Smo še vedno pri 11. členu. Želi še kdo razpravljati? Če ne, potem zaključujemo razpravo k 11. členu in amandmaju.
Prehajamo na naslednji člen, in sicer na 12. člen in na amandma, katerega predlagatelji so poslanske skupine PS, SD, DL, DeSUS. Želi kdo razpravljati o tem členu oziroma o amandmaju? Počakam še kašno sekundo, da preverite, za kateri amandma gre. Če ne, potem zaključujem razpravo k 12. členu.
Odpiramo razpravo k 18. členu in amandmaju k 18. členu, katerega predlagatelji so poslanske skupine SDS, SLS in NSi.
Želi kdo razpravljati o temu členu oziroma o amandmaju k temu členu? Ni razprave. Zaključujemo tudi razpravo k temu členu, to je bil, če imam pravilen pogled pred seboj, zadnji amandma.
S tem zaključujemo tudi razpravo o vseh členih oziroma amandmajih k temu zakonu. V skladu s časovnim potekom seje pa bomo o amandmajih odločali čez petnajst minut, v okviru glasovanj. To se pravi, nadaljujemo z glasovanji ob točno 22. uri.
S tem prekinjamo to točko dnevnega
reda.
(Seja je bila prekinjena ob 21.46 in se je nadaljevala ob 22.uri.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo s prekinjeno sejo Državnega zbora. Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev in prosim, da preverite glasovalne naprave.
Nadaljujemo s prekinjeno 3.a točko dnevnega reda, z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, nujni postopek.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem
139
DZ/VI/14. seja
delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za 49, proti nihče.
(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3.b točko dnevnega reda, z obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi, nujni postopek.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predloga zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Prehajamo na glasovanje, glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 60, proti nihče.
(Za je glasovalo 60.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3.c točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o državnem pravobranilstvu, nujni postopek.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Prehajamo na glasovanje, glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 60, proti nihče.
(Za je glasovalo 60.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3.č točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, nujni postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih. Obravnavo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dnem 21. 5. 2013, ki ste ga prejeli na klop.
Prehajamo na odločanje k 10. členu in na odločanje o amandmaju k 10. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Predlagam, da kdor želi obrazložiti glas, da se prijavi, gre pa za obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Gospod Vinko Gorenak, boste obrazložili
stališče Poslanske skupine? / oglašanje iz dvorane/ Če prav razumem, se odpovedujete razpravi.
Stališče Poslanske skupine bo predstavil mag. Andrej Vizjak. Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovane kolegice in kolegi!
V	Slovenski demokratski stranki nasprotujemo dvigu RTV prispevka za 5 odstotkov, ker za to ni povsem nobenega utemeljenega zakona. Ko smo poskusili v razpravi danes cel dan izvedeti, zakaj prihaja do dviga RTV prispevka in do obremenjevanja slovenskih gospodinjstev z dodatnimi stroški oziroma obremenitvami, nismo izvedeli nobenega, prav nobenega argumenta, razen tega, da so tako zahtevali sindikati RTV in da je v paketu, ker se je to zdel minorni problem, minister Virant popustil in Vlada je temu popuščanju tudi pritrdila. To je edini razlog, da dvigujemo prispevek in obremenjujemo sto tisoče ljudi v tej državi. Menim, da je za situacijo, v kateri se nahajamo, torej ko krčimo plače v javnem sektorju, ko so številni v gospodarstvu uvedli velike restrikcije tudi pri svojih zaposlenih, tako neutemeljen dvig in dajanje denarja nekemu javnemu zavodu, pri čemer se niti ne ve, zakaj, da je to povsem neutemeljeno, da je to nepravično in nesorazmerno v primerjavi z vsemi ostalimi ukrepi, ki smo jih deležni. Tak, višji prispevek bodo plačevali zdaj tudi upokojenci, ki so že v velikem številu na meji oziroma na socialnem robu, plačevali bodo tudi drugi zaposleni na minimalnih plačah, brezposelni in se sprašujejo, kaj bodo dobili za ta povišan prispevek. Tudi to nismo uspeli dobiti, ta odgovor, kaj bo v programu RTV, v ponudbi RTV več za ta povišan prispevek, nismo uspeli dobiti. Skratka, nismo uspeli dobiti ne razlogov za povišanje ne vsebin, ki bodo boljše zaradi tega povišanja.
Torej, menimo, da gre povsem za neracionalno odločitev, za nepravično rešitev v situaciji, ko se dvigujejo davki in posega v pravice številnih posameznikov in družin in tako povišanega prispevka tudi ne potrebujemo. Namreč, revizija Računskega sodišča je pokazala, da je v poslovanju RTV hiše precej rezerv, da se dogaja zlasti pri plačah precej neracionalnosti in da je treba najprej te odpraviti in ko se te odpravijo, je treba razmisliti, ali je prispevek zadosten za izpolnjevanje tega poslanstva javnega zavoda RTV.
Zato v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli amandmaja, ki dviguje prispevek.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
V	imenu poslanske skupine še mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Ko se je prejšnja koalicija odločila znižati RTV prispevek, je to naredila samo z
140
DZ/VI/14. seja
argumentacijo, naj RTV poišče notranje rezerve. Tedaj je tako programski svet kot direktor in nadzorni svet povedal, kaj vse bodo morali v programu opustiti zaradi umanjkanja sredstev. Če kdo zdaj vpraša, kaj bo z RTV prispevkom, vrnjenim na prvotno višino RTV lahko storil, odgovarjam: storil bo tisto, kar bodo ustrezni organi sklenili glede izvedbe programa. Naj omenim, tako ne bo ogrožen simfonični orkester, ne bo Big band ogrožen, se bo lahko arhiv urejal in marsikaj, kar bo sklenil programski svet na predlog generalnega direktorja in ob podpori nadzornega sveta. Vsi popravljalni ukrepi, ki jih je naložilo Računsko sodišče za leti 2009 in 2010, bodo lahko opravljeni. Socialni demokrati menimo, da je treba v poslovanju RTV slabosti odpraviti.
Tisto, kar je pa nedopustno zavajanje, pa je populistično razglabljanje o tem, kaj bo to pomenilo za družinske proračune. Vsi socialno ogroženi, invalidni različnih kategorij, javni zavodi bodo oproščeni in so oproščeni plačevanja RTV prispevka. Tako za tiste, ki nimajo sredstev, je neokrnjen program javnega servisa zagotovljen. Prav bi pa bilo, da bi pregledali obseg javne službe in se vprašali, tako kot tudi v Evropi menijo, da je treba direktivo o medijih posodobiti, kaj si v sodobni družbi predstavljamo, da sodi v okvir javne službe. Ne zagovarjamo komercializacije programa, kajti RTV je zaupano marsikaj, česar nobena druga medijska hiša, bodisi televizijska ali radijska, ne zagotavlja: kakovosten program za vse, ki plačujejo RTV prispevek ali pa jim je zaradi njihovega socialnega položaja plačilo RTV	prispevka	odpuščeno.
Zagovarjamo depolitizacijo RTV, zato bi bilo popolnoma nedopustno, da bi Državni zbor danes odgovarjal na vprašanje, za katere programske vsebine in namene naj bi bil RTV prispevek porabljen. To lahko samo tisti, ki ne želijo avtonomne RTV. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Ugotavljam, da ni več interesa za obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin. Želi kdo obrazložiti glas? Ja. Torej odpiram možnost prijave za obrazložitev glasu poslank in poslancev.
Besedo dajem gospodu dr. Vinku Gorenaku.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala.
Ko smo govorili o tem amandmaju prej na plenarni seji, sem vprašal vse poslance, ki tu sedijo, in direktorja RTV, kateri družbeni segment, ponovno poudarjam, kateri družbeni segment, ki se napaja iz državnega proračuna, v času krize dobi več. Odgovora na to vprašanje nisem dobil. In da ne bom pozabil, jaz amandmaja ne bom podprl, tako da ne bom vprašan. Zato še enkrat ponavljam - zdaj ne postavljam več vprašanja -, za socialno delo je Državni zbor odredil manj, RTV več; za pomoči v sociali - manj, RTV več; pogrebnino, ste rekli,
da boste dali manj, RTV več; policija - manj, RTV več; vojska - manj, RTV več nezaposleni -manj, RTV več; socialni prispevki -manj, zdravstvo manj, šolstvo manj, kultura manj -madonca, kultura je tam nasproti mene zelo pomembna -, znanost manj ... Zakaj torej RTV več? Če bi dobil odgovor na to vprašanje, pa ga nisem dobil, bi vaš amandma celo podprl. Tako pa ni odgovora na to vprašanje. Tudi generalni direktor je veselo tvital celo popoldne, potem je pa izginil, ko sem to vprašanje postavil. Odgovarjam še enkrat sam, ker odgovora ne dobim: zato, ker z državnim denarjem kupujete svojo lepoto na RTV. To je, žal, resnica. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu, gospod Marijan
Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik.
Seveda take rešitve ne bom podprl, to moram povedati takoj in še enkrat. Najmanj, kar bi pričakoval od tistih, ki so predlagali takšno rešitev, je, da bi v tej dani situaciji vprašali, kaj o tem mislijo državljanke in državljani Republike Slovenije. Če bi to vprašali, bi dobili nedvoumen in jasen odgovor. In bog pomagaj takšni koaliciji, takšni vladi, ki se odloča v nasprotju z interesom večine državljank in državljanov Republike Slovenije! Danes je ta vlada in ta koalicija ponovno dokazala in pokazala, za kaj ji gre -gre ji izključno za zagotavljanje in zapiranje osebnih interesov, interesov posameznih ozkih skupin, niti malo jih pa ne zanima, kako bodo živeli upokojenci, tisti s 300 evri, tisti, ki so na Zavodu za zaposlovanje, in tako naprej. Niti najmanj jih to ne zanima! Takšne vlade, takšne koalicije si, bog ne daj, ne sme želeti in si ne želi slovenski narod! Bog pomagaj slovenskemu narodu! Vem, da bo enkrat prišel trenutek, ko bodo te zadeve prišle do točke, da bodo ljudje, ne glede na medijsko podporo, vsem vam jasno pokazali, da se s takšnimi rešitvami in takšnimi zadevami, kot si vi dovolite, ne strinjajo. Ta trenutek je zelo zelo blizu, verjemite mi. Lahko se je smejati, lahko se je norčevati, lahko je privilegirance privilegirati, ampak slovenski narod tega, verjemite mi, dolgo več ne bo toleriral. Verjamem svojim dragim volivkam in volivcem ter vsem tistim, ki živijo v naši predragi domovini, da bodo temu naredili konec.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Pojbič.
Sledi obrazložitev glasu gospoda Franca Breznika. Imate možnost obrazložiti glas.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Tisti, se ki sedaj smejite z druge strani, vas sprašujem, kaj pomeni izraz "socialni", če to pomeni odhod na partizanske proslave. Mislim, da vseeno gre za sistem vrednot. Pri nas socialni mislijo, da če hodijo na partizanske proslave, da so socialni. Točno v tem primeru se vidi, da niste; da je to
141
DZ/VI/14. seja
čisto neka druga politika. Dvig RTV naročnine ali pa, kot ste rekli, korak, samo da popravimo za nazaj. Mi smo pred ekonomskim in finančnim zlomom naše države. To je čisto napačen signal. RTV kot institucijo cenim; cenim sodelavce RTV, cenim prispevke. Verjamem, da je to javni zavod posebnega pomena, ampak žal mi smo pred razpadom sistema. Mislim, da smo petimi minutami znižali plače številnim zdravnikom, policistom, ki delajo za 700 evrov pri minus 20, plus 30, v smradu, v različnih težkih fizičnih pogojih, vojakom in vsem ostalim, medicinskim sestram na težjih oddelkih, kjer se borijo za življenje ljudi. Imamo celo vrsto otrok, v tem primeru, ko si ne morejo privoščiti dragih operacij izven naše države, mi pa v tem primeru rečemo, ni dosti. Približno sedem milijonov bo te razlike, smo danes računali.
Ker sem socialen, vas sprašujem, kaj bi bilo, če bi sedaj razpisali referendum in vprašali, ali damo sedem milijonov v tem trenutku kot nek dodaten bonus v Rdeči križ, v Karitas, pomagamo tistim družinam, ki so gradile to državo, ali dvignemo ali ne. Poglejte, to je nonsens. Tu gre za favoriziranje določenih skupin, ki v teh težkih varčevalnih ukrepih ne bodo sodelovale. Pomembno je, da je televizija tista, ki ima vse. Govorite nonstop o boljšem upravljanju podjetij, ki so v javni lasti, sedaj pa delate drugače. Torej, direktorji niso tam, ampak samo, da peljejo te zadeve skozi, ne računajo na krizo in ne opravljajo dobro svojega dela. To je moje osebno mnenje. Verjamem, da je tudi mnenje večine tistih, ki gleda na to krizo z neke širše perspektivo.
Tega ne morem podpreti in to ne pomeni, da sem ... / izključen mikrofon/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za obrazložitev glasu.
Naslednji bo obrazložil glas gospod Jerko Čehovin.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): V nasprotju z mojimi predhodniki bom ta amandma podprl, predvsem zaradi tega, ker s tem popravljamo tisto nepremišljeno potezo ali napako, ki smo jo storili, ko smo znižali prispevek - ste znižali, ampak kljub temu ljudje mislijo, da je parlament v celoti. Pri tem želim še zlasti poudariti, da takrat so bili navedeni tudi argumenti vodstva RTV, kaj bo vse to povzročilo, kakšne težave. Ene med njimi so tudi v tem, da so nekateri programi, med drugim tudi parlamentarni program, prišli v situacijo, ker imajo zastarelo opremo.
Druga stvar, kar je bilo že povedano, tega pa nočete razumeti, da je bil to del enotnega paketa podpisa dogovora s sindikati. Med njimi je močan del sindikata v javnem sektorju tudi sindikat RTV in pač so se izpogajali v tem smislu. Torej, ker gre dejansko za skupen paket ukrepov, ki jih danes sprejemamo, bom tudi ta amandma podprl.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospa Maša Kociper bo obrazložila
glas.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa.
Želela sem opozoriti ravno na to vprašanje, ki ga je sedaj načel kolega Čehovin. Na to, kako zelo težko je dandanašnji v socialnem dialogu priti do nekega dogovora. Gospod Vizjak, ki je to počel v prejšnji vladi, se tega še verjetno posebej dobro zaveda. Če se spomnite, takrat ste nas pozivali, da naj spoštujemo socialni dialog in naj ne mešamo v podrobnosti tega dogovora, kajti podrobnost, ki se ne spoštuje, lahko poruši cel dogovor. Sedaj delate vi točno to in nočete razumeti tega, kar je povedal gospod Čehovin, da gre za skupek, za celoten paket dogovora, ki ga je potrebno spoštovati takšnega, kot je. Če se vi z njim ne strinjate, ga seveda ne boste podprli, to tudi ni potrebno, saj ste opozicija, mi ga pa bomo. To je eden od razlogov, da ga bom podprla tudi sama.
Drugi razlog je ta, da se samo vrača to, kar je bilo odvzeto, in s tem zagotavlja javnemu zavodu, da bo sploh lahko izvajal program, ki ga po zakonu mora izvajati. Da se pa razlikujemo v tem, kaj menimo, da je dobro in za kakšnimi vrednotami stojimo, se je pa izkazalo v današnji razpravi. Mi menimo, da Javni zavod RTV Slovenija izvaja pomembno poslanstvo, nekomercialne vsebine pokriva, posveča se manjšim, obrobnim skupinam, narodnostnim, pokriva posebna področja kulture in tako naprej, slušno prizadete.
Vse to so stvari, zaradi katerih si zasluži, da ima dovolj sredstev, da lahko dela še naprej v normalnih okoliščinah. Amandma bom podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Izčrpali smo vse, ki ste želeli obrazložiti glas.
Želi pa obrazložiti glas še mag. Vizjak,
izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa.
Seveda tega amandmaja, ki dviga RTV prispevek, ne bom podprl. Pravzaprav mi je skrajno nenavadno, da je šlo tukaj za specifičen, pravzaprav težko rečem, da socialni dialog, kajti tukaj je bila Vlada na eni strani in sindikati na drugi.
Ko sem govoril o socialnem dialogu, sem govoril o tripartitnem socialnem dialogu, kjer imate delodajalce, delojemalce in vlado kot moderatorja. To je bilo pri Zakonu o delovnih razmerjih, tudi pri pokojninski reformi smo kot vlada delovali kot moderatorji in takrat sem pozival na spoštovanje dogovora med obema socialnima partnerjema, ki sta delodajalec in delojemalec. V temu primeru se je pa Vlada pogajala s sindikati in je Vlada eden izmed socialnih partnerjev in dovolite mi, da izražam skepso in dvom na takšen način in na takšne rešitve. Namreč, povsem nenavadno je, da sindikat zahteva poseg v zadeve, ki sploh niso
142
DZ/VI/14. seja
stvar sindikata. RTV naročnina, RTV prispevek nima nobene zveze s plačami v tem, kajti to določa sistem plač v javnem sektorju. To se pravi, zaposleni v RTV hiši delijo usodo s celim javnim sektorjem, njihove plače se določajo drugje, niso povezane z višino RTV prispevka. Nobene korelacije med višino RTV prispevka in plačami ni. To ni nobena stvar socialnega dialoga, kot ni stvar socialnega dialoga dvig davka ali kakršna koli, ne vem, cena energentov in tako naprej.
Zdi se mi, da je tukaj šel eden pogajalec malo predaleč, in mi je ljubo, da lahko povem, da temu nasprotujem, da se kaj takšnega verjetno ob nekih drugih časih ne bi nikoli zgodilo in temu bom nasprotoval.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še gospod Tanko želi obrazložiti glas... / oglašanje iz dvorane/ Proceduralno je bilo? / oglašanje iz dvorane/ Bom vas kar pozval k prijavi za obrazložitev glasu, ker vas je več.
Besedo ima najprej gospa Sonja Ramšak, izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!
Danes sem zelo aktivno spremljala vaše razprave o RTV prispevku in moram reči, da osebno ne podpiram dviga RTV prispevka, predvsem zaradi tega ne, kar sem tudi včeraj poudarila v svojem poslanskem vprašanju. Namreč RTV zavod ima prav gotovo še svoje notranje rezerve in dober menedžment lahko poskrbi, da se programi lahko izvajajo v skladu s shemo, ki si jo želijo in seveda v službi nas gledalk in gledalcev. Žal pa ta dvig prispevka, za katerega ima koalicija vso pravico, da ga predlaga, mislim, da ni pravi ukrep in je dejansko eden od tistih ukrepov, ki ne prinaša neke dodane vrednosti. Zato je moj glas proti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sledi gospod Franc Jurša. Izvolite.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, predsednik.
Kolegice in kolegi, bom kratek, ker je že pozna ura, ampak vseeno se mi zdi, da je prav, da povem, kako bom glasoval.
Namreč v preteklosti, ko smo zniževali RTV prispevek, sem sodeloval tudi v tisti koaliciji in sem temu znižanju nasprotoval. Potem je prišlo do kompromisne rešitve, predlagala jo je Državljanska lista kot koalicijski partner takrat in sedaj in smo dejansko zadevo omilili s 5-odstotnim dvigom oziroma zmanjšanjem prispevka. Tokrat prihaja do predloga, da se prispevek dvigne. Če ne bi bilo to v paketu, ki je, bi glasoval proti temu, ker če na vseh ravneh znižujemo prispevke, bi jih dejansko morali tudi tukaj. Ampak glede na to, da sem rekel, da ne bom podprl niti tistih, ki ste rekli dol, niti tistih, ki ste rekli gor, se bom vzdržal. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še gospod Andrej Šircelj. Izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Seveda bom glasoval za to, da se prispevek za RTV naročnino ne bo povečal. Prvič zaradi tega, ker je dovolj jasno sporočilo Računskega sodišča, da mora RTV narediti popravljalne ukrepe glede svojih financ in glede smotrnosti uporabe javnih financ, glede smotrnosti uporabe prispevkov, ki ga že plačujejo državljani in državljanke in ki je bil uporabljen tudi netransparentno in v nasprotju z zakonodajo in v nasprotju s standardi, ki se uporabljajo pri javnih zavodih.
Drugo, kar je, dejansko ne vemo, kaj je dodana vrednost pri RTV za ta prispevek. Ne vemo, kako boljši bo ta program, kaj bo doprinesel gledalcem in gledalkam, ne vemo tudi, kako se bodo ta sredstva dejansko uporabila. Zaradi tega ni nobenih razlogov, tako pravi tudi vodstvo RTV, da se s tem prispevkom dodatno obremenjuje ljudi. To pomeni, da je dejansko predlog nastal, kot kaže, kot kravja kupčija; kot kravja kupčija v pogajanjih med partnerji in nima nobene realne osnove.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala za besedo.
Tega amandmaja na bom podprl. Razlogov je več. Napake, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče in so povezane tudi z neplaniranimi, nenačrtovanimi in nezakonitimi odlili iz zavoda, znašajo približno 10 milijonov evrov. Z znižanjem plačne mase v RTV bo približno prihranek 3,5 milijona evrov, se pravi dodatno, in s tem zvišanjem, ki so ga korporativno dogovorili s sindikati, pride dodatno približno 6 milijonov evrov za Javni zavod RTV. Mislim, da že iz naslova varčevanja, racionalizacija dela, zakonitosti dela v zavodu in zmanjševanja plačne mase pride približno 13 milijonov evrov izplena v zavodu in tega denarja absolutno ne potrebuje. Je pa ta način dela, ki se je zgodil pri pogajanjih, nek dokaz, da samoupravljanje na RTV funkcionira v polni meri. V polni meri. Mi ne potrebujemo vodstva RTV, če se sindikati pogajajo z Vlado o korporativnih prihodkih, davčnih prihodkih in tako naprej. Ne potrebujemo nobene drage uprave na RTV, ampak to pustimo sindikatom in ti bodo upravljali, menedžirali javni zavod, samoupravno, tako kot ga sedaj. Očitno je to sistem, kjer je odsotno popolnoma vse, kar je potrebno za dobro vodenje zavoda. Zato tudi tako poročilo Računskega sodišča.
Kljub temu da ste tako skrbni gospodarji v tej državi, boste dodatno odobrili 6 milijonov evrov za RTV, ki ga bodo plačali državljani. To pa je z logiko skregano dejanje in tudi nekorektno dejanje, namesto da bi zahtevali
143
DZ/VI/14. seja
odgovornost v vodstvu zavoda, mu dodatno dodajate še dodatne vire.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ugotavljam, da ni več želje po obrazložitvi glasu - še je... Predlagam, da se prijavite tisti, ki želite obrazložiti glas.
Gospod Peter Oder ima besedo.
Izvolite.
PETER ODER (PS PS): Hvala za besedo. Tudi jaz sem proti dvigu prispevka za RTV. To pa ne pomeni, da sem tudi za to, da se poruši socialni dogovor, ki ga je sklenil minister, pa četudi je slab, ampak tega imamo na razpolago, drugega nimamo.
Je pa zame nagravžno že cel dan poslušati tiste, ki so sodelovali pri upravljanju te države že kar nekaj mandatov in s svojimi odločitvami privedli do takšnega socialnega stanja, kot je v državi. Danes že cel dan poslušamo grajenje zgodb, svojih populističnih zgodb, na 60 centih. Jaz bom glasoval za ta amandma.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji bo obrazložil glas gospod Janez Ribič. Izvolite.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani gospe in gospodje!
Danes smo razpravljali o tem, da bi sprejeli neke ukrepe, ki bi razbremenili proračun, kajti vemo, v kakšnem stanju smo se znašli. Komaj smo v prejšnji vladi uspeli znižati RTV prispevek, kar je bilo veliko delo, saj smo pokazali, da je treba varčevati na vseh področjih. Danes govorimo o tem, da bi se ta RTV prispevek zopet zvišal nazaj. Ko stopiš muci na rep, se oglasi. Danes si nekateri želijo kupovati naklonjenost in popularnost, da bodo lažje vladali naprej. Na drugi strani se izvajajo ukrepi, zapirajo se pošte na podeželju, ne najde se sredstev za povračilo tam, kjer so bile poplave, kjer so plazovi, mi pa se danes tukaj igračkamo z neko stvarjo, ki sigurno bi pomagala pri razreševanju problemov v našem proračunu. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem še gospodu Jožefu Horvatu. Izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Nasprotoval bom temu amandmaju, zato ker nasprotujem dvigu RTV prispevka.
Naj vas spomnim, spoštovane kolegice in kolegi, ko je pred nami naša nekdanja kolegica Alenka Bratušek bila, ko se predstavljala kot kandidatka za mandatarko, sem ji zaželel veliko uspehov in veliko medijske podpore. Moja želja se očitno uresničuje, bi pa najbrž našo razpravo bistveno skrajšali, če bi si na začetku razprave postavili naslednje
vprašanje: na eni strani ima RTV hiša 86 milijonov budžeta, če lahko tako rečem, s tem povišanjem bo imela, če zaokrožim, 90 milijonov evrov.
Zdaj vas, kolegice in kolegi, sprašujem: Ali bodo državljani Republike Slovenije, če bodo gledali in uživali ob programu za 90 milijonov bolj srečni, bolj zadovoljni in ali bodo nesrečni, če bodo uživali in gledali program samo za 86 milijonov evrov? To je ključno vprašanje. Ne bodo nič bolj srečni in ne bodo nič manj nesrečni. Zato je brez zveze, da smo pokurili cel popoldne zato, da razpravljamo, kar zadeva koalicijo, o všečnih predlogih, kar zadeva državljane, pa seveda tragičnih, saj udarjajo po žepih tistih, ki že tako ali tako praktično nimajo nič. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na odločanje, in sicer o amandmaju k 10. členu. Predlagatelji amandmaja so poslanske skupine Pozitivne Slovenije, Socialni demokrati, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Prehajamo na glasovanje. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 34.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 34.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmaju k 10. členu.
Prehajamo na obravnavo amandmaja k 11. členu. Predlagatelj amandmaja so poslanke skupine Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije.
Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Odpiram možnost prijave za obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Gospod Jožef Kavtičnik se odpoveduje.
Mag. Andrej Vizjak bo obrazložil glas v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
S tem amandmajem tri poslanke skupine opozicije želimo preprečiti dvig DDV oziroma davka na dodano vrednost, kot ga predlaga v noveli Zakona o izvrševanju proračuna koalicija oziroma vlada. Menimo namreč, da je dvig DDV v tem trenutku škodljiv ukrep tako za državljane kakor tudi za gospodarstvo. Namreč, Slovenija se nahaja še vedno v negativnih številkah, ko govorimo o gospodarski rasti, torej imamo gospodarski padec, gospodarstvo pri nas nazaduje, smo v tako imenovani recesiji in če pogledamo tudi obete za naprej, ne kaže bolje in smo med slabšimi državami sedemindvajseterice glede gospodarskih obetov.
Sleherni dvig davka in tudi davka na dodano vrednost dodatno slabi gospodarsko aktivnost in za izhod iz krize potrebujemo zagon gospodarstva, ne pa ukrepe, ki dodatno slabijo gospodarsko aktivnost. Torej je ukrep, ki je pred nami, je škodljiv, zmanjšuje potrošnjo in bo
144
DZ/VI/14. seja
prizadel tudi državljane z najnižjimi dohodki nesorazmerno bolj kot druge. To je najmanj socialni davek, saj je regresiven in udari tiste z najnižjimi prihodki bolj - v sorazmerju s tistimi z višjimi prihodki. Menimo, da bi morala Vlada postoriti vse kaj drugega na odhodkovni strani proračuna, torej racionalizirati delovanje države, javnega sektorja, preden bi posegla po takšnih ukrepih, ki zavirajo gospodarsko aktivnost. Bojimo se tudi, da ta dvig DDV ne bo prinesel želenih finančnih učinkov v državni proračun in da bo čez čas ali kar kmalu treba poseči po dodatnih ukrepih. Tu bo sedanja priložnost zamujena, kajti z dvigom DDV se odlašajo nekateri bolj potrebni ukrepi, ko govorimo o racionalizaciji javnega sektorja.
Danes sem tudi iz koalicijskih vrst slišal predloge, da potrebujemo reformo delovanja javnega sektorja - res je, racionalizacijo na marsikaterem področju tudi v obsegu ne samo v neznatnem številu oziroma odstotkih, ko govorimo o plačah. Tega se ne lotevate čeprav bi bilo to potrebno, in posegate po ukrepih, ki škodujejo gospodarstvu in državljanom, zato v Slovenski demokratski stranki ne bo podpore dvigu DDV in bomo podprli ta amandma, ki to preprečuje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
V imenu poslanskih skupin želi še obrazložiti glas Renata Brunskole v imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa.
Seveda amandmaja Poslanske skupine SDS oziroma opozicije ne bomo podprli. Zagotovo kakršno koli zviševanje davkov ni neka priljubljena in najboljša rešitev, vendar premierka je pred dobrim tednom tukaj poudarila, da se iščejo rešitve in med vsemi rešitvami zagotovo tista, ki je najmanj slaba. Dvig DDV ni nekaj novega, dvig DDV so sprejeli tisti poslanci, ki so potrdili ZUJF, to so danes v glavnem opozicijski poslanci.
Torej, z dvigom DDV ne prizadenemo gospodarstva - največje izvoznike. Oni poračunavajo davek, danes so oni predstavniki, gonilna sila razvoja gospodarstva. Res pa je, da v teh kriznih časih moramo razmišljati o tem, na kakšen način izplavati iz krize. Danes se k sreči v Republiki Sloveniji še odločamo sami. Zatorej takšna rešitev dviga DDV, ki pa ne bo predstavljal bistveno višjega odstopanja od povprečja v Evropski uniji, še vedno bomo med nižjimi stopnjami. Letos je dvignilo DDV šest držav, zatorej ta ukrep ni toliko škodljiv, kot se je danes od devete ure do poldruge ure na seji Odbora za finance razpravljalo. Gospodarska rast, ohranitev delovnih mest - če naše največje izvoznike ne bomo podpirali, katerih ta davek tudi ne bo prizadel, potem tudi manjši podjetniki ne bodo imeli dela.
Zatorej tega amandmaja opozicije ne morem podpreti in dvig DDV je bil tisti, na
katerega smo gledali tako koalicijski kot opozicijski poslanci že v zadnjem času.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo od poslank in poslancev obrazložiti glas? Želi in vas vabim k prijavi.
Gospa Alenka Jeraj, izvolite, imate
besedo.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Dviga DDV ne bom podprla. Ekonomist Igor Masten je rekel: "Osnovni obrisi učinka dviga DDV so znižanje zasebne potrošnje, znižanje bruto domačega proizvoda, znižanje zaposlenosti ter padec tako izvoza kot uvoza." Gospa premierka je povedala, da se bo dvig DDV poznal pri družinah zelo malo, torej samo 2,3 evra dodatnih stroškov. Ob tem seveda ni povedala, da je to strošek samo za hrano, da pa je treba še računati na stroške za stanovanje, se pravi voda, elektrika, smeti in tako naprej, da je treba upoštevati odhodke v zvezi s transportom, torej za gorivo, in da vse skupaj to znese samo % potreb, ki jih imamo v gospodinjstvu; da je potem treba kupiti še kaj za rekreacijo, obutev, kulturo in podobno. Razen, če bomo vse to nehali delati.
Dvigu DDV zaradi izkušenj iz drugih držav, na premier Hrvaške, kjer je dvig DDV za dve odstotni točki povzročil dvig inflacije z 2,1 odstotka v letu 2011 na 4,7 odstotka v letu 2012. Hrvatje so hitro ugotovili, da je to slab ukrep, da se je vse podražilo in da ni prineslo tristo enaintrideset milijonov, kolikor so računali. Prepričana sem, da tudi v našo blagajno ne bo prineslo dvesto petdeset milijonov evrov, na kolikor računa premierka.
Mi smo v preteklosti, predvsem v času Pahorjeve vlade, naredili veliko napak, premier Pahor je povedal, da je njegova vlada postavila napačno diagnozo in zdravila z napačnimi ukrepi. Sedaj to ponovno delate, mi vas na to opozarjamo in tega nočete slišati, čez eno leto se bomo pa pogovarjali točno o tem, da nismo v proračun dobili toliko, kot smo računali, da se je proizvodnja zmanjšala in da smo mimogrede povzročili propad še nekaterih podjetij in izgubili še nekaj delovnih mest. Zato, kot rečeno, nasprotjem dvigu DDV.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Andrej Čuš.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Dovolite mi, da se prvo kot podpredsednik Odbora za kulturo po eni strani tudi zahvalim vladni koaliciji. Verjamem, da bodo od zdaj naprej seje pod vodstvom gospe Potrate precej lažje, saj ne bo več govora o varčevanju tam, kjer ni potrebno - bojda.
Ko sem prej govoril o dvigu DDV, je precej poslancev vladne koalicije zapustilo sobo oziroma dvorano, ampak dovolite mi, da še enkrat ponovim svojo misel od prej: fevdalci so pobrali desetino, v času vlade Alenke Bratušek
145
DZ/VI/14. seja
pa bomo imeli samo še desetino. Danes smo slišali precej novih, starih, idej beograjske ekonomske šole. To je, do vratu obdavčiti vse, kar hodi, kar leze, kar ustvarja, kar producira. Verjemite mi, da sem mnogokrat slišal, da je dvig davka na dodano vrednost zadnji ukrep; ukrep, ki bo izpeljan samo takrat, ko ni več drugih rešitev. Ampak po dobrih treh mesecih vlade Alenke Bratušek nam že dajete mnenje, da ste končali. Tako sem po eni strani razočaran nad tem vašim aktivnim delovanjem, da obdavčimo vse enako, da prizadenemo gospodarstvo, dvig DDV po eni strani, veste, je ukrep, ki bo enako prizadel najbogatejše kot najrevnejše, in ukrep, ki verjetno tudi mednarodni javnosti kaže, da ste brez idej in brez izjem. Slabo banko je bilo treba zrušiti, ker bi marsikdo moral oditi sedet, čeprav v teh dneh marsikateri mlad posameznik v tej državi vidi, da enostavno ni prihodnosti. Verjamem, da je za to odgovoren marsikdo od vas, ki to danes podpira.
Dovolite mi, da zaključim z besedami, da bomo petje internacionale v Stožicah drago plačali, ne samo tukaj prisotni, ampak tudi generacije, ki prihajajo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Mag. Andrej Šircelj je naslednji, ki ima besedo. Izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane gospe in gospodje!
Nekoliko sem zaskrbljen zaradi neznansko lahkotnostjo sprejemanja povečevanja davkov, še predvsem tistih, ki najbolj obremenjujejo najrevnejše. Ne vem, kako gre to sicer skupaj z novo Socialno demokracijo, ne vem, kako gre to sicer skupaj z liberalnostjo, ne vem, kako gre to skupaj s tem, da se bo dejansko nekaj novega ustvarilo, ker tukaj se ne bo, ampak dejansko se obdavčuje tiste, ki imajo najmanj, glede na njihov dohodek največ. Če je to stvar nove Socialne demokracije, je prav, da to izvemo, je prav, da ste to dokazali s to neznansko lahkostjo povečevanja davka na dodano vrednost.
Tega seveda ne bom podprl, zaradi tega ker ima to povečevanje davka na dodano vrednost vsekakor več slabih lastnosti kot dobrih lastnosti, zaradi tega ker ima več odprtih vprašanj kot odgovorov na vprašanja. Dejansko je finančni učinek tega davka nepredvidljiv, dejansko če gre tukaj za zadnji ukrep, za tisti ukrep, ki se sprejme na koncu, potem je treba to jasno in glasno povedati. Drugače pa ima ta vlada pred seboj še veliko drugih ukrepov, bi jih imela, če bi malo pomislila in bi lahko javnofinančno situacijo reševala na drugačen način. Maske so padle, ve se, kdo je za povečanje novih davkov, ve se, kdo je za to, da se dodatno obremeni gospodarstvo in da se dodatno obremeni prebivalstvo In ne nazadnje, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo učinki in kakšen
bo odziv na program stabilnosti. Žal so to nepravilni ukrepi ob nepravem času.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še gospa Aleksandra Osterman,
izvolite.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS):
Spoštovani!
Kot je bilo danes že velikokrat povedno, je situacija, v kateri smo se znašli, nezavidljiva, ni rožnata. V tej situaciji smo se znašli prav vsi. Ukrepi, ki jih moramo sprejeti danes, ne jutri, ne 2014 in ne vem kdaj, niso nič kaj prijetni, a mislim, da je bolje, da jih sprejmemo mi, ne nekdo tretji, ki nam bo vsiljeval svoje pogoje in svoje ukrepe. Dvig katerega koli davka ni prijeten za gospodarstvo in ne spodbuja gospodarske rasti. Enako ali še bolj negativno pa na gospodarsko rast vpliva radikalno znižanje javnofinančnih odhodkov. To so dejstva.
Paradni	konj	slovenskega
gospodarstva so izvozna podjetja, ki proizvajajo največji delež BDP. Prav ta podjetja dvig DDV ne bo prizadel zaradi sistem poračunavanja. Zato je dvig DDV za slovensko gospodarstvo, ki je izrazito izvozno, trenutno najmanj negativen ukrep. Zato amandmaja ne bom podprla. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Končali smo z obrazložitvijo glasu. Več vas je še zainteresiranih. Predlagam, da se prijavite k možnosti za obrazložitev glasu.
Gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi!
Danes sem razlagal nekaj o ekonomski teoriji. Govoril sem predvsem o zadevah, ki se tičejo specifičnosti slovenskega gospodarstva. Dvig DDV pomeni zame zadnji žebelj v krsto slovenskega gospodarskega sistema in kolaps sistema. Slovenci ne plačujemo davkov, slabo pobiramo davke, vaš ukrep pa bo v kratkem sprožil še več sive ekonomije, dela na črno, zmanjšali boste povpraševanje po slovenskih produktih, izdelkih. Nižji sloji bodo šli v tako imenovano kupovanje substitutov, zamenjava teh izdelkov za nižje cenovne izdelke tujih proizvajalcev. S tem boste dodatno zmanjšali potrošnjo predvsem pri slovenskih brendih, pri slovenskih blagovnih znamkah. Gornji del, elita, bo še naprej kupoval v New Yorku, Milanu in v Berlinu. Ostali tujci, ki so nam umetno dvigovali povpraševali, se bodo umaknili iz Slovenije na dolgi rok, šli bodo v svoje lastne države, šli bodo v prihodnjo evropsko državo Hrvaško in to je tisto, kar bo. Sam sem prepričan, da to zgodbo, to ekonomsko politiko beograjske šole, kot jo imenujemo, smo lahko videli tisti, ki ste v srednji ali starejši generaciji, 25, 30 let nazaj: odhod naših ljudi, kupovanje čez mejo, gneče v čezmejnih trgovinah in totalni zlom.
Še enkrat vas opozarjam: ne dvigujte DDV! Prihodki bodo mogoče v dveh, treh
146
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
mesecih nekoliko večji, v srednjem in dolgoročnem obdobju pa je to zadnji žebelj v naš gospodarski sistem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Najprej popravek. SDS ni sprejela povišanje DDV. To se dogaja sedaj.
Drugo, kar je, moram povedati, da bo DDV imel negativne posledice za vse tiste, ki kupujejo tehnološko opremo, zahtevno tehnološko opremo v tujini. Zahtevno tehnološko opremo se kupuje zato, da si boljši, da si konkurenčen. Pri nekaterih se to poračunava z DDV, ne pa pri vseh, ker tehnološko opremo ne kupujejo samo izvozniki. Dvig DDV bo pomenil dvig komunalnih storitev. Dvig DDV bo pomenil dvig prehrane in tu imamo v tej državi kup družin, ki vse prihodke, ki jih dobijo, tekoče porabijo za mesečno oskrbo, za mesečen servis. Če imajo tisoč evrov, približno tisoč evrov je tega, in od tega bodo plačali DDV.
Bi pa rad opozoril, da smo v mnogo boljših časih tu doživeli spektakel, ko je ena izmed poslank prinesla predsedniku Janši položnice, zato ker je bilo v tej državi težko. Danes ta poslanka ne govori, danes ta poslanka nima položnic s seboj in bo mirno glasovala za povišanje davka na dodano vrednost in tudi drugih davščin v tem primeru. Sam pa za to povišanje davka ne bom glasoval.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Prepričan sem, da vsi tisti, ki ste sprejeli to odločitev, da danes potrdite to, kar je predlagano, torej povišanje DDV, spodnje in zgornje meje, niste prisluhnili svojemu narodu, svojim ljudem. Ne morem razumeti, in še enkrat moram to povedati, ljudje, gospodarstveniki, podjetniki, obrtniki, vsi so jasno povedali in vas prosili, da ne delajte tega, ker to delate proti lastnemu narodu, proti ljudem, ki so za vas glasovali. Kakšna je vaša zavest? Kakšna je vaša morala, da si dovolite sprejemati rešitve, ki so škodljive, torej v škodo tistih, ki so za vas glasovali? Tu je nepomembno, kdo je v kateri stranki, absolutno nepomembno! Še enkrat: gospodarstveniki, upokojenci, ljudje, ki so na Zavodu za zaposlovanje, in vsi tisti, ki iščejo rešitve, kako preživeti, na eni strani, na drugi strani pa zagotavljati rešitve, kako morda ustvariti novo delovno mesto, so vam povedali, da je to za njih nesprejemljivo. In vi, kot da tega ne slišite! In zdaj se smejite. Predsednik Poslanske skupine DeSUS me gleda v obraz in se smeji, kot da govorim nekomu z Marsa. Si lahko predstavljate, takšne predstavnike imajo določene skupine v parlamentu! To je izpod vsakega nivoja!
Tega predloga ne bom podprl, zato ker se zavedam, zakaj so ljudje oddali glas zame, zakaj so ljudje oddali glas za Slovensko demokratsko stranko -, da ne bomo dovolili sprejemanja odločitev, ki gredo v škodo slovenskega naroda. Mi tega ne bomo dovolili, zato bomo glasovali ... /izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Mislim, da lahko ugotovim, da ni več želje po obrazložitvi glasu. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 11. členu, ki so ga vložile poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 47.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 12. členu. Predlagateljice amandmaja so poslanske skupine Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? (Ne želi.) Želi kdo od poslank in poslancev obrazložiti glas? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju k 12. členu.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti 1.
(Za je glasovalo 52.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 18. členu. Predlagateljice so poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije. Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Samo gospod Vizjak. Želi še kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine?
Gospod Vizjak, imate besedo.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): To je zelo zanimiv amandma in člen, ki ga je zopet nekdo izpogajal, je pa neposredno škodljiv. Pa bom obrazložil, zakaj, že uvodoma sem to povedal.
Namreč, dovoljuje, da neposredni in posredni proračunski uporabniki lahko prerazporejajo pravice porabe s kontov, ki govorijo o materialnih stroških, na konte za plače. Kar pomeni, da tisto, kar bo privarčevano pri materialnih stroških, bo zapravljeno za plače pri neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih. In poglejte, kaj so zapisali sindikati državnih organov Slovenije: "Tako smo po prizadevanjih na pogajanjih zagotovili 99,3 milijona evrov za potrebne prerazporeditve." Sindikat ocenjujejo, da so zagotovili s temi amandmaji skoraj sto milijonov prerazporeditev na plačne konte. Torej, vse to, kar je nekdo dosegel ali je misli, da je dosegel pri znižanju plač, bo nazaj vrnjeno in prerazporejeno z materialnimi stroški, kar bi lahko bili neposredni prihranki.
147
DZ/VI/14. seja
Torej to, da se ne zaveže proračunskih uporabnikov in tudi ostalih, da poslujejo v skladu z odmerjeno maso plač in nič več, ruši vse, za kar smo si prizadevali pri omejevanju mase plač v javnem sektorju. To se pravi s temi rešitvami, ki so notri na podlagi zahtev sindikatov, s temi prerazporeditvami boste dejansko sfižili dobršen del finančnega učinka, ki je bil pričakovan in nujen na plačnih kontih oziroma pri plačah zaposlenih v javnem sektorju. Teh sto milijonov pravic prerazporeditev so ocenili sindikati državnih organov, za katere verjamem, da zelo dobro poznajo proračun, zelo dobro poznajo tudi to, kar je bilo na mizi, in to, kar so dosegli, in zelo vedo tudi, zakaj so na koncu podpisali; ker so podpisali pravzaprav to, da imajo relativno nezmanjšane pravice in da ne bo resnega reza v plačno maso v javnem sektorju. Vsi pa ugotavljamo, jaz upam, da je na tej odhodkovni strani tukaj še kakšna rezerva pri racionalizacij tudi števila zaposlenih. Tukaj ste se odpovedali ne samo s to določbo, ampak tudi z zavezo, da ne boste posegali v to do konca naslednjega leta, eni priložnosti, ki je žal zamujena.
V Slovenski demokratski stranki bomo ta amandma podprli in te prerazporeditve želimo preprečiti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas v lastnem imenu? Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 18. členu, predlagateljice poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Ljudske stranke in Nove Slovenije.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 48 poslank in poslancev.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih in drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo. V drugi obravnavi so bili sprejeti amandmaji k 10. in 12. členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k tem členom vložiti amandmaje? Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev.
Obveščam vas tudi, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugih obravnavi, predlog zakona neusklajen.
Prehajamo na odločanje o predlogu
zakona.
Glasujemo. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine?
Mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): V Slovenski demokratski stranki bomo zaradi takšnih odločitev pri naših amandmajih noveli Zakona o izvrševanju proračuna za letošnje leto in prihodnje leto nasprotovali.
Trije temeljni razlogi so, zakaj nasprotujemo temu zakonu. Prvi razlog in najpomembnejši razlog je ta, da z novelo Zakona o izvrševanju proračuna dvigujemo davek na dodano vrednost. S tem dodatno dušimo, zaviramo gospodarstvo in bomo s tem prispevali približno 0,7 odstotka k dodatnemu padcu gospodarske rasti na letni ravni. Mislim, da je to v tem trenutku nedopustno, da je ogroženih, ne ogroženih, da bomo s tem ob znatno število delovnih mest, ocene so različne, vendar menim, da bo poleg gospodarstva in poleg teh novih brezposelnih to občutil tudi sleherni na svojem družinskem proračunu, kajti ta davek bo prizadel še zlasti tiste, ki se danes zelo težko prebijajo iz meseca v mesec, ko težko poravnavajo stroške za hrano, ogrevanje, za komunalo in ostale stroške, na katere imajo zelo malo vpliva, ki se dražijo tudi zaradi uvajanja takšnih in drugačnih novosti. Cene komunalnih storitev na primer, zaradi novih deponij, zaradi novih predpisov pri ločenem zbiranju odpadkov in tako naprej, na to je zdaj še davek, in tem ljudem, ki so že res na tisti meji revščine, bo ta vaš dvig DDV dodatno znižal kakovost življenja oziroma jih pahnil v revščino.
Drugi razlog, zakaj nasprotujemo temu zakonu, je dvig RTV naročnine. Danes tukaj niste postregli niti z enim razlogom, zakaj se dviga RTV naročnina za 5 odstotkov oziroma za nekaj milijonov evrov. Tudi niste niti z enim prepričljivim podatkom povedali, kam bo šel ta denar in kaj bodo gledalci, ki plačujejo to RTV naročnino - pravzaprav ne gledalci, kaj bodo tisti, ki imajo priključek, dobili za to, tudi če ne gledajo tega programa. Skratka, ni nobenega učinka od tega denarja in denar je vrnjen v podjetje oziroma v zavod, ki relativno neracionalno deluje, kar je ugotovilo tudi Računsko sodišče.
Tretji razlog je, da dopuščate prerazporeditve na konte mase plač, kar pomeni, da so dodatni razlogi za to, da se ne omejuje javnega sektorja pri funkcioniranju. S tem boste pravzaprav nesistemsko, dolgoročno povzročili škodo, ker bo ta sektor ostal po obsegu manj dotaknjen, kot bi lahko sicer, in to so škodljivi nastavki za reševanje problemov te države, ki so pa žal iz meseca v mesec bolj pereči.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obstaja še želja za obrazložitev glasu poslank in poslancev, zato vas vabim k prijavi.
Gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Najprej moramo ugotoviti, da sem pogrešal glavnega vladnega pogajalca za te ukrepe. Če je bil dovolj dober, da se je v imenu
148
DZ/VI/14. seja
vlade pogajal s sindikati, bi bil najbrž tudi primeren, da bi nam razlagal te dogovorjene ukrepe v Državnem zboru. Mislim, da je to ena velika pomanjkljivost. Predloga zakona ne bom podprl predvsem zaradi tega, ker prinaša veliko dodatno obremenitev z davki. Pa ga ne bom podprl tudi zato, ker ta predlog ni varčevalen, ker je usmerjen samo v povečevanje obremenitev, ničesar pa ni narejenega in predlaganega s področja racionalizacije. Podprl ga ne bom še iz enega razloga; predvsem tudi zato, ker nihče ne pove, kaj je še dogovorjenega, kar ni v teh zakonih. Če držijo napovedi, da se je dr. Virant dogovoril še za različne stimulacije, nagrade in kar koli v javnem sektorju, med tistimi, ki so člani sindikatov, in tistimi, ki niso člani sindikatov, potem smo prišli do situacije, ko je s tem dogovorom dejansko stimuliran nek naborniški sistem za sindikate. ko se bo direktno stimuliralo včlanjevanje v sindikate, zato ker bodo potem dobili drugačne, boljše jubilejne nagrade, odpravnine in še kar koli drugega. Ta del pogajanj ni nihče do zdaj nikomur pojasnil in to štejem za veliko pomanjkljivost in tudi za veliko zlorabo zaupanja vseh tistih, ki v Državnem zboru sprejemamo te zakone, in tudi tistih, ki bodo pač te posledice trpeli.
Pa še nekaj. Zdi se mi, da če te napovedi držijo, je šlo za veliko zlorabo pogajanj in tudi za, po moje, zelo neustavno rešitev in dogovore na teh področjih. Glasoval bom proti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Franc Bogovič, imate besedo.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala.
Tudi jaz sam in v Slovenski ljudski stranki bomo žal morali glasovati proti temu zakonu, ki spreminja Zakon o izvrševanju proračuna.
Kot sem že danes dejal, ne gre zgolj za neke parcialne ukrepe, ki so bili danes cel popoldan napadani, pa se je šlo včasih resnično za manjše zneske, gre za koncept, kako se želi voditi državo v naslednjih dveh letih. Sprememba ZIPra konzumira dogovor, ki je bil sklenjen s sindikati, začenja s prvim valom novih davkov in to ni ekonomska politika, katero bi lahko v Slovenski ljudski stranki podpirali. Kot sem že danes dejal, v samem tem dogovoru so tudi nekatere točke, ki mejijo na del koruptivnega dejanja, na moralno-etično sporno početje, kajti to, da se z davkoplačevalskim denarjem dela na tak način, da se vladni pogajalci in sindikalni pogajalci dogovorijo za posebne koncesije, za dodatke 20 odstotkov pri jubilejnih nagradah, pri pomočeh, je nekaj, kar zagotovo ne sodi v današnji čas in kar se iz davkoplačevalskega denarja ne bi smelo plačevati. Na nek način pa več kot očitno kaže na neko navezo, na sprego, v kateri se želi v letu 2013, 2014 zagotoviti na nek način mir na cestah, porabo javnega denarja, na koncu leta 2014, ko pa bo tudi ta dogovor stekel, pa se
bojim, da bomo zabredli še v bistveno bolj rdeče številke, kot smo danes.
Kot sem že danes dejal, delamo nemoralo, neetično tudi do naših otrok, do naše generacije, ki prihaja, kajti ta bo morala plačati to zgrešeno politiko, ki se vodi že vse od začetka finančno-ekonomske krize. Enostavno tukaj želimo resnici pogledati v oči in s pravilnimi in pravilno uravnoteženimi ukrepi na zmanjševanju odhodkov in novih davkih voditi primerno politiko.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem gospodu Jerku Čehovinu. Izvolite.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Seveda nobeno višanje davkov ni popularno in tudi, če bi ljudi vprašali, se še nobeni državi ni zgodilo, da referendumsko bi podpirali to zvišanje. Ampak, še enkrat ponavlja, ko to delamo, delamo predvsem zaradi tega, ker sta tako letošnji proračun kot tudi ZIPro, popolnoma neoperativna in neusklajena. Dejstvo je, da smo ob sprejemu štafete, če tako rečem, od prejšnje vlade podedovali 700 milijonov minusa plus tako famozne konverzijo CoCo obveznic, za katere je bilo toliko govora lani v tem času, kako bodo perfekten instrument, za katerega se bodo razne institucije teple, da ga bi odkupile. S tem smo povečali tudi delež države v največji državni banki. Poleg tega je dejstvo, da smo ta DDV -pravzaprav ste ga že zapravili. To povišano stopnjo DDV je že prejšnja vlada zapravila. Dejansko je tako in praktično moramo sanirati to, kar ste do sedaj delali.
Še enkrat pa ponavljam, nihče z veseljem ne dviguje davkov. Mislim pa, da vam je jasno tudi iz poročil Umarja in tudi Gospodarske zbornice: če že povišanje davkov, je ravno DDV v tem trenutku še najbolj nevtralen. Dejstvo je še nekaj, kar zelo neradi priznate, zlasti tisti, ki se hvalite z dolgoletnimi mandati v Državnem zboru, da te krize ni povzročila Pozitivna Slovenija, ki to vlado vodi dva meseca. Tega tudi nočete priznati ... /izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še gospa Renata Brunskole bo obrazložila glas.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Sama bom podprla sprejetje ZIPra, da zadeve v Republiki Sloveniji, kar se tiče izvrševanja proračunov, potekajo dalje.
Dvig DDV je manjše zlo, kot da bi za 30 odstotkov znižali pokojnine, za 30 odstotkov znižali plače v javnem sektorju, medicinskim sestram, negovalkam v domovih starejših, vzgojiteljicam v vrtcih in tako dalje. Mislim, da ni nikogar, ki bi si to želel. Gospodarstvo, še enkrat ponovim, največji slovenski izvozniki, Krka, Revoz, Gorenje in tako naprej, poračunavajo DDV; torej tudi s tem zvišanjem ne bodo
149
DZ/VI/14. seja
prizadeti. So pa pomembni delodajalci in če ohranimo delovna mesta, smo naredili veliko - s tem smo zagotovili delo tudi manjšim podjetjem, srednjim podjetjem, obrtnikom. To je dejstvo. Ljudje nas imajo dovolj! Mene samo zanima, ali si želimo miru ali si mogoče kdo še želi trojke. Jaz si je ne želim, zato bom zakon podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še gospod Franc Pukšič oziroma več vas je zainteresiranih za obrazložitev glasu, zato vas vabim k prijavi za obrazložitev glasu.
Gospod Vinko Gorenak, izvolite, imate
besedo.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Seveda se nisem imel namena oglasiti, toda takrat, ko pa nekdo blati prejšnjo koalicijo, takrat, ko nekdo blati vsa prizadevanja prejšnje vlade in ko laže, se pa moram oglasiti.
Prva zadeva. Za nobenih 700 milijonov niste dobili luknje, to ni res! 700 milijonov in toliko, odvisno od situacije, bi bilo, če ne bi ničesar naredili. Mi pa bi naredili veliko drugače kot vi, ki dvigujete RTV prispevek in dvigujete prispevke. Zato seveda tega zakona ne bom podprl. Sami ste lepo povedali, da - in gospod Vizjak je prej lepo razložil, kako boste z materialnih stroškov 100 milijonov dali na plače. Ne, mi bi viške lahko reševali na drugačen način.
Naslednja zadeva. Seveda ni Pozitivna Slovenija ničesar naredila narobe. Seveda ne. Vendar, oprostite, vidim med vami tiste, ki so leta 2006 kričali, kako ljudje umirajo od lakote, kajne, gospa Žgajner Tavš, in so zbirali položnice. Leta 2011 so govorili, da je vse v redu, zdaj pa dvigujejo davke. Veste, to je tista zadeva. Sicer pa na tej strani ne vidim nobenega prehajanja, pri vas pa rečeš: " Hokus pokus," pa si enkrat Pozitivna Slovenija, potem si SD, potem si pa Zares. Nehajte s tem!
Trojke si ne želimo tudi mi, to je jasno, pripeljali jo boste pa vi. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem mag. Andreju Širclju.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Tega zakona seveda ne morem
podpreti.
Drugič, dviga davka na dodano vrednost ni ustoličila prejšnja vlada. Prejšnja vlada je dala možnost v zakon, da je to zadnji ukrep. Šele na podlagi tega bi lahko sprejeli kot zadnji nujni ukrep tudi to odločitev. Če bi sprejela to prejšnja vlada, potem se danes o dvigu davka na dodano vrednost ne bi pogovarjali. Tako pa se danes pogovarjamo, zaradi tega je sklicevanje na prejšnjo vlado dejansko zavajanje.
To, da bomo dvignili davek na dodano vrednost, nas ne bo rešilo pred trojko. Ta vlada mora za to, da ne bo prišla trojka, narediti
mnogo več; mnogo več, kot je samo dvig davka na dodano vrednost in povečanje trošarine. Žal. Žal, morda tudi vsi ukrepi, ki so navedeni v programu stabilnosti, niso dovolj. To je zaradi tega, ker se te zadeve celovito ne jemlje, zaradi tega, ker se dela parcialno, zaradi tega, ker se ne vzame v obzir celoten fiskalni sistem, ker se ne znižuje dodatnih stroškov, in zaradi tega, ker se obljublja sindikatom določene rešitve, ki niso finančno podprte.
Zaradi tega je ta zakon samo nek majhen delček, ki bo naredil več škode kot koristi, preveč škode ljudem, državljanom in državljankam, škode gospodarstvu in finančni učinek za državo, za javni sektor ne bo takšen, kot je planiran.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Matevž Frangež, izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Renata Brunskole je malo prej dejala, da nas imajo ljudje dosti. Priznam, da delim njihova občutja. Tudi jaz nas imam vse skupaj dosti; danes od devetih zjutraj dalje poslušamo o RTV prispevku in DDV. Ura je polnoč. Vse, kar povemo v tem trenutku, smo danes slišali že nekajkrat. Vljudno prosim za malo solidarnosti. Ko bomo danes oddelali glasovanja, ki so še pred nami, nekaj deset proceduralnih predlogov iz včerajšnjih poslanskih vprašanj, kar nam bo vzelo, optimistično rečeno, nadaljnje pol ure, nas nekatere čaka še ura in pol vožnje do doma. Vljudno prosim za malo solidarnosti. Dajmo, umirimo to razpravo, ker nas nihče več ne posluša. Rad bi videl tistega človeka, ki sedaj leži doma na kavču in ob pol dvanajstih zvečer posluša tisto, kar se mi menimo, res.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Franc Pukšič.
Proceduralno, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Gospod predsednik, kolegice in kolegi!
Ugotavljam, da celotna koalicija praktično družno ugotavlja, da jih imajo ljudje dosti. V takem slučaju je treba vložiti nezaupnico vladi in odstopiti. In storite, prosim, to!
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SDS): Kolega Frangež, tudi jaz se s teboj strinjam, da nas imajo dovolj, predvsem pa imajo dovolj tudi te kratke koalicije. V Financah si poglejte svojo predsednico Vlade z dobrim debelim kijem, ki ob napovedi dviga DDV napovedujejo - tisti, ki se v to, kolega Frangež, nekoliko bolje spoznajo kot midva - 40 tisoč manj delovnih mest.
Od kolegic in kolegov Državljanske liste, bi pričakoval ne bran, ampak stavek ali dva tudi o tistih zapravljenih 700 milijonih evrov, kar seveda ni res, ko bivši vaš minister, naš
150
DZ/VI/14. seja
minister, za finance jasno napiše, da dvig DDV ni potreben.
Veste, kakor koli, prišli ste, da ste to državo enostavno v dveh mesecih uspeli uničiti. Če bi nadaljevali z delom prejšnja vlada, tako kot smo zastavili, potem danes spremembe ZIPra ne bi bilo. O tem ne bi razpravljali in tega ne bi bilo - stoprocentno sem prepričan -, ker bi nadaljevali z nalogami slabe banke, ker bi nadaljevali s holdingom in ker bi nadaljevali s strukturnimi spremembami. Nič od tega, žal, se ne dogaja, ampak zgodile so se pač tri stvari, tako kot je že bilo rečeno. Ti, ker si sindikalist, boš zato imel nek privilegij. Še začuda, da niste uzakonili, da boste poslanci vladne koalicije imeli 20 odstotkov večjo plačo. Mogoče ste se celo zmenili. Virant se to že zna zmeniti, ker on ne ve, kaj pomeni R na vozovnici, ker je pač za njega in njegovo družino zastonj. In tako, žal, funkcionirate. Tega ne bom podprl.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala, spoštovani gospod predsednik.
Teh rešitev ne bom podprl, predvsem zaradi tega, ker nikakor ne bom pristal na filozofijo, da je treba sedaj sprejemati odločitve, ki uničujejo delovna mesta, še tista delovna mesta, ki so nam ostala. Prav koalicija in vlada s takšnimi nesprejemljivimi rešitvami ravno to počenja. Res ne razumem, kolikokrat bom še moral v Državnemu zboru ponoviti, da so nas ljudje izvolili zato, da pomagamo, da bodo državljanke in državljani v naši državi živeli lažje in boljše. Neverjetno je, da skoraj vedno naletim na gluha ušesa. Enostavno - petdeset, petinpetdeset ali koliko vas je v koaliciji in v vladi - tega ne slišite! Kako je mogoče, povejte mi, kako je to mogoče? Ljudje, obrtniki, podjetniki vas opozarjajo. Ljudje, ki prejemajo pokojnine, in tako naprej - kot sem že stokrat povedal -, vas opozarjajo, da te rešitve niso sprejemljive in so škodljive za skoraj vsakega posameznika v tej družbi. Vi tukaj pa govorite o nekih izvoznikih. Hvala bogu, da jih imamo! Ampak, ste se kdaj vprašali, kdo je nosilec gospodarske dejavnosti v tej družbi? To so espeji, deooji in vsi tisti. Poglejte, koliko delovnih mest je tu zadaj! Vse smo oškodovali s temi rešitvami! Vprašajte, to ni smešno! Vprašajte ljudi, ki se s tem ukvarjajo, saj mi, ki tukaj notri sedimo, se s tem ne ukvarjamo, ker živimo na njihov račun. Mi se tukaj lahko smejimo, zabavamo in nam je čisto vseeno, kaj se dogaja. Meni ni! Ker me ljudje vsak dan ustavljajo na cesti, ker sem vedno med njimi in mi povedo, kje so njihovi problemi. Jaz takšnih rešitev nikoli in nikdar in Slovenska demokratska stranka ne bo podpirala. Nikakor in nikoli! In verjemite mi, da je to edina prava pot, če želimo ljudem pomagati.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
In še gospod Matjaž Zanoškar, izvolite.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala.
Po numerologiji 21. maj 2013 ni najbolj nesrečen dan, samo danes je pa takšen dan, da bi mu skoraj pripisal že malo nesrečnosti. Ampak, nesrečnost, ki jo moramo sprejeti takšno, kot je. Danes smo sprejemali zakone, ki zmanjšujejo plače, pa sedaj sprejemamo zakone, ki dvigujejo davke, vendar to so stvari, slabe, negativne, ampak v tem trenutku imperativ za našo državo. Ne gre drugače, sprejeti jih moramo, če želimo, da bo ta kriza čim prej premagana.
Dvig DDV je ukrep po mojem, ki bo dal takoj rezultate, to ni ukrep na kratek čas, rezultati bodo takoj. Za argumente, s katerimi ste nekateri danes nastopali, bi rekel, da je neko zavajanje javnosti ali pa mogoče ne pogledate resnici dovolj v oči. Če govorite o tem, da je dvig DDV slabo za naše generacije, za naše potomce, potem se s tem ne strinjam. Mi dvigujemo danes DDV zato, da bomo ustvarili pogoje za našo prihodnost in za naše potomce. Pa če govorite o tem, da bo dvig DDV povzročil, da bodo naši ljudje, državljanke in državljani hodili ven kupovati v druge države, se verjetno tudi motite, saj veste, d imajo sosednje države višnjo stopnjo DDV, kot ga mi danes uvajamo.
Na koncu koncev tudi nekateri govorite, da bo hrana dražja. Ni rečeno, da bo hrana dražja zato, ker vse trgovske firme ne bodo dvignile cen hrane, ker bodo hotele ohraniti cene na nekem nivoju. Je pa res, da bo dvig DDV v nekih minimalnih stvareh tudi negativno vplival, kot je gospodarska rast in tako naprej. Ampak dvig DDV, kot tudi vsi ostali ukrepi, so danes imperativ, če hočemo kaj narediti iz te države. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na odločanje oziroma še je interes za obrazložitev glasu. Predlagam, da se prijavite.
Gospod Andrej Čuš izvolite, imate
besedo.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Tokrat bom zelo kratek, ampak enostavno ne razumem te slabe volje.
Tukaj sedimo štirinajst ur pa se smilimo sami sebi. Res, dajmo si eno ogledalo postaviti. v Državnemu zboru sem od februarja, četrtega natančno, in moje opažanje od takrat, ko sem to gledal po TV - gospod Frangež, ravno sem dobil SMS, da vam moram povedati, da še ljudje poslušajo razpravo. Tukaj smo končali, se strinjamo.
Moje opažanje v tem času, odkar aktivno spremljam politiko, pa tudi, da ni samo en garmin, ki se je prodal parlamentu, ampak se jih je v zadnjem času kar dobro več prodalo, pa preračunalo, kar je dobro. Ta vlada je želela zrušiti slabo banko, danes pa nam lačnim ponujate drobtine. Zrušili ste slabo banko, ampak zgradili tudi slabo Slovenijo.
Lahko noč, če je taka kriza.
151
DZ/VI/14. seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Dobro.
Mag. Matej Tonin. Ne želi obrazložiti glasu. Torej ugotavljam, da smo zaključili z obrazložitvijo glasov in prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za 49, proti 32.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 32.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda - na Vprašanja poslank in poslancev.
V skladu s predlogom poslanca gospoda Jožefa Horvata bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednice Vlade mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje gospoda Jožefa Horvata v zvezi s prodajo državnih obveznic.
Obrazložitev glasu gospod Horvat,
izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Bom racionalen. Računam tudi na podporo pri tem proceduralnem predlogu s strani koalicije.
Namreč, gospo predsednico sem spraševal, za kakšne namene bo Vlada porabila 3 in pol milijarde ameriških dolarjev svežega denarja, ki ga ima vlada na mizi. Nisem dobil odgovorov. Nasprotno! Gospa predsednica, naša nekdanja poslanska kolegica, je dokaj arogantno začela z odgovorom, in sicer je med drugim povedala tudi tole: "Če to zadnje naše zadolževanje ocenjujete kot neuspešno ... " -sam v svojem vprašanju niti v dopolnilnem vprašanju te besede neuspešno nisem uporabljal - "... potem vam moram povedati, da je bilo tisti oktobrsko vaše zadolževanje še bolj neuspešno." In tako dalje - ne znam tako dvigniti tona kot gospa predsednica. Seveda odgovora nisem dobil. Kolegice in kolegi, mi smo poslanci, izbranci ljudstva in mi danes ne vemo, kam bo ta košara denarja, velika 3 in pol milijarde ameriških dolarjev, šla. Vemo to, kar je gospa predsednica korektno povedala, približno 900 milijonov evrov za dokapitalizacijo bank. Katere, koliko - ne vemo. Po kakšnih kriterijih -ne vemo. Kdaj - ne vemo.
Seveda razumem, kar me je spomnila tudi gospa predsednica, da se zadolžujemo za financiranje proračuna. Menda ja ne za reševanje kakšnega ljubljanskega imperija, ki ima danes eno hišo manj! In poglejte, to mene skrbi, ker se tukaj pogovarjamo enkrat o 60 centih, drugič se pogovarjamo o treh milijardah in pol; in zdi se, kot da ne smemo spraševati. Gospod predsednik, tudi vas prosim in verjamem, da boste realizirali mojo prošnjo, povejte morda na uho gospe predsednici, da naj pri odgovarjanju na poslanska vprašanja ne bo tako arogantna. Res vas to prosim, to bodo
verjetno prosili tudi nekateri drugi kolegi iz opozicije.
Kolegice in kolegi, mislim, da gre za dobronameren predlog. Tukaj opravimo razpravo o tem, o odgovoru predsednice Vlade na moje poslansko vprašanje, kam bodo plasirana ta sredstva. Saj ne rabimo na dve decimalki natančno; vsaj do sto milijonov natančno, pa bom zelo zadovoljen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 48.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu poslanca gospoda Joža Tanka, in sicer: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednice Vlade mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje gospoda Jožeta Tanka v zvezi s prodajo državnega premoženja.
Lahko preidemo na glasovanje?
Obrazložitev glasu, gospod Jože
Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi!
Gospa Alenka Bratušek je bila nadzornica v Novi Kreditni banki Maribor tri leta, od leta 2009 do leta 2011. Iz vseh podatkov, ki so na voljo, lahko ugotovimo, da je bilo najboljše leto Nove Kreditne banke Maribor tisto, v katerem je bila prvo leto nadzornica. Ko je zaključila mandat nadzornika, se je borzna vrednost Nove Kreditne banke Maribor prepolovila. Kar zadeva slabitve, so se v obdobju med začetkom in koncem podvojile in v temu času je banka s skoraj trinajst milijonov evrov dobička zabredla v enainosemdeset milijonov evrov minusa.
Ko sem predsednico Vlade vprašal, kaj je podlaga in zakaj je Nova Kreditna banka Maribor prva, ki je predmet prodaje, kateri so razlogi in kriteriji, na to nisem dobil odgovora. Predpostavljam pa, da je kot nadzornica v teh treh letih sodelovala pri mnogih, najbrž spornih odločitvah, čeprav je bila tam imenovana kot strokovnjak, takrat še kot direktorica direktorata za proračun v imenu Vlade, očitno strokovnjak, vendar se je v temu času zgodilo veliko slabih naložb, tako doma kot v tujini, podeljenih je bilo veliko kreditov z beneficiranimi obrestnimi merami, tudi zelo slabo zavarovani.
Glede na to, da teh odgovorov ni bilo, dobil sem pa vse druge odgovore, po katerih nisem niti spraševal, predlagam, da sprejmemo odločitev, da se o nepopolnem odgovor, slabem odgovoru predsednice Vlade opravi razprava v Državnemu zboru.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje o temu sklepu.
152
DZ/VI/14. seja
Obrazložitev glasu še gospa Maša
Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Samo spomnila bi -glasovala bom proti temu predlogu - 240. člen Poslovnika Državnega zbora določa, da lahko vsak poslanec generalnemu sekretarju, ministru, predsedniku vlade postavi vprašanje ali pobudo glede ureditve posameznih zadev oziroma za sprejem določenih ukrepov s področja delovanja vlade oziroma posameznega ministrstva. Vprašanja, ki jih postavlja stranka SDS predsednici Vlade seveda nimajo namena razglabljati o ukrepih ali o situaciji v državi, ampak imajo samo en namen: diskreditirati predsednico Vlade. Zato bom glasovala proti tej razpravi.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje. Glasujemo... / oglašanje iz dvorane/
Obrazložitev glasu v svojem imenu gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Prodaja premoženja je ena od aktivnosti, ki se jih bo lotila Vlada kratkoročno. Med to prodajo premoženja, ki ste jo predvideli, je predsednica Vlade dejala, da bo prva med bankami na vrsti štajerska Nova Kreditna banka Maribor. Jaz sem vprašal predsednico Vlade, ali je ta prodaja, odločitev za prodajo Nove Kreditne banke Maribor kot prve banke, ki jo bomo prodajali, povezana kaj z delom v nadzornem svetu Nove Kreditne banke Maribor.
Tako vi kot jaz najbrž dobro veste, vemo, da v primeru, ko bi se banka prodala, najbrž ni ugotavljanja nobene odgovornosti več za slabo delo v nadzornem svetu banke, ki je pripeljala do tako slabe pozicije te banke na trgu. Najbrž to vemo. Če bi šla banka v stečaj, bi se zgodilo podobno. Se pravi, takrat pade prah na vse odločitvi, ki jih je kdo v tej banki sprejemal.
To, kar sem vprašal, je neposredno povezano z odločitvijo za prodajo Nove Kreditne banke Maribor, kjer se očitno s tem na tak ali drugačen način poskuša prikriti delo ali pa slabo delo nadzornika, ki je bilo predsednici Vlade zaupano v letih pred nastopom funkcije predsednice vlade. To je neposredno povezano. Da se kažejo sumi na to, kaže tudi več medijskih zapisov, ki govorijo o določenih pritiskih in odločitvah, ki so se zgodile v Novi Kreditni banki Maribor v tistem času.
Menim, da smo dolžni izvedeti, ker ni nihče povedal, na osnovi katerih kriterijev je prišla odločitev, da se Nova Kreditna banka Maribor proda kot prva slovenska banka.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje o sklepu.
Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca gospoda Franca Pukšiča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednice Vlade mag. Alenke Bratušek na poslansko vprašanje gospoda Franca Pukšiča v zvezi z ukrepi za oživitev gospodarske rasti.
Obrazložitev glasu gospod Franc Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!
Včeraj sem predsednico Vlade spraševal v zvezi z nacionalnim reformnim programom in programom stabilnost, kje in kaj bo narejeno za oživitev gospodarske rasti, tako kot je zapisala v program stabilnosti. Ko sem ta program pregledoval in še dodatno tudi v včerajšnjem in današnjem dnevu sem začel nekoliko širše razmišljati, kaj pomeni pod 13. alinejo" drugi ukrepi na odhodkovni strani", torej potrebni politični dogovor za 200 milijonov evrov v letu 2014. Piše "trajni ukrep" in piše, kaj se bo dogovorilo - politični dogovor.
Edino pravilno bi bilo, da bi predsednica Vlade, glede na to, da odgovore, ki jih je dala, je dala bolj iz ukrepov, finančnih spodbud, kreditov ter ukrepov ne samo prejšnje vlade, ampak postopkov, ki tečejo vseskozi, da torej obrazloži, kaj bodo ti politični ukrepi. Ali so ti politični ukrepi povezani z reformami v javnem sektorju, reformami v šolstvu, mogoče s spremembo javnih naročil. Vemo, da okoli 4 milijarde evrov na letni ravni gre preko javnih naročil in da je na tem področju korupcija ena izmed največjih - mislim, da je samo še Kenija pred nami. Res pa je, da je danes na novinarski konferenci to korupcijo komentiral tudi gospod Zoran Jankovic, ki je pa imel končno mnenje protikorupcijske komisije kot sistemski koruptivni človek, torej sistemska korupcija iz javnega denarja v njegova privatna podjetja. Torej, prav je, da poslanke in poslanci Državnega zbora od predsednice Vlade slišimo, ali je to kaj v povezavi z njim in tudi njegovimi podjetji, reševanjem njegovih podjetij, zato seveda moramo vedeti in državljanke morajo vedeti ... / izklop mikrofona/...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje o predlogu
sklepu.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 48.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Zvonka Černača bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance dr.
153
DZ/VI/14. seja
Uroša Čuferja na poslansko vprašanje gospoda Zvonka Černača v zvezi s stanjem javnih financ.
Lahko glasujemo? Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 47.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Franca Bogoviča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklep: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance dr. Uroša Čuferja na poslansko vprašanje gospoda Franca Bogoviča v zvezi s predvidenimi finančnimi učinki dviga davka na dodano vrednost.
Lahko preidemo na glasovanje?
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 48.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca mag. Marka Pogačnika bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance dr. Uroša Čuferja na poslansko vprašanje mag. Marka Pogačnika v zvez s predvideno privatizacijo.
Obrazložitev glasu mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Predsednik, hvala za dano besedo. Glede na odgovore ministra, ki so bili pomanjkljivi, predvsem pa iz razloga za to, da je sedanja koalicija zavrnila klasifikacijo in strategijo, dva najpomembnejša dokumenta Slovenskega državnega holdinga, hkrati sprejela pa privatizacijski paket, ki obsega kar 15 podjetij, ocenjujemo, da bi bila splošna razprava smiselna, kajti gre za premoženje vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, predvsem pa bo tudi verjetno to pomembna informacija za domače vlagatelje, za tuje vlagatelje, pod kakšnimi kriteriji se bo zadeva prodajala, ali bodo to javni razpisi ali ne bodo.
Pri tej splošni razpravi pa vsekakor pričakujem podporo poslank in poslancev Socialnih demokratov, predvsem predsednika Državnega zbora, ki so imeli v zadnjem obdobju zelo veliko pripomb, da bo to kraja premoženja, veleizdaja, ko smo mi zadevo pripravljali. Sedaj imate idealno priložnost, ker hočete, da se Državni zbor posveti temu, da podprete naš predlog, da se odpravi splošna razprava. Pričakujem tudi enako od Državljanske liste, ki so še en dan pred sprejetjem klasifikacije dali zagotovilo, da jo bodo podprli, vendar je niso. Dvojna merila. Bomo videli, kakšna merila so sedaj.
Pričakujem, imate priložnost, da se naredi razprava o pomembni zadevi, privatizaciji državnih podjetij, ki bo lahko potekala ad hoc in
netransparentno, zato ker zavrnili dva ključna dokumenta.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas? Prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 48.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanke Romane Tomc bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanka Stepišnika na poslansko vprašanje gospe Romane Tomc v zvezi z ukrepi za mala in srednja podjetja.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 47.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Jožefa Jerovška bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance dr. Uroša Čuferja in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanka Stepišnika na poslansko vprašanje gospoda Jožefa Jerovška v zvezi z izplačevanjem nagrad članom uprav in nadzornih svetov družb v večinski državni lasti.
Obrazložitev glasu, gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Kolegice in kolegi, sami dobro veste, to ste mi izrazili tudi z odobravanjem pri mojem vprašanju, da se je v Sloveniji v zadnjih letih poleg ropanja, kriminalnega, državnega premoženja razpaslo tudi navidezno legalno plenjenje premoženja skozi nagrade bogato plačanim direktorjem, upravam in tudi nadzornikom; in to je transmisija državnega premoženja. Če nek direktor, ki bi naj upravljal z državnim premoženjem, dobi 150 tisoč evrov letne plače, trikrat več od predsednika vlade, pa si potem preko nadzornega sveta odobri še 85 tisoč evrov letne nagrade, celotna tričlanska uprava pa 263 tisoč evrov nagrade, je to pohlep brez primere, je plenjenje. To se množično dogaja.
Dal sem pobudo, da Vlada z vsemi napori to takoj prepreči. Kolegice in kolegi, mnogi ste mi izrazili potrebo in solidarnost, da je to treba storiti, da Vlada rabi pomoč. Upam, da je pripravljena narediti nekaj pozitivnega. Ti ljudje so izjemno močni, Vlada rabi našo pomoč, pomoč celotnega Državnega zbora, in upam, da boste to izglasovali, ker s tem se bo tudi pokazala vaša načelnost. Kajti vsi ste rekli, da je bila to zelo upravičena pobuda in upam, da jo bomo skupaj realizirali. Hvala lepa.
154
DZ/VI/14. seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje o predlogu
sklepa.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 46.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet
V	skladu s predlogom poslanca dr. Vinka Gorenaka bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za pravosodje dr. Senka Pličaniča na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s stanjem v pravosodju.
Prehajamo na glasovanje. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 47.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca gospoda Mihaele Prevca bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanka Stepišnika na poslansko vprašanje gospoda Mihaela Prevca v zvezi z dodeljevanjem državnih pomoči podjetjem.
Prehajamo na odločanje. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 47.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Andreja Čuša bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak na poslansko vprašanje gospoda Andreja Čuša v zvezi z zaposlovanjem mladih.
Lahko preidemo na glasovanje. Glasujemo.
Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 47.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Franca Breznika bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregorja Viranta na poslansko vprašanje gospoda Franca Breznika v zvezi s stroški potovanj v javni upravi.
Obrazložitev glasu. Gospod Franc Breznik, izvolite.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, predsedujoči.
Mislim, da vas bo naslednje vprašanje, o katerem sem sprožil javno razpravo, izredno zanimalo, predvsem kot kolegice in kolege.
Ministra za notranje zadeve in javno upravo sem vprašal o zmanjševanju stroškov letalskih prevozov za javne uslužbence. Kot lahko zasledite iz medijev, kjer smo dobili direktne dokaze, ima minister izreden talent za zmanjševanje teh stroškov, če gre za njegove privatne lete in lete njegovih družinskih članov. Žal sem tudi na vprašanja, ki so bila resno nakazana, dobil samo en odgovor. V svojem vprašanju sem ga vprašal, kakšna je povprečna cena preletene milje v letalskem prometu za javnega uslužbenca, pa tega odgovora nisem dobil, tega niso znali izračunati. Predvsem pa me zanima vaše mnenje v okviru javne razprave, kaj mislite o nekom, ki je postavil neke standarde, ki se postavi v vlogo nekega angela Gabrijela, ki odloča, kaj je dobro, kaj ni dobro, kaj je moralno, kaj ni moralno, kdaj mora poslanec zapustiti Državni zbor, poslansko skupino, kdaj naganjamo poslance iz Državnega zbora in kdaj ne.
V	tem primeru je šlo za očitno oškodovanje državnega premoženja. Nekdo, ki je letel v prvi klasi po 5-, 7- ali 8-krat nižji ceni, kot so trenutno cene na tržišču - seveda mislim, da je prišel red na njega. Jaz sem ga pozval k odstopu. Mislim, da je to po njegovih standardih in standardih, ki smo jih sprejeli na njegov predlog, povsem relevantno.
Zato menim, da gre za specifično vprašanje, o katerem bi bila ta razprava zelo na mestu. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na odločanje o predlogu
sklepa.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 46.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanke Sonje Ramšak bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za obrambo gospoda Romana Jakiča na poslansko vprašanje gospe Sonje Ramšak v zvezi s transformacijo Slovenske vojske.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 48.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Zvonka Laha bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanka Stepišnika na poslansko vprašanje gospoda Zvonka Laha v zvezi s črpanjem kohezijskih sredstev.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 47.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
155
DZ/VI/14. seja
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Preden pa zapustite dvorano, dovolite, da vam preberem obvestilo. Člane in članice Mandatno-volilne komisije obveščam, da sta nadaljevanji 36. in 37. seje komisije, ki sta sklicani za jutri ob 8. uri, preloženi, in sicer bosta v četrtek, 23. maja 2013, ob 8. uri. Pisno obvestilo boste prejeli jutri, gre pa za Mandatno-volilno komisijo.
Prekinjam 14. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Hvala in lahko noč!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. MAJA 2013 OB 00.01 IN SE JE NADALJEVALA 22. MAJA OB 9.05.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam nadaljevanje 14. seje Državnega zbora. Obveščena sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti gospa mag. Katarina Hočevar in gospod Roberto Battelli.
Vse prisotne lepo pozdravljam. Hkrati se opravičujem za majhen zamik pri začetku seje zaradi neposrednega dogajanja s 5. obletnico tretjega parlamentarnega programa.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POSEBNO POROČILO VARUHA	ČLOVEKOVIH	PRAVIC
ZAGOVORNIK - GLAS OTROKA.
Posebno poročilo je v obravnavo zboru predložil Varuh človekovih pravic.
V uvodu besedo dajem varuhinji človekovih pravic gospe Vlasti Nussdorfer za dopolnilno obrazložitev poročila.
VLASTA NUSSDORFER: Spoštovani predsednik Državnega zbora, cenjene poslanke in poslanci!
Danes so točno trije meseci, od kar sem prevzela varovanje človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Vesela sem, da lahko stopim pred vas z nečim zelo pozitivnim, kajti zagotovo je poročilo o Zagovorniku - glasu otroka nekaj, kar prinaša pozitivne novice, sporočila in tudi lepo vizijo bodočnosti. Pravijo, biti otrok ne bi smelo biti boleče. Sprašujem se in zagotovo tudi vi, ali je to res, ali se to danes sploh dogaja, da naši otroci ne bi trpeli. Okoli pet tisoč jih je letno žrtevv različnih kaznivih dejanj, bodisi zanemarjanja v družinah, bodisi surovega ravnanja. Govorimo pa lahko tudi o tistih, ki zelo tiho trpijo v družinah, ki se razhajajo, kajti njihovi starši v imenu velike ljubezni do lastnih otrok pravijo, da bodo stopili na vsa pravna pota, da bodo zmagali, vendar ta boj, ki včasih ne ostane samo v Sloveniji, pač pa vodi tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice, je dolg, travmatičen in otrokom pušča velike posledice. Govorimo lahko celo o samomorih mladih, pa tudi o njihovem zelo težkem življenju v okolju,
medvrstniškem nasilju in številnih problemih, tudi tistih, ki se nahajajo v zavodih. In zato je tu pred vami posebno poročilo varuha človekovih pravic o zagovorništvu, o glasu otroka, kajti želimo opozoriti, da je otrok bitje, ki rabi našo pozornost, ki ga je treba slišati, mu dati veljavo in pomagati.
Projekt je nastal že v letu 2006. Vesela sem, da sem bila ena izmed treh babic, ki smo bile takrat pri porodu tega deteta, ki je sedaj postal kar dolgoletni projekt varuha človekovih pravic, in da sem do prevzema funkcije varuhinje sodelovala tudi v posebni skupini, sicer še vedno pilotski. Seveda nismo dobili uradnega zagovorništva, torej takega, da bi predstavljalo posebno institucijo. Namen projekta je bil postaviti, in je še vedno, temelje zagovorništva pri nas. Spodbuditi torej, da bi otrok postal subjekt, da bi se slišal njegov glas in da bi v primerih, ko mu starši ne morejo, celo nočejo ali ne znajo pomagati, dobil nekoga, ki bi stal ob njem in slišal, kaj on meni in kaj sporoča. Seveda pa je namen tudi v tem, da dobimo neko formalno ureditev zagovorništva. Cilji so bili jasni že v začetku in so tudi danes - iz tega modela preiti v tako dobro prakso, da najdemo uradno institucijo, ki bi prevzela zagovorništvo. Da se oblikujejo protokoli, da se vzpostavi mrežo koordinatorjev, ki so strokovno usposobljeni in bodo lahko otrokom nudili vso možno pomoč. Da se umesti v zakonodajo - bil je umeščen v Družinski zakonik, ki je na referendumu padel -ali pa, da se sprejme zanj posebni zakon. Prvotno je bilo mišljeno, da bo izveden projekt zgolj na petih območjih v Republiki Sloveniji, vendar je bilo toliko želja in potreb tudi od drugod, da smo ga razširili, izobraževali zagovornike tudi drugod, in sedaj ta mreža vsebuje kar 88 zagovornikov. Lahko bi rekli, malo, lahko veliko, 9 je koordinatorjev. In če se vprašamo, kolikim otrokom je bil postavljen, slišimo številko 250, a vendar lahko takoj ugotovimo, da bi lahko bil še mnogim drugim. A težko ga je postaviti v primerih, ko starši niso soglasni, kajti takrat je treba poiskati soglasje, ga nadomestiti s strani Centra za socialno delo. Včasih to traja predolgo. Postopki tečejo in nekega dne ugotovimo, da ga ta otrok ne rabi več, ker je sodišče prve stopnje ali druge že sprejelo odločitev, ker je otrok že v fazi, ko se mu postavljajo številni izvedenci, ki ga tudi zaznamujejo.
Od kod prihajajo pobude? Predvsem s strani centrov za socialno delo, kar je pozitivno. To pomeni, da centri zaznajo potrebo, da otrok rabi še nekoga, da ni sam. Pozitivno je tudi to, da se lahko zgodi, da začuti pediater potrebo po tem, da otrok rabi nekoga, ker ugotovi, da zboleva, zboleva tudi na psihičnem področju zaradi težav, ki jih ima. Največkrat ga želijo matere, tu in tam tudi očetje. Prav očetje so v zadnjem času na nekem premiku, torej v pozitivno smer, ko se začnejo zelo zanimati za otroka ob razhodu in če so njihove ideje, cilji in želje po tem, da pomagajo otroku, pozitivne in
156
DZ/VI/14. seja
ne razdiralne, je to zagotovo zelo pozitivno. Postavi se približno v enem tednu, včasih rabimo tudi več. Najmlajši otrok je bila triletna deklica. Čeprav si težko predstavljamo, da bo projekt uspešen pri triletnih otrocih, kajti otroci komaj začnejo govoriti in težko sporočajo to, kar mislijo. A vendar smo poskusili in bili uspešni. Tudi seveda pri 18-letniku, povprečna starost pa je tam okoli 10 let. Koliko je srečanj? Najmanj dve in največ jih je bilo 23, v povprečju 10. Problem je tam, kjer starši ne dajo soglasja, kot sem že omenila. Vedno je neko uvodno srečanja in vedno tudi zaključno. V uvodu se spoznavaš s tem, kaj projekt, kaj zagovornik prinaša, v zaključnem srečanju spregovoriš o rezultatih. O tem, kaj pravijo otroci, kaj pravijo udeleženci, ste si zagotovo v poročilu, ki ima sicer samo 47 strani s prilogami, prebrali. In zagotovo ste videli, da ga pozitivno ocenjujejo vsi, ki so vanj vstopili, bodisi kot zagovorniki otrok bodisi kot tisti, ki smo nastopali v neki mreži pomoči in vzpostavitve projekta, in to je zagotovo nekaj pozitivnega.
Dodala bi še to, da smo sočasno s tem po Sloveniji opremili tudi prijazne sobe, ki nudijo kraje tudi za srečanje, bodisi z zagovorniki ali s tistimi starši, ki se ne morejo prosto srečevati s svojimi otroki, ampak je potrebna neka kontrola zunanje, torej tretje osebe. Povedati je treba, da je izjemno uspešno, če dober zagovornik nadaljuje in preda svoja sporočila, ki jih je dobil od otroka, dobremu pooblaščencu, to je odvetnik. Dobremu sem rekla zato, ker nismo imeli vedno te sreče - in je tudi danes ni, da bi odvetniki, ki postanejo na enkrat pooblaščenci žrtve, in to otroka, dojemali to situacijo tako resno. Ker običajno so navajeni stati na nasprotni strani in ne na strani žrtve. In če kdo, rabi otrok v kazenskem in v civilnem postopku izjemno dobro usposobljenega zagovornika, in na drugi strani, če stopa po sodni poti z njim, tudi izjemnega pooblaščenca. V zadnjih letih pooblaščenci uveljavlja tudi odškodnino za škodo, ki je povzročena otroku. Denar ni vse, a vendar včasih v teh primerih prinaša možnost tudi za šolanje teh žrtev kaznivih dejanj. Ustava je jasna, konvencija je jasna, tu ni nobene dileme več, da bi se spraševali zagovornik da ali ne. Toliko let je prehojenih, toliko uspehov. Edina ta hip močna dilema je, kako po tej poti naprej. Ali še vedno v okviru varuha človekovih pravic ali tako, kot smo zapisali, v okviru samostojne institucije? Pri varuhu se zavedamo, da bo treba stopiti na to, čeprav za težke čase še težjo pot samostojnosti, ustanovitve neke institucije, ki bo zagovarjala prav otrokov glas. A vendar hkrati vemo, da je država v situaciji, ki je težka in zato tudi ni denarja za samostojne institucije. In zato, in s tem bi tudi zaključila, bomo pri varuhu veseli, če bomo lahko, in zagotovo bomo, nadaljevali z nečim, kar je tako zelo uspešno.
Zaključila bi z mislijo nekoga, šlo je za taboriščnega otroka, ki je zapisal: "Če ne premoreš spominov na otroštvo, je kot bi bil
obsojen, da boš nenehno vlekel za seboj zaboj, ki bo postajal čedalje težji, vedno pa se boš spraševal, kaj je v njem. In tam bodo najbrž spomini na težko otroštvo."
Hvala da ste mi prisluhnili in pričakujem, da boste poročilo podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi varuhinji za dopolnilno obrazložitev posebnega poročila.
Poročilo je obravnavala tudi Komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti kot matično delovno telo in pripravila predlog priporočila Državnega zbora.
Besedo dajem predsednici gospe Evi Irgl za predstavitev poročila komisije.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik.
Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je na 12. seji obravnavala Posebno poročilo varuha človekovih pravic Zagovornik - glas otroka. Predstavnik predlagatelja posebnega poročila, namestnik varuha človekovih pravic gospod Tone Dolčič, je poudaril, da je po šestih letih izvajanja zagovornika - glasu otroka kot projekta čas za korak naprej k temu, da zagovornika institucionaliziramo, ga vzpostavimo kot dosežek naše družbe pri zagotavljanju otrokovih pravic iz konvencije o otrokovih pravicah. Torej pravico do tega, da je slišan, da se njegov glas sliši povsod, kjer ga to zadeva. Prav tako je izpostavil veliko podporo pri projektu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in tudi nevladnih organizacij, ki so sodelovale v projektni skupini. Čeprav v smislu financiranja projekta niso imeli posebnih težav, pa je Računsko sodišče opozorilo na problem, da se projekt pravzaprav podaljšuje iz leta v leto. Tako je tudi Računsko sodišče vztrajalo pri tem, da je treba ta projekt bolj institucionalno urediti. Projektni vodja gospa Martina Jenkole, predstavnica Varuha človekovih pravic, je povedala, da želi s tem poročilom opozoriti na pravico otroka do izražanja lastnega mnenja v vseh zadevah, ki se ga tičejo, in obveznost države, da jim to pravico realizira. Namen projekta je postaviti temelje zagovorništva in spodbuditi, da se otroka postavi v vlogo subjektov v vseh postopkih, ki ga zadevajo, da se sliši njegov glas v pravem pomenu besede in se mu omogoči aktivno sodelovanje. V primerih, ko starši ne morejo ustrezno zastopati koristi otroka za krepitev njegovega položaja in dopolnitev njegovih zmožnosti, se omogoči zastopanje zagovornika. Prav tako je poudarila pomen umestitve zagovorništva v zakonodajo. Sprva so to želeli uzakoniti v družinskem zakoniku, kasneje pa so tudi sami pripravili predlog posebnega zakona in ustanovitev neodvisnega instituta zagovorništva.
Predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, državni
157
DZ/VI/14. seja
sekretar gospod Dejan Levanič, je takoj na začetku povedal, da je stališče ministrstva enako varuhovemu in izrazil zadovoljstvo nad tem projektom. Podpirajo tudi stališče varuha, da bi v prihodnje morali narediti korak naprej in sicer, ga institucionalizirati, saj je zdaj že šest let pilotski projekt. Prav tako je državni sekretar opozoril na finančni položaj v Sloveniji in dal zavezo, da bodo projekt zagovornika podpirali še naprej. Predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zagovornik načela enakosti gospod Boštjan Vernik Šetinc, je poudaril, da v celoti podpirajo pobudo pilotskega projekta Zagovornik - glas otroka. Izpostavil je vprašanja pravice iz 12. člena Konvencije o otrokovih pravicah. Gre za pravico do celostnega sistema, ki omogoča učinkovito izražanje stališč otrok. Če na primer otrokom določenih skupin ne zagotovimo možnosti, da bi lahko učinkovito izrazili svoje mnenje v postopkih, bodisi zaradi tega, ker je ovira jezik, ki ga ne znajo, bodisi zato, ker imajo kakšno drugo oviro, lahko tudi to pomeni diskriminacijo otrok.
Predstavnica Zveze prijateljev mladine Slovenije Karin Elena Sanchez, podpira prizadevanje varuha, da se ohrani institut zagovornika in poudarja, da je država tista, ki mora še v tem letu poiskati zakonsko, sistemsko in dolgoročno rešitev. Na začetku je spomnila na to, da smo že leta 2004 dobili priporočilo Odbora OZN za otrokove pravice, da bi otroci potrebovali varuha otrokovih pravic ali pa vsaj osebo, ki bi se znotraj varuha človekovih pravic ukvarjala samo z otroki.
Na koncu je spregovorila še Varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nusdorfer in se zahvalila najprej za vse pohvale in razumevanje ter dejstvo, da so se poslanci soočili s tem poročilom in ga dobro proučili. Povedala je, da je sama kot dolgoletna tožilka opažala nujnost, da otroci potrebujejo zagovornike in na to tudi opozarjala. Ugotavljala je, da zagovorniki bolje razumejo otroke kot na primer odvetniki. Kot nova varuhinja pa je poudarila, da v zadnjih dveh mesecih, od kar je varuhinja, opaža zelo velik porast klicev, pobud in želja po zagovornikih. Prav tako je dodala, da meni, da bo tudi potreb po zagovornikih iz dneva v dan več.
Po končani razpravi so članice in člani komisije sprejeli predlog priporočila, ki je sestavni del tega poročila in ga bo danes obravnaval Državni zbor.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Sledi še predstavitev mnenja Vlade.
Mnenje bo predstavila predstavnica Vlade dr. Anka Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Gospa varuhinja Vlasta Nusdorfer, poslanci in poslanke!
Jaz bi na tem mestu prav tako pozdravila to poročilo. Dejansko prikazuje zelo dober projekt v Sloveniji, to je Zagovornik - glas otroka, ki ga je vodil Urad varuha vse to obdobje. Opravljeno je bilo veliko delo. Predvsem je pomembno to, da ima v ospredju otroka, torej kategorijo, ki je med najranljivejšimi in ki potrebuje našo posebno skrb. Na žalost odrasli ne zmoremo vedno ravnati zgolj v interesu otroka in tukaj mora vstopiti država s svojimi mehanizmi, da zagotovi otrokove pravice. In ta Zagovornik - glas otroka je gotovo eden izmed elementov, ki vodi k temu, da se lahko sliši otrok, da se upošteva ob vseh teh interesih tudi njegov interes in da se zagotovi, da se čim boljše izpeljejo vsi postopki.
Na žalost, lahko rečem, da v danem trenutku ne morem na tem mestu reči, da bomo ustanovili poseben institut, posebno samostojno institucijo, kjer bo zagovornik otrokovih pravic, vsekakor pa si bomo še nadalje prizadevali, da se bo ta pilotni projekt nadaljeval, hkrati bi želeli tudi vzpostaviti zakonsko podlago za zagovornika, kot je bila postavljena v družinskem zakoniku. Pri iskanju sistemske rešitve tega vprašanja bomo tudi s strokovnimi skupinami pregledali možnost, da ko bomo to institucijo institucionalizirali, da bo pokrival ta zagovornik tudi pravice drugih ranljivih skupin, tako starejših otrok kot tudi drugih. Želeli bi celovito rešitev, vsekakor bomo še nadalje, tako kot je bilo tudi izpostavljeno, podpirali ta projekt, ki je dober. Dober je za otroke in naša naloga je, da najdemo finančna sredstva, da za tiste, ki so najranljivejši med nami, zagotovimo pomoč, ki jo potrebujejo in jim na nek način tudi po konvencijah pripada. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije bo gospa Iva Dimic predstavila stališče njihove poslanske skupine.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovana varuhinja, ministrica, kolegi in kolegice poslanci!
Pilotski projekt Zagovornik - glas otroka, ki ga že šesto leto izvaja Urad varuha za človekove pravice in se bo predvidoma na podlagi sprejetega priporočila Državnega zbora še nadaljeval, v Novi Sloveniji podpiramo. V 53. členu Ustave piše, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Številni problemi v naši državi so povezani z razpadom zakonskega in družinskega življenja in se posledično odražajo v vedno bolj zaskrbljujočih stiskah otrok. Otroci se tako pogosto znajdejo v postopkih, v katerih se sprejemajo zanje pomembne, usodne odločitve, vendar jim lahko brez ustrezne pomoči ostajajo nerazumljive. Poročilo opozarja, da so otroci pogosto le predmet obravnave, ne pa tudi ustrezno slišani,
158
DZ/VI/14. seja
čeprav so opozarjali nase in poskušali povedati svoje mnenje.
Varuhinja utemeljuje odločitev po ustrezni	institucionalizaciji	področja
zagovorništva otrok tudi zaradi nesprejetja družinskega zakonika. Po skrbnem pregledu posebnega poročila za pilotski projekt 20072012 pa smo v njem zaman iskali vsaj kakšno stališče navedenih institucij, ki bi ob obravnavi družinskega zakonika opozorile na novo rabo pojma družina. Naj ob tem citiram izjavo, ki jo je ob obravnavi družinskega zakonika podala Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko. Citiram: "Menimo pa, da že nova raba pojma "družina" lahko pomeni daljnosežne posledice za pravni, socialni in zasebni položaj posameznikov, odraslih in otrok. Mislimo, da bodo te posledice segle na števila področja, da niso v celoti predvidljive in da ni verjetno, da bodo vse otrokom v prid. Nimamo dokazov, da so vse raznovrstne skupnosti odraslih in otrok enako uspešne, enako varne in za otrokov razvoj enako ugodne. Opozoriti želimo predvsem na eno od možnih posledic takega razumevanja zakonika, ki nas skrbi. Družinsko življenje in še zlasti rojevanje in vzgoja otrok so povezani z dogajanji in doživetji, ki imajo velik vpliv na človeško usodo, na srečo in na druge bistvene stvari za več kot le neposredno prizadeti rod staršev in otrok. Gotovo želimo družinsko srečo prav vsem. Ob vseh simpatijah do pravic odraslih in odločenosti, da ne dopustimo krivične diskriminacije niti nezakonitega poseganja v zasebno življenje, pa moramo imeti pred očmi predvsem najboljši interes otroka." (Konec citata.)
Zagovorništvo otrok je izredno občutljivo področje, ki zahteva ustrezno usposobljene in čuteče osebe. V poplavi zakonov in drugih podzakonskih predpisov dodaten specialni predpis za zagovorništvo otrok ne bi bistveno doprinesel k ureditvi tega področja.
V Novi Sloveniji predlagamo, da se zagovorništvo otrok uredi v dopolnitvah že sprejete zakonodaje in z izboljšanjem sodelovanja med institucijami. Z ustrezno družinsko politiko pa lahko probleme, povezane z demografsko zimo, asocialnim vedenjem, revščino in še s čim, olajšamo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Mag. Lejla Hercegovac bo predstavila stališče Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS):
Spoštovani predsednik, spoštovana varuhinja človekovih pravic, spoštovane poslanke in poslanci!
Po šestih letih izvajanja pilotskega projekta Zagovornik otrokovih pravic - glas otroka v Državnem zboru obravnavamo posebno poročilo o do sedaj opravljenem delu vseh sodelujočih na tem področju. Namen projekta je bil postaviti temelje zagovorništva
otrokovih pravic oziroma omogočiti opolnomočenje otrok. Preteklost nam, žal, nudi veliko primerov, ko so se za otroke pomembne odločitve sprejemale mimo njih, ne da bi se jih karkoli vprašalo. Pravica otroka, da je slišan, je ena izmed temeljnih pravic in vrednot Konvencije o otrokovih pravicah. Otrok je šibkejša oseba, ki jo v pravnih razmerjih vedno zastopajo drugi, najpogosteje seveda starši oziroma skrbniki. Se pa zgodi, da jih starši ne morejo ustrezno zastopati in v takih primerih otrok potrebuje zagovornika. Samo tako se lahko sliši njihov glas in samo tako se lahko njihove pravice uresničujejo. In njihov glas se danes lahko sliši, saj imamo po zaslugi vseh vpletenih v projekt 88 zagovornikov in 9 koordinatorjev, ki pokrivajo določena območja. Med delovanjem projekta se je pokazalo, da je zagovorništvo za otroke upravičeno, saj je doseglo želene rezultate. Ti rezultati kažejo, da delovanje zagovorništva ne bi smelo biti v nedogled odvisno zgolj od pilotskih projektov, vezanih na posamezna območja.
Urediti moramo trajno zagotavljanje otrokovih pravic. Žal nam to ni uspelo z družinskim zakonikom, ki bi, če bi bil uveljavljen, uvedel nekatere pomembne novosti in izboljšave na področju varstva otrokovih pravic. Med temi je bila tudi pravica otrok do svobodnega izražanja svojih mnenj, ki naj bi jo podrobneje uredil poseben zakon o zagovorništvu otrokovih pravic. Verjetno bi težko dandanes našli nekoga, ki bi nasprotoval umestitvi zagovorništva v zakonodajo in postavitvi neodvisnega inštituta. Ob obravnavi poročila na Komisiji za peticije ter človekove pravice in enake možnosti smo bili prav vsi enakega mnenja. Nismo mogli mimo mnenja Vlade, da bi glede na trenutno finančno sliko področje lahko optimalno uredili. Zato smo se vsi strinjali, da do sprejetja oziroma uveljavitve posebnega zakona, ki bi zagovorništvo otrok institucionaliziral v samostojni in neodvisni pravni obliki, projekt ob sodelovanju in podpori države v enaki obliki, kot je zdaj, še naprej izvaja varuh človekovih pravic, ob nenehnem zavedanju končnega cilja: formalnopravne ureditve zagovorništva otrokovih pravic.
Naj se ob koncu zahvalim še vsem sodelujočim pri projektu za požrtvovalno delo in odlične rezultate.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Mag. Majda Potrata bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana gospa varuhinja in njena sodelavka, nosilka projekta, poslanke in poslanci!
V Poslanski skupini Socialnih demokratov vedno zelo skrbno preberemo vsako varuhovo poročilo. To je bilo naše pozornosti še posebej deležno, zlasti zaradi
159
DZ/VI/14. seja
tega, ker to pot poroča varuh o nekem projektu, ki ima srečen izid, ki se lahko pohvali z dobrimi dosežki, ima pa to smolo, da pada v čas krize, v kateri je načrtovanje novih inštitucij vedno opremljeno s težavo, ki se ji reče načrtovanje sredstev in novo zaposlovanje. Tega pa menda ne sme v tej državi biti. V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da si inštitucija zagovorništva zasluži ustrezno zakonsko podlago, zato smo tudi podpirali družinski zakonik in v njem 186. člen, ki je posebej določal, da je za zagovorništvo treba zagotoviti poseben zakon. Posebej poudarjam, da je zagovorništvo oprto na 12. člen Konvencije o otrokovih pravicah, ki terja, da je otroka treba obravnavati kot polnovredno človeško bitje, ne kot del družine ali kot žrtev med dvema ognjema, ampak kot polnovredno človeško bitje in otrok mora dobiti priložnost, da se sliši njegov glas. In to je pravzaprav bistvo zagovorništva, kajti zagovornik zastopa otroka, zagovornik govori v imenu otroka, zato si pridobi posebna znanja, da lahko v več stikih z otrokom spozna njegovo mnenje, posebej poudarjam, njegovo mnenje. Zagovornik ne nastopa prvenstveno s stališča tega, kaj je njemu v korist, ampak njegova prva naloga je ojačati otrokov glas. Otroka je treba pripraviti do tega, da bo povedal, kaj pravzaprav misli. Zato pri zagovorništvu ni mogoče postavljati časovnih meja, kdaj je otrok sposoben v polni meri izreči tisto, kar je njegova pravica izreči: izreči svoje mnenje. Slišali smo, da je lahko to pri treh letih, nekateri pa tudi v zrelosti ne znajo jasno formulirati svojih stališč.
Kakorkoli že, v Poslanski skupini Socialnih demokratov presojamo projekt tudi s stališča, kako je projekt uspel uresničiti cilje. Če gledamo s tega stališča, da bi dosegel projekt tudi pravnoformalno ureditev položaja zagovorništva, smo na pol poti do cilja. Za enkrat bo tako, kot je vlada poročala, projektu zagotovljeno podaljšanje. Ni več pilotski projekt zaradi tega, ker je z 88 zagovorniki pokrito celotno področje Slovenije, in to je tisto sporočilo, ki nas vendarle opogumlja, da ne bomo tega projekta zagovorništva - glasu otroka zamenjevali s kakšno drugo možnostjo, v kateri se spopadamo z diskriminacijo otrok ali drugih prebivalcev. To je pravzaprav naloga zagovornika načela enakosti, ta je antidiskriminacijski organ in prav tako svojo funkcijo nujno opravlja tudi varuh človekovih pravic in v njegovem okviru prav posebej eden od namestnikov varuha človekovih pravic, ki posebej varuje otrokove pravice.
Naj omenim samo še eno stvar, ki se Socialnim demokratom zdi ob tem posebnem varuhovem poročilu vredna posebnega poudarka. Poročilo je zelo skrbno strukturirano. Posebej dragocen je tisti del, ki poudarja teoretične osnove za ta projekt. Meni se pa zdi še posebej potrebno opozoriti na to, da se pred posebnimi ali posamičnimi primeri dela zagovornikov glasu otroka pojavlja tudi še evalvacijska študija o zagovorništvu. To je
elaborat Pedagoškega inštituta. Se pravi, da je napravil elaborat nek zunanji organ, ki ni bil vključen v projekt in ima zato za Socialne demokrate posebno težo. In kaj ta elaborat v glavnih točkah pove? Pove, da je pilotski projekt Zagovornik - glas otroka vplival na delo zagovornikov, na čisto konkretne spremembe, da so se zagovorniki soočili z novimi nalogami in novimi metodami, novimi pristopi, prispeval je k boljšemu poznavanju obravnavane tematike in spodbudil h kakovostnejšemu delu, pa tudi pridobil za sprejemanje novih nalog. Največjo korist od tega projekta pa imajo prizadeti otroci. Pri tem gre predvsem za ozaveščanje javnosti o širini in globini tem, povezanih z ogroženostjo otrok. Ta projekt pomaga vzgajati javnost glede otrokovih pravic in njihovega varovanja in pomaga, da bi prizadeti otroci vendarle lahko zaživeli otroštvo. Tisto, kar sem sama spoznala ob zagovorništvu, je to, da moramo odrasli spoznati, da so otroci v teh primerih žrtve odraslih, so vključeni v zagovorništvo zaradi tistega položaja, v kakršnega so jih spravili odrasli. Niso se spravili sami. Lahko pa so kdaj tudi sami v pravnih postopkih in takrat potrebujejo zagovornika, da bodo dobili ustrezno pravno varnost. Vsekakor je pa najbolj dragoceno za otroke to, da dobijo občutek, da niso sami, da jih nekdo razume in da jih je kdo pripravljen tudi zastopati v stikih z odraslimi. Otrok z zagovornikom pridobi zaupanja vredno osebo. In kaj dobi javnost, kaj dobi okolje s tem projektom? Zagotovo so ti učinki bolj posredni, zagotovo je to prispevek k zmanjšanju nasilja in kriminalitete, prispeva pa tudi k povečanju skrbi za družino, pripomore k splošnemu ozaveščanju o tem, kaj je prav in ne, torej vpliva na oblikovanje vrednot, in škoda, da ni v družinskem zakoniku zaživel ta člen, ki bi tudi dal priložnost ali zavezo za oblikovanje zakona. Najbolj pa dejavnost zagovornikov vpliva na starše, ki jim pomaga biti dobri starši. Menim, da tak projekt od nas terja vse čestitke in želje, da bi se v prihodnje razvijal tako, da bi lahko v polni meri zaživel.
Mi bomo priporočilo, ki je bilo sprejeto na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Branko Kurnjek bo predstavil stališče Poslanske Državljanske liste.
BRANKO KURNJEK (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana gospa varuhinja s sodelavko, spoštovana gospa ministrica, spoštovane kolegice, kolegi.
Poznamo rek, da so otroci naše največje bogastvo. Žal pa je tako, da ljudje z bogastvom po večini ne znamo delati najbolje. Radi ga prehitro zapravimo, včasih pa predstavlja tako veliko breme, da ga samostojno ne moremo nadzorovati oziroma obvladati. In ko sami ne znamo ali zmoremo delati z našim največjim bogastvom, pokličemo ali počakamo
160
DZ/VI/14. seja
na pomoč. Eno izmed takšnih pomoči lahko najdemo tudi v projektu Zagovornik - glas otroka. O nastanku, delu in vseh prednostih ter tudi vseh težavah, s katerimi se srečujejo vsi, ki v tem projektu sodelujejo, smo bili na komisiji seznanjeni s Posebnim poročilom varuha človekovih pravic. Iz poročila izhaja, da je bil namen projekta, zasnovanega pod okriljem varuha človekovih pravic leta 2006 in z začetkom izvajanja 2007, zagotoviti, da se otroka postavi v vlogo subjekta v vodenih postopkih, da se preko zagovornika sliši njegov glas v pravem pomenu besede, da se mu za krepitev njegovega položaja v postopkih omogoči zastopanje, ki bi dejansko omogočilo uresničitev njegovih pravic in tudi to, da država izpolni svojo zavezo za pravnoformalno ureditev zagovorništva za otroke. To je nekaj temeljnih ciljev zagovorništva kako pomagati otrokom, ki so žrtve nasilja ali živijo z nasiljem v družini. Uradne številke kažejo, da je število otrok, ki živijo v takšnih okoliščinah, v nebo vpijoče. Žrtev nasilja naj bi bilo po podatkih skoraj 5 tisoč letno, otrok z nasiljem v družini pa več kot 7 tisoč letno. In seveda si ne smemo zatiskati oči, da so dejanske številke veliko večje.
Do maja 2012 je bil po podatkih iz poročila zagovornik dodeljen 237 otrokom, katerih starost je segala vse od 3 let do 18 let, kakor smo že slišali danes. V tistem obdobju, torej do maja 2012, je bilo 88 zagovornikov, od katerih je bilo v tistem času 56 aktivnih.
Povedati je treba, da je za postavitev zagovornika potrebno soglasje obeh staršev ali pa odločba centra za socialno delo, ki lahko presodi, da je nastop zagovornika potreben. In ko je zagovornik otroku postavljen, njegovo delo ni le-to, da govori namesto njega, temveč da skozi določeno obdobje spremlja njegovo vedenje in izgovorjene besede, ki jih lahko potem strokovno tolmači. Torej ne govori namesto njega, temveč govori zanj, je njegov glas, razlaga njegovo voljo in mnenje v jeziku odraslih. Pri svojem delu mora biti neodvisen, objektiven, tenkočuten in ustrezno usposobljen. Tega dela resnično ne more in zmore početi vsak.
Sicer le kratek izvleček podatkov in dejstev nas prepriča, da moramo trdno stati na stališču, da je zagovorništvo otrok nujno potrebno, zato v Državljanski listi tudi javno izrekamo zahvalo pobudnikom in izvajalcem projekta Zagovornik - glas otroka. Zagovarjamo seveda tudi institucionalizacijo, ki pa jo vidimo bolj v okviru delujoče institucije varuha človekovih pravic. Ker sodimo, da institucija Varuha človekovih pravic korektno opravlja svoje poslanstvo, bi lahko v prihodnosti zagovorništvo otrok postalo eno izmed področij dela varuha. V tem primeru ne dvomimo v sinergijske učinke pri delu na področjih, ki jih varuh že pokriva, s samim področjem zagovorništva otrok. Kljub temu da smatramo, da bi bilo smiselno zagovorništvo otrok urediti v sklopu Varuha človekovih pravic, pa v Državljanski listi seveda
podpiramo priporočilo Vladi Republike Slovenije, da pripravi poseben zakon, ki bo zagovorništvo otrok institucionaliziral v samostojni in neodvisni pravni osebi, ki bo zagovarjala enake storitve vsem otrokom v Sloveniji, ne glede na kraj njihovega bivanja. Ker pa se hkrati zavedamo, da je predvsem z vidika javnofinančne zmožnosti in situacije rok za institucionalizacijo v tem trenutku težko določiti, prav tako podpiramo nadaljnji del priporočila Vladi, da do sprejetja oziroma uveljavitve nove ureditve tega področja projekt Zagovornik - glas otroka podaljša. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Jakob Presečnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovana gospa ministrica, spoštovana gospa varuhinja s sodelavko, spoštovane kolegice in kolegi!
Najprej zahvala vsem, ki se ukvarjate z otroki, še posebno z njihovimi težavami. Samo to nam seveda zagotavlja tudi v prihodnosti več dobrih in srečnih družin, kar je zagotovo eden od pogojev za zdravo državo in zdravo nacijo.
Spoštovani, dovolite mi, da takoj v uvodu poudarim, da smo poslanci Slovenske ljudske stranke že ob razpravah ob obravnavi družinskega zakonika, ki sicer zaradi nekaterih spornih določb ni dobil podpore poslancev SLS in ki je kasneje tudi padel na referendumu, opozarjali na potrebo po posebnem zagovorniku oziroma varuhu otrokovih pravic. Postavitev neodvisnega instituta zagovornika kot glas otroka je tudi v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Konvencijo o otrokovih pravicah, Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic in še veljavnim Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
V Poslanski skupini SLS želimo pohvaliti dobro pripravljeno poročilo in delo, ki je bilo zasnovano pri Varuhu človekovih pravic kot pilotski projekt leta 2006. Problematika, ki jo Posebno poročilo Zagovornik - glas otroka obravnava, je smiselno strukturirana, vsebinsko obrazložena in ponazorjena s konkretnimi primeri. Projekt omogoča, da se pridobi mnenje otroka v posameznem postopku, da se sliši tudi glas otroka v postopkih, ki neposredno vplivajo na otrokov nadaljnji razvoj, in je eden od najpomembnejših elementov pri ugotavljanju in zagotavljanju koristi otroka. Tudi namen posebnega poročila je vreden podpore, zato bomo podprli tudi priporočila in zavezo, da po razpravi v Državnem zboru Vlada podaljša projekt in pripravi ustrezno zakonsko ureditev za vzpostavitev	neodvisnega	inštituta
zagovorništva, kar bi sedanje aktivnosti pilotskega projekta dvignilo na višji nivo in za vse otroke enako, ne glede na kraj njihovega bivanja. Tudi Računsko sodišče vztraja pri tem, da je treba ta projekt bolj institucionalno urediti.
161
DZ/VI/14. seja
Predvsem se je mogoče strinjati tudi z izrečenimi usmeritvami, da je nujno usposobiti zagovornike, ki bodo znali razumeti težave otroka, ko bo ta o njih spregovoril ali ko bodo obstajali znaki, da težave ima, slediti njegovim potrebam in interesom in ga ustrezno zastopati, da bo slišan njegov glas, kar narekuje Konvencija o otrokovih pravicah.
Poslanci Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bomo podprli poročilo in priporočila Posebnega poročila Zagovornik -glas otroka. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Mag. Jana Jenko bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Vsem prav lep pozdrav, predvsem varuhinji človekovih pravic in ministrici za delo!
V predgovoru posebnega poročila je zapisano, da varuhinja človekovih pravic ocenjuje, da so otrokove pravice, ki jih določa Konvencija o otrokovih pravicah, v Republiki Sloveniji zagotovljene na zadovoljivi ravni. Hkrati pa varuhinja ugotavlja tudi, da ostajajo otroci v sodnih postopkih še vedno prevečkrat prezrti, zapostavljeni ali ustrahovani. Njihova resnična volja tako pogosto ostaja neprepoznavna ali celo namenoma izključena iz procesa odločanja, otroku pa je odvzet še tisti kanček moči vpliva na lastno življenje. Otroku, ki se znajde v stiski, morajo v prvi vrsti pomagati in ga ustrezno zastopati njegovi starši. To je tako pravica kot tudi dolžnost vsakega starša. Pri tem morajo biti koristi otroka glavno vodilo njihovih aktivnosti, seveda ob upoštevanju otrokovega mnenja, v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. Kadar pa starši te vloge ne morejo opravljati, jo opravljajo neustrezno ali pomanjkljivo, potrebuje otrok zagovornika. Žalostno, a resnično je dejstvo, da največkrat otroka ne slišijo prav tisti, ki so za to poklicani, starši, skrbniki, strokovni delavci, učitelji. Sprašujem se, kako težka je takrat otrokova osamljenost. Kako globok je občutek nepomembnosti, ko otroka spregledajo vsi, ki bi morali slišati še tako droben glasek? Odrasli smo pogosto sebična bitja, naši otroci so tako vse prevečkrat pozabljeni v velikih čustvenih stiskah, ki jih odrasli doživljamo v teh izjemno stresnih situacijah. Prav upoštevanje glasu otroka je bistvo zagovorništva otrok. Otrokov zagovornik zagotavlja, da otrok ob kršenju njegovih pravic v družbi odraslih ne ostaja sam in brez moči. Skupaj z otrokom raziskuje njegove želje, potrebe, strahove, se zavzema zanj ter govori zanj v smislu, da se njegovi interesi in pravice slišani in upoštevani s strani posameznikov ali institucij, ki odločajo o njegovem življenju. Psihološke raziskave dokazujejo, da je občutek nadzora nad lastnim življenjem pomemben del posameznikovega blagostanja - tako otrokovega kot odraslega.
Ustrezna obrazložitev zadev, ki se ga tičejo, dajanje priložnosti za izražanje mnenja in občutkov ter ustvarjanje priložnosti, da otrok vpliva na to, kar se dogaja, ne vzbuja občutka nadzora in omogoča uspešno delovanje v vsakdanjem življenju. Upoštevanje otrokovega glasu vodi v boljše odločitve o otrokovem življenju in kakovostnejše storitve in oblike skrbi. Ob tem pa ne smemo mimo dejstva, da se pogosto zgodi, da imajo otroci drugačno percepcijo, kaj je v njihovem najboljšem interesu, kot starši ali strokovni delavci. Obstajajo situacije, ko se je treba odločiti med otrokovim mnenjem, željami in mnenjem odraslih o tem, kaj je v otrokovo korist. Ta dilema lahko posega na različna področja otrokovega življenja, na primer pri odločanju o namestitvi otroka, stikih z družino, šolskimi obveznostmi in otrokovim prostim časom. Zavedati se je treba, da vključenost otroka ne pomeni, da morajo biti njegove želje vedno uslišane. Če ni tako, mu je treba razložiti, zakaj in kakšne so skrbi odraslih. Tako se otroku pokaže, da je bilo njegovo mnenje slišano in spoštovano. Poslanska skupina DeSUS podpira predlog priporočila Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Po šestih letih izvajanja Zagovornika - glasu otroka kot projekta je čas za korak naprej v smislu vzpostavitve neodvisnega inštituta zagovornika otrokovih pravic. Še posebej zaradi vse večje socialne stiske, zaradi česar iz dneva v dan narašča tudi potreba po zagovornikih.
Do sprejetja oziroma uveljavitve nove ureditve omenjenega področja podpiramo podaljšanje projekta Zagovornik - glas otroka. Prekinitev dobre prakse varovanja otrokovih pravice, da izrazi svoje mnenje, bi za otroke, ki zagovornika potrebujejo, pomenila veliko izgubo. Radi bi dodali še, da podpiramo tudi predlog Vlade Republike Slovenije, da se nadaljuje strokovna razprava glede nadaljevanja projekta tudi za druge ranljive skupine, in sicer predvsem za starejše osebe ter za osebe z motnjami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Naj zaključim z besedami, zapisanimi v deklaraciji o otrokovih pravic, sprejeti leta 1959: Človeštvo dolguje otroku najboljše, kar premore. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
S tem smo zaključili predstavitev stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o posebnem poročilu in o predlogu priporočila.
Najprej dajem besedo gospe Mariji Plevčak. Pripravi pa se naj gospa Ljudmila Novak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo in prisrčen pozdrav vsem prisotnim, še posebej pa varuhinji človekovih pravic oziroma pravic otrok! Izjemno sem vesela, da se v tej smeri aktivno deluje, kajti vemo, da na področju pravic otrok še vedno obstajajo taki otroci, ki so zanemarjeni, ki so zapostavljeni, ki nimajo
162
DZ/VI/14. seja
možnosti poiskati pomoči kjerkoli drugje. Zato me poročilo prav razveseljuje in ta institut zagovornika otrokovih pravic mislim, da je bil izjemen projekt, ki se naj nadaljuje v neskončnost.
Vsekakor podpiram, da izvedemo tudi projekt Zagovornik - glas otroka. Imamo zagovornike pravic bolnikov, imamo nastavljene zdravnike, za otroke, ki so pa najbolj ranljiva populacija, pa tega nimamo in zato bi na tem področju res morali, še enkrat pravim, morali takoj ta projekt usposobiti in ga začeti uporabljati.
Vsekakor se je pri reševanju otrokovih pravic nujno treba držati načela enakosti in enake obravnave. Vendar pa iz prakse tudi vidimo, da so nekateri zagovorniki delovali neodgovorno do otrok. Poznamo nekaj takih primerov, poznamo primere, ki se predolgo vlečejo pri reševanju teh pravic, in mislim, da bo tukaj Zagovornik - glas otroka lahko dosti pripomogel. Vsekakor bom poročilo z velikim veseljem podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem gospe Ljudmili Novak, pripravi pa naj se gospod Dragan Bosnic.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani gospod predsednik, ministrica, varuhinja, spoštovani kolegi poslanci!
Večkrat pravimo, in smo že danes tudi slišali, da so otroci naše bogastvo. Žal je v Sloveniji čedalje manj tega bogastva, pa očitno s tem bogastvom tudi slabo ravnamo, večkrat. Takšno stanje je zato, ker pač vsi ugotavljamo, da je v Sloveniji pomanjkanje vrednot in tudi takšno stanje je odraz stanja družbe, v kateri smo se znašli. Tako lahko rečem, da bi potrebovali poleg zagovornika otrok včasih tudi zagovornika pred otročjimi poslanci, tako kot smo se včeraj obnašali, se mi zdi, da je bila razprava že precej otročja. Žalostno je, zakaj potrebujemo varuha otrokovih pravic. Pravite, da bo potreba še večja. Tudi inštitucija oziroma inštitut, ki naj bi ga ustanovili, mislim, da tega problema ne more rešiti. Seveda sem pa zadovoljna, da imamo ta projekt, da ga bomo verjetno nadaljevali, kajti otroci so res izpostavljeni hudim pritiskom, žal tudi velikokrat zlorabljeni s strani staršev, ki se ločujejo. Tudi to je odraz družbe, v kateri živimo. Mislim pa, da s tem projektom mi sicer zdravimo rane, premalo pa naredimo na tem, da do takih ran, do takšnih problemov ne bi prišlo oziroma bi prihajalo poredkeje. Sama tudi poznam primer družine, ločene družine, kjer so starši bili materi celo ukradeni, pa nikoli vrnjeni, prej bodo odrasli, ker pač sodišča ne delajo učinkovito. Vmes so se nekajkrat zamenjali sodniki, proces se vleče. Med tem časom bodo otroci odrasli. Vse to bo pustilo na njih zelo velike rane.
Po drugi strani pa vedno govorimo o pravicah otrok. Čedalje pogosteje pa ugotavljamo, da premalo govorimo tudi o
dolžnostih otrok, o dolžnostih staršev, o dolžnostih otrok. In tudi zaradi tega imamo v naši družbi čedalje več problemov. Ampak za to seveda niso krivi otroci. Krivi smo mi, krivi so odrasli, najprej starši, šola, družba, v kateri živimo. Ko preveč varujemo otroke, da ne bi bili obremenjeni z nekim fizičnim delom ali z domačimi opravili in podobno, mislim, da je to napačen pristop in tudi zaradi tega ugotavljajo nekateri delodajalci, da je iz generacije v generacijo manj delovnih navad pri otrocih oziroma pri mladih zaposlenih. Žal sedaj tudi nimajo delovnih mest, to je pa še drug žalosten primer. Nekdo je rekel, da je to velik dosežek, da imamo zagovornika otrokovih pravic. Žal je to tudi žalosten rezultat naše družbe. In naš cilj mora biti, da bomo imeli sicer urejeno mrežo zagovornikov otrokovih pravic, vendar da ti zagovorniki ne bodo imeli veliko dela. Naš cilj mora biti več zdravih družin, potem bo tudi naša družba bolj zdrava, bolj srečna.
Podprla bom nadaljevanje tega projekta, vendar kot sem dejala, naš cilj mora biti odprava vzrokov za takšno stanje in to, da bodo ti zagovorniki imeli čim manj dela.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo dajem gospodu Draganu Bosnicu, pripravi pa se naj gospod Mirko Brulc.
DRAGAN BOSNIC (PS PS): Hvala za besedo. Lep pozdrav gospa varuhinja, ministrica, kolegi in kolegice!
Težko je ne podpirati tega poročila in nadaljevanja projekta, s tem da bi jaz začel nekoliko drugače, z mislijo, da me poročilo ne razveseljuje. Jaz bi rad, da teh poročil ni. In to, da se projekt ne nadaljuje v neskončnost, ampak da se konča. To pomeni čim prej in sicer zaradi odprave vzrokov, ki vodijo v ta poročila in v institucijo, ki je žal ni. Mogoče je bil čas leta 2006 bolj primeren za institucionalizacijo tega zagovornika, kot je današnji, zaradi prej omenjenih vzrokov, o katerih je tudi kolegica Potrata govorila. Bi pa debatiral nekoliko v drugo smer. Se pravi, da še enkrat ponovim, podpiram nadaljevanje projekta, čeprav bi raje videl, da institucija, ki se ustanovi, nadaljuje, že iz tiste logike, da ne nadomešča nobenega. Namreč ta, ki zdaj to opravlja in šest let to vleči, je dolgo obdobje. Mogoče projekt in delo za določen čas, pride potem neko delo za nedoločen čas, kar bi bilo smiselno in v skladu.
Debatiral bi pa malo o tem liku zagovornika. Mi zdaj govorimo o težavah otrok, ki so s stopnjevanjem revščine vedno večje. O liku - namreč zakaj? Enkrat sem se z vnukom pogovarjal, nekaj ga je razjezilo in sem rekel: "Ja, komu bi pa ti zdaj zatožil?" In je rekel: "Hulku." Tisti, ki berete stripe, poznate Hulka. To je človek, ki se razjezi, postane zelen in obračuna z vsemi, ki ga jezijo. In potem sem malo razmišljal o tem. Namreč otroci iščejo neke stripovske junake, ki jim lahko zaupajo oziroma na katere se lahko obrnejo. Seveda Hulk je
163
DZ/VI/14. seja
prezaposlen, da bi reševal stiske otrok še v Sloveniji, ampak bi pač iskali njegove ambasadorje, neke kombinacije teh lastnosti. In kaj mene moti pri vsem skupaj? Moti me to, da dostikrat ljudi, ki so na tem mestu, selekcioniramo nekoliko napačno. Prioriteta bi morala biti neka empatija. Moja someščanka, pediatrinja Mičič Turkova, ki je bila marca sprejeta v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti, je tudi razmišljala v tej smeri. Pri specializacijah pediatrov, pri tovrstnih specializacijah, ne gre vedno za nek točkovni sistem. Ona je opozarjala na primer Harvarda. Tri dni traja preverjanje oziroma testiranje primernih kandidatov. Pri nas se pogledajo točke. Pač pogledaš, ustreza, ali ima več točk kot drugi in gre naprej. Ampak problem je to, da so ljudje, ki opravljajo detekcijo, ti, ki morajo biti subtilni do teh problemov, to so v glavnem, kot ste sami povedali, ljudje ki so zaposleni v vzgojno-varstvenih ustanovah, šolah, v bolnišnicah. In ta občutek, če vzamete primer žal pokojne, če si 1910. leta rojen, si težko še živ, Agnes Gonxha Bojaxhio, vsi jo poznamo pod imenom Mati Tereza, koliko je bila težka, toliko je bilo te empatije. Otroci rabijo nekoga, ki mu v startu zaupajo, in to pomeni, imajo v glavi poligraf in zdaj jaz ne vem, če bi jaz, tak, kot sem, stopil pred enega triletnega otroka in bi mu rekel: "Mali, imaš kakšne težave?" Ne vem, če bi se ravno ustrezno odzval. Se pravi, pri tem iskanju teh ljudi, jaz sem si zapomnil številko 88 je aktivnih, bi mogoče te lastnosti dali v ospredje. Bi pa opozoril na eno zadevo. Jaz sem se zdaj zelo ukvarjal s to Konvencijo o otrokovih pravicah. Nekaj členov je zelo nelogičnih, milo rečeno nelogičnih. Mislim, da bi tudi bili vredni, da se jih malo prevrednoti. Opozoril bi zlasti na 34. člen, ki prepoveduje nedovoljene spolne prakse z otrokom. Ko sem to prebral prvič, sem bil šokiran, drugič sem bil še bolj, ker namreč si ne znam predstavljati, kaj pa so dovoljene prakse. In mi to podpisujemo. To pomeni, da bi bilo dobro neko evalvacijo, v končni fazi gre za nek dokument, ki je nastajal pred leti, ima tudi neko svojo zgodovino, iz njega izhaja tudi evropska opcija. To je samo en izmed členov. Mislim, da bi to konvencijo tudi kazalo malo prevetriti oziroma kot otroci rečejo "apdejtat". Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospod Mirko Brulc, pripravi pa se mag. Ivan Vogrin.
Izvolite, gospod Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani vsi prisotni!
Danes je bilo že kar nekaj rečeno o institucionalizaciji tega projekta. Vemo, da do tega ne bo prišlo zaradi gospodarske krize. Če se obrnem tudi na sinočnjo razpravo v Državnem zboru, nima smisla da posegamo v ta način, da bi organizirali ta projekt, tako kot bi si v
Socialni demokraciji tudi želeli. Meni je zelo žal, da je bil družinski zakonik zavrnjen. To je neka moja politična bolečina, ker je bilo ogromno truda vloženega, in v tem zakoniku je cela vrsta členov, ki ščitijo otroka in otrokove pravice. Mislim, da je zagovorništvu treba dati tudi zakonsko podlago in ne nazadnje zagotoviti tudi sredstva. To je odvisno od nas in vlade. Vedno smo priča zanemarjanju otrok, ali v družini, v okolju, šoli in še kje. Jaz mislim, da je grobosti v družini, v okolju, v šoli, na igriščih in tako dalje, žal, vedno več, da je veliko težkih situacij med vrstniki. Mi moramo vedeti, da je tudi neverbalni pritisk na otroka od sošolcev, prijateljev lahko hujši, kot je tisti, ko kdo koga uščipne ali se mu kako drugače maščuje. Zaradi gospodarske krize je tega veliko in bo še več. Včeraj sem bral v časopisu, da se je v Grčiji povečala samomorilnost nekaj čez 26 %. Si predstavljamo, kaj v tej krizi pomeni, ko starš ne more otroku dati denarja za malico, za nove copate, za kaj drugega, ga peljati na dopust. Sindikati se ne ukvarjajo več s sindikalnim turizmom v tem pozitivnem pomenu besede, saj so bile kapacitete na morju prodane, tako da reveži ne bodo deležni nekega ugodja, ki so ga v nekem prejšnjem sistemu, ki je stalno omenjan kot negativen, bili. Jaz mislim, da bi morali tukaj v družbi nekaj narediti več, kajti Društvo prijateljev mladine organizira kolonije in podobno, ampak tudi tega bo vedno manj. Moram povedati, da nekateri otroci prinašajo vzorce obnašanja tudi v svoje okolje; to vidijo v družini, tako se obnašajo potem v šoli. In zopet se vračam na včerajšnje razprave, v nekem segmentu sem to povedal, v šolah, kjer imamo psihologe, pedagoge, socialne delavke in delavce, nekateri mislijo, da je to nek nadstandard, nepotreben, da to stane. Danes pa govorimo povsem drugače - to ni nadstandard, to je nuja, to je potreba, to je v vseh organiziranih družbah tako urejeno. In v Sloveniji je to zelo dobro urejeno. Gospodarska kriza ne sme biti razlog, da bomo posegali prav v te segmente našega šolstva ali pa izobraževanja, kajti potem prihaja otrok v krog, iz katerega ne more izstopiti - doma je tako, ta vzorec prinaša v šolo, v razred, je neuspešen. In stvar se vrti in nadaljuje. Ne zavedamo se, koliko je v družinah alkoholizma in drugih težkih situacij. Če jih ne bo družba poskušala reševati, potem pač tudi sam ne vidim rešitve.
To je samo en segment otrokovega bivanja, življenja, o katerem govorim, ostaja pa še cela vrsta drugih. Ko smo obravnavali družinski zakonik, pa tudi danes sem slišal problem raznovrstnih skupnosti, družinskih skupnosti - ali ne more politika reči, ta družina je srečna in bo srečna, ta družina pa ni srečna in ne bo srečna in v tej družini otrok ne more biti srečen. Pustimo to! V takratni razpravi o družinskem zakoniku smo od podpredsednika Državnega zbora slišali, "kakšna klofuta pa ne škodi." Kakšna klofuta? Koliko prstov se mora poznati, da ni to grobost, da to ni nekaj
164
DZ/VI/14. seja
prepovedanega? Koliko je to dovoljeno? Teh razprav je bilo tu ogromno, žal nismo bili uspešni, pa bi lahko rešili marsikateri problem.
Sam mislim, da je zadeva na pravi poti. Ne moremo biti taki optimisti, da bomo rekli, teh težav pa ne bo več, če bomo uredili vse, kar se urediti da. Vedno bomo imeli toliko takih in toliko drugačnih težav. In tisti, ki rabijo našo pomoč, so prav ti, najbolj ranljivi, to so otroci, mladoletniki, srednješolci. Tudi te moramo vzeti v bran, kajti tudi tam se dogaja marsikaj. Mislim, da je varuhinja s svojo ekipo na pravi poti, da pa bo verjetno prišel enkrat čas, ko bomo to uredili drugače in peljali stvari tako, kot je naša želja že danes, pa ni uresničljiva, ker pač ni denarja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Mag. Ivana Vogrina ta hip ne vidim v dvorani, zato dajem besedo gospodu Jožefu Horvatu. Pripravi pa naj se gospod Branko Kurnjek.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana gospa ministrica, spoštovana gospa varuhinja s sodelavko, vsem prav lep pozdrav!
Moja iskrena zahvala vsem aktivnim udeležencem v tem projektu Zagovornik - glas otroka. Živo se spomnim, ko se je ta projekt rodil v letu 2006, njegovo rojstvo sem opazoval kot poslanec. Seveda tudi pohvala za resnično zgledno izdelano poročilo.
Mislim, da bi se o otrocih, o tem najžlahtnejšem delu slovenske družbe, morali veliko več pogovarjati kot, recimo, o dvigu RTV-prispevka ali pa o dvigu DDV. Razumem, da se je seja zaključila po polnoči in da so nekateri zelo izmučeni, ampak razočaran sem nad prisotnostjo poslancev ob tako eminentni temi, ki jo v tem trenutku obravnavamo.
Če pogledamo konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in primerjamo situacijo v Sloveniji, lahko rečemo, "ja, smo zadovoljni". Ali je ocena tri ali je pet, zdaj to niti ni pomembno, pomembno pa je to, da si moramo postaviti visoke cilje, da nikoli ne smemo biti zadovoljni s trenutno situacijo in vedno nas mora nekaj gnati naprej, da resnično, kar je bilo danes že večkrat povedano, da so otroci naše največje bogastvo, da to ne bo samo fraza ampak, da bo to naša življenjska praksa, da bomo tako tudi politiki ravnali.
Ko je kolega Brulc razpravljal, sem si zelo zapomnil besedno zvezo "srečna družina". Ko se vozim od službe pa do doma, dvesto kilometrov, vidim razno razne plakate, jumbo plakate ob avtocesti in drugih cestah, jaz v Sloveniji ne najdem enega plakata, kjer bi lahko videl srečno družino. Pa ne samo zaradi mene, sploh ne zaradi mene, najbrž in predvsem zaradi otrok, da bi se, upam, identificirali, pa bi rekli: "Ej, tudi mi smo tako srečna družina!"
Nadaljujem z ugotovitvijo, ki jo je v svojem članku pred kratkim zapisal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jože Trontelj, pravi tako: "Uresničila se je napoved izpred trideset let, da bosta v našem stoletju, ki ga sedaj živimo, pogosteje kot kadar koli prej izrečeni besedi etika in vrednote. Ljudje vidijo, da je marsikaj narobe in čutijo, da je treba nekaj storiti. O tem se govori na mnogih ravneh in mnogih krajih sveta. V Unescovem odboru za bioetiko so zaradi varčevanja začeli ukinjati številne programe in celo oddelke. Etiki so namenili več denarja kot prej. Vzeli so ga celo iz kriznega fonda. Mislim, da moram s tega mesta tudi pozdraviti odločitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je soustanoviteljica Inštituta za preučevanje etike in vrednot, ki bo podpiral prizadevanja, da v Sloveniji okrepimo vzgojne prvine. Vzgojne prvine v šolah, in to na vseh stopnjah - od vrtca do univerze. V slovenskih šolskih programih je, gospe in gospodje, osupljivo malokrat omenjena beseda vrednote. Celo beseda vzgoja se je morala posloviti iz marsikaterega teksta. Jaz pa trdim in soglašam s tistimi, ki pravijo, da je vzgoja pristno dejanje ljubezni za vse človeštvo. Zelo pomenljiva izjava. Raziskava, še to omenjam, ki jo je opravil dr. Janez Musek med pedagogi, je pokazala, da jih velika večina čuti potrebo po vnovični vključitvi vzgojnih vsebin. Seveda, kolegice in kolegi, mi vsi si želimo zadovoljne otroke, želimo in hočemo zadovoljne otroke, kot družba pa jim z reklamami preko omrežij, preko medijev sporočamo, da bodo bolj zadovoljni, če bodo imeli veliko stvari - od pravega iPhona, iPada do odlične pasje hrane za hišnega ljubljenca. Kdaj je dovolj, kaj je dovolj? Mnogi straši so pripravljeni dati ves svoj denar, ves svoj prosti čas so pripravljeni vložiti v to, da bi natlačili otrokovo okolje. Kupijo mu najboljši računalnik, boljše kolo, vpišejo ga v boljši športni klub. Na ta način niso še prav nič vložili v otroka, samo v zunanjost. V otroka ne vlagaš z denarjem, ampak z odnosom. S tem, da od njega zahtevaš vse, kar je zmožen storiti, in veliko je zmožen storiti, neverjetno več kot mi, ki smo v zrelih letih. In na tak način, da mu omogočiš izkušnje, ki so drugačne in mu bodo pomagale preživeti v svetu, ki vedno bolj zahteva odgovornost.
Podčrtujem odgovornost in s tem zaključujem svoje razmišljanje in podpiram poročilo, ki ga obravnavamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospodu Branku Kurnjeku, pripravi pa se gospod Srečko Meh.
BRANKO KURNJEK (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsednik. Še enkrat lepo pozdravljeni!
Želel bi izkoristiti to priložnost in se tudi osebno in kot član odbora komisija zahvaliti za vaše delo in za delo vseh tistih, ki so pri samem pilotskem projektu sodelovali in ki še sodelujejo.
165
DZ/VI/14. seja
Bi se pa tukaj najprej z vsemi kolegi in kolegicami predhodniki strinjal z njihovimi razmišljanji in se obenem vprašal, da najverjetneje med nami ni razumnega človeka, ki o otrocih ne bi govoril v superlativih, ki ne bi rekel, da bi za otroke naredil vse, kar je v naši ali njihovi moči. Pa kljub vsemu številke kažejo drugače. V naši družbi nekaj mora biti narobe, nekaj mora biti narobe z nami odraslimi. Ali se vprašamo na pravi način, v pravih okvirih, na pravih mestih, kaj storiti sistemsko, da bomo odrasli postali bolj odgovorni ne le do otrok, temveč tudi do samih sebe. Poročilo, ki je bilo pripravljeno, o njegovih kvaliteti je bilo danes veliko povedanega. Lahko bi postalo tudi vzorčni, morda kakšen učni pripomoček, lahko bi ga dali v kakšne službe, da bi to poročilo prebrali, seveda ne tako strogo formalno kot poročilo, ampak kot neko osnovo, kaj se pravzaprav v naši državi dogaja, kaj se dogaja našim otrokom in kako te stvari izboljšati. Takšne besede so lahko slišati kot floskule, ampak problemi dejansko obstajajo in problemov se je treba lotiti na konkretne načine.
Še enkrat vsa pohvala, jaz resnično upam, da boste s projektom nadaljevali s takšno vnemo, entuziazmom, z vso strokovnostjo, za katero verjamem, da jo premorete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospodu Srečku Mehu, pripravi naj se gospod Marko Pavlišič, če bo v dvorani, tako da opozarjam na to.
SREČKO MEH (PS SD): Z zadovoljstvom pozdravljam gospo Vlasto Nussdorfer, niti ne toliko kot odgovorno za to področje, ampak zaradi vsega tega, kar je že do zdaj naredila in se mi to zdi izjemno pomembno.
Pravzaprav vprašanje, ki ga je gospod Kurnjek načel oziroma postavil, je vprašanje, kaj bomo naredili, kaj narediti v tem trenutku, kaj lahko naredimo. S to razpravo tukaj v Državnem zboru smo naredili korak, ki je pomemben za to, da v javnosti spregovorimo na najodgovornejšem mestu o tem, kar je srčika našega problema. Jaz mislim, da je o prispevku RTV bilo treba govoriti in da bi tudi tam kazalo veliko govoriti o programih, ker so mnogi programi takšni, ki niso primerni, da bi jih otroci gledali, in bi prav pazljivo morali ravnati, na kakšen način bi te programe imeli. Zato se mi zdi, da bi to lahko bilo že eno področje delovanja tistih, ki delajo v javnem zavodu RTV Slovenija. Jaz seveda mislim, da je izjemno veliko treba delati na preventivi. Gre za to, da je treba šolo povezati s starši, da je treba vrtec povezati s starši, okoljem in okolico, športna društva, tudi cerkev. Zelo pazljivo je trba v okolju razumeti potrebe, ki jih otroci imajo. Če tega ne bomo razumeli, če o tem ne bomo govorili in ne bomo zaznali, kaj nam otroci sporočajo, potem bomo zelo težko zaznali tiste probleme, ki jih ne znamo, ki jih ne zaznamo in vemo, da ti problemi so. Dvomi v različne skupnosti, zakonske
oziroma skupnosti, v katerih otroci živijo, so pravzaprav neprimerni. Treba je samo to zagotoviti, da so za otroka primerni, da je okolje, v katerem otrok živi, in to je bistvo, kadar govorimo o tem, da otroku zagotavljamo skupnost, v kateri bo lahko živel tako, kot je pravzaprav prav. Vprašanje, ki se meni postavlja, je pravzaprav to, kako združiti nekatere institute, ki na tem področju delajo. Rekel sem šolo, vrtec, okolje, okolico. Kaj pa socialna služba? Ali dela dobro? Kako združiti potem policijo, sodstvo in tožilstvo, pa občino, pa pravne pomoči, ki bi jih morali ljudje dobiti, izobrazbo oziroma informacije, ki bi jih starši potrebovali? Mi moramo narediti tudi naslednje korake, kadar govorimo o nasilju in o težavah, ki jih otroci imajo, in sicer v tem primeru, da zagotavljamo varne hiše, materinske hiše, pa delo, pa stanovanja, okolje ki jih matere morajo imeti oziroma tisti, ki otroka imajo. To se mi zdi, da je izjemno pomembno vprašanje, na katerega moramo vzpostaviti koordinacijo vseh del, vseh akterjev, da bomo zaznali, kaj se tukaj dogaja. Žrtve nasilja seveda vemo, da niso samo družine. Ne samo ožja družina, ne širša, ampak da so že otroci žrtve nasilja v mnogo katerih okoljih. In to je v bistvu treba zaznati, grobo, zelo trdo obsoditi in ne dopustiti, da se to dogaja. Mislim, da vzgoja, o kateri je bilo tukaj govora, niso samo učne ure, na katerih bi govorili o vzgoji. Vzgoja mora biti vgrajena prav vsako šolsko uro, pri vsaki šolski uri moramo govori o moralnih vrednotah. Govoriti moramo tudi o športu, o kulturi, pa o politiki. Z lastnim zgledom, ki ga dajemo lahko mi tukaj tudi v Državnem zboru, bomo govorili o morali, bomo povedali, kakšno je naše poslanstvo. In to je pravzaprav tisto bistveno, kar sporočamo mi v Državnem zboru. Naša deklarativna podpora poročilu in aktivnostim, ki so bile izražene, je seveda dobra, odlična in primerna, in je prav, da to naredimo. Seveda pa bi bilo treba sedaj spodbuditi te povezave, da imamo varne točke po občinah, da znamo delati, da znamo razumeti in da vse to naredimo. To pa je tisto, za kar moramo usposobiti, pravzaprav osvestiti tiste, ki vedo, da je nekaj narobe, pa tega ne znajo povezati v sklop vseh aktivnosti, ki na nekem območju lahko otroku največ pomaga.
Zato mislim, da je ta razprava dobra, poročilo pove, kaj je danes že storjenega in kaj bi še morali narediti. Za nas pa pomeni, da to naše načelno gledanje in stališče do vrednot, do vzgoje in do morale, do etike, če hočete, vgradimo v svoje delo v Državnem zboru, na terenu, da smo ambasadorji vsega tega, kar ste do sedaj že naredili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Gospe Alenke Bikar ta hip ni v dvorani.
Besedo dajem gospe Marjani Kotnik
Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
166
DZ/VI/14. seja
Lepo bi pozdravila vse prisotne, vse kolege poslanke in poslance, posebej pa gospo varuhinjo Vlasto Nussdorfer in sodelavko.
Danes obravnavamo Posebno poročilo Varuha človekovih pravic o pilotskem projektu Zagovornik - glas otroka. Tudi sama želim izreči vsem, ki se ukvarjate z otroki in njihovimi pravicami, iskreno zahvalo za to. Posebej pa bi rada v tem državnem zboru izrekla iskreno zahvalo spoštovani gospe Vlasti Nussdorfer za vse, kar je doslej storila za naše otroke, tudi v projektu Beli obroč in sedaj seveda ko nadaljuje to svoje delo na področju varuhinje človekovih pravic.
Menim, da je to, da se ukvarjamo s problemi otroka, s problemi njegovih pravic zelo pomembno in v današnjem času zelo nujno. Nujno še posebej zato, ker vemo, da je naša družba v vedno težji situaciji, vedno več je ekonomskih problemov. In seveda vsi ti problemi se odražajo tudi v družinah. Posledično tudi zato naše družine razpadajo in tudi razpadejo. Potem pa se začnejo težave, v katerih pa, mislim da, najkrajše potegnejo prav otroci.
Ker ima otrok manj ekonomske, družbene in simbolne moči ter s tem neenakovredno pozicijo v odnosu do odraslih, prav zato potrebuje zagovornika. Pravica do mnenja oziroma glasu zagovornika pa varuje otroka tudi pred državo in njenimi institucijami. Zaradi vsega tega je institut zagovornika otrokovih pravic zelo pomemben.
Zagovorništvo otrok je, kot sem že dejala, način varovanja njegovih pravic. Otrokov zagovornik zagotavlja, da otrok ob kršenju njegovih pravic v družbi odraslih ne ostaja sam in brez moči. Zagovornik skupaj z njim raziskuje njegove želje, potrebe, strahove, zavzema se za otroka ter govori zanj v smislu, da bodo njegovi interesi in pravice slišane, upoštevane s strani posameznikov in institucij, ki odločajo o njegovem življenju. Zagovorništvo tako v širšem smislu pomeni in omogoča otrokom in mladostnikom imeti glas v zadevah, ki zadevajo njihova življenja, predvsem pa da se zanje uresničuje pravica do izražanja njegovih potreb, da pove svoja opažanja, da izrazi svoje želje in da na ta način staršem in institucijam izrazi tudi svoje potrebe. Z velikim veseljem podpiram ta projekt in priporočila Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Pridružujem se tudi mnenju vseh predhodnikov, ki so o tem problemu in o predlaganih rešitvah spregovorili danes pred tem državnim zborom.
Naj zaključim s stavkom, ki ga je povedal kolega gospod Kurnjek, ki se mi zdi zelo sporočilen. Tudi sama si želim, da bomo odrasli postali bolj odgovorni do otrok in do sami sebe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospe Ivi Dimic, sledi pa razprava mag. Tonina. Opozarjam, če je kje v bližini.
Izvolite, gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Še enkrat lep pozdrav!	Tudi jaz se bom
dotaknila določenih zadev, ki jih je moj kolega Jože Horvat omenil in bi rekla, kaj v Novi Sloveniji najbolj poudarjamo. Ves čas opozarjamo, da živimo v času vrednotne krize, ki je po mnenju nekaterih usodnejša od gospodarske krize. Ena in druga pa sta povezani, morda je celo vrednotna sprožila gospodarsko. Otroci danes dobivajo premalo vzgojnih spodbud za osvojitev vrednot, ki jih ljudje potrebujemo kot izhodišče za svoje ravnanje. Tudi to so v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti spoznali in o tem v teh dneh lahko zelo veliko beremo.
Rada bi jaz še poudarila, da sem zadovoljna, da imamo projekt Zagovornik - glas otroka. Pričakovanje in tudi moje mišljenje je v tem, da je zagovornik otroka v vsem tem pilotnem času obiskal in sodeloval z ostalimi institucijami v Sloveniji, kot so centri za socialno delo, SOS-telefoni, varne točke in morda bi lahko še naštevala določene inštitucije, ki se resnično ukvarjajo z otroki, z njihovimi težavami. In tukaj tudi poudarjam veliko skrb in nalogo zagovornika otrokovih pravic, da stopi do centrov za socialno delo, kjer lahko odigra s svojimi izkušnjami in znanjem veliko vlogo, ker vemo, da se žal velikokrat tudi tam stvari zapletejo. Veliko takšnih žalostnih zgodb o naših otrocih slišimo po televiziji.
Dotaknila bi se tudi družinskega zakonika. Veliko členov je res govorilo o zaščiti otrok, vendar se ne strinjam z vsemi členi, ki so v popolnosti zagovarjali otroka in njegove pravice. Vsi vemo, da se bo permisivna vzgoja morala počasi umakniti iz naših vzgojnih vzorcev, na kar še posebej poudarja specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant, v teh dneh, prejšnji teden smo lahko zelo veliko brali o tem. Kaj je poudarjal? Da je treba otroke navaditi, da so v življenju tudi slabe stvari, da se kakšna stvar pokvari, da se kakšna stvar zlomi pa da ni treba, da jo gremo takoj kupit, zaradi česar potem otroci v paniki kličejo tudi na SOS-telefone, ampak da se da neka stvar popraviti, predvsem pa, če ponazorim, prebrala sem, kako je napisal, da je dal otrokom v roke svinčnik in je rekel: "Poglejte, kolikšen je svinčnik in kakšna je radirka na koncu." Da se da z radirko tudi stvari popraviti, spremeniti in pa da je potem življenje lepše in da ni konec sveta.
Kot vzgojitelj, kot starš bi rada tudi poudarila, da se starši mogoče bojijo, da jih otroci ne bodo meli radi, če jim bodo postavili meje. Mislim, da bo tudi tukaj treba s tem seznaniti. Sama sem bila deležna zadnje čase nekaterih okroglih miz, kjer starši enostavno vprašajo, kako postaviti meje. Tudi tukaj se strinjam z zagovornikom otrok, ampak tudi starše bo treba na nek način tudi prevzgojiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Na vrsti je mag. Majda Potrata.
167
DZ/VI/14. seja
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Sem hotela popraviti napako, ker v svojem prvem nastopu nisem posebej pozdravila ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, to zdaj opravljam.
Ampak bi se pa neke zadeve rada dotaknila. Odkar natančno spremljam tako poročila Varuha človekovih pravic, inštitucijo Varuha človekovih pravic, opažam, da se nekatere stvari prekrivajo. O Varuhu človekovih pravic imamo poseben zakon in z njim so njegove pristojnosti, pooblastila in možnosti natančno definirana. Bila sem ena od tistih, ki sem zagovarjala tezo, da je močna inštitucija, ki se imenuje Varuh človekovih pravic, zelo pomembna, zato da se k njej zatekajo ljudje različne starosti s svojimi problemi takrat, kadar so kršene njihove pravice v zvezi z državo, lokalno skupnostjo, se pravi z javnim sektorjem.
Zato sem tudi zadovoljna, da imamo pri Varuhu človekovih pravic enega od štirih namestnikov, ki se ukvarja posebej z otrokovimi pravicami. Če bi gledala v preteklost, se mi zdi, da so tista priporočila iz varuhovih poročil, ki so se neposredno nanašala na otroke in varstvo otrokovih pravic, pravzaprav še najbolje izpolnjevana priporočila. In da so nekatera druga iz letnih poročil dosti slabše. Sem pa tudi zagovornica, da se posamezna področja, povezana s kakovostjo življenja otrok v naši državi, urejajo morebiti tudi z drugimi inštitucijami. In tako vidim Zagovorništvo - glas otroka kot specifično nalogo, ki jo lahko opravlja po moje dobro neka inštitucija, ki ima ustrezno urejeno tudi pravno osnovo. Zato se mi zdi to posebno poročilo dragoceno, ker kot eno možnost zagotavlja tudi samostojno inštitucijo. Smo povedali, kako je z možnostmi v tem trenutku, ampak na pol poti ostajamo. Jaz bi tukaj s seje Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti citirala izjavo dr. Zorana Petroviča [opomba redaktorja:napačno naveden priimek - pravilno: dr. Zorana Pavloviča], ki je tudi eden od sodelujočih v projektu, in je rekel: "Ta zadeva, ki obstaja, to je zadeva, ki teče, tukaj so desetine usposobljenih zagovornikov, ki delajo, tukaj so primeri, ki tečejo, to ni projekt, ki bi ga lahko začel in ki bi ga potem enkrat končal, pa bi napisal poročilo, pa bi rekel, fino je bilo, dajmo se nekaj iz tega naučiti, pa bomo začeli znova. To je stvar, ki teče in ki jo je treba na nek način dejansko rešiti ali pa da rečem grobo ubiti." Danes je ta možnost, da tega projekta ne bomo grobo ubili, ampak mu bomo omogočili, da se nadaljuje. Ampak je še njegovo nadaljevanje tudi pomembno. Treba ga je rešiti na ta način, da se mu zagotovi še naprej ustrezna profesionalna kvaliteta. Strokovnjak, ki deluje v tem projektu, opozarja na prednost tega projekta, da je ta projekt ves čas spremljala ustrezna strokovna raven, kakovost storitev. In to je pomembno. On mora biti strokovno dobro postavljen in da se mu
postavi tudi ustrezna strokovna avtonomija. To se mi zdi, da je pravzaprav zelo pomembno. Ko poslušam posamične razprave, ki govore o družini, o vrednotah, o tipu vzgoje. Jaz mislim, da je še vedno pravica staršev, da se sami za vzgojno doktrino odločijo, ki jo bodo vpeljevali v svoji družini. In pravzaprav se zagovornik postavlja tedaj, kadar v družini nekaj zaškriplje in kadar je otroku treba določiti zagovornika. Sklicevala bi se na izkušnje voditeljice projekta gospe Martine Jenkole, ki je tudi povedala, da je pri njihovem delu bilo osnovno vodilo pridobiti soglasje staršev za postavitev zagovornika in je samo v desetih odstotkih bil postavljen zagovornik na zahtevo centra za socialno delo. Mislim, da to, da so starši uvideli sami, da je treba opolnomočiti otroka in mu dati zaupanja vredno osebo, dober znak tudi zato, kar je rekel gospod Kurnjek, pa ga je potem kolegica Poropat citirala, da tudi sami zorimo kot osebnosti ob problemih, s katerimi se soočamo. Jaz se vse preveč bojim, da spregledujemo, kaj je naloga zagovornika.
Naloga zagovornika je slediti otroku in zame je najboljša izkušnja, ki jo je tudi gospa Jenkole citirala, tistega otroka, ki je rekel, da je nekaj izjavil, pa potem ugotovil, da je čisto narobe izjavil, pa ni upal povedati drugače, ker se je bal, da ga bodo vsi zapustili. To je zame tako pomembna resnica, ki jo je otrok povedal. In to je vrednota - povedati stališče, se za to stališče tudi postaviti. In jaz tu vidim funkcijo zagovornika, da pripravi otroka, da se otrese tega strahu, da bodo posledice, če bo povedal svoje stališče, zanj tako hude, da bo ostal sam. Kar spomnite se, kako običajno reagiramo, ko prvič srečamo kakšnega otroka. "Koga imaš pa ti raje ... ?". Mamico ali očka običajno. In če je otrok postavljen v situacijo, kjer se mora celo pred neko uradno institucijo, kar sodišče je, izrekati, je njegov strah in njegova stiska še toliko večja, kaj bo tam v tisti situaciji povedal. In tu je po moje tisto razumevanje, da zagovornik pravzaprav zastopa otroka in njegovo stališče, da tu ni prvi, ki mora razmišljati o koristih otroka - to mora center za socialno delo, morajo starši razmišljati o tem, kaj je korist otroka v prvi vrsti -ampak da odpre otroka in otrok lahko mirno pove, kako si predstavlja svojo prihodnost in kaj pravzaprav pričakuje.
Zdi pa se mi potrebno opozoriti še na nekaj, tega sem se poprej čisto rahlo dotaknila, pa ne razvila v mnenju poslanske skupine. Res je dal Državni svet zelo pozitivno mnenje do poročila. Tudi mi smo se o poročilu izrekali zelo pozitivno, smo pa slišali tudi pripombe o tem, kaj bi bilo treba še storiti, kje nam stvari manjkajo. Posebej sem povedala, da vidim nalogo zagovornika načela enakosti malo drugače, kot je bilo mogoče na komisiji zaznati. Varstvo pred diskriminacijo je zelo pomembna razsežnost, vendar bi sama zagovarjala inštitucijo, ki bi zagovorništvo načela enakosti vzpostavila kot posebno inštitucijo. In če berem direktivo iz leta 2000 in enega njenih členov - zdaj mi oprostite,
168
DZ/VI/14. seja
se ne spomnim natančno, ali je 12. ali 13. člen, pa mislim, da je 13. člen te direktive, ki govori o tem, da se naj na horizontalni ravni zagovornik načela enakosti združuje. Kar pomeni, da se združujejo različne kršitve človekovih pravic zaradi tistega, kar varuje 14. člen naše ustave, bodisi rasa, etnična pripadnost, starost, invalidnost, katerakoli druga osebna okoliščina mora biti pred diskriminacijo zavarovana. Jaz vidim zagovornika načela enakosti kot tistega, ki na horizontalni ravni povezuje vse te različne vidike diskriminacije. Soglašam, da tako, kot je zdaj zagovornik umeščen, tako kot je zagovornik zdaj postavljen, vse njegove funkcije niso postavljene tako, da bi se lahko v polni meri uresničevale. Spet smo pred novo zadrego, kako v teh okoliščinah izboljšati zdajšnji slab položaj na poti do tistega, ko bo to postavljeno tako, kot mora biti. Želim si, da bi trikotnik: varuh človekovih pravic - ministrstvo za delo -zagovornik načela enakosti našli neko rešitev, ki bi bila boljša od obstoječe in bi bila na poti do popolne, da tako rečem, ne bom rekla idealne, ampak do popolne. Vsekakor sem pa tudi s poslanskim vprašanjem, ki sem ga zadnjič zastavila ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nakazala, da je to pomembno vprašanje in da je zame pomembno tudi to, da se Slovenija kot država zavaruje pred negativnimi sporočili iz Evropske unije. Želim si, še enkrat povem, da bi ta trikotnik: varuh človekovih pravic, ministrstvo in zagovornik, ki nedvomno ima izkušnje v zvezi s tem, ne nazadnje obstaja že analiza, ki je bila pripravljena v predprejšnji vladi in je neke možnosti ponujala, da bi našli neko rešitev, ki ne bi komurkoli od deležnikov puščala občutka, da kdo posega v njegovo avtonomnost ali pristojnosti. Treba je opozoriti, da imajo vsi ti inštituti specifične pristojnosti in da je to zelo pomembno, da jim zagotovimo, da delujejo v okviru svojih pristojnosti najbolje, kar se da, ker to tisti, ki se nanje obračajo, upravičeno od njih tudi pričakujejo. Zato bi ta del razprave, ki je tekel na odboru, rada obrnila vendarle v to, da jaz pritrjujem uvodnemu mnenju, mislim, da ga je ena od kolegic v mnenjih poslanskih skupin povedala, da varuh v uvodu ugotavlja, da je stopnja varovanja človekovih pravic v naši državi razmeroma dobro urejena, kar pa ne pomeni, da ne bi mogla biti še bolje. Zlasti tisti, ki čutijo, da so njihove pravice kršene, bi verjetno pričakovali, da se kakšna stvar uredi še bolje.
Jaz se ob tej priložnost tako kot vedno, kadar imamo opraviti s poročili varuha človekovih pravic, zahvaljujem ustvarjalcem poročila, v tem primeru pa zlasti vsem, ki so bili na kakršenkoli način vpeti v projekt Zagovornik -glas otroka, in jim želim, da bi dobro v prihodnje opravljali tudi tisto poslanstvo, o katerem je bilo tudi govora, ozaveščanje javnosti o teh rečeh, da bo tudi javnost vedela kaj od vsake posamezne institucije pravzaprav lahko pričakuje. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem še mag. Barbar Žgajner
Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovana varuhinja človekovih pravic s sodelavko!
Danes v razpravi sem med drugim slišala, da s projektom zdravimo rane. Jaz bi rekla drugače. S projektom kažemo, da smo odgovorna družba, da znamo v družbi zaznati probleme in da znamo tudi odreagirati na te probleme. Ne bom rekla, da sem v popolnosti zadovoljna s sistemom, kakršen je, vem pa, da smo v vseh teh letih naredili veliko tudi na področju zaščite otrokovih pravic. Četudi, veste, ko se vprašam, ali je Slovenija res otrokom prijazna država, težko najdem enostavčni odgovor, ki bi me v popolnosti zadovoljil. Jaz pravim, da ne, nismo dosegli tistega nivoja, da lahko rečemo, da smo zgledna država in da smo otrokom prijazna država. Leta 2006 je bil sprejet amandma na mojo osebno pobudo in še vedno sem hvaležna tudi tedanjemu ministru, pokojnemu dr. Bajuku, da je prisluhnil želji, potrebi, prošnji in v proračun za leto 2008 vključil amandma, ki je dal posebno postavko oziroma program uradu Varuha človekovih pravic prav za projekt zagovornika. Jaz se bojim, da se bo, ker se dostikrat sliši, dostikrat se vsi skupaj izgovarjamo na javnofinančno sliko, nikoli ne najdemo zadosti finančnih sredstev, da bi izboljšali projekt, ki se je začel kot pilotni projekt, ali da bi ga morda celo nadgradili v okviru posebnega zakona ali morebiti v okviru posebnega inštituta. Jaz sama osebno zagovarjam prav varuha otrokovih pravic. Pa se zavedam in vse priznanje tudi za preteklo delo aktualni varuhinji človekovih pravic, ki je vem, da je na področju zaščite otrok naredila ogromno in da bo tudi pri delu varuhinje človekovih pravic prav posebna skrb namenjena temu področju.
Ampak veste, ko sem pred leti delala analizo, kako imajo druge države v okviru Evropske unije urejeno to področje, sem bila presenečena, kako daleč zadaj smo ostali. Samo primer Švedske bom omenila, tam imajo varuhinjo otrokovih pravic, ki uživa v družbi takšen ugled, kot ga v Sloveniji ne uživa predsednik Vlade. Varuhinja otrokovih pravic, ki sodeluje tudi v zakonodajnem postopku s posameznimi iniciativami in ki jo tudi otroci prepoznavajo kot njihovo zagovornico, zaščitnico kot varuhinjo, na katero se lahko obračajo z razno raznimi problemi. To je tisto, kar je po mojem ena dobra pozitivna praksa in kar je moja želja po nadgradnji sistema, kakršnega imamo danes v naši državi. Ko sem rekla, da smo naredili veliko, pa vendar ne dovolj, še vedno nismo izpolnili nekaterih zahtev Evropske unije na tem področju. Slovenija še vedno nima urejene zgodnje obravnave otrok. To je projekt, o katerem se pogovarjamo, ne vem, koliko let, pa še vedno nismo uspeli priti do
169
DZ/VI/14. seja
zakonske ureditve, da bi uredili področje zgodnje obravnave otrok.
Še vedno nimamo v zadostni meri zadovoljenega spoštovanja otrokovih koristi v družinskih razmerjih pa tudi v postopkih pred sodiščem. Sprašujem se, kako je z inštitutom otrokovega zagovornika in pa urejeno družinsko mediacijo ter kako je z napredkom v primerjavi s sedaj veljavno, bom rekla, zastarelo zakonodajo na tem področju oziroma z delitvijo pristojnosti med centri za socialno delo ter specializiranimi družinskimi sodišči. Kolikor sem seznanjena, pa tudi to je bila želja v preteklosti, da bi se ustanovila posebej specializirana družinska sodišča, temu ni tako, ampak imamo znotraj sodišč posamezne oddelke, ki se ukvarjajo z družinskimi zadevami, pa vem, da tudi otrokove koristi niso v zadostni meri zaščitene oziroma varovane.
Slišali smo tudi v razpravi, kako pomembna je empatija. V prvi vrsti smo mi odrasli tisti, ki moramo pokazati, da imamo sočutje do problemov ki nastajajo v naši družbi. In v prvi vrsti, ja, otroci so tisti, ki praktično nimajo na nobenem nivoju nekih svojih zagovornikov, zaščitnikov njihovih pravic. Nimajo. Imamo kategorijo upokojencev, ki se borijo za pravice upokojencev in dosežejo tudi v zakonodajnih postopkih, da so njihove pravice posebej zaščitene. Imamo zelo močan lobi, če temu tako rečem, na strani zaščitnikov pravic potrošnikov. Tudi na strani varovanja pravic pacientov. Kar izgubimo pa se takrat, ko govorimo o otrokovih pravicah in verjamem, da je to tudi eden izmed razlogov, zakaj še vedno nismo dosegli nivoja, ki bi ga po moji oceni morali. Ko govorimo o empatiji, če se zopet vrnem na empatijo, s tem ko bomo pokazali, da znamo ali pa da smo sočutni do problemov otrok, do njihovih potreb - pa tukaj ne izključujem odgovornosti, tudi odgovornost je sestavni del tega procesa - bomo na drugi strani, verjamem da, lahko zbujali občutek, da smo vredni zaupanja. Mi, ki odločamo in sprejemamo politične odločitve in ki ne nazadnje tudi dajemo smernice, kam se lahko naša družba razvija oziroma se bo razvijala.
Ena od kolegic pred menoj je dejala, da je morda čas, da je smiselno permisivno vzgojo umakniti iz naših vzgojnih konceptov. Jaz se sprašujem, ali je to res prava pot. Ali je to razvojno naravnana pot? Jaz si ne želim represije v vzgoji. Ne želim. Ker je represija korak, več korakov nazaj. Je pa res, da istočasno, ko govorimo o permisivni vzgoji, pa naj si bo v izobraževalnih institucijah ali družini, je pomembna istočasna odgovornost oziroma vzgoja za odgovorno ravnanje tudi otrok. Ampak še enkrat, odrasli smo tisti prvi, ki dajemo zgled. In če odrasli ne znamo ravnati odgovorno, ne moremo pričakovati od naših otrok, da se bodo nekoč razvili v odgovorne državljanke in državljane. Veste, odgovornost se začne v prvi vrsti tudi v tej dvorani, v tem državnem zboru pri spoštovanju ustave. Pa smo na tem področju
padli na celi črti v preteklosti. Ampak ne bom o tem. O tem morda v naslednji točki, ker se bo dotikala tudi odgovornega ravnanja do ustave in do naših državljank in državljanov.
Morda še o eni zadevi, ki jo je smiselno na glas izreči ali pa naj bo to moje glasno razmišljanje. Jaz se bojim, da smo z nenehnim poudarjanjem človekovih pravic, z morda tudi ustanavljanjem nekih delovnih skupin, nekih posameznih institucij, ki so razdrobljene po posameznih ministrstvih, prišli do ene faze, ko lahko na nek način že govorimo o eroziji človekovih pravic. Eroziji človekovih pravic v tem smislu, da se dostikrat dogaja, da se odgovornost, ki bi jo v prvi vrsti za zaščito otrokovih pravic morala nositi družina, prenašajo na državo oziroma njene institucije. Po drugi strani pa se država umika iz tistega polja, kjer bi morala ščititi otrokove oziroma človekove pravice. To je morda druga skrajnost ali pa druga bojazen. Se pravi, da država na nek način preveč posega v družino, da jemlje tudi odgovornost, ki bi jo morala družina nositi, na svoja pleča, v primerih, ko pa bi se država morala pokazati kot zaščitnik pravic, pa pademo. Tudi na področju delovanja sodišč.
Morda v razmislek, pa ni to zgolj moje glasno razmišljanje, mnogi strokovnjaki, ki se dnevno ukvarjajo s področjem varovanja otrokovih pravic, so delali elaborate na to temo. Predstavnik Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše dr. Pavlovič je v eni od razprav na to temo povedal, pa mi dovolite, ga bom citirala, ker sama osebno ga smatram kot enega res zelo dobrih strokovnjakov na tem področju, pa ne samo teoretika, je človek, ki izhaja iz prakse in jaz pravim, da takšni ljudje so izjemno pomembni, ko se pogovarjamo o sistemski ureditvi določenih področij. Povedal je, da se konkretno projekt zagovornik otrokovih pravic dotika samega jedra pojma otroka in otrokovih pravic kot takih. Otrok se razlikuje od odraslih predvsem v tem, da nekoga potrebuje. Potem ko ne potrebuje več nikogar in lahko neodvisno in avtonomno deluje v družbi, takrat je otrok odrasel. Dokler otrok ima dovolj funkcionalne starše na razpolago, zagovornika ne rabi. Kadar pa jih nima, je prikrajšan in takrat se izkaže potreba po zagovorniku otroka. Zato mora biti zagovornik strokovno dobro usposobljen in mora imeti ustrezno strokovno avtonomijo. Še enkrat, ustrezno strokovno avtonomijo. Dejstvo je in verjamem, da smo tudi v Pozitivni Sloveniji zelo jasno povedali tudi na sami komisiji, da je poročilo dobro pripravljeno in da bomo poročilo seveda podprli. Upam in želim, da v prihodnje ne bomo tudi v proračunih, ki se bodo sestavljali, ali pa rebalansih proračunov, krčili sredstva za delovanje Varuha človekovih pravic. Jaz verjamem, da njihovo delo oziroma delo vseh, ki so zaposleni v okviru urada Varuha človekovih pravic v obdobju krize, potrebe po delu oziroma po delovanju naraščajo. Tudi revščina je eden tistih zelo zgovornih pokazateljev ali pa indicev, da potrebujejo ljudje,
170
DZ/VI/14. seja
ki se soočajo z revščino, več pomoči. Včasih je potrebna samo beseda, ko ne vedo, kam se obrniti. Tudi v teh primerih vem, da je urad Varuha človekovih pravic tista inštitucija, ki pride zelo prav človeku v stiski. Upam in želim tudi to, da bo inštitucija v bodoče manj institucionalizirana in bo več odgovarjala na potrebe posameznikov na terenu, kajti dostikrat se zgodi, da enostavno ljudje, ki se obrnejo po pomoč, niso vešči formalnih postopkov, ki jih morajo izpolniti, da pridejo do varuha človekovih pravic. Jaz govorim o varuhu človekovih pravic, ki istočasno opravlja na nek način tudi funkcijo varuha otrokovih pravic.
To so stvari, ki nas še čakajo in jaz verjamem, da bomo sposobni na nek način odpraviti pomanjkljivosti v ureditvi. Želim, da res odgovarja inštitucija na potrebe, ki izhajajo s terena in naj mi dovoljeno za konec zgolj zaključiti z besedami, ki sem jih leta 2006 zapisala pri obrazložitvi k amandmaju, k proračunu, ki je bil v Državnem zboru, bom rekla še enkrat pohvalno, sprejet. "Otroci so najboljši pokazatelj, v kakšni družbi živimo." Jaz upam, da se tega zavedamo danes in da bomo s tem zavedanjem ravnali tudi pri odločitvah v Državnem zboru, ko se bomo pogovarjali o zakonskih spremembah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Možnost besede ima tudi tukaj prisotna predstavnica Vlade, gospa ministrica. Ni potrebe, da bi še karkoli v zvezi s tem povedali. Predlagateljica?
Izvolite, gospa varuhinja.
VLASTA NUSSDORFER: Še enkrat vsi lepo pozdravljeni! Pozdravljena predsedujoča, ministrica za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, predstavniki poslanskih skupin, ki ste bili uvodničarji, in seveda tudi vsi ostali poslanke in poslanci, ki ste danes v mozaik zagovorništva vtkali veliko svojih misli, idej in izkušenj.
Prav ob zadnji predstavitvi sem se spomnila na misel, ne vem, čigava je ta hip, ki pravi nekako takole, da boljše družbe ne bomo imeli, če ne bomo imeli boljših otrok. Otroci nas bodo nekega dne nasledili in dejansko se včasih prepozno vprašamo, kakšno je bilo otroštvo in zakaj gredo odrasli po takih poteh. Pogosto celo psihiatri v različnih, žal, tudi kazenskih postopkih ugotavljajo, da je bilo marsikaj narobe že v matični družini. In zato je tako pomemben projekt Zagovornik - glas otroka, še zlasti, če družina sama ugotovi, da je potreba po tem, da ji še nekdo od zunaj pomaga. Zato je tudi tako zelo pomembno soglasje, kajti če je zagovornik postavljen proti volji staršev, običajno gre za enega izmed staršev, lahko ta tudi razdiralno vpliva in nekako s tem svojim nasprotovanjem tudi pri otroku vzbuja odvečna vprašanja, ali je sploh to potrebno ali jim bo ta lahko pomagal ali ne. Sama imam prednost zgodovinskega
spomina, torej dela 35 let na tožilstvu in tudi v nevladnem sektorju, kjer sem vsa leta resnično najbolje spremljala družine. Družine z otroki, družine, ki so se znašle na stranpoteh, mladoletniške postopke, kriminaliteto spolnega področja in tudi včasih tako šibek položaj žrtev v različnih postopkih. In kadar je šlo za žrtve -otroke, smo ugotavljali, da se znajdejo v kolesju institucij, od centrov za socialno delo, preko policije, tožilstva, sodišča, odvisno do kod zadeva pride. In takrat je včasih otrok po nepotrebnem izpostavljen tudi preštevilnim postopkom. Danes ste mnogi izpostavili tudi to, ali ti postopki, ki trajajo tako dolgo, tudi zaradi staršev lahko, koristijo. Zagotovo ne. Kajti vsak postopek lahko škodi otroku, ker ga nekako izpostavlja, ker mora govoriti o neprijetnih stvareh. Zato je včasih res zelo pomemben zagovornik, ki stoji ob otroku in mu da vedeti, da ni kriv za to, kar se mu je zgodilo. Kajti naši otroci se vse prepogosto povsod čutijo krive. Na eni strani nemoč staršev, tudi v obliki permisivne vzgoje, od katere se poslavljamo, a k sreči in upam, ne bomo prišli nikoli do represivne, kajti obe ti dve skrajnosti lahko neizmerno škodita. Smo, kot smo slišali, v številnih krizah, tudi krizi vrednot. Tudi o njej se govori. Vendar otroci zanjo zagotovo niso krivi, čeprav se obnašajo tudi do sovrstnikov nasilno, neprimerno. Družina je tista, ki marsikaj sporoča, k sreči pa šola, če ima primerne vzgojitelje, učitelje, lahko tudi nekaj nadoknadi. Ni pomemben marmor in beemweji, ki se bohotijo ponekod, pomembni so odnosi v družinah. In tam, kjer jih ni, tam včasih tudi zagovornik da otroku vedeti, da ni sam, da lahko spregovori, da mu zaupa in ga spremlja na teh običajno težkih in predolgih poteh. Zato sem vesela, da ste doumeli celotno bistvo projekta, ki je zagotovo za pilotski projekt tako rekoč predolg, vendar vseeno je bolje, da je tekel tako in prinesel takšne rezultate, kot bi morda na sredini poti zamrl in se nehal. Vsi, ki smo bili vanj vključeni, smo upali, da bo trajal. Seveda si vedno želimo, da ne bi bilo toliko otrok, ki bi ga rabili. A vendar zagotovo v teh časih še bodo in potrudili se bomo po najboljših močeh. Ob meni je, večkrat ste jo pozdravili, moja sodelavka Lili Jazbec, v uradu oziroma pri varuhu človekovih pravic je nasledila mag. Martino Jenkole, ki je vsa leta bdela nad projektom, a tudi ona še vedno dela na Primorskem, se je upokojila in ostala zvesta projektu. In z veseljem, vsakokrat, ko se mesečno sestaja skupina pri varuhu človekovih pravice - še vedno za izvedbo pilotskega projekta - imenovana SIPP, zrem v obraze sodelujočih, zdaj jih pozdravim kot varuhinja, prej sem sama aktivno sodelovala v tej skupini, kajti vidim, da so zavzeti, da imajo ob sebi še toliko kadra in potenciala, da bodo zmogli.
Zaključila bi s tem, da sem vesela, da kljub temu, da je bil v Državnem zboru težak včerajšnji dan in tudi dolga noč, ste tisti, ki ste tukaj in ste razpravljali, prišli s plemenitim ciljem
171
DZ/VI/14. seja
podpreti poročilo in mu reči svoj veliki da. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati. Vidim interes za razpravo. Naj ob tem povem, da tudi obe tukaj prisotni, gospa ministrica in gospa varuhinja, prosim, če bosta želeli, ker se ne moreta prijaviti preko naprave, da to željo izrazita.
Odpiram prijavo na razpravo. Prijava poteka. Prijavljeni so štirje razpravljavci. Vsak ima pet minut.
Prva ima besedo Marjana Kotnik
Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča.
Jaz sem danes že razpravljala, ampak sem med razpravo v državnem zboru ugotovila še eno zadevo, ki se mi zdi, da je pomembno, da jo obelodanim. Želim povedati naslednje. Zelo me žalosti, da nas je danes ob obravnavi tako pomembnega poročila kot je Posebno poročilo Zagovornik - glas otroka tako malo prisotnih. Posebej če to primerjam s prisotnostjo in aktivno razpravo sinoči v državnem zboru, ko smo obravnavali točko Izvrševanje proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, ko smo se ustavili pri RTV- prispevku, ki je seveda pomemben in je bilo potrebno, da smo o njem dosti razpravljali, ampak mislim, da smo potencirali to razpravo do take meje, ko ni bilo potrebno. Ne omalovažujem teh 0,64 centov, za katere smo povišali ta prispevek, posebej bi rada povedala, da se ne spomnim, da bi leta 2012, ko smo pa znižali RTV-prispevek bilo toliko razprave.
Tudi v DeSUSu smo vedno prizadeti, vedno s težavo pritisnemo tipko "za", ko gre za obremenitev naših državljanov, ko gre za povišanje. Ampak vi veste, da smo razpravljali in obrazložili, zakaj moramo nekatere stvari spremeniti v naši družbi, ker pač enostavno želimo iz te krize priti. Ponovila bi, resnično menim, da bi se morali danes bolj angažirati v tej razpravi, da bi morali, ker vedno govorimo, kako so otroci naša prva skrb, vse bi dali za njih, ampak mislim, da bi to morali tudi navzven pokazati, da bi se morali tudi takrat, ko o tem govorimo, ko to problematiziramo v naši družbi, ko vemo, da je veliko problemov, da bi se morali bolj angažirati tudi poslanci. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Borut Ambrožič.
BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav gospe Nussdorfer in
njeni kolegici in tudi ministrici za delo, družino, socialo in enake možnosti ter seveda poslanskim kolegicam in kolegom.
Dovolite, da se tudi sam oglasim na to zelo pomembno temo in da že na začetku izrazim svojo podporo priporočilu, ki ga je dala na podlagi poročila varuhinje za človekove pravice Komisija za peticije v Državnem zboru. Hkrati pa, da se tako gospe Nussdorfer kot tudi kompletni ekipi, ki je vodila projekt od leta 2006, zahvalim za do sedaj postorjeno delo in da z vami delim tudi nekaj svojih misli oziroma izkušenj, ki sem si jih nabral tudi sam v podobnem institutu, kot je institut, o katerem se sedaj razmišlja, torej v vlogi zastopnika pacientovih pravic.
Človekove pravice spadajo, kot vemo vsi, med univerzalne in ustavne pravice. Zato korenine za postavitev posebnih varuhov oziroma zastopnikov lahko zasledimo tudi v drugem odstavku 159. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi, citat: "Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se z zakonom določi varuh pravic državljanov." Z zakonom se torej lahko za posamezna področja določijo posebni varuhi pravic državljanov. Temu ustavnemu zapisu je sledil tudi zakonodajalec s sprejetjem Zakona o varuhu človekovih pravic, ki je zaživel leta 2004 in v okviru katerega je danes že bilo večkrat izpostavljeno tudi področje, ki se nanaša na otrokove pravice. Ne moremo mimo tega, da je bilo zanikanje pravic in teptanje človekovih pravic skozi zgodovino pripeljano do spoznanja civilizirane družbe, da je treba človekove pravice zavarovati s pomočjo prava ali v pravnem jeziku, s pomočjo zakonov, ki konkretno ali ožje kot ustava ali drugi pravni predpisi urejajo posamezna področja. V tej smeri gre tudi razmislek izvajalca projekta oziroma varuhinje človekovih pravic, ki razmišlja o institucionalizaciji tega vprašanja v obliki samostojnega instituta, varuha ali zagovornika otrokovih pravic.
Danes je bilo s strani kolega Bosnica izpostavljeno tudi vprašanje o lastnostih obstoječih in bodočih zastopnikov ali varuhov otrokovih pravic. Del kvalifikacij, ki bi jih naj ta posameznik imel, je verjetno moč pobrati tudi od sorodnega instituta, torej zastopnika pacientovih pravic, pri katerem je zaželena najmanj univerzitetna izobrazba, da v okolju uživa moralni in strokovni ugled in je pri svojem delu samostojen in neodvisen. Delno bi lahko tudi pobrali nekaj alinej iz Zakona o duševnem zdravju, ki je z letom 2010 omogočil zastopstvo tudi osebam, ki imajo težave na področju duševnega zdravja, s to konkretno pravno podlago, torej z Zakonom o duševnem zdravju, na podlagi katerega se zahteva tudi opravljeno izobraževanje in izpit pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in po novem tudi enake možnosti. Osebno tako rešitev podpiram.
172
DZ/VI/14. seja
Vidimo, da so današnji pogledi na ureditev tega vprašanja različni. Eni zagovarjajo samostojen institut zagovornika otrokovih pravic, drugi umestitev tega področja v že delujoči institut varuha človekovih pravic, tretji pa bi si želeli prevzgojiti kar celo družbo, da ne bi več prihajalo do zlorab otrok, zlih misli ali dejanj. Bojim se, da slednjega ne bo nikoli moč doseči, seveda se pa lahko na poti do tja vsi maksimalno potrudimo, da bo tega čim manj. Vse smeri so pravilne, toda nekatere so izvedljive takoj, druge pa, žal, vezane na dolgoročne strategije. Eden od razpravljavcev je danes govoril o reklamiranju. Osebno mislim, da bomo težko zarezali ali vplivali na oglaševalni kolač komercialnih ponudnikov reklam, ki jih je danes eden od govornikov omenil. Če pa jih bo današnja razprava spodbudila k taki obliki družinskega oglaševanja, pa srčno upam, da bomo na takih plakatih zasledili celotno mavrično paleto posameznikov, polnih medsebojne ljubezni in ljubezni do otrok.
Zato gre moja podpora v smeri čimprejšnje vzpostavitve samostojne institucije varuha oziroma zagovornika otrokovih pravic. Do takrat pa podpiram izvajanje projekta, ki je svoj začetek doživel že leta 2006. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
V tretje pri tej točki se javljam z nekim čisto natančnim namenom. Poznate tisto sporočilo "pametni berejo". To pot se ni izkazalo za dobro, ker sem rekla, da iz magnetograma citiram dr. Zorana Petroviča, tako kot v magnetogramu piše, v resnici sem pa citirala dr. Zorana Pavloviča. In oglasila sem se s tem namenom, da bi to tudi službam sporočila, da popravijo v magnetogramu, ker je tisti poslovniško določen rok, v katerem se lahko posega v magnetogram, že potekel. Seveda se dr. Pavloviču opravičujem. Če bi govorila na pamet, bi povedala pravo ime. In tudi jaz ga podobno kot Barbara Žgajner Tavš zelo cenim kot velikega strokovnjaka in kar zadeva oglaševanje in otroke v medijih. Saj imamo sprejeto zakonodajo, tudi kakšen člen o tem, upam pa, da bomo sprejeto zakonodajo vsi skupaj bolj uresničevali, pa bo manj zlorab tudi v medijskem svetu. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Kavtičnik ima besedo.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa. Pozdrav varuhinji, sodelavki in tudi ministrici! Istočasno se zahvaljujem, da ste se prijavili za to delovno mesto, bili izbrani, kajti dokazujete, da ste pravi človek na pravem mestu, in da s svojim zgledom in s svojimi izkušnjami ter tudi z vašim
pogledom na svet veliko pripomorete k temu kar upravljate.
Današnja razprava ponovno dokazuje, da ni pomembna kvantiteta v tem državnem zboru, to pomeni, da ni trebna, da je prisotnih toliko in toliko poslancev, ampak da je pomembna kvaliteta in kaj poslanci in poslanke spregovorijo. Vesel sem te razprave in tudi ugotovitve, da je veliko poslancev in poslank, ki jim je mar za otroka, kajti otroštvo je najpomembnejše obdobje pri oblikovanju človekove osebnosti. V tem obdobju pridobivajo sistem vrednot, oblikujejo tudi svoja čustva in predvsem dobivajo in pridobivajo izkušnje. Izkušnje na tak način, ki jim ga daje okolje, okolje in družba, s katerimi otroci sodelujejo, pa to, da delajo na različne načine. Otrok pridobiva najpomembnejše izkušnje v družini. In kadar družina zataji, lahko prihaja do različnih anomalij, vendar imamo tukaj v naši državi dobro urejeno predšolsko vzgojo, šolsko vzgojo in tudi razne centre, kot je center za socialno delo. Če ti inštituti in ti ljudje med seboj dobro sodelujejo - in jaz moram reči, da precej dobro sodelujejo, potem ima otrok zagotovljeno varnost. Kadar je otrok deležen in ima občutek, da je varen, takrat bo tudi lahko izkoristil vse te svoje potenciale. Kadar bo otrok imel nekoga, ki mu lahko zaupa, pa naj bo to njegov vrstnik, naj bo to učitelj, naj bo to socialni delavec, naj bo to starš, potem bo otrok lahko izkoristil in povedal tisto, kar ga teži. Ko pa otrok nima nekoga, ki mu lahko zaupa, takrat pa mora dobiti pomoč tudi od države, to pomeni od zaupnika. Jaz bi dejal, da sem vesel, da je v naši družbi tudi tako urejeno, da imajo otroci priložnost in možnost spregovoriti. Ni dolgo tega, kar je bila tudi gospa varuhinja v Državnem zboru, ko so otroci na otroškem parlamentu spregovorili tisto, kar so želeli. Veste, veliko je priložnosti, da otroci spregovorijo, pa niso poslušani, pa niso uslišani. To je problem. In kadar otroci govorijo in niso slišani, izgubijo zaupanje in se ne oglašajo več. Zame kot pedagoga je pomembno, da otroka, ki ima težave, vidimo, da ga opazimo in takrat lahko začnemo reagirati. Zato je še kako pomembno, ko govorimo tukaj v Državnem zboru o organiziranosti v teh institucijah, kot sem jih prej omenil, v vrtcu, šoli, torej na izobraževalnem področju. Kar tako z lahkoto posamezniki govorijo o normativih, o spremembi normativov itn. Če učitelj nima dovolj možnosti in priložnosti, da se pogovori in opazi otroka v skupini, ki je s svojim obnašanjem pokazal, da se nekaj z njim dogaja, potem bo zelo težko takšnemu otroku pomagati, mu prisluhniti in mu potem nuditi ustrezno pomoč. Zato moramo na vseh ravneh in v vsej tej mreži pomoči in delu z otroki biti pozorni in zaupati ljudem, ki to delajo. Zato sem vesel, da smo danes in ... /izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospod Kavtičnik.
173
DZ/VI/14. seja
Gospa varuhinja, želite besedo? Izvolite, pet minut.
VLASTA NUSSDORFER: Zadnjič, obljubljam.
Samo zahvalila bi se rada še Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in Evi Irgl kot predsednici, ki je razpravljala na začetku in razumela celotno problematiko in tudi podprla. Rada bi dodala le to, da otroci niso miniature odraslih, niso pomanjšani odrasli. Zato je zelo pomembno, kako jih dojemamo in kako jih spremljamo na tej poti odraščanja. In prav vi, spoštovane poslanke in poslanci, ste zagotovo tisti, ki jim odpirate to pot. Želim si, da bi jim na tej poti pomagali tudi s tem in z drugimi projekti. Gospod Kavtičnik me ja pa spomnil na otroški parlament in vesela sem, da bomo jutri pri varuhu gostili kar 40 predstavnikov, torej otrok različnih starosti in se z njimi pomenili in jim tako odprli tudi pot k varuhu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
S tem zaključujem razpravo. K predlogu priporočila ni bilo vloženih amandmajev. O predlogu priporočila bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, v četrtek, 23. maja 2013, v okviru glasovanj. Predstavnici Vlade gospe ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anji Kopač Mrak in varuhinji človekovih pravic gospe Vlasti Nussdorfer skupaj s sodelavko se zahvaljujem za sodelovanje. Seveda tudi kolegicam poslankam in poslancem. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ODPRAVI POSLEDIC RAZVELJAVITVE DRUGEGA, TRETJEGA IN ČETRTEGA ODSTAVKA 143. ČLENA ZAKONA O URAVNOTEŽENJU JAVNIH FINANC, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade dr. Anji Kopač Mrak, ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo. Lep pozdrav, spoštovana podpredsednica, poslanke in poslanci!
S sprejetjem tehničnega zakona, ki se pojemljivo imenuje zoper ZUJF, Vlada uresničuje odločbo Ustavnega sodišča, ki je 14. marca letošnjega leta razveljavila drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ. Upravičencem, ki prejemajo pokojnino pod posebnimi pogoji, je varčevalni zakon s 143. členom namreč na neustaven, nesorazmeren način znižal pokojnine, najbolj problematično, kar je očitno iz odločitve Ustavnega sodišča, pa je, da je to kategorijo, ki so upravičeni do pokojnine pod
posebnimi pogoji, obravnaval na neenak način, torej isto kategorijo je obravnaval na neenak način in sprožil številna ideološka razlikovanja in probleme, na kakšen način v državi rešujemo vprašanje javnih financ. Namen zakona je torej na podlagi odločbe Ustavnega sodišča ponovno vzpostaviti načelo enakosti in enake obravnave vseh prejemnikov pokojnin, podeljenih pod posebnimi pogoji, ne glede na ideološko pripadnost. Zavedamo se, da je naša država v finančno nezavidljivi situaciji in da bo varčevanje potrebno tudi v prihodnje, vendar je prav, da imajo vsi državljani in državljanke občutek, da se varčuje pri vseh enako, in to ne na ustavno sporen način. S predlaganim zakonom se torej vsem upokojencem, ki so jim bile po neustavnem 143. členu znižane pokojnine, vrnejo vsi neizplačani zneski pokojnin od uveljavitve tega spornega zakona naprej v nominalni višini, torej brez obresti za nazaj. Zaradi finančne situacije, v kateri smo, predlagamo, da se ta neizplačan znesek vrne v dveh obrokih, in sicer v mesecu juniju 20 % te vrednosti in v naslednjem letu maja preostanek, torej 80 % vrednosti. Zakon tudi določa, da se upokojencem, ki jim je zaradi znižanja pokojnine pripadal letni dodatek, torej tistim, ki so zaradi znižanja padli pod 622 evrov neizplačani zneski pokojnin poravnajo že s prejetim letnim dodatkom v letu 2012, vendar največ v višini neizplačanega dela pokojnin. Z zakonom se izenačuje tudi položaj tistih upokojencev, katerih odločbe, ki jih je izdal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so že pravnomočne, s tistimi, katerih odločbe še niso pravnomočne. Torej med tistimi, ki so se pritožili, in tistimi, ki se niso. Gre za osnovno načelo pravičnosti v tej državi, saj bi na ta način s to odločitvijo dobili nazaj samo tisti, ki so se pritožili, medtem ko bi bili tisti, ki so prevzeli in niso imeli možnosti dragih odvetnikov in vlaganja v sodni sistem svojih pritožb, na nek način neenako obravnavani, menimo pa, da je prav, da obravnavamo vse enako. Gre za občutljivo kategorijo, po drugi strani pa vemo, da stanje v državi ni tako, da bi lahko povrnili vsem vse za nazaj in da bi tudi govorili o obrestih. Mislimo, da gre za neko rešitev, seveda se ne bodo vsi nikoli z njo strinjali, vendar menim, da izhaja iz načela pravičnosti.
V zakonu smo tudi želeli vzpostaviti čim bolj enostaven postopek vračila teh pokojnin za nazaj, vendar se je naknadno izkazalo, da bo treba ta zakon zoper ZUJF dodatno uskladiti tudi z določbami Zakona o dohodnini, zato podpiramo amandma, ki so ga vložile koalicijske poslanske skupine in je potreben z vidika zagotovitve enake davčne obravnave vseh upravičencev po tem zakonu. Hvala za podporo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo.
174
DZ/VI/14. seja
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici dr. Andreji Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Spoštovana predsedujoča, ministrica, kolegice in kolegi, prav lep pozdrav!
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje predloga zakona po nujnem postopku.
Kolegij predsednika Državnega zbora je sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga je odbor obravnaval na podlagi 144. člena Poslovnika Državnega zbora. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja, predstavnik Zakonodajno-pravne službe, pa tudi predstavniki ZPIZ. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajnotehničnega vidika ter dala konkretne pripombe k 2., 3. in 4. členu. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi, bila pa sta predlagana dva predloga za amandmaje odbora, ki ju je odbor sprejel kot svoja amandmaja. Gospa ministrica je na kratko predstavila predlog zakona. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je povedal, da gre pri predloženem zakonu za specifičen predpis, s katerim se želi zagotoviti odprava posledic posega v pokojnine določenih kategorij upokojencev, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni skladen z ustavo. Poudaril je, da je pomembno, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje intenzivno vključen v razpravo, saj je za samo izvajanje zakona prav gotovo najbolj odgovoren prav zavod.
Razprave ni bilo, odbor je sprejel svoje amandmaje k 1. in 3. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Pozitivna Slovenija in mag. Barbara Žgajner Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovane kolegice, kolegi!
Zakoni, kakršen je bil ZUJF, v našo družbo vnašajo nemir in nestrpnost, to si upam trditi. Jaz sem celo rekla, da tak zakon pomeni neke vrste moralni hazard z ljudmi. Iz Ustave Republike Slovenije izhaja dolžnost spoštovanja načela enakosti, iz tega je seveda zahtevana
enaka obravnava in prepovedana diskriminacija, ki bi morala biti skladno s pravnimi normami in redom tudi sankcionirana. Pa temu žal ni vedno tako. V preteklosti je bilo vse preveč primerov, ko so se namerno zaobšla opozorila o možni protiustavnosti predlaganih zakonskih rešitev, ki jo je na predlog Vlade potrdila potem v veliki meri vladna koalicija oziroma Državni zbor. Ko se namerno krši ustava, govorimo o razvrednotenju ustave, in slednje ima, hočeš ali nočeš, izjemen psihološki učinek na družbo. Ni več pravil, vse je dovoljeno, nič ni sveto. Na teh točkah se izgublja zaupanje in vera v državo, pravičnost in varnost. Prejšnja vladna koalicija je 11. 5. 2012 sprejela ZUJF. V okviru ukrepa, ki se nanaša na nižanje pokojnin, ki v delu ali v celoti predstavljajo obveznost državnega proračuna, je 143. člen ZUJF znižal pokojnine nekaterim skupinam uživalcev pokojnin, za katere je Republika Slovenija na podlagi prvega odstavka 232. člena ZPIZ-1 neposredno zagotavljala sredstva iz državnega proračuna. ZUJF je v drugem, tretjem in četrtem odstavku 143. člena določal znižanje pokojnin, na primer udeležencem narodnoosvobodilne vojne, vojnim veteranom, bivšim vojaškim zavarovancem, upravičencem do višjega zneska po zakonu o popravi krivic, izjemne pokojnine in tako dalje. 26 tisoč 300 je bilo takšnih upokojencev. Jaz se ne bom na tej točki spuščala v razloge, zakaj takšno selektivno nižanje pokojnin, pa vendar vse nakazuje na to, da je bilo ozadje tudi neke vrste ideološki boj. Ampak ne bom danes o tem.
Ničkolikokrat smo v okviru poslanske skupine zelo jasno povedali, da takšnemu početju nasprotujemo. Trikrat smo z lastnim predlogom zakona poskušali popraviti napako, pravim napako, ki jo je storila prejšnja vlada, ampak žal nismo dobili zadostne podpore, ker smo bili takrat kot opozicijska stranka v manjšini. Potem se je zgodilo, da je varuhinja človekovih pravic na več tisoč prošenj prizadetim upravičencem vložila zahtevo na Ustavno sodišče po presoji tega zakona. Ustavno sodišče je odločilo, da je ZUJF v tem delu res v nasprotju z ustavo. In to, kar je danes pred nami, je popravek tega protiustavnega zakona. Odločba Ustavnega sodišča sicer pravi, da niti ne bi bilo treba posebnega zakona, kajti odločba Ustavnega sodišča je sama razveljavila sporne člene zakona oziroma tri odstavke spornega 143. člena, pa vendar, kot je dejala tudi ministrica, vladna koalicija se je odločila, da je prav, da popravimo storjeno napako oziroma krivico tudi tistim, ki nimajo pravnomočnih odločb. Tistim, ki niso vložili pritožbe na omenjeni 143. člen. Gre za neke vrste tehnični zakon, ki, kot rečeno, popravlja krivico vsem upravičencem. Ti bodo dobili pokojnine izplačane v dveh delih, se pravi za nazaj. Prvi del v juliju in drugi del v prihodnjem letu. Da strnem, ker verjamem, da smo okoli tega zakona povedali praktično vsi skupaj že toliko, da niti ni treba več govoriti. Samo upam, da v bodoče
175
DZ/VI/14. seja
tovrstnega početja ta državni zbor ne bo več odobraval.
Za konec morda beseda ali dve o politični odgovornosti. Veste, gre za odgovornost za rezultate pravičnega delovanja in izvrševanja neke politike. Medtem ko nekateri, ki so najbolj odgovorni za takšno protiustavno početje, pridejo pred Državni zbor in rečejo: "Dobro jutro," si jaz upam, četudi nisem neposredno odgovorna za sporen zakon, reči opravičilo državljankam in državljanom. Opravičilo, ker je Državni zbor sprejel protiustaven zakon in jih s tem prizadel dvakrat. Upam, kot rečeno, da nova vladna koalicija takšnih zakonov ne bo podpirala.
V Pozitivni Sloveniji absolutno podpiramo ta zakon in podprli bomo tudi amandma, ki je predlagan, ker popravlja, kot rečeno, krivice.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Lepo pozdravljeni, ponovno. Spoštovani!
Prehajamo na sklepno dejanje odpravljanja posledic krivičnega 143. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je odvzel nekaterim upokojencem pod posebnimi pogoji njihove pokojnine. Z zakonom o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF bomo povrnili odvzete dele pokojnin v času od uveljavitve tega spornega člena zakona do uveljavitve odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo omenjeni člen zakona. Socialni demokrati smo že ob sprejemanju Zakona o uravnoteženju javnih financ opozarjali, da argumenti za selektiven pristop pri zniževanju pokojnin niso utemeljeni, zato je znižanje pokojnin diskriminatorno in tudi protiustavno. Predlagatelja smo opozarjali na posledice sprejemanja takšne odločitve, toda deloval je po principu: če bo uspelo, bo uspelo, če ne bo uspelo, ne bo uspelo. Po uveljavitvi ZUJF smo v zakonodajni postopek trikrat vložili spremembe, ki bi to neargumentirano neenakost odpravile. Sredi uveljavitve oziroma obravnave tretje novele pa je Ustavno sodišče sprejelo odločbo, s katero je razveljavilo drugi, tretji in četrti odstavek spornega 143. člena. Ustavno sodišče je torej ugotovilo to, kar smo trdili ves čas, da je ta člen zakona protiustaven. Ustavno sodišče v odločbi nalaga Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da vsem, ki so jim bile pokojnine znižane, izda nove odločbe in z njimi določi enako višino pokojnin kot pred znižanjem. Hkrati pa Ustavno sodišče prepušča zakonodajalcu odločitev, ali bo s posebnim zakonom uredil vračilo razlike premalo izplačanih pokojnin za nazaj, torej za čas od uveljavitve ZUJF do razveljavitve spornega 143. člena. Vlada, in njene namere podpiramo, se je
odločila, da v izogib neenakemu urejanju povračil poenoti način izplačil in pravico prizna vsem prizadetim, tako tistim, ki so vložili pritožbo na odločbo o znižanju pokojnin, kot tistim, ki tega niso storili. Zaradi javnofinančnega položaja je bila v dialogu z zainteresiranimi ciljnimi skupinami pripravljena rešitev, s katero se delne razlike izplača letos, drugi, večji del, pa v letu 2014, ko bo finančni položaj države stabilnejši.
Socialni demokrati, kot rečeno, takšno rešitev pozdravljamo, zato bomo zakon podprli, podprli pa bomo tudi amandma, ki ureja povračilo prispevkov na način, da ne bo prizadel prejemnikov bistveno bolj kot ostalih kategorij zavezancev za dohodnino. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Državljanske liste, gospa Kristina Valenčič.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, ministrica s sodelavcem, kolegice in kolegi!
O tako imenovanem ZUJF je bilo v tem letu, odkar je bil sprejet, porabljenega ogromno časa za razprave, povedano je že skoraj vse, tako s strani poslanskih skupin, upravičencev, širše javnosti in ne nazadnje tudi s strani Ustavnega sodišča, zato bo stališče Državljanske liste kratko in jasno.
Poslanke in poslanci Državljanske liste bomo Predlog zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF podprli, ravno tako tudi vloženi amandma koalicije. Gre za tehnični zakon, ki je nastal kot posledica odločitve Ustavnega sodišča in katerega cilj je, da se odpravi neustavnost in diskriminatornost pri obravnavi prejemnikov pokojnin po 232. členu ZPIZ-1 oziroma 161. členu ZPIZ-2. Sedaj imamo črno na belem, da kljub zaostreni finančni situaciji v Sloveniji niso dopustni ukrepi in rešitve, ki ne spoštujejo človekovega dostojanstva, ki so neskladni z načelom socialne države, načelom enakosti in sorazmernosti. Kljub vsem naporom Državljanske liste za uravnoteženje javnih financ in postopno znižanje javnega primanjkljaja tako v prejšnji kot sedanji koaliciji je spoštovanje načel pravičnosti, uravnoteženosti, zaupanja v institucije države in enake obravnave pred zakonom na prvem mestu. Zato, kot rečeno, podpiramo predlog zakona.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Še enkrat hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica.
176
DZ/VI/14. seja
Gospa ministrica s sodelavcem, kolegice in kolegi!
Z zakonom, ki je pred nami, bomo zagotovili odpravo posledic nesorazmernega posega v pokojnine na trajni osnovi, ki so delno ali v celoti financirane iz proračuna Republike Slovenije. Pravico do pokojnine po 232. členu ZPIZ-1 oziroma 161. členu ZPIZ-2 se bo ponovno lahko izvrševalo za vse upravičence na podlagi enake obravnave. Temu je zagotovo težko nasprotovati, kako pa vpliva taka rešitev na državni proračun, je pa seveda druga zgodba. Gre torej za dobrih 19 tisoč upravičencev do pokojnin, za izplačilo katerih zagotavlja država sredstva iz državnega proračuna, med katere, na primer, sodijo pokojnine udeležencev narodnoosvobodilne vojne, vojnih veteranov, bivših vojaških zavarovancev JLA, upravičencev do višjega zneska po Zakonu o popravi krivic in izjemne pokojnine.
S predlogom zakona bo pri priznavanju ali odmeri pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji upoštevano načelo enake obravnave in nediskriminacije. Zato zakon ureja način in višino vračila neizplačanih delov pokojnin za vse upravičence, ne glede na to, ali je bil njihov postopek pravnomočno že zaključen ali ne.
Kot razlog za nujni postopek Vlada navaja prvi odstavek 143. člena Poslovnika Državnega zbora, in sicer da naj bi bil zakon potreben za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države, kar v naši poslanski skupini sicer razumemo v smislu odprave protiustavnosti, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče. Poleg tega, da bo zakon odpravil oziroma preprečil škodo, ki bi jo utrpeli prej navedeni prejemniki nekaterih pokojnin, financirani iz proračuna, pa bo zakon določil odložitev izplačil oziroma poplačilo v dveh obrokih, saj v proračunu potrebnih sredstev za vračilo odvzetih sredstev ni predvidenih.
Spoštovani! Ob tem zakonu pa moram vendarle opozoriti tudi na veliko skupino ljudi, okrog 17 tisoč jih je, ki so enako kot našteti prej po 59. členu ZPIZ prejemali iz proračuna skromnih 188 evrov državne pokojnine, ki pa je bila leta 2010 s sprejetjem nove socialne zakonodaje enostavno ukinjena. Poslanci SLS smo sicer uspeli z amandmajem k novemu pokojninskemu zakonu ZPIZ-2 kasneje dodati določbo vsaj za takratne prejemnike oziroma upravičence, pa je potem pokojninsko zakon na referendumu padel in je zato ukinitev državnih pokojnin začelo veljati s 1. 1. 2012. Tudi tukaj bi si želeli sklepnega dejanja krivične odločitve.
Skratka, v Poslanski skupini SLS bomo podprli predlog zakona, saj gre za izvajanje ustavne odločbe, kljub temu pa pričakujemo, da bo ministrstvo vsaj pri spremembi socialne zakonodaje, ki je napovedana, predlagalo popravo krivične ureditve tudi za bivše prejemnike državnih pokojnin, ki mnogi sedaj životarijo, saj so jim tista skromna sredstva
predstavljala rešilno bilko za preživetje in si ne morejo privoščiti niti najnujnejšega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, mag. Jana Jenko.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Gospa podpredsednica, hvala lepa za besedo. Vsem še enkrat lep pozdrav!
Za popravo protiustavnosti Zakona za uravnoteženje javnih financ v drugem, tretjem in četrtem odstavku 143. člena je Vlada pripravila tako imenovani tehnični zakon, ki bo na izvedbeni ravni realiziral razveljavitev teh odstavkov. Ustavno sodišče je določilo tudi način izvršitve svoje odločbe, in sicer tako da je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naložilo izdajo novih odločb vsem tistim upokojencem, katerim je bila pokojnina z ZUJF znižana. Ko je Ustavno sodišče razveljavilo same določbe zakona, je izhajalo iz načela enakosti. Kakršna koli selekcija in neenaka obravnava v okviru neke določene skupine, v tem primeru torej uživalcev pokojnin, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih in izplačilo katerih zagotavlja državni proračun, je nedopustna. S tem se v Poslanski skupini DeSUS strinjamo in pozdravljamo predlog Vlade, saj zakon enako obravnava vse prejemnike pokojnin, ki so bile usklajene po razveljavljenih določbah ZUJF, saj bi bili sicer zopet v neenakem položaju upravičenci, ki so zoper odločbo o znižanju pokojnin uveljavili pravna sredstva, ter upravičenci, ki takih pravnih sredstev niso uveljavljali in so njihove odločbe postale pravnomočne. Če bi prišlo do delitve med tema dvema skupinama upokojencev, bi znova prišlo do neustavnosti, česar pa seveda nikakor ne smemo dovoliti.
ZPIZ odločbo Ustavnega sodišča že izvaja. Aprilske pokojnine so že izplačane tako, kot da ZUJF nikoli ni bilo. Zdaj je potreben še naslednji korak, povračilo razlike do polne pokojnine za nazaj, do uveljavitve ZUJF. Tudi to je predvideno v tem zakonu in sicer postopno, 20 % v letošnjem letu, preostalo pa v prihodnjem letu. Sredstva v višini približno 23 milijonov evrov se bodo prerazporejala v okviru že sprejetih proračunov za letošnje in prihodnje leto. Poslanska skupina DeSUS seveda namenja vso podporo temu zakonu, hkrati pa pozdravljamo tudi potrpežljivost prizadetih upokojencev, saj so, ko smo iskali rešitve, kako krivice poplačati, bili pripravljeni na vračilo celotne razlike glede na javnofinančno stanje v državi nekaj časa počakati. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, gospa Iva Dimic.
177
DZ/VI/14. seja
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovana ministrica z ekipo, kolegice in kolegi!
V	Novi Sloveniji spoštujemo avtonomijo sodne veje oblasti, še posebej pa priznavamo avtoriteto Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, tudi kadar nismo najbolj zadovoljni z njihovimi odločitvami. Ravno zaradi tega bomo predlog zakona, ki ureja vračilo razlike med izplačanimi pokojninami in višino pokojnin pred sprejemom ZUJF, vsem upravičencem po 143. členu ZUJF podprli. Ob tem pa Vladi polagamo na srce, breme krize mora biti po mnenju Nove Slovenije pravično porazdeljeno med vse družbene skupine. Družine, javni uslužbenci in funkcionarji že vse od sredine lanskega leta prispevamo k odpravi krize in s tem zakonom prevzemamo še dodatno breme. Medtem ko upokojenci z visokimi pokojninami, še posebno tisti, ki jim pokojnine ne temeljijo na vplačanih prispevkih, glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in sedaj predlagani tehnični zakon za odpravo posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena, ne prispevajo enakovrednega deleža k reševanju krize. Dejansko ne prispevajo nič v primerjavi s preobremenjeno aktivno generacijo, predvsem srednjim razredom.
V	Novi Sloveniji enostavno moramo omeniti še eno krivico, ki bo nastala s tem povračilom že prej omenjenih pokojnin, upokojenci bodo dobili ves denar nazaj. Kdo pa bo vrnil denar tistim prejemnikom državnih pokojnin, ki so jim bile le-te vzete z letom 2012? In to so predvsem nemočni ljudje, ki tiho trpijo, ne kričijo po ulicah in medijih in tudi niso zanimivi za širšo javnost. To se nam ne zdi pravično in v Novi Sloveniji pričakujemo, da bo Vlada nemudoma pripravila zakonske rešitve, po katerih bodo upokojenci z visokimi pokojninami, ki v večini ne temeljijo na vplačanih prispevkih, nosili svoj delež pri reševanju krize. Zlasti je smiselno poseči v visoke pokojnine, po progresivni lestvici, torej po podobnem principu kot pri posegih v plače javnih uslužbencev in funkcionarjev. Tudi Ustavno sodišče je takšno rešitev omenil kot ustavno sprejemljivo. Vsekakor pa varčevalni ukrepi nikakor ne smejo poseči v zniževanje socialne varnosti tistih upokojencev, ki prejemajo pokojnine do višine praga revščine, to je do 600 evrov mesečno.
V	Novi Sloveniji pričakujemo od Vlade predloge, kako bodo upokojenci z visokimi pokojninami prevzeli svoj delež bremena pri reševanju krize v državi. Osnovna načela medgeneracijskega sožitja to pričakujejo in zahtevajo tudi od njih.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženem amandmaju. V razpravo dajem 3. člen ter vloženi amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste, Demokratične stranke
upokojencev Slovenije. Želi kdo razpravljati? Želi. Torej prosim prijavo na razpravo. Prijavljenih je 6 razpravljavcev.
Prvi ima besedo gospod Dragan
Bosnic.
DRAGAN BOSNIC (PS PS): Hvala za besedo.
Amandma bom seveda podprl. O vzrokih verjetno ni treba kaj dosti na dolgo in široko govoriti, ker odpravlja nekaj, kar jaz mogoče ne bi imenoval napaka. Napaka je mila beseda. Če povežem s prejšnjo razpravo, tu smo govorili o zagovornikih otrok in odrasli se od njih razlikujemo po tem, da ravnamo z vpogledom, se pravi, kar napravimo, napravimo odgovorno z vpogledom. Otroci delujejo po principu poskus - napaka. Kot je prej predsednica odbora povedala, tega ne poimenujem kot napako, ampak kot nek poskus, ki lahko gre ali ne. Se pravi, če zavijem v enosmerno cesto in vidim, da sem v enosmerni, se bom ustavil im šel nazaj, ne bomo nadaljeval. In naša opozorila so šla v to smer diskriminatornosti in protiustavnosti, to sta dve ključni zadevi.
Še enkrat, ni šlo za napako, težko bi našel besedo, s katero bi opredelil, za kaj je šlo. Mislim, da so razpravljavci pri predstavitvah stališč nekaj povedali, ampak skrajni čas, da se, kar koli že to je, popravi, zato bom podprl amandma.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jerko Čehovin.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Najprej naj tudi jaz povem, da bom ta amandma podprl, vendar pa pri tem ne želim povedati, da je ta sklep Ustavnega sodišča pravzaprav bil tisto, kar smo pričakovali. Še to naj rečem, da pri takih stvareh je res opomin vsem skupaj, ker s tako lahkoto pritiskamo tipke, kljub temu da smo bili opozorjeni, da obstaja velika verjetnost, da je tak ukrep oziroma to določilo zakona vneseno v nočni seji, takrat na majski seji pri ZUJF, da ni samo diskriminatorno, ampak protiustavno. To pomeni, da tisti, ki ste se takrat odločili, da kljub temu opozorilu glasujete za ta famozni 143. člen, ste to dejansko, kot je moj predhodnik že povedal, storili to naklepno. To pa seveda pomeni, da smo naklepno kršili človekove pravice, opredeljene v 14., 18. členu ustavnega zakona, ki je bil kot priloga k naši ustavi sprejet takrat po osamosvajanju. Ta ustavni zakon, mimogrede, je bil tudi pogoj za to, da je takratna nova država sploh dobila priznanje ostalih držav po svetu, zaščitila je nekatere skupine ljudi, za katere bi bilo moč domnevati, da jim bodo utegnile kdaj v prihodnosti biti kršene njihove človekove pravice. To se je na žalost zgodilo. Zato osebno ne želim dosti več o tem razpravljati, ampak še enkrat ponavljam: kadar je pred nami nek predlog zakona, v katerem so mogoče kršene človekove pravice - in to se v
178
DZ/VI/14. seja
tem parlamentu ni zgodilo prvič -, imejmo resnično tresočo roko prej, ko pritiskamo na tipke, ne glede na razne dogovore in razgovore. Ne nazadnje, če smo čisto iskreni, mi ko smo sprejemali - in tudi ne rečem, da takrat niste imeli dobre namene, da boste pač te javne finance nekako uskladili z možnostmi, vendar ne morejo biti javne finance nad človekovimi pravicami. Mislim, da tu velja neka zaveza in tudi neko pravilo za vse.
Mi smo si na ta način sposodili denar pri teh upokojencih, sposodili smo si ga in si ga še vedno sposojamo, zato ker je pač situacija taka, da ga ne moremo vrniti takoj, ampak ga bomo večinski del vrnili šele naslednje leto. Zato sem že na samem odboru rekel, kljub temu da sem vseskozi nasprotoval temu določilu, da se opravičujem vsem tistim, ki so bili prizadeti, hkrati pa jih tudi prosim za razumevanje, da tega ne moremo storiti takoj. Torej, da do povračila ne pride takoj, v enem paketu. In to, kar je pravzaprav še najslabše. Vse tiste hvale, koliko smo prišparali z ZUJF in tako naprej pri takih določilih, to je zdaj že drugo določilo Ustavnega sodišča, ki nam izmaliči sliko prihrankov, ki smo jih tako vehementno zagovarjali in se z njimi hvalili pri sprejemanju ZUJF. To so okostnjaki, ki padejo iz omar, in samo vprašanje je, kdaj nam bo še kakšen padel.
Zato še enkrat apeliram na vse zavestne državljane, zlasti pa na parlamentarce, da naj se s tako prakso v prihodnosti neha. Poudariti želim, da so človekove pravice ponovno bile temelj, na katerih je bila ta država zgrajena. Zato jih spoštumo!
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani!
Za sprejem tega zakona ni bil razlog varčevanja, to je treba vedeti. Razlog je bila lustracija in to sem že takrat povedal. Takrat ste nam razlagali, da tisti, ki sem jim znižujejo pokojnine, niso vplačevali v pokojninski sklad. Naj kar preberem, kdo so to: udeleženci narodno osvobodilne borbe, španske vojne, narodni heroji, nosilci partizanske spomenice, interniranci, begunci, delovni interniranci, upokojeni po Zakonu o pravicah pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev, delavci organov za notranje zadeve, zavoda za prestajanje kazni, zapora, upravičenci do dela pokojnine za upoštevanje obdobja aktivne vojaške službe v nekdanji JLA, upravičenci do višjega zneska po Zakonu o popravi krivic, administrativno upokojeni po Zakonu o notranjih zadevah, prisilno mobilizirani, izvajalci izjemnih pokojnin in tako dalje. Že takrat sem rekel, kako lahko tisti, ki je bil interniran v Dachau, vplačuje pokojninski sklad. Kako bi lahko? Se pravi, ne morete negirati, da ni bil namen popolnoma drug, ne pa varčevanje.
Tudi ta rez za upravičeno obremenitev državnega proračuna, ki se nam sedaj dogaja, je seveda prispevek prejšnje vlade k slabi fiskalne situaciji v državi. Ker če ne bi teh mahinacij počenjali, bi to izravnavo imeli že kdaj urejeno. Zato pa tudi protestiram in ni pošteno, da jih danes nekateri označujete kot kričači z ulice. To niso kričači. To so ljudje, ki so vredni spoštovanja, zato bom amandma in ta zakon podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovana gospa ministrica, poslanke in poslanci!
Ob obravnavanju predloga tega zakona in amandmaja želim opozoriti, da smo enako, kot bomo storili s tem zakonom, dolžni popraviti krivico, ki se je zgodila pri ukinitvi državne pokojnine preko 15 tisoč prejemnikom. Z uvedbo nove socialne zakonodaje so zakoniti prejemniki s 1. 1. 2012 izgubili zakonito določeno pravico do skromnih 188 evrov lastnih dohodkov na starost, ko niso več zmožni delati. To pravico so imeli na podlagi 59. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1, torej zakonito, enako, kot imajo pravico tisti upokojenci, ki se jim s tem zakonom vrača del znižane pokojnine. Zelo boleče in krivično je zame in za poslance Slovenske ljudske stranke, da se tu odločamo o vračilu pokojnin, ki bodo ponovno nato dosegle znesek od 622 do celo preko tisoč 450 evrov, brez slabe vesti pa ste takrat glasovali za ukinitev 188 evrov državne pokojnine, kar je bil za veliko večino od takratnih 17 tisoč upokojencev prejemnikov edini vir sredstev za preživetje.
Spoštovana ministrica, spoštovani poslanke in poslanci, sprašujem vas ali bomo zmogli toliko poštenosti in pri spremembah socialne zakonodaje popraviti to krivično ukinitev državnih pokojnin. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se sprašujemo, ali ti državljani nimajo pravice do načela enake obravnave in nediskriminacije, ki ga Vlada in ministrstvo navajata kot temeljno načelo in namen zakona, ki je danes pred nami, torej zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ. Sprašujem vas, ali ti nekdanji zakoniti upravičenci ne zaslužijo opravičila, kot ste ga nekateri izrekli tem 26 tisoč upravičencem, za katere danes popravljamo zakon. Zato povsem upravičeno pričakujemo, da se popravi krivica vsaj še živečim nekdanjim prejemnikom, saj sem prepričan, da je šlo pri ukinitvi državne pokojnine ravno za neenakopravno obravnavo prejemnikov pokojnin. Takratni minister je zatrjeval, da bodo vsi, ki so potrebni pomoči, zagotovo dobili socialno pomoč. V teh letih od uveljavitve nove
179
DZ/VI/14. seja
socialne zakonodaje smo dobili številne dokaze o nasprotnem. Še vedno dobivamo poslanci pisma prizadetih, ki so ostali brez tistih skromnih sredstev in živijo na robu preživetja.
Zato vas tudi ob obravnavi tega zakona, spoštovana gospa ministrica, pozivam, da pri pregledu in pripravi nujnih popravkov socialne zakonodaje, ki se pripravlja, kot nam je znano, vključite popravo krivične določbe in popravite krivico vsem še živečim takratnim upravičencem do državne pokojnine, ki so jo prejemali po 59. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Amandmaju v Slovenski ljudski stranki ne bomo nasprotovali, saj je vsem upokojencem treba nameniti pozornosti. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospa Marjana Kotnik
Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala, gospa predsedujoča, za besedo. Lepo pozdravljena gospa ministrica s sodelavcem in seveda poslanske in poslanci!
143. člen ZUJF je v nasprotju z ustavo, je ugotovilo Ustavno sodišče. Če se spomnite, sem ob sprejemu tega zakona v Državnemu zboru povedala, da menim, kot pravnica se tudi ne strinjam, da zakonodajno telo sprejema zakone, ki niso usklajeni z ustavo oziroma ki so v nasprotju z ustavo. Takrat je bilo povedano, da če je temu tako, da bo to potem povedalo Ustavno sodišče.
Še enkrat; menim, da je pomembno, da se mi, ko sprejemamo zakone, odločamo o tem oziroma sprejemamo takšne zakone, ki so z ustavo usklajeni. Mislim, da nimamo te pravice, da nalagamo Ustavnemu sodišču dodatne naloge, ko že vnaprej vemo, da nekaj ni v redu.
Torej, še enkrat, veseli me, da je Ustavno sodišče ugotovilo, da je ta zakon v 143. členu neustaven in da je naročilo, da se napake odpravijo. Kajti z ZUJF smo, predvsem s tem 143. členom, ljudi obravnavali diskriminatorno. Nekatere smo lustrirali. Gospod Brulc je v svojem izvajanju malo prej naštel vse te skupine, zato bom ta del svoje razprave opustila.
Povedala bi še to oziroma ponovila, da smo s tem zakonom kršili človekove pravice, ki jih državljanom zagotavlja Ustava Republike Slovenije. Vsem tem ljudem se moramo opravičiti. Sama se danes vsem opravičujem, čeprav, kot sem rekla, tega zakona takrat nisem podprla.Zakon in amandma bom podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Uvodoma naj povem, da bom podprla amandma, ki zagotavlja enako davčno obravnavo vseh upravičencev po dohodninskem zakonu, to nam je nekako ušlo pri primarni obravnavi na odboru.
V nadaljevanju pa bi povedala, da nič ni narobe, če pač tisti, ki je na oblasti, ki je odgovoren za to, da mora gledati na javne finance, jih uravnotežiti in tako naprej, išče rešitve, ki na ustavnopraven način obremenjujejo posamezne kategorije ljudi. Kajti, če bi rešitev, ki ste jo uporabili na selekcionirani skupini upravičencev, uporabili na celotni skupini upokojencev, to ne bi bilo protiustavno. Protiustavno je bilo zato, ker ste se specificirali na določeno skupino in ta skupina, roko na srce, je imela močan ideološki predznak - tisti, ki vam niso bili všeč. Neprestano se ponavlja v tej dvorani, da gre za upravičence, ki svojih pokojnin niso zaslužili. Ali vam niso novinarji že ničkolikokrat povedali, zakaj je teh različnih 45 skupin v tej skupini upokojencev pod posebnimi pogoji. Različni so razlogi za to, ampak ti ljudje so svojo pokojnino zaslužili. Oni so vplačevali prispevke, enkrat v drugih republikah, drugič so jih vplačevali pod posebnimi pogoji, ki jih je določila država, zaradi razlogov, ker so na drugačen način prispevali tej državi, in tako naprej. Na vsak način pa so v blagajne prispevali in zato jim pokojnina tudi pripada. Torej, če pozivate, da naj se gre v obremenjevanje upokojencev za naprej, da naj prispevajo večje breme, bi vam morala najprej povedati, da upokojenci že prispevajo, kajti njihove pokojnine se ne valorizirajo, tisti najbogatejši pa niso upravičeni do prejemanja dodatka za rekreacijo. Ne govoriti, da ne prispevajo - prispevajo! Toda, če bi se razmišljalo o kakršni koli rešitvi obremenjevanja upokojencev, ki prejemajo višje pokojnine, potem moramo razmišljati o vseh upokojencih, sicer bomo ponovno v protiustavnem položaju.
Druga stvar. Tale hec ni bil poceni. Po oceni ZPIZ je bilo za ta manever, to napako, to protiustavnost porabljenih milijon evrov. Kajne, kako krasno bi jih lahko uporabili za kakšne druge stvari?! Da ne govorim o moralni škodi, ki smo jo prizadeli tem ljudem, prizadeli njihovo človeško dostojanstvo. Mislim, da je to tisto, kar je najhujše. Tudi jaz, čeprav sem si od prve sekunde naprej, od tiste nočne seje naprej, prizadevala, da to ne bo sprejeto, se globoko opravičujem za vse trpljenje, ki smo ga povzročili.
Napad je najboljša obramba. Ja, kolegi iz Slovenske ljudske stranke, državne pokojnine so bile uvedene z Ropovo reformo in Svetlikova pokojninska reforma je predvidevala, da se ohranijo. Je ta koalicija kriva, da je padel pokojninski zakon? In če ste menili, da je to tako narobe, zakaj pri uveljavitvi ZPIZ-2, ki ga je pripravil minister Vizjak, niste tako glasno vpili, kot vpijete danes?! Tam ste imeli vse možnosti, da bi to popravili, če je bil to vaš namen. Opozorila pa bi, da pri državnih pokojninah,
180
DZ/VI/14. seja
kakor koli jih lahko z empatijo obravnavamo, gre za upokojence, ki niso vplačali niti tolarja, niti evra v pokojninsko blagajno! To pa je velika razlika v primerjavi z upokojenci, ki jih obravnavamo danes.
Skratka, kot sem rekla, ko mački stopiš na rep, zacvili. Dajmo, končajmo to sago, to dramo, posujmo se s pepelom in se zavežimo, da v tem parlamentu niti enkrat več ne bomo sprejeli rešitev, ki so protiustavne! Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Vidim, da je želja po razpravi, zato odpiram prijave k razpravi, seveda v okviru razpoložljivega časa poslanskih skupin. Imamo tri prijavljene razpravljavce.
Prvi ima besedo gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo.
Glede na to, da sem že dolgo v tej hiši, še nikoli nisem glasno vpil na kogar koli. Tako kolegica pred menoj, če je bila ta pripomba namenjena meni, potem ni šla v pravo smer, glede državnih pokojnin, ampak - ja, rekli ste, da je državno pokojnino vrnila nazaj Svetlikova pokojninska reforma. To je res, saj to sem tudi poudaril v mnenju poslanske skupine. Ja, tista reforma; ampak seveda na našo zahtevo, ker je bil osnovni pogoj za to, da poslanska skupina podpre takratni pokojninski zakon. To je bil naš pogoj, da podpre pokojninski zakon, če se vrne nazaj državna pokojnina, ki je bila odvzeta ne v pokojninski reformi, ampak v zakonu o socialno varstvenih prejemkih, približno tak naslov je, ki je bil pa sprejet že približno leto prej. Tudi sem poudaril, večkrat poudarjam, da je žal tista pokojninska reforma padla na referendumu.
Očitek je padel, zakaj nismo pri drugi pokojninski reformi... Dobili smo pojasnilo, dobili smo informacijo, da glede na to, da je že uveljavljeno to odvzetje državne pokojnine, da ga v tem trenutku ni bilo mogoče več vrniti. Takšno nam je bilo dano pojasnilo. V prvem primeru, pri prvi pokojninski reformi, pa je bila sprejeta še v času oziroma potem zavrnjena v času še neuveljavljanja takratnega zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Ampak, glejte! Trdno sem prepričan, če bi se našel kdo, ampak v tem primeru gre za ljudi, ki so na tem spodnjem robu, ki izredno težko flikajo, zaključujejo mesec z mesecem, v glavnem ni se našel očitno nihče, ki bi sprožil kakšno ustavno vprašanje, ustavni spor. Prepričan sem, da če bi bilo to izvršeno, če bi kdo ta problem sprožil na Ustavnem sodišču, da bi enako ali podobno obravnavali, kot danes obravnavamo ta tako imenovani tehnični zakon. V tem je problem in v tem je bolečina pri teh ljudeh, ki tudi pisarijo obupana pisma, niti ne kličejo, ampak vsake toliko časa seveda poslanci, pa zagotovo ne
samo mi, dobivamo pisma v neki žalosti, neki nemoči.
Še nekaj je; vsi ti ljudje zagotovo, tako kot vsi starejši ljudje, imajo, imamo neke nepremičnine, ki same po sebi ne dajo zagotovo nič in vsi ti ljudje se bojijo zaprositi za socialno pomoč zaradi tega, ker se enostavno bojijo, da jim bo tisto malo premoženje, mala eventualna nepremičnina, neka njiva, da rečem, nek mali travnik, da bo še ta odvzet njihovim potomcem, takrat ko bodo sami umrli in ko ne bodo več koristili kakršnih koli socialnih pomoči. V tem je seveda problem...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Presečnik, če bi se, vljudno prosim, opredelili na ta amandma...
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): ... nimam podatkov, koliko je teh ljudi. Kar pa se tiče amandmaja - hvala lepa za opozorilo, me je malo zaneslo -, kar pa se tiče amandmaja, mu ne bom nasprotoval, zaradi tega ker ureja tudi probleme okrog dohodnine. Vidi pa se, da ste podpisniki amandmajev poskrbeli resnično za vsak cent, za vsak evro, ki bi lahko koga prikrajšal - pa se bom vrnil nazaj; pri državni pokojnini nam je pa tega bolj malo mar. Pa se opravičujem tistim, ki pri takratni razpravi in sprejemanju zakona o socialnovarstvenih prejemkih niste sodelovali, ker se je to dogajalo prejšnji mandat. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo je želela gospa ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Dragi poslanci in poslanke!
Najprej bi rekla, da sem vesela tega, da ni več nasprotovanja v tej dvorani zaradi tega, da je zavedanje, da na nek način stvari, ki se ugotovijo, da so neustavno, je treba rešiti. Res pa ne bi želela, da razpravljamo o situacijo, v kateri je ta država, na način, da se ena kategorija ljudi do druge kategorije ljudi, v smislu nekdo ima višjo pokojnino, niso pomembni razlogi, zakaj je višja pokojnina, in v bistvu dobivajo nekaj na račun tistih, ki imajo manj. Mislim, da na položaju v tej državi, v stanju, v kakršnem je ta država, da si tega več ne moremo dovoliti zaradi tega, ker edino skupaj -ne, da postavljamo eno kategorijo proti drugi -lahko zmoremo za ta izhod in da damo ljudem občutek, da bo vsak prispeval v skladu z nekim načelom pravičnosti. Seveda neke razprave o ideoloških razlogih, takih ali drugačnih - saj ne govorim, da je zakonodajalec, takrat ko je to sprejemal, to zanalašč tako naredil, ampak dejansko imajo vsi ljudje, ki se jih to zadeva, ta občutek in ta občutek ne more voditi te države k nekemu izhodu iz krize. Vseeno sem vesela, da ta razprava danes ni še hujša. Lahko bi bila, ni
181
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
in upam, da bo tudi v prihodnje, ko bomo razpravljali o takih stvareh, da bomo lahko ta ideološka nestrinjanja zbližali in ne bomo razdvajali ljudi, ker ta država - samo dva milijona nas je - enostavno tako razklana ne more iziti iz krize.
Kar se pa tiče državnih pokojnin, bi pa rada povedala vseeno, da ne bi želela, da se torej primerja to kategorijo s tistimi, ki so bili upravičeni do državne pokojnine. Zakaj ne? Zaradi tega, ker v bistvu pri državnih pokojninah ni šlo za ukinitev te pravice. Šlo je za prenos te pravice v socialno zakonodajo in podatki kažejo, da na 31. 12. 2011 je bilo 14 tisoč 172 uživalcev državne pokojnine. Odpovedalo se je tej pravici 2 tisoč 156 uživalcev, medtem ko je na dan 10. 5. 2013 po socialni zakonodaji med temi 14 tisoč prejemalo 9 tisoč 855 državno pomoč, 142 izredno denarno socialno pomoč in 785 varstveni dodatek. Torej je šlo za preusmeritev njihove pravice v drug zakon in predvsem, kar je pomembno, je predvsem to, da so bili ti, ki so prejemali državno pokojnino, na enak način obravnavani. Ustavno sporno, kar je povedalo Ustavno sodišče, je predvsem to, da se je prejemnike pod posebnimi pogoji obravnavalo različno, čeprav je njihov položaj enak. Ker namreč, ko ste sprejeli ZUJF in 143 člen, ste rekli, da nekatere kategorije so pa iz tega znižanja izvzete; in to je ključ problema. Ni problem znižanje, problem je, da pač vse obravnavaš na enak način. Zato vseeno ne moremo enačiti tiste, ki so imeli pravice do državne pokojnine, s temi, ki jim je bila odvzeta v 143. členu. To pa vsekakor ne pomeni, da ko bomo socialno zakonodajo popravili, ne bomo pogledali tisto, kjer kaže očitno, da so starejši v slabšem položaju. Ni bil to namen in tukaj bo prišlo do določenih sprememb.
Seveda računam, da boste v Državnem zboru te spremembe podprli. Nikakor pa ne, ker potem se ljudje čutijo, tisti ki so izgubili morda pravico do državne pokojnine, se čutijo, kot da oni sedaj prispevajo k tem, ki bodo pa to dobili. S tem samo razdvajamo ljudi in mislim, da res ni čas, ko si lahko tak način delovanja še privoščimo, če želimo iziti iz krize. Pozdravljam pa vso podporo zakonu in hvala zanjo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospa ministrica. Besedo ima gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Gospa ministrica, kolegice in kolegi!
Podpiram amandma, ki ureja dohodnino na tem področju oziroma povezan z modifikacijo 143. člena ZUJF. Ob tem pa naj rečem, da z velikim zadovoljstvom in veseljem tudi podpiram ostale amandmaje in celoten zakon, modifikacijo 143. člena, ker sem prepričan v to, da bo s tem odpravljena krivica, ki je bila storjena vsem tistim 12 tisočim, ki prejemajo pokojnino po nekem drugem kriteriju;
kriteriju, ki je bil prepoznan v tej državi za upravičen kriterij za to pokojnino. Seveda nobeno varčevanje ne opravičuje kršitev človekovih pravic in teptanje človeškega dostojanstva. Ob tem, ko razpravljamo o tem členu oziroma o temu zakonu in popravi krivic, si želim nekako odcepiti in odmisliti to, da so temu pogojevali neke ideološke sprege. Zelo težko je, ker sem sin partizana in ne nazadnje tudi nosilec statusa veterana 1991, zelo težko je, ampak vseeno mislim, da je načrtovalec in predlagatelj tega člena oziroma tega zakona takrat posegel zelo nepremišljeno in v želji, da bi s čim boljšimi ukrepi čim prej pomagal pri varčevanju. Torej s tem sem popolnoma razčistil.
Imam poseben sentiment do ljudi, ki so veliko dali za to našo državo, za to našo domovino; poseben sentiment, posebno spoštovanje in takrat, ko je bil prejet zakon ZUJF in 143. člen, mi je bilo silno, silno žal in težko. Narejena jim je bila krivica, odvzete so jim bile pravice, ki so bile pridobljene in priznane in sedaj zato s toliko večjim zadovoljstvom podpiram spremembo modifikacijo 143. člena. Verjetno bi bilo prav, tako kot je kolegica Barbara že danes dejala, da ob tem dejanju, ko bomo popravili krivice in popravili tudi 143. člen, ki je analogno in posledično tudi povezava s sklepom Ustavnega sodišča, bi bilo prav, da izrečem tudi opravičilo. Opravičilo vsem tistim, ki smo jim prizadeli krivico in jim je bila storjena neka rana. Ta rana se bo zacelila, vendar ta brazgotina bo ostala in ta brazgotina bo vedno spominjala na neko nespametno dejanje predlagatelja, Vlade takratne, ne nazadnje tudi Državnega zbora. Želel bi si, da je v prihodnje čim manj takšnih ran, pa tudi če se zacelijo, da je čim manj takšnih brazgotin, ki mečejo slabo luč na nespametna ravnanja, bodisi Vlade bodisi tudi Državnega zbora.
Zato mi je v veliko veselje in zadovoljstvo, da bomo vsaj to krivico, ki je bila storjena, popravili na takšen način, da bo zadoščeno vsem tem, ki so bili prikrajšani. Sicer v dveh delih, ampak na koncu koncev rezultat bo tisti, ki si ga želimo. Torej, podpiram ta amandma, ostale amandmaje in pa tudi celoten predlog spremembe zakona. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Gospa ministrica s sodelavcem, lep pozdrav tudi poslankam in poslancem!
Končuje se nekaj neuspešnih poskusov ureditve 143. člena zakona in neenake obravnave pri določanju pokojnine. Če bi bila cinična, bi rekla, prejšnja vlada, ki je bila tako dobra in nikoli ne dela napak, potem tega, kar je naredila v 143. členu, ni naredila nevede in nehote, ampak premišljeno, po preudarku, tako kot je hotela. Ne zdajšnja koalicija in ne zdajšnja
182
DZ/VI/14. seja
vlada ampak Ustavno sodišče je povedalo, da se morajo enaki položaji obravnavati enako.
Kar pa zadeva vedno znova ponavljajoče se očitke zaradi državne pokojnine, pa ne vem kolikič, ampak potem pričakujem tudi od gospoda Ribiča, da se bo kdaj opravičil. Povejmo, tudi takrat je bilo stališče, da naj v pokojninski blagajni ali se iz pokojninske blagajne izplačujejo pokojnine, ki imajo pokritje v plačanih prispevkih. Na željo Ljudske stranke je bila državna pokojnina uvrščena v Zakon o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju. Če bi hoteli in če bi imeli enako razumevajoče sogovornike v prejšnji koaliciji bi tudi v SPIZ-2 imeli takšno določilo, pa tega niste dosegli. Samo toliko glede očitkov.
Jaz bi, gospod Ribič, razumela vaše očitke, če bi kdaj takšen očitek izrekli tudi svoji bivši koaliciji. Tukaj pa še enkrat povem: osnova je bila v tem, da je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev štel nekdanjo državno pokojnino za socialni transfer, ki pa je pod enakimi pogoji ga mogoče dodeliti. Namreč, da se upošteva dohodek na družinskega člana in da se upoštevajo tudi nepremičnine. Zato je bila želja Slovenske ljudske stranke, da se to znova iz onega zakona seli v pokojninsko zakonodajo.
Amandma bom podprla, sem zadovoljna, da to končno urejamo in naj bo šola vsakemu zakonodajalcu, naj se ne šali z enakostjo pred zakonom. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Končali smo s prijavami za razpravo. Vidim, da je še interes za razpravo. Gospod Tanko je dvignil roko oziroma odpiram prijavo na razpravo. Prijavljeni so štirje razpravljavci.
Prvi ima besedo gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo.
Moj namen razpravljati o teh zadevah ni bil tukaj zganjati neke polemike ali dajati eden drugemu, kdo je kriv ali ni kriv. Ko smo se borili za državno pokojnini in nam je to v tistem času tudi uspelo, smo tudi takrat, ko se je ta zakon sprejemal, na nek način dali pogoj, da ta pokojnina ostane. Zato smo zakon tudi takrat podprli. Potem je pač z referendum bil ta zakon ukinjen, je potem tudi, bi rekel, po nekem spletu slabih okoliščin prišlo do tega, da se ta državna pokojnina več ne izplačuje. Danes sem samo na to hotel opozoriti, niti malo nisem hotel spodbuditi, da me tukaj kdo obravnaval ali povzdigoval glas.
Zato vas tudi ob obravnavi tega zakona, spoštovana gospa ministrica, pozivam, da pri pregledu in pripravi nujnih popravkov socialne zakonodaje, ki se pripravlja, kot nam je znano, vključite popravo krivične določbe o popravi krivic vsem še živečim takratnim upravičencem do državne pokojnine. Hotel sem samo opozoriti, da se pač na to kategorijo ne bi pozabilo. Potem tako ali tako ne bomo nič dosegli, če bomo tako grozno vztrajali vsak na
svoji strani. Se posipam s pepelom in se tudi opravičujem, česar nekateri v tem državnem zboru ne spravijo skupaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo k naslednjemu razpravljavcu, gospod Borut Ambrožič.
BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoča.
Dovolite, da začnem s stavkom, da je vsakršna krivica, ne glede ali prileti z leve ali desne strani, pač, krivica. Sam nisem toliko poučen o vsebinah, o katerih so danes tudi razpravljavci, nazadnje spoštovani kolega gospod Ribič, govorili. Torej, se zaveda o tej problematiki, v vsakem slučaju pa očitno v našem družbenem prostoru obstaja, tako kot je tudi obstajala v nekem vakuumu, ki ga želimo z današnjo spremembo zakona oziroma izglasovanjem zakona in predlaganim amandmajem, ki ju oba podpiram, spremeniti nazaj v dobro stanje. Kajti, kot je tudi samo Ustavno sodišče odločilo, bilo je ugotovljeno, da je šlo za neustaven poseg oziroma za krivico, ki se je zgodila točno določeni kategoriji upokojencev, ki so se v tem času, vmesnem času, tudi name obračali obupani, zakaj so deležni takšne diskriminacije.
To vprašanje in današnja debata odpira tudi zelo pereče vprašanje retroaktivnosti oziroma uporabe retroaktivnosti za nazaj, s katero sem se sam v svojem dodiplomskem izobraževanju večkrat srečeval, ko so nam profesorji razlagali, da se v osnovi uporablja samo za težke zločine oziroma zločine zoper človeštvo. Zato mi sedaj v praksi, ko tudi sam sedim v tem hramu demokracije, nekako ni logično, da se zakonodajalec želi posluževati, pa tudi drugi nivoji - s tem malo asociiram tudi na akademsko sfero -, postopkov ali ukrepov, ki retroaktivno posegajo v pravice nekoga za nazaj. Zato moj javni poziv, bodimo previdni pri uporabi takšnih pravil tudi v bodoče. Kot rečeno, predlagani amandma in zakon podpiram.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi, gospa ministrica!
Da popravek neke ustavne odločitve ni enostaven, kaže tudi zakon, ki ga je Vlada pripravila - štirje vsebinski členi, dva popravljena v postopku in še amandma na enega izmed členov. Če ste tako prepričani, da so tako dobri, potem bi teh pet členov za sanacijo na podlagi ustavne odločitve moralo priti v Državni zbor praktično brez napake. Pa se to ni zgodilo.
Drugič. Tu mnogi zdaj opozarjate, kakšne so posledice razveljavitve tega člena. Veste, nedolgo tega ste vložili v presojo Ustavnemu sodišču oziroma je bilo dano vaše
183
DZ/VI/14. seja
nasprotovanje Zakonu o Slovenskem državnem holdingu in slabi banki. Zaradi tega se je postopek sprejemanja zavlekel za nekaj mesecev, pa me zanima, ali ste izračunali izgubo, posledice te svoje odločitve, ki je bila na Ustavnem sodišču potem neuspešna. Niste! Torej, tudi vi, kolegi poslanci iz sedanje koalicije, se morate kdaj posuti s pepelom in prevzeti odgovornost tudi za kakšno odločitev.
Kar zadeva zakon, tako imenovani ZUJF, najbrž ni tako slab. Če ste poslali poročilo v Bruselj, in to je eden temeljnih podatkov, ki ste jih tam napisali, kolikšni so učinki prihrankov na podlagi tega zakona. Predsednica Vlade je opoziciji predstavila učinke tega zakona, tudi za leto 2014. Če je ta rešitev tega zakona tako slaba, potem bi pričakoval ne le sanacije tega zaradi odločitve Ustavnega sodišča, ampak celega zakona. Pa tega spet niste storili! Tako da če se pogovarjate o tem, kaj je dobro in kaj je slabo pri nekem sistemu, nekem paketu, potem se vi ukvarjate samo z neko alinejo, pustite pa vse ostalo. Tisto, kar je ostalo, prodajate Evropski uniji kot temeljni dokaz za to, da se nekaj na področju varčevanja in prihrankov dela v tej državi. Če ste tako pravični, potem bi se vam morala včeraj zatresti roka, ko ste izglasovali povišanje RTV prispevka, pa ni znal nihče razložiti, zakaj in zakaj toliko. Ko ste dvignili davek na dodano vrednost, ki se je dvignil za prehrano, ki je temeljna dobrina vsake družine, predvsem pa tiste, ki ima nizke prihodke, za več, kot je zgornja stopnja davka. Za prehrano ste dvignili DDV za eno odstotno točko, kar pomeni za izvoz na 9,5 skoraj 12 %, zgornjo stopnjo ste dvignili pa za 1 %, kar pomeni dvig za 10 %. Zakaj ste potem tako nesorazmerno obremenili tiste, ki imajo najmanj? Ni mi tudi jasno, recimo, zakaj se varuhinja človekovih pravic, ki je bila tedaj, ko se je to...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Tanko, govorimo o amandmaju in prosim, da se osredotočite na amandma in zakon.
JOŽE TANKO (PS SDS): Seveda, govorim o tem, kar je govorila gospa Črnak in kar je govorila gospa ministrica, o ničemer drugem.
Glede na to, da se je v nekem obdobju prej poseglo v državne pokojnine, me zanima, zakaj se, recimo, varuhinja človekovih pravic, ki je bila ista kot v tem primeru, ni pritožila na Ustavno sodišče. Tam je šlo - in takrat je bila gospa državna sekretarka - za poseg v pravice, ne vem gospod Presečnik je rekel 17 tisoč oseb, ki jim je bil to praktično edini vir. Pa ni prišlo do nobene pritožbe na Ustavno sodišče. V temu konkretnemu primeru, ko pa se je poseglo, recimo, v pravice tistih, ki so nad neko določeno stopnjo, pa se je to sprožilo nemudoma in ne samo z enega mesta.
Tudi trditev, ki jo je izrekla gospa Črnak Meglič, da so tukaj samo tisti, ki so plačevali v
pokojninsko blagajno, ne drži. V tej kategoriji so tudi in jih je nekaj sto takšnih, ki niso vplačevali v pokojninsko blagajno, ampak so jim dodeljene neke pravice na osnovi odlikovanj ali pa drugih odločitev. Tudi v temu konkretnemu primeru ne gre za enako obravnavo državljanov. Gospa bivša državna sekretarka, sedanja ministrica, se bo spomnila, da ste v prejšnjem mandatu oziroma v Pahorjevi vladi sprejemali Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Tam ste predlagali rešitev, da ni mogoče istočasno prejemati štipendije in otroškega dodatka. Eno in drugo, več ali manj, je povezano samo s kategorijo socialnih upravičencev, socialnega transferja, s socialno državo je povezano to. Če je bil študent, je dobil samo štipendijo, če je bil pa dijak, je dobil pa samo otroški dodatek. Takrat, se ni nobenemu zatresla roka, nikomur, ne v Socialnih demokratih, ne gospe Črnak Meglič, ne drugim, ki so bili takrat v tisti koaliciji, pa se je poseglo izključno v pravice, bi rekel, socialnih transferjev, to se pravi upravičencev, ki so na spodnjem robu družbe in so zato upravičeni do določenih dodatkov ali pa pomoči. To se mi zdi popolno sprenevedanje in nihče se ni opravičil. Reforme, ki jih je predlagala prejšnja vlada, gospa je bila takrat državna sekretarka s tega področja, so zajedale izključno v socialno državo, izključno! Ni bil predlagan niti en zakon, ki bi posegal v pravice tistih, ki so nad socialnimi transferji, niti eden. In to ste takrat prodajali pod tezo pravične razporeditve bremen za premagovanje krize. Poglejte svoje magnetograme, svoje razprave gospoda Frangeža, gospe Črnak Meglič, gospoda bivšega ministra, gospe sedanje ministrice in tako naprej. Kot pravična razdelitev bremen. To ne drži.
Mislim, da na takšen način pristopati k reševanju problemov, ko se določene stvari nesorazmerno porazdelijo po, bom rekel, Gaussu družbe, je nekorektno, tega ne počnete. Vi ste posegali v tisti del, ki je na spodnjem delu gaussove krivulje, to se pravi pri tistih, ki so, bi rekel, podpovprečni. Enega ukrepa niste predlagali, spoštovani kolegi, za prime, ko bi posegli v druge pravice, se pravi tistih, ki so nad nekaterimi zadevami. Mislim, da je treba povedati, da gre v temu delu v veliki meri za demagogijo in da gre za marsikaj drugega. To, da ste takrat eliminirali 17 tisoč državnih pokojnin, se pravi kmečkih zavarovancev, je šlo tudi najbrž za politični ukrep. Ali je šlo za vsebinsko, se pravi tehnično vprašanje, ali je šlo za politični ukrep? Ni se dalo ubraniti tega, da bi ljudem, starim mamam s podeželja, ki so ostale brez vsega v gorskih kmetijah, brez možnosti kakšne komercialne dejavnosti in tako naprej, da bi jim dali šibko socialno podporo v obliki državnih pokojnin. Ni se dalo ustaviti. Če pa bi že kaj dobile preko socialnega transferja, bi jim pa to šlo v premoženje. Zakaj pa tistim ne gre v premoženje, ki so odlikovanci po nekaterih dejanjih? Ti ne plačujejo, tem ne gre nič v premoženje! Socialnim, recimo ljudem s
184
DZ/VI/14. seja
podeželja, pa gre to avtomatsko potem v premoženje.
Mislim, da pri teh stvareh, ko se lotevate reševanja določenih stvari, bi pričakoval, da če ste socialni, če se imate za socialne, da ste tudi pravični. Ampak, glede na to, kako poznam, kako ravnate, in to spremljam že dolgo časa, je socialni samo naslov, pravičnost pa daleč od ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Tanko, prosim...
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala.
Se opravičujem, šlo je za dobesedno obtoževanje nekaterih ostalih poslank in poslancev in gospe ministrice, zato menim, da to ni bilo prav in tudi razprava je šla še o drugih zadevah. Me morate razumeti.
Zdaj vidim, da je želja po repliki s strani dr. Andreje Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa.
Najprej bi rekla, da je to čisto zavajanje, kar je gospod Tanko rekel, čeprav to nima nobene zveze s tem, kar govorimo danes. Dejstvo je, da je naša vlada krepko delala v korist najšibkejših, da ne govorim o zakonu o subvencioniranju delovnega časa in tako naprej, da ne govorim o dvigu minimalne plače, o kateri imate toliko povedati, da ne govorim o zakonu o obvezni participaciji delavcev pri delitvi dobička, da ne govorim o zakonu, ki je omejeval plače direktorjev v državnih firmah in tako naprej.
Dejstvo je, da smo socialnovarstveno zakonodajo sprejeli s točno določenimi cilji in tudi z opozorilom, da delamo na podlagi projekcij, ki so bile strokovno narejene in da lahko življenje pokaže kaj drugega. In če bo temu tako ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Za besedo je prosila dr. Anja Kopač Mrak, gospa ministrica.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala.
Sicer gre razprava zdaj v smer, kjer se bomo verjetno začeli obkladati eni in drugi, ampak jaz bi vseeno poudarila, še enkrat povedala tisto, kar sem prej.
Ustavno sodišče je reklo, da je bilo določeni kategoriji prejemnikov pokojnin pod posebnimi pogoji poseženo v to njihovo pravico, v to isto kategorijo ljudi po 232. členu na neenak način. Načelo pravne države je, da se isto kategorijo obravnava na enak način. Razlike so mogoče, če so stvarno utemeljene. To je temelj pravne države. Samo za to gre! Samo zato je danes ali sploh so vsi v Državnem zboru opozarjali na spornost 143. člena, ker ste se na
koncu odločili, da v določene kategorije, ki so določene po 232. členu ZPIZ-1, pa ne posežete. Samo to je sporno.
Enačiti državne pokojnine s socialno zakonodajo ali kakor koli je v bistvu zavajanje. Ker državne pokojnine niso bile odvzete enim, ki so sodelovali in so bili del ene - na primer tistim, ki stanujejo morda na Štajerskem - odvzete, tistim na Gorenjskem pa ne. Ker namreč pri tem 143. členu in odločitvi Ustavnega sodišča gre samo za to. Tudi pri socialni zakonodaji; ta velja za vse enako. Ključ temeljne države, pravne države je to, da naj bi zakonodaja veljala za vse enako. Razumem, da se zgodi napaka pri sprejemanju zakonodaje, če pa si opozorjen s strani Zakonodajno-pravne službe, da gre za ustavno sporno poseg, pa mislim, da ni več enako mogoče, in da je tukaj tudi nekaj odgovornosti pri sprejemanju takšne zakonodaje. Sama vem, da bi kot ministrica 4-krat, 5-krat, 6-krat ne vem koliko krat premislila, ali bi lahko zagovarjala zakon, kjer me opozarjajo, da gre lahko za ustavno sporen način oziroma poseg. In zdaj tukaj zavajanje o stvareh, ki nimajo ... V bistvu se želimo oddaljiti od tega, da bi lahko rekli O.K., bomo posegli na način, da ni ustavno sporen, če bomo morali znižati pokojnine, socialne transfere, kar koli, ne bomo dajali občutkov v državi, da je ena kategorija zaradi tega, ker pride ena oblast; leva - bomo tako počeli, desna - tako. Mislim, da morajo imeti ljudje občutek, da kar koli bomo počeli bomo počeli zato, ker želimo javnofinančno situacijo v tej državi rešiti, ne pa zato, ker mislimo, da je nekatera kategorija bolj nagrajena in nekatera manj zaslužna za to, da imamo danes samostojno državo. Samo za to gre in na žalost so ljudje ob sprejemanju ZUJF in 143. člena imeli ta občutek. Naša dolžnost je, da s tem nehamo. Samo to. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ker čas ni potekel, gospod Tanko, se prijavljate na razpravo? Proceduralno? Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Nisem prvi odprl teme o razpravi glede državnih pokojnin, nisem odprl prvi teme glede vedenja, kakšne so posledice tega, da Ustavno sodišče nekaj prepove, razveljavi ali pa zavrne, sem bil sedmi razpravljavec. Predlagam vam, da imate do vseh razpravljavcev v Državnem zboru enake vatle. Meni je čisto vseeno, ali o tem razpravlja ministrica, ki je tudi razpravljala točno o teh stvareh, ali kdo drugi. Nikomur niste posegli v besedo na drugi strani tega prostora, razen gospodu Presečniku oziroma Ribiču in meni. Če že vodite razpravo, potem jo dajte korektno do vseh poslancev Državnega zbora, ne delite na "naše in vaše". "Vaši" lahko vse in kar koli - tudi gospod Čehovin si je dovolil kar koli - in na "naše", ki ne smemo niti odgovoriti ali
185
DZ/VI/14. seja
pa ugovarjati kakšni trditvi tukaj. To je naša pravica in dolžnost, da to povemo.
Za naprej le prosim, da je tudi do poslancev opozicije nekoliko več spoštovanja, kot je bilo do sedaj.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. Gospod Tanko, bom vzela na znanje. Čeprav ste verjetno opazili, da se vam pustila, da ste v bistvu kar nekaj misli lahko izrekli, ki niso bili v povezavi z ZUJF. Tudi drugim, tudi drugim. S tem, da sem pa dovolila tudi gospe ministrici, da je odgovorila gospodu Presečniku in gospodu Ribiču, pa tudi vam, da je odgovorila tudi v povezavi z zakoni, kot je zakon o socialnih prejemkih, ki govori o državnih pokojninah ali - kot ljudje tudi meni pišejo in povedo - o kmečkih pokojninah po domače rečeno. Tako ravno zato, da tudi javnost sliši tudi ta problem, katera vlada je kaj rešila, ni rešila in tako dalje. Mislim, da je tudi gospa ministrica odgovorila. Vzamem na znanje tudi vaše mnenje in vaše opozorilo meni.
Gospod mag. Ivan Vogrin, izvolite, imate besedo.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi!
Začel bom z mislijo slovitega državnika Winstona Churchilla. Pravil je naslednje: "Zgodi se, da se kdaj spotaknemo ob resnico, a se ponavadi hitro zberemo in odhitimo naprej." Mi se pravkar spotikamo ob resnico, pa hitro hitimo naprej. Namreč, zakaj? Ko smo sprejemali ZUJF - jaz nisem bil za ZUJF in tudi nisem glasoval, ker se mi je zdel v določenih delih neustrezen in krivičen. Takrat sem seveda bil deležen neke vrste pozicioniranj na Janševo stran; danes ne bom glasoval za tega, bom verjetno na drugo stran. Nisem ne za ene, ne za druge, jaz sem za pravično Republiko Slovenijo, ki dela zakonito in pravično istočasno.
Namreč, dve stranki sta bili v prejšnji vladi in sta v tej vladi. Kako smo v prejšnji vladi pustili, da je šel tako neustrezen zakon v sprejem? Lahko bi zaustavili in poskrbeli, da bi bil ustrezen, če bi bil to cilj. Pa ni bil cilj zakonitost, niti pravičnost, ampak nekaj čisto drugega. Manjšati plače, ki so pod 900 evrov neto, je krivično, zato ne bom glasoval za ta zakon. Iz javnih sredstev izplačevati plače in druge prejemke, da ne bom rekel pokojnine, ker verjetno takšnih ni, ki so nad plačo predsednika države in predsednika Vlade, ki so pet, šest tisoč, sedem tisoč, osem tisoč neto, je krivično. Zato sem Vladi v okviru njenih reformnih prizadevanj poslal predlog, da naj istočasno z ZUJF sprejmemo zakon, kjer bodo plače v javnem sektorju v razponu 1 : 7. Namreč, mi bi morali poskrbeti, da lahko ljudje dostojno živijo in s plačo, ki je pod 900 evrov, da ne rečem pokojnino, je težko dostojno živeti. Mi pa smo polna usta tega, kako bomo skrbeli za dostojanstvo in spoštujemo dostojanstvo. Niti slučajno ne! Niti slučajno ne spoštujemo
dostojanstva ljudi, ki delajo za plače, ki so 500, 600, 700 evrov, na drugi strani pa dopuščamo -in to je največja krivica -, da so plače v javnem sektorju iz javnih sredstev iz davkoplačevalskih sredstev tudi 7, 8, 9 tisoč tisoč, tudi v paradržavnih podjetjih, kot so banke, oziroma v podjetjih, ki so v večinski državni lasti, ne bi smele biti plače večje kot v razmerju 1:5. Kakšen argument je, da ima predsednik uprave Nove Ljubljanske banke plačo 10 tisoč evrov, če je ta banka v izgubi in jo bodo davkoplačevalci s plačo 600 evrov dokapitalizirali? Veste vi, kaj mi delamo v tej državi? Zato ni čudno, kje smo.
Seveda tudi zavestno lažemo; in to neprestano. Danes govorimo, da bomo nadomestila iz naslova napredovanja za javni sektor izplačali naslednje leto aprila. Niti slučajno ne! Drugo leto bo javnofinančna situacija še slabša, kajti nič ne naredimo za to, da bi imeli sploh kaj delati in da bi imeli od česa živeti. Zdaj živimo od tistega, kar smo si sposodili na ameriškem trgu. To je kruta resnica. Za takšne zakonske rešitve jaz ne morem glasovati in tako kot nisem glasoval za prejšnji ZUJF, se mi zdi pravzaprav nesmiselno, da bi tudi ta.
Pa naj končam s slovito Einsteinovo mislijo, da je največja definicija norosti, da delaš stvari na enak način, pa pričakuješ drugačne rezultate. Kako bodo drugačni rezultati, če ta koalicija dela enako kot prejšnja? Ni mogoče! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati?
Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Bom dodal še nekaj pojasnil.
Glejte, do državnih pokojnin so bili upravičeni tudi tisti kmetje, ki določen čas niso niti mogli vplačevati v pokojninsko blagajno, tudi če bi hoteli - v zgodovini jim je bilo preprečeno. Da je bila ta skupina segregirana, ,pove tudi to, da se je takrat, ko se je obračunavalo kriterije za štipendije, se je upošteval UKD z višjim količnikom kot pri drugih zaposlenih. To lahko vse preverite v podatkih v tej državi. Istočasno ali pa v zelo podobnem času kot se je ukinilo državne pokojnine, ste povečali dodatke za ovdovele osebe po zavarovancih Jugoslovanske ljudske armade, v zelo podobnem času. Ne mi reči, da ni šlo za politične odločite, ni šlo za strokovne odločitve, ni šlo za vsebinske odločitve, ampak je šlo za politične! To najbrž veste. Podpisniki teh dodatkov za ovdovele osebe ste v Državnem zboru, še zdaj sedite. / oglašanje iz dvorane/ No že, ampak istočasno ste pa odvzeli državno pokojnino državljanom Republike Slovenije, ki jim je bilo preprečeno v določenem obdobju plačevanje v pokojninsko blagajno. Skratka, ne očitati neke nesocialne pristope ali pa politične odločitve nekomu, ki si za to ... Ker je nekorektno, ker tega nismo storili.
186
DZ/VI/14. seja
Mi smo šli z vedenjem in vednostjo, da se bo to uredilo na primeren način in sorazmerno glede na prihodke, ki jih lahko kdo ustvari. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Potrata, postopkovno.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospa podpredsednica.
Vaš molk je kazal na to, da ste sprejeli razpravo gospoda Tanka kot razpravo o amandmaju k ZUJF, govoril je pa o rečeh, ki 143. členom pa z amandmajem nimajo nič skupnega. In ta nesramnost, ko gre očitati uredite vprašanja pokojnine oziroma pravice vdov do dela pokojnine, to so bile državljanke Slovenije z delovno dobo v Sloveniji, so se samo v nekem obdobju svojega življenja odločile, da sklenejo življenjsko zvezo z nekom, ki je bil v neki drugi službi, ki je veljala za SDS za nesprejemljivo. To je izrazito nespoštovanje teme, o kateri govorimo. Argumentacija je pa taka, da ne zdrži. Včeraj je gospod Tanko govoril, da on vse ve o Zakonu o RTV. Lahko, da potem česa ne razume, ampak uporabljati pa tistega ne zna in to dela danes natanko.
Predlagam, da ga vendarle opomnite, naj se drži teme. Mene boste zanesljivo sedajle nadrli, ker to delate običajno. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Potrata. Ne veste vedno, o čem razmišljam. Ne bom vas nadrla.
Želi še kdo razpravljati o amandmaju k 3. členu? Replike tudi ne morete imeti. Je potekel čas. Ne morete. Samo postopkovni predlogi, ki ga je gospa Potrata izkoristila, so tu mogoči in pa razprava za tiste poslanske skupine, ki jim čas še ni potekel. Želi še kdo razpravljati? Če ne, potem zaključujemo razpravo k temu členu.
Obveščam vas, da bomo o amandmaju v skladu s časovnim potekom seje odločali jutri, v četrtek, v okviru glasovanj.
S tem prekinjamo to točko dnevnega
reda.
In prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRANAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI UPRAVI.
Zakon je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Zdaj moramo pa samo še ugotoviti, kdo bo predstavnik Vlade.
Mag. Renata Zatler, državna sekretarka, izvolite, imate besedo.
MAG. RENATA ZATLER: Hvala, predsedujoča. Pozdravljeni! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred vami je novela Zakona o državni upravi, ki jo narekuje sprememba Zakona o Vladi Republike Slovenije. Gre za predlog, ki določa določene spremembe pristojnosti posameznih ministrskih resorjev. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nima več po novem področja kulture. Ministrstvo za kulturo bo tako po novem s predlogom novele Zakona o državni upravi opravljal naloge na področju kulture, kulturne dediščine, filma, medijev itd. Ministrstvo za notranje zadeve prevzema opravljanje nalog s področja javne uprave. Področje tožilstva se vrača na pravosodje in področje upravljanja z nepremičninami se z novim predlogom prenaša na Ministrstvo za pravosodje. Po uskladitvi z ministrstvi se dodatno spreminjajo še naloge s področja razvoja in graditve širokopasovnih omrežij, ki se z Ministrstva za infrastrukturo in prostor selijo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na novo je uvedena razmejitev med pristojnostmi Ministrstva za zdravje in Ministrstva za kmetijstvo in okolje na področju varnosti živil in gostinske dejavnosti.
Dodatno spremembo bi še posebej poudarila, gre za osmo poglavje, ki je spremenjeno tako, da bo na tej podlagi bolj učinkovito upravljanje s projekti elektronskega poslovanja in s tem bomo tudi znižali stroške in racionalizirali poslovanje na področju informatike. Gre za bolj učinkovito koordinacijo preko ministrstva, pristojnega za javno upravo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi vam.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo.
Izvolite, gospod Jerko Čehovin, da predstavite stališče odbora.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom, predstavnici Vlade!
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na svoji l1. seji dne 9. 5. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada, s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku, kar je potem tudi Kolegij predsednika Državnega zbora na svoji 50. seji 19. 4. tudi sprejel.
Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja z državno sekretarko Ministrstva za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo gospo Renato Zatler, predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za državno ureditev.
Odboru j bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladno z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-
187
DZ/VI/14. seja
tehničnega vidika. V predloženemu besedilu je podala pripombe k 1., 7., 11., 14., 18. členu in k prehodnim določbam. Svoje mnenje k predlogu zakona je podala tudi Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za državno ureditev, ki ga je na seji odbora predstavil predsednik komisije, Rajko Fajt. Komisija predlog zakona podpira.
Pripombe na predlog zakona je podal tudi informacijski pooblaščenec. Predlagatelj je njegove pripombe upošteval pri pripravi amandmajev, ki so jih vložile poslanske skupine koalicije. Predstavnica predlagatelja jev uvodni obrazložitvi poudarila, da je v predlogu zakona uskladitev z odločbo Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki spreminja strukturo vlade ter ureditev oziroma drugačno določitev delovnih področij nekaterih ministrstev v skladu z določbami zakona.
Posledično gre za spremembe na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvu za kulturo, ki je ponovno samostojno ministrstvo; Ministrstvu za notranje zadeve, ki prevzema tudi področje javne uprave in lokalne samouprave, ter Ministrstvo za pravosodje, ki nadaljuje delo s področja javne uprave. Predlog zakona določa, da se področja razvoja in graditve širokopasovnih omrežij ponovno združuje s področjem elektronskih komunikacij v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Predlog zakona vsebuje tudi določitev obveznosti brezplačnega posredovanja podatkov, povračilih in drugih prejemkih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev in funkcionarjev ter spremembe osmega poglavja, ki ureja elektronsko poslovanje uprave. Država se je znašla v situaciji, ko je prisiljena iskati ukrepe za povečanje učinkovitosti in znižanja stroškov. Te cilje lahko doseže s centralnim strateškim vodjem državne informatike ter s standardizacijo in konsolidacijo informatike v državni upravi, kar bo omogočilo skupna vlaganja.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v svoji predstavitvi povedala, da vloženi amandmaji povzemajo pripombe, ki so bile podane v pisnem mnenju. Opozorila pa je, da tudi ta zakon tako kot čedalje več predlogov zakonov neposredno spreminja določbe nekaterih drugih zakonov. Ta praksa ni dobra, saj gre na škodo pravne varnosti, zlasti pri tistih določbah, ki nimajo nobene povezave s spremembami materialih določb Zakona o državni upravi, na primer 14. člen, ki spreminja določbe Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ureja vladne službe.
V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložili Poslanska skupina SDS k 1., 11., 12. in 14. členu, Poslanska skupina Pozitivna Slovenija in Poslanska skupina Socialnih demokratov, Poslanska skupina Državljanske liste in Poslanska skupina DeSuS k 1., 2., 6., 7., 11., 14., novemu 17.a členu, 18. in 19. členu. Odbor je sprejel vse vložene amandmaje
poslanskih skupin koalicije k 1., 2., 6., 7., 11. in 14., novemu 17.a členu ter k 18. in pa 19. členu ter amandma Poslanske skupine SDS k 1. členu. Odbor ni sprejel vloženih amandmajev Poslanske skupine SDS k 11., 12. in 14. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni vsi sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Čehovin.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Poslanska skupina SDS gospa Alenka
Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Spoštovani!
Pred nami je zakon, kjer na bi šlo le za manj zahtevne spremembe in dopolnitve Zakona o državni upravi oziroma za manj zahtevno uskladitev zakona z Zakonom o Vladi Republike Slovenije, ki po zamenjavi vlade na novo ureja nekatera ministrstva in njihova delovna področja. S tem v Poslanski skupini SDS nimamo težav. A v zakon je Vlada vpeljala tudi določitev obveznosti brezplačnega posredovanja podatkov o povračilih in drugih prejemkih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev in funkcionarjev ter spremembo osmega poglavja, ki ureja elektronsko poslovanje uprave. Razlog naj bi bil v tem, da se je država znašla v situaciji, ko je prisiljena iskati ukrepe za povečanje učinkovitosti in znižanja stroškov.
Ocenjujemo, da je predlog zakona na tem področju nedodelan oziroma po našem mnenju celo nevaren, na kar sta opozorili tudi informacijska pooblaščenka in Zakonodajno-pravna služba. V Poslanski skupini SDS menimo, da je obstoječi zakon dovolj dober in da sprememba zakonskega besedila na tem področju ni potrebna. V želji po centralno strateškem vodenju državne informatike ter standardizacije in konsolidacije informatike v državni upravi oziroma vlaganjem v to, vidimo nevarnost. Ocenjujemo, da se skrivajo za tem določeni interesi, kar bomo videli, ko bodo izvedena posamezna javna naročila.
V Slovenski demokratski stranki nimamo problemov z večino členov tega zakona. Predvsem nimamo problemov s tistimi členi, ki zakon usklajujejo z rešitvami iz Zakona o Vladi Republike Slovenije. Na seji matičnega delovnega telesa smo vložili amandmaje k členom, za katere menimo,da ne sodijo v to novelo, vendar ste naše amandmaje odklonili. Skrbi nas namreč varnost osebnih podatkov, zato v Poslanski skupini SDS ne bomo podprli zakona, a mu tudi ne bomo nasprotovali, da ne
188
DZ/VI/14. seja
bo napačno razumljeno. Podpiramo napore vseh državnih organov, ki težijo k temu, da bomo državljani nekoč čedalje bolj E-pismeni, a ne za ceno varnosti osebnih podatkov in zlorabe javnih naročil.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mag. Majda Potrata Poslanska skupina
SD.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana gospa državna sekretarka, poslanke in poslanci!
Predlagani zakon je dvojček k Zakonu o Vladi Republike Slovenije in posega na delovna področja tistih ministrstev, ki so se z določitvijo nove vlade in novih ministrov spremenila.
Naj uvodoma povem, da je podpora temu zakonu v Poslanski skupini Socialnih demokratov zagotovljena, tudi zaradi tega, ker je Zakonodajno-pravna služba povedala, da so koalicijski amandmaji bili pripravljeni tako, da njihove pripombe ustrezno vpeljujejo v dopolnjeni predlog zakona. In dejstvo je, da sta imeli pri 1. členu obe skupini, tako koalicijska kot Poslanska skupina SDS, enak predlog za črtanje 1. člena in je bil ta predlog tudi sprejet.
Kar pa zadeva centralni informacijsko-komunikacijski sistem, ki je tudi del te predlagane novele, so se pa o njem kresala mnenja in stališča. Upam, da se črne napovedi, ki jih je bilo mogoče slišati na odboru, o zlorabi osebnih podatkov in čudnih rečeh, ki se bodo pri javnih naročilih dogajale, ne bodo uresničile.
Dejstvo pa je, da je veliko besed bilo izrečenih tudi na račun 6. člena predloga zakona, ki je v prvotni različici, kot ga je posredovala Vlada vseboval še tudi določbo, da naloge na področju uresničevanja ustavnih in zakonskih določil, ki zadevajo posebne pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter spremljanja in skrbi za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti, ne ostanejo v tem ministrstvu, ampak se selijo v Urad predsednika - oziroma v tem primeru predsednice - Vlade, je po pojasnilih, da s tem soglašajo tudi pripadniki obeh narodnih skupnosti in romske skupnosti, tudi za Socialne demokrate sprejemljivo. Menimo, da je s tem urejeno tisto, kar se nam je ves čas zdelo čudno, da so manjšinske pravice umeščene v Ministrstvo za notranje zadeve. Menimo, da je s tem na simbolni ravni dodeljeno tudi tisto, kar je z ustavo posebej povedano, da gre za posebne ustavne pravice, ki jih je treba tudi na ustrezen način umestiti v zakonodajo.
Kot rečeno bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov zakon podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Kristina Valenčič, Poslanska skupina Državljanske liste.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani!
Tako kot vsaka vlada doslej, ima tudi sedanja legitimno pravico, da si delovanje in strukturo ministrstev kroji po svoje, s ciljem, da se zagotovi boljšo operativnost in uspešnejše izvajanje nalog. In to je storila tudi koalicija, s sprejetjem novele Zakona o Vladi Republike Slovenije marca tega leta. Današnji Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi temu sledi. Prinaša torej uskladitev delovnih področij in pristojnosti med ministrstvi v skladu s trenutno veljavnim zakonom o vladi. Poleg teh uskladitev predlog prinaša tudi obveznost brezplačnega posredovanja podatkov o povračilih in drugih prejemkih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev in funkcionarjev z namenom transparentnega in učinkovitega spremljanja gibanja obsegov stroškov dela in nadaljnjega ustreznega ukrepanja. Zadnji sklop predlaganih sprememb se nanaša na področje elektronskega poslovanja uprave. Če kaj, je zagotovo informacijska in telekomunikacijska oprema podvržena nenehnemu hitremu razvoju in nadgradnjam. Temu mora sladiti tudi ustrezna zakonodaja. Trenutno veljavne določbe so zastarele in ne ustrezajo dejanskemu stanju. Kot izjeme opredeljujejo samo nekatere centralne portale in storitve, izpuščajo pa kup drugih, ki so bile od sprejema tega zakona na novo razvite in uvedene. Naj samo omenim, da je v prejšnjem tednu projekt e-sociale zmagal kot najboljša elektronska rešitev na natečaju Združenih narodov.
Z ukinitvijo Centra vlade za informatiko se je področje razvoja in upravljanja informacijske in telekomunikacijske, strojne in programske opreme razpršilo po posameznih državnih organih, kar je posledično dvignilo stroške in še povečalo število parcialnih rešitev, ki so medsebojno delno ali pa v celoti povsem nekompatibilne. V trenutni finančni situaciji, ko se iščejo racionalizacije in optimizacije na vseh področjih, je zagotovo treba tudi na tem področju znižati stroške, kar bo omogočeno s centralizacijo in strateškim upravljanjem državne informatike.
Poslanke in poslanci Državljanske liste bomo predlog podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, državna sekretarka, spoštovani poslanke in poslanci!
Vsaka vlada ima na začetku svojega mandata pravico, da na osnovi svojega programa dela oziroma koalicijskega sporazuma določi formalni in vsebinski ustroj državne uprave, zato ji v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne bomo nasprotovali.
189
DZ/VI/14. seja
Predlagana novela Zakona o državni upravi, ki je danes pred nami, vsebinsko nadgrajuje meseca marca sprejeto novelo Zakona o Vladi Republike Slovenije, s katero se je na novo določila struktura Vlade.
Poleg tega predlagana novela Zakona o državni upravi določa tudi obveznost proračunskih uporabnikov do brezplačnega posredovanja podatkov o povračilih in drugih prejemkih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev in funkcionarjev Ajpesu, kar naj bi omogočilo kakovostnejše spremljanje stanja v zvezi z gibanjem obsega stroškov dela, kontrole izplačanih proračunskih sredstev in zagotavljanja analitičnih podlag in finančnih izračunov posameznih učinkov.
Po oceni Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke so pomembne tudi določbe, ki se nanašajo na področje elektronskega poslovanja uprave. Predlog zakona tako določa podlago za centralno strateško vodenje državne informatike ter njeno enotno upravljanje, kar naj bi izboljšalo zmogljivost komunikacijskih in informacijskih sistemov. Z določitvijo zavezujočih tehnoloških standardov in smernic ter skupne varnostne politike za delovanje centralnega informacijskega sistema naj bi se vzpostavil skupni okvir za razvoj posameznih informacijskih rešitev na določenem vsebinskem področju. Natančnejšo določitev slednjega bo določila vladna uredba. Vzpostavila naj bi se tudi strateška koordinacija, imenovana s strani Vlade in sestavljena s predstavnikov posameznih proračunskih uporabnikov in nekaterih nosilcev javnih pooblastil, katerih glavna naloga bo čim bolj optimalen razvoj sistema.
Pomembna novost je tudi določitev pravne podlage za povezovanje elektronskih evidenc državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki opravljajo upravne naloge s centralnim registrom prebivalstva in poslovnim registrom Slovenije. Evidence se bodo lahko povezovale na podlagi emša, davčne ali matične številke, in sicer v postopkih kjer so ti podatki obvezna sestavina vloge.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi ne bomo nasprotovali, saj poleg določitve pristojnosti ministrstev prinaša tudi določene administrativne razbremenitve pa tudi dolgoročne finančne prihranke za državni proračun. Se nam pa zdi zanimivo, da se v predlaganem zakonu prenaša pristojnost nad varnostjo in kakovostjo živil oziroma hrane v gostinskih dejavnostih in institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu z Ministrstva za zdravje na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. V prejšnji koalicij je namreč bila velika želja po tovrstnem prenosu pristojnosti, saj bi se tako v celoti zagotovila pravna podlaga za nadzor nad prehransko varnostjo v eni instituciji. Vendar so bila lansko leto stališča istega ministra za zdravje neomajna, zaradi česar do prenosa
pristojnosti ni prišlo. A pod novo vlado očitno tudi nemogoče postane mogoče.
Kot rečeno, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagani noveli Zakona o državni upravi ne bomo nasprotovali. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina DeSUS, gospod Ivan Hršak.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani minister, spoštovana predsednica Vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
V obdobju negotovega političnega stanja konec lanskega leta in v začetku letošnjega leta so šla prizadevanja stranke in Poslanske skupine DeSUS vseskozi v smeri, da čim prej dobimo operativno vlado in da politika začne delati za državljanke in državljane tisto, kar jim je bilo obljubljeno; to je rešiti se iz krempljev krize in Slovenijo popeljati v lepšo prihodnost. Nova mandatarka mag. Alenka Bratušek je bila potrjena 27. februarja letos, njena prvenstvena naloga je bila oblikovati novo koalicijo ter oblikovati novo vlado in uskladiti strukturo ministrstev. V skladu z dogovorom koalicije in sprejemom novele Zakona o Vladi Republike Slovenije so se tako spremenile pristojnosti nekaterih ministrstev, ustanovilo se je tudi novo Ministrstvo za kulturo. Zato je treba sprejeti te spremembe glede novih področij posameznih ministrstev, kar v naši poslanski skupini podpiramo.
Predlog zakona vključuje še nekaj sprememb. Te se nanašajo na posredovanje podatkov o prejemkih in drugih povračilih javnih uslužbencev Ajpesu. Tej agenciji se posredujejo podatki o plačah, ostali prejemki in povračila pa so bili izključeni. V naši poslanski skupini menimo, da bodo tako na enem mestu združeni vsi osebni prejemki javnega sektorja, ne le plače, kar bo zagotovilo jasnejšo in celovitejšo sliko glede spremljanja stanja v zvezi z gibanjem obsega stroškov dela in kontrole izplačil proračunskih sredstev.
Kar nekaj razprave je bilo namenjene spremembi na področju elektronskega poslovanja uprave. Res je, da predlog gre v smeri centralizacije, kar po eni strani omogoča tudi učinkovitejše poslovanje med institucijami javnega sektorja ter tudi med njimi in državljankami in državljani, pomeni pa tudi stroškovni prihranek. S tega vidika poslanke in poslanca Poslanske skupine DeSUS zaupamo ministru in njegovim zaključkom, da gre za dobro rešitev, kar bomo ob glasovanju za zakon tudi potrdili. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat.
190
DZ/VI/14. seja
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod minister, predstavnica Vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Dobro, hitro in učinkovito delo državne uprave omogoča tudi dobra zakonodaja, ki se spreminja samo v tistih primerih, ko so za to podani tehtni vsebinski razlogi. Zakon o državni upravi samo v tem mandatu spreminjamo že četrtič in prenašamo področja z enega ministrstva na drugo, pa potem po možnosti spet nazaj. Primer za to je državno tožilstvo, pa seveda javna uprava, lokalna samouprava in še nekatera druga področja. Vse te organizacijske spremembe prinašajo s seboj ogromno administrativnega dela in posledično tudi nepotrebnih stroškov, od zamenjave napisnih tabel, prenosov premoženja, prehodov javnih uslužbencev z enega ministrstva na drugo in podobno. Torej se nenehno ukvarjamo le z nekimi formami, ne pa z vsebinami.
Če je Zakon o državni upravi potreben sprememb, bi pričakovali, da bo Vlada kot predlagateljica navedenega zakona predstavila, kakšne vsebinske prednosti bo prinesla nova organizacija državne uprave, na primer, koliko se bo s prenosom javne in lokalne samouprave iz pravosodnega resorja v resor Ministrstva za notranje zadeve izboljšala organizacija, kvaliteta dela in koliko se bodo zmanjšali stroški dela in poslovanja vsakega posameznega področja. Ali: katere prednosti in izboljšave prinaša prenos državnega tožilstva z Ministrstva za notranje zadeve v resor Ministrstva za pravosodje. Teh obrazložitev predlagana novela Zakona o državni upravi, o kateri bomo odločali na tej seji Državnega zbora, nima in po našem mnenju tega cilja novela zakona sploh ne zasleduje.
Zadržani smo tudi do predlaganega načina vzpostavitve centralnega informacijskega sistema. Prepričani smo, da so sedanje parcialne rešitve na tem področju, zlasti pa velik delež "outsourcinga" na področju informacijske tehnologije, neustrezne in predrage. V zvezi s tem sem na seji matičnega delovnega telesa predsedniku odbora tudi predlagal morda kakšno posebno sejo, na kateri bi razpravljali o informacijskem sistemu, morda o optimizaciji tega sistema, o boljši organiziranosti, predvsem pa boljši učinkovitosti. Predsednik mi je to tudi obljubil. Način vzpostavitve centralnega informacijskega sistema, kot je predlagan s strani Vlade v tem predlogu zakona, je samo pravna podlaga za sklepanje novih pogodb z zunanjimi izvajalci, kar bo že sedaj previsoke stroške za informacijske sisteme najbrž le še zvišalo, in to ne le kratkoročno, ob sami vzpostavitvi tega centralnega informacijskega sistema, pač pa tudi dolgoročno, saj bodo stroški vzdrževanja, potrebnih izboljšav in nadgradenj tega sistema spet te vrste materialni strošek, in to visok, ki se mu bo državni proračun tudi v naslednjih letih pač ne bo mogel izogniti. Prava rešitev bi bila organizacija notranje informacijske službe znotraj ministrstva,
pristojnega za javno upravo, ki bi izvajala ta projekt in tako rešitev bi v Novi Sloveniji tudi podprli.
Spoštovani, sedaj predlagane novela Zakona o državni upravi poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije ne bomo podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti, dr. Laszlo Goncz.
DR. LASZLO GONCZ (NS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana gospa državna sekretarka, spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi uživa podporo naše poslanske skupine. Jasno je, da do večine sprememb zakona prihaja zaradi drugačne organiziranosti resornih ministrstev na določenih področjih, kar prejudicira določene smiselne korekcije tudi v okviru tega zakona. Predlog spremembe Zakona o državni upravi pa ima tudi z vidika avtohtonih narodnih skupnosti pomembno vsebino, o čemer je že govorila delno gospa poslanka Potrata, ker določa prenos dosedanje Službe za narodnosti v Kabinet predsednika - oziroma predsednice -Vlade. V preteklosti, torej pred obdobjem prejšnje vlade, je omenjena služba, takrat še kot Urad za narodnosti, deloval v okviru Generalnega sekretariata Vlade. Tista rešitev ni bila najbolj posrečena, ker posredovanje problematike na raven političnega odločanja je zaradi značaja dejavnosti v okviru Generalnega sekretariata bila marsikdaj otežena. Takrat je bil urad prvenstveno servisna služba, sicer s pomembno in dobro opravljeno dejavnostjo, vendar pa ni mogel delovati oziroma se uveljaviti kot politični vplivni koordinativni vladni subjekt, kar pa bi bilo nujno potrebno z vidika ustavnega položaja avtohtonih in drugih narodnih skupnosti. Že takrat smo predlagali rešitve, da bi bila potrebna njegova umestitev v okrilje Kabineta predsednika Vlade.
V enoletnem mandatu prejšnje tako imenovane druge Janševe vlade se je pristopili k iskanju rešitve z umestitvijo urada v Ministrstvo za notranje zadeve, v kombinaciji z delovanjem državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, kompetentnega tudi za sodelovanje s poslancem avtohtonih narodnih skupnosti. Kar se tiče slednjega, je bilo najino sodelovanje in koordinacija dejavnosti s pristojnim državnim sekretarjem dobro. Kljub pomislekom določenih političnih subjektov do take rešitve v narodni skupnosti in tudi v naši poslanski skupini nismo nasprotovali omenjeni rešitvi, ker smo menili, da bo predlagana varianta z vidika narodnih skupnosti lahko uspešna. Treba je poudariti, da je bil odnos prejšnjega vodstva Ministrstva za notranje zadeve do problematike narodne
191
DZ/VI/14. seja
skupnosti dober in korekten. Do težave pa je prihajalo predvsem s funkcionalnim umeščanjem nekdanjega Urada za narodnosti v strukturo notranjega ministrstva, ki so jo sicer skladno z organiziranostjo omenjenega ministrstva preoblikovali v ministrsko službo. Vzrok pa ni bil v tem, niti v samem pristopu, za težave, temveč je do teh prihajalo izrecno zaradi specifičnosti dejavnosti, ki se je zelo razlikoval in odstopal od ostalih delokrogov notranjega ministrstva, do premostitve nastalih težav in vrzeli pa je zaradi nastalih političnih sprememb zmanjkalo časa.
Na osnovi povedanega izražam zadovoljstvo z vidika narodnih skupnosti, da se sedaj pristopa iskanju rešitve, koordinacije in izvajanja vladne dejavnosti v zvezi z obveznostmi in problematiko do narodnih skupnosti tako, kot si to že dolgo želimo; torej, da se služba ali urad, ki se operativno, strokovno ukvarja z omenjeno dejavnostjo, umesti v strukturo Kabineta predsednika -oziroma predsednice - Vlade, ker gre za večplastno zadevo, ki se dotika različni strokovnih področij, ki niso stvar zgolj enega resornega ministrstva. Ker 19. člen prehodnih in končnih določb predloga zakona med drugim tudi določa, da sedanjo vladno službo najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona prevzame Kabinet predsednice Vlade in se uskladijo akti, notranja organiziranost in sistematizacija delovnih mest, priporočamo odgovornim, da se pri iskanju operativnih rešitev zaradi že omenjene specifike področja dejavnosti neposredno sodeluje s predstavniki narodnih skupnosti. Zaradi pomembne funkcionalne, v določenih zadevah tudi zelo zahtevne izvršilne vloge omenjene službe ali urada, ki opravlja dejavnosti v zvezi z narodnimi skupnostmi, predlagamo, da se pri umeščanju pravilno odloči predvsem glede značaja tovrstne vladne službe, kot sem že nakazal, verjetno kot urada, ter o bolj jasni opredelitvi kompetenc. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, dr. Laszlo Goncz.
Poslanska skupina Pozitivne Slovenije, gospod Jerko Čehovin.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Še enkrat hvala in še enkrat lep pozdrav. Spoštovane poslanke in poslanci, gospa državna sekretarka!
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki je pričel veljati 14. 3. 2013 je spremenil strukturo vlade, v prehodnih določbah pa je tudi uredil obveznosti uskladitve zakona o državni upravi.
V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija pa poleg uskladitve določb z Zakonom o vladi Republike Slovenije pozdravljamo tudi spremembe 8. poglavja, ki se nanašajo na elektronsko poslovanje uprave. Menimo namreč, da je poleg znižanja mase plač potrebne rezerve in druge možne prihranke poiskati tudi znotraj delovanja državne uprave kot take. Višja stopnja
centralizacije državne informatike lahko namreč doseže velike prihranke, hkrati pa bistveno poveča kakovost storitev in produktivnost. Pozitivni učinki so razvidni tudi iz prakse nekaterih drugih evropskih držav, ki jim je poenotenje elektronskega poslovanja v državni upravi prineslo velike prihranke. Na primer Avstrija je s centralizacijo od leta 2008 prihranila več kot 132 milijonov evrov, torej govorimo o visokih prihrankih, ki jih je mogoče zagotoviti brez nižanja plač in drugih stroškov dela. Z enotnim upravljanjem državne informatike bo izboljšana zmogljivost komunikacijskih in informacijskih sistemov. To bo uporabnikom znotraj državne uprave nudilo učinkovito podporo pri sprejemanju odločitev in optimalnem izvajanju nalog v nacionalnem in mednarodnem okolju na osnovi gospodarnega, zanesljivega in varnega dostopanja do podatkov ter povezljivosti.
Pri tem je treba izpostaviti tudi dejstvo, da se na ta način izognemo težavam, ki jih povzroča	nekompatibilnost	različnih
informacijskih okolij znotraj državne uprave, ki v trenutni situaciji prinaša precejšnje stroške. Predlagana novela lahko uvaja jasno strateško pristojnost ministrstva, omogoča enotno vodenje in usmerjanje državne informatike, usklajeno elektronsko poslovanje k državni upravi, oblikovanje skupnih politik, standardov in specifikacij na tem področju in tako dalje.
V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija bomo predlog podprli, saj omogoča učinkovito upravljanje bistveno povečanje kakovosti storitev in produktivnost, poleg tega pa lahko prinese tudi velike prihranke.
Pozdravljamo pa tudi umestitev Urada za narodnosti v Kabinet predsednice Vlade. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi gospodu Čehovinu.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu bomo v skladu s časovnim potekom opravili jutri, v četrtek v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CESTAH.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predloga zakona je na 6. seji 8. maja 2013 obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo in ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana. Zato danes sledi samo predstavitev stališč poslanskih skupin in kot prvi
192
DZ/VI/14. seja
ima besedo gospod Branko Smodiš, Poslanska skupina Socialnih demokratov.
BRANKO SMODIŠ (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Vsem prisotnim pa lep dober dan.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov smo na matičnem Odboru za infrastrukturo in prostor glasovali proti spremembam in dopolnitvam zakona, kot predvideva novela Zakona o cestah, saj bi sprejetje nekaterih od predlaganih sprememb občutno zmanjšal nivo prometne varnosti v Sloveniji, še posebej za najšibkejše udeležence v prometu, to so pešci in kolesarji. Včeraj je policija dala podatek, da je do včeraj na cestah umrlo že 13 pešcev. Novela, kot je predlagana, je bila neusklajena s splošno in strokovno javnostjo, k sodelovanju pri njenem nastajanju pa tudi niso bile povabljene lokalne skupnosti. Številne pripombe in opozorila k besedilu predlagane novele je dala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Ukinjanju Javne agencije za varnost prometa, kar se tudi navezuje na to novelo zakona, smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov nasprotovali že v splošni razpravi o predlagani noveli Zakona o voznikih in pri noveli Zakona o motornih vozilih in za kateri je Državni zbor izglasoval, da nista primerni za nadaljnjo obravnavo.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov smo glasovali za odločitev matičnega odbora, da se predlagane spremembe zakona zavrnejo in da se obravnava tega zakona, ki med drugim pomeni nazadovanje glede prometne varnosti, omogoča preveč oglaševanja ob cestah ter bi povzročili velike težave upravljavcem cest, s tem zaključi. Kot je na odboru napovedal resorni minister, bo z zavrnitvijo te novele zakona tudi omogočeno predlagatelju, da pripravi nov dokument, ki bo usklajen s strokovno javnostjo in bo v največji meri upošteval načela prometne varnosti ter interese upravljavcev lokalne skupnosti in družbe v celoti. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Smodiš.
Poslanska skupina Državljanske liste, gospa Kristina Valenčič.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala lepa. Lep pozdrav še enkrat!
Ob prvi obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah na 12. redni seji Državnega zbora smo v Državljanski listi presodili, da je predlog, kljub nekaterim rešitvam, ki smo jim nasprotovali, primeren za nadaljnjo obravnavo. Ocenili smo, da ga lahko ustrezno dopolnimo in nadgradimo, s ciljem, da zagotovimo večjo varnost v cestnem prometu in odpravimo nekatere administrativne ovire. V nadaljevanju zakonodajnega postopka se je izkazalo, da tega ni mogoče doseči. Še več. Predlog zakona ni bil usklajen z občinami,
kljub temu da jim nalaga nove obveznosti, nova finančna bremena, ni bil usklajen s strokovno javnostjo in upraviteljem državnih cest. Tudi Zakonodajno-pravna služba je imela številne pripombe, med drugim tudi pripombe v smeri, da predlagano besedilo vključuje pomembne vsebinske spremembe, ob tem pa je obrazložitev zelo skromna in ne dosega standarde obrazložitve, kot ga zahteva Poslovnik Državnega zbora.
Nekatere predlagane poenostavitve postopkov negativno posegajo tudi na prometno varnost in jo celo znižujejo. To je ob dejstvu, da se je število smrtnih žrtev na naših cestah v prvih mesecih letošnjega leta povečalo, za Državljansko listo nesprejemljivo. Zavedamo se, da moramo, da moramo k povečani prometni varnosti prispevati prav vsi udeleženci v prometu, pri tem pa mora država s svojimi ukrepi in rešitvami začrtati smer k omenjenemu cilju.
V Državljanski listi smo tako sledili mnenju Vlade in na seji Odbora za infrastrukturo in prostor predloga zakona nismo podprli. Minister je že dal besedo, da se pripravlja nov predlog, ki bo usklajen z vsemi deležniki in ki bi prinesel rešitve, ki bodo pripomogle k varnejšemu, učinkovitejšemu in uporabniku prijaznejšemu prometnemu sistemu.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovani gospod minister, poslanke in poslanci!
Matični odbor Državnega zbora, torej Odbor za infrastrukturo in prostor, je na zadnji seji sprejel odločitev, da ne sprejme Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah in ga s tem umakne iz zakonodajnega postopka. Odbor se je torej odločil tako, kot smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagali že v prvi obravnavi novele tega zakona, ki jo je Državni zbor opravil v mesecu marcu. V naši poslanski skupini smo že takrat opozorili, da je sprejemanje obširnih organizacijskih in vsebinskih sprememb Zakona o cestah v situaciji, ko niti nismo imeli resornega ministra s polnimi pooblastili in je bila pod vprašajem tudi reorganizacija samega ministrstva neprimerno. Tako kot za novelo Zakona o voznikih smo tudi za novelo Zakona o cestah ocenili, da ga je bolj smiselno umakniti iz zakonodajnega postopka.
Pri tem smo posebej izpostavili, da je treba ponovno temeljito proučiti novelirane in po potrebi tudi druge določbe, še posebej zaradi številnih pripomb, tako strokovne kot splošne javnosti, ki ni bila udeležena pri pripravi novele. Da so bile spremembe in dopolnitve Zakona o cestah pripravljene na hitro in zato niso bile niti konsistentne niti ustrezno obrazložene, je s svojim mnenjem potrdila tudi Zakonodajno-
193
DZ/VI/14. seja
pravna služba Državnega zbora, ki je k predlogu zakona na desetih straneh podala obširne vsebinske in nomotehnične pripombe.
Ker gre za zelo pomemben zakon, ki med drugim močno vpliva tudi na varnost v cestnem prometu, smo v Slovenski ljudski stranki kljub številnim pozitivnim rešitvam v zakonu prepričani, da je bolje dvakrat premisliti in ga samo enkrat spremeniti. Torej, kot smo to predlagali že v prvi obravnavi, ponavljamo naše stališče, naj aktualno vodstvo ministrstva ob sodelovanju s strokovno javnostjo in drugimi deležniki ponovno prouči predlagano novelo, pri tem seveda pregleda pripombe in predloge ter tako pripravljen zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah čim prej ponovno vloži v zakonodajni postopek. V Slovenski ljudski stranki pričakujemo, da bo predlagatelj, še posebej pa minister sam pri tem še zlasti pozoren na tiste zakonske določbe, ki posledično vplivajo na varnost v cestnem prometu - torej na življenje in zdravje udeležencev v prometu. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina DeSUS, gospa Marjana Kotnik Poropat. Sprašujem, če želi še kdo drug predstaviti stališče. Potem bomo tokrat izpustili stališče DeSUS.
Gremo naprej s predstavitvijo Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister!
Koalicijska večina je na matičnem delovnem telesu sprejela sklep, da novela Zakona o cestah ni primerna za nadaljnjo obravnavo. V Novi Sloveniji noveli nismo nasprotovali, saj smo menili, da prinaša nekaj izboljšav predvsem v smislu enostavnejših administrativnih postopkov in odprave tistih procedur, ki so se v praksi pokazale premalo učinkovite. Smo pa v zakonu navkljub nekaterim dobrim rešitvam opazili določbo, ki bi lahko dovolila postavitev obcestnih svetlobnih vitrin mimo kriterijev prometne varnosti in zato smo v zvezi s tem členom tudi vložili ustrezen amandma. Zaradi proceduralnih okoliščin amandma na seji odbora ni bil sprejet, je pa prevladalo mnenje, da je izpostavljen problem postavitve svetlobnih vitrin prisoten in da ga je treba razrešiti. Minister je tako že napovedal, da bo ministrstvo pripravilo novo novelo, kjer bo upoštevalo tudi naše pripombe v zvezi s prometno varnostjo.
V Novi Sloveniji pričakujemo, da bo novela pripravljena čim prej, saj nam pogostost prometnih nesreč v zadnjem času sporoča, da je prometni varnosti v Sloveniji treba nameniti več pozornosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina Pozitivna Slovenija, gospod Jože Velikonja.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Spoštovana predsedujoča, spoštovani minister, poslanke in poslanci!
Predlog Zakona o cestah bi urejal načrtovanje gradnje, upravljanje in vzdrževanje javnih cest. V tem okviru bi še podrobneje uredil področje državnih cest. Nekatere predlagane rešitve v predlogu zakona bi bile lahko koristne, in sicer predlogi za ureditev šolskih prevozov v povezavi z varnostjo na postajališčih, neoznačena avtobusna postajališča v odročnih krajih, odprava nekaterih administrativnih ovir pri izdajanju tehničnih specifikacij in smernic, ki se uporabljajo pri gradnji, projektiranju in vzdrževanju javnih cest. Tudi podeljevanje pristojnosti cestninskim nadzornikom, ki bi lahko na avtocestah zavarovali kraj prometne nesreče ter nadzorovali izvajanje pravil o največjih dovoljenih masah in osnih obremenitvah bi bila dobra rešitev. Vendar pa je v njem hkrati preveč rešitev, ki občutno zmanjšujejo nivo prometne varnosti in jih zato ni mogoče podpreti. Nekateri predlogi niso bili usklajeni ne s strokovni in z zainteresirano javnostjo. Prav tako je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora opozorila, da so bili k posameznim členom podani nekateri konkretni pomisleki pravnosistemske narave, opozorili pa so tudi na nekatere nedorečenosti predlaganega zakonskega besedila in terminološke nedoslednosti.
Poslanska skupina Pozitivna Slovenija opozarja še na veljavni 78. člen Zakona, ki obravnava obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah. Slovenijo so v dobrem desetletju preplavili reklamni panoji vseh vrst in oblik, ki so postavljeni ob avtocestah, državnih cestah, v naseljih, ob križiščih in prehodih za pešce. Kozolci zaradi tega niso več kulturna dediščina slovenske krajine, ampak nosilci oglasnih sporočil. Zato predlagamo, da se tudi to področje uredi hkrati s pripravo določb novega zakonskega besedila.
Zaradi vsega navedenega v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah ne bomo podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še Poslanska skupina SDS, gospod Ljubo Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, gospod minister, kolegice in kolegi!
Zakon o cestah je eden izmed zakonov, ki so bili v paketu podani in predlagani še s strani prejšnje vlade. Izključen namen omenjenega zakona je racionalen pristop do
194
DZ/VI/14. seja
državnih sredstev in kot drugo, da se zmanjšujejo administrativne in birokratske ovire.
Kot prvo, gre za ukinitev Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in prenos njenih pristojnosti na Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Tukaj ne gre za ukinitev; bi rekel, veliko je bilo slišati, kako se zmanjšuje varnost. Ne zmanjšuje se varnost, samo pristojnost se prenaša na drug organ in s tem na bolj racionalen način.
Kot drugo, se pa odpravljajo nekatere toge rešitve pri umeščanju in gradnji cestnih in kolesarskih povezav, kar sledi načelu prilagoditve rešitev določenim konkretnim okoliščinam. Tako bo pri vzpostavljanju avtobusnih postajališč ob glavnih in regionalnih cestah, ker bo v večji meri upoštevana sama značilnost ceste in regulirana z omejitvami hitrosti v naselju, na katerem se vzpostavlja samo postajališče.
Poenostavlja se postopek izvajanja in izdajanja tehničnih specifikacij in tehničnih smernic, ki se uporabljajo pri gradnji, projektiranju in vzdrževanju vseh javnih cest. Način priprave in izdajanja tehničnih specifikacij bo podrobneje urejen s podzakonskim aktom ministra.
Ob cestah se postavlja tudi mnogoštevilna obvestilna signalizacija, ki obvešča udeležence v prometu o raznih bencinskih servisih, turističnih znamenitostih, in o postavitvi takšne signalizacije odloča upravljavec ceste. Navedena ureditev, ki je sicer že v veljavi za državne ceste, se razširja na vse ceste, tako tudi na občinske ceste.
Pri izvedbi investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist se odpravlja dovoljenje za uporabo ceste, ki ga po veljavni ureditvi izdaja minister, pristojen za promet, v primeru državnih cest oziroma župan v primeru lokalnih cest. Pogoj za uporabo ceste je strokovno-tehnični pregled. O ustreznosti in uporabi ceste odloči upravljavec sam in tudi prevzame vso odgovornost za svojo odločitev, ne pa, da je tisti, ki prevzema odgovornost, minister ali župan.
S predlagano novelo se dodeljujejo tudi določene odgovornosti cestninskim nadzornikom, predvsem za področje avtocest. Tako bodo cestninski nadzorniki lahko zavarovali kraj prometne nesreče, imeli pa bodo tudi pooblastila za nadzor nad pravili o največjih dovoljenih težah in masah.	Pri izvajanju
pravil o največjih skupnih in dovoljenih masah se upravljavcu ceste, pri uporabi katere je bila ugotovljena kršitev pravil, daje tudi možnost izterjave povračila za izreden prevoz v višini, kot bi bilo odmerjeno, če bi bilo pridobljeno ustrezno dovoljenje. Povračila namreč predstavljajo vir za obnovo in rehabilitacijo cest, ki se poškodujejo zaradi prekomernih osnih obremenitev. Nadalje zakon poenostavlja tudi postopek uporabe državne ceste za prireditve, ki ne ovirajo cestnega prometa. V takšnem primeru dovoljenje upravljavca ni potrebno. Organizator
prireditve pa je dolžan upravljavcu sporočiti potrebne podatke.
Na področju obveščanja in oglaševanja veljavna ureditev ni povsem ustrezna, saj ne vsebuje dovolj jasnih omejitev za postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje. V praksi je ugotovljeno, da se postavljajo objekti za obveščanje, ki vsebujejo sestavine, ki po barvi, obliki in simbolih spominjajo na prometno signalizacijo in s tem negativno vplivajo na varnost v prometu.
Ker z zakonom dosežemo racionalno izvajanje zakona in učinkovitejše izvajanje nalog, bomo predlog zakona v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za predstavitev.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo ministru, gospodu Samu Omerzelu.
SAMO OMERZEL: Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav!
Osnovni cilj zakona je prenos Direktive Komisije 2011/18/EU z dne 1. marca 2011 o spremembi prilog 2, 5 in 6 k Direktivi 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v skupnosti. Direktivo bi morali implementirati do 31. 12. 2011, zato je Evropska komisija proti Republiki Sloveniji dne 12. aprila letos sprožila tožbo zaradi neizpolnjevanja obveznosti.
S predlogom se v slovenski pravni red prenaša naslednje: sprememba veljavne delitve železniških podsistemov na strukturne in operativne, dodaja se izjava in postopek o verifikaciji po nacionalnih predpisih ter določi, kdo ta postopek lahko izvaja. V postopek verifikacije se vključuje izdelava ocene in poročila tveganja, interoperabilnost in varnost železniških vozil se zagotavlja z vzdrževanjem in nadzorom nad vzdrževanjem.
Poleg tega zakon ureja še sledeče: poenostavitve pri pridobivanju lastninske pravice na zemljišču na podlagi sklepa Vlade o ugotovitvi javne koristi in to za dela, objekte, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, ki so zaradi svojih konstrukcijskih in funkcionalnih lastnosti izvedena tudi na zemljiščih izven progovnega pasu;
195
DZ/VI/14. seja
racionalizacija in pospešitev del na področju nivojskih prehodov cest čez železniške proge.
Predlog zakona vsebuje tudi jasnejše besedilo določbe iz 10. poglavja o izvršilnih železniških delavcih, na primer izdaja dovoljenja za strojevodjo, podrobnejše določitve pogojev za pridobitev pravice do dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca. Predlog določa, da Javna agencija za železniški promet opravlja naloge ocenjevalnega in certifikacijskega organa. Skladno z uredbo 352/2009 ES je treba od 1. 7. 2012 dalje opraviti analizo tveganj pri vseh železniških podsistemih in o tem tudi izdelati poročilo o varnostni oceni.
Skladno z zakonom, ki ureja področja akreditacijskih organov bo moral varnostni organ najprej pridobiti akreditacijo slovenske akreditacije za opravljanje nalog certifikacijskega organa in izdelati akreditacijsko shemo delovanja certifikacijskega organa.
Namen predloga zakona je implementacija zakonodaje Evropske unije s področja varnosti v železniškem prometu v slovensko zakonodajo. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, ministru.
Predlog je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku odbora gospodu Jožetu Velikonji.
Izvolite.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Še enkrat vsem lep pozdrav.
Odbor za infrastrukturo in prostor je na 6. seji 8. maja 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Državni zbor je na 12. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona in sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zakonodajno-pravne službe, Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije in Slovenskih železnic.
V imenu predlagatelja je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel poudaril, da je osnovni cilj predloga zakona prenos evropske direktive, ki posega na področje varnosti in interoperabilnosti železniškega sistema, ki bi ga države članice morale implementirati že do konca leta 2011. Poudaril je, da predlagatelj podpira predlog sprememb in dopolnitev zakona ter amandmaje koalicijskih poslanskih skupin in pozval člane odbora, da jih podprejo.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da je Zakonodajno-pravne službe podala mnenje z vidika njegove
skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. Izpostavila je, da so podane pripombe v pretežni meri upoštevane v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin, kljub temu pa nekateri izraženi pomisleki ostajajo.
Predsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je poudaril, da komisija podpira predlog zakona, podanih pa je bilo nekaj vsebinskih pripomb. Izpostavil je predlog za črtanje 42. člena veljavnega zakona in podal strinjanje komisije s predlogom, da bi bilo smiselno črtati določbe, ki se nanašajo na stroboskopske luči.
V	razpravi o členih in vloženih amandmajih je bil k 37. členu predloga zakona podan predlog za amandma odbora za črtanje zadnjega odstavka v petem odstavku 51. člena veljavnega zakona, ki govori o namestitvi posebnih zrcal na nivojskem prehodu, označenem samo s prometnim znakom, ki poteka čez progo, za katero ne veljajo pogoji za zagotovitev interoperabilnosti. Predstavnik predlagatelja je v zvezi s tem predlogom poudaril, da se s predlagano vsebino amandmajev strinja. Ob glasovanju je bil amandma sprejet.
V	zvezi z 42. členom je bil podan predlog za amandma odbora, da bi spričevalo v skladu z direktivo, ki ureja izdajo spričeval strojevodjem, omejili le na strojevodje in voznike progovnih motornih vozil, medtem ko bi za ostale izvršilne železniške delavce veljala sedanja ureditev. Predstavnik Javne agencije za železniški promet je v zvezi s tem predlogom poudaril, da nasprotujejo predlaganemu amandmaju. V nadaljevanju predlog amandmaja ni bil sprejet.
K 51. členu je bil podan predlog za amandma odbora, s katerim bi se odpravila določba, ki določa, da morajo imeti vlečna vozila, ki vozijo po progah, za katere ne veljajo pogoji za zagotavljanje interoperabilnosti, na sprednji strani vozila v smeri vožnje nameščene in prižgane strogoskopske luči, ki morajo biti pri vožnji po progah, za katere veljajo pogoji za zagotovitev interoperabilnosti, izključene. Izpostavljeno je bilo, da tovrstne ureditve v primerljivih državah ne poznajo. Prav tako pa obstoječa ureditev ne prispeva k boljši ureditvi tega področja. Predlog za amandma odbora je postal brezpredmeten, saj je odbor z večinsko podporo sprejel amandma koalicijskih poslanskih skupin, ki predvideva črtanje 51. člena tega predloga zakona.
V	nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in DeSUS k 1., 2., 3., 5., 6., 7., 9., 10., 14., 20., 23., 24., 25., 26., 30., 31., 37., 51., 52., 53., 54., 55. in 56. členu, za nova 53.a in 55.a člena k naslovu Prehodne in končne določbe in za novi naslov Prehodne in končne določbe. Odbor je sprejel naslednje svoje amandmaje: k 37., 55., členu in amandma k amandmaju k 55.
196
DZ/VI/14. seja
členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del poročila.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za to poročilo. Ker je zbor na 12. seji že opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Glasovanje o tem predlogu bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjamo to točko dnevnega reda in tudi današnjo 14. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Na svidenje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. MAJA 2013 OB 14.20 IN SE JE NADALJEVALA 23. MAJA OB 9. URI.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam nadaljevanje 14. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: gospod Roberto Battelli, gospod Bojan Starman, gospod Samo Bevk od 11. do 14.30 in gospod Ivan Simčič od 15. ure dalje.
Vse prisotne pa lepo pozdravljam.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade dr. Senku Pličaniču, ministru za pravosodje.
Izvolite, gospod minister.
DR. SENKO PLIČANIČ: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!
Pred vami je novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Na kratko ZFPPIPP oziroma še bolj na kratko stečajni zakon. Gre za izjemno pomembne spremembe, ki jih slovensko gospodarstvo nujno potrebuje, da bi lahko preusmerilo trenutne negativne trende v primežu, v katerih se je znašla. Ta novela bo namreč omogočila prestrukturiranje
plačilno nesposobnih podjetij, pospešila bo postopke znotraj takih podjetij ter okrepila položaj njihovih upnikov. S to novelo bomo prevetrili zakonsko ozadje za prezadolžena podjetja, za tista, ki praga insolventnosti še niso prestopila, pa bo nekaj rešitev ponudil zakon, ki ga pripravljamo in bo v kratkem tudi pripravljen. To je zakon, ki nosi delovni naslov Zakon o sistemski razdolžitvi. Novela, ki je pred vami, je torej prvi del prenovljene insolventne zakonodaje in je eno ključnih reformnih orodij, s katerimi vlada pristopa k reševanju problemov slovenskega gospodarstva, in upam, da bo pripomogla k ohranitvi čim večjega dela slovenskega gospodarstva.
Na splošno bi spremembe v tej noveli lahko predstavil na naslednji način. Če sta v dosedanji ureditvi imela ključno vlogo v stečajnih oziroma drugih insolventnih postopkih stečajni sodnik in stečajni upravitelj, ki imata - s tem se bomo najbrž vsi strinjali - najmanj "vložka" v teh postopkih, bodo sedaj tisti, ki majo največ "vložka" v teh postopkih, to so pa upniki, imeli bistveno močnejši položaj. Pri tem naj posebej poudarim, da upniki, o katerih govorim, niso samo banke, o čemer se pogosto piše, o čemer tudi pogosto, ko se govori o stečajih, tudi o tej stečajni noveli, govorijo sindikati, ki so se bali, da bi ta sprememba poslabšala položaj delavcev - ob tem naj posebej poudarim, da so upniki tudi delavci, ne samo banke, torej tudi delavci, in ne samo delavci, ampak tudi država, ko gre za neplačane davke. Tako imamo različne vrste upnikov in vsem tem upnikom s to novelo krepimo oziroma utrjujemo položaj oziroma povečujemo pristojnosti.
Če nadaljujem z bistvenimi novostmi, ki jih prinaša novela zakona, ki je pred vami, jih lahko strnem v nekaj skupin. Prva skupina, o kateri sem že uvodoma govoril, se nanaša na ohranjanje zdravih jeder gospodarstva. Pomeni boljše možnosti učinkovitega prestrukturiranja prezadolženih in plačilno nesposobnih podjetij, od samostojnih podjetnikov do velikih gospodarskih družb. Mala podjetja bodo tako lahko v postopku poenostavljene prisilne poravnave, ki je ena od pomembnih novosti, torej poenostavljena prisilna poravnava, lahko bistveno ceneje in hitreje izvedla postopek finančnega prestrukturiranja. Upniki večjih insolventnih podjetij pa bodo lahko v postopku prisilne poravnave brez soglasja lastnikov svoje terjatve preoblikovali v lastniške deleže in tako ohranili sposobnost nadaljnjega poslovanja podjetja.
Drugi sklop se nanaša na preprečitev neprimernih vplivov insolventnega dolžnika in z njim povezanih subjektov. Pristojnosti organov insolventnega dolžnika v postopku prisilne poravnave bodo omejene. Prav tako bo omejeno sodelovanje z njim povezanih subjektov v upniških odborih, kar bo preprečilo odločitve, ki bi bile v postopku prisilne poravnave v nasprotju s cilji tega postopka. Upniki in novi investitorji, ki bodo v postopku prisilne poravnave
197
DZ/VI/14. seja
dokapitalizirali insolventnega dolžnika, bodo bolj zaščiteni, saj bodo kot vplačnik novih delnic lahko pridobili upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika za obdobje do prve skupščine po potrjeni prisilni poravnavi. Nadalje sta tu še dva sklopa, eden se nanaša na izboljšanje položaja upnikov in delavcev, o čemer sem že prej govoril, in sklop, ki se nanaša na povečanje učinkovitosti postopkov, v sklopu česar je cela vrsta rešitev.
Novela zakona bo morda na prvi pogled prinašala samo spremembe nekaterih členov, vendar gre v resnici za precejšnje premike v razmišljanju. Od te novele pričakujem veliko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam za dopolnilno predstavitev zakona.
Zakon je obravnaval tudi Odbor za pravosodje kot matično delovno telo. Predvideno je bilo, da predstavitev poročila odbora poda mag. Branko Grims, ki pa ga ta hip ne vidim v dvorani. Ima kdo od članov odbora pooblastilo?
Gospa Jasmina Opec, izvolite.
JASMINA OPEC (PS SLS): Dober dan vsem skupaj!
Odbor za pravosodje je na 11. seji 8. maja 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada, s predlogom, da se obravnava in sprejme po nujnem postopku. Predlog zakona je objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 23. 4. 2013. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 51. seji, 26.4.2013, odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.
Predstavnik predlagatelja, minister za pravosodje dr. Senko Pličanič, je v dopolnitveni obrazložitvi členov povedal, da je ključni namen predlaganega zakona rešitev problema prezadolženosti slovenskih podjetij oziroma ohranitev zdravih jeder podjetij, ki bi še lahko preživela. Spremembe, ki jih zasleduje novela, je povzel v treh sklopih. Najprej je okrepitev položaja upnikov, saj so po zdaj veljavni ureditvi pogosto popolnoma v podrejenem položaju nasproti stečajnemu upravitelju. Položaj upnikov je z novelo okrepljen tako, da lahko večina upnikov v upniškem odboru razreši stečajnega upravitelja. Okrepitev nadzora Ministrstva za pravosodje nad delom stečajnih upraviteljev in uzakonitev poenostavljene prisilne poravnave za samostojne podjetnike in mikro podjetja, kar prinaša bistveno hitrejši in cenejši postopek finančnega prestrukturiranja za te subjekte.
Predstavnici Zakonodajno-pravne službe Andreja Kurent in Nataša Voršič sta podali konkretne pripombe k 1. členu predloga zakona, saj ta uvaja nov člen, ki nima značaja pravne norme, gre za pravno in nomotehnično nepravilnost. Glede 8. člena, ki uvaja mediacijo,
je bilo opozorjeno na odsotnost posebne utemeljitve, ki pa je dopustila odstop od sistemske ureditve mediacije v matičnem zakonu. Polega tega sta opozorili na protiustavnost posameznih določb, ki urejajo zavrnitev dovoljenja za stečajnega upravitelja že zaradi teka kazenskega postopka, kar utemeljuje ustavna odločba, s katero je Ustavno sodišče v podobni situaciji že razveljavilo določbo Zakona o notariatu. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe je pomanjkljiva tudi predlagana ureditev dopisnih sej upniškega odbora. V okviru 17. člena sta izpostavili pomisleke glede začasne ustavitve imenovanj upraviteljev in njihove razrešitve. Zakonodajno-pravna služba opozarja na nepreglednost zakonske ureditve v novem poglavju, ki uvaja postopek poenostavljanja prisilne poravnave. Glede prehodnih določb je bilo opozorjeno na nepravilnost noveliranja zakona o prevzemih s tem predlogom zakona. Roki, navedeni v prehodnih določbah, so po mnenju Zakonodajno-pravne službe nerazumno dolgi, glede na to, da se zaradi potrebe po hitrem sprejemanju novela zakona sprejema po nujnem postopku.
Predstavnica Državnega sveta državna svetnica Bojana Potočan je v predstavitvi pisnega mnenja Komisije Državnega sveta za državno ureditev povedala, da komisija podpira predlagane rešitve. Posebej je poudarila, da komisija podpira ureditev, ki določa, da se v nabor stečajnih upravitelji vključeni tudi odvetniki. Svoje stališče na odboru so podali tudi predstavniki Zbornice upraviteljev Slovenije, predstavnik Združenja stečajnih upnikov, Odvetniške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Notarske zbornice Slovenije, Banke Slovenije in Združenje bank Slovenije, ki so izrazili podporo predlagani noveli.
V razpravi so poslanci predlagani zakon pozdravili in mu izrazili široko podporo. S strani nepovezanega poslanca je bilo izraženo nasprotovanje sprejetju zakona po nujnem postopku, saj ta po njegovem mnenju ni primeren za sprejem zakonov, ki vplivajo na številne gospodarske subjekte. Opozicijski poslanci so pozdravili odločitev predlagatelja, da prisluhne upnikom ter predlagali, da se rokovnik posameznih opravil insolvenčnih postopkov skrajša ter da se v disciplinske postopke zoper stečajne upravitelje v večji meri vključi ministrstvo. Predlagali so tudi črtanje predlagane ureditve mediacije v tem zakonu, saj je po njihovem mnenju mediacija primerno in zadostno urejena v zakonu o alternativnem reševanju sporov ter zakonu o mediaciji in o civilnih in gospodarskih zadevah. V nadaljevanju so opozicijski poslanci predlagali, da bi bilo smiselno odvetnikom prepovedati opravljanje funkcije stečajnega upravitelja, saj so v praksi pogosti primeri, ko se odvetniki kot stečajni upravitelji v imenu dolžnika najeli sami sebe za opravljanje odvetniških storitev.
198
DZ/VI/14. seja
V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanske skupine SDS k 13., 19., 29. členu, ni sprejel amandmajev Poslanske skupine SDS k 8. in 73. členu ter ni glasoval o amandmajih Poslanske skupine SDS k 15. in 74. členu, ker ju je predlagatelj na seji umaknil. Odbor je sprejel tudi naslednje amandmaje k 1., 3., 5., 7., 8., 10., 11., 15., 16., 17., 19., 27., 30., 36., 38., 47., 52., 62., 71., 72., 73. in 75. členu.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Odbor je nato sklenil, da skladno z drugim odstavkom 153. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga Državnemu zboru sprejetje sklepa, da Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo zakona.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerem so sprejeti amandmaji vključeni. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala.
PREDSEDIK JANKO VEBER: Hvala, gospe Jasmini Opec, za predstavitev poročila odbora. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupina.
Gospod Rihard Braniselj bo predstavil stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala, predsednik. Spoštovani minister!
Zakaj to novelo zakona sprejemamo po nujnem postopku, verjetno nam je vsem jasno. Novela zakona, ki je bila pripravljena tudi že v času Pahorjeve vlade, tudi tista je bila predlagana po nujnem postopku, vendar se je ugotovilo, da ne prinaša bistvenih novosti, ne prinaša tistega, kar bi naše gospodarstvo ta trenutek potrebovalo, zato je bila takrat tudi umaknjena. Mislim, da je to zdaj že tretja novela. Naše mnenje je, da je ta novela pravzaprav v tem trenutku optimalna, dobra in rezultat pravzaprav pogajanj, stališč, stroke, gospodarstva in da jo pravzaprav vsi nestrpno pričakujemo in je smiseln in nujen postopek pravzaprav na mestu.
Gre za zakon, ki je verjetno eden od najbolj kompliciranih in pomembnih zakonov v tej državi in že sama implementacija tega zakona je zahtevna, kaj šele priprava in pisanje tega zakona, tako da že na tem mestu čestitke ministru, ekipi in vsem tistim, ki so sodelovali pri pripravi tega zakona. Kaj ta novela prinaša? Kaj izboljšuje? Pomeni boljše možnosti učinkovitega prestrukturiranja prezadolženih in plačilno nesposobnih podjetij tudi s konverzijo terjatev v lastniške deleže brez soglasja lastnikov. Pomeni preprečitev neprimernih povezav med insolventnim dolžnikom in povezanimi subjekti, pomeni boljši položaj upnikov, pomeni možnost razrešitve stečajnega upravitelja s strani upnikov, pomeni boljši položaj delavcev, pomeni pravzaprav večji vpliv delavcev na vodenje stečajnega postopka, pomeni boljšo učinkovitost
postopkov, oprostitev plačila sodnih taks stečajnemu dolžniku, kadar vlaga tožbe zoper odgovorne v poslovodstvu. Uvaja nizozemski sistem dražb, to pomeni spuščanje cene, bolj transparentno in obetamo si tudi boljši izplen in bolj pravične dražbe in uveljavitev enostavne prisilne poravnave - kjer ni več špekulacij -, sklenjene pri notarju in brez obremenjevanja sodnega sistema.
Kaj je pravzaprav bistveno pri stečajnih postopkih? Bistveno za uspešnost postopkov je, da se ti predlagajo takoj, ko je dolžnik trajnega nelikviden ali dolgoročno plačilno nesposoben, kar pomeni, da več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo 20 % svojih obveznosti ali pa je prezadolžen ali da je njegova izguba dosegla polovico osnovnega kapitala. Kot vemo, v slovenski realnosti ta pravila upoštevajo le redki. Kapital je večinoma ob vložitvi predloga za začetek postopka že krepko negativen. To jasno kaže, da največja težava insolvenčnih postopkov pri nas ni v sami zakonodaji, temveč v tem, da se ta ne spoštuje. Takšno nespoštovanje pa se ne sankcionira. Po domače povedano, ko dolžnik ne more enega samega računa v roku plačati, je to že obveznost po zakonu, da uvede določene postopke. Z vsakim dnem zamude pravzaprav ravna v škodo upnikov in v škodo prezadolženega podjetja, kar je vedno lahko tudi možnost odškodninske odgovornosti takšne neodgovorne uprave. Uprave in nadzorni sveti družb so dolžni vsak trenutek spremljati kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost ter nemudoma predlagati ukrepe za upravljanje likvidnostnih tveganj, sicer nosijo popolnoma kazensko in solidarno odškodninsko odgovornost za povzročitev oškodovanja upnikov. V sodni praksi so že dalj časa potrjene prisilne poravnave redkost, poplačane obveznosti iz potrjenih prisilnih poravnav pa prej ko ne izjeme. Nikakor pa niso izjeme prej pravilo je zloraba teh prisilnih poravnav insolventnih postopkov. V premislek in opozorilo, kako je glede nadzora. Društvo stečajnih upnikov z gospodom Oblakom je naredilo en pomemben preboj. Dosegli so prvo obsodbo stečajnega upravitelja in tako odločili, da smo dobili tudi na tem področju neko sodno prakso in je pravici zadoščeno. Gospodarstvo že dolgo čaka na sprejem tega zakona.
Poslanska skupina Državljanske liste najavlja podporo tej zakonski noveli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Jasmina Opec bo predstavila stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo.
Stečajni postopki so pri nas dolgotrajni, začenjajo se prepozno. Upniki iz stečajne mase dobijo le drobtinice, še slabše jo odnesejo delavci. Najbolj absurdno pa je, da so na koncu stečajnih postopkov mnogi tako imenovani propadli podjetniki bogatejši kot kadarkoli in
199
DZ/VI/14. seja
prosti vseh obveznosti do delavcev, upnikov in države. Mnogo zgodb smo slišali v zadnjih letih, ko stečajni upravitelji denimo prodajajo premoženje podjetja po sramotno nizkih cenah, ko stečajni upravitelji ne vedo, kje se nahaja premoženje podjetja, ko upniki ne smejo biti navzoči pri odpiranju ponudb ali ko nekdanji lastniki premoženja z le-tem prosto razpolagajo in se z njim okoristijo. Eden največjih problemov je ta, da se do sedaj stečajni upravitelji imeli v postopkih zaradi insolventnosti preveliko avtonomijo odločanja, sploh napram upnikom, saj je bila njihova vloga zelo podrejena, če ne celo zanemarjena. Zato v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pričakujemo, da bo nova zakonodaja vsaj na tem področju bolj učinkovita, saj prinaša spremembo, po kateri bodo v prihodnje stečajni postopki tekli pod budnim očesom upnikov kot nekakšnega nadzornega sveta stečajnega upravitelja. Upniki bodo tako sedaj imeli možnost upravitelja tudi zamenjati, kar upamo, da bo v prvi vrsti prineslo korak k skupnemu timskemu delu upniškega odbora in upravitelja. Cilj obojih mora biti, da se premoženje čim bolje proda ali pa da se ohrani zdravo jedro po novem s spremembo terjatev upnikov v lastniške deleže. Ohraniti zdravo jedro po našem mnenju pomeni izvajanje poplačil dolgov, ohranitev delovnih mest, referenc in poslov.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podpira tudi rešitve, ki gredo v smeri hitrejše in cenejše uveljavitve prisilne poravnave, še najbolj pa poenostavljeno prisilno poravnavo za mala podjetja. Nadalje menimo, da ni glavni problem to, ali je stečajni upravitelj odvetnik ali ne, ampak preprosto dejstvo, da morajo imeti postopki v primerih insolventnosti in prisilnih poravnav jasna pravila in tudi jasno določene roke, v katerih mora stečajni upravitelj izpeljati potrebna dejanja. Naj na tem mestu sicer neodvisno od tega zakona, vendar pa v duhu boljših, kvalitetnejših pravilnejših in pravičnejših dejanskih stečajnih postopkov, izrazim pričakovanje po konkretnem razpletu v zadevi Prijatelji v stečaju. Saj veste, črka na papirju ne pomeni nič, če ni dejanskega premika v vsakodnevni praksi in dejanskih dejanj, da se položaj spreminja na boljše. Prav tako v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pričakujemo čim prej vložen predlog zakona o sistemski razdolžitvi, ki naj bi prinesel bistvene spremembe na področju spremembe terjatev upnikov lastniške deleže.
Novelo tako imenovanega stečajnega zakona bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podprli, saj pomeni dolgo pričakovan in prepotreben korak naprej. Od akterjev, ki bodo zakon uporabljali v praksi, pa pričakujemo, da bo zakon uporabljan v duhu pravičnosti in ne, kot je to prepogosto v slovenski navadi, v duhu moje največje koristi. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Marjana Kotnik Poropat bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljam ministra gospoda Pličaniča s sodelavcem. Poslanke in poslanci, tudi vam lep pozdrav!
Novela tega zakona je zelo pomembna, saj bo pripomogla na eni strani k učinkovitejšim stečajnim postopkom in na drugi strani k ohranitvi zdravih jeder, sicer že izčrpanih podjetij. Zato podpiramo sprejetje zakona po nujnem postopku. To, da podjetja v težavah prestrukturiramo in ohranimo zdrave dele podjetja, ki se je znašlo v težavah, je danes v času gospodarske krize bistvenega pomena za ohranjanje delovnih mest, saj se socialna slika Slovenije iz dneva v dan slabša tudi oziroma predvsem zaradi stečajnih postopkov v številnih podjetjih. Ohranitev zdravega jedra podjetja, ki je v težavah, lahko omili izgubo delovnih mest in s tem zmanjša naraščanje števila brezposelnih. Pri tem pa v Poslanski skupini DeSUS upamo na vzklitje novih gospodarskih idej v teh ohranjenih zdravih jedrih, kar bo nedvomno pripeljalo do ponovne rasti v gospodarstvu in novemu zaposlovanju. Glede na to, da so pri oblikovanju predloga zakona sodelovale tudi Gospodarska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica, Trgovinska zbornica, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Državno pravobranilstvo, Zbornica stečajnih upraviteljev Slovenije, Združenje stečajnih upnikov, Združenje bank in sama Banka Slovenije, smo lahko prepričani, da bodo spremembe in dopolnitve sedaj veljavne insolvenčne zakonodaje dale pozitivne rezultate. Ne nazadnje je vendarle najpomembnejše, da zakonodaja izhaja iz prakse, kar je značilno za to novelo. Pričakovati je, da bo ugotavljanje insolventnega položaja v podjetjih, s tem zakonom hitrejše, kar je ključno za nadaljnje hitro in učinkovito ukrepanje. Prav tako je pričakovati, da bo stopnja poplačljivosti upnikov višja, da bodo postopki javnih dražb krajši in da bo bistveno manj stečajev.
Uvedba instituta poenostavljene prisilne poravnave je pomembna, saj bodo odslej mala in mikro podjetja lahko hitreje in ceneje rešila likvidnostne težave in dosegla ohranitev podjetja. Z odobravanjem sprejemamo tudi krepitev zaščite upnika in večanje moči upniškega odbora v razmerju kontrole nad stečajnim upraviteljem. Če slednji zaradi svojih ravnanj ne bo več užival zaupanje odbora, ga bo odbor lahko razrešil s te funkcije. Zakon rešuje še eno zelo pomembno situacijo v zvezi s stečajnim upraviteljem, in sicer v skladu s kodeksom odvetniške poklicne etike uvaja prepoved stečajnemu upravitelju, da v isti zadevi opravlja tudi odvetniške storitve.
V Poslanski skupini DeSUS smo zadovoljni s predlogom novele zakona, saj smo prepričani, da so predlagane rešitve korak bližje
200
DZ/VI/14. seja
k temu, da ustavimo težave prezadolženosti naših podjetij. Poslanke in poslanca Poslanske skupine DeSUS soglašamo, da se zaradi aktualnosti zakon sprejme po nujnem postopku in ga bomo tudi podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi!
Celovita reforma insolventne zakonodaje je eden od pomembnih in nujnih korakov v smeri izhoda iz gospodarske krize. Sprememba obravnavanega zakona je zagotovo korak naprej pri urejanju področja prisilnih poravnav in stečajev. Žal je prišla z nekajletno zamudo. Večinski val stečajev se je v naši državi že odvil. Kljub temu pa menimo, da je bolje začeti z reformo pozno kot nikoli. Nekatere rešitve, ki jih prinaša novela tega zakona predvsem na področju postopkov prisilnih poravnav, pozdravljamo. Prinašajo namreč krajše, enostavnejše in cenejše postopke. Pri tem mislimo zlasti na postopke poenostavljanja prisilne poravnave, ki se uporabljajo za samostojne podjetnike ter mikro in mala podjetja. Pomembna novost je tudi povečanje pooblastil upniškega odbora pri imenovanju uprave insolventnega dolžnika, možnost dokapitalizacije insolventnega dolžnika s strani upnikov in možnost konverzije terjatev v lastniški kapital. Ob ohranjanju sedanjega koncepta stečajnih postopkov pa pogrešamo korekcije v smeri pospešitve in tudi pocenitve stečajnih postopkov. Najmanj, česar bi se zakonodajalec lahko poslužil, bi bil predpis rokov za izvedbo posamičnih opravil stečajnih upraviteljev, pa tudi vezanost nagrade stečajnega upravitelja na hitrost in uspešnost izvedbe stečajnih opravil, predvsem prodaj premoženja stečajnega dolžnika. Dosedanja praksa kaže, da se stečajni postopki vlečejo nerazumno dolgo, tudi po nekaj let. Stečajni upniki, predvsem pa delavci, ki so bili zaposleni pri stečajnem dolžniku, pa ostajajo praktično nepoplačani. Žal pa novela tega zakona ne prinaša konceptualne novosti pri reševanju stečajnih postopkov, ki pa bi dejansko pomenili približanje naše insolventne zakonodaje rešitvam, kakršne poznajo v razvitih zahodnih državah. Kar je v zahodnih državah pravilo, pri nas ostaja, žal, kljub današnji noveli insolventnega zakona še vedno izjema. Po našem konceptu pomeni stečaj praviloma prenehanje družbe in za zaposlene delavce prenehanje delovnega razmerja. Osnovni cilj in namen stečajnih postopkov in ne le postopkov prisilnih poravnav pa bi moral biti ohranitev zdravega jedra družbe, nadaljevanje poslovanja in ohranitev delovnih mest. V tem smislu je na mestu temeljit razmislek o tem, kdo lahko opravlja funkcijo stečajnega upravitelja. Pri sedanjem konceptu to funkcijo opravljajo
predvsem pravniki in ekonomisti. Ti seveda poskrbijo za pravilno pravno izpeljane postopke prenehanja stečajnega dolžnika. Ta koncept pa bo nujno treba zamenjati in stečaj ne bo smel pomeniti prenehanja insolventnega dolžnika. Nasprotno, cilj stečajnega postopka mora biti ohranitev zdravega jedra družbe. Za ta koncept pa bo treba na mesta stečajnih upraviteljev izbrati zaupanja vredne ljudi z znanjem in izkušnjami iz menedžmenta ali še bolje, iz kriznega menedžmenta. Ti strokovnjaki bodo morali poskrbeti za čim hitrejši prvi preizkus terjatev in zatem po pregledu bilanc sprejeti odločitev, če in kateri del dejavnosti predstavlja zdravi del, ter nadaljevati s proizvodnjo. Zatem pa takoj začeti tudi s prestrukturiranjem insolventnega dolžnika.
Od nove vlade pričakujemo, da bo v najkrajšem možnem času pripravila popolnoma novo insolventno zakonodajo, z rešitvami, ki bodo primerljive z zakonodajo evropskih držav.
Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije bomo sicer novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju podprli, ker menimo, da izboljšuje obstoječo zakonodajo na tem področju. Pričakujemo pa, da bo Vlada pripravila popolnoma nov zakon, ki bo temeljil na sodobnejšem konceptu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za predstavitev stališča Poslanske skupine Nove Slovenije.
Gospa Aleksandra Osterman bo predstavila stališče Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, gospod minister!
Prvi učinki recesije so se v Sloveniji začeli kazati v letu 2009. Po podatkih Ajpesa je bilo v letu 2009 začetih 332 stečajnih postopkov, 82 likvidacijskih postopkov ter 14 postopkov prisilne poravnave. Dramatičen podatek, da je bilo samo v prvih treh mesecih letošnjega leta začetih 149 stečajnih postopkov, 24 likvidacijskih postopkov ter 15 postopkov prisilne poravnave, pa jasno kaže na to, da je treba narediti prav vse, kar je v naši moči, da bodo ti postopki učinkoviti in hitri in da se v največji možni meri zaščitijo upniki, predvsem upniki delavci ter da se naredi vse to, da se podjetjem, ki imajo likvidnostne težave, omogočijo tudi druge rešitve, katerih rezultat ne bo nujno stečaj in izguba obstoječih delovnih mest. V Poslanski skupini pozitivna Slovenija smo prepričani, da lahko novela skupaj z zakonom o sistemski razdolžitvi, ki je v pripravi, ta trend zaustavi ali ga celo obrne. Posebno pozornost novela posveča zagotovitvi večjih možnosti učinkovitega in realnega finančnega prestrukturiranja insolventnih podjetij s konverzijo terjatev oziroma prenosom terjatev
201
DZ/VI/14. seja
upnikov v lastniške deleže ter ohranitvijo zdravih jeder gospodarstva. Vse to pa z uzakonitvijo poenostavljene prisilne poravnave za espeje in mikro podjetja, ki bo sklenjena izvensodno pred notarjem, vendar z minimalnim nadzorom sodišča in ministrstva. Zato bo posledično pomenila bistveno cenejši in hitrejši postopek finančnega prestrukturiranja za te subjekte. Z razširitvijo uredbe glede povečanja osnovnega kapitala insolventnega dolžnika tudi s konverzijo terjatev v lastniške deleže ter z dopolnitvijo pravil o glasovanju o prisilni poravnavi. Izboljšuje se tudi položaj upniškega odbora, ki se mu poleg širitve pravice do vpogleda v dokumentacijo daje nujno potrebna pravica, da lahko z večino glasov v upniškem odboru, če se pokaže nezaupanje v delovanje stečajnega upravitelja, le-tega brez obrazložitve razrešijo. Glede na izkušnje zadnjih let se je izkazalo, da je treba dodatno zaščititi upnika, predvsem upnika delavca insolventnega dolžnika, in sicer se kot nova prednostna terjatev določa nadomestilo za neizrabljen letni dopust, oprostitev predujma za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka in določa nov razlog za ugovor proti vodenju prisilne poravnave. Glede na odmevne afere, povezane z vodenjem stečajnih postopkov s strani stečajnih upraviteljev, pa se z novelo zagotavlja tudi bolj učinkovit nadzor nad delom stečajnih upraviteljev s strani ministra in zaostritev položajev upraviteljev za začasno ustavitev imenovanja upravitelja v novih zadevah. Poleg tega pa predlagamo še amandma, na podlagi katerega upravitelj insolventnega dolžnika, ki ima položaj odvetnika, ne sme kot odvetnik zastopati tega istega insolventnega dolžnika v sodnih in drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s tem istim stečajnim postopkom. Sankcija za kršitev takšne določbe pa je odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja.
V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija novelo podpiramo, saj smo prepričani, da je ta novela skupek vseh nujno potrebnih sprememb insolventne zakonodaje. Predstavlja eno bistveno reformnih orodij za reševanje gospodarske krize v naši državi, saj je njen glavni namen ohranjanje zdravih jeder gospodarstva in s tem nujno ohranjanje obstoječih delovnih mest. Predlagana novela bo hkrati povzročila tudi pozitivne posledice na socialnem področju, saj se bo povečala zašita upnikov, predvsem upnikov delavcev, njihovih pristojnosti in njihovih pravic. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Dr. Vinko Gorenak bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Kar se tiče tega zakona, ki je pred nami, ga bomo v SDS podprli. Vložili smo nekatere amandmaje, če lahko povem, s ciljem izboljšanja tega zakona, vendar sprejetje ali
nesprejetje teh amandmajev s strani koalicije ni pogoj in našo podporo. Zakon bomo v vsakem primeru podprli, ker tudi koalicijski amandmaji gredo v neko smer, ki je prava. Splošno pa lahko rečem to, da se spomnim, da smo se v prejšnjem mandatu smo se veliko ukvarjali s tako imenovano stečajno zakonodajo, tudi nekaj novel je bilo sprejetih in vse te novele so šle v popolnoma drugačno smer, kot gre novela dr. Pličaniča. Šle so celo v to smer, da so omogočale kriminal, bi lahko rekli, da so ga podpirale, pa vendarle je Državni zbor v prejšnji sestavi podprl vse te odločitve in vse te predloge prejšnjega ministra gospoda Zalarja. Sami smo velikokrat vlagali amandmaje, imeli smo tudi nekaj izrednih sej Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, kot se je takrat imenoval. Nekateri smo opozarjali na številne probleme na področju stečajev. Nič niso zalegli tudi naši amandmaji, vse je šlo po svoje. Zato lahko v tem trenutku pravzaprav rečem, da predlog sedanjega ministra je zelo pomemben korak, ki bi ga morali doživeti leta 2009 in ne šele leta 2013. Zakon gre absolutno v pravi smeri, ščiti tako delavce, pospešuje postopke in dela pomemben odmik od tiste klasične slovenske logike, ker beseda stečaj pomeni zapreti podjetje in odpustiti delavce. Zakon dela pomemben korak v tisti smeri, da bomo lahko vendarle ohranjali zdrava jedra in da beseda stečaj ne bo pomenila zaprtja podjetja in odpustitev delavcev, ampak bo vendarle pomenila tudi ohranjanje zdravih jeder in nadaljevanje proizvodnje, kar je v tem trenutku izjemno pomembno. Meni je sicer žal, da minister ni vključil v to novelo vprašanje disciplinskih postopkov zoper stečajne upravitelje. Mi smo že imeli v tej državi sistem, v katerem je ministrstvo vendarle imelo glavno besedo, pa je prejšnji minister gospod Zalar vse skupaj prenesel na zbornico stečajnih upraviteljev, seveda po sistemu "vrana vrani ne izkljuje oči" in zadeva je popolnoma jasna. Nič ni narobe, kadar sam sebi sodijo. Taki sistemov v tej državi je še zelo veliko, ampak jaz verjamem, da bo prišlo tudi to na vrsto, ker minister napoveduje nadaljnje spremembe oziroma celo nov zakon. To je ena zadeva. Hkrati pa moramo vedeti, da kljub temu da danes vsi, tako opozicija kot koalicija, hvalimo ta zakon in verjamem, da bo dobil tudi praktično stoodstotno podporo parlamenta, treba pa je opozoriti, gospod minister, da je vendarle to res dober korak, pa kljub temu nas afera Prijatelji v stečaju opozarja na to, da imamo tako minister kot mi še veliko veliko dela. Še veliko veliko dela, ne samo s stečajnim zakonom, ampak jaz sem globoko prepričan, tako afera Prijatelji v stečaju, vsi veste, za kaj gre, kot najnovejši dogodki okoli Tovšakove zahtevajo poseg tudi tam, kamor si do danes nekako nismo upali poseči, to pa je poseg v sodno vejo oblasti. Brez posega v sodno vejo oblasti, seveda na zakonit način, tudi vsega, da ne rečem kriminala ali še česa, kar imamo na področju stečajev, ne bomo nikoli
202
DZ/VI/14. seja
ustavili. Naj vas samo spomnim, kako je leta 2008 neki sodnik nekemu stečajnemu upravitelju dodelil 150 tisoč evrov preveč, ker se je zmotil. Pozabil je, da je akontacijo dodelil, pa mu je potem vse skupaj še enkrat nakazal, kar je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani in se ... Ampak ta človek ni nikoli vrnil te stečajne nagrade. Nikoli. 150 tisoč evrov. Zato je torej sprega med tem zakonom in delom pravosodja še kako pomembna.
Zakon bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Matevž Frangež bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani!
V gospodarskem življenju pridejo časi, ko se podjetnik sooči z negotovimi okoliščinami in zaradi svoje krivde ali brez nje zapade v insolventnost. Dolžnost pravnega in gospodarskega sistema, ki želi biti delujoč, je, da vzpostavi pogoje za učinkovito prestrukturiranje in razdolžitev takšnega podjetja, sistem, po katerem bo nedvoumno ugotovljeno, da je gospodarski subjekt dobil novega lastnika, da so obstoječi lastniki, ki so odgovorni za to, da je podjetje prišlo v stanje insolventnosti, zamenjani z novimi lastniki, dovčerajšnjimi upniki. To je temeljna ideja sklopa zakonodaje, ki jo danes začenjamo sprejemati v Državnem zboru. Če bi zakon, ki je danes pred nami, bil osamljen in bi predstavljal edine rešitve na tem področju, bi Socialni demokrati zanj ocenili, da je nezadosten, da je premalo, da pomeni sicer pomembne premike, a da do celostne rešitve problemov, ki jih imamo v insolventni zakonodaji, zgolj z njim ne moremo priti. Zato velja še enkrat opomniti na to, da je vlada konec aprila sprejela izhodišče o zakonu o sistemski razdolžitvi, ki skupaj s tem zakonom predstavlja resno reformo insolventne zakonodaje.
Socialne demokrate veseli, da danes vse politične sile v Državnem zboru končno prepoznavajo pomembnost insolventne zakonodaje in njenega vpliva na to, da uspešno začnemo	postopek	razdolževanja
prezadolženega slovenskega gospodarstva. Spomnimo pa, da smo pred več kot enim letom imeli pred seboj podoben zakon, z nekaterimi podobnimi, če ne celo identičnimi rešitvami, ki pa je v tem istem državnem zboru doživel usodo izglasovanja sklepa o njegovi neprimernosti.
Ne glede na to, smo danes veseli, da smo v oceni enega od ključnih problemov slovenske države, ki je zaradi neustreznih rešitev dodatno zaostril problem prezadolženosti gospodarstva, in da očitno obstaja politična volja, da to področje odločno uredimo. Dvajset let stečajev, dvajset let dolgotrajnih postopkov, dvajset let ekscesnih primerov, o katerih so nekateri predhodniki govorili, ne kaže zgolj na
to, da je bilo izvrševanje zakonodaje napačno, malomarno ali celo zlorabljeno, kažejo na to, da je bil sistem insolventnih postopkov v tej državi napačen. Šele s tem zakonom in zakonom o sistemski razdolžitvi postopek reformiramo tako, da bo zagotavljal hitro in učinkovito varstvo upnikov, predvsem pa bo s konverzijo lastništva, zamenjavo lastnikov omogočil prestrukturiranje podjetij na način, da se bodo ta razdolžila in s tem ohranila zdrava jedra za ohranitev delovnih mest, nadaljevanja proizvodnje, ohranitve blagovnih znamk, referenc, patentov in s tem ohranitev tistega, kar sam pojmujem kot gospodarsko substanco te nacije.
Stečajni postopek smo vse od leta 1993 v državi pojmovali na napačen način. Stečajni postopek ni po defoltu prenehanje stečajnega dolžnika, stečajni postopek ni zgolj razprodaja stečajne mase in razdelitev izkupička med upnike znotraj katerega se izgubijo seveda velika sredstva tudi za nagrade stečajnega upravitelja in različne malverzacije, ki smo jim bili, žal, v praksi priča. Stečajni postopek mora biti preprosto zamenjava neustreznih lastnikov z novimi lastniki, dovčerajšnjimi upniki, in ne predstavlja nujno prenehanja stečajnega dolžnika kot pravne osebe. Šele ko bomo dokončno spoznali in to ureditev vpeljali v slovenski pravni red, šele takrat bomo lahko zadovoljni, tako kot je večina v Državnem zboru danes izražala.
Kot zanesljiv korak v tej smeri bomo Socialni demokrati predlog zakona podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi za predstavitev stališča Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.
V razpravo dajem 3. člen in amandma koalicije k temu členu. Želi kdo razpravljati? Odpiram možnost prijave.
Besedo ima gospa Ljubica Jelušič.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala, spoštovani predsednik. Kolegi z Ministrstva za pravosodje, spoštovane kolegice in kolegi!
Podpiram amandma k 3. členu, bi pa rada opozorila na eno posebnost tega zakona, s katerim se danes ukvarjamo, in sicer da je začel veljati oktobra 2008 in da je bil od takrat dalje spremenjen petkrat. Štirikrat uspešno, torej tako, da so bile spremembe sprejete v Državnem zboru, enkrat neuspešno, kot smo danes že slišali, to je bilo leta 2011. In če bo danes uspešno prestal glasovanje, bo uspešno spremenjen petič. Torej v petih letih delovanja zakona pet sprememb, kar bi lahko kazalo na več stvari, dve pa bi izpostavila. Ena je, da je morebiti na začetku zakon bil napisan na način, da ni zaobsegel vseh predvidenih problemov, ki lahko prizadenejo podjetja, ki imajo težave s finančnim poslovanjem, so insolventna oziroma
203
DZ/VI/14. seja
so v postopku prisilnega prenehanja. Drugo razlago pa lahko najdemo tudi v dejstvu, da gre za področje, ki se neverjetno hitro spreminja in lahko preko njega v teh petih letih spremljamo zgodovino hitrega spreminjanja in neverjetne iznajdljivost lastnikov podjetij v stečaju, ki poskušajo z raznimi, lahko rečem, tudi mahinacijami preslepiti zakonodajo in vse tiste, ki morajo v imenu zakona izvajati stečajne postopke. Mislim, da je ta dopolnitev oziroma sprememba in dopolnitev zakona, kot jo imamo zdaj pred sabo, vključno s spremenjenim 3. členom oziroma z dopolnitvijo 3. člena, take vrste, da poskuša prehitevati iznajdljivost teh lastnikov v stečaju in da poskuša ponuditi predvsem eni skupini prizadetih ljudi v stečajih, to je upnikom, tudi več moči. Seveda upam, in bi že kar tudi pri tej točki izrazila svoje pričakovanje, da bo vendar očitno treba poseči še v eno področje, ki zadeva lastništvo lastnikov podjetij v stečaju, in sicer tako, da bi ne bilo možno, če je jasno, da izčrpavajo svoje podjetje in je to podjetje na poti k prisilni poravnavi ali prenehanju, da bi svojega lastništva ne mogli in ne smeli prenašati na družinske člane oziroma ga zavarovati z zemljiškim dolgom, kar je skladno z našo sedaj obstoječo zakonodajo, vendar je to pravzaprav ena od tistih sivih lukenj, ki omogočajo tem iznajdljivim lastnikom, da preslepijo postopke, ki jih poskušamo tudi s spreminjanjem zakonodaje nekako preprečiti oziroma prehiteti. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi dr. Ljubici Jelušič.
Besedo dajem gospodu Mirku Brulcu.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani, dober dan!
Ta stečajna zakonodaja je zelo zahtevna in vsaj v pripravljalnem obdobju smo imeli tako gradivo, za kar zaslužijo pripravljavci tega zakona čestitke, ker končno prihajamo do nekih poti, ki bi bile v normalni družbi in so v normalni družbi pričakovane in normalne. Položaj upnikov se z zakonom okrepi in jaz bi poudaril to, da se okrepi položaj majhnih upnikov, to so delavci. Ne vem, če je kakšen primer, kjer bi bili v teh stečajnih zadevah delavci poplačani. Vedno banke odnesejo vso smetano, ostali pa ostanejo bosi.
Dalje. Ohranjajo se zdrava jedra firm. Imamo nekaj primerov, pa na Primorskem bi omenil samo dve zadevi, ki žarita - MIP in Primorje, pa bi še kakšno lahko naštel. Če bi rešili ti dve firmi, bi bile ne samo za območje, kjer živijo in delajo te firme, tudi za celo Slovenijo zelo koristne.
Pomembno je tudi, da je možno stečajnega upravitelja razrešiti, da ga lahko razrešijo upniki. Nekateri so dobesedno zacementirani v to dejavnost, imajo 10 in več upniških zadev. In potem se stvari ne premikajo, saj niso nadljudje, da lahko opravljajo tako zahtevne posle v tolikih primerih. Mala podjetja
pa se lahko tudi hitro prestrukturirajo in izvedejo to finančno prestrukturiranje in zaživijo na novo. Povedati moram, da bi bila še kakšna izboljšava možna, pa mogoče to v naslednjih korakih, kajti v nekaterih primerih, kot je bilo danes že rečeno, gre dobesedno za kriminal, za izigravanje zakonodaje in podobno. Ne v vseh, mnogo je takšnih, ki se trudijo, da bi rešili problem, so pa tudi kriminalni primeri. Zato mislim, da je enkrat treba narediti konec in ta zakonodaja je na tej poti. To, kar je bilo že danes rečeno, glejte, ni nobena kazen danes očitno grožnja z zaporom, kazen je odvzem premoženja, kazen je, da se prepreči, da lahko že v predhodnem obdobju vse premoženje prenese ne vem na koga in potem ni kaj vzeti in vsi so blazni reveži, ob vseh apartmajih, ki jih imajo na morju in ne vem čem, so reveži in nimamo jim kaj vzeti. Ampak kazen je samo odvzem premoženja, in to je italijanska oblast naredila in je stisnila mafijo s tem, da jim odvzame premoženje. Mislim, da je preveč gnojnice zlite že na pravno državo v zadnjih dneh in preteklih obdobjih, da je državljanom in državljankam tega že dovolj, preveč in nas bo vse skupaj lahko strašno udarilo.
Zato bom podprl tudi amandma k 3. členu, ne nazadnje pa tudi vso zakonodajo, ker je na pravi poti in je končno nekaj pametnega, s čimer se danes ukvarjamo, če se spomnimo, kaj smo včeraj, predvčerajšnjim premlevali. To je tisto, kar ta država rabi in kar državljani pričakujejo. Jaz še enkrat izražam čestitke ministrstvu in vsem v odboru in tako dalje, da smo prišli v to fazo in prepričan sem, da bo ta zakon sprejet. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Želi mogoče še kdo razpravljati? Odpiram možnost prijave.
Besedo ima gospod Jani Moderndorfer. Proceduralno?
Gospod	Frangež,	izvolite,
proceduralno.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovani gospod predsednik!
Želim samo razčistiti dilemo. Jaz na e-klopi ne najdem amandmaja k 3. členu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za opozorilo, vendar v naši evidenci to je, bomo pa preverili. Predlagam, da počakamo z razpravami, dokler ne ugotovimo. Prosim? Predvidevam, da je zagotovo člen odprt, vendar bomo na podlagi tega opozorila dodatno preverili. Upam, da bom lahko povzel. Na e-klopi sicer ni objavljen ta amandma, je pa v pregledu, ker je bil amandma vložen že pred sklicem seje. Tako da v vsakem primeru je amandma k temu členu vložen. Nadaljujemo z razpravo.
Besedo dajem gospodu Janiju Moderndorferju.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa.
204
DZ/VI/14. seja
Naj na začetku samo povem, da toliko enih predlogov, sprememb in sodelovanja različnih gospodarskih subjektov in organizacij zainteresiranih združenj, kolikor jih je bilo pri tem zakonu, pomeni samo dokaz, kako pomemben je zakon, da se čim prej uveljavijo vse te spremembe, da bi lahko stanje v gospodarstvu in v vseh teh postopkih, ki jih ta zakon predvideva, postalo toliko znosno, da bi lahko postali rezultati v gospodarstvu bistveni hitreje rešljivi in na koncu tudi učinkoviti.
Kljub temu pa se je znotraj tega zakona pojavilo tudi tisto razmišljanje, o katerem so danes nekateri že razpravljali in o katerem želim sam posebej ekstra razpravljati, to pa je vloga stečajnih upraviteljev, kadar nastopajo v dveh vlogah. Vsi vemo, da kolikor je stečajnih upraviteljev, je kar nekaj stečajnih upraviteljev v vlogi funkcije odvetnika. In s tem, ko so kot odvetniki, se meni postavlja vedno vprašanje, da v resnici nikoli ne vem, kdaj ravnajo oziroma delujejo kot odvetniki v stečajnem postopku oziroma kdaj ravnajo kot stečajni upravitelji. Postavlja se mi tudi vprašanje samega nadzora nad delom teh stečajnih upraviteljev odvetnikov, ki, kot sem že rekel, ne vemo, kdaj kaj so. In kadarkoli tisti, ki je zadolžen, da opravlja nadzor - vemo, da sta to dve zbornici, eno je zbornica stečajnih upraviteljev, drugo je odvetniška zbornica - stečajni upravitelj odvetnik vedno lahko reče, da ga nadzoruje napačna zbornica, kajti vsakič, ko pride zbornica stečajnih upraviteljev, je v vlogi odvetnika, in obratno, kadar nastopi odvetniška zbornica, je v vlogi stečajnega upravitelja. Zato pozdravljam amandma, ki ga je vložila SDS, koalicija je imela popolnoma podobna razmišljanja, da bi nastopila v vlogi, da se odvetnikom v resnici prepove opravljati funkcijo stečajnega upravitelja. Seveda je nastala dilema, ali so kršene ustavne pravice določeni skupini poklica, ki bi lahko opravljala ali ne bi smela opravljati določenega dela. Tudi Zakonodajno-pravna služba je imela nekaj pomislekov oziroma konkretne direktne pomisleke, istočasno so nekateri govorili o tem, da je to ustavno sporno. Sam sem prepričan, da o tem, kaj je ustavno sporno in kaj ne, lahko govori samo Ustavno sodišče in ne vsakokratni razlagalci. Zato moram reči, da me vedno bolj in bolj preseneča, da enostavno ne sprejmemo enega preprostega dejstva, da tisti, ki je po zakonu in po etičnem kodeksu same odvetniške zbornice ne more opravljati stečajnega postopka, se opravičujem, odvetnik ne more opravljati funkcije direktorja ali prokurista, lahko pa opravlja funkcijo stečajnega upravitelja. Nekaj preprosto v tej razlagi ne gre skupaj. Še posebej ne gre skupaj zato, ker je to v nasprotju z njihovim etičnim kodeksom. Moram pa reči, da je odvetniška zbornica bila tista, ki se je hitro odzvala in povedala, da ne podpira tega amandmaja oziroma tovrstne spremembe, češ, da jim je kršena pravica. V Sloveniji imamo tisoč 500 odvetnikov, od tega jih je 39 stečajnih upraviteljev, od tega je 1 že v zaporu, proti
dvema tečejo postopki, in to točno s temi razlogi, zaradi katerih je tekla razprava, da pravzaprav odvetnik naj ne bi bil več stečajni upravitelj. In zato smo na začetku, ko smo se pogovarjali o teh spremembah zelo rigorozno, razmišljali, da ni noben problem, če pravnik postane stečajni upravitelj. Daleč od tega. Pa vendar v tistem trenutku ne more biti član odvetniške zbornice in na ta način zastopati in se skrivati po drugo kapo.
Na koncu smo skozi diskusijo in nepogumom, ali kako bi ste temu lahko reklo, zapisali v amandma, da pravzaprav odvetnik, ki opravlja vlogo stečajnega upravitelja, ne more opravljati odvetniške posle v vlogi tistega stečajnega postopka, ki ga vodi. Sam osebno mislim, da gre tukaj za prvi korak, kjer se pravzaprav odvetnikom zelo jasno da vedeti, da pravzaprav ne morejo opravljati tiste naloge. Naj povem naslednjo stvar. Tisti trenutek, ko je odvetnik vodil stečajni postopek, je določal določene tarife svoje storitve po odvetniški zbornici. Kadar to naredi odvetnik, mora imeti nek spis. In sedaj se sprašujem, če je nekdo stečajni upravitelj, kje ta spis hrani. Ali ga hrani v podjetju, kjer vodi stečajni postopek? Ali ga hrani v odvetniški pisarni? Vi pa vsi sami veste, da če odvetniška zbornica opravlja nadzor, mora priti do spisa. Če hoče opraviti stečajna zbornica nadzor, mora tudi preverjati, ali je temu res tako ali ne. In vsi veste, da takšen nadzor je praktično zelo težko izvesti oziroma se praktično ne da izvesti, ker morata biti prisotna druga dva odvetnika po pooblastilu oziroma nadzoru odvetniške zbornice. Skratka, zadeva je tako zakomplicirana, da preprosto bi morali narediti tukaj enkrat jasen in zelo čist rez in omogočiti tisto, kar si nekateri pa res želijo: da stečajni upravitelji začnejo to delo opravljati kot poklic. In tako se bodo zelo hitro lahko odločili, ali bodo opravljali delo stečajnega upravitelja ali bodo opravljali odvetniški poklic. In takrat bodo zelo jasno povedati, kaj pravzaprav v resnici so. Če smo v tej državi zelo jasno povedali, katere funkcije so nezdružljive z drugimi funkcijami, jaz mislim, da je nastopil čas, da to povemo tudi v primeru odvetnikov. Odvetniki, bom zelo grobo rekel, se vedno pojavljajo kot neki določene "svete krave". So praktično nedotakljivi in se lahko s svojim znanjem in s svojimi potrebami pojavljajo takrat, kadar to ni potrebno. Prepričan sem, da bo ministrstvo v spremembah zakona, novelo zakona pričakujem zelo hitro, v nekaj mesecih, naredilo verjetno lahko ta korak naprej, da bomo do takrat našli tudi določene pravne razlaga in, bom rekel, neke določene moralne in etične čistke, da si razbistrimo glave, kaj je pravzaprav prav in kaj ne, in da v tej državi povemo, kdo lahko na kakšen način kakšno stvar opravlja. Sam osebno nimam nič proti odvetnikom. Daleč od tega. Samo kadar so odvetniki, naj bodo odvetniki. In kadar so stečajni upravitelji, naj bodo stečajni upravitelj. Samo za to gre, nič drugega. Zato od ministrstva pričakujem, in to je drugi del neposrednega
205
DZ/VI/14. seja
predloga, namreč ta zakon, ko ga berete, jaz sem prepričan, da potrebujete mir v pisarni in kar nekaj ur sedeti, da boste razumeli vsaj nekaj členov, zato ker morate nonstop primerjati z ostalimi členi, kje kakšna stvar piše, da ga preprosto sploh lahko razumete. In če ga tisti, ki se vsak dan ukvarjamo z različno zakonodajo, razen tisti, ki ta zakon dnevno uporabljajo ob svojem poklicu, ga še toliko manj razumejo državljani, kaj šele uporabniki, ki se pravzaprav dnevno srečujejo s tem zakonom. Zato je poziv ministrstvu v tej smeri, da naredi enkrat ne čistopis zakona veljavnosti, tega bodo itak po zakonu morali narediti, ampak da bo berljiv in razumljiv, se pravi, da bo združilo vse tisto, kar danes, ko berete posamezne člene, se sklicuje v primeru na ta in ta člen in praktično je nejasen in bi takrat lahko v nekaj mesecih zelo jasno tudi razčistili vprašanje odvetnikov in tudi stečajnih upraviteljev, kakšna je njihova vloga.
Zato še enkrat, hvala lepa vsem za pripombe in tudi pohvala za en izdelek, ki sicer ni berljiv, je pa koristen in težak in zato imate še ogromno dela in verjamem, da boste že v septembru v Državnem zboru z novo novelo zakon.. Seveda v smeri, ki sem jo tu predlagal. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospodu Jožefu
Horvatu.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana predstavnika ministrstva!
V Novi Sloveniji smo že napovedali podporo temu zakonu, lahko dodamo samo, hvala bogu, končno. In ena pripomba z naše strani, premalo ambiciozno. Ni nam žal, da smo, kot je že bilo povedano pred kakšnim letom, zavrnili takratni predlog tega zakona, ki ga danes obravnavamo. Zato nam ni žal, ker je to besedilo bistveno boljše, ambicioznejše, ampak kot rečeno, mi bi pričakovali še več. Če velja za tržno ekonomijo ali če se spomnim moje prejšnje firme, gospodarske družbe, kjer sem delal, in ko smo uvajali ISO standard 9001, smo rekli: Kupec je kralj. Najbrž je to res. In kot je danes tudi že bilo povedano s strani spoštovanega kolega Mirka Brulca, da upniku dajemo več moči, lahko tukaj rečemo, da dejansko zakon nekako zasleduje to vsebino ali ta slogan pri insolventnih postopkih: Upnik je kralj. Vsi se seveda zavedamo, da je temeljna težava slovenskega gospodarstva prezadolženost in izrazito povečanje nezdravega, celo katastrofalnega razmerja med dolžniškim in lastniškim kapitalom. To je problem množice slovenskih gospodarskih družb, in ta problem dejansko onemogoča dostop do bančnih virov. Podjetja zaradi tega apatično padajo v vse večje težave, saj sanacijske ukrepe začnejo prepozno, posledice pa zaradi številnih stečajev občutijo tudi banke, ker morajo izvajati korekcije svojih
terjatev do teh podjetij v svojih poslovnih knjigah.
Nekaj pomanjkljivosti, na katere želim v imenu Nove Slovenije opozoriti, pa bom omenil samo dve. Ena pomanjkljivost tega zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je v nepravični in nesorazmerni porazdelitvi koristi in bremen oziroma tveganj v postopku prisilne poravnave, saj v tem postopku navadni upniki nosijo večji del bremena finančne reorganizacije, lastniki pa imajo od takšne ureditve največje koristi. In še druga je ta, da zakon ne spodbuja, to se nam zdi ključno, zakon ne spodbuja zgodnjega prestrukturiranja podjetja, posledično pa zaradi ustavitve poslovanja, ki je posledica plenjenja premoženja s strani zavarovanih upnikov, podjetje konča v stečaju. Uvedba mnogih insolventnih postopkov se odlaga in tudi zaradi izogibanja izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika v enoletnem roku izpodbojnosti. Jaz sem bil priča v začetku našega mandata 2004-2008, mislim, da je bilo v začetku leta 2005, stečaju Planike. Mnogi se tega stečaja tudi spomnite, mislim, da je bil stečajni upravitelj gospod Marinc, in jaz sem mu takrat čestital, da je vložil veliko naporov, da proizvodnje Planike v Turnišču v Prekmurju ni ustavil. Tam je za delo trepetalo 250 delavcev, vloženi so bili izjemni napori, proizvodnja je kontinuirano tekla, proizvodnja za svetovne blagovne znamke. Če bi tam stroje ugasnili, bi najbrž na dvorišču tega podjetja imeli podobno situacijo, kot je pogorišče. Mogoče se bom dotaknil še posledic sprememb insolventne zakonodaje. Glavna posledica bo najbrž ta, da podjetja ne bodo več talec lastnikov kapitala, ampak da bo njihova usoda v rokah ekonomskih lastnikov, torej upnikov. Takšen premik bo tudi izboljšal plačilno disciplino v gospodarstvu, saj bodo podjetja, ki ne bodo plačevala svojih obveznosti, hitro prešla iz rok lastnikov v roke upnikov, to pa bo prisililo lastnike, da občutno prej začnejo postopke sanacije, da se ne bi izpostavili tveganju iztisnitve. Podjetja bi se tako prej začela prestrukturirati, zdaj imajo to možnost, da se bodo začela prej prestrukturirati. In tudi čas prestrukturiranja bo lahko krajši.
Kot rečeno, Poslanska skupina Nove Slovenije podpira predlagano zakonodajo. Seveda nimamo problemov tudi s podporo 3. členu, ki ga predlaga koalicije, kasneje se bomo oglašali tudi glede podpore še drugim amandmajem. Seveda je treba izreči besedo zahvale vsem tistim, ki so prispevali k temu zakonu, da ga danes lahko Državni zbor obravnava. Se je pa ves čas zdelo, da sprememba te zakonodaje teče občutno prepočasi. To je neverjetno, koliko časa smo potrebovali, da smo prišli do tega besedila, in ves čas se je zdelo, da so tukaj zadaj bili neki lobiji, ki so dejansko v kolesje priprave te zakonodaje potiskali palice oziroma sprožali zavoro. Res je, kot je bilo danes že rečeno, stečajni upravitelji - nočem metati vseh v isti
206
DZ/VI/14. seja
koš, da se razumemo, imamo poštenjake, stečajne upravitelje, ki gledajo in so že sedaj gledali na to, da se dejansko proizvodnja v podjetjih, ki imajo težave in so tik pred pragom stečaja, da se ni ustavila, kot sem prej povedal primer Planike, imamo pa tudi stečajne upravitelje, ki so v času nekaj stečajnih postopkov nenormalno obogateli, bili so blizu informacij in so zaradi tega lahko prišli do premoženja. In potem seveda je logično, da so stečajni postopki v Sloveniji trajali in trajajo nenormalno dolgo. Tukaj bi si res morali za zgled vzeti v razvitih gospodarskih državah, recimo v Nemčiji, tam, kolikor pač zasledujem zadevo, se stečaj dejansko zgodi čez noč, skoraj delavci tega ne občutijo, prav tako tudi ne kupci, proizvodnja teče naprej. Menja se lastnik in ne dela se gospodarska škoda in tudi ni prostora za gospodarski kriminal.
Še enkrat izražam v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije podporo temu zakonu in želim, da se bo tako, kot smo si zamislili, se pravi v duhu zakona, da se bo tudi izvrševal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem mag. Katarini Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lepo vas pozdravljam!
Če bi morala to novelo opisati v treh besedah, bi dejala: hitreje, transparentno in pa učinkovito. In seveda so to vse vrednote, ki jih zagovarjamo v Državljanski listi, zato čestitke našemu ministru za vložitev novele, čeprav pozno. Strinjam se, če bi imeli dobro insolventno zakonodajo pred nastankom krize, da bi lahko ohranili več delovnih mest. Zato napovedujem podporo noveli, bi se pa v tej razpravi omejila na amandma k 3. členu, katerega obravnavamo in razpravljamo, in sicer s tem amandmajem odpravljamo probleme v praksi, ki so nastajali pri razlagi 14. člena prvotnega zakona, in sicer pri položaju, ko je dolžnik zamujal za več kot tri mesece s plačilom plač in je šele po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, samo tistim delavcem, ki so vložili tak predlog, izplačal zamujene obveznosti. S tem amandmajem te nejasnosti odpravljamo, zato ima ta amandma mojo podporo.
Če pa govorimo o ohranitvi delovnih mest, bi se vseeno dotaknila, da v tem času, ko obravnavamo novelo tega zakona, katere cilje tudi ohranitev zdravih jeder, moram - v istem času poteka tudi seja vlade - zahvaliti vladni ekipi v imenu delavcev Svee, ki že dva meseca hodijo na delo, čeprav niso dobili plač in danes upam, da bodo naši ministri potrdili paket državne pomoči podjetju in tako pomagali pri ohranitvi 50 let stare blagovne znamke in pomagali k temu, da bodo kuhinja Svea pet srce naših domov. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospe Mariji Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo in prav prisrčen pozdrav vsem prisotnim.
V naši poslanski skupini smo že napovedali podporo tej zakonodaji, vendar pa mislim, da prihaja 10 let prepozno, kajti v tem času smo izgubili, ne glede na gospodarsko krizo, ki je prišla od zunaj, ogromno delovnih mest, ogromno zaprli tovarn in podjetij in s tem podprli veliko tistih, ki so bili "pri koritu", kot radi rečemo in so se na račun poznanstev okoristili z bančnimi krediti in naša podjetja, ki so še imela možnost, poslali v stečaj. V vsem tem kriznem času je delavstvo bilo tisto, ljudje ki delajo, ki so opazovali zadeve, kako se nazaduje v posameznih gospodarstvih in opozarjali na to, vendar menedžment se tega verjetno ni zavedal in ni reagiral. Mislim, da bi v vseh subjektih gospodarstva, ko nastanejo neplačilne sposobnosti, ki podjetja postanejo nesolventna, morali začeti ukrepati takoj, ker dobro vemo, da denarja in kapitala ni na razpolago in da je čimprejšnja intervencija potrebna zato, da določene firme oziroma podjetja ohranimo. Naj bodo to mala ali večja, velikih že itak v bistvu nimamo več.
Mislim, da je prav, da smo predlagali oziroma da ta zakon prinaša varovanje delavcev in vseh tistih, ki so kot upniki v določenih podjetjih in da bodo obravnavani prioritetno. Naj banka ostane zadaj, če ni dobro zanalizirala situacije, v kateri je kreditirala slaba podjetja.
Naslednje, česar bi se rada dotaknila, so stečajni upravitelji. Povedano je že bilo, da imamo takšne in drugačne, da imamo tudi obsojene. Poznam nekaj primerov, kjer so se res nekateri enormno obogateli na račun opravljanja tega posla. Moje mnenje pa je, da morajo biti stečajni upravitelji eksperti, in sicer v finančnem, pravnem, predvsem pa v gospodarskem poslovanju, kajti če hočemo v velikih firmah ohraniti tista zdrav jedra, je potrebno sodelovanja, tudi gospodarstva. Mislim, da je tega v našem gospodarstvu oziroma v naših stečajnih postopkih premalo opazno. Nekako obstaja občutek v javnosti, da se samo poskušajo izkoristiti delavci, ki so ostali največkrat brez dohodkov in na cesti. Vidimo, kaj se zdaj dogaja v Mariboru. Z vrečko prehrambnih izdelkov, in tako dolgo delati v neki firmi, je zagotovo velik psihični in moralni poraz. In me je strah za te ljudi.
Zato mislim, da bo treba določene stvari v tem zakonu dopolniti, seveda prek postopkov, prek dobrih in doslednih analiz. Ta zakon pa podpiram. Kot sem pa povedala, je gotovo deset let prepozno. Prepričana sem, da bi marsikatera gospodarska organizacija, podjetje in tudi zasebniki, samostojni podjetniki lahko preživeli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Ker je še interes za razpravo, odpiram možnost prijave. Razpravljamo o 3. členu. Želite proceduralno?
Maša Kociper, izvolite, imate besedo.
207
DZ/VI/14. seja
MAŠA KOCIPER (PS PS): Proceduralni predlog kolegom poslancem, da se vendarle držimo ustaljene prakse in pri posameznem amandmaju govorimo o tistem amandmaju. Veliko razpravljavcev je pri amandmaju k 3. členu razpravljalo o amandmaju k 15. členu, se pravi o stečajnih upraviteljih, odvetnikih in tako naprej. Člen številka 15 je člen, ki govori o tej vsebinski spremembi. Predlagam, da vztrajamo pri ustaljeni praksi. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. No, saj ne gre za prakso, gre za poslovnik. Pa vendar, ta zakon ima tako močno podporo, zato mislim, da kakšnih pomislekov glede teh razprav ali izmenjav različnih stališč ne bo.
Besedo dajem dr. Vinku Gorenaku.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Res je, da poslovnik to pravi, kar je bilo pravkar povedano. Hkrati je pa res tudi to, da včasih gremo mimo, tako kot ste rekli, in zlasti takrat, kadar smo soglasni. Tudi sam imam nekoliko ta namen, čeprav ne bom dolg.
SDS, kot sem tudi povedal v uvodnem nastopu, zlasti z vidika vprašanja odvetniki da ali ne, smo res vložili tak močnejši amandma, ostrejši, čeprav bomo, če koalicija meni, da ni primeren, podprli tudi koalicijskega. Splošno je pa treba reči res nekaj pri tem zakonu. In sem zelo vesel, da debata teče tako, kot teče, da vsi podpirajo zadevo. Saj mogoče bi se lahko odpovedali razpravi, pa bi prej končali stvar, kar bi bilo tudi v redu, kajne.
Mislim, da res mora minister, kot je bilo že povedano, in tu se pridružujem vodji Poslanske skupine Pozitivne Slovenije in to mnenje delijo tudi sodniki - treba je zelo jasno povedati, da je to tisti zakon, to pravijo sodniki, kjer najlažje stopiš na mino, kot pravijo oni, ali v luknjo. Res je tudi to, spoštovani z ministrstva, da se je zdaj prvič zgodilo, da zakona ni pripravljala neka oseba, ki je imela, mislim, da 20 let avtorske pravice nad spremembami tega zakona. In tudi zato gre ta zakon v pravo smer, jaz to res pozdravljam. Mislim pa, da je res treba narediti ta napor, da bi tekom jeseni to zakonodajo, tako kot je minister napovedal, naredili še boljšo in še bolj pregledno in s tem pomagali podjetjem, ki so v težavah. Res je pa tudi to, veste, da tudi če bi bil pred 15 leti tak zakon ali pa taka sprememba sprejeta, verjetno stečajev ne bi povsem preprečili, tako da si utvar ne kaže delati. Resnica je samo ta, da bomo precej lažje in bolje ohranjali zdrava jedra, vsaj tako jaz razumem te spremembe zakona, in da stečaj vedno ne bo pomenil ključavnice na proizvodni hali in odhoda delavcev domov. Glede na stopnjo soglasja menim, da bi lahko tudi skrajšali razpravo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem gospe Evi Irgl.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Res smo pri amandmaju k 3. členu, pa vendar mi dovolite, da tako kot že ostali moji predgovorniki vendarle malce širše spregovorim o zakonu, ki ga imamo pred seboj, ker gre vendarle za kompleksno zadevo, ki jo javnost tudi že dolgo časa pričakuje. In ne vidim nikakršnega razloga, zakaj poslanci ne bi smeli tudi pri amandmajih malce širše povedati svojega mnenja o predmetni zadevi. Pred seboj imamo vsebinsko izjemno zahtevno zakonodajo, to smo pojasnjevali tudi že na samem odboru za pravosodje. S tem so se vsi strinjali, tudi tisti, ki do obisti in dobro poznajo te postopke. Seveda pa smo to zakonodajo pričakovali, da bo prišla v parlamentarno proceduro že bistveno prej. Gospod minister za pravosodje Senko Pličanič je še v prejšnji vladi zelo veliko govoril o tem, kaj vse je treba narediti na tem področju, ampak od besed je bilo težko očitno preiti k dejanjem. Danes se to uresničuje in mi v Slovenski demokratski stranki pozdravljamo ta korak, ki je bil narejen. Zakaj je potrebno, da danes govorimo o insolvenčni zakonodaji in zakaj je potrebno, da jo tudi sprejmemo? Predvsem zaradi tega, ker je prezadolženost slovenskih podjetij izjemno velika, ker postopki prisilnih poravnav predolgo trajajo in ker je splošna gospodarska situacija, kjer si vsi želimo, da bi se vendarle ohranila tudi zdrava jedra v podjetjih, pač izjemno slaba. Tako slaba, da nekateri delavci sploh ne dobijo več plačil za sicer opravljeno delo ali pa ostanejo kar na cesti. Če pogledamo tudi samo statistiko stečajev, lahko vidimo, da smo leta 2009, se opravičujem, imeli začetih stečajev 332, leta 2010 510 in leta 2011 675. Poleg ostalih kazateljev, ki kažejo slabo sliko stanja v tej državi - od brezposelnosti, gospodarske rasti, ki vemo, kako se je odvijala, do javnega dolga in tako naprej, je pomembno tudi to, koliko so se povečevali začeti stečaji glede na leta. Približno leto dni nazaj je Odbor za pravosodje - leto dni nazaj, zakaj na to opozarjam? Ker smo pričakovali, da bo vendarle po tisti javni razpravi mnenj v Državnem zboru, kjer so sodelovali vsi, ki kaj vedo o teh vprašanjih in so globoko vpeti v ta vprašanja, seveda smo pričakovali, da bo takrat minister bistveno prej reagiral in zakonodajo čim prej dal v proceduralni postopek. Pa se to ni zgodilo. Ampak zdaj smo, kjer smo. Hvala bogu, da smo vsaj ta korak naredili. Ampak kljub temu ni bilo zaman, da smo takrat organizirali javno predstavitev mnenj, kajti takrat so se dejansko začela kresati mnenja različnih udeležencev in verjamem, da so marsikateri napotki tudi pomagali potem ministru pri pripravi te zakonodaje. Namen javne predstavitve je tako kot vedno bil pridobiti različna stališča tako stroke kot ostalih deležnikov. Takrat smo najbolj spraševali, naj nam kdo od tistih najbolj kompetentnih in strokovno podkovanih odgovori, koliko je bilo v zadnjih letih uspešno
208
DZ/VI/14. seja
izglasovanih prisilnih poravnav in koliko je bilo izplačil v celoti. Seveda nas je takrat zanimalo tudi vprašanje dosedanjega položaja upniškega odbora v prisilni poravnavi in v stečaju. Zanimalo pa nas je tudi, ali je ustrezen in ali bi bilo treba položaj upniškega odbora tudi razširiti. In ta zakonodaja je to upoštevala. Ta zakonodaja jasno krepi položaj upnikov in večina upnikov je potem tistih, ki lahko stečajnega upravitelja tudi razreši. Tisto, kar pa prinaša ta zakonodaja in je nedvomno ključnega pomena, pa je, da se zagotovi hitrejše in učinkovitejše ukrepanje v stečajnih postopkih. Dejstvo je, kot sem že na začetku povedala, naša podjetja in slovensko gospodarstvo so prezadolžena in se moramo proti temu boriti. In ne nazadnje interes vseh nas, tudi ministra, ki je uvodoma povedal, kakšno je njegovo mnenje oziroma stališče do predlagane zakonodaje, in to je nedvomno, da se ohrani čim več slovenskih podjetij oziroma da se ohrani čim več zdravih jeder znotraj teh podjetij.
Jaz bom zato podprla zakonodajo. Podprla bom tudi naše amandmaje, ki smo jih predlagali. Mogoče pa kasneje še več v nadaljevanju pri ostalih odprtih členih. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem mag. Mateju Toninu.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Drage kolegice in kolegi lepo pozdravljeni!
Ko govorimo o tem amandmaju k 3. členu, ta amandma vendarle govori o tem, da predvideva nekoliko jasnejše postopke ali pa določila, kdaj se lahko začnejo določeni postopki proti dolžnikom. To je vendarle korak k upnikom. In tisti, ki natančno poznate situacijo na tem področju do sedaj, boste lahko priznali, da so bili stečajni upravitelj in stečajni sodniki carji, da so razumeli, da se je cel svet vrtel okoli njih. In da so določeni postopki tekli samo zaradi postopkov kot takih in da se je v teh postopkih lahko "izmolzlo" čim več denarja. Poznate primer stečajnega upravitelja SCT, ki je 200 tisoč evrov potegnil zato, da je vodil stečajne postopke. Meni se zdi to veliko, vsak naj pa presodi sam.
Razlog, zakaj bom jaz in naša poslanska skupina ta zakon podprla, je zagotovo ta, da se premika, da se teža v tem zakonu daje ali se premika v smeri upnikov. Seveda pa nimamo nekih utvar, da bo ta zakon rešil vse probleme, čeprav danes v tej razpravi padajo zelo visokoleteče besede, ampak sem prepričan, da vsi problemi ne bodo rešeni. Kljub vsemu ostajajo še številne težave. In mi v poslanski skupini bi v nadaljevanju vendarle predlagali še določene izboljšave in popravke. Kljub vsemu da ste te predloge danes vsi relativno hvalili, pa vendarle manjka še, da bi bili veliko jasnejši roki za opravila v samem stečajnem postopku in da bi bile predpisane zelo jasne kazni, kaj se zgodi, če se teh rokov ne držiš. Te stvari mislim, da v tem popravku manjkajo.
Zadnja stvar. Mislim, da moramo počasi vsi skupaj, predvsem pa tisti, ki se s temi stvarmi ukvarjajo, razumeti, da stečaj ne pomeni nujno konec podjetja, ampak lahko na nek način pomeni nov začetek, s tem da se tisti lastniki, ki so to podjetje pripeljali do stečaja, na nek način razlastijo oziroma se umaknejo iz lastništva. To, mislim da, je tisti pogled, na katerega bi morali gledati. In končna ali zadnja faza izboljšave teh zakonov, nad katerimi imajo vsi veliko pripomb, pa je, da bi vendarle našli način, da tisti, ki spravljajo podjetja za podjetjem v stečaje, da vendarle v nekem časovnem obdobju ne morejo odpreti novih podjetij. Če je to možno v Avstriji, jaz ne razumem, zakaj to ni možno v Slovenijo. Tako pa, saj veste, kaj se dogaja, spraviš podjetje v stečaj, naslednji dan odpreš novega, in postopki se nadaljujejo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi mogoče še kdo o 3. členu? Imamo pa možnost potem razprav naprej še okoli 13. in 15. člena in v povezavi s tem je še kar veliko členov ali jih bo odprtih. Vidim, da je želja za razpravo še pri tem členu. Ali želi še kdo razpravljati o 3. členu in o amandmaju k 3. členu? Odpiram možnost prijave za razpravo.
Besedo ima gospa Maša Kociper,
izvolite.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa.
Pri amandmaju k temu členu bi povedala samo nekaj besed v zvezi z bolj uravnoteženo vlogo upnikov. Res je, kar je povedal gospod Tonin pred menoj, da je bil po prepričanju mnogih prejšnji zakon veliko bolj naklonjen, če se tako izrazim, stečajnemu dolžniku in temu, kako se izvede stečajni postopek, se pravi sami proceduri. V temu smislu morda res zdaj govorimo o večji uravnoteženosti tega zakona, v katerem so bolj enakomerno zastopani vsi deležniki stečajnega postopka in tudi drugih insolventnih postopkov. Kar se mi zdi v tej zvezi posebej pomembno, je, da je zakon rezultat širokega in dolgotrajnega dialoga med številnimi deležniki, ki jih ta zakon določa, med Gospodarsko zbornico Slovenije, med Obrtno zbornico, med predstavniki stečajnih upraviteljev, tudi odvetniki so se na koncu vključili, potem tudi Združenje bank, Banka Slovenije in tako naprej. Gre za rezultat enega dolgotrajnega in širokega dialoga, ki je pred nami v obliki zakona, kot je, s katerim, zanimivo, nihče od teh deležnikov ni čisto popolnoma zadovoljen in bi še kaj spremenil, v principu so pa vsi zadovoljni. In to se mi zdi pravi rezultat, se pravi, nihče ni preferiran v tem smislu, da bi bil v boljšem položaju, kajti potem se drugi ne bi strinjali, vsi so v bolj izenačenem položaju, kot so bili prej.
Strinjam se tudi z navedbami predhodnikov, da je ta zakon še vedno preveč kompleksen, da onemogoča v obliki, kot je sedaj, uporabo pri podjetnikih, pri posameznikih,
209
DZ/VI/14. seja
pri članih uprav in drugih, ki izvršujejo ta zakon, v praksi pa nimajo specifičnih pravnih znanj, se pravi, da bi imeli končano pravno fakulteto, pravosodni izpit in tako naprej. In to seveda ni prav. Zakon, kot je ta, bi moral biti napisan tako, da bi ga vsaj v principu razumeli tisti, ki ga izvršujejo. In to žal ni tako in tudi sama podpiram, že večkrat sem na ministrstvo apelirala v smeri, da se ta zakon v prihodnosti pripravi na novo. In se spomnim, ko sem jaz opravljala pravosodni izpit in se učila po tem zakonu, je bil ta zakon desetino tako obsežen, kot je sedaj, in popolnoma razumljivo si je bilo mogoče na njegovi podlagi predstavljati, kako stečajni postopek teče, kako teče postopek prisilne poravnave in kaj so naloge posameznikov, ki v tem sodelujejo.
Toliko za začetek. Pozitivna Slovenija seveda podpira zakon, misli, da je zelo pomemben ne samo zaradi razdolžitve gospodarstva, zaradi ohranjanja zdravih jeder, o čemer je bilo že veliko govora, ampak zlasti tudi zato, ker naša stranka že ves čas poudarja, da se bo treba boriti za vsako posamezno delovno mesto in za vsako gospodarsko družbo, ki jo je treba in mogoče rešiti. Kot veste, ves čas govorimo o zakonu gospodarstva kot pomembnem dejavniku za okrevanje države, ne samo varčevanje, tudi zagon gospodarstva bo po mnenju naše stranke bistveno prispeval k okrevanju, in če ne bo ostalo nobenih gospodarskih družb z referencami, z znanjem, z zdravimi jedri, ki bi to gospodarstvo zagnale, potem nam vsi dobri ukrepi in želje ne pomagajo.
Tako ukrepi vlade na zadevi Cimos, tudi naša odločitev v zadevi Peko, tudi to, kar se zdaj dogaja s Sveo, vse to gre v to smer, da se reši tisto, kar se rešiti da, da bomo imeli kje zagnati gospodarstvo in da bomo ohranili in naknadno na tej podlagi pridobili nova delovna mesta. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospe Aleksandri Osterman.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala za besedo.
Novela, ki je pred nami, predstavlja eno bistveno reformnih orodij za reševanje gospodarske krize pri nas. Zavedati se moramo, da v postopku prisilne poravnave ohranjamo delovna mesta in obstaja velika verjetnost, da bo podjetje oziroma gospodarski subjekt posloval naprej. V naši gospodarsko-finančni situaciji, ki je zelo slaba in je povzročila takšno stanje, da se je povečalo število postopkov insolventnosti, je zelo pomembno, da se ohranjajo zdrava jedra gospodarstva in da se ohranjajo delovna mesta.
Bistveno je tudi, da novela povzroča pozitivne spremembe pri zaščiti upnika, predvsem upnika delavca, saj se mu povečujejo pristojnosti in tudi pravice. Pomembno je poudariti novost, da se lahko izklicna cena tudi
niža pri prodaji nepremoženja dolžnika, kar bo zagotovo povečalo delež njegovega premoženja in ne bo prišlo tako hitro do samega stečajnega postopka. Rada pa bi poudarila, da se je v praksi izkazalo, da v stečajnih postopkih največ zaslužijo prav odvetniki, stečajni upravitelji, cenilci, izvršitelji, upniki pa utrpijo največjo škodo, saj zaradi izčrpavanja stečajne mase ostanejo brez poplačila dolgov. Zato bom zakon podprla. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospodu Matevžu Frangežu.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Očitno je, da smo
zdaj pri tem členu, ki govori o malenkostni dopolnitvi 3. člena, dopustili zelo splošno razpravo in zato bom se na tem mestu tudi sam oglasil, podobno kot predhodniki. Če mene vprašate, je najboljša stečajna zakonodaja tista zakonodaja, ki je zelo kratka in ki zgolj na osnovni ravni definira temeljne vloge udeležencev v procesu. Poglejmo, kdo so udeleženci. Sodišče, ki bi moralo imeti zgolj vlogo tistega, ki bdi nad zakonitostjo postopka. Upravitelj, ki izvaja operativne aktivnosti v zvezi z insolvenčnim postopkom, naj bo to finančno prestrukturiranje ali stečaj. Na drugi strani pa imamo skupino, ki je za razliko od prvih dveh neposredno in ekonomsko zainteresirana za to, da se insolventni postopek zaključi z maksimiranjem izplena za upnike. To so seveda upniki. Vse novele do zdaj, to ni prva med njimi, so pravzaprav postopno jačale vlogo upniškega odbora in pavice individualnih upnikov v postopku insolventnosti. Ali so pa zdaj upniki resnično, bom rekel, takšni gospodarji postopka, da bi bilo treba o tej noveli govoriti v presežkih, ki jih danes slišimo? Ne, še vedno ne. Nekdo je prej dejal, upniki so nadzorni odbor podjetja v stečajnem postopku ali drugem postopku insolventnosti. In točno to bi moralo biti. Oni bi morali izbirati upravitelja, s to novelo ga imajo možnost razrešiti, kar je absolutno prav, absolutno pravico do vpogleda v celotno dokumentacijo, predvsem pa, kot rečeno, že prej spremeniti logiko postopka. Logika postopka ni zgolj razprodaja stečajne mase, ampak preprosto to, da je treba ugotoviti, da je v podjetju, ki je insolventno, že prišlo do efekta razlastitve, ne da bomo mi lastnika že raslatninili, ampak dejstvo, da obstaja negativni kapital, že samo po sebi pomeni, da titular tega premoženja preprosto več ni v kondiciji biti lastnik. Če hočete tudi v pravnem kontekstu. Če sem jaz dolžan 110 enot, sem pa lastniški titular 100 enot, je jasno, da jaz nisem več lastnik ničesar. V tem pogledu je nujno, da pravni postopek to ekonomsko dejstvo zgolj pripozna. In jaz trdim, kljub temu da je ta novela izjemen napredek, o presežkih te novele pa bomo govorili šele potem, ko se bo izkazala v praksi, da odločilnega koraka na tem področju še nismo storili. Drugič. Nekateri so že omenjali nekatere
210
DZ/VI/14. seja
ekscesne primere. Jaz trdim, da mi ne rabimo v tem zakonu enega samega roka. Mi rabimo močan upniški odbor, ki bo zainteresiran za to, da se postopek izpelje na način, ki bo maksimiral izplen iz mase dolžnika. Oni bodo tisti, ki bodo pritiskali na upravitelja in poskrbeli za to, da bo ta upravitelj izpeljal vsa ravnanja v najkrajših rokih na zakonit način in na način, ki bo upnikom, med njimi pa tudi delavcem, omogočil največje poplačilo terjatev, ki jih imajo do dolžnika. Še en vidik. Jaz soglašam s tistim, kar je Maša Kociper prej dajala o kompleksnosti te zakonodaje. Ena od bistvenih novostih te novele je poenostavljena prisilna poravnava, ki je de facto v tem zakonu opisana tako: za postopek poenostavljene prisilne poravnave se ne uporabljajo ti pa ti členi in ta pa ta poglavja. Zdaj pa naj nekdo postavi logični opis poenostavljene prisilne poravnave, če je zmožen v tej dvorani ali izven. Socialni demokrati smo v okviru obravnave tega zakona predlagali, da člene, ki urejajo prisilno poravnavo, uredimo tako, da bo iz teksta zakona jasno, kaj se v tem postopku uporablja in kako postopek poenostavljene prisilne poravnave izgleda.
Mariborska livarna je eden od dobrih primerov. Stečaj Saniteca in Armala je dober primer tega, ki mu verjetno ne bi bili priča, pa še marsikaterega drugega podjetja, če bi pravočasno, morebiti takrat, ko je večina v Državnem zboru izglasovalo neprimernost prejšnjega poizkusa te novele, da poenostavimo postopke in da naredimo insolventni postopek efektiven. Tudi mene, pa verjamem, da tudi mojo someščanko Majdo Potrato, boli srce, ko vidimo, da ljudje z vrečko v roki odhajajo iz tovarn, v katerih so pustili desetletja svojega dela. Tovarn, ki imajo še vedno perspektiven proizvodni program, močno blagovno znamo. Ampak kaj je manjkalo v tem primeru in v mnogih drugih primerih, ki jih tudi ta zakon in zakon o sistemski razdolžitvi ne bo rešil, če ne bomo rešili drugega problema, in to je problem bank? Banke so Mariborski livarni že konvertirale delež svojih terjatev, morale bi še večji delež, da bi podjetje izplavalo. In predvsem, kar pa je zame navadni kriminal, različni posredniki strateškemu investitorju, kupcu dela tovarne, to je Saniteca in Armala, ne bi smeli, govoriti, "počakajte, ne kupujte sedaj za 11 milijonov evrov", ki bi rešili, ne samo Armala, pač pa tudi preostanek livarne. "Ne kupujte za 11 milijonov, počakajte na stečaj, takrat boste dobili vsaj pol ceneje." To se je zgodilo v primeru Armala in Saniteca. Nekdo je odgnal investitorja, resnega investitorja, ki je bil pripravljen nadaljevati proizvodnjo in krepiti blagovno znamko te tovarne. Veste, teh primerov noben zakon ne more rešiti, dokler mi ne bomo z ustrezno odgovornostjo vseh ravni družbe pristopili do problemov in se zavedali, da je treba vse delati pod budnim nadzorstvom tistih, ki so za ta nadzor zainteresirani: pa naj bomo to politiki, državni zbor, vlada ali upravitelji v stečajnih postopkih. Brez tega učinkovitega pravnega sistema, s tem pa učinkovitega
konkurenčnega gospodarskega okolja ni mogoče ustvariti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ali lahko sklenemo razpravo pri 3. členu? Ugotavljam, da ni prijavljanjih k razpravi, zato zaključujem razpravo o 3. členu in prehajamo na obravnavo 13. člena in dveh amandmajih. Amandma koalicije in amandma Poslanske skupine SDS je vložen k 13. členu. Želi kdo razpravljati o amandmajih k 13. členu? Ugotavljam, da ni prijavljenih, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na obravnavo 15. člena. K 15. členu je vložen amandma koalicije, ki je povezan s 16., 17., 19., 73.a, členom. Drugi amandma pa je vložen s strani Poslanske skupine SDS in je povezan s 16., 72. in 75. členom. Zato dajem v obravnavo ta 15. člen, kot tudi 16., 17., 19., 72., 73.a in 75. člen. Na vse te člene se navezujejo vloženi amandmaji. Želi kdo razpravljati? Odpiram možnost prijave za razpravo.
Besedo dajem gospodu Matjažu Zanoškarju.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala. Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki tudi ministrstva, lep pozdrav!
Tako amandmaju, ki ga vlaga koalicija, moram pritrditi in tako kot prejšnjega tudi tega podpiram, podpiram pa tudi celotni zakon. Ta amandma podpiram zato, ker danes bo verjetno od te točke naprej veliko besed o odvetnikih in opravljanju funkcije upraviteljev. Verjetno se bo na tej točki razplamtela razprava, ki bo nekako raztrgala to romantično vzdušje. Malo kdaj pride na naše mize zakon, novela, ki bi imela tako zelo enotno podporo, kot jo ima ta zakon. Vsi smo si enotni v tem, da bi zakon morali sprejeti že mnogo prej, vsi smo si enotni v tem, da ker nismo sprejeli zakona, je bila povzročena velika škoda gospodarstvu, veliko zdravih jeder smo spustili pod vodo in jih nismo ohranili. Tako da je ta enotnost pravzaprav pričakovana in pa zelo dobra. Od tukaj naprej pa bo dilema o tem, ali lahko odvetniki opravljajo funkcijo upravitelja ali ne. Seveda mi z amandmajem hočemo doseči to, da odvetnik, ki je imenovan za upravitelja, ne more zastopati dolžnika v nekih sodnih in drugih postopkih, kar se nam zdi prav. Če je imenovan za upravitelja, naj opravi to, saj za to dobiva tudi nagrado in je sankcioniran, če bi še posebej opravljal kakšne druge postopke v zvezi z dolžnikom.
Najbrž bo v nadaljevanju veliko govora o tem, da bi odvetnikom povsem odvzeli pravico biti imenovani za upravitelje. V temu primeru bi rekel tako, morda ne bi imel nič proti, če bi bilo razčiščeno, kakšno je pravno stališče, kakšno je tudi ustavno mnenje o tem, ali lahko diskriminatorno opravljamo nek poklic in mu prepovemo opravljanje neke funkcije. Na koncu koncev, odvetniki so usposobljeni za upravljanje funkcije stečajnih upraviteljev, saj so za to morali
211
DZ/VI/14. seja
pridobiti licenco, so morali narediti izpit kot vsi ostali in zato bi bilo verjetno diskriminatorno, da bi rekli, sedaj pa poklic odvetnika ni tisti, ki bi lahko opravljal to funkcijo. Če bi bilo to razčiščeno tudi s pravnega stališča, ali je to možno ali ne, potem bi se lažje odločili in verjetno bi se tudi vsi lažje odločili. Na koncu koncev, ko pogledamo tudi na to, da v tem trenutku približno štirideset odvetnikov opravlja to funkcijo, bi najbrž sprejetje tega amandmaja, ki preprečuje opravljanje funkcije odvetnikom, kar krepko zarezalo v stečajne postopke, ker bi štirideset odvetnikov moralo prenehati opravljati to funkcijo. To je dilema, ki je povezana z nekaterimi drugimi vprašanji, ki bi se morala razrešiti prej, da bi se lahko poslanci lažje odločili in pravilneje odločili o tem.
Naj pa rečem, da je veliko zadovoljstvo sprejetja te novele tudi v tem, da se vnaša več discipline, nadzora nad delom stečajnih upraviteljev. Poglejte, stečajni upravitelji, vsaj nekateri, ne bom posploševal, ker nekateri so pošteni in verjetno opravljajo svoje delo tako, kot je bila tudi njihova zaprisega pred sodiščem, da bodo to opravljali učinkovito hitro in pravično. Veliko pa je takšnih stečajnih upraviteljev, tudi iz svojega okolja lahko povem, ko imajo v postopku stečaja svoje interese, interese neke verjetno materialne osnove, postopki stečaja se vlečejo, ker stečajni upravitelj ve, dokler je stečajna masa, dokler je še kaj za vzeti, bo tam. A na koncu, ko se stečajni postopek konča, ostanejo na spisku brezposelnih delavci, obubožani in užaljeni, ogorčeni delavci, na drugi strani ostanejo neke hale, ki propadejo, ostane pogorišče, iz katerega nekateri, lahko bi rekel kar mnogi stečajni upravitelji gredo z debelo torbo denarja, ki ga zaslužijo na takšnem stečaju.
Zato pozdravljam to, da se v tej noveli, ki najbrž absolutno ni zadnja, ker stvar se ne more zdaj z nekim hitrim posegom rešiti dokončno in v takšni formi, ki bi bila zadovoljiva, da se bo nadaljevalo še naprej, da se bo spreminjalo še naprej, ampak ta vnos discipline in neke kontrole nad opravljanjem tega dela, pa je zelo, zelo primeren, zelo potreben, in je prav, da se vnese.
Sam amandma k 15. členu podpiram, ne podpiram pa še, dokler nimamo tudi jasnih izhodišč, jasnega mnenja o pravnih stvareh, ki zadevajo tudi člen, amandmaja opozicijske stranke SDS. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospe Alenki Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala.
Bom poskušala kolegu Matjažu razložiti, zakaj bi bilo pametno, da odvetniki ne bi mogli biti stečajni upravitelji. Mi smo v zvezi z insolventno zakonodajo že marsikaj naredili. Leta 2008 oziroma v obdobju 2004-2008 je bil zakon spreminjan, zmanjšale so se nagrade za stečajne upravitelje, prisilne poravnave so
postale javne in objavljene na Ajpesu, kolegica Hočevarjeva je govorila o transparentnosti. Takrat je bilo precej nasprotovanja temu, zakaj bi to bilo javno. Podobno, kot je bilo na primer pri Zakonu o prevzemih, ko smo uvedli, da se morajo lastniški deleži družbenikov objaviti javno, ki so se do takrat skrivali, poznali smo tihe družbenike in tako naprej. In to potem konstantno izkoriščate za to, da rečete, da je bilo največ tajkunov v obdobju 2004-2008. Ni res, ker so bili že prej in so se pripravljali na prevzeme podjetij, vendar do takrat niso bili javno objavljeni. S to spremembo zakonodaje pa so bili javno objavljeni in takrat so se lahko začeli tudi neki postopki in so se začele kršitve zakona preganjati. Postopek na primer proti gospodu Kordežu in Merkurju se je začel takrat, sodni epilog smo videli lani. Pa se ne bi, če ne bi bilo treba deležev takrat objaviti.
Naredili smo pa tudi nekaj neumnosti. Na primer leta 2009 je minister Zalar spremenil Kazenski zakonik. Spremenili smo Kazenski zakonik tako, da smo iz njega črtali kaznivo dejanje povzročitelja stečaja z nevestnim gospodarjenjem. In smo notri zapisali na predlog ministra Zalarja novo kaznivo dejanje "lažni stečaj z namenom oškodovanja upnikov", za kar pa je nujen naklep in ne več malomarnost pri delu, kot je bilo prej. Mi smo na to takrat opozarjali, minister Zalar in takratna koalicija tega ni želela slišati in zadeva se je na tak način vpisala v Kazenski zakonik in tako velja. Kriminalisti, s katerimi sem jaz govorila zaradi nekaterih drugih zadev preiskovalne komisije, ki sem jo vodila, so rekli, da je najtežje dokazati naklep. In mi smo zdaj to zapisali, zato ne moremo nekaterih stvari preganjati, ki bi jih sicer lahko. Situacija je danes takšna, da beremo o povezavah med sodniki in stečajnimi upravitelji in nastane iz tega cela afera, minister zahteva podatke, analize oziroma poročila, podobno kot zahteva zdaj v primeru pobega Hilde Tovšak, ampak se na koncu ne zgodi nič oziroma mislim, da je bil ovaden eden od stečajnih upraviteljev, mislim, da Bončina, sodnica niti ne in tako naprej. Se pravi, da nismo kaj pametnega naredili in da tudi neka javna afera na koncu ne prinese nekih zaključkov.
Zdaj pa zakaj odvetniki po mojem ne morejo biti stečajni upravitelji oziroma zakaj smo mi ta amandma vložili. Če bi opravili kakšen pregled, na primer Davčna uprava ali Računsko sodišče, stečajnih upraviteljev, kako se je njihovo finančno stanje izboljšalo, ko so postali stečajni upravitelji, bi najbrž marsikaj ugotovili, saj papirno bi bilo vse v redu, ker vemo, da upravitelj, ki po navadi vodi več stečajev, sam tudi predlaga nagrado, sodišče jo potem odobri in je papirno v bistvu vse v redu. Čeprav vemo, da namesto da bi bili poplačani upniki, je stečajni upravitelj bogato nagrajen za delo ali pa počasno delo, nedelo in tako naprej, med tem ko za vse ostale, ki so v postopku, torej upnike, nas pa kaj veliko ne zanima. Večina teh stečajnih upraviteljev ima odprtih po več espejev, po več
212
DZ/VI/14. seja
firm, preko katerih to delajo. Delajo tudi na več postopkih, sedem do deset stečajev. Kako, če gre za tako zahtevne postopke? To so sami super ljudje ali kaj? Da imajo odvetniško pisarno, popoldan še espe, vodijo stečaj nekih desetih, sedmih, petih velikih podjetij, komplicirano zadevo, ki traja leta in leta. Ampak to očitno nekateri zmorejo brez težav.
Sedaj pa poglejmo nekaj primerov. Kar nekajkrat se je zgodilo tudi, da odvetniki, tisti, ki so stečajni upravitelji, obenem kar sami tudi vlagajo tožbe. Mimogrede si zaračunajo sami sebi odvetniške storitve, da so to počeli. Kar nekaj takih primerov je in jih bom v nadaljevanju tudi povedala. V vsakem primeru je pa odvetnik tisti, ki ima nek zaupen odnos s stranko, in to je lahko včasih v konfliktu s tistim, kar počne kot stečajni upravitelj. Igorja Bončino sem že omenila kot stečajnega upravitelja. Veste, da je bil v tisti aferi, ki se nam je dogajala, povezana s sodnico Matejo Levstek zaradi nevestnega dela in tako naprej. Policija preiskuje zaradi minulih stečajev in prisilnih poravnav Bonično, ampak on še vedno vodi stečajne postopke v kar nekaj podjetjih, Dom Interiera, prisilno poravnavo Dunajske vertikale in tako naprej. Prihodkov ima od lani od afere sicer nekaj manj, kot jih je imel prej, ampak še vedno ni kakšen hud revež.
Potem gospod Boris Dolamič, stečajni upravitelj, veste, da tudi zadnji direktor podjetja Gradbeno podjetje Grosuplje, ki je v stečaju. Stečaj vodi ena druga gospa, Melita Butara. Ampak gospod Dolamič pa vodi nekaj deset stečajev, stečajnih postopkov, med drugim tudi v Rimskih termah. O tem sem vprašala ministra, kako je lahko nekdo, ki spravi svoje podjetje v stečaj, da se nekdo sedaj z njegovim podjetjem ukvarja, on pa drugje vodi stečaj in mu ni odvzeta možnost in odvzeti primeri, kajti za moje pojme bi se to moralo takoj zgoditi. In spet gre za zelo zahtevne postopke, gospod je sposoben voditi deste stečajev naenkrat. Povejte mi, kako.
Naprej, stečajni upravitelj SCT Leon Beniger Tošič. Lani ga je preiskovala Zbornica upraviteljev, Policija in Komisija za preprečevanje korupcije, ker je za 200 tisoč samemu sebi oddal odvetniške storitve. Zakaj odvetniki ne morejo biti stečajni upravitelji? Vložil je namreč več kot 170 izpodbojnih tožb, s katerim izpodbija plačila SCT v letu dni pred insolventnostjo. Če to kdo razume in če se to lahko dogaja, ne da bi na to odreagirali, jaz imam s tem, moram reči, velike težave. Še enkrat, najbrž stvar za davčni pregled in pregled Računskega sodišča vseh teh gospodov in še koga. Je pa, med tem ko se je branil, ko je ugovarjal temu, je povedal, da stečajna zakonodaja ne prepoveduje oddajanja poslov povezanim družbam. Torej ima pač več podjetij, espejev, firm in prek ene svetuje, prek druge vodi stečaj in tako naprej. Ali to odpravljamo? Po tem, kar jaz berem, ne. Sprašujem ministrstvo, ali to odpravljamo.
Potem odvetnik Andrej Toš, ki vodi sedem postopkov. Tudi pri njem naj bi bilo
podobno kot pri Beniger Tošiču, ko je kot stečajni upravitelj sam sebi zaračunaval odvetniške storitve. Zgodi se nič. Vodi stečajne postopke kar nekaj večjih podjetij in finančnih institucij, med drugim Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj, Skupine KIK Kemijske industrije Kamnik, domžalske industrije oblačil Univerzale, IPC Holdinga ter hčerinskih družb propadlih gradbincev SGP Zasavje Invest in SCT Primorska.
Gospa Alenka Gril, stečajna upraviteljica gradbinca Vegrad ima tudi dve podjetji, Galbi potem pa še en espe. Stečaj Vegrada vodi prek espeja, tam je bilo lani 62 tisoč evrov prihodkov, med tem ko v tem podjetju, ki sem ga omenila, v Galbiju je pa skoraj podvojila na slabih 100 tisoč evrov prihodkov in poleg tega vodi še štiri postopke. Stečajni upravitelj Radeče papirja Borut Soklič vodi pet postopkov, sindikat Pergam mu očita odločno premalo aktivnosti v stečaju Radeče papirja, ki traja od aprila lani.
Večina teh gospodov, ki sem jih naštela, pozabila sem pa seveda omeniti glavnega, gospoda Goršeta, ki je mislim, da je že na prestajanju zaporne kazni, ki pa je bil edini do zdaj menda obsojen na štiri leta zapora zaradi zlorabe položaja. Ampak tukaj je mogoče treba omeniti še to, da bi moral biti verjetno za zapahi tudi Andrej Sever, ustanovitelj in direktor HKS Sikure, ampak tukaj so malo zatajili tožilstvo in sodišče, stvari so zastarale in gospod se lepo sprehaja, niti pobegniti mu ni treba, tako kot je morala Hilda, ker pač ga nihče ne preganja, ker smo malo zamudili, prepozno vložili in o tem najbrž bodo kaj povedali sodniki, predvsem sodnik Jernej Potočar, ki je za to zadolžen, pa še kdo.
Jaz mislim, glede na povedano, da odvetniki ne bi smeli biti stečajni upravitelji oziroma menim celo, da bi morali razmišljati o profesionalizaciji te funkcije in da bi tisti, ki bi vodil stečaj, delal samo to, ne pa bil zraven še odvetnik, imel še ne vem koliko podjetij in tako naprej. To predlagamo, prav tako predlagamo tudi omejitev števila stečajev, ki jih lahko nekdo vodi. Če gre res za tako zahtevno materijo, ne moreš voditi naenkrat 10 stečajev oziroma če bi vodil enega, bi se mogoče zadeva končala v enem letu, ne pa v nekaj letih. Če jih vodiš deset, se pa sploh razvleče zgodba na mnogo let. Za tiste, ki pravite, da so odvetniki dobri stečajni upravitelji, jaz mislim, da za voditi stečaj, poiskati zdravo jedro ali pa poiskati kupca za zdravo jedro in tako naprej, so veliko bolj pomembna ali pa primerna ekonomska znanja kot pa pravna znanja. In za moje pojme bi morala biti to osnova, torej ekonomsko znanje tistega, ki vodi stečaj, ne pa, da se spozna na pisanje tožb in tako naprej, da je pravnik. Jasno, da bi bilo odlično, da se združuje oboje, ampak stečajni upravitelj, ekonomist, zagotovo najame ali pa sodeluje tudi z odvetniki, ker jih pač pri svojem delu potrebuje.
213
DZ/VI/14. seja
Nekateri ste omenjali delovna mesta, če ne bi ti gospodje imeli treh firm, bi bilo to kar nekaj delovnih mest novih stečajnih upraviteljev, ki bi se ukvarjali samo s tem. Tudi kolega Kavtičnik je na odboru zadnjič rekel, da naj vsak dela svoje delo, pa bo. Jaz sem tudi prepričana, da ne moreš dopoldan opravljati eno delo, popoldne še tri druga, razen, če si nek superčlovek, da lahko delaš 16, 18, 20 ur na dan. Mogoče nekaj časa to celo gre, ampak da bi ves ta čas efektivno in stvari zelo dobro delal ... Tam sem sicer dala primer na primerov centrov za socialno delo, kjer imajo nekateri direktorji svoja podjetja ali pa direktor psihiatrične bolnišnice, ki ima javni zavod, ki raziskuje in tako naprej. Ti gospodje ali pa gospe za moje pojme v službi dopoldan delajo premalo, če imajo potem še ogromno energije, da se celo popoldne ukvarjajo z drugimi stvarmi. In te stvari bomo morali enkrat urediti v tej državi. Jaz sem vesela, da podobno razmišljajo tudi nekateri v Pozitivni Sloveniji, ne sicer tukaj bližnja Matjaž in gospa Kociper, ampak tako sem razumela gospoda Moderndorferja. Kot rečeno, dajmo razmišljati o profesionalizaciji te funkcije, ker se potem to tudi lažje nadzoruje in tudi lažje ugotavlja, ali je kdo opravil svojo nalogo tako, kot je bilo treba, ali ne.
Predlagam, mislim, da tudi nekdanji predsednik Odvetniške zbornice gospod Kozinc zagovarja tako stališče, da odvetniki ne bi smeli biti stečajni upravitelji, in še kdo, da amandma k 15. členu podprete. Obžalujem, da to ni bilo že v osnovnem predlogu zakona. Tukaj pač leti to na ministra oziroma na vlado. Mislim, da bi s tem naredili veliko dobrega za vse bodoče stečaje. Te gospode, ki sem jih omenila in so v postopkih, pa ministru predlagam, da jim čim prej vzame licenco, da lahko opravljajo stečaje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa, predsedujoča.
Najprej naj povem, da zelo in odločno nasprotujem načinu takšne razprave, kot jo je imela zdaj kolegica pred mano in ki jo imajo nekateri zlasti iz stranke SDS. Jaz vedno znova ponavljam, da se mi zdi to, da se za to govornico v Državnem zboru na javnem mestu po imenih omenjajo osebe pod nekimi predpostavkami, "govori se, baje, slišati je, mislim ...", ki niso prisotne, ki se ne morejo braniti, se mi zdi nepravilno in nedopustno. Pa ne poznam nobenega od teh gospodov in gospe, da ne bo kakšne pomote, nobenega ne poznam, z nobenim nimam stikov, nobenega interesa nimam, da to rečem, ampak to se mi zdi nepravilno in enostavno nefer, da en poslanec s svojo močjo javno govori o nekih nedokončanih postopkih, o predvidevanjih, ljudje se pa nimajo možnosti braniti. In potem berete, gospa Jeraj, sezname in vi sodite, koliko zahteven je
postopek in kako on sigurno ne more imeti toliko časa in kako je vložil 190 izpodbojnih tožb, katastrofa, kdor to razume, in tako naprej. Ena od bistvenih stvari, zaradi katerih je stečajna masa podjetij manjša, je ta, da se proti koncu delovanja, ko že podjetje vidi, da ima insolventne težave, sklepajo na hitro neki posli. To vsi vemo. In ena od bistvenih nalog stečajnega upravitelja je, da te posle potem izpodbija, to tudi ZGD dopušča, in v tem smislu že vnaprej govoriti "glejte, vložil je 190, haha, haha, ali to morete verjeti, naj verjame, kdor hoče". Ne moremo tako pavšalno delati. Verjetno je res tudi med stečajnimi upravitelji v Sloveniji nekaj ljudi, ki ne delajo etično in ne delajo tako, kot je treba, to kažejo zadnji postopki, ampak ne moremo zopet v tej zadevi tako kot mnogo kje drugje kar povprek vseh soditi, da so slabi, da so zanič in tako naprej. Zdaj jaz razpravljam, vidim pa, da boste imeli repliko, gospa Jeraj, saj ni problema, saj se bova zmenile. Hočem reči, malo manj posploševanja, malo več korektnosti. Gotovo je med stečajni upravitelji tudi kdo, ki dela dobro, pa če je to pravnik ali nepravnik, saj ni važno. Stečajni upravitelj po vlogi, kot jo jaz razumem, ima zelo, zelo zahtevno nalogo v stečajnem postopku. On bi moral priti kot en krizni menedžer na koncu in reševati, kar se rešiti da. In to je zelo zahtevno in odgovorno delo, ki bi moralo biti tudi ustrezno plačno. Ker s tem znižanjem plačil in tako naprej ... Kdo se bo pa potem odločil, da to naredi? Ali če jih bomo omejevali, da potem, če vendar pride do stečaja, ne morejo nikoli več delovati kot stečajni upravitelji, kot upravitelji in tako naprej, kar je bila intenca zakonodaje, ki jo je predlagala Slovenska ljudska stranka in za katero je zdaj dokončno reklo Ustavno sodišče, da je popolnoma zgrešena in je skoraj popolnoma razveljavilo ta zakon? Zato ker so to kompleksna vprašanja, ki posegajo v pravice in jih je treba razumno in s premislekom urejati. Zato si bi tudi jaz želela, da se stečajno upraviteljstvo uredi tako, kot je treba, da so ljudje ustrezno plačani, da svoje delo opravljajo etično. Strinjam se, da je bilo v preteklosti v Sloveniji delo stečajnega upravitelja vse prevečkrat tudi s strani stečajnih upraviteljev percipirano v smislu nekega likvidatorja, na hitro likvidatorja podjetja, tako kot je prej omenil gospod Frangež.
Če grem zdaj direktno k amandmaju k 15. členu. Kot je povedal gospod Moderndorfer, tudi v Pozitivni Sloveniji verjetno pod istim vtisom teh raznih postopkov smo pri sprejemanju te zakonodaje razmišljali tudi o opciji, tak je bil prvi predlog, da odvetniki ne bi smeli opravljati funkcije stečajnega upravitelja. Ampak po nekem premisleku in potem nasprotovanju, ki so ga izrazili ne samo Odvetniška zbornica, Zbornica stečajnih upraviteljev in Državni svet, ampak zelo izrazito tudi Zakonodajno-pravna služba. smo našo rešitev modificirali v tem smislu, da še vedno zagovarja ta isti cilj, ki ga želite tudi vi z vašim
214
DZ/VI/14. seja
amandmajem doseči, vendar po našem mnenju ustrezneje. Tudi Zakonodajno-pravna služba tako kot že jaz na odboru je opozorila, da bi izločitev ene cele poklicne skupine iz upravljanja nekega poklica bil prekomeren ukrep, ki bi lahko posegel tudi v ustavne pravice, kot je pravica do svobodne gospodarske pobude ali pravica do svobodne izbire poklice oziroma upravljanja poklica in da se je tudi Ustavno sodišče na to temo že opredelilo, da je takšna rešitev neprimerna. Zaradi nekih anomalij eno celo poklicno skupino izločiti iz tega upravljanja poklica oziroma opravil stečajnega upravitelja, tudi po mnenju Zakonodajno-pravne službe ne bi bilo korektno in bi lahko, to pa dodajam jaz, pripeljalo do absurda, ko bi lahko vsi drugi poklici, učitelji, cvetličarji, bolničarji in ne vem kdo, opravljali to funkcijo, odvetniki, ki so diplomirani pravniki, pa ne. Pa tudi jaz ne mislim, da lahko samo odvetnik ali pa pravnik opravlja funkcijo stečaja, seveda so tukaj pomembna tudi gospodarska znanja in najbolj pomembna, res pa je, da ta oseba mora poznati in uporabljati izjemno, izjemno kompleksen zakon, to je zakon, o katerem danes govorimo, in zato ta znanja niso odveč. Po idealni funkciji seveda stečajni upravitelj v stečaju sodeluje z različnimi osebami, ki potem prispevajo dodatna znanja in si lahko njihova znanja tudi pridobi.
Zato je Pozitivna Slovenija zdaj v končni fazi predlagala amandma, ki je pred vami, ki rešuje isto problematiko in jo nagovarja in zaradi vsega, kar je bilo povedano, tudi zaradi tega, kar je povedala gospa Jeraj, pravi, da kadar je odvetnik tudi stečajni upravitelj, ne sme zastopati tega stečajnega dolžnika v sodnih in drugih postopkih v zvezi s tem stečajnim postopkom in ne sme uporabljati naziva odvetnik. To rešuje po vsebini problematiko, o kateri danes govorimo, ne rešuje pa seveda dokončno problema, kajti tako kot povsod so seveda tudi tukaj možne zlorabe. Da je to res, kaže to, da je ta odločba že sedaj vsebovana v kodeksu odvetniške etike na podoben način, pa se do zdaj ni uporabljala, ampak tukaj imamo spet isti problem kot mnogo kdaj v naši državi -nadzor. Kdo opravlja nadzor v stečajnem postopku, pa tudi vemo. In te funkcije se zdaj krepijo s tem zakonom in dajejo tudi samim upnikom več upravičenj, vezanih na stečajnega upravitelja. V obe smeri zdaj gredo ti popravki in upam, da bodo tudi v praksi imeli neke pozitivne posledice.
Kar pa zadeva razpravo o profesionalizaciji funkcije stečajnega upravitelja se pa lahko bolj strinjam, ker bi ta profesionalizacija, tudi tako sem razumela gospod Jeraj, pa enakovredno obravnavala vse poklice, ki bi se pa morali seveda odločiti, ali bodo delali svoj osnovni poklic ali se bodo specializirali za poklic stečajnega upravitelja. Problem pri tem je, da ne moremo ad hoc z nekim amandmajem spet reševati takšnih stvari, ker lahko to pripelje do situacije, da bo nekdo, ki bo samo stečajni upravitelj in bo od tega odvisno
njegovo preživetje, imel bo pa recimo tri stečaje nekih manjših podjetij, majhne stečaje z majhno stečajno maso, da bi sebi zagotovil preživetje, bo vlekel te stečaje, sam opravljal vsa opravila in tako naprej, si izplačeval potem na tej podlagi ure dela in tako naprej. Ta rešitev, da se profesionalizira to vprašanje, se mi zdi veliko bolj sistemska, ampak zahteva resen premislek.
Pa še pomislek v zvezi z amandmajem SDS, ki ga v Pozitivni Sloveniji oziroma zdaj govorim v svojem imenu, ga ne bom podprla. Res je, da govorimo samo o, mislim, da je rekel gospod Moderndorfer, šestintrideset odvetnikih, ki so tudi stečajni upravitelji, vendar trenutno ti stečajni upravitelji odvetniki opravljajo veliko količino dela in takšna takojšnja sprememba zakona bi lahko posegla v dinamiko tega delovanja in povzročila zastoje v reševanju stečajnih postopkov, kar bi bilo trenutno za gospodarstvo zelo neprimerno in slabo.
Podpiram amandma Pozitivne Slovenije in ne bom podprla amandmaja SDS. Hvala
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospa Kociper.
Za repliko je prosila gospa Alenka
Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala.
Kolegici Kociprovi bi rekla takole, vi zelo pogosto posplošujete. Mi kar naprej poslušamo, vi v SDS, mi smo vsi enaki in kar naprej posplošujete. Jaz ne posplošujem, ker vem, da niso vsi stečajni upravitelji slabi, da niso vsi odvetniki slabi, da niso vsi učitelji slabi, da niso vsi zdravniki slabi. V vseh poklicih se ljudi trudijo delati najboljše, enim to uspeva bolj, enim manj, eni se pa vedno prešlepajo z malo dela ali pa celo s slabim delom. O tem sem govorila. Zato sem povedala konkretno, za katere ljudi pa mislim, da ne delajo dobro. Saj se nisem jaz tega izmislila. V postopkih so, zbornica jih preiskuje. Najbrž ne zato, ker delajo zelo dobro - ali kako? Najbrž se znajdeš v postopku, ker nekaj nisi naredil v redu. In to se dogaja zato, ker so nekatere stvari javne, ker se nekatere stvari objavijo in se vsega ne da vreči v spodnji predal in pozabiti na tisto. Če se vam zdi v redu, da odvetnik, ki je obenem stečajni upravitelj, sam sebi zaračunava odvetniške storitve in tako zasluži 200 tisoč evrov, jaz se opravičujem, zame je to problem. Mogoče bi potreboval odvetniških uslug za 70 tisoč evrov, ampak ker jih sam sebi zaračuna, je pa to 200, jih malo več naredimo. Dajte no, to se da narediti, tako kot sam oceni, če sam sebi zaračunava, bo tudi sam sebi tako napisal, da bodo stvari stale papirno, seveda pa bodo ob tem prikrajšani, vemo kdo, upniki, kar sem že povedala. Zame primeri, ki sem jih povedala, kažejo na to, da je to problem in da je nekaj treba narediti. Jaz vem, gospa Kociprova, da ste vi pravnica, da morate svoje kolege braniti, ampak mislim, da to pri teh primerih ni na mestu.
215
DZ/VI/14. seja
O zahtevnosti primerov. Jaz ne poznam stečajnih postopkov, ampak kar naprej se tukaj pogovarjamo, da gre za zahtevne primere, tudi stečajni upravitelji pravijo, da gre za zahtevne primere, zato so upravičeni do tako visokih nagrad, zato stvari toliko časa trajajo. Jaz jim verjamem, da so to zahtevni primeri in zato ne verjamem, da lahko nekdo vodi 10 stečajev nekih velikih firm, razen če si ne želi zagotoviti zaposlitev za naslednja tri leta, ko se bo s tem ukvarjal ali za pet let, kolikor časa bo to počel. Če bi bil interes, da se primeri rešijo hitro in da se stvari zgodijo hitro, tako kot bi radi, potem najbrž si ne bi nekdo nakopal na glavo 10 težkih primerov in potem vzdihoval, koliko ima dela in koliko mora delati in da je treba počakati, da se bodo stvari izšle.
Nadzor je do sedaj opravljalo sodišče. Sodišče vemo, kako je, spet ne bom vseh po vrsti, ker niso vsi sodniki slabi, ponekod postopki tečejo čisto v redu, tudi nekateri se zelo trudijo in veliko delajo, ampak ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Čas za repliko je minil. Se boste lahko še prijavili.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Bom končala. Nadzor zdaj prenašate na upniški odbor, ker očitno sodišče ni svojega dela dobro opravilo, pa smo spet pri tem, o čemer ves čas govorimo -kaj je s sodišči?
Sedaj samo še vprašanje. Koliko stečajnih postopkov se je končalo pozitivno, pri koliko stečajih smo bili uspešni? Zelo malo ali nič. in najbrž je to in predvsem zaradi tega je torej to odvisno tudi in predvsem od tega, kdo je stečajne postopke vodil. Še vedno verjamem, da je nekdo z ekonomskim znanjem bistveno boljši stečajni upravitelj kot odvetnik s pravnim znanjem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Še je želja po razpravi. Odpiram prijavo za razpravo. Prijava poteka. Prijavljeni so štirje razpravljavci.
Prvi ima besedo gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Predsedujoča, najlepša hvala za besedo.
Predvsem bi se rad nekako vključil v razpravo glede novele zakona, o kateri danes govorimo, predvsem pa o zadnji temi, o kateri govorimo: o delovanju odvetnikov v stečajnih postopkih. Delno se strinjam z gospo sogovornico kolegico Mašo Kociper, ki je govorila o odvetnikih, da vsi niso slabi, vsi niso dobri, da izključevanje ene poklicne skupine iz možnosti opravljanja stečajnih postopkov ni na mestu, da je v bistvu po eni strani škodljivo. Moje mnenje je zelo logično. Sam bom podprl amandma, ki ga je dala naša poslanska skupina, predvsem v sferi zasledovanja prakse, ki se je dogajal zadnjih 20 let. Kot je pred menoj govorila
kolegica Alenka Jeraj, praksa ne kaže nič dobrega. Večina podjetij, tistih največjih podjetij, recimo predvsem iz regije, iz katere prihajam, severovzhodne, je doživela klasičen totalni zlom, izbris iz sodnega registra. Torej gre za končno dejanje likvidacije podjetja. Zakonodaja, ki smo jo poskušali, ki je v bistvu zelo pozna, čisto na koncu prihaja, ko je že večina podjetij potopljenih, je vsekakor na mestu. Kaj pa mi danes zasledujemo? Zasledujemo predvsem zadeve, da tiste zadeve, ki niso bile v redu, se izključijo. Zakaj govorimo o tem, da odvetniki, ki so vpisani v register odvetnikov, naj ne bi opravljali tega. Sam zasledujem cilj, da se naj izbrišejo iz Odvetniške zbornice kot take, naj se bolj posvetijo ekonomskim znanjem, menedžerskim znanjem in naj z neko prakso v podjetjih potem začnejo velike postopke. To je tisto, kar je pomembno. Zame osebno, sem tudi na mestu, da recimo stečajne postopke v večjih podjetjih, ki so mednarodna podjetja, ki so bila dolgo leta na tržišču, so ti stečajni upravitelji, oprostite izrazu, bili zelo nestrokovni, s premalo izkušenj tudi v mednarodnem okolju, in niso znali voditi teh postopkov. Predvsem so gledali ali zasledovali cilje, v katerih so nekako videli samo ceno nekega zemljišča, videli so ceno nekega stroja in videli so ceno še nekaterih nepremičnin, ki jih je to podjetje mogoče imelo in so jih lahko odprodali. In takoj so iz te kupnine najprej poplačali sebe, poplačali so predvsem državo, torej davke in vse ostalo, delavci, ki so to podjetje soustvarjali, pa na koncu niso dobili ničesar, predvsem pa tudi upniki niso dobili ničesar. Do sedaj je vsak stečajni postopek na koncu končal v likvidaciji podjetja. Mi po teh 20 letih končno razumemo, ko je vse to likvidirano, vsa ta podjetja, vse te blagovne znamke, o katerih smo že danes na odboru govorili, sedaj na koncu sprejemamo neko zakonodajo, ki je po vzoru neke zakonodaje nekih normalnih držav, ki so v naši soseščini. Sam sem večkrat doživel, ko sem delal v Avstriji, prišel sem v podjetje, kjer smo, recimo, nekako avtomatizirali nekatere zadeve. "Ja, veste, mi smo v stečaju, ampak to ne pomeni nič, podjetje dela, delavci delajo, plače se izplačujejo." V bistvu se bivši lastniki razlastninijo. In ta današnja novela zakona je zelo podobna ali je v neki korelaciji s tako imenovano slabo banko ali s tako imenovanim zakonom o reševanju preko slabe banke. Zakaj? Tudi v slabi banki smo naleteli ne neke ovire. Ker terjatve slabih bank bodo ljudje v slabi banki reševali preko tega, da bodo razlastninili lastnike. Zakaj korelacija? Zaradi tega, ker do sedaj so slabi lastniki, ki so dostikrat iz državnih bank kupovali podjetja, si kupovali deleže v nekih podjetjih, ki so imela neko vrednost na tržišču, so ta podjetja zaradi različnih vidikov, največkrat zaradi slabih odločitev, največkrat zaradi izčrpavanja, ker so morali sami plačevati kredite, ker so brez lastnega kapitala nekako vstopili v podjetje, so to podjetje pripeljali kljub dobrim storitvam, konkurenčnim produktom v stečaj. Kaj se je dogajalo? Do sedaj so vedno,
216
DZ/VI/14. seja
ko so prišli v stečaj, potem šli na isto banko, kjer so imeli svoje tovariše, vzeli ponovno kredit, potem pa kupovali iz stečajne mase zemljišča, iz stečajne mase stroje, iz stečajne mase so mogoče vzeli ali pripeljali tudi spet določene nepremičnine in ustvarili novo podjetje in ga ponovno izčrpavali. Ta praksa se danes s tem končuje, vsaj deloma. Čisto vseh krivic ne bomo popravili, bomo pa morda prispevali nekim podjetjem, da bodo neke zdrave celice v podjetjih ostale nekako na mestu. Za takšen zakon pa seveda potrebujemo kvalitetne ljudi, ki bodo kvalitetno vodili stečajne postopke, imeli prakso, imeli prakso predvsem s strateškega ali kriznega menedžmenta in peljati ta podjetja, da bodo preživela.
Da končam. Zakonodaja, ki jo danes noveliramo, predvsem pa tudi amandma, ki smo ga vložili, zahteva, da smo novelirali zakon, ki vsem podjetjem, ki so nekako danes v teh insolventnih postopkih zagotavlja, da se lahko rešujejo in da ne pomeni to, kot je bilo do zdaj v praksi, končno likvidacijo podjetja, ampak rešujemo zdrave dele podjetja. Predvsem pa se v Slovenski demokratski stranki zavezujemo in želimo si, da takšne postopke, predvsem tiste bolj zahtevne stečajne postopke, vodijo ljudje, ki imajo prakso. Ker hipotetično lahko pogledamo samo nekaj, nekdo, ki konča pravno fakulteto, ki naredi pravosodni izpit, ki naredi izpit za stečajnega upravitelja, se vpiše v zbornico stečajnih upraviteljev in dobi v stečajnem postopku nek stečaj večjega mednarodnega podjetja, teh znanj nima, manjka mu znanja, manjka mu predvsem znanja, kako voditi stečaj enega zapletenega tehnološkega podjetja, kako reči, da ta celica je zdrava, ta ni. Tu je en prefinjen občutek ljudi, potrebuješ prakso, potrebuješ posebna znanja, ki jih sam izpit tudi ne predvideva. In ravno zaradi tega govorim, da slovenska družba mora zasledovati cilje, če je nekdo odvetnik, naj se ukvarja z odvetništvom, če je nekdo pek, naj peče kruh, če je nekdo kelner, naj se ukvarja z gostinstvom in tako naprej. Ne gre posploševati. In odvetniki imajo za kompleksne stečajne postopke premalo teh znanj, premalo teh znanj, še enkrat ponavljam, in naj se ukvarjajo s svojim primarnim delom, ki ga imajo. Še enkrat najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Najlepša hvala.
Mag. Katarina Hočevar, izvolite.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. In lepo pozdravljeni še enkrat!
Moj sin, ki hodi v četrti razred, je v razredu definiral politiko kot nekaj oziroma prostor, kjer poveš tisto, kar misliš, da je prav. In sigurno ni prav, če zavajamo. Zato bom sama obrazložila amandmaja k 15. členu tako, kot sama mislim, da je prav. Koalicija predlaga amandma, ki pomeni, da v bi v podjetju A lahko en človek bil stečajni upravitelj ali pa zastopal to
podjetje v sodnih ali drugih postopkih, nikakor pa ne oboje. Stranka SDS pa predlaga, da nekdo ne more dobiti dovoljenja za funkcijo upravitelja, če je vpisan v imenik odvetnikov. Zato, gospa Jerajeva, tudi če podpremo amandma koalicije, seveda ne more priti do primerov, ko bi stečajni upravitelj sam sebi izdajal račune za odvetniške storitve. Imamo 100 aktivnih upraviteljev in če bi tako, kot predlagate vi, se vseh tistih 36 oziroma 40 tako odločilo za poklic odvetnika, bi lahko to ogrozilo nemoten potek insolventnih postopkov, ki pa so v porastu. Zato sama s tem razlogom podpiram predlog koalicije, ker je zagotovljena ta varovalka, da ena oseba ne bo mogla opravljati dveh funkcij. Ker pa prihajam iz liberalne stranke, se mi pa zdi, da omejevanje tako podjetniške pobude kot pa enega dela državljanov ni potrebno, delo krepi človeka, če ga je dovolj, hvala bogu, in tisti, ki je sposoben, lahko dela več. To se mi zdi tako, kot če bi rekli, da poslanci ali nekdo drug, ki je v delovnem razmerju, ne more predavati na fakulteti ali pa v srednji šoli ali pa še kje drugje.
Sama pri 15. členu napovedujem podporo amandmaju koalicije. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Alenka Jeraj ima repliko.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala.
Gospa Hočevarjeva, saj niso odvetniki tako naivni ali neumni, da še kakšnega drugega izraza ne uporabim. Saj zato pa imajo več podjetij. Preko enega podjetja vodijo stečaj, potem pa odvetniške storitve zaračunajo svoji odvetniški firmi, saj ne zaračunajo sami sebi. Ampak če smo zelo naivni, verjamemo, da je slučajno svojo odvetniško firmo najel zato, da mu je pomagala pri stečaju. Zato pa imajo več podjetij, drugače ne bi bilo nobene logike, bi pač s svojo odvetniško firmo delali vse, delali stečaj, svetovali, delali računovodske posle in tako naprej. Zato pa ustanovijo stečajni upravitelji, poglejte jih, imajo vsi tri firme, dva espeja in potem lepo delajo stvari tako, kot sem jih opisala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospa Aleksandra Osterman.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS DL): Hvala za besedo.
Kot je že kolegica iz koalicije povedala, praksa je pokazala, da so stečajni postopki sami sebi namen, ki dejansko dajejo velike zaslužke stečajnim upraviteljem, odvetnikom, cenilcem, najbolj oškodovani pa so tukaj prav upniki, saj vsi ti delajo zato, da se izčrpuje stečajna masa in upniki ostanejo brez poplačil. Vsekakor Pozitivna Slovenija podpira amandma, ki daje ministrstvu pristojnost, da odvetniku, ki je imenovan za stečajnega upravitelja v istem postopku ne daje možnosti oziroma mu prepoveduje, da opravlja tudi funkcijo odvetnika
217
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
v tem istem postopku, opravlja odvetniške storitve in vodi postopke, lahko pa opravlja kot odvetnik funkcijo odvetnika v drugem stečajnem postopku. Takšnemu odvetniku, ki v istem stečajnem postopku opravlja funkcijo stečajnega upravitelja in funkcijo odvetnika, lahko ministrstvo odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Branko Ficko.
BRANKO FICKO (PS PS): Hvala predsedujoča.
Cilj nam ne bi smel biti reševanje stečajnih upraviteljev, pa če so odvetniki ali niso, ampak reševanje firm, da ne pridejo v njihove roke ter da imajo čim manj dela. Lahko bi sedaj začel naštevati firme, ki čakajo na razdružitev, ne pa imen stečajnih upraviteljev. Dejstvo je, da je potrebno hitrejše prestrukturiranje gospodarskih družb, predvsem ohranitev zdravih jeder. Zato je zakon o sistemski razdružitvi, ki je v pripravi, bistven, da do insolventnosti ne pride. Gre v bistvu za izvensodni mehanizem, konverzijo terjatev oziroma vstop upnika v lastništvo. Preprečiti je treba trajno insolventnost in stečaje, saj dosedanje izkušnje niso pozitivne, ker so stečaji pomenili uničevanje zdravih jeder in blagovnih znamk. Tudi na pomurskem področju je takšen primer živilsko predelovalnega podjetja Pomurka, kjer stečaj traja že od leta 2009, pa še vedno ni končan. Kar je pa seveda še bolj žalostno, da takšnega podjetja več nikoli ne bo in ne more zaživeti, predvsem pa je blagovna znamka uničena in seveda je s Pomurko povezan tudi novogoriški NIP. Gola slučajnost je bila, da je lastnik obeh poznanih blagovnih znamk bil isti.
Takšnim in podobnim primerom je treba narediti konec, zato je predčasna sistemska razdružitev najbolj pomembna. Se nam pa bo še kolcalo po prejšnjem SDK, ki je sistemsko preprečeval, da do propadanja zdravih jeder ni prihajalo. Seveda smo z ukinitvijo SDK omogočili bančnemu sektorju dodatni zaslužek, s tem tudi posredno krivca za propad podjetij, posledično odpis terjatev na račun davkoplačevalskega denarja.
Podpiram novelo zakona o postopkih zaradi insolventnosti, še bolj pomemben pa se mi zdi zakon o sistemski razdružitvi in s tem manj dela ali pa nič za stečajne upravitelje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ker je še želja po razpravi, odpiram prijavo za razpravo. Želi še kdo besedo razen gospoda Branislja? Ne.
Besedo ima Rihard Braniselj.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala lepa.
Nisem se mislil oglasiti na to temo, vendar je bilo izrečeno toliko nepravilnih trditev, nepravilnih ugotovitev, pavšalnih in nekorektnih
konec koncev tudi. Kaj je bistvo stečajnega postopka? Ena od pomembnih paradigem je tudi nadzor. In ta nadzor nad stečajnimi upravitelji izvajajo upniki - ali je to upniški odbor ali upniki sami ali je to stečajni senat, kakorkoli že. Vse listine, vsi računi so objavljeni na spletni strani Ajpesa. In kdorkoli od upnikov, imamo stečaje, kjer je upnikov po petsto, tisoč, in kdorkoli od teh upnikov ima že sedaj možnost spremljati vsa dejanja stečajnega upravitelja in jim tudi nasprotovati. In v končni fazi upniški odbor tudi bdi nad nagrado. In pravzaprav na pamet govoriti, da stečajni upravitelji pravzaprav kar sami sebi določijo nagrado in izstavljajo račune in tako naprej. Lahko si izstavljajo račune, ampak nekdo jim te račune odobri. Če je karkoli narobe, potem imamo te inštrumente že sedaj, pa do tega ne bi smelo priti. Predvsem pa pogrešamo v tej državi malo več skrbnosti v lastnih zadevah. Upniki v stečajnem postopku so, žal, prevečkrat pasivni in prepuščajo kontrolo in vse skupaj nekim državnim organom, ki pa tukaj ne morejo kontrolirati. Imamo primer, ki sem ga že omenil, ko je gospod Oblak, ki je ustanovil, prav v ta namen združenje upnikov, sforsiral s svojo prodornostjo, vztrajnostjo da smo prišli do praktično prvih obsodb, da smo ugotovili prve anomalije in da je to združenje upnikov pravzaprav postalo neka sila tudi v primeru ozaveščanja vseh upnikov, da morajo biti bolj aktivni, da morajo biti bolj pazljivi v svojih zadevah. Konec koncev, stečajni upravitelj upravlja z njihovim premoženjem in moramo biti skrbni, kaj nam ta stečajni upravitelj tudi počne. Jaz sem že uvodoma povedal, da ta zakon, ki ga danes obravnavamo, je verjetno eden od najbolj kompliciranih zakonov v tej državi. In že ko ga preberemo, kaj šele razumemo in tako naprej, je treba ogromno napora, znanja, kaj šele da ga implementiramo, kaj šele, da peljemo zgodbo nekega stečaja. In sedaj na pamet govoriti, kateri stečaji so bili katastrofa, kje so bile anomalije, kje so bile nepravilnosti. To bodo povedali upniki, ki so bili v teh stečajih pravzaprav vpleteni, oni imajo pravico govoriti, kateri stečaji so bili katastrofa, nepravilnosti, anomalije in tako naprej. Jaz verjamem, da so vsi tisti stečaji, kjer je stečajni upravitelj kaj narobe naredil, bili tudi sankcionirani. Predvsem pa upam, da bodo jutri dosledno sankcionirani.
Za konec samo to, da eni skupini prepovemo opravljati funkcijo, ne poklic, funkcijo stečajnega upravitelja, mislim, da je to pa na meji ustavnosti. In govoriti, da so odvetniki že a priori nesposobni, nimajo znanja, da so koruptivni, pokvarjeni, nekateri so mogoče celo v redu, ampak načeloma so pa vsi taki, mislim, da ni korektno do celotnega poklica. In to je pravzaprav nekaj, na kar jaz ne morem pristati na pamet.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati?
218
DZ/VI/14. seja
Mag. Matej Tonin, izvolite, beseda je
vaša.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): K tej razpravi me je spodbudil moj kolega gospod Braniselj. Saj veste, on je odvetnik in jaz ga razumem, da na nek način on svoj poklic tako ali drugače brani. Pa se ne bom v te stvari tako ali pa drugače spuščal. Ko govorimo o 15. členu, ki se navezuje na stečajne upravitelje tako ali pa drugače, me je zlasti zmotila izjava, da morajo biti upniki pazljivi, da se v tem postopku kaj posebnega ne zgodi. Jaz temu najostreje nasprotujem. Mi moramo takšen sistem narediti, da upnikom ne bo treba biti pazljiv, ampak da bo zakon in sistem zagotavljal, da bodo postopki tekli tako, da so povedali, kaj sledi, kaj sledi nečemu. Če nekdo tri mesece ne plačuje plač, storitev, ne morejo biti zdaj upniki tisti, ki morajo biti pozorni na to, ampak mora sistem zagotavljati, če se to zgodi, določeni postopki stečejo. In poleg tega mora sistem tudi zagotavljati neke varovalke, da se stvari, o katerih so moji kolegi, da ne bom tratil vašega dragocenega časa po nepotrebnem, ampak so številni govorili o aferi Prijatelji v stečajnem postopku, ki še ni dobila končnega epiloga, in kako obstajajo povezave med posameznimi strukturami sodnikov, stečajnih upraviteljev in tako naprej. Tako se dogaja, da so povezani od sodnikov, upraviteljev, da so nekateri kupci te stečajne mase že kar vnaprej znani, da so privilegirani. Saj boste rekli, zelo na splošno razpravljaš, ampak to so tiste stvar, ki nas vse bolijo in h katerim moramo stremeti, da jih izboljšamo. In zaradi tega verjamem, da mi gospod Braniselj ne bo zameril, ker me je ta razprava res kar malo razjezila in sem prišel in sem rekel, to pa moram povedati, da je naša dolžnost, da sistem naredimo takšen, da bo funkcioniral, ne pa, da bo moral stalno nekdo paziti, ko se mu dogaja krivica, da se mu ne bo zgodila še večja.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Repliko ima gospod Jožef Kavtičnik,
izvolite.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Jaz sem se javil k razpravi, ne morem imeti replike, ker ni mene omenil...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Se opravičujem.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): ... ampak, če mi dovolite, bi na kratko povedal, da ta zakon gre v pravo smer.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Kavtičnik, samo malo, če se lahko ustavite, se opravičujem. Prednost ima pri repliki postopkovno, moramo v skladu s poslovnikom
ravnati. Repliko ima gospod Rihard Braniselj, vam bom pa dala besedo za razpravo seveda.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala lepa.
Moj kolega Tonin je pač mislim, da mogoče malo napačno razumel moje stališče. Ampak ta izvedba oziroma to stališče, ki ga kolega zagovarja me spominja na to teorijo Nachtwächter Stadt, to se pravi država nočni čuvaj, država povsod, država bdi nad vsem in tako dalje. Mi tudi na to lahko pristanemo in se odločimo, da tak sistem uvedemo, vendar pa moramo povedati, da to stane. To stane. Mi smo rekli, da mora biti vitka država, da moramo racionalirati službe, če pa želimo, da bo pa država res v vsaki pori pravzaprav imela svoje nadzornike, potem se pa o tem odločimo in ta sistem tudi uvedemo. Mislim, da smo ga nekoč že imeli, pa mislim, da tudi ni funkcioniral. Liberalci pa absolutno zavračamo ta sistem in pristop.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Jožef Kavtičnik želi razpravljati. Morebiti še kdo? Gospa Alenka Jeraj tudi.
Najprej ima besedo gospod Jožef Kavtičnik in potem gospa Alenka Jeraj.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Ko sem poslušal razpravljavce, sem nekako dobil vtis, da bomo vsi podprli ta zakon in da se vsi nekako strinjamo, da gre zakon v pravo smer. Treba pa bo v zakonu še marsikaj narediti, to, kar je dejal kolega Möderndorfer, da bodo zakoni in tudi ta zakon takšni, da bomo navadni državljani, tudi tisti, ki nismo odvetniki ali advokati, vedeli, kaj v zakonih piše, da ne bodo členi tako zakomplicirani, da bo potrebno, da bodo zraven nas sedeli advokati, odvetniki in še kakšni ustavni strokovnjaki.
Zato bom sam ta zakon podprl, sem pa v dilemi, kaj narediti z amandmajem, ki ga je vložila SDS, predvsem zaradi tega, ker je vprašanje, če bo zdržal ustavno presojo. Kajti izločiti neko skupino poklicev ali poklic iz tega, da lahko nekdo opravlja neko delo, mislim da ustavno ne bo zdržalo.
Zato bom z bolj mirno vestjo podprl zakon koalicije, ki stoprocentno ne rešuje problema, ga pa nakazuje v smeri reševanja. Pomeni, da bom kot poslanec podprl amandma, ki nima tendence, da je lahko ustavno sporen.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Alenka Jeraj, izvolite.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Poglejte, jaz mislim, da če ugotovimo, da neke stvari ne funkcionirajo, niso v redu smo dolžni to spremeniti in popraviti. Primeri, ki jih imamo pred seboj, o katerih se pogovarjamo, nekajkrat sem že povedala, da jaz ne pravim, da so vsi stečajni upravitelji slabi, da so odvetniki slabi, ki vodijo stečaje, se je pa izkazalo, da nekateri izkoriščajo
219
DZ/VI/14. seja
priložnost. Poglejte odvetniške družbe, kako poslujejo, odvetniške pisarne, bomo rekli z nekimi normalnimi zaslužki, potem pa postanejo stečajni upravitelji in čez noč obogatijo. Ne mi govoriti, da je to vse normalno in da je to vse v redu, s tem da se stečaj, ki so ga vodili, ni končal v korist upnikov. Upniki niso bili poplačani, zdravega jedra nismo našli, skratka vse skupaj je propadlo.
Prav tako se ne strinjam z gospodom Branisljem, da morajo upniki sami preverjati, kaj se je dogajalo in kaj se ni. Ja, za boga, saj zato pa imamo strokovnjake, zato pa imamo stečajnega upravitelja, ki se na zadevo spozna, zato imamo sodišče, ki to nadzoruje in se na zadevo spozna. Upniku ni nujno, da se spozna na to, da ga je nekdo okrog prinesel. Zato imamo pravnike in tako naprej. Kako naj en upnik, ki o stvari pa res nima najbrž pojma, nastopa napram nekemu stečajnemu upravitelju, ki je podkovan z vsemi žavbami, če je pa še odvetnik, pa še prijatelj s sodnikom, ki pelje postopek, mislim, da pa res najbrž vemo, kdo je v veliki prednosti v tem primeru.
Spomnili se boste, da smo mi imeli tudi primere, ko so recimo iz tožilskih vrst prihajali v odvetnike, pa smo to omejili. Spomnite se primera Penko, direktno iz posebne skupine tožilske, ki je preiskovala SCT, gospoda Zidarja, je postal Zidarjev odvetnik. Ja, dokler bomo takšne stvari tolerirali, bomo imeli probleme in stvari ne bomo razčistili. Pa smo spet v mandatu 2004-2008 to omejili, da šele po štirih letih lahko gre med odvetnike ali nekaj podobnega, ker smo ugotovili, da se stvari odvijajo napačno. Pri težavah, ki jih imamo, nobenega zaupanja v sodni sistem, takšne stvari, ki jih delamo in ki jih očitno ne želimo odpraviti, samo še povečujejo nezaupanje. Ja, kdo bo zaupal temu, saj že vrabci na strehah čivkajo, da se odvetnika ene stranke in odvetnik druge stranke dogovorita, pa enkrat enega ni na narod, drugič drugega ni, stranka pa lepo plačuje, da po nekaj letih pridemo do zaključka sodbe.
Poglejte, jaz, še enkrat, ne pravim, da vsi goljufajo, da so vsi koruptivni in da je vse narobe. Ampak izkazalo se je, da odvetniki v teh primerih izkoriščajo. Poleg tega sem pa povedala, da gre za primere, ko odvetniki imajo nek odnos s svojo stranko, so dolžni o nekaterih stvareh molčati, so dolžni delati v korist stranke, kar pa ni nujno vedno v korist podjetja, katerega stečaj vodijo. Samo o tem govorim in po moje moramo take stvari odpraviti. In kot sem rekla, taki predlogi prihajajo tudi iz odvetniških vrst, ker očitno se nekaj malega odvetnikov pa se le zaveda, da je to lahko tudi problem. Omenila sem prej gospoda Kozinca, sicer so ga takoj potem vsi napadli. Pa ne mi govoriti, da odvetniki nimajo drugega dela, da morajo ravno to početi. Mislim, da s tem, ko jih bomo tukaj omejili, jim ne bomo omejili dela. Dela za odvetnike je v tej državi mnogo mnogo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Romana Tomc bi želela razpravljati. Morebiti še kdo? Ne, potem še gospa Romana Tomc in potem nadaljujemo z amandmaji.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Tudi jaz se nisem nameravala vključiti, ker mi ta problematika ni res v detajle poznana, pa vendarle glede združljivosti in nezdružljivosti opravljanja funkcije stečajnega upravitelja in odvetnika bi za začetek prebrala stališče protikorupcijske komisije, ki pravi, da v zvezi z dilemo, ali je odvetnik lahko stečajni upravitelj, da je vsaka situacija, ki predstavlja možnost nastanka nasprotja interesov in nedzružljivosti funkcij ali dela po oceni Komisije za preprečevanje korupcije določeno tveganje, zato je pričakovati, da bi morebitne tovrstne situacije preprečili že pred njihovim nastankom oziroma na sistemski ravni enako oziroma kot je bilo storjeno pri uvedbi nezdružljivosti županske in poslanske funkcije. To se pravi, dilema o združljivosti oziroma nezdružljivosti je zelo velika. Zato menim, da je takšen predlog, kot ga predlaga naša poslanska skupina, zelo utemeljen. Strinjam se s kolegi, ki pravijo, recimo, kolegica Maša Kociper in vsi ostali z vsem spoštovanjem, predvsem branijo svoj ceh, so pravniki in seveda je logično, da se zavzemajo za svoje kolege in poskušajo situacijo prikazati v lepši luči.,Ampak dejstva, ki so se izkazala v preteklem letu ali v prejšnjih letih, pa nesporno dokazujejo, da je ta dvom, ki ga izraža tudi protikorupcijska komisija, zelo utemeljen.
Da pa povem še nekaj z vidika same stroke. Po stroki sem ekonomist in razumem stečajni postopek kot neke vrste kriznega menedžmenta. Postopek, v katerem se zahtevajo izrazito specializirana in poglobljena ekonomska znanja, zato seveda zagovarjam pa z vidika moje stroke, da bi morali biti stečajni upravitelji predvsem ekonomisti, ki seveda premorejo dovolj tudi pravnih znanj, da so sposobni brati ustrezno zakonodajo, jo spoštovati in peljati postopek. Ampak v prvi vrsti je to ekonomska situacija. Upravitelj mora za začetek narediti otvoritveno bilanco, mora presoditi o terjatvah podjetja, mora biti sposoben nekega menedžeriranja podjetja, kar zahteva poglobljena ekonomska znanja. Imajo tudi odvetniki ustrezne izpite, ki jim to omogočajo, vendarle se boste z mano najbrž strinjali, da pa nek izpit, kakršen koli že, pa ne more kar nadomestiti nekega znanja, ki smo ga ekonomisti, recimo, nabirali po fakultetah več let. Tudi s tega vidika se sprašujem, zakaj v takšni meri preferirati pravniški poklic v primerjavi z ekonomskim poklicem. Ne strinjam še z nekaterimi drugimi navedbami, da gre za omejevanje možnosti nekega poklica pri sodelovanju v tem postopku. Najbrž ni neke zelo
220
DZ/VI/14. seja
temeljite pravne podlage, zato pa vendar ločim pravnika in odvetnika. Odvetnik je nekaj drugega kot pravnik. Seveda gre za vprašanje, ali lahko odvetniki vodijo stečajne postopke, ne pravniki s svojim pravnim znanjem.
Dileme so številne, so resne, so podprte ne nazadnje tudi ne samo s tistim, kar mislimo v stranki SDS, ampak so te dileme izrazili številni predstavniki strokovne javnosti, ne nazadnje tudi protikorupcijska komisija, na katero kolegi, kadar je to prikladno, zelo radi prisegate. Tako se zavzemam za to, da odstranimo vse možne potencialne priložnosti, da se takšno stanje, kot smo ga bili do sedaj vajeni, in izkoriščanje stečajne mase na račun bogatenja tistih, ki stečajne postopke vodijo, pa bi jih morali v bistvu voditi na način, da bi zaščitil upnike, da bi zaščitili premoženje - tisto, kar ga je sploh ostalo -, da v prvi vrsti zaščitijo svoj interes in poskrbijo za to, da so za svoje delo bogato in pravočasno plačani, kar pa ostane komu drugemu, pa pač ostane. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Še je želja po razpravi. Bom odprla možnost prijave na razpravo.
Sedaj ima besedo gospa Tina Brecelj državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje. Izvolite.
TINA BRECELJ: Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Pozdravljeni spoštovane poslanke in poslanci!
Rada bi opozorila na to, da ocenjujemo, da bi ureditev, ki bi v celoti prepovedala upraviteljem, ki so hkrati tudi odvetniki, opravljati upraviteljsko funkcijo, v tem trenutku pomenila pomembno oviro v delovanju pravosodnega sistema. Namreč, upoštevaje dejstvo, da so stečajni postopki v porastu, bi brez ustrezne prehodne ureditve, ocenjujemo, takšna prepoved, če jo lahko imenujem, pripeljala do novih upočasnitev, novih zastojev, pa vendar je osnovni cilj novele prav pospešitev izvajanja stečajnih postopkov. Rada bi rekla še to, ker je bilo v razpravi že večkrat opozorjeno, na problem dejstva, da upravitelji vodijo hkrati več zahtevnih stečajnih postopkov. V zvezi s tem bi mogoče opozorila tudi na to, da takšno predlagano izključevanje odvetnikov posledično najbrž pripelje do tega, da bi upravitelji, ki ostanejo, imeli istočasno v delu še več stečajnih postopkov. Toliko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. Ker je bila izražena želja, imate repliko gospa Romana Tomc.
Izvolite.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa.
Saj bi se lahko javila tudi k razpravi. Ampak, ravno na to, kar je državna sekretarka zdaj opozorila, pa se mogoče dopolnim, pa izkoriščam to repliko. Ali se vprašamo, zakaj je
samo 99 stečajnih upraviteljev - kot berem tukaj podatke v javnih medijih - in od tega je, recimo, več kot polovica oziroma polovica odvetnikov, če prav razumem? Ali se mogoče ob tem podatku in ob teh bajnih zaslužkih, ki izhajajo iz vodenja stečajnih postopkov, ne vprašamo tudi, ali niso tudi drugi interesenti za to, da bi participirali pri teh zaslužkih ? In posledično, ali ne gre tu v tem primeru za ščitenje nekega ožjega kroga ljudi, ki želijo ohraniti monopol pri vodenju stečajnih postopkov? Prepričana sem, da je v Sloveniji ob vseh ekonomistih, ob vseh pravnikih zelo veliko sposobnih, nadarjenih in zainteresiranih pravnikov in ekonomistov, ki bi z veseljem vodili te postopke, pa jim sistem, takšen kot je, onemogoča, da bi vstopili v to igro. Jaz to vidim to področje, tudi tako kot na številnih drugih področjih, da gre za neke vrste omejevanje konkurence, mehko omejevanje konkurence.
Najbrž je s predpisi podprto vse tako, da to pravnoformalno ni mogoče dokazati, pa vendarle vemo, da predpisi so nekaj, potem izvajanje v praksi je nekaj drugega. Ravno to, da so tukaj mogoči tako veliki zaslužki pa da je stečajnih upraviteljev tako malo, me navaja na takšne zaključke. Ta prostor je omejen, ta prostor je zaščiten in ga tisti, ki so v njem, zelo dobro branijo pred vstopom nove konkurence.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Odpiram prijavo na razpravo. Prijavljeni so štirje razpravljavci.
Prvi ima besedo gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo.
Omejevanje konkurence oziroma omejevanje za zaposlitev oziroma opravilo in vodenje stečajnega postopka, mislim, da je tukaj predvsem znanje. Ljudje, ki imajo določena specifična znanja, se lahko prijavijo oziroma postanejo stečajni upravitelji. Tu so lahko tudi ekonomisti, tu so pravniki oziroma odvetniki in tako naprej. Res je, da smo morda malo zakomplicirali te naše zakone, da se na zakone oziroma na vse te postopke pravniki najbolje spoznajo, zato ker jih tudi v večini primerih pišejo. Tudi tukaj v Državnemu zboru se velikokrat srečujemo z določenimi zakoni, ko potrebujemo kakšnega prevajalca zraven, da bi vedeli, kaj kakšen člen sploh pomeni. Zato se je absolutno treba lotiti tudi revizije določenih zakonov, da jih naredimo takšne, da jih bodo ljudje lahko brali, da bomo lahko razumeli in da bodo omogočali transparentnost. Pri vsem tem, opravilih, in tudi ne samo pri stečajnih postopkih, ampak tudi sicer, je pa pomembna poštenost. Veste, kakor koli bomo obračali in bomo rekli ali omejili določene poklice, da opravljajo neko delo, bomo rekli, da zato ker so nepošteni -bodo prišli pa drugi lahko nepošteni! Tako da se lahko tudi ekonomisti med seboj povežejo, tudi
221
DZ/VI/14. seja
trenerji, učitelji in tako naprej se lahko povežejo in naredijo nekaj sebi v prid, če niso pošteni.
Izhajati moramo iz tega, da moramo na takšna mesta imenovati ljudi, ali jim dati možnost, ki so pošteni. Tistim, ki niso pošteni, tistim je treba preprečiti, da določena oziroma kakršna koli dela opravljajo. Zato je pomembna ta transparentnost, nadzor in možnost, tudi to, kar je kolega Braniselj dejal, možnost, da lahko tudi upniki pri tem, pri konkretnem primeru, lahko vplivajo in dajo svoje mnenje, kontrolirajo, kako se nekaj izvaja. To je pomembno: transparentnost, nadzor, predvsem pa poštenost. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Dragan Bosnic.
DRAGAN BOSNIC (PS PS): Hvala za besedo.
Moja razprava ne bo strokovna, ampak ena nelogičnost je bila prej izrečena s strani kolegice. Namreč primerjava z nezdružljivostjo funkcij župana in poslanca. Gre za vodenje funkcij in te funkcije niso vezane na izobrazbo, tukaj pa diskriminiramo odvetnike, ki so vezani na poklic in ta se mi ne zdi utemeljena. Če bi govorili o tem, da poslanec ne sme biti učitelj ali da župan ne sme biti - recimo, kaj jaz vem -trgovec, potem bi to sprejel, ampak te razlage pa ne sprejmem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospa Tomc, replika.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa. Samo pojasnila bom.
Prebrala sem stališče protikorupcijske komisije. To ni moje mnenje, to je mnenje, ki ga je izdala protikorupcijska komisija. Samo tako, da smo na jasnem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat ima besedo.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospa podpredsednica, bom čisto kratek.
V Novi Sloveniji zagovarjamo, da stečajni upravitelj oziroma da odvetnik ne sme biti tudi stečajni upravitelj. Zakaj? Ker je z opravljanjem odvetništva nezdružljiva katera koli druga komercialna dejavnost, kar delo stečajnega upravitelja je, pa še zelo donosno. Samo primer vam povem. Če vi danes odprete espe ali deoo in registrirate dejavnost zavarovalniško zastopanje, je to lahko edina dejavnost, ki jo registrirate. Ne smete nobene druge dejavnosti imeti, če odprete takšen espe Govorim iz izkušenj. Zanimivo, ali ne? Zavarovalniško zastopanje! Pa kaj je to v primerjavi z odvetniško službo!?
Poleg tega pa tudi, kar je bilo danes menda že večkrat tudi povedano -in se strinjam -, mnenje protikorupcijske komisije, in drugo, kar
je povedal nekdanji predsednik Odvetniške zbornice in danes seveda njegova izjava ni všeč sedanjemu vodstvu Odvetniške zbornice, to je gospod Miha Kozinc, ki je opozoril tudi na to, da imajo odvetniki ustavno določen položaj, tako kot sodniki, tožilci in pravobranilci. Predvsem pa se jaz pri svojem odločanju nekako opiram na to, da odvetniška dejavnost, odvetniško poslanstvo, bom rekel tudi v ustavi zapisano, ne sme biti povezano še s kakšno drugo komercialno dejavnostjo.
Zato v Novi Sloveniji mislimo, da mora biti ta dejavnost, to poslanstvo povsem ločeno. Odvetnik torej ne sme biti stečajni upravitelj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jerko Čehovin ima besedo.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala.
Pravzaprav se niti nisem mislil javiti, ampak kljub temu se javljam zaradi tega, ker menim, da smo spet tam, kjer smo že večkrat bili. Namreč, da je mogoče, da danes sprejmemo kakšen tak amandma, ki bo že v osnovi protiustaven. Ne zagovarjam odvetnikov in v marsičem se strinjam in tudi razumem intenco predlagatelja amandmaja, to je stranke SDS, saj dejansko ta praksa, ki smo jo do sedaj imeli v državi, je bila slaba predvsem zaradi tega, ker posamezniki niso delali, tako kot bi bilo treba, in tudi sodišča, tako stečajni senat kot pa tudi upniški odbori niso svoje funkcije opravljali. Vendar tu je pač neka deviacija na področju nadzora. Menim pa, spoštovana kolegica Tomc, da pa je treba razumeti sporočilo protikorupcijske komisije predvsem v tem smislu, da je treba odpraviti protikorupcijska tveganja oziroma korupcijska tveganja. Ampak to ne na način, da se prepoveduje neki poklicni skupini opravljanje nekih nalog, ampak tako da omejimo te možnosti na druge načine. Zato se mi zdi, da je ta amandma, ki smo ga mi dali, da je razumen kompromis, ki na nek način odpravlja dosedanje napake, po drugi strani pa ne prepoveduje določeni poklicni skupini, kar bi utegnilo biti res protiustavno, opravljanje določenega poklica.
In še nekaj. Ta primerjava med poslanci, župani in tako naprej. Tu mislim, da smo na spolzkih tleh, kajti tu gre za mešanje izvršne in zakonodajne oblasti. Vemo, da je to nastalo zaradi tega, ker pač župani so v bistvu bili izvršna oblast v občinah, v parlamentu, ko so sedeli, so sprejemali pa zakone. Logično je, da so lahko tudi vplivali na to, kakšni zakoni bodo, ki so potencialno lahko koristni v delovanju v občinah. S tega se mi zdi, da to ni ravno prav posrečene primerjava in mislim, da je prav, da smo sprejeli ta sklep o nezdružljivosti. Kajti, gre za mešanje, še enkrat, zakonodajne in izvršne oblasti. Tudi mi, poslanci, ne moremo biti razsodniki, ne moremo biti sodniki, kot veste, tudi ne moremo opravljati gospodarske dejavnosti. Medtem ko pri ostalih poklicih mislim,
222
DZ/VI/14. seja
da taka širitev ali pa kar neko prepovedovanje dela celim poklicnim skupinam pa utegne resnično biti ustavno sporno.
Zato se mi zdi, da je tu treba najti razumen kompromis, prekiniti s to prakso, ki ni dobra, ampak po drugi strani pa predvsem poudariti, da je pri izvrševanju tudi teh stečajnih postopkov zlasti potreben boljši nadzor. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Tomc ima repliko.
ROMANA TOMC (PS SDS): Razpravo, ali lahko?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Razpravo? Želi še kdo razpravljati?
Potem ima sedaj besedo gospa Romana Tomc, potem gospod Rihard Braniselj.
ROMANA TOMC (PS SDS): Še enkrat bi poudarila, da jaz ločim odvetništvo kot dejavnost, kot gospodarsko dejavnost, in oporekam nezdružljivosti odvetništva kot dejavnosti s stečajnim upraviteljstvom. In ne oporekam in ne izločujem nobenih pravnikov, ki jih tretiram kot poklic pravnika. Seveda, absolutno! Pravniki, ekonomisti, kdor koli, ki s svojim znanjem dokaže, da ima sposobnosti, da lahko vodi stečajne postopke, je lahko stečajni upravitelj, vendar pa se mi zdi problematično mešanje dejavnosti odvetništva kot gospodarske dejavnosti z neko drugo dejavnostjo, to se pravi s stečajnim upraviteljstvom. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Rihard Braniselj, izvolite.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Tudi jaz oporekam združljivosti odvetniške dejavnosti z izvajanjem stečajnega upravitelja, vendar v tem konkretnem stečajnem postopku, ne pa na sploh in vse počez. Stečajni upravitelj ni dejavnost, ampak funkcija. Kdor koli je stečajni upravitelj, je imenovan na to funkcijo, za katero ni rečeno, da bo imenovan še na kakšno drugo, ko bo prišel na vrsto, če bo prišel na vrsto. To ni neka stalna zadeva, ampak ko prideš po sodnem redu, po nekem ključu do tega.
Kolegica je prej omenila, mislim, da kolegica Jerajeva, da ko govorim o nadzoru, ki bi ga morali tudi upniki sami opravljati, je rekla nekako takole: "Kaj pa upniki vedo, ali jih je kdo ogoljufal ali ne?" Veste, govorimo o upnikih, ki so korporacije, ki so gospodarske družbe, ki so espeji, ki so nek subjekt, ki vstopa na trg in se šteje, da opravlja to dejavnost z neko skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Predvidevam, da se vsi ti upniki spoznajo na to, predvsem pa vedo, kdaj jih je kdo ogoljufal. Na nas pa je, govorim o konkretnih primerih, na nas pa je, da ustvarimo zakon, ki jim bo dajal še večje možnosti te kontrole in tukaj ga imamo s to novelo. Upniki
bodo, ne samo, kot to sedaj, lahko vse kontrolirali, tudi imeli pomemben vzvod, to pa je, da bodo lahko celo kadar koli zamenjali stečajnega upravitelja, ki ga do sedaj niso. To je dobra novost, ki jo ta zakon prinaša.
Drugo je tudi to, kar bom podprl, da odvetniki v stečajnih postopkih, ki so istočasno upravitelji, ne morejo več opravljati naloge odvetnika za tega istega stečajnega dolžnika.
Še glede na vstop. Vstop med stečajne upravitelje niti ni tako kompliciran. Kdor koli lahko kandidira, seveda je pogoj zelo zelo zahteven izpit. Pogoj je, da ni kaznovan in da je vreden javnega zaupanja. Kdor koli lahko v tej državi za to funkcijo kandidira in je lahko tudi vpisan v imenik stečajnih upraviteljev. Seveda je interes vseh nas, da bodo tukaj najboljši, ki bodo to funkcijo res opravljali, tako kot je to treba. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izčrpali smo razpravo k sklopu amandmajev. Prehajamo na naslednji amandma, in sicer prehajamo k 29. členu in vloženemu amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo k vloženemu ... Želi predstavnica Vlade besedo?
Izvolite, gospa Tina Brecelj, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje.
TINA BRECELJ: Hvala lepa.
Želela bi samo poudariti, da amandma poslanske skupine podpiramo. Gre namreč za amandma, ki odpravlja redakcijsko nedoslednost, ki je nastala s sprejemom amandmaja na matičnem delovnem telesu.
Kot rečeno, amandma Slovenske demokratske stranke podpiramo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo k 70. členu in vloženemu amandmaju k temu členu poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo k 70. členu in vloženemu amandmaju. S tem tudi zaključujem razpravo k temu vloženemu zakonu in amandmajem.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes, v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 6. točki dnevnega reda oziroma najkasneje ob 17.25. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
223
DZ/VI/14. seja
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade gospe Tini Brecelj, državni sekretarki na Ministrstvu za pravosodje.
TINA BRECELJ: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, pozdravljeni ponovno!
Pred vami je predlog novele Zakona o kazenskem postopku, v zvezi s katero je bila na prejšnji seji opravljena druga obravnava. Z amandmaji pristojnega odbora so bili takrat iz predlagane novele izločeni členi v zvezi z digitalnim zapisnikom in neposrednimi prenosi glavnih obravnav, ki niso bili predhodno usklajeni s strokovno javnostjo oziroma z državnimi tožilci, sodniki in odvetniki, na katere se določbe konkretno nanašajo. Tako sedaj predlog novele, ki je pripravljen za tretjo obravnavo in je pred vami, vsebuje zgolj manjše spremembe Zakona o kazenskem postopku, ki so usklajene s pristojnimi organi.
Opisane manjše spremembe so namenjene predvsem krepitvi učinkovitosti kazenskega postopka. Pri tem imam v mislih predvsem določbe, ki pomenijo administrativne razbremenitve policije in tudi državnega tožilstva pri poslovanju z ovadbami ter pri izvajanju določenih preiskovalnih ukrepov. Spremembe so namenjene tudi krepitvi pravne varnosti. Tu gre predvsem za popravo tehničnih ali redakcijskih pomanjkljivosti v zakonskem besedilu, odpravo nedorečenosti pri določenih procesnopravnih institutih, gre pa tudi za manj zahtevne vsebinske izboljšave posameznih zakonskih določb. Takšne so na primer natančnejše določbe v zvezi s predlaganjem in odločanjem o priporu ter popravki določb v zvezi s postopki mednarodne pravne pomoči, ki so bile sistemsko spremenjenje in modernizirane s prejšnjo novelo.
Naj izpostavim še spremembe v zvezi s stroški postopka, v katere bodo s predlogom novele uvrščeni tudi stroški hrambe, upravljanja in uničevanja zaseženih predmetov. Navedeno pomeni, da jih v primeru končne obsodilne sodbe ne bo več nosila država, ampak obsojenec, kar je tudi pravilno, saj so vsi ti stroški posledica storjenega kaznivega dejanja.
Če na koncu povzamem tako: predlog novele Zakona o kazenskem postopku, novela L torej, ne vsebuje obsežnejših sistemskih sprememb in ne uvaja novih pravnih institutov, ampak dograjuje in izpopolnjuje obstoječe rešitve oziroma jih prilagaja novih spoznanjem ter jih, tam, kjer je potrebno, natančneje definira. Dejansko gre za nabor večjega števila različnih med seboj ne neposredno povezanih rešitev, ki pa so po naši oceni potrebne, da se bo z njimi izboljšala učinkovitost delovanja državnih organov ter okrepila pravna varnost, posledično pa bo zagotovljena tudi višja raven spoštovanja pravne države.
Glede na navedeno predlagam, da poslanci predlog novele v tretji obravnavi sprejmete.
Preden se vam zahvalim za besedo, pa bi rekla še to. Kljub mojemu prejšnjemu izvajanju, da gre za manj pomembne redakcijske popravke, pa vendar, kot ste najbrž pozorno poslušali in slišali, ker urejamo in natančneje definiramo pripor tam, kjer je potrebno, mogoče ta novela le ni tako nepomembna. Hvala lepa za besedo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospa Jasmina Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo.
Predlagana novela ZKP je skozi postopek v Državnem zboru od svoje prve obravnave pa do današnje tretje obravnave doživela precejšnje opustošenje. Čeprav je minister, ki je novelo predložil v zakonodajni postopek, z imenovanjem nove vlade ostal na svojem mestu, so se že v drugi obravnavi zakona na matičnem delovnem telesu zgodile spremembe v smislu črtanja predlaganih členov. Malo nas čudi in skrbi dejstvo, da minister predlaga nek zakon, za njim stoji in ga zagovarja, potem pa čez noč obrne svoje stališče, skupaj s strokovnimi argumenti na glavo. Upamo, da to ne bo postala praksa, saj to nikakor ne prispeva k pravni varnosti.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo imeli pri sprejemanju novele največje pomisleke in dileme glede neposrednega prenosa glavnih obravnav, saj je sodna dvorana kraj, kjer se najbolj korenito posega v človekove pravice in dolžnosti, v osebno integriteto in dostojanstvo posameznika. Udeleženci sodnih procesov so po našem mišljenju že dovolj zaznamovani, posebej če se kasneje dokaže njihova nedolžnost. Konec koncev je naša naloga sprejem odgovornih zakonov, ne pa pisanje scenarija za najbolj gledane resničnostne TV šove v Sloveniji.
Ker zakon danes oziroma novelo danes sprejemamo v tretji obravnavi in ker je bilo na tem mestu izrečeno že veliko mnenj in razmišljanj, želimo v današnjem stališču Poslanke skupine Slovenske ljudske stranke predvsem izraziti pričakovanje, da naj ministrstvo v duhu zadnjih dogodkov absurdov in napak pravosodnega sistema, ki jih spremljamo že nekaj let, čim prej pristopi k celoviti reformi Zakona o kazenskem postopku oziroma kazenske zakonodaje sploh, saj se je v zadnjem času pokazala za izrazito luknjičasto, saj skozi luknje naše zakonodaje marsikaj in marsikdo najde svojo pot. Naši državljani si namreč zaslužijo varno, pravno in pravično državo, ne
224
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
pa državo, ki jo bodo tuji zaporniki označevali za sodno oazo in po medmrežjih izražali željo po obnovi postopka v Republiki Sloveniji.
Predlagano novelo Zakona o kazenskem postopku bomo poslanci Slovenske ljudske stranke podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Lepo pozdravljeni ponovno vsi poslanci in poslanke in seveda državna sekretarka s sodelavko!
O vsebini oziroma o rešitvah, ki jih novela Zakona o kazenskem postopku prinaša, smo dokaj podrobno razpravljali tako v prvi kot tudi v drugi obravnavi. Na tokratni tretji obravnavi bomo zakon potrjevali in v Poslanski skupini DeSUS bomo svoje glasove namenili za njegovo podporo, enako tudi amandmajem koalicije.
Kot večina poslanskih skupin smo tudi v naši poslanski skupini nasprotovali zamenjavi klasičnega zapisnika z digitalnim in uvedbi snemanja ter neposrednega prenosa glavnih obravnav. Ker smo v zakonodajnem postopku zakon uspeli amandmirati tako, da ostane v veljavi glede tega obstoječe stanje, do predloga zakona v naši poslanski skupini nimamo več zadržkov.
Po naši oceni ta novela prinaša nekaj izboljšav v kazenskem procesu s ciljem povečati učinkovitost kazenskega postopka z odpravo administrativnih ovir ter povečati pravno varnost tako, da se odpravljajo nedorečenosti in redakcijske pomanjkljivosti. V Poslanski skupini DeSUS menimo, da je učinkovit kazenski postopek eden od temeljev za to, da postulat o pravni in pravični državi trdno drži. Da je z našo ureditvijo procesa v kazenskih zadevah nekaj narobe, več kot očitno vse prepogosto pokažejo zaključki medijsko odmevnih in razvpitih procesov. Če pa že pride do obsodilnih sodb v teh primerih in le-te tudi pravnomočno obveljajo, pa je kazen za obsojence, pa naj storijo delikt zoper življenje in telo, gospodarski delikt ali kakršno koli drugo kaznivo dejanje, dobesedno v posmeh tistim, ki živimo pošteno in po pravilih ne samo pozitivnega prava, pač pa tudi v skladu z moralno etičnimi standardi in načeli. Torej tudi materialno kazensko pravo po naši oceni, in ugotavljamo, da tako misli večina slovenskega prebivalstva, ni primerno urejeno. Zadnje izginotje obsojenke Hilde Tovšak je resnično kaplja čez rob glede stanja v našem sistemu pravosodja. Če takoj na temu področju ne bo primernega in učinkovitega ukrepanja, potem je to trenutek slovesa od pravne in pravične države.
V Poslanski skupini DeSUS se zavedamo, da se odnos do ljudi, do zaupanja v
pravo, pravičnost, pravno državo in organe pregona ter pravosodja gradi na celotni zakonodaji, torej materialni in procesni ter, kar je še pomembnejše, na učinkovitem in poštenem delovanju pristojnih organov.
Zato poslanke in poslanca DeSUS predlagamo pristojnim, da pristopijo ne samo h kozmetičnim popravkom, pač pa k vsebinski in celoviti reformi kazenskega prava ter tudi k popravkom sistema delovanja vseh pristojnih organov, ki sodelujejo v kazenskih postopkih. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane predstavnice ministrstva!
Novela Zakona o kazenskem postopku, ki jo imamo pred seboj, uvaja le nekatere tehnične rešitve z namenom doseganja večje učinkovitosti kazenskih postopkov in odpravljanja redakcijskih pomanjkljivosti in nedorečenosti v sedanjem zakonu. Ti kozmetični popravki sicer lahko zagotavljajo notranjo konsistentnost obstoječe zakonodaje. V Novi Sloveniji načeloma nismo naklonjeni nenehnemu spreminjanju zakonodaje, zlasti ne zaradi manjših popravkov zakonov. Takšen način namreč bolj ovira izvrševanje zakona kot pa odstranjuje ovire.
Po mnenju Nove Slovenije vsi kazalniki dela in učinkovitosti sodišč zahtevajo povsem nove temeljne procesne zakonodaje h kazenskem področju. Zavzemamo se za uvedbo prenosa sodne preiskave sodišč na državno tožilstvo. S tem bomo dosegli ne le razbremenitve sodišč, pač pa tudi odpravo nepotrebnega podvajanja izvajanja dokazov v samem sodnem postopku, enkrat v preiskavi in drugič na glavni obravnavi, in posledično hitrejše in cenejše sojenje. Aktualni medijsko odmevni procesi, kot na primer Balkanski bojevnik, zahtevajo konkretne zakonodajne rešitve, glede priznavanja dokazov, zbranih v tujih državah. Teh rešitev ta novela zakona ne ureja. Po mnenju Nove Slovenije bo potrebno s prav konkretnimi zakonskimi rešitvami nekako preseči pravni formalizem, ki prežema našo kazensko procesno, pa tudi materialno zakonodajo, zlasti pa njeno izvajanje v praksi. Sodišča so pri sojenju namesto z vsebino ukvarjajo zgolj in samo s postopkom in procesnimi pravicami obdolžencev. Vedno se najde taka ali drugačna napaka bodisi pri zbiranju dokazov naših ali tujih preiskovalnih organov bodisi pri obtožnih aktih in iz sodišč zmagoslavno odkorakajo obdolženci s številnimi nedvomnimi, obremenilnimi dokazi za najhujša kazniva dejanja.
Te procesne kavtele so v več kot očitnem nesorazmerju s samim namenom, zaradi katerega so bile te varovalke določene v
225
DZ/VI/14. seja
procesni zakonodaji. Sklicevanje naših sodišč na visoke dokazne standarde zaradi varstva pravic obdolžencev, ki je, mimogrede, višja kot v državah razvite demokracije, je pripeljalo do tega, da že postajamo zatočišče za kriminalce, državljani pa v pravno državo nimamo nobenega zaupanja več.
Nove zakonodajne rešitve bodo potrebne tudi na področju ukrepov za zagotavljanje navzočnosti obdolžencev v kazenskem postopku. Predvsem terjajo nove rešitve razlogi za pripor, zlasti za najhujša kazniva dejanja in seveda prav sedanji medijsko najodmevnejši dogodek v zvezi z odpravo pripora in pobegom obdolženke kaže na to, da je treba mnogo več narediti na področju odgovornosti posameznih udeležencev v kazenskem postopku za zakonitost odločitev.
Pričakujemo konkretne ukrepe zoper vse tiste tožilce in sodnike, ki so s svojim nepravilnim, nepravočasnim, ali nezakonitim delom ali opustitvijo njihovih dolžnosti omogočili izpustitev na prostost osebe, ki je bila s pravnomočno obsojena na zaporno kazen. Gospe in gospodje, danes odgovornost mora imeti tudi ime in priimek. Pričakujemo, da bo vsaj do konca letošnjega leta v parlamentarno proceduro vložena nova, izboljšanja, sodobnejša, predvsem pa ostalim evropskim zakonodajam primerljivejša kazensko procesna zakonodaja. Očitno pa bomo dotlej preteklo še kar precej vode, zato ocenjujemo, da je kljub vsemu smiselno, da se sprejmejo predlagane rešitve v tej noveli zakona.
Poslanci Poslanske skupine Nova Slovenija Predlog zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku podpiramo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Pozitivna Slovenija, gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani!
Ker gre za obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku v tretjem branju, pri predstavitvi stališča Pozitivne Slovenije ne bom razpravljala o splošnem stanju pravne države in o zadnjih aktualnih dogodkih, ki nimajo s to novelo nobene zveze. Namreč, v tej noveli Zakona o kazenskem postopku gre resnično samo za popravke v manjšem obsegu in znotraj ustaljenega okvirja, ki spreminjajo, dopolnjujejo in razdeljujejo posamezne zakonske določbe. Odpravljajo pa nekatere administrativne ovire pri delovanju policistov in tožilcev.
V predhodnih obravnavah tega zakona je bilo v to novelo sicer umeščeno nekaj novih rešitev, naj povem, zakon se je pripravljal v času delovanja prejšnje vlade. Te rešitve pa so se nanašale zlasti na uvedbo digitalnega zapisnika in posledično ukinitev klasičnega zapisnika ter na možnosti slikovnega, zvočnega in drugega
snemanja glavnih obravnav, tri možnosti, kar naj bi omogočilo boljši nadzor nad javnostjo dela sodišča na glavnih obravnavah. Ker te rešitve, kot že vsi vemo, o tem smo obsežno razpravljali, niso bile ustrezno usklajene niti s tretjo vejo oblasti, to je sodstvom, niti s strokovno javnostjo, se je v drugem branju koalicija odločila, da teh sprememb ne podpre. Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot Sodni svet kot državno pravobranilstvo kot društvo sodnikov in, kot rečeno, ostale strokovne organizacije so namreč rešite zavrnile kot ne dovolj domišljene in ne dovolj določno zapisane, kar bi lahko v praksi pomenilo nove težave in nove zastoje pri vodenju kazenskih postopkov.
Sicer pa se, seveda, tudi v Pozitivni Sloveniji zavedamo aktualnih težav, ki jih prinaša današnja zakonodaja in s katerimi se srečuje naše pravosodje. V tem smislu se, kot veste, pripravljajo zakonodajne spremembe na področju Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi in obsežneje o tem, kaj lahko naredijo v smislu boljšega nadzora nad delom pravosodja, bomo v Pozitivni Sloveniji spregovorili pri obravnavi tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, gospa Eva Irgl.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred seboj imamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku. V Slovenski demokratski stranki upamo, da bo ta zakon vsaj malo peljal v smeri izboljšanja stanja v pravosodju, pa čeprav niso bile upoštevane nekatere spremembe Slovenske demokratske stranke, ki bi po našem mnenju naredile postopke v pravosodju bolj transparentne in pregledne.
Zakon o kazenskem postopku je bil nazadnje noveliran novembra leta 2011. Predlog zakona o dopolnitvah in spremembah Zakona o kazenskem postopku, ki ga imamo danes v tretji obravnavi, pa ne predstavlja celovite reforme, kot bi si jo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke želeli, uvaja pa nekatere bistvene pozitivne spremembe, s katerimi bo v večji možni meri mogoče pričakovati krepitev oziroma učinkovitost kazenskega postopka ter krepitev pravne varnosti s popravo pomanjkljivosti v zakonskem besedilu in odpravo nekaterih administrativnih ovir pri delu policistov in tožilcev.
Vendar pa ob obravnavi predmetne novele Zakona o kazenskem postopku v tretjem branju ne moremo zaobiti najaktualnejšega primera, pobega Hilde Tovšak, ki meče ne samo senco na delovanje in učinkovitost pravosodja, temveč še dodatno poglablja nezaupanje javnosti v pravno državo in v nepristranskost pravosodnega sistema. To, kar se je zgodilo, je
226
DZ/VI/14. seja
naravnost šokantno in nedopustno in zahteva takojšnje odgovore javnosti na neverjetno ravnanje sodišč in tožilstva. Razjasniti pa se morajo tudi ozadja, komu je pravzaprav ustrezalo, da Hilda Tovšak ne bi spregovorila o drugih tajkunih in aferah ter političnih botrih. So ji zato omogočili izginotje zato, ker je na sodišču, kjer je bila v več kazenskih postopkih, preveč govorila in so se nekateri ustrašili, da bi lahko preveč povedala? Tega seveda ne moremo z gotovostjo trditi, lahko pa rečemo, da izginotje ni bilo naključje. In še več, poleg tega je iz kazenskega spisa Hilde Tovšak izginilo 150 listov. To pa je že pravo norčevanje iz vseh nas.
Stanje v sodstvu je ne več samo zaskrbljujoče, ampak že kar alarmantno. Dogajajo se nam konflikti interesov, recimo, pri stečajnih upraviteljih, ki so delovali v spregi s pravosodjem na vrtnih zabavah, pa še kje. Dogaja se nam Balkanski bojevnik, ko se ne upoštevajo evidentni dokazi, zato ker imamo bojda višje standarde človekovih pravic v tej državi. Zaradi teh višjih standardov pa danes vpleteni v to afero zahtevajo od države 300 tisoč evrov za prestane bolečine. Prvovrstno norčevanje iz vseh nas! Dogaja se nam vrsta drugih odmevnih primerov gospodarskega kriminala, ki pa večkrat dobijo na koncu, če sploh dobijo, zelo čudne zaključke. In dogajajo se nam ne nazadnje politično motivirani procesi, kjer postopki trajajo in trajajo pa spet trajajo tudi po več let, kjer se z namenom slabljenja političnega tekmeca ti postopki vlečejo od enih volitev do naslednjih.
Na to dejstvo v Slovenski demokratski stranki opozarjamo že vrsto let. Opozarjamo na to, da morajo subjekti v pravosodju končno prevzeti svoj del odgovornosti. V vseh teh primerih, ki sem jih naštela, še nihče ni sprejel nikakršne odgovornosti. Pa bi jo morali! Vendar smo mi, ki smo v Slovenski demokratski stranki vedno opozarjali na to, naleteli na očitke, da posegamo v neodvisnost tretje veje oblasti, pa čeprav zahtevamo samo učinkovito sodstvo in pravičnost za vse. Zahtevamo torej takšno sodstvo, pri katerem ne bodo državljanke in državljani imeli občutka, da je politično pristransko in da ne odgovarja za storjene napake.
Potrebna je zaveza vseh subjektov v pravosodnem sistemu, s katero bi se zavezali k skupnim potrebam in ukrepom za delovanje pravne države. Ta zaveza mora izhajati iz sodstva samega, kajti le tako bo dejansko storjen premik naprej k dvigu zaupanja v pravosodni sistem. Ta je zaenkrat in sploh danes na ničli. Primer Hilde Tovšak, primer Balkanskega bojevnika, nešteto ostalih primerov, kjer so tisti, ki so zahtevali pravico, na koncu ostali brez pravnega in človeškega zadoščenja, tisti, ki pa so storili kaznivo dejanje, so ostali nekaznovani ali pa je primer zastaral, kažejo na neučinkovitost, na nesposobnost in najverjetneje tudi na skorumpiranost slovenskega pravosodja.
Da je temu res tako pričajo tudi dejstva, da celo v primerih, kot je izginotje ali pa pobeg, prebeg Hilde Tovšak, nihče od ljudi na pristojnih in visokih odgovornih funkcijah v pravosodju ne sprejema nikakršne odgovornosti. Generalni državni tožilec gospod Zvonko Fišer pa celo na vprašanje, ali namerava zaradi nedopustne napaka odstopiti, arogantno izjavi: "Zakaj pa?" Saj res, zakaj pa, gospod Fišer, zakaj? Nekdanji minister za pravosodje gospod Aleš Zalar je včeraj na Odmevih ob tako nedoumljivem ravnanju sodstva in tožilstva izjavil, da gre v temu primeru samo za hud spodrsljaj. Pri nas torej takšnim stvarem rečemo spodrsljaj in nikomur se nič ne zgodi, v tujini pa ob podobnih primerih nemudoma odgovorni ponudijo odstop.
Pred nekaj leti, ko je v Belgiji s sodišča pobegnil razvpiti pedofil Dutroux, so v dveh urah odstopili trije ministri in še nekateri pravosodni funkcionarji. Večina zaradi objektivne odgovornosti - pri nas pa, kot da se ni nič zgodilo. Zdi se, da ta država ščiti kriminalce, da ta država ščiti preprodajalce drog, da ta država ščiti tiste, ki imajo premoženje v davčnih oazah in kopico poštnih nabiralnikov. Ta država očitno ščiti tiste, ki so pokradli naše skupno premoženje. Skupno premoženje! Pa očitno nikdar ne bodo odgovarjali za to, kar so storili pred pravosodnimi organi. Namesto da bi ta država zaščitila tiste, ki zahtevajo samo tisto - in nič več -, kar jim pripada.
Iz predloga zakona, ki ga imamo pred seboj, je razvidno, da so bile pripombe znanstvenih in strokovnih institucij upoštevane do te mere, da se ne bi ogrozilo temeljnega namena zakona in doseganja ciljev, ki si jih je predlagatelj zastavil. V Slovenski demokratski stranki pa obžalujemo dejstvo, da so bili v drugi obravnavi zavrnjeni predlogi amandmajev, s katerimi smo želeli vrniti možnost zvočnega in slikovnega snemanja ter prenosa glavnih obravnav in nadomestiti klasični zapisnik o glavni obravnavi z digitalnim, kot je bilo v predlogu novele Zakona o kazenskem postopku, ki ga je pripravila še vlada Janeza Janše. Možnost zvočnega in slikovnega snemanja ter prenosa glavnih obravnav bi bila vzpostavljena na naslednji način: neposredni prenos informacij s pisnimi sporočili z uporabo telekomunikacijskih sredstev; slikovno in zvočno snemanje brez neposrednega prenosa ter slikovno in zvočno snemanje z neposrednim prenosom. Sodišča so državni organi in ni razloga, da njihove delovanje ne bi bilo neposredno izpostavljeno javnosti, sploh v tistih zadevah, ki so odprte za javnost ali pa so za javnost zanimive, tako kot že prej našteti primeri. V okviru predloga za nadomestitev klasičnega zapisnika o glavni obravnavi z digitalnim bi bilo strankam omogočeno predvajanje in pridobitev kopije posnetka iz informacijskega sistema sodišča. Takšna sprememba bi bila po mnenju Slovenske demokratske stranke nujno potrebna za pospešitev delovanja sodnih postopkov ob hkratnem zagotovilu, da se jamstvo pravic strank
227
DZ/VI/14. seja
pred sodišči ne bo zmanjšalo. Z obema navedenima predlogoma, ki ju je sedanja koalicija, žal, črtala v drugi obravnavi, bi sodne obravnave potekale hitreje, brez nepotrebnih premorov zaradi narekovanja sodnika vsebine zapisnika, zvočni in slikovni zapisi pa bi bili avtentični in natančni dokaz za dogajanje med sodnimi obravnavami, kar je tako v interesu obdolžencev kot tudi tožilcev, sodnikov in javnosti sploh.
V Slovenski demokratski stranki podpiramo rešitve zakona, ki določajo posebno hitro obravnavanje kaznivih dejanj zoper gospodarski kriminal. Upamo tudi, da bo potem prišlo tudi do kakšnega končnega učinka, čemur ni mogoče racionalno nasprotovati, sploh glede na situacijo, v kateri se Slovenija danes nahaja. Pri tem upamo, da ne bo ostalo samo zapisano v zakonu in se bo realiziralo tudi s strani sodišč oziroma organov pregona.
Prav tako podpiramo rešitev, kot smo v dosedanji obravnavi zakona poudarili, da naj bi oškodovanec v skladu s predlogom sam kril stroške kazenskega postopka, ki se je začel na njegov predlog, vendar samo, če je po začetku glavne obravnave umaknil predlog. V praksi namreč vse prepogosto prihaja do primerov, ko oškodovanec na policiji jasno izpove, da dejanje naznanja le zaradi lažjega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov. Oškodovanec v takšnih primerih največkrat sploh nima interesa za nadaljnji pregon kaznivega dejanja ter kasneje umakne predlog za pregon pri državnem tožilcu, posledično pa mora policija pred tem opraviti vsa dejanja v zvezi s prijavljenim kaznivim dejanjem. Tako policijske kot tožilske izkušnje kažejo na zelo veliko število umikov predlogov oškodovancev v kasnejših fazah postopkov, obravnavanje tovrstnih zadev pa po nepotrebnem obremenjuje državne organe in s tem posledično tudi proračun.
Zakon pa prinaša tudi številne druge dobre rešitve. Finančni učinek predlaganega zakona bo pozitiven, glede na to, da se z njim uvajajo novi stroški kazenskega postopka. Med stroške kazenskega postopka se s predlogom uvrščajo tudi stroški zasega, odvzema, hrambe, prodaje in uničenja zaseženih oziroma odvzetih predmetov.
Glede na vse navedeno, kar sem povedala, bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlog zakona podprli. Bomo pa v Slovenski demokratski stranki, tako kot že do sedaj, skrbno sledili njegovemu izvajanju in predvsem delu pravosodnih organov. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku je v
zakonodajnem postopku že od januarja letošnjega leta. V tem času se je v samem zakonodajnem postopku prvotno besedilo predlagane novele zakona bistveno spremenilo. Do obravnave na matičnem delovnem telesu smo z Vrhovnega sodišča, Sodnega sveta, Slovenskega sodniškega združenja prejeli odklonilna mnenja do predlaganih rešitev. S sprejetimi amandmaji na matičnem delovnem telesu smo iz besedila predlaganega zakona črtali tiste določbe, katere smo v splošni razpravi posebej izpostavili in poudarili, da so za Poslansko skupino Socialnih demokratov nesprejemljivi. Ocenili smo, da bi se po novostih, ki so se nanašale, recimo, na možnosti slikovnega in zvočnega snemanja ter prenosa glavnih obravnav, pa na ukinjanju klasičnega zapisnika in še nekatere druge, sicer pomembne rešitve, katerih ne bom ponovno navajal, da bi se morala najprej opredeliti strokovna javnost.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo vse tiste rešitve, ki gredo v smeri odprave administrativnih ovir ter razbremenitve policistov, kriminalistov in državnih tožilcev.
Morda bi se dotaknil še uvodnih besed v predlaganem predlogu zakona, da se že pripravljajo obsežne vsebinske in sistemske spremembe. V Poslanski skupini Socialnih demokratov nismo naklonjeni temu, da bi se kar naprej posegalo v zakone, predvsem tiste zakone, ki se nanašajo na sodstvo, kajti vsi skupaj ugotavljamo, da tudi zaradi večkratnih posegov v zakonsko materijo ne pripomoremo k hitrejšemu in kvalitetnejšemu delu sodstva.
Naj zaključim, v Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Državljanske liste, gospod Rihard Braniselj.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala lepa.
Ne bi želel izgubljati besed o gospe Hildi Tovšak, ki jo je mimogrede v gospodarstvo nastavila politika. Vendar pa je izjemno pomembno, da bosta ministra Pličanič in Virant naredila vse, kar je treba v svojih resorjih, da do česa takšnega nikoli več v tej državi ne bo prišlo.
Če se vrnem nazaj k temi, govorimo o Zakonu o kazenskem postopku, ki ga, predvidevam, bomo danes sprejeli. Državljanska lista najavlja podporo.
Pomen kazenskega postopka ni v tem, da bodo obsojeni kriminalci, pač pa v tem, da nedolžni ne bodo obsojeni. Prvotna verzija tega zakona, ki smo jo usklajevali in se z njo seznanili še v času bivše koalicije, je bila korektna in pravzaprav prinašala le nekaj zelo pomembnih sprememb v smeri racionalizacije in ekonomičnosti postopka. V prvotno verzijo sprememb pa so bili po našem odhodu iz
228
DZ/VI/14. seja
koalicije vrinjeni predlogi sprememb, s katerimi se v Državljanski listi ne moremo strinjati, nasprotuje pa jim tudi celotna strokovna javnost. Prvotni predlog namreč ni vseboval ukinitve klasičnega zapisnika oziroma je vseboval ukinitev klasičnega zapisnika, prav tako pa ne predlaganih možnosti glede slikovnega in zvočnega snemanja ter prenosa glavnih obravnav. Takšni nepremišljeni posegi pa pomenijo še nadaljnje hude težave v praksi.
Največja dodana vrednost te novele pa vendarle pomeni ekonomičnost postopkov pri tako imenovani bagatelni kriminaliteti. Gre za manjša kazniva dejanja, ki se preganjajo le na predlog oškodovanca. Če oškodovanec predloga ne poda, to pomeni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za nadaljevanje pregona s strani policije in tožilstva. Po noveli zakona tako ne bo več treba izpeljati postopka na tožilstvu, pri čemer se niti na policiji niti na tožilstvu s tem ne bo potrebno toliko ukvarjati. Tako bo organom pregona ostalo več časa za ukvarjanje z drugimi hujšimi oblikami kaznivih dejanj, kjer je nujno treba izboljšati učinkovitost ne le odkrivanja in pregona, pač pa tudi sojenja. Kaj v praksi pomeni ta odprava administrativnih ovir - če temu tako rečemo? To pomeni, da bo oškodovanec za tako imenovano bagatelno kaznivo dejanje prišel na policijsko postajo, podal prijavo zaradi tega, ker je to treba zaradi zavarovalnice ali zaradi tega, ker bo želel to zadevo izpostaviti, vendar pa bo izrecno opozoril, da ne želi kazenskega pregona. Sedaj bo zadeva končana tako, da bo narejen nek zapisnik in v vednost bo zadeva poslana na tožilstvo. Po trenutni praksi pa to pomeni to, da je treba napraviti zapisnik, potem je treba zadevo preiskati, zbrati vsa potrebna dejstva in okoliščine in napisati poročilo, posebno poročilo na tožilstvo, s katerim se mora potem tožilec posebej ukvarjati. Vemo, da gre za neko anomalijo in ta zakonska novela prinaša bistveno, bistveno razbremenitev kazenskih postopkov in se policiji in tožilstvu ne bo treba ukvarjati s kaznivimi dejanji, za katero niti oškodovanec ne želi, da se organi ukvarjajo. Po drugi strani pa želimo in to je nekaj, na kar je treba opozoriti: tako policija, kot tožilstvo, kot nacionalni preiskovalni organi in konec koncev tudi sodišča so veliki dolžniki te države, da se izboljša preiskanost in tudi postopek sojenja pri najhujših kaznivih dejanjih, to je organizirani kriminal, gospodarski kriminal in vse ostale klasične oblike hujšega kriminala na način, da bomo v tej državi živeli varno, ne le to, da se bomo tudi počutili varno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev o predlogu zakona v celoti.
Besedo ima gospa mag. Majda Potrata.
Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Predstavniki Vlade oziroma predstavnici Vlade, poslanke in poslanci!
S svojo razpravo ne želim prilivati olja na ogenj ogorčenja slovenske javnosti zaradi nedavnih dogodkov, pač pa bi tretjo obravnavo porabila za razmislek o tem, kako se mi zdi pomembno, da država, ki ima v ustavi zapisano domnevo nedolžnosti do izreka končne sodbe, da država, ki je znala sorazmerno razmišljati o sodbah in kaznih, ne podleže skušnjavi in se verjetno mora ravnati tako, kot se ravna Švedska, da tudi tedaj, ko država obžaluje številne žrtve, ne podleže tem zahtevam po vnovični uvedbi smrtne kazni ali česa podobnega. Zato menim, da vsakršna sprememba zakonodaje, ki je zvezana bodisi s Kazenskim zakonikom ali kazenskim postopkom, kot je v tem primeru, ne podlega čisto do kraja konkretnim dogodkom in na hitro spreminja zakonodajo, ki bi se kasneje izkazala, da ne varuje dovolj človekovih pravic, korektnosti postopka, zaradi tega ker postopek je pri sodni praksi tudi bistvenega pomena, da pa si takrat, kadar zlivamo žolč na druge, znamo priznati, da tudi sami nismo čisto nedolžni, kar zadeva zapletanjem postopka. Tukaj pri tolikrat diametralno nasprotno obravnavnim možnostim snemanja ali prenosa kazenskih postopkov iz sodnih dvoran, pozabljamo, da verjetno zainteresirana javnost ne bi mogla tudi po prejšnjem predlogu uveljaviti te možnosti biti informiran o postopku, če udeleženci postopka ne bi dali privolitve za snemanje in prenos. Na to pozabljamo. In če si zdaj mislimo, da bi tisti, ki so obdolženi najhujših kaznivih dejanj, kar tako, na široko odpirali možnosti za prenose, sem prepričana, da se zelo motimo. In to je tisto, kar je treba reči.
Sama podpiram to, da se je zdaj ta novela osredinila samo na najnujnejše popravke, zlasti zaradi tega, ker ni imela podpore v strokovni javnosti in ker tudi ni bilo spoštovano tisto, čemur rečemo predpisi iz Resolucije o normativni dejavnosti, torej to, da mora biti z vsemi deležniki, preden pride v zakon, vse usklajeno. Želim si, da bi bila v naši državi pravna varnost nedotakljiv postulat, da bi bila v izdatnejši meri upoštevana zakonodaja, ker mislim, da ni vedno vse samo v zakonodaji, ampak pravzaprav odpovemo v izvrševanju zakonodaje. Zakon bom podprla. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Besedo ima dr. Vinko Gorenak, za njim naj se pripravi mag. Ivan Vogrin, nato dr. Ljubica Jelušič.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Zakon seveda ima podporo, kar se mene tiče. Želim pa vas spomniti na to, koliko časa traja pri nas, da neko stvar spravimo v življenje. Minilo je že več kot leto dni, ko sem
229
DZ/VI/14. seja
imel na notranjem ministrstvu v vlogi ministra za notranje zadeve tiskovno konferenco in sem govoril o tem, da je policija administrativno preobremenjena, in sem pokazal tisto znamenito pašteto. Takrat sva se z ministrom Pličaničem začela pogovarjati o tem, kaj bomo spremenili v Zakonu o kazenskem postopku in česa ne bomo, in izdelek, ki je danes pred nami, je pravzaprav rezultat tega. V tem zakonu smo uspeli dejansko z Ministrstvom za pravosodje vnesti tiste stvari, ki so nujno potrebne za razbremenitev dela tako tožilcev kot policistov. Če precej poenostavim, lahko rečem, da so nekateri policijski postopki za bagatelna kazniva dejanja enaki umoru. Se pravi, nekdo pride prijaviti tatvino paštete, kot sem rekel takrat, nekdo pa pride prijaviti umor, in če malo banaliziram, so postopki za oba primera enaki; enako število obrazcev in ne vem česa mora policist izpolniti. Imamo pa tudi kazniva dejanja, ki jih oškodovanci ne prijavljajo z namenom, da bi se preiskovala, ampak z namenom, da uredijo stvari na zavarovalnicah, in že vnaprej povedo, da jih vse ostalo nič ne zanima. Vsi ti primeri so v tem zakonu o kazenskem postopku zdaj urejeni in sem vesel, da je temu tako, ker bo to za tožilce in policiste kriminaliste pomenilo velike, ampak res velike administrativne razbremenitve. Verjetno bi si tožilci in policisti želeli še več teh administrativnih razbremenitev, ampak to je bil nek optimum, ki smo ga dosegli.
Naj se zdaj vrnem k tistemu, kar je bilo na odboru črtano. Na odboru je koalicija z amandmajem črtala to snemanje in črtala je zapisnike v fizični, pisni obliki. Slišal sem kar nekaj sklicevanja koalicije, tudi predhodnica je o tem govorila, na to, češ, ni usklajeno s pravosodjem, ni usklajeno s sodno vejo oblasti. Ja, saj, veste, če bomo mi še kar naprej usklajevali s sodno vejo oblasti, bomo ostali v 18. stoletju. In pisanje zapisnikov - tisti, ki ste bili na sodiščih, natanko veste, kako to poteka - je sistem 18. stoletja, takrat so imeli pisalne stroje. Saj imamo vendar računalnike že kar nekaj časa. Imamo drugo tehniko, ki omogoča snemanje, in zakaj mora nekdo narekovati zapisnik, pa narekuje 500 strani zapisnika, nekdo piše 500 strani zapisnika, zato da v tistem času vsi tisti, ki so v dvorani, čakajo, ker pač sodnik narekuje, če pa vendar lahko vse skupaj damo na en ključek ali pa na en cede in je vsem na razpolago.
Ampak, hec je zdaj v tem, da je koalicija očitno popustila sodni veji oblasti in pravi, da ker z njimi ni usklajeno. Glejte, če bomo mi še dolgo usklajevali z njimi stvari, bo prepozno. Čas, ki ga živimo, govorim pa o teh najnovejših stvareh okoli pobega Tovšakove, nas zelo jasno opozarja na nekaj stvari. Poglejte si izjave sodstva, poglejte si izjave tožilstva. Tožilstvo reče ni predvidena - tožilec zavije oči, tako da je kar kaj na televiziji, kar ste lahko videli, odkimava z glavo, ozmerja novinarja in pove, da tudi če je bila napaka gospoda Furlana, niso predvidene sankcije. Niso predvidene
sankcije! A ta isti tožilec pa vrže čez vrata tožilko iz Slovenj Gradca, ki je opozorila na napake v lastnih vrstah! Govorim o primeru koroške deklice. Tam ji je pa vrata pokazal! In je v nekaj dneh na cesti. A v tem primeru ni pa nič narobe! Če pa je bilo kaj narobe, kar bomo šele ugotovili po sistemu "vrana vrani ne izkljuje oči", pač ni nič predvidenega, da bi se kaj zgodilo. To je sistem, ki ga imamo. Z nekoliko stavko bom samo nekoliko širše ...
Saj na sodiščih ni nič drugače. Popolnoma nič drugače! Naj vas spomnim na tisto, kar se že dopoldne govoril, primer stečajnega sodnika iz Krškega, ki se zmoti za 150 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja in plača stečajnega upravitelja. Nič, nobene sankcije! Glejte, dokler bomo mi z njimi usklajevali takšno malenkost, kot je pisanje zapisnikov in narekovanje zapisnikov, ki lahko 50 % prispeva k hitrejšim sodnim obravnavam, k hitrejšim sodnim postopkom, ker se bo snemal zvok, namesto da reče: "Počakajte malo, da narekujem zapisnik," in potem traja sodna obravnava traja 50 % dalj. Ampak, ni prav, da jim popustimo pri takšnih zadevah! In še enkrat ponavljam, čas, ki ga živimo - pa imam občutek, da je tudi v koaliciji in Vladi neko podobno razmišljanje, tudi na Gregorčičevi, če tam zdaj poteka tisti znameniti sestanek -, da je čas za akcijo. Čas za akcijo v smislu novega zakona o kazenskem postopku in če ga bomo z njimi usklajevali, gospe in gospodje, ga ne bomo nikoli uskladili! Tako kot nismo KZ z njimi uskladili leta, ne vem katerega že, 2008. Nikoli ga ne bomo uskladili, ker oni bodo želeli pisati samo tiste zapisnike, oni bodo želeli ne vem kaj vse, ker želijo ohraniti število delovnih mest sodnikov, ki jih imamo, kot veste, po najnovejših podatkih Evropske unije daleč, daleč največ. Več kot 2003, ko nas je okrcal nemški sodnik Dukoff, ki je rekel, da jih imamo 50 % več kot Nemci. Ob toliko večjih zaostankih.
Gospodje, vem, da je čas za novi zakon o kazenskem postopku, v to sem globoko prepričan. Če ga bomo z njimi usklajevali, s sodno vejo oblasti, bomo na istem. Ne trdim, da ga ni treba usklajevati, seveda ga je treba usklajevati! Samo, mi imamo svojo glavo, kot se temu reče. Saj zadnje dni, se mi zdi, da pri sprejemanju teh zakonov nimamo kakšnih večjih težav na relaciji med koalicijo in opozicijo, kar nekaj zakonov je že bilo takšnih. Želel bi si, da bi bilo tudi v bodoče tako. Teorija, da v sodno vejo oblasti, ker oni so nam enakopravni, pa res ne smemo posegati - če bi ta teorija držala, potem sodniki nas ne smejo obsoditi. To ni res! Oni so samostojna veja oblasti zato, da sodijo. Mi pa smo samostojna veja oblasti zato, da predpisujemo zakone, po katerih bodo sodili. V smislu predpisovanja zakonov smo mi nad njimi, v smislu sojenja pa so seveda oni vsemogočni; in tudi prav je, da je tako. Kdaj pa kateri sodnik pride v Državni zbor in usklajuje z nami o višino kazni? Saj mu ni potrebno, saj je samostojna veja oblasti.
230
DZ/VI/14. seja
Tako smo tudi mi samostojna veja oblasti v smislu predpisa, ki ga sprejmemo. Zakon o kazenskem postopku je v naših rokah in ne v njihovih. Oni lahko povedo svoje mnenje in čisto nič drugega. Poseg v zakon o kazenskem postopku, ne poseg, novi zakon o kazenskem postopku, kolikor jaz vem, se pripravlja že dve, tri leta, recimo, je nujnost. Zame bi bila to ena od prvih prioritet, ki bi jih ministrstvo moralo pripraviti in brez kakega velika usklajevanja z njimi, naj povedo svoje mnenje, mi naredimo svoje: sprejmimo Zakon o kazenskem postopku, ki bo boljši, hitrejši, ki bo bolj evropski, ki bo ukinil sodno preiskavo, jo prenesel na tožilce, dal večjo veljavo policiji, če želite, v predkazenskem postopku in tako dalje. S tem bomo prišli na pravo pot. Če pa bi uspeli še tisti korak, za katerega ne vem, kdaj bomo doživeli - ampak enkrat ga bomo, veste - to je poseg v ustavo. Poseg v ustavo 60 poslancev, ki bo tudi na področju pravosodja naredil stanje nekoliko drugačno, predvsem pa, ki bo tam vzpostavil odgovornost. Ne bom govoril o trajnem mandatu, ne bom se tega posluževal, v principu pa ukinil trajni mandat in ga podelil po določenem času, ne pa prvi dan službe in prvo minuto službe, da imaš garantirano do 65. leta starosti. Ne nazadnje na univerzi natanko vemo, kdaj postane nekdo redni profesor, je pred tem treba veliko veliko in veliko narediti, nek sistem, ki bi v pravosodju sodnike pripeljal po tej poti do trajnega mandata, bi pa lahko bil drugačen. Predvsem pa vprašanje, bom rekel, delovanja sodišč.
Naj vas spomnim, za to govornico sem leta 2009, 2010, 2011 ob sprejemanju Zakona o državnem tožilstvu govoril - o čem? Da mi rabimo močno tožilsko organizacijo, na čelu katere je generalni državni tožilec. V času, ko sem bil minister, smo skušali, ste me lahko slišali tudi v medijih, ko sem rekel, moramo dati gospodu Fišerju večja pooblastila, da bo lažje in bolje vodil tožilsko organizacijo. Kaj pa je včeraj rekel? Ali ste ga slišali, kaj je včeraj rekel? "A veste, tožilci so samostojni, jaz imam pa zelo omejena pooblastila." Jaz sem mu jih ponujal skozi zakon, pa jih ni hotel! Ustreza mu, da ni nič odgovoren in da reče: "No ja, ne bomo sankcionirali." Kot sveti Peter odloča o nekaterih zadevah.
Da se vrnem k zakonu oziroma da zaključim ta moj prispevek. Skratka, zakon pozdravljam tak, kakršen je, hkrati obžalujem, da ste, bom rekel, počepnili kot kura pred sodstvom, zlasti v smislu zapisnikov, ker nimate nobenega razloga, da se zapisniki danes pišejo tako kot v 18. stoletju - bom tiho pri prenosih, tam mogoče res obstaja kakšen zadržek, ker te lahko nekdo, ki bo pričal za teboj, posluša. Tukaj, prosim, imajo verjetno prav. Pri pisanju zapisnikov nimajo prav! In žal mi je, da ste jim popustili v imenu neke sodne neodvisnosti. To ni neodvisnost pri pisanju zapisnikov.
Čisto zadnje: novi ZKP, čas je pa zelo ugoden in zdi se mi, da je pravi čas, da to
naredimo zelo zelo hitro. Torej, zakon bom podprl. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Besedo dajem dr. Ljubici Jelušič.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani kolegici predstavnici Ministrstva za pravosodje, kolegi in kolegice!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, kot je sedaj v tretji obravnavi, podpiram. Zavedam se, da precej pripomore k poenostavitvi nekaterih postopkov, ki zadevajo delo tako policistov kot tožilcev in seveda bistveno natančneje postaja jasno, kdo je odgovoren za nekatere stroške, ki nastajajo v sodnih postopkih. Pozdravljam tudi rešitve, ki so povezane s tem, da lahko policija že takrat, ko obstaja sum za kaznivo dejanje, posname oziroma fotografira morebitnega storilca, vzame prstne odtise, sluznico in tako naprej, tako da lahko potem dokaj hitro in pravočasno odreagira z iskanjem pravega storilca.
Se pa zavedam, da ta zakon oziroma te dopolnitve, kot jih imamo sedaj pred seboj, so bistveno manj razburljive, kot so bile takrat, ko smo se prvič pogovarjali o njih, in sicer še takrat, ko jih je v obravnavo prinesla prejšnja vlada na začetku letošnjega leta. Danes je že več razpravljavcev opozorilo na to, katere stvari so bile za tretjo obravnavo izločene iz prvega predloga, in sicer tiste, ki so povezane z zvočnim, slikovnim snemanjem, potem s prenosi glavnih obravnav in s spreminjanjem klasičnega zapisnika v digitalni zapisnik. Se je pa pri vsem morebitnem nestrinjanju med koalicijo in opozicijo treba vendarle danes spomniti na neko trditev, ki jo je takrat izrekel na začetku leta pri prvi obravnavi v Državnem zboru takratni minister za notranje zadeve in odgovoren za tožilstvo, naš sedanji kolega dr. Vinko Gorenak, in sicer, ko je rekel, da bi prenos glavnih obravnav v bistvu pripomogel k nadzoru nad delovanje sodišč. No, in vprašanje nadzora je pravzaprav tisto, kar nas zadnje dni ne samo ob spremembah tega zakona, ampak tudi sicer pri nekaterih dogodkih močno žuli. Seveda smo v duhu kulture demokratičnega sistema zavezani spoštovanju delitve oblasti na sodno, zakonodajno in izvršno. Seveda tudi dobro vemo, da meje med temi tremi vejami oblasti v naši državi niso povsem, na vseh primerih, jasno določene. In je tudi dejstvo, da je zgodovina vzpostavljanja ravnovesij med temi tremi vejami oblasti vedno bila zgodovina boja za poseganje in preseganje meja in poseganje v delokrog druge veje oblasti.
Sedaj smo pri vprašanju nadzora nad delovanjem sodne oblasti pred tem vprašanjem, ali je Vlada tista, ki lahko z nekaterimi svojimi postopki, zahtevami po odgovornosti poseže v sodno vejo oblasti. Minister dr. Pličanič je v
231
DZ/VI/14. seja
intervjuju za časopis Večer, v današnji izdaji lahko to beremo, se mi zdi, da dokaj iskreno in pošteno povedal, da kot Vlada, kot minister za pravosodja nima prav veliko moči za poseg in za nadzor nad sodno vejo oblasti. Ali je več moči na strani zakonodajnega sistema? Nekateri pravite, da ja, da je treba samo napisati prave zakone. Spet drugi trdimo, da je treba tudi te zakone uskladiti s strokovno javnostjo in predvsem s tistimi, ki so predstavniki ali izvajalci potem teh zakonov. Seveda je tudi res, da je treba pri nastajanju zakonodaje delati tudi nekaj korakov naprej pred tistim, kar se danes izvaja. Torej, treba je poskrbeti za modernizacijo zakonodaje in preko nje tudi za modernizacijo delovanja, v tem primeru sodnega sistema. Mislim, da bomo morali skupaj poskrbeti za to tudi v zakonodajni veji, da ne bo potem treba ministru, tako kot je naredil kolega Pličanič, novinarjem odgovarjati, da sta Vlada in sodstvo podrejena	slovenskim	državljanom,
davkoplačevalcem. Iz tega se da čutiti, da tudi on misli, da je edini in zadnji možni nadzornik slovenski državljan. Res je, da je edini in zadnji, pardon, da je zadnji nadzornik nad vsemi vejami oblasti slovenski državljan - v obeh spolih seveda. Toda nadzornikov pa bi moralo biti več. Eden od ključnih nadzorov - in tisti, ki ste sami profesionalci na različnih področjih, veste, eden ključnih nadzorov je vedno notranji strokovni nadzor.
Upam, da bo tudi znotraj sodne profesije prišlo do vzpostavitve notranjega avtonomnega, vendar objektivnega nadzora nad delovanjem zaposlenih v tem sistemu. Ob pomoči, seveda, ustrezno pripravljene zakonodaje. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Naslednji je za razpravo na vrsti gospod Borut Ambrožič, pa ga ne vidim v dvorani, tako da bomo kar nadaljevali. Kar nekaj razpravljavcev se je odjavilo od razprave. Naslednji bi bil na vrsti gospod mag. Grims, tudi ne vidim. Za njim gospa Eva Irgl - tudi ne. Ali ima morda še predlagatelj željo po razpravi?
Prosim, izvolite.
TINA BRECELJ: Hvala lepa za besedo.
V bistvu bi želela samo dve dodatni pojasnili ali pa mogoče opozorili. Omejila se bom na novelo, ki jo imate pred seboj. Želela bi reči dvoje - eno je glede prenosov glavnih obravnav - in opozorila, da novela tega več ne vsebuje. Rada bi pojasnila, da gre tukaj predvsem za dilemo, ali lahko načelo javnosti postane oziroma pridobi nek normativ vrhovnega načela v kazenskem postopku. Namreč, treba je vedeti, da v kazenskem postopku imamo korelacijo številnih načel, naj omenim predvsem načelo domneve nedolžnosti in načelo materialne resnice. Torej, pri razmišljanju, kako urediti snemanje, prenose glavnih obravnav, je vendarle treba vzeti v obzir tudi to, v kakšnih
medsebojnih relacijah načela kazenskega postopka so in morajo ostati.
Drugo, kar bi želela izpostaviti, pa je digitalni zapisnik. Tukaj niti ne gre toliko za to, da bi se predlagatelj predvsem omejil na predloge oziroma opozorila strokovne javnosti. Gre tudi za to, da popolne odprave zapisnika, kot ga poznamo zdaj, ne pozna nobena primerjalno pravna ureditev. Narava zapisnika v kazenskem postopku je namreč dvojna: eno je zapis protokola poteka postopka, drugo pa je zapis vsebine izvedenih dokazov. V tem drugem delu se zapisnik lahko nadomesti z digitalnim oziroma se klasični zapisnik lahko nadomesti z digitalnim zapisom. Zakaj to še ni storjeno oziroma zakaj ta predlog še ni bil sprejet, je razlog predvsem tehnične narave. Namreč, oprema še ni ustrezna, da bi se to lahko izvajalo. Tako kot rečeno, v tem delu zapisnik lahko nadomestimo, v tistem prvem, kot zapis protokola in zapis vseh procesnih garancij postopka, ga pa vendarle popolnoma ni mogoče odpraviti, ker na ta način se popolnoma spremeni ali - če sem bolj radikalna - poruši celotna filozofija oziroma sistematika kazenskega postopka. Samo toliko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Sprašujem, če je morda še kakšna želja po razpravi, ker nam je ostalo še nekaj časa. Ne vidim želje po razpravi.
Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Državni zbor bo o predlogu zakona v skladu s časovnim potekom sejo Državnega zbora odločal danes, v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 6. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA -DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE, REDNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Gospa Tina Brecelj, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje, izvolite.
TINA BRECELJ: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Spoštovani, ponovno pozdravljeni!
Na kratko bi vam želela predstaviti Predlog zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije.
Začela bom takole, veljavni zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije je bil sprejet leta 2007, uporabljati pa se je začel v začetku leta 2008. Ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med
232
DZ/VI/14. seja
pristojnimi organi Republike Slovenije in pristojnimi organi držav članic Evropske unije. Z Zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah so bili v pravni red Republike Slovenije preneseni do takrat sprejeti pravni akti Evropske unije. Od sprejetja Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah, torej od leta 2007, so bili na ravni Evropske unije dodatno sprejeti pravni akti, ki vsebinsko posegajo na področje sodelovanja v kazenskih zadevah med pristojnimi organi držav članic Evropske unije.
Na novo sprejeti pravni akti sistemsko posegajo v veljavni zakon in ti posegi so precejšnji. Glede na navedeno posamezni deli veljavnega zakona ne ustrezajo več spremenjenim standardom oziroma na novo sprejetim standardom Evropske unije. Zaradi potrebnih prilagoditev veljavnega besedila in hkrati z določitvijo postopkov v zvezi z novimi pravnimi akti Evropske unije bi se obseg novele bližal noveliranju tretjine obstoječega zakona. Zato, torej zaradi obsežnosti in vsebinske zahtevnosti sprememb, predlagamo nov zakon, ki bo povzel in na podlagi izkušenj iz prakse nadgradil implementacijo pravnih aktov Evropske unije, ki jih, kot rečeno, ureja že veljavni zakon, poleg tega pa bodo s tem predlogom zakona v notranji pravni red preneseni tudi po letu 2008 sprejeti pravni akti Evropske unije. Na novo so v predlogu zakona tako urejena med drugim naslednja področja: krepitev procesnih pravic v zvezi z načelom vzajemnega priznavanja sodnih odločb, izdanih v nenavzočnosti, evropski dokazni nalog, načelo vzajemnega priznavanja v zvezi s sodbami, s katerimi so izrečene zaporne kazni, za namen njihovega izvrševanja, preprečevanje in reševanje sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih zadevah, uporaba načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih, na primer, alternativni pripor, in zagotavljanje nadzorstva. Nazadnje naj omenim še, da se na novo v zakon dodajajo oziroma da nov zakon predvideva tudi evropski informacijski sistem kazenskih evidenc.
Predloženo gradivo je v celoti usklajeno s pravosodnimi organi, ki bodo pretežno izvajali postopke na podlagi predloga zakona, usklajeno je tudi z Informacijskim pooblaščencem Republike Slovenije, Sodnim svetom in Zakonodajno-pravno službo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za pravosodje kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora mag. Branku Grimsu.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani!
Vsem lep pozdrav tudi v imenu Odbora za pravosodje, ki je na svoji 11. seji 8. maja 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o sodelovanju v kazenskih
zadevah z državami članicami Evropske unije, ki ga je predložila Vlada v zakonodajni postopek, in sicer je minister za pravosodje kot predlagatelj v dopolnilni obrazložitvi poudaril, da se s predlaganim zakonom v notranji pravni red Republike Slovenije prenaša pravne akte Evropske unije na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami. Od začetka uporabe sedaj veljavnega zakona so bili namreč na ravni Evropske unije sprejeti pravni akti, ki terjajo vsebinske spremembe, hkrati pa se določena področja prenašajo oziroma urejajo na novo.
V	razpravi, ki je bila sorazmerno kratka, je bilo predvsem izpostavljeno vprašanje, kako bo s posredovanjem odločb domačega sodišča v priznanje izvršitev Republiki Hrvaški po njenem vstopu v Evropsko unijo, kar je glede na nekatera aktualna dogajanja zelo zanimivo vprašanje. S strani predstavnice predlagatelja, državne sekretarke, je bilo pojasnjeno, da bo po implementaciji okvirnih sklepov v pravni red Republike Hrvaške omogočeno, da bo Republika Slovenija za svojega državljana, ki je bil obsojen pred slovenskim sodiščem, pred izvršitvijo pa je pobegnil v Republiko Hrvaško, lahko tej državi posredovala sodno odločbo v priznanje in izvršitev pod enakimi pogoji, kot to velja za ostale članice države Evropske unije. Prav tako pa bodo olajšani postopki privedbe takšnega obsojenca na prestajanje kazni v Republiko Slovenijo.
V	nadaljevanju je odbor sprejel približno sto amandmajev k členom, večino predvsem redakcijske narave, na koncu pa soglasno potrdil besedilo v celoti. Državnemu zboru predlagam, da ta zakon, ker gre za usklajevanje s pravnim redom Evropske unije, tudi čim prej sprejme.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, gospa Marjana Kotnik Poropat.
Izvolite.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Poglavitni cilj zakona je prenos pravnih aktov Evropske unije na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije v pravni red Republike Slovenije. Ti, na novo sprejeti evropski akti namreč zahtevajo vsebinske in sistemske spremembe našega veljavnega zakona iz leta 2007. Glavne spremembe se vpeljujejo na področju priznavanja in izvrševanja sodb, naloga za prijetje in predajo, pravne pomoči in sodelovanja z evropsko pravno mrežo. V Poslanski skupini DeSUS podpiramo vsako izboljšavo v smeri
233
DZ/VI/14. seja
povečanja učinkov mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, saj se zavedamo, da je zahtevnost neke kazenske zadeve, ko le-ta prestopi meje in postane zadeva mednarodna, bistveno povečana, kot če gre za nacionalno locirano zadevo.
Iz tega razloga in seveda zaradi temeljnega namena novega zakona, ki je, kot rečeno, v prenosu mednarodnih pravih aktov v interno zakonodajo Republike Slovenije, v Poslanski skupini DeSUS predlagani zakon podpiramo. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Sedaj ima besedo Poslanska skupina Nove Slovenije, gospa Iva Dimic. Izvolite.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
S prostim pretokom blaga in znotraj Evropske unije so čedalje pogostejši primeri, ko se storilci kaznivih dejanj izogibajo kazenskemu ali tudi prekrškovnemu postopku in izvršitvi izrečene sankcije z menjavanjem držav prebivališča znotraj Evropske unije. Za preprečitev takšnega stanja je treba učinkovito medsebojno sodelovanje držav članic Evropske unije, ki je v Sloveniji zakonsko urejeno že od leta 2007 dalje.
Danes obravnavani novi Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije vsebinsko pomeni sinhronizacijo zakonodaje s sedaj veljavno evropsko zakonodajo. Prenova tega področja je pogojena s sprejetimi pravnimi akti Evropske unije po letu 2008, ki so sodelovanje držav članic urejali na drugačen način od sedaj veljavnega istoimenskega zakona, sprejetega v letu 2007. Svet Evropske unije je namreč v tem času sprejel več okvirnih sklepov in sklepov, s katerimi je posegel na področje sodelovanja držav članic Evropske unije na področju pravosodja, s ciljem urediti vzajemno pomoč med državami in zagotoviti čim večji obseg vzajemnega priznavanja aktov, ki so pomembni za tek kazenskega postopka, zlasti pa priznavanje sodb sodišč drugih držav članic Evropske unije.
Pomembna novost, ki jo uveljavlja navedeni zakon, je, da države članice nimajo več diskrecijske pravice odločanja o tem, ali bodo prevzele izvršitev sodb sodišč drugih držav članic Evropske unije. Torej, zaprošena država mora kazensko sankcijo, izrečeno v drugi državi članici, izvršiti, razen če obstajajo v zakonu taksativno našteti razlogi za zavrnitev. Med državami članicami obstajajo namreč velike razlike v procesih pravicah, zato mora biti med državami medsebojno zaupanje na tem področju, ki se s tem predpisom uzakonja. Naveden zakon pomeni vsebinsko preseganje starega pravnega formalizma, ki ga je mogoče
bilo zagovarjati še po do sedaj veljavni zakonodaji.
Dodajam pa še, da je na področju učinkovitega boja proti mednarodnemu kriminalu potrebno sodelovanje ne le z državami članicami Evropske unije, pač pa tudi s tretjimi državami. To sodelovanje je sicer urejeno z mednarodnimi pogodbami, vendar so prav razlike v ureditvi procesnega prava oziroma, bolje rečeno, v zagotavljanju procesnih pravic obdolžencem pogosto še večje kot med državami članicami Evropske unije. Tako se dogaja, da ostajajo tudi v naši državi nekaznovana celo najnevarnejša kriminalna dejanja. Na tem področju bo potrebno poenotenje držav članic Evropske unije glede standardov procesnih pravic obdolžencev, da bodo države članice Evropske unije, tudi Slovenija, učinkovite v boju proti mednarodnemu kriminalu.
Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije bomo Predlog zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije podprli.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospa Maša Kociper. Izvolite.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani!
Kot je bilo že povedano, predlog obravnavanega zakona je pripravljen na podlagi sprememb evropske zakonodaje na tem področju, ki so zahtevale uskladitev, zlasti vsebinsko, naše zakonodaje z evropskim pravnim redom. Glede na obseg novosti, ki jih določajo ti pravni akti Evropske unije, bi posamezni deli zakona tako globoko posegali v vsebino in jo tako obširno spreminjali, da je bilo potrebno sprejeti nov zakon, ne pa samo novele prejšnjega besedila.
Novi zakon med drugim razširja načelo vzajemnega priznavanja tudi na priznavanje in izvrševanje sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, pogojnih odločb z varstvenim nadzorom, odločb o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorom, ukrepom za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka.
Predlog zakona bo poenostavil tudi poslovanje oziroma sodelovanje pravosodnih organov naše države s pristojnimi organi drugih držav, saj uvaja enotne obrazce za različne oblike sodelovanja, omejuje razloge za zavrnitev, postavlja časovne roke za posamezna procesna opravila in predpisuje neposredno informiranje in obveščanje kot temeljno pravilo sodelovanje pristojnih organov držav; se pravi, ne preko posrednikov, ampak direktno. Več sprememb prinaša tudi na področju Eurojusta, med drugim so spremembe osredotočene na urejanje predpostavk oziroma okoliščin, na podlagi katerih lahko pristojni organi Republike Slovenije zaradi lažje ter učinkovitejše izvedbe
234
DZ/VI/14. seja
kazenskega postopka zaprosijo za pomoč pri nacionalnem predstavniku Eurojusta. Ta pravna pomoč in izvršitev teh pravnih dejanj na podlagi te mednarodne pravne pomoči ter medsebojno sodelovanje bo omogočeno sedem dni v tednu in 24 ur na dan. Zavedati se moramo namreč, da je Slovenija od vstopa v Evropsko unijo in še posebej od podpisa Lizbonske pogodbe del Evropske unije in da je Evropska unija postala skupni prostor za vse državljane članice Evropske unije, ki se lahko po tem območju prosto gibljejo in se v tem smislu glede na vsebino tega zakona tudi izogibajo roki pravice.
Sodelovanje vseh članic pri preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju in zatiranju kriminalitete dobi v tem kontekstu prav poseben pomen in ga je potrebno vsakič znova in odločno podpreti. V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije bomo tako predlog podprli, saj menimo, da se bo poenotenje, formaliziranje in krepitev sodelovanja tako organov pregona kot organov sodne oblasti na kazenskem področju pozitivno reflektiralo tudi na krepitev pravne države pri nas v Republiki Sloveniji. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.
Še enkrat vsem lep pozdrav v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Kriminal ne pozna meja, to je eno od dejstev, ki jih spremljajo proces globalizacije že dolgo časa. Slovenija pa je dobila v zadnjem obdobju zelo neprijeten sloves države, ki je izjemno neučinkovita pri izvajanju postopkov, ko gre za kazenske zadeve. Znani so primeri, ko so s pomočjo nekaterih služb celo izsledili nekatere najtežje kriminalce, osumljene kriminalnih dejanj, povezanih z drogo, prizadetim zdravjem in celo življenjem ljudi, pa so bili zaradi procesnih razlogov oproščeni in odšli. Znani so primeri, ko so ljudi iskali z mednarodnimi tiralicami, pa je zaradi neukrepanja slovenskega pravosodja prišlo do tega, da so ti nemoteno spet zapustili slovensko ozemlje, čeprav so bili opaženi. Znani so primeri, ko so posamezniki ali v zadnjem primeru posameznica v kazenskem postopku in tudi lahko nemoteno zapustijo državo Slovenijo. Vse to seveda odraža na nek način dejstvo, da ko gre za vprašanje kazenske politike, kazenskih sankcij in pravosodja v celoti, nismo država, ki bi bila Evropi za zgled, ampak žal ravno obratno. Ta negativen sloves deluje v zelo slabi smeri tudi na mnogih drugih področjih, tudi ko gre za vprašanje gospodarskega sodelovanja, pa seveda iskanja političnih in vseh drugih zavezništev. Zaradi tega razloga je izjemno pomembno, da se te stvari popravijo in da se čim prej ustrezno uredijo. Slovenija je enakopraven del Evropske unije in seveda je, ko
gre za katero koli področje družbenega življenja, dolžna spoštovati standarde, ki veljajo v Evropski uniji, in jih izvajati v celoti tudi na svojem ozemlju.
S tega vidika je dobrodošla novost predlog zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah s članicami Evropske unije, saj povzema mnoge pač pravne akte Evropske unije, nekatere nove uvaja v slovenski pravni red in kot najpomembnejše bi podčrtal večji okvir, poglobljeno sodelovanje, prav ko gre za vprašanje kazenskih zadev in za izrekanje oziroma izvajanja kazenskih sankcij v kazenskih zadevah. Iz tega razloga je tudi dobro, da gre za nov zakon, da ne prihaja do novele, ki bi praktično spremenila tretjino ali pa še več obstoječega zakona, saj je to za vse, ki se morajo s tem soočiti ali profesionalno ali kakor koli drugače, to seveda dobro.
Zaradi vseh teh razlogov bomo v Poslanski skupini SDS predlagani zakon tudi podprli.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Sedaj pa ima besedo gospod Mirko Brulc v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani!
Obravnavani Predlog zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije bomo poslanci in poslanke Socialnih demokratov podprli. Za bolj podrobno predstavitev tako obsežnega zakona, kot je Predlog zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, ni časa. Vseeno pa bi v uvodu poudaril, da je bil veljavni Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije sprejet leta 2007, uporablja pa se ga pri nas od začetka leta 2008. V teh petih letih ni bilo nikakršnih posegov v ta zakon, je pa po pregledu veljavnega zakona in tega, katerega danes obravnavamo, slednji precej obsežnejši, saj vsebuje kar 239 členov. Prejšnji, stari zakon pa ima 126 členov.
Poglaviten cilj tega predloga je prenos v sami obrazložitvi zakona predstavljen pravnih aktov Evropske unije na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami v notranji pravni red Republike Slovenije. Ta obsežen dokument ureja evropski nalog za prejetje in predajo, skupne preiskovalne skupine, poudarjeno je sodelovanje z Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo, vzajemno priznavanje denarnih kazni, izvrševanje sklepov o zaseganju odvzema premoženjske koristi, izmenjavo podatkov iz kazenskih evidenc in še nekatera druga vprašanja. V času od leta 2007 oziroma leta 2008 so bili na ravni EU sprejeti še novi pravni akti in jih je treba vnesti v naš pravni red. Razlog za tako obsežnejši predlog zakona pa je tudi v
235
DZ/VI/14. seja
nekaterih novih področjih, ki se nanašajo na krepitev procesnih pravic v zvezi z načelom vzajemnega priznavanja sodnih odločb, izdanih v nenavzočnosti, evropski dokazni nalog, načelo vzajemnega priznavanja v zvezi s sodbami, s katerimi se izrečene zaporne kazni, za namen njihovega izvrševanja, preprečevanja in reševanja sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih zadevah, uporaba načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih kot alternativami priporov in zagotavljanje nadzorstva v evropski informacijski sistem kazenskih evidenc.
Na matičnem delovnem telesu je bilo s strani ministrstva tudi pojasnjeno, da bo na predlog tega zakona lahko Republika Slovenija za svojega državljana, ki je bil obsojen pred slovenskim sodiščem, lahko tudi v drugi državi članici posredovala odločbo, s katero je bila kazen izrečena in se bo ta kazen lahko izvršila tudi v državi, v kateri se bo slovenski obsojeni državljan lahko nahajal, kar pomeni tudi to, če se državljan ne bo pripeljal v Slovenijo in bo v Sloveniji izrečena kazen lahko izvršena pod istimi pogoji tudi v tisti državi članici EU, seveda pod pogojem, če se bodo organi države EU strinjali s tem, da to sodbo in potrdilo sprejmejo in bo kazen lahko tam izvršena, če bo to omogočilo obsojencu, da bo tam bolj ostal v stiku s svojimi sorodniki in prijatelji, ki ga lahko tudi obiskujejo. To so pogoji, po katerih lahko po tem členu prestaja kazen v drugi državi. Olajšani so tudi postopki, da se obsojenca, če ti pogoji ne bodo izpolnjeni, iz države eU pripelje v Slovenijo na prestajanje kazni.
Kot rečeno, Socialni demokrati bomo ta zakon podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospod Rihard Braniselj.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala, podpredsednica.
Veljavni zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije je bil sprejet leta 2007, uporabljati pa se je začel leta 2008. Ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in pristojnimi organi drugih držav članic Evropske unije in so bili v pravni red Republike Slovenije preneseni do takrat sprejeti pravni akti Evropske unije. Od sprejetja zakona so bili na ravni Evropske unije še dodatno sprejeti pravni akti, ki vsebinsko posegajo na področje sodelovanja v kazenskih zadevah med pristojnimi organi držav članic in Evropske unije. Na novo sprejeti pravni akti sistemsko posegajo v sedaj veljavni zakon, pri čemer načelo vzajemnega priznavanja razširi tudi na priznavanje in izvrševanje sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, pogojnih odločb z varstvenim
nadzorstvom, odločb o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom, ukrepov za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka. Sprejet pa je bil tudi pravni akt, namenjen krepitvi procesnih pravic oseb v kazenskem postopku.
Glede na vse navedeno, posamezni deli veljavnega zakona ne ustrezajo več spremenjenim standardom oziroma na novo sprejetim standardom Evropske unije. Zaradi potrebnih prilagoditev veljavnega besedila in hkrati z določitvijo postopkov v zvezi z novimi pravnimi akti Evropske unije bi se obseg novele, če bi prišlo do noveliranja, bližal noveliranju praktično tretjine ali celo več obsega veljavnega zakona. Hkrati bi besedilo zakona postalo nepregledno in težavno za uporabo, zato je predlagan nov zakon. Že zdaj veljavni zakon ureja evropski nalog za prijetje in predajo, skupne preiskovalne ukrepe oziroma skupine, sodelovanje z Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo, vzajemno priznavanje denarnih kazni, izvrševanje sklepov o zasegu in odvzemu premoženjske koristi, izmenjavo podatkov iz kazenskih evidenc in še in še. Na novo je poleg navedenega in v zakon umeščeno tudi krepitev procesnih pravic v zvezi z načelom vzajemnega priznavanja sodnih odločb, izdanih v nenavzočnosti, evropski dokazni nalog, načelo vzajemnega priznavanja v zvezi s sodbami, s katerimi so izrečen zaporne kazni, za namen njihovega izvrševanja, preprečevanje in reševanje sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih zadevah, področje uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih, kot alternativami priporu in zagotavljanja nadzorstva in področje evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc.
Zakon, ki ga imamo pred seboj, je v celoti usklajen s pravosodnimi organi, ki bodo pretežno izvajali postopke na podlagi tega zakona, informacijsko pooblaščenko, Sodnim svetom in Zakonodajo-pravno službo Državnega zbora.
Glede na vse navedeno Poslanska skupina Državljanske liste najavlja podporo temu zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili čez pol ure v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prekinjam tudi 14. sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 14. uri in 30 minut.
236
DZ/VI/14. seja
(Seja je bila prekinjena ob 14.01 in se je nadaljevala ob 14.30.)
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo prekinjeno sejo Državnega zbora. Prehajamo na glasovanja Državnega zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, nujni postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 23. 5. 2013, ki ste ga prejeli na e-klop.
Prehajamo na odločanje. Najprej o amandmaju poslanskih skupin Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Državljanske liste, Demokratične stranke upokojencev, in sicer k 3. členu. Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Konec glasovanja. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti ni glasoval nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Nadaljujemo z glasovanjem k 13. členu. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 13. členu, to je amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste, Demokratične stranke upokojencev. Če bo ta amandma sprejet, se šteje, da je bil sprejet tudi amandma pod točko dva.
Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank ali poslancev, za je glasovalo 80 poslank ali poslancev, proti ni glasoval nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na glasovanje oziroma odločanje o amandmaju k 15. členu. To je amandma poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev. Ta amandma je vsebinsko povezan z amandmaji istega predlagatelja k 16., 17. in 19. členu ter za novi 73.a člen. Če ta amandma ni sprejet, postanejo ostali navedeni amandmaji brezpredmetni. Če je ta amandma sprejet, postane amandma pod točko dva in vsi z njim povezani amandmaji brezpredmetni.
Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 82 poslank ali poslancev, za je glasovalo 74 poslank ali poslancev, proti jih je glasovalo 5.
(Za je glasovalo 74.) (Proti 5.)
Amandma je sprejet.
Nadaljujemo z glasovanjem, in sicer prehajamo ... Oprostite, še to poudarimo, da je amandma pod številko dva seveda nepredmeten.
Sedaj prehajamo na glasovanje k 16. členu, predlagatelji so poslanske skupine Pozitivna Slovenija, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Ta amandma je vsebinsko povezan z amandmaji istega predlagatelja k 15., 17. in 19. členu ter za novi 73.a člen. Če ta amandma istega predlagatelja k 15. členu ni bil sprejet, je ta amandma brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 84 poslank ali poslancev, za je glasovalo 82 poslank ali poslancev, proti ni glasoval nihče.
(Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na odločanje k 17. členu poslanskih skupin Pozitivna Slovenija, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Ta amandma je vsebinsko povezan z amandmaji istega predlagatelja k 15., 16. in 19. členu ter za novi 73.a člen. Če amandma istega predlagatelja k 15. členu ni bil sprejet, je ta amandma brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 84 poslank ali poslancev, za je glasovalo 78 poslank ali poslancev, proti so glasovali 4.
(Za je glasovalo 78.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 19. členu, katerega predlagateljice so poslanske skupine Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Če bo sprejet ta amandma, bo postal amandma pod točko 2 in z njim povezan amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 75. členu brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti 6.
(Za je glasovalo 72.) (Proti 6.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V odločanje dajem amandma k 29. členu, predlagateljica tega amandmaja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 63, proti 17.
(Za je glasovalo 63.) (Proti 17.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 70. členu, predlagateljice amandmaja so
237
DZ/VI/14. seja
poslanske skupine Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. S tem je postal amandma k 72. členu brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 75. členu. Ker je sprejet amandma koalicijskih poslanskih skupin k 19. členu, je amandma k 75. členu brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 73.a členu. Predlagateljice tega amandmaja so poslanske skupine Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev. Ta amandma je vsebinsko povezan z amandmaji istih predlagateljev k 15., 16., 17. in 19. členu. Če amandma k 15. členu ni bil sprejet, je ta amandma brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti 4.
(Za je glasovalo 75.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo končali ta del glasovanja.
Ugotavljam, da je Državni zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaje k 3., 13., 15., 16., 17., 19., 29., 70. in 73.a členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k tem členom vložiti amandmaje. Ne.
Prehajamo na tretjo obravnavo
predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Prekinjam glasovanje. Želi kdo v imenu poslanske skupine obrazložiti glas? Da.
Dr. Vinko Gorenak v imenu Slovenske demokratske stranke, izvolite.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Zelo na kratko. To je en redkih zakonov, ki smo ga tako soglasno sprejeli, ne bomo vlagali novih amandmajev in da bo čim prej v veljavi. To je dobro. So ga podprli, kot vidim, mi ga bomo podprli tudi v končni verziji, ker to je vendarle zakon, ki bi moral biti sprejet leta 2008 ali pa leta 2009, takrat bi še bil čas.
Hkrati moram spomniti vse tiste poslance, ki ste v prejšnjem mandatu bili z nami, da smo na odboru, ki sem ga sam vodil, za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje neštetokrat razpravljali o stečajnih upraviteljih. Neštetokrat! Neštetokrat smo tudi opozarjali na napake, ki jih je danes gospa Jerajeva nekako povzela, vsaj v segmentu odvetnikov, in
neštetokrat smo vlagali amandmaje, se trudili -ampak ni bilo nič. Iz tega ni bilo nič, ker je preprosto takratna koalicija z ministrom Zalarjem povozila vse. Prepričan sem, da je na ta račun bilo zapravljenih nekaj 10 tisoč delovnih mest. Minister Pličanič je šel v drugo smer, kot ste videli, pripravil je novelo, ki je dobra, novelo, ki smo ji vsi na nek način pritrjevali, ampak ta novela predstavlja dejansko prvi korak. Predvsem bo zagotovo treba, tako je tudi obljubili, narediti ali nove spremembe ali prinesti nov zakon, ki bi moral vključevati po našem mnenju tudi disciplinsko odgovornost stečajnih upraviteljev, ki smo jo imeli do leta 2009 uzakonjeno tako, da stečajni upravitelji niso odločali sami o svojih grehih, ker "vrana vrani ne izkljuje oči", kot pravijo. Leta 2009 oziroma 2010 pa je prejšnja koalicija na predlog gospoda Zalarja vse skupaj potisnila stečajnim upraviteljem oziroma zbornici. Tudi ta del bi morali popraviti. Pričakujem, da ga bomo z novim zakonom ali kakšno novo novelo tudi popravili. Seveda vse v cilju hitrejših, učinkovitejših, boljših postopkov, zlasti varovanja pravic delavcev kot tudi upnikov. To je pomembno, torej ta zakon ali takšna določila smo potrebovali nekaj let nazaj.
Upam, da bomo v bodoče hitrejši, zlasti pri nekaterih drugih zakonih, to je tudi Zakon o kazenskem postopku,o katerem sem govoril malo prej pri razpravi.
Mi bomo zakon podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Lahko preidemo na glasovanje? Pričenjamo glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 84, proti ?.
(Za je glasovalo 84.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
V zvezi s to točko dnevnega reda Odbor za pravosodje predlaga Državnemu zboru, da na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Lahko preidemo na glasovanje?
Glasujemo o tem sklepu. Navzočih je 85 poslank ali poslancev, za je glasovalo 85 poslank ali poslancev.
(Za je glasovalo 85.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku.
238
DZ/VI/14. seja
Prehajamo na odločanje o predlogu
zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu ali na seji Državnega zbora, predlog zakona neusklajen. Lahko preidemo na glasovanje?
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank ali poslancev, za je glasovalo 86 poslank ali poslancev.
(Za je glasovalo 86.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije v okviru rednega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakon niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Lahko preidemo na glasovanje?
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank ali poslancev, za je glasovalo vseh 86 poslank ali poslancev.
(Za je glasovalo 86.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Posebnega poročila varuha človekovih pravic, Zagovornik - glas otroka.
Prehajamo na odločanje o predlogu priporočila k posebnemu poročilu varuha človekovih pravic.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank ali poslancev, za je glasovalo 83 poslank ali poslancev.
(Za je glasovalo 83.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je priporočilo sprejeto.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 134. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, nujni postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dnem 22. 5., ki ste ga prejeli na e-klop.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 3. členu poslanskih skupin Pozitivna Slovenija,
Socialni demokrati, Državljanska lista in DeSUS k 3. členu.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank ali poslancev, za je glasovalo 58 poslank ali poslancev, proti ni glasoval nihče.
(Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmaju in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 3. členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k temu členu vložiti amandmaje? Ne.
Prehajamo na tretjo obravnavo
predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za trejo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista obvestili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Pričenjam glasovanje. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 55, proti nihče.
(Za je glasovalo 55.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, skrajšani postopek.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Prehajamo na glasovanje. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu v okviru rednega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da
239
DZ/VI/14. seja
bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 84, proti nihče.
(Za je glasovalo 84.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
V zvezi s to točko dnevnega reda Vlada predlaga Državnemu zboru, da na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o varnosti v železniškem prometu.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 85, proti nihče.
(Za je glasovalo 85.) (Proti nihče.)
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO MANDATNO-VOLILNIH ZADEV.
Prehajamo na obravnavo Predloga za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije v Luksemburgu.
Predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor je z dopisom z dne 25. aprila 2013 Državnemu zboru predlagal, da za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije v Luksemburgu izvoli gospoda Mira Preka.
Besedo dajem gospe Nataš Kovač, generalni sekretarki Urada predsednika Republike Slovenije za dopolnilno obrazložitev predloga.
NATAŠA KOVAČ: Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, hvala lepa za besedo!
Predsednik republike Borut Pahor je v januarju 2013 po opravljenem postopku od takratnega ministra za pravosodje in javno upravo prejel dve kandidaturi za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije v Luksemburgu, in sicer gospoda Mira Preka, ki že sedaj opravlja funkcijo sodnika na tem sodišču, in gospoda dr. Miodraga Bordeviča, vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Po skrbni preučitvi obeh predlogov, ki izpolnjujeta predpisani kriterij in visoke strokovne zahteve, predsednik republike Borut Pahor predlaga Državnemu zboru, da izvoli gospoda Mira Preka, univerzitetnega diplomiranega pravnika, sodnika na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije v Luksemburgu. Gospod Prek je vse do leta 2004, ko se je zaposlil na Sodišču Evropske skupnosti, opravljal delo, tesno povezano z uveljavljanjem evropskega pravnega reda, hkrati je bil član pogajalske skupine za pridružitveni sporazum in do leta 2003 član ožje pogajalske skupine za pogajanja za pristop Republike Slovenije k Evropski uniji. Bil je vodja projektov
za prilagoditev evropski zakonodaji in evropsko integracijo na področju celotnega zahodnega Balkana. Marca 2005 je kot doslej edini uspešni kandidat iz Slovenije opravil splošni tečaj za vodje pravnih oddelkov na ravni A12 EPSO Head of Unit in kot tak tudi uspešno prestal kandidaturo. Junija 2006, torej neposredno pred izvolitvijo za sodnika na sedanjem sodišču, je bil na javnem razpisu Evropske komisije med več kot 600 kandidati izbran za direktorja Urada za uradne publikacije Evropske unije, vendar tega položaja ni prevzel, ker je nastopil v sodniško funkcijo na Splošnem sodišču. Od oktobra 2006 opravlja to funkcijo. Leta 2009 je pridobil podiplomski naziv "master of laws", magistra evropskega prava na Fakulteti za pravo, gospodarstvo in finance univerze v Luksemburgu. Je avtor številnih knjig in priročnikov s področja gospodarskih družb ter gospodarskega prava in številnih del ter člankov o Evropski uniji in uveljavljen predavatelj s tega področja. Kandidata odlikujejo bogate in neposredne izkušnje, pridobljene tako v postopkih oblikovanja pravnih virov samostojne Slovenije v času do in po njenem članstvu v Evropski uniji, kot tudi odlično poznavanje mednarodnih pravnih, političnih in ekonomskih institucij in mehanizmov. Od leta 2003 je bil neposredno vključen v izvajanje zunanjih politik Evropske unije kot vodja projektov ali pravni strokovnjak, ki jih je financirala Evropska unija in organizacija Združenih narodov. Imel je neposreden vpogled v delovanje služb Sodišča Evropske skupnosti. Kot uspešen sodnik Splošnega sodišča ima bogate neposredne izkušnje z oblikovanjem nove sodne prakse, kar mu priznavajo tudi tam vodilni na sodišču, pridobljene s sojenje na vseh področjih pristojnosti tega sodišča. Slovi kot eden redkih sodnikov tega sodišča, ki praktično nima sodnih zaostankov. Kandidat aktivno uporablja angleški, francoski in nemški jezik in južnoslovanske jezike, pasivno pa španskega in italijanskega. To je pomembno zaradi tega, ker se v skladu z jezikovnimi pravili Splošnega sodišča sodniki in sodnici brez tolmačev posvetujejo med seboj v francoskem jeziku. Zato ima pri izbiri prednost kandidat z aktivnim znanjem francoskega jezika.
Na podlagi vsega navedenega predsednik republike ugotavlja, da bo gospod Miro Prek še naprej zagotovo strokovno in vestno opravljal to ugledno mednarodno funkcijo. Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, da ga izvoli za kandidata za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Nataša Kovač.
Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo in je zboru tudi pisno poročala.
Prehajamo pa na predstavitev stališč poslanskih skupin. Imamo napovedano samo
240
DZ/VI/14. seja
eno stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Gospod Matjaž Han, izvolite.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovana generalna sekretarka Urada predsednika republike!
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo podprla predlog predsednika republike gospoda Boruta Pahorja, da se za sodnika na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije v Luksemburg izvoli gospod Miro Prek.
Predlagani kandidat ima ob zelo bogatih delovnih izkušnjah in ustrezni strokovni izobrazbi tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti, zlasti kar zadeva poznavanje prava Evropske unije. Kot je že znano, od leta 2006 opravlja funkcijo sodnika na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije, kar pomeni, da sodeluje pri oblikovanju nove sodne prakse. Slednja pa, kot vemo, predstavlja pomemben del skupnega evropskega prava. Da je predlagani kandidat pri svojem sodniškem delu uspešen že sedaj, kaže tudi dejstvo, da je eden redkih sodnikov Splošnega sodišča, ki nima sodnih zaostankov. Pri opravljanju sodniške funkcije pa, kot smo slišali, uporablja angleški, francoski in nemški jezik, kar zelo olajšuje njegovo delo in najbrž pripomore tudi k njegovi učinkovitosti.
Ne glede na to, da poslanci in poslanke o kandidatu glasujemo tajno, na podlagi vsega navedenega napovedujem v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, da bomo predlaganega kandidata tudi podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Han.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na izvedbo glasovanja. O predlogu za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije v Luksemburgu. V skladu s prvim odstavkom 7. člena zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč Državni zbor odloča s tajnim glasovanjem. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora vodi tajno glasovanje komisija. Komisijo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor. Poslanske skupine so, kot običajno, že posredovale predloge za člane komisije. To so: mag. Barbara Žgajner Tavš -Pozitivna Slovenija, gospod Zvonko Lah -Slovenska demokratska stranka, gospod Branko Kurnjek - Državljanska lista, gospa Iva Dimic -Nova Slovenija. Članica te komisije sem tudi jaz kot predsedujoča. Pri delu pa bo sodeloval tudi namestnik generalne sekretarke gospod Matjaž Plevelj. Kdo nasprotuje taki sestavi komisije? Če nihče ne nasprotuje, prehajamo na glasovanje. Glasovali bomo o sestavi te komisije.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 81, proti nihče.
(Za je glasovalo 81.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora bo poslankam in poslancem glasovnica vročena tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se obkroži beseda "za" ali "proti" na glasovnici. V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna. Neveljavna pa je tudi glasovnica, iz katere volje poslanke oziroma poslanca ni jasno razvidna. V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč bo predlagani kandidat izvoljen, če bo zanj glasovala večina vseh poslank in poslancev, to se pravi 46 ali več. Glasovali bomo v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci boste izpolnjene glasovnico oddali v glasovalno skrinjico, ki je ob robu dvoran.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim tiste poslanke in poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasite v sobi 217, kjer boste prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 15.15 in bo trajalo do 15.30. Po končanem glasovanju prosim poslance, ki mi boste pomagali, da se zberete v sobi 217.
S tem prekinjamo to točko dnevnega reda in sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 15.40.
(Seja je bila prekinjena ob 15.07 in se je nadaljevala ob 15.40.)
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo in s prekinjeno obravnavo 10. točke, to je s Predlogom za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije v Luksemburgu.
Glasovanje je bilo danes, 25. maja 2013, v prostorih Državnega zbora. Razdeljenih je bilo 80 glasovnic in prav tako oddanih 80 glasovnic. Od tega je bilo neveljavnih 16 glasovnic in veljavnih 64 glasovnic. Za je glasovalo 61 poslank in poslancev, proti so glasovali 3 poslanci oziroma poslanke.
Na podlagi izida glasovanja je bil Miro Prek z večino glasov vseh poslancev izvoljen za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije v Luksemburgu.
Seveda izvoljenemu gospodu Miru Preku čestitamo.
Prehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje namestnice varuhinje človekovih pravic. Varuhinjo človekovih pravic je z dopisom dne 22. aprila 2013 Državnemu zboru predlagala, da za namestnico varuhinje človekovih pravic za dobo šestih let ponovno imenuje mag. Kornelijo Marzel.
241
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
Besedo dajem generalni sekretarki Varuha človekovih pravic mag. Bojani Kvas.
MAG. BOJANA KVAS: Hvala, gospa podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Uvodoma bi želela opravičiti varuhinjo gospo Vlasto Nussdorfer, ki je službeno odstotna, je pa svoj predlog za ponovno imenovanje in izvolitev namestnice podrobno prebrala in utemeljila na Mandatno-volilni komisiji Državnega zbora.
Gre za ponovno imenovanje; gospa mag. Kornelija Marzel ima v bistvu štiriindvajset let delovne dobe, od leta 1989 je bila zaposlena na občini Slovenj Gradec, potem pa kot načelnica upravne enote Slovenj Gradec. Pri varuhu je bila v prvi mandat izvoljena v letu 2007, in sicer za obdobje do konca maja 2013. Je univerzitetna diplomirana pravnica, magistrica znanosti. Pri varuhu pokriva področje upravnih zadev okolja in prostora, delovnih razmerij in pa stanovanjskih razmerij.
Varuhinja je na podlagi njenega dosedanjega dela, strokovnosti in sodelovanja ocenila, da drugo zbiranje kandidatov ni potrebno in zato je svoj predlog podala, da se jo izvoli oziroma da jo Državni zbor imenuje ponovno za namestnico varuhinje človekovih pravic. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo in je Državnemu zboru pisno poročala ter predložila predlog sklepa.
Sedaj pa prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin in kot prva ima besedo gospa Eva Irgl, Slovenska demokratska stranka.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred časom smo odločali o tem, kdo bo nova varuhinja človekovih pravic. Gospa Vlasta Nussdorfer je dobila na glasovanju več kot le prepričljivo število glasov in postala nova varuhinja. Zakon o varuhu človekovih pravic pa v 15. členu določa, da ima varuh tudi svoje namestnike, najmanj dva in največ štiri. Zagotovo gre za pomembno in odgovorno funkcijo, ki bdi nad dobrim delovanjem pravne, predvsem pa pravične države in družbe. Tako kot varuh človekovih pravic so tudi njegovi namestniki tisti, ki so poklicani, da varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil.
Ob imenovanju varuhinje človekovih pravic sem povedala, da do sedaj nismo imeli najbolj srečne roke pri izbiri varuhov, vendar pa lahko rečemo, da namestniki varuha svoje delo, vsaj kolikor sama sodelujem z njimi v okviru
Komisije za človekove pavice, opravljajo strokovno in dobro ter tudi profesionalno. Mag. gospa Kornelija Marzel, ki jo je varuhinja človekovih pravic predlagala za namestnico, je to delo, kot smo že slišali, opravljala do sedaj, tudi sama sem se srečevala z njo na sejah Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in vedno je svoje delo v razpravah opravila strokovno profesionalno, predvsem pa politično nepristransko, kar je ključnega pomena pri obravnavi človekovih pravic.
Varuhinja je v predlogu imenovanja namestnice, ki ga je naslovila na predsednika Državnega zbora, povedala, da upoštevajoč navedeno in obseg dela varuha človekovih pravic iz podatkov o delu varuha za leto 2012 kot tudi za leto 2013 izhaja, da se število prejetih pobud povečuje, prav tako program in obseg dela ter projekti na področju dela varuha, za katere je zadolžena namestnica, gospa Kornelija Marzel, in zato se je odločila, da Državnemu zboru posreduje predlog za njeno ponovno imenovanje za namestnico varuhinje človekovih pravic.
Pri pripravi predloga je varuhinja upoštevala predvsem naslednje: strokovnost predlagane kandidatke, sposobnost pisnega izražanja v pravnih zadevah, večletne delovne izkušnje na področjih, ki sodijo v pristojnost varuha človekovih pravic, ter osebnostne lastnosti predlagane kandidatke.
V	Slovenski demokratski stranki bomo gospo Kornelijo Marzel podprli za namestnico varuhinje in ji želimo v ponovnem mandatu vse dobro in uspešno delo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina Socialnih demokratov, mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana mag. Bojana Kvas, poslanke in poslanci!
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov izrekamo podporo predlogu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, da za eno od štirih namestniških funkcij imenuje mag. Kornelijo Marzel. Je pa vseeno ob tem trenutku treba poudariti, da varuha človekovih pravic predlaga predsednik države in varuhu je dana naloga, priložnost ali čast, da imenuje svoje namestnike. Zato opozarjam, da po Zakonu o varuhu človekovih pravic to pot odločamo v skrajnem časovnem roku, kajti mag. Korneliji Marzel poteče mandat konec maja, po zakonu pa bi morali predlog imeti v Državnem zboru šest mesecev pred iztekom mandata. Ampak ne glede na to in ker tudi nismo prekoračili 45-dnevnega roka, v katerem mora Državni zbor odločiti o predlogu varuhinje, izrekamo podporo temu predlogu, ker se zavedamo, da smo bili zdaj pač v neki posebni situaciji, da se je zamaknilo tako ali tako
242
DZ/VI/14. seja
imenovanje varuha človekovih pravic glede na predsedniške volitve in da tega pogoja polletnega poprejšnjega predlaganja ni bilo mogoče izpolniti. Prepuščam vsakomur posebej, da pri sebi presodi, kako so doslej posamezni varuhi človekovih pravic opravljali svojo nalogo, svoje pravice in svoje obveznosti. Po mnenju Socialnih demokratov vsak od njih doslej kakovostno in pričakujemo, da bo tako delo varuha človekovih pravic teklo tudi v prihodnje. K temu pa veliko pripomore tudi delo štirih namestnikov. Menimo, da je glede na povečan obseg primerov, s katerimi se ukvarja varuh človekovih pravic, hkrati pa tudi s širjenjem pristojnosti zdaj priložnost, da vsaj nekoliko ublažimo pritisk na varuha človekovih pravic s tem, da pravočasno imenujemo eno od namestnic. Mislimo, da smo nekaj takšnega, kar sodi v povečan obseg dela varuha človekovih pravic, danes sprejeli tisti hip, ko smo izglasovali priporočili k posebnemu varuhovemu poročilu Zagovornik - glas otroka. Opozarjali smo tudi na to, da se lahko širi obveznost glede na ureditev položaja zagovornika načela enakosti in to so vse razlogi, zaradi katerih menimo, da ima vsebina prednost pred formo.
Torej podporo poslanske skupine mag. Kornelija Marzel ima. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Jani Moderndorfer se odpoveduje.
S tem smo zaključili predstavitev stališč poslanskih skupin.
Na glasovanje zato dajem predlog sklepa o imenovanju mag. Kornelije Marzel za namestnico varuhinje človekovih pravic za dobo šestih let.
Odpiram glasovanje. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti 4.
(Za je glasovalo 77.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Državni zbor je mag. Kornelijo Marzel imenoval za namestnico varuhinje človekovih pravic, zato prosim, da priseže pred Državnim zborom in seveda gospe Marzel iskreno čestitam v svojem imenu, pa najbrž lahko tudi v vašem.
MAG. KORNELIJA MARZEL: Prisegam, da bom opravljala svojo nalogo na podlagi ustave in zakona, da bom varovala človekove pravice in temeljne svoboščine, da bom opravljala svoje delo vestno in nepristransko ter pri tem spoštovala načela pravičnosti in dobrega upravljanja.
/ aplavz/
MAG. KORNELIJA MARZEL: Hvala lepa za zaupanje vsem.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Prehajamo na obravnavo Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Delovnem sodišču v Mariboru.
Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog o izvolitvi gospoda Urbana Tručla v sodniško funkcijo, in sicer na sodniško mesto okrožnega sodnika na Delovnem sodišču v Mariboru.
Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo ter zboru predložila predlog sklepa. Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo kar na odločanje o predlogu sklepa.
Na glasovanje torej dajem predlog sklepa o izvolitvi gospoda Urbana Tručla v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Delovnem sodišču v Mariboru.
Pričenjamo glasovanje. Navzočih je 81 poslank in poslancev. Za je glasovalo 75 poslank in poslancev, proti ni bil nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju člana Programskega sveta RTV Slovenija - na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Sloveniji.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija in ugotavljam, da prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo torej na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za člana Programskega sveta RTV Slovenija na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o RTV imenuje gospod Cirili Baškovič za čas do iztega mandatne obdobja Programskega sveta RTV Slovenija, konstituiranega v letu 2010.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo 51 poslank in poslancev, proti ni bil nihče.
(Za je glasovalo 51.) (Proti nihče.)
S tem ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Obvestila Okrožnega sodišča v Mariboru, Preiskovalni oddelek, o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper poslanca mag. Ivana Vogrina.
Obvestilo je v obravnavo zboru posredovalo Okrožno sodišča v Mariboru, Preiskovalni oddelek.
Obvestilo je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno, ki je zboru tudi pisno poročala in predložila predlog sklepa.
Prehajamo kar na odločanje in predlagam, da sprejmemo naslednji sklep: Državni zbor na podlagi tretjega odstavka 83. člena Ustave Republike Slovenije ter 22. člena Zakona o poslancih v zvezi z obvestilom Okrožnega sodišča v Mariboru, Preiskovalni oddelek, št. 1 KPR 18864/2013 z dne 22. 4.
243
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/14. seja
2013 o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zopet poslanca Državnega zbora mag. Ivana Vogrina zaradi storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 54. členom Kazenskega zakonika ne prizna imunitete poslancu Državnega zbora mag. Ivanu Vogrinu in dovoli vodenje kazenskega postopka.
Na podlagi prvega odstavka 207. člena Poslovnika zbora Državni zbor o predlogu sklepa odloči brez razprave.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
S tem ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Obvestila Okrožnega sodišča v Mariboru, Preiskovalni oddelek, o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper poslanca mag. Ivana Vogrina.
Obvestilo je v obravnavo Državnemu zboru posredovalo Okrožno sodišče v Mariboru, Preiskovalni oddelek.
Obvestilo je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo in je zboru tudi pisno poročala ter predložila predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Državni zbor na podlagi tretjega odstavka 83. člena Ustave Republike Slovenije ter 22. člena Zakona o poslancih v zvezi z obvestilom Okrožnega sodišča v Mariboru, Preiskovalni oddelek, št. 1 KPR 48063/2012 z dne 15. 4. 2013 o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper poslanca Državnega zbora mag. Ivana Vogrina zaradi suma storitve 12 kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 54. členom Kazenskega zakonika ne prizna imunitete poslancu Državnega zbora mag. Ivanu Vogrinu in dovoli vodenje kazenskega postopka.
Tako kot v prejšnjem primeru o tem predlogu odločamo brez razprave. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda in hkrati tudi 14. sejo Državnega zbora. Hvala lepa in na svidenje.
Seja se je končala 23. maja 2013 ob 16.03.
244
R E PU B Ll KA SLOVEN IJA	DZ/VI/14. seja
DRŽAVNI ZBOR INDEKS GOVORNIKOV
a
AMBROŽIČ, BORUT....................................................................................................................172, 183
b
BEVK, SAMO...............................................................................................................................31, 74, 75
BOGOVIČ, FRANC.....................................................................................................37, 38, 96, 127, 149
BOSNIC, DRAGAN...............................................................................................................163, 178, 222
BRANISELJ, RIHARD............................................................................24, 199, 218, 219, 223, 228, 236
BRATUŠEK, MAG. ALENKA............................................................................ 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24
BRECELJ, TINA............................................................................................................221, 223, 224, 232
BREZNIK, FRANC......................................................................29, 60, 61, 117, 132, 141, 146, 155, 216
BRULC, MIRKO..................................................................75, 76, 90, 103, 112, 164, 179, 204, 228, 235
BRUNSKOLE, RENATA..............................................................................................................145, 149
č
ČEHOVIN, JERKO............................................................83, 84, 104, 122, 142, 149, 178, 187, 192, 222
ČERNAČ, ZVONKO..........................................................................................................................35, 36
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA.............................................................................. 175, 176, 180, 185
ČUFER, DR. UROŠ................................................................................33, 35, 36, 37, 38, 39, 45, 46, 53
ČUŠ, ANDREJ........................................................... 34, 56, 57, 58, 79, 80, 105, 126, 129, 130, 145, 151
d
DIMIC, IVA..................................................................................................66, 67, 158, 167, 178, 201, 234
e
ERJAVEC, KARL..............................................................................................................................32, 33
f
FICKO, BRANKO..........................................................................................................................129, 218
FRANGEŽ, MATEVŽ......................................................................................95, 134, 150, 203, 204, 210
g
GONCZ, DR. LASZLO...................................................................................................................27, 191
GORENAK, DR. VINKO....................................... 50, 51, 52, 89, 117, 132, 141, 150, 202, 208, 229, 238
GRILC, DR. UROŠ..................................................................................................................................79
GRILL, IVAN..................................................................................................................................101, 130
GRIMS, MAG. BRANKO.............................................................................................. 110, 115, 233, 235
h
HAN, MATJAŽ.................................................................................................92, 113, 114, 137, 138, 241
HERCEGOVAC, MAG. LEJLA...................................................................................................123, 159
HOČEVAR, MAG. KATARINA............................................................................47, 48, 87, 94, 207, 217
HORVAT, JOŽEF.....................17, 18, 19, 84, 94, 106, 127, 139, 144, 152, 165, 191, 194, 206, 222, 225
HROVAT, ROBERT..............................................................................................................................113
HRŠAK, IVAN............................................................................................................................52, 87, 190
i
IRGL, EVA..............................................................................................................109, 157, 208, 226, 242
j
JAKIČ, ROMAN...........................................................................................................................62, 63, 75
JELUŠIČ, DR. LJUBICA..............................................................................................................203, 231
JENKO, MAG. JANA....................................................................................................................162, 177
245
R E PU B Ll KA SLOVEN IJA	DZ/VI/14. seja
DRŽAVNI ZBOR
JERAJ, ALENKA.................................................... 99, 105, 133, 139, 145, 188, 212, 215, 216, 217, 219
JERIČ, ALJOŠA......................................................................................................................................91
JEROVŠEK, JOŽEF...........................................................................44, 45, 46, 102, 104, 111, 150, 154
JURŠA, FRANC............................................................................................................................107, 143
k
KAVTIČNIK, JOŽEF..................................................................................................... 115, 173, 219, 221
KLASINC, JANJA.........................................................................................................................100, 102
KOCIPER, MAŠA.......................................................................... 118, 142, 153, 208, 209, 214, 226, 234
KOMAR, POLONCA...............................................................................................................................59
KOPAČ MRAK, DR. ANJA...............................................40, 47, 48, 56, 57, 81, 82, 158, 174, 181, 185
KOTNIK POROPAT, MARJANA................................................................ 166, 172, 180, 200, 225, 233
KOVAČ, NATAŠA.................................................................................................................................240
KRIVEC, DANIJEL........................................................................................................65, 66, 77, 78, 123
KURNJEK, BRANKO.......................................................................................................68, 69, 160, 165
KVAS, MAG. BOJANA........................................................................................................................242
l
LAH, ZVONKO............................................................................................................................28, 69, 70
LISEC, TOMAŽ....................................................................................................................48, 50, 85, 122
m
MARZEL, MAG. KORNELIJA.............................................................................................................243
MATE, DRAGUTIN.................................................................................................................71, 135, 136
MEH, SREČKO......................................................................................................................106, 108, 166
MODERNDORFER, JANI....................................................................................................101, 114, 204
n
NOVAK, LJUDMILA.......................................................................................................................40, 163
NUSSDORFER, VLASTA....................................................................................................156, 171, 174
o
ODER, PETER.......................................................................................................................................144
OMERZEL, SAMO................................................................................34, 35, 68, 69, 72, 74, 77, 78, 195
OPEC, JASMINA................................................................................................86, 88, 92, 198, 199, 224
OSTERMAN, ALEKSANDRA.....................................................................................146, 201, 210, 217
p
PAVLIŠIČ, MARKO......................................................................................................................123, 124
PIKALO, DR. JERNEJ...................................................................................................31, 32, 41, 42, 80
PLEVČAK, MARIJA...............................................................................................................97, 162, 207
PLIČANIČ, DR. SENKO.......................................................................48, 49, 50, 51, 52, 67, 76, 77, 197
POGAČNIK, MAG. MARKO................................................................32, 38, 39, 40, 120, 130, 132, 154
POJBIČ, MARIJAN....................................................................................... 116, 136, 138, 141, 147, 151
POTOČNIK, ALOJZIJ............................................................................................................................97
POTRATA, MAG. MAJDA........41, 42, 80, 81, 85, 98, 109, 140, 159, 168, 173, 182, 187, 189, 229, 242
PRESEČNIK, JAKOB...........................................................................................................161, 176, 181
PREVC, MIHAEL.......................................................................................................................54, 55, 108
PUKŠIČ, FRANC...........................................................................................22, 23, 24, 99, 124, 150, 153
r
RAMŠAK, SONJA........................................................................................................34, 61, 63, 78, 143
RIBIČ, JANEZ............................................................................................30, 89, 144, 179, 183, 189, 193
s
SMODIŠ, BRANKLO................................................................................................................63, 65, 193
STARMAN, BOJAN................................................................................................................................93
STEPIŠNIK, MAG. STANKO....................................................43, 44, 45, 46, 54, 55, 58, 64, 65, 69, 70
246
DZ/VI/14. seja
š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ.............................................................................33, 119, 128, 143, 146, 150
t
TANKO, JOŽE.....19, 20, 21, 100, 102, 104, 111, 112, 114, 116, 119, 121, 135, 138, 143, 147, 148, 152,
153, 183, 184, 185, 186
TISEL, MAG. ŠTEFAN.....................................................................................................................58, 59
TOMC, ROMANA........................................................................................42, 43, 44, 220, 221, 222, 223
TONIN, MAG. MATEJ......................................................................................................72, 73, 209, 219
VALENCIC, KRISTINA.........................................................................................................176, 189, 193
VEBER, JANKO....................................................................................................................................199
VELIKONJA, JOŽE......................................................................................................................194, 196
VIRANT, DR. GREGOR.......................................................................................................60, 61, 82, 91
VIZJAK, MAG. ANDREJ................................................................95, 107, 124, 140, 142, 144, 147, 148
VOGRIN, MAG. IVAN...........................................................................................................................186
VRANIČAR, MAG. MATEJA.................................................92, 103, 112, 115, 121, 125, 129, 131, 136
VRANIČAR, MATEJA............................................................92, 103, 112, 115, 121, 125, 129, 131, 136
ZANOŠKAR, MATJAŽ.........................................................................................................151, 182, 211
ZATLER, MAG. RENATA....................................................................................................................187
ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA.........................................................................................169, 175
ŽIDAN, MAG. DEJAN.................................................................25, 26, 27, 28, 29, 30, 59, 65, 66, 73, 74
ŽNIDAR, LJUBO.........................................................................................................26, 71, 72, 121, 194
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
247